Cerkvene zadeve. Studenec sv. Maksimilijana v Celji. Naš premilostljivi knezoSkof dr. Mibael Napotnik so Se kot ravnalelj c. kr. zavoduza višjo vzgojo dubovnikov na Dunaji z neprekosljivo marljivostjo spisali življenje sv. Viktorinar škofa Ptujskega, cerkvenega pisatelja in mučenca. Ali pri vsem ninogoletnein trudu se jim ni posrečilo, varno določiti kraj, v katerem je uinrl sv. mučenik. še nianje Viktorinovo rojstno mesto. V teni oziru siuo C.eljani vse srečnejši. Mi nimamo zaznamljevanega le onega srečnega torišča, kjer je po kapueinskein vzročilu tekla zibelka naSeinu nebeškeniu priprošniku, sv. Maksimilijanu. Skofu in nuičeneu, zanesljiva določen je Uidi kraj, kjer je ta goreči oznanjevalec sv. vere svojo inučeniško kri prelil. V življenji svetnikov, katero so pokojni knez in Skof Anton Maritin Slomšek izdali lela 1854 pod naslovom »djanje svetnikov Božjib«, bere se v II. delu str. 433 o sv. Maksiiniljanu to-le: »Še kažejo na mestu, kamor je njegova sveta glava padla, lično kapelico in pod kapelieo studenc sv. Maksiinil,jana.» Kavno to poročilo potr.jn.jejo tudi SloinSekov naslednik, pokojni prevzvišeni knezoškof.) akob Maksiinilijan Stepišnik z redko navduSenostjo v svojem neinškein igrokazu: »Maxiinilian» natisnjenein v Mariboru 1. 1878. Naš najslavnejši kronist ali zgodovinopisec, prečastiti gospod apostolski protonotar in stolni dekan Orožen v Mariboru poročuje v svoji najnovejsi C^eljski kroniki*) stran 121 pod naslovoni: »Die kleine Kapelle St. Maxmilian niit der Wunderquelle», da se ,je mali studenec na južni strani cerkviee sv. Maksiinilijana v Celji od nekedaj častil za oni zvirk. ki je nastal na niestu, kainor je padla odsekana glava sv. škofa Maksiniilijana. Rajni opat Celjski Matija Vodušek dali so lela 1869 to starodavno kapelico razširiti, v romanskem slogu dozidati in prav lepo na presno zinalati. Postavili so v lej kapelici namesto starega lesenega. nov kaineniti oltar. pred katerim so si dali sezidati poseben žrf ali rakvo, v katerej zdaj po- *) Prezanimivi knjigi je naslov: ,T)as Bisthum nnd (b> Diocesc Lavant III. Theil. 1. Das An*liidiakonat Saunien. 2. Das Dokanat Cilli; von Igiiaz Orožeii. ('illi 1M80. č-ivajo že od goda sv. Lucije 1. 1872. Na nasprotni strani, globoko pod oinenjenim oltarjem, je pa oni »čudodelpn studonoc*, ki je sedanjoinu rodu vse preinalo znan. Poko.jni opat Vodušck dali so vcs ta studonec prav lopo obzidati, s llakom od iiiarmor.ja in z odtokom previdcti, a ko je potem rajni Lasnik prek ali polog tega milostncga studonca stavil svojo usnjarsko fabriko (seda.j branibovsko vojaSnioo), so noprevidni delalci ta znanieniti studenec do maloga zasuli. 1-judje so žo mislili, da jo Htudenec sv. Maksiniili.jana vsahnil ali nolial izvirati. Prav lakšno kazcn zaslužil bi bil nehvalcžni rod, ki se ,je tako malo zinenil za slavne spomenike svojega sv. rojaka. Novi opat C.eljski, prečast iti gospod France Ogradi, o katercin smemo reči, da jih »gorečnost za hišo Gospodovo ujeda», sponmili so se tudi tega čudodelnega studenca sv. Maksimilijana. Ukazali so ga iztrebiti in do dobrega osnažiti in očistiti. In čuj, predno je delalec prišel studencu do dna, šinila je že čista studečnica iz precej globokega vodnjaka. Ko je bil potem studenoc sv. Maksiinilijana popolnoma oeiščen, dali so gospod opat lino ali okno k studencu z lepimi vrati zakleniti, da častitljivega studenca odslej nihče ne bo mogel onečediti ali oskruniti. Kljuiiek do studenca skranjnje se odslej v žagrebu bližnjo oerkvice sv. Maksiinilijana. Kdor bo hotel odslej iz lega sludonca vode zajeniati. moral se bo poprej za ključck do studenca oglasiti pri cerkveniku ali mestne farne ali pa te podružne cerkve. Želeti bi bilo, da bi se našel dobrotnik. ki bi dal ves ta zaniinljiv studenec za sgradili z lepo prcgrajo od kovanega želcza. da ne bi živina zamogla preblizu zvirka priti. Takšno omrežje vzbnjalo bi pa tudi veče spoštovanje do tega sv. Maksimilijanu posvečenega studenca, ki že zdaj npsi latinski napis: »Fons decollationis s. Maxiiniliani«, a utegne v kratkom dobiti še napise v C.eljskih občevalnih jezikib. Naj mi nihče ne ugovarja, da mu ni znano, da & se z vodo iz tega studenca bil kdo dandanes čudežno ozdravil. Takšnemu le odgovorim: Ali pa imamo tudi toliko vere, da bi bili ini čudežev »vredni« ? Vse je mogočo le tistemu, ki verujp, veli Kristus pri sv. Marku (9, 22). Vsokako je pa studenec sv. Maksimilijana po svoji starosti in svoji zgodovini vse časti vreden kraj. Pater N..e. Mili dai*ovi za družbo vednega češčenja: Sv. Ožbalt. pri Dravi 5 fl., Kozje 5 fl., Polje 15 fl., Sv. Lovrenc na Dravskem polji 8 fl. 42 kr., Sv. Vid pri Valdeku 2 fl., Braslovče 13 fl. 58 kr., Fram 9 fl. 7 kr., Sv. Jakob v Slov. gor. 16 11. 70 kr., Sv. Venčesl 20 fl., Podgorje 10 11. 60 kr., Reichenburg 17 11. 74 kr., Loka 5 fl., Sv. Martin pri Slov. Gradou 7'11., dr. .lož. MurSec, konz. svet. 5 II., cerkev sv. Alojzija v Mariboru 3 11.. Sladka gora 5 fl.