ROŽNA DOLINA OB SLAVNOSTNEM PRAZNOVANJU DESETLETNEGA OBSTANKA. KRATEK OPIS ZGODOVINE IN NASTANKA PRVE DELAVSKE NASELBINE V VOJVODINI KRANJSKI. Izdalo in založilo Olepševalno društvo v Rožni dolini 1908 . Natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani. Predgovor. ^gffovodom slovesnega praznovanja desetletnega ? obstoja Rožne doline je sklenil odbor Olep¬ ševalnega društva izdati spominsko knjižico, ki naj v jasnih potezah slika ves trud in napor dru¬ štva za vse pridobitve in uspehe v korist in kras na¬ selbine. Romaj tedaj knjižica v svet, bodi v bodrilo vsa¬ kemu Rožnodolcu za nadaljno domoljubno delo. Ostani kot dragocen spomin na redko slavje prve delavske naselbine v vojvodinji Kranjski. Oznanuj širnemu svetu, da v tej delavski naselbini biva del sinov majke Slave, da žive tu izključno sinovi slovanskih mater, ki so si z žuljavimi rokami in skrajno varčnostjo pridobili svoje domove. Pripoveduj, da živi v teh pri¬ jaznih hišicah Rožne doline zaveden, skromen slo¬ venski rod, ki je vedno zvesto vdan domovini in vladarju, ki je ob vsaki priliki pokazal, da „biti slo¬ venske krvi, bodi Slovencu ponos!" Slavna širša javnost se pa vljudno prosi, naj o tem delu milostno sodi. Ni istega pisala izurjena roka učenega slovstvenega pisatelja, marveč žuljava roka delavca, ki je zbiral snov po zapiskih društva, za trudapolnim vsakdanjim delom pozno v noč. Da se potomcem našim ohrani v spominu nastanek prve de¬ lavske naselbine, je povod temu delu, ki popolnoma odgovarja resničnim dogodkom. Rožna dolina, meseca junija 1908. Anton Mehle. r Nastanek prve delavske naselbine „Rožne doline". o usodepolni noči na velikonočno nedeljo 1. 1895. so bili v prvi vrsti najobčutneje prizadeti vsled \ groznega potresa delavski sloji. Ob 11. uri 17 minut zvečer so nepričakovano izbruhnile skrite podzemske sile z brahijalno močjo na površino ozemlja. Bela Ljubljana, stolnica dežele Kranjske, je postala v par minutah pozorišče groznega razdejanja. Kupi šute, kamenja, opeke, porušene hiše in gole strehe so pričale jasno, da se je vršil grozen potres. Delavski stanovi, nastanjeni dosihmal ponajveč v starih hišah, so bili oropani svojih domov. Saj je ravno največ starih hiš porušil potres. Res je v kratkem času zrasla nova, lepša, veličastnejša Ljubljana iz starih razvalin. Toda nova, moderna deželna stolnica ni imela več zadostno število malih, delavskim denarnim raz¬ meram primernih stanovanj. Vpoštevajoč te žalostne razmere, so si ustanovili delavski stanovi „Slovensko delavsko stavbno društvo' 1 , katerega namen naj bi bil, svojim članom preskrbovati i=> 5 t=) hiše z vrtom potom letne amortizacije. Ta ideja ni bila napačna, društvo je v primerno kratkem času pozidalo svojim članom v Vodmatu, Koleziji in na meji baron Codellijevega posestva v Stepanji vasi ogromno število hiš; treba je bilo misliti na novo stavbišče in poiskati novega sveta za gradnjo hiš. Tak prostor se je kmalu našel. Dvajset minut od glavne pošte iz deželne stolnice po Tržaški cesti, onkraj že- leznične proge proti Trstu, so bili v podnožju Rožnika lepi travniki, kojih srednjega je izbralo in kupilo stavbno društvo v svoje namene. S tem pa je bil po¬ stavljen temeljni kamen novi delavski naselbini, poznejši „Rožni dolini". Prve delavske hiše so se začele zidati v 1. 1899. Hiša g. M. Permeta pa je bila postavljena v letu 1898 in nosi h. štev. 87. Prišli so prvi novi naselniki, prišla pa je tudi doslej nepoznana skrb, kaj bo z vodo. Ti travniki- so bili jako zapuščeni, skoro nobenega jarka ni bilo, da bi se pravilno odvajala voda, vsled tega so bila tla močvirna, deloma nepristopna. To je tudi za prvi hip jako slabo vplivalo na nadaljni razvoj zidanja in marsikateri je raje popustil zemljišče in ga prodal, samo da ni prišel na to močvirje in blato. Saj ni bilo nobene prave ceste, edini dohod je bil mimo „Bo- benčka", in še ta kak je bil, podoben vse kaj drugemu kot cesti. Prvotni seljani so imeli po vrteh, da so mogli do svojih hiš, velike skale in vrhu teh deske položene, ker drugače bi obtičali v blatu. Kaj pa ne premaga človeška neumornost in delavnost; društvo je v pri¬ merno kratkem času zgradilo nove ceste, ob njih pa so rasle hiše, kakor gobe po dežju. Omeniti je pri tem takorekoč stvaritelja nove naselbine, zidarskega c=i 6 1=3 mojstra Gregor Stanovnika. Vsled nizkih cen, za katere je gradil hiše, je privabil marsikoga, da si je postavil svoj dom v Rožni dolini. Vprav amerikanskim načinom je nastala naselbina, ki je imela privlačno silo vsled svoje lege ob vznožju Rožnika. Lične hišice s prijaznimi vrtovi, čisti in zdravi zrak, lega popolnoma brez prahu; vsa ta dejstva vpli¬ vala so močno na nadaljni razvoj naselbine. Lepa vasica pa je bila zapuščena, prepuščena sama sebi. Občina Vič, kamor pripada vsled svoje lege, ni mogla vsled obilih drugih bremen in skromnih občinskih dohodkov ustreči prošnjam naselnikov, da bi se izboljšala komunikacijska sredstva, iztrebili jarki in odpeljala voda. Vpoštevaje te razmere in ravnajoč se po geslu „pomagaj si sam in Bog ti pomore 11 zasnovali so si leta 1903 seljani „olepševalni odbor 11 , katerega namen naj bi bil skrbeti, da se čistijo jarki in posipajo pota. Denarna sredstva v to svrho so se pobirala od ■ seljanov posestnikov; vrhu tega pa je odbor prirejal veselice v svrho pridobitve sredstev za svoje namene. Misel, ustanoviti olepševalni odbor, je sprožil g. Srečko Majer, umifovljeni učitelj, mož redkih zmož¬ nosti,, ki si je stavil kot edini cilj, koristiti s svojim znanjem novim naseljencem, ter z neumornim delom in poukom ljudstva izboljševati socijalne razmere v naselbini. S svojim prijaznim občevanjem in dobrohot¬ nimi nasveti je zbral okoli sebe število značajnih mož, takorekoč prvoboriteljev za pravi prospeh in razcvit naselbine. Člani tega olepševalnega odbora so bili: gosp. Verovšek Rudolf, predsednik; „ Perme Matevž; „ Stanovnik Gregor; a 7 ^ gosp. Petrovčič Jurij; „ Podgorelec Martin; „ Škof Anton; „ Pliberšek Ivan; „ Majer Srečko; „ Žigon Josip. Z izvolitvijo tega odbora je bil postavljen temelj plodonosnemu delovanju v korist naselbine. Zasluga olepševalnega odbora je, da so ulice ravne, in da se je sestavil načrt, po katerem naj se izpeljejo ulice in stavijo hiše, ter da je dobila naselbina ime „Rožna dolina 11 . Nujne potrebe, ki so nastale vsled naglo se raz¬ širjajoče nove naselbine, slabe steze in neiztrebljeni jarki: vse to je prisililo tedanji odbor, da je razmišljal, kako bi se najhitreje neznosnim razmeram in prebi¬ valstvu v Rožni dolini odpomoglo. Rešilno misel je pogodil g. Majer in predložil odbora načrt za upri¬ zoritev veselice v korist naselbine. Po vsestranskem preudarku je sklenil odbor, pri¬ rediti veliko veselico pod imenom semenj dne 6. septembra 1903. Vsled požrtvovalnega sodelovanja vseh tedanjih nasel- nikov se je vprizoril prvi semenj v Rožni dolini, ki je privabil obilo občinstva in donesel lep dobiček nasel¬ bini in prebivalstvu. Čisti preostanek te veselice, po¬ rabljal se je za napravo lesenih mostičev in brvi čez jarke in za provizorično napravo hodnikov. Uspeh prvega semnja je napotil odbor za olep- šanje Rožne doline, da je pričel s predpripravami za uprizoritev II. velikega semnja takoj v pričetku 1. 1904. Sestavil se je obširen program in povabilo vse tedanje posestnike k sodelovanju. Nevprizorjene veselične no- □ 8 a vosti, obširno razvita reklama, lepo vreme in bližina mesta; vse to je ugodno vplivalo na povoljni izid ve¬ selice. Krasen dan 19. junija 1904, ko se je vršil II. veliki semenj v Rožni dolini je prihitelo do deset tisoč ljudi v novo naselbino. To je bil zares krasen dan v zgodovini naselbine, dan veselega slavja, ki ostane nepozabljen v kroniki raz¬ vitja Rožne doline. Očividno je, da je bil tudi gmotni uspeh veselice vsled silnega navala občinstva povoljen. Največ zaslug za uprizoritev te veselice je pripisati neumornemu požrtvovalnemu delu tedanjega odbora. Za sijajnimi dnevi II. velikega semnja je napočila za odbor doba bridkega razočaranja, doba, v kateri je odbor zadel na težkoče, ki so grozile izpodkopati ugled naselbine in odnesti lepe sadove, ki so se polagoma začeli prikazovati vsled delovahja tega odbora. Odbor za olepšanje Rožne doline je bil samo začasen, brez pravil in napram oblasti brezpraven. Vse poslovanje tega odbora je bilo omejeno in umerjeno v to, da se priredi vsako leto veselica, čisti dohodek pa se vporabi za posipanje potov in da se popravi kak mostič. Naselbina je rasla prehitro, z neverjetno naglico so se zidale hiše. Vsled ogromnega števila novih priseljencev pa se je širil delokrog olepševalnega odbora, ki zaradi nezadostnih denarnih sredstev ni bil kos zadostiti najnujnejšim potrebam Rožne doline. Dne 16. novembra je bil slavnostni dan za Rožno dolino. Z mlaji, slavoloki in zastavami okrašena na¬ selbina je sprejela presvetlega knezoškofa, ki je slovesno blagoslovil vse tedaj dozidane hiše. Prve leta svojega obstanka, namreč do leta 1903, ni imela Rožna dolina niti svojega zastopnika pri ob- CD 9 1=3 činski upravi. Leta 1903 je bil dovoljen eden mandat Rožni dolini. Prvi odposlanec na to zaupno mesto je bil g. Juri Petrovčič, delovodja in posestnik, ki se je ves čas vrlo boril za pravice in koristi Rožne doline pri upravi občine. S svojim nastopom in neupogljivim značajem je tudi dosegel, da je leta 1906 odposlala Rožna dolina 5 odbornikov v občinski svet. Ker odbor ni bil zmožen več urejevati razmer v naselbini, se je sklenilo ustanoviti stalen odbor ali društvo, ki naj bi delovalo na podlagi pravil in kate¬ remu bi bil glavni nalog, skrbeti za napredek Rožne doline ter jo zastopati napram tretjim osebam. Pri¬ pravljalni odbor sestavil je pravila „Olepševalnega društva" ki obsegajo X odstavkov in sicer: I. Namen društva, II. uprava društva, III. sedež društva, IV. pra¬ vice in dolžnosti članov, V. vodstvo društva, VI. o. veljavi sklepov, naprav in naznanil, VII. zastopanje društva na zunaj, VIII. društveno premoženje, IX. raz¬ družitev društva, X. razsodišče. Ti odstavki pa vsebujejo 15 paragrafov in 16 točk. Pravila so ustrezala popol¬ noma razmeram v Rožni dolini in so se predložila visoki deželni vladi dne 5. prosinca 1905. Visoko c. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani pa je vsled odloka z dne 16. prosinca 1905 št. 166 v ustanovitev društva privolilo. S tem se je končalo poslovanje odbora za olepšanje Rožne doline, ki si je stekel nevenljivih zaslug za nadaljni razvoj Rožne doline. Razen stotero drugih javnih naprav, si je zgradil v zgodovini Rožne doline trajen spomenik tudi s tem, da je postavil z ustanovnim shodom dne 19. svečana 1905 temelj prekoristnemu „01epševalnemu društvu". c=l 10 Razvoj Olepševalnega draštva. I. Društveno leto 1905—1906. Dne 19. svečana 1905 se je vršil v prostorih go¬ spoda Podgorelca ustanovni shod Olepševalnega društva ob precejšnji udeležbi občinstva. Vpisalo se je 28 članov, ki so izvolili naslednji odbor: gosp. Perme Matevž, predsednik; „ Petrovčič Juri, podpredsednik; „ Majer Srečko, tajnik; „ Brodnik Franjo, blagajnik; „ Orozy Josip, odbornik; „ Krainc Viktor, „ Jalovec Alojzij, „ „ JeločnikMihalj, „ „ Š k o f A n t o n, „ „ Žigon Josip, namestnik; » Čeh Alojzij, Zasnovano je bilo torej društvo, ki bi naj donašalo naselbini one koristi, katerih je doslej pogrešala. V ko¬ liko se je to posrečilo odboru, naj pokažejo naslednje vrstice. V prvi vrsti se je odbor zavzel za to, da zadosti pravilom društva; da oživi s svojim umom in delom mrtve črke društvenih pravil, da vdihne življenje v to ogrodje točk in paragrafov, ki jih vsebujejo pravila in da po svojih močeh pomaga potom društvenega de¬ lokroga naselbini do blagostanja in sreče. Odbor je C=1 11 □ skušal oživiti družabno življenje v naselbini; v to svrho se je ustanovil s posredovanjem g. M. Jeločnika mešan pevski klub dne 4. marca 1905. Lepo zasnovana ideja pevskega kluba žalibog ni donesla zaželjenih uspehov. Nezadostna udeležba, malenkostni denarni prispevki, kakor tudi druge okolnosti so prisilile odbor, da je že meseca septembra razpustil pevski klub. Tudi idealno ustanovljeno telovadno društvo »Rožnodolski Sokol" se je moralo vsled pomanjkanja izvršujočih članov po preteku pol leta raziti. Odbor skrbeč za pouk in izo¬ brazbo ljudstva je priredil več predavanj. Dne 19. svečana 1905 je javno predaval član »Akademije" g. dr. Ivan Robida v prostorih g. Pod¬ gorelca »o higijeničnih odtiošajih v novih naselbinah". Več javnih predavanj je imel modroslovec gosp. Val. Rožič in sicer: Dne 30. aprila »o lepoti in krasoti slovenske zemlje", na dan 5. avgusta »o organizaciji društev," 19. avgusta »o mestnih napravah in stavbah pri starih Rimljanih" in dne 16. septembra »o šegah in običajih starih Slovanov!" Vsa ta predavanja so bila dobro obiskana. Na večer 17. majnika je sklica! odbor sestanek pomnoženega veseličnega odbora. Na tem sestanku se je sklenilo prirediti III. velikanski sejem dne 2. julija 1905. Neznosna vročina, ki je vladala 2. julija na dan 3. velikanskega sejma, vrhu tega še dva slična semnja v bližini Ljubljane, — vse to je odvrnilo precej občinstva od obiska Rožne doline; zaradi tega 3. sejem vkljub svoji obsežnosti in zanimivosti ni bil tak, kot prejšnje leto. Vseeno pa se je cenilo do 7000 obiskovalcev. Vsled preobilih stroškov za ta semenj pa tudi pre¬ ostanek ni bil tako sijajen, ko oni II. sejma. Dne 10. septembra se je odkril v Ljubljani spo¬ menik pesniku-prvaku Franu Prešernu. Celokupen slo- ° 12 ° venski narod se je klanjal ta dan dičnemu slavljencu. Naravno, da tudi Olepševalno društvo ni počivalo. Rožna dolina je bila ta dan v zastavah, društvo samo pa se je korporativno v mogočnem številu udeležilo slavnosti odkritja ter položilo na spomenik venec s trobojnim trakom. Pri obhodu po mestu je bilo društvo povod presrčnih ovacij, ker je sl. občinstvo zamenjavalo Rožno dolino s Koroško in klicalo: „Živeli Korošci! 11 Iz navedenega je” razvidno, da je odbor v prvem letu društvenega obstoja ukrenil vse, kar se mu je prikladno zdelo, da pomore naselbini do ugleda in blagostanja. Prvi redni občni zbor, ki se je vršil 11. svečana 1906, je pokazal, da prebivalstvo ne ve prav ceniti pomena Olepševalnega društva za novo naselbino. II. Društveno leto 1906—1907. Dne 11. svečana se je vršil I. letni občni zbor. Pičla udeležba je kazala, da med naseljenci ni zani¬ manja za Olepševalno društvo. Izmed 17 navzočih članov se je izvolil naslednji odbor: gosp. Perne Matevž, predsednik; „ Petrovčič Juri, podpredsednik; „ Mihelčič Ivan, blagajnik; „ Majer Srečko, tajnik; „ Mehle Anton ,-odbornik; „ Jeretina Anton, odbornik; „ Žigon Josip, odbornik; „ Segati n Ivan, odbornik; „ Belič Janko, odbornik; „ Družnik Lovro, namestnik; „ Kos Henrik, namestnik. Oživeti misel združenja, je bila prva odborova skrb. Vsled prijaznega prigovarjanja in po prizadevanju a 13 a blagajnika se je doseglo, da so se upisali vsi rožno¬ dolski gospodarji kot redni člani društva. Ker je odbor izprevidel, da razni zabavni klubi ne vspevajo, opustil je za nedoločen čas to idejo; povzdigniti potoni njih družabnost v naselbini, skušal pa je s koristnimi gospodarskimi napravami privesti naselbino do blago¬ stanja. Da to izvede, izprosilo je društvo od c. kr. kme¬ tijske družbe 508 visokodebelnih sadnih dreves, in pri upravi c. kr. gozdnega vrta 16.000 smrečic, kar se je potem razdelilo med člane društva. Stotero potreb, zanemarjene ceste, neiztrebljeni jarki, naprava mostov; vse te potrebe so napotile odbor, da razmišlja, kako odstraniti te nedostatke. Ker mesečni doneski članov niso zadostovali, da bi se uravnale najnujnejše potrebe, je sklenil odbor, da priredi več veselic v manjšem obsegu, pri katerih bi bilo manj režijskih stroškov. Dne 13. majnika se je vršila prva majnikova slavnost, 8. julija pa prva velika ljudska veselica. Pri obeh veselicah pa so posegle vmes višje elementarne sile in črtale neizprosno odborove račune. Zaradi skrajno ne¬ ugodnega vremena je bil uspeh malenkosten. Vsled teh okoliščin je bil odbor primoran iskati pomoči pri interesiranih posestnikih. Pobirali so se prostovoljni darovi za napravo nove ceste od gospoda Mihelčiča do gosp. Vrečarja s 1200 m - površja. Vsled velikodušne požrtvovalnosti prizadetih krogov pričela se je graditi cesta, ki se je že meseca septembra, za silo zgrajena, otvorila prometu. Zaradi odstopa več odbornikov se je vršil 14. av¬ gusta I. izvanredni občni zbor ob navzočnosti 31 članov društva. □ 14 □ To društveno leto je bilo v mnogem oziru zani¬ mivo in ?a društveni razvoj merodajno. V tem letu si je društvo pridobilo mnogo članov kakor tudi dobrot¬ nikov in s tem razmnožilo dohodke, odnosno povečalo premoženje. Odbor je stremil za tem, da odstrani nedostatke v naselbini in društvu, ki so ovirali povoljni nadaljni razvoj njen in uresničiti naprave, ki naj bi donašale koristi še poznim potomcem Rožne doline. Da je bilo mogoče izvršiti zastavljene si naloge, je imel odbor 46 sej, pri katerih je sklepal o akciji za zvišanje dohodkov, o administrativnih zadevah in o napravah za boljši razvoj ter blagostanje naselbine. Agenda društva je z ozirom na' stotero potreb Rožne doline precejšnja in vsled nezadostnih denarnih sredstev skoro nepremagljiva. Od meseca majnika do novega leta se je odposlalo 57 prošenj in vlog za razne potrebe naselbine. Vsled odborove prošnje je predaval na dan sv. Jožefa gosp. Gustav Pirc, ravnatelj c. kr. kme¬ tijske družbe, „o sadjarstvu“ in dne 2. septembra gosp. Val. Rožič, cand. phil., „o bistvenem pomenu olepševalnih društev 11 . V jeseni so se iztrebili vsi odtočni jarki in posule s šuto najbolj potrebne ceste in steze. S pomočjo raznih knjižnih zavodov se je otvorila 1. decembra ljudska knjižnica, ki je imela 157 knjig in sicer: 86 knjig povesti in pripovednih spisov; 16 „ zemljepisja in zgodovine; 6 „ prirodoznanstva; 6 „ o gospodarstvu; 10 „ različne vsebine: 10 „ pesmi; 13 „ nabožne vsebine. => 15 => Iz obširnega letnega poročila za leto 1906 je posneti, da je imelo društvo v tem letu 1052 K 78 v dohodkov in 854 K 35 v stroškov. Društven inventar pa izkazuje 365 kron vrednosti. III. Društveno leto 1907—1908. Na dobro obiskanem II. rednem občnem zboru dne 13. januarja je bil izvoljen sledeči odbor: gosp. Žigon Josip, predsednik; „ Krainc Viktor, podpredsednik; „ Mehle Anton, tajnik; „ Mihelčič Ivan, blagajnik; „ Beseničar Ivan, odbornik; „ Gartner Franjo, odbornik; » Stanovnik Gregor, odbornik; „ Jeretina. Anton, odbornik; „ Knez Fran, odbornik; „ Kos Henrik, namestnik; „ Leskovic Ivan, namestnik. Že v prejšnjem letu je bila odboru začrtana smer in pot, po kateri naj hodi, da izvrši in uresniči vse naprave, ki so prišle vpoštev. Da je odbor vdejstvil toliko krasnih misli, je pripisati nesebičnosti in res domoljubni požrtvovalnosti članov in naseljencev. Omeniti je treba napravo dva metra široke steze za progo južne železnice do ceste pod Rožnik. Po dnevnem delu so se zbrali seljani ob 6. uri zvečer in pri luči svetilk delali in posipali to novo stezo do 11. ure ponoči. Ta tlaka, v pravem pomenu besede, je trajala štiri večere. S tem pa so si pridobili lepo, suho in najkrajšo zvezo z mestom. Ves materijal za to stezo, približno 500 kubičnih metrov, je prepustila uprava c. kr. priv. južne železnice brezplačno v korist Olep¬ ševalnemu društvu. Zgradili sta se dve popolnoma 16 a novi cesti. Prva od ig. Fakina do g. Krainca in druga od g. Peklaja do g. Končana. Materijal za ti dve cesti je deloma daroval okrajni cestni odbor in sicer 30 ku¬ bičnih metrov, za ostale' stroške pa je prispevalo društvo. To leto je društvo zgradilo tri nove mostove iz betona in popravilo vse druge lesene mostiče za progo južne železnice proti met?tu. Društvo je tudi v tem letu priredilo več veselic, da z njih uspehi pomnoži sv&je dohodke. Dne 10. marca se je vršil veliki pustni kc tTJO s plesnim venčkom. Naval občinstva je bil tolik, da so si maske komaj pridobile prosto pot po Rožni dolini. Na splošno željo občinstva izven naselbine se je namenil odbor, da priredi IV. veliki sejem v poletnem času. V to svrho sklican sestanek rožnodolskih mož pa društvenemu odboru ni donesel zaželjenega uspeha, vsled česar je ta opustil idejo za vprizoritev semnja. Dne 1. septembra je bil slavnostni dan, dan slavja za Rožno dolino. Na stotine ljubljanskih gostov je prisostovalo „rajskemu dnevu in bengalični noči“ ali veselici, ki je vsled obilega obiska in velikodušne radodarnosti občinstva donesla društvu, odnosno na¬ selbini lepih dohodkov in koristi. Tudi veselica vinske trgatve, ki se je vršila dne 22. septembra pri gospodu Končanu, je uspela povoljno. Obširni prostori in deloma vrt so bili polni občinstva. -Vsi ti povoljni društveni uspehi povodom veselic pa nikakor niso zadostovali, da bi odbor izvršil vse one naprave, ki so bile v naj- bližnji bodočnosti potrebne. Ne skrajna varčnost odbora, niti prostovoljna tlaka o priliki posipanja cest in gradnje mostov niste zadostovali, da bi se uredile najnujnejše potrebe. Vsa ta dejstva so dovedla odbor, da je zaprosil podpore na najvišjem mestu. Dobro utemeljena prošnja □ 17 a na visoko c. kr. ministrstvo za no tranje zadeve v svrho podelitve podpore društvu se jre odposlala v mesecu juniju. Že v juliju so se pričele natančne poizvedbe od c. kr. žandarmerije in c. kr. okrajnega glavarstva. Na podlagi teh poizvedeb je dovolilo vis. c. kr. ministrstvo z odlokom dne 2. novembra, štev. 33.842, izjemoma državno podporo v znesku 5(fX) kron. Društvo je tudi v tem letu pridobilo več rednih članov, vrhu tega pa je blagovolil pristopiti velecenjeni g. Jos. Tribuč kot ustanovnik k društvu in velikodušno vplačal 100 kron ustanovnine. Za ta blagi, velikodušni čin se je izročila častna vzprejemna diploma darovatelju. Računski zaključek za to leto izkazuje 1318 kron 51 vin. dohodkov in 878 K 66 vin. stroškov. IV. Društveno leto. Ob ogromni udeležbi se je vršil III. občni zbor dne 19. prosinca. Obširni prostori gosp. Balija so bili natlačeno polni občinstva, ki je nestrpno pričakovalo odborovega poročila o društvenem delovanju preteklega leta. Društveni tajnik je podal v obširnem govoru jasno sliko o vseh napravah, ki so se izvršile minulo leto v prid članom in naselbine; blagajnik pa je na podlagi računov opisal društveno gospodarstvo. Nova volitev odbora se je opustila, ker je bila z velikim navdušenjem in mogočnimi „živio“-klici spre¬ jeta zaupnica dosedanjemu odboru; ter se je isti z vzklikom zopet volil. Predlog g. Jeločnika, da se prične akcija za usta¬ novitev otroškega vrtca, je bil sprejet in se je v svrho predpriprav izvolil poseben odbor. Društvo je prosilo pomoči pri občini, da ista pomaga zgraditi novo cesto, ki bo vodila od glavne ceste v Rožno dolino, ker stari dohod mimo Bobenčka CD 18 o I ne zadostuje živabmemu prometu in tudi ni varen za¬ radi hudega ovink a in klanca. Da se desetletnica obstanka Rožne doline do¬ stojno proslavi, je ziRčel odbor s predpripravami za to redko, pomembno slavje takoj začetkom leta. Pri mnogih sejah, ki so s'e vršile v ta namen, se je sle¬ deče sklenilo. Dne 1. avgusta zvečer razsvetljava Rožne doline in mirozov z godbo. Dne D. avgusta zjutraj budnica. Ob deseti uri slavnostni za/trk v gostilni g. Balije s koncertom. Popoldne velika ljudska veselica z razno¬ vrstnim, zabavnim sporedom. Povodom te pomembne slavnosti pa se izda spo¬ minska knjižica, ki naj v jasnih potezah slika trud in napor društva za vse pridobitve in uspehe v korist in kras naselbine. Sklep. Ob slovesnem praznovanju desetletnega obstoja šteje Rožna dolina 110 hiš in 1683 prebivalcev. Olepše¬ valno društvo podaja s predstoječim spisom natančen vpogled o svojem delovanju v prid naselbine. Ob koncu tega spisa izreka olepševalno društvo vseobčo zahvalo vsem in vsakemu, ki. je društvu pripomogel do tolikih uspehov. Najtoplejša zahvala slav. dnev¬ nikom ljubljanskim, osobito „Slov. Narodu 11 za brez¬ plačno, radovoljno priobčevanje poročil, tikajočih se delovanja društva. Najtoplejša zahvala velecenjenim gg. ljubljanskim trgovcem, ki so ob priliki veselic darovali toliko lepih in dragocenih dobitkov. Prisrčno zahvalo izrekamo sl. županstvu in občinskemu odboru na Viču za dobrohotno podporo o priliki društvenih □ 19 □ prireditev. Prisrčna zahvala slav. del. , pevskemu društvu „Slavec“ in slovenskemu pevskem ( u društvu „Ljub- ljanski Zvon“ za prijazno sodelov anje pri veselicah. V prijetni nadi, da tudi v bodočje ne odrečejo svoje blagonaklonjenosti, ter da bodo hudi v bodoče veliko¬ dušno podpirali stremljenje društva v korist prve de¬ lavske naselbine želimo, da b\ to delo naklonilo obilo dobrotnikov društvu, ki je v^Kratki dobi ustvarilo toliko dobrega v korist in kras laselbine in mile slovenske domovine, da se čim p -je uresničijo besede: ..Združuj n.-ra vedno vez edina Za Te doljriia Rožna mila, Da solnce sreče, blagostanja Te vedno in povsod obdaja!" c=> 20 a