PRVI UTRINKI.                                              1
Vera:                                                        I
RAJKO V RDECl SRAJCI.                                                   '
Ponosno je stopal tistega dne Rajko skozi vas. Torbico je nesel v roki, da bi vsi videli, da ima novo rdečo srajco. Da, Rajko ima no\o rdečo srajco. Ha, kako pogleda naokolj, ko pride do trgovine, če ga kdo vidi, saj on dobro ye, da je tam mnogo ljudi. A glej! Čemu se vsi $mejejo ? Rajko misli in misli, kaj neki bi naj to pomeuilo? Pogleda srajco, nič jc ni popackul s Črnilom, popleda  hlače, saj jih
ie vendar mamica siDOČi zašila in oprala. — A kaj pomeni to kluvanje po hrbtu ? loj Bog, beži, Rajko, beži, purrnan, purman! Tn Rajko, ne bodi len, jo ucvre proti domu. še Čudno, da je prinesel domov cele podplate. Srajco mu je purman potegnil izza hlač in jo še celo nekoliko raztrgal. Ves upehan, s solznimi očmi je pravil mamici strašni doživljaj.
Od tistega dne ni maral Rajko vei rdeče srajce.
SOUNCE ZAHAJA.
>Mamica, mamica! Hitro pridilc kliče mamici Rozi. >Kaj pa je zopet,« vpraša mamica vsa v skrbeh.
>Mamica, solnčck, glej v morje bo padel, brž, brž naj mu gre hlapec Miha na pomoč!« je klicala jokajoČa Rozi.
»Mamica pa se je začela smejati. Rozi to neče v gluvo. Tako strašno, a mamica se smeje. Vsa v solzah se zopet obrne proti oknu in bridfco joka. Mamici pa se je vendar zasmilila Rozi, Katero materino srce bi vendar moglo prenesti vroče solze svojega ljubljenega otroka ? Vzela jo je v naročje in jo vroče poljubila. Potem pa ji je jela praviti, da se solnček ne bo potopil, da gre spat \ avoje dvorce, ki jih ima tam za morjem, drugi dan pa da bo zopet prisijal in Rozi bo zopet vesela in srečna. A Rozi ni hotela verjeti, saj se je vendar solnce vedno bolj in bolj poiap-ljalo. Mamica ji je zrahljala posteljico in jo položila vanjo. Rozi pa je tisti večer goreče molila k Bogu, da se solnce zopet vrne,
/      160