ZA NAMI JE SEDMI JULIJ-PRAZNIK OBČINE Žalec, praznovali smo ga v gotovljah OB NOVIH DELOVNIH DOSEŽKIH IN ZAOBLJUBAH, DA BOMO V BODOČE DELALI SE VEC IN BOLJŠE ZA URESNIČEVANJE ZAČRTANEGA STABILIZACIJSKEGA PROGRAMA. * ♦ * SREČANJE BORCEV NASE OBČINE - ZLASTI SE I. BATALJONA III. BRIGADE VDV NA RINKI NAD GOTOVLJAMI JE ZA VSE UDELEŽENCE NEPOZABNO DOŽIVETJE. V VESELEM RAZPOLOŽENJU SO OBUDILI SPOMINE NATEZKEIN SLAVNE BOJE, PA TUDI NA VSO POMOČ PREBIVALSTVA SAVINJSKE DOLINE. „ZASAVSKI REVIRJI IN SAVINJSKA DOLINA SO BILI V MINULI NARODNOOSVOBODILNI VOJNI NELOČLJIVO POVEZANI. PREBIVALSTVO JE BILO ZAVEDNO, NA VSAKEM KORAKU JE SODELOVALO Z NAMI, ZATO SE BORCI RADI VRAČAMO V SAVINJSKO DOLINO," NAM JE V RAZGOVORU DEJAL KOMANDANT III. BRIGADE VDV NARODNI HEROJ TONE VRATANAR -ANTONESKO. Celje - skladišče D-Per III 5/1980 1119890782,7 COBI SS a Leto III številka 7 Julij 1980 „Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec Ureja uredniški odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Lojze (odgovorni urednik), Golob Elza, Ježovnik Franc, Debelak Ivo, Hoj-zu tik Vlado, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Čulk Vika, Urbanci '"Barbka.KučerLcjze, Špeglič Franc, Kotnik Anton. Naslov uredništva: Žalec — telefon 710—671. Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421—1/72 je časnik „Savinjskiobčan" oproščen prometnega davka. V____________________________________________.__________________L_____J . - V-*' UP Polaganje temeljnega kamna za novo mlekarno v Rušah pri Arji vasi. Vse kaže, da nestanovitno vreme s pogostimi padavinami godi hmelju. Lepo se pognal navzgor in obeta dober pridelek. Sedaj, ko je začel cveteti, si hmeljarji želijo malce več sonca in toplote, da se bodo storžki hitreje in lepše razvili. Hmeljarji škropijo hmelj proti ušem, ki so ponekod napadle hmeljišča. Na sliki: Hmelj te dni v Savinjski dolini. Vse kaže, da je nedavno neurje s plohami in točo povzročilo znatno škodo v naši občini. Hudourniške vode so ponekod razdde nabrežine in poškodovale qeste. Tako o poškodovanih nabrežinah poročajo iz Liboj, Griž, Zabukovice in drugih zaselkov. Artsnica je na več krajih prestopila bregove, pod Limber-gom je voda izpodjedla Luk-marjev jez, ki je sedaj v nevarnosti, da ga večja voda razdre in odnese.0 precejšnji škodi poročajo iz krajevne skupnosti Andraž, kjèr je hudourniška voda uničila napore krajanov, ki so pripravili cesto za Planiranje v naselju Jajce. Komunalno podjetje sedaj največje vrzeli odpravlja, marsikje pa so zavihali rokave tudi krajani. Na območju krajevne skupnosti Galicija so hudourniške vode nanesle precej gramoza na ceste ter povzročile še drugo škodo. Ponekod je med sobotnim neurjem padala tudi toča. O škodi, ki so jo povzročila ledena zrca poročajo iz krajev Andraž, Pendeva, Mala Pirešica, Galicija, Ložnica in del Arje vasi. Še dobro, da je toča bila pomešana z dežjem, sicer bi bila škoda še večja. Predsednik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek je sklical sestanek vseh prizadetih, ki so poročali o našteli škodi, vendar točnih ocen še ni. Tk. LE. Investitor novega objekta je SOZD Hmezad, vendar pri tej naložbi sodelujejo še sovlagatelji iz celjske regije, Zasavja in Koroške. O pomenu nove mlekarne za razvoj našega gospodarstva, posebej še živinoreje in preskrbe z mlečnimi izdelki so govorili direktor mlekarne Tone Repnik, direktor SOZD Hmezad Vinko Kdenc in predsednik občinske skupščine Žalec Vlado Gorišek. Temeljni kamen na pripravljenem gradbišču na novi lokaciji sta vzidala eden po stažu najstarejših delavcev celjske mlekarne Franc Dimeč in predsednik regijskega živinorejskega odbora Martinc Kranjc. Zastave in prapori na srečanju borcev v Rinki nad Gotovljami. (Poročilo o proslavi na 5* strani) Neurje, toča, voda... mlekarno pa bo zmogla nova mlekarna v Rušah z dnevno kapaciteto 180 tisoč litrov mleka. Ker bo mlekarna imela najsodobnejšo tehnologijo, se z novim objektom za mlekarsko industrijo v tem živinorejsko razvitem predelu Slovenije obetajo boljše perspektive. V novih pogojih lahko pričakujemo večjo izbiro kakovostnih mlečnih izdelkov. Po sedanjih izračunih bo mlekarna stala 490 milijonov dinarjev. Pred dnevi so v okviru občinskega praznika naše občine na novi lokaciji v Rušah pri Arji vasi vzidali temeljni kamen za novo mlekarno. Gre za pomemben dogodek, in če bo gradnja stekla brez zastojev, bo nova mlekarna dograjena v letu 1983. Stara mlekarna v Celju je že več let premajhna, pa tudi zastarela, da bi lahko prevzela in predelala vse količine mleka, to Na pobudo CK ZKJ sta Občinski komite ZKS in predsedstvo OK ZSMS Žalec razpravljala o aktivnosti mladih v ZSMS in ZK in ocenila, da z doseženim ne moremo biti zadovoljni. Zaskrbljujoča je ugotovitev, da je od 9000 članov ZSMS v občini aktivno vključenih v družbenopolitično delo le tretjina mladih. Ravnotako ne moremo biti zadovoljni z zastopanostjo mladih v ZK, saj je teh le 24 % od celotnega članstva, pa še ti niso vsi aktivni. Ob tem pa ne smemo prezreti aktivnosti mladih v kulturnih in telesno kulturnih organizacijah in društvih; To pa pomeni, da v ožjem političnem delu ne najdemo ustreznih oblik in metod dela, ki bi mlade pritegnile k večji aktivnosti. Komite je tudi ocenil, da so v aktivnosti mladih premalo prisotna vprašanja in prizadevanja za utrjevanje delegatskega sistema, aktualna družbena in gospodarska vprašanja, splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Stališča mladih o teh vprašanjih so premalo prisotna v delegatskih in samoupravnih telesih, čeprav živo zadevajo njihov položaj v delovni in življenjski sredini. V razpravi je Mo poudarjeno, da bo potrebno v bodoče več pozornosti posvečati izobraževanju in usposabljanju mladih za družbeno pditično delovanje in razumevanje najpomembnejših družbenih vprašanj. Posebno pozornost je komite namenil vključevanju mladih kmetov v ZK. Komite je zaradi tega kritično ocenil odnos in aktivnost komunistov v krajevnih skupnostih in kmetijskih organizacijah do tega vprašanja. Imenovali so tudi posebno delovno skupino, ki bo vodila aktivnost za vključevanje mladih kmetov v vrste ZK. Oba organa sta tudi ugotovila, da bo potrebno doseči odgovornejši in aktivnejši odnos do dela, prav tako pa tudi do uresničevanja dokumentov ZK in ZSMS. J. K. m» 2 2 .julij praznin 1 vsi ■ i\- /V€r n S KG ‘QG O n© Temeljni kamen za novo Spremembe v izvršnem svetu skupščine občine Žalec Delegati občinske skupščine so na seji vseh zborov dne, 11. julija 1980, sprejeli predlog sprememb v sestavu izvršnega sveta skupščine občine Žalec, ki ga je na seji podal predsednik izvršnega sveta. Ob tem je bilo upoštevano, da mora biti sestav izvršnega sveta tak, da omogoča uresničevanje njegove temeljne funkcije - odgovornost za stanje na vseh področjih družbenega dela in žMjetija v občini, da je izvršni svet odgovoren za izvajanje politike in izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter za usmerjanje in delo upravnih organov, da koordinira in povezuje nosilce izvršne funkcije v občini, da spremlja stanje v občini ter s tem obvešča občinsko skupščino ter da spodbuja razpravo v skupščini o določenih vprašanjih ter predlaga sprejem predpisov in določenih stališč. Upoštevaje določila Zakona o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih ter glede na kontinuiteto dela so büe sprejete naslednje spremembe v sestavu izvršnega sveta: 1. Razrešeni so büi v sestavu izvršnega sveta, ker kot poslovodni organi po določilih zveznega zakona ne morejo biti člani izvršnega sveta: Janez Ahačič, sekretar Medobčinske gospodarske zbornice Celje, dosedanji podpredsednik izvršnega sveta z zadolžitvijo za področje gospodarstva Janez Meglič, direktor VIO Žalec, dosedanji neprofesionalni podpredsednik izvršnega sveta z zadolžitvijo za področje družbenih dejavnosti Vinko Kolenc, pomočnik glavnega direktorja SOZD Hmezad Žalec, neprofesionalni član izvršnega sveta z zadolžitvijo za področje kmetijstva, vodnega gospodarstva, gozdarstva in za področje krajevne samouprave. 2. Na novo so v sestav izvršnega sveta büi izvoljeni: Andrej Šepec, dipl. oec. z zadolžitvijo za področje družbenega planiranja Vera Orešnik - Juhart, dipl. sociolog, z zadolžitvijo za področje kadrovske politike terza koordinacijo dela z upravnimi organi Jože Brežnik, dipl ing. agronomije, za neprofesionalnega člana izvršnega sveta z zadolr' iv jo za področje kmetijstva. 3. Med dosedanjimi člani izvršnega sveta je bü na novo zadolžen v izvršnem svetu za izvajanje investicij s področja . gospodarstva tov. Jože Cerov-šek, dipl oec. in dosedanji načelnik oddelka za gospodarstvo in finance. 4. Med člani izvršnega sveta so büi imenovani naslednji predstojniki občinskih upravnih organov: Anrej Šepec za predsednika komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Marija Štorman za sekretarja občinskega sekretariata za občo upravo Ivan Glušič za sekretarja občinskega sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo Karel Marinc za sekretarja občinskega sekretariata za ljudsko obrambo Milan Zabavnik za načelnika občinske uprave za družbene prihodke Za namestnika predsednika komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj je bila imenovana Ana Praprotnik, dipl oec, ki bo v komiteju odgovarjala za načrtovanje osebne, splošne in skupne porabe Sestav izvršnega sveta skupščine občine se številčno ni sprementi, saj opravlja svojo funkcijo profesionalno osem članov izvršnega sveta skupaj s predsednikom, neprofesionalno pa opravlja svojo funkcijo sedem članov izvršnega sveta. Takšen sestav izvršnega sveta bo omogočti uresničevanje temeljnih funkcij izvršnega sveta skupščine občine Žalec. PAVLA GOSTEČNIK Lojze Blenkuš, republiški sekretar za ceste in predsednik naše občine Vlado Gorišek sta dobra znanca, kar bi sklepali po njunih zadovoljnih obrazih. Druži pa ju tudi to, da sta oba v teh dneh srečala Abrahama, kar pomeni, da sta zajadrala v najlepša leta. Ko so Vladu Gorišku njegovi prijatelji in sodelavci čestita- li za njegovih petdeset let (Vlado je prejel najvišje občinsko priznanje: Zlati grb občine Žalec), somu zaželeli še naprej trdno zdravje in prav takšno zagretost pri delu za napredek občine Žalec, kot jo je izžareval vsa leta. . Iskicßo čestitamo! Tk. L. Z odredom „Bratstvo in enotnost” Lesnine v Levcu Med nove pridobitve v okviru letošnjega občinskega praznika žalske občine sodijo tudi pred kratkim odprti prostori Lesnine v Levcu. Generalni direktor Lesnine Marjan Planinc je na otvoritveni slovesnosti dejal, da gre za drugo fazo izgradnje novega prodajnega centra v Levcu. Prvi objekt so, kot je znano, odprli januarja lani. S sedanjimi novimi prostori (2400 kvadratnih metrov zunanjih površin) se je prodajni center v Levcu razširil na 8000 kvadratnih metrov prodajnih površin, zunanjih urejenih pa je 16 tisoč kv. metrov. Sedanji objekt je stal 15 milijonov dinarjev, celotna naložba v prodajni center pa znaša 53 milijonov dinarjev. Pri tem je pomembna ugotovi- tev, da gre za enega najcenejših tovrstnih objektov v Jugoslaviji. Novi prostori bodo omogočili dodatno povečanje prometa za 13 milijonov dinarjev na račun gradbenih materialov, letošnji promet centra pa v celoti načrtujejo za 250 milijonov dinarjev ob napovedi, da v prihodnjem letu računajo na dodatnih 50 milijonov dinarjev. Na svečanosti, ki so se je udeležili predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Žalec, je spregovoril tudi predsednik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, ki je poudaril pomen novega prodajnega centra v Levcu v smeri boljše oskrbe s pohištveno opremo in drugimi materiali. Tk.L. EKOLOGIJA Ekologija je veda, stara dobrih sto let Zanima jo življenje živih bitij, odnosi med njimi in okoljem, v katerem žive. Zelo preprosto: ekologija je veda, ki raziskuje DOM (okolje, gr-oikos) živih organizmov, raziskuje „gospodarjenje žive narave.” V vsakdanjem življenju slišimo za ekološko krizo, ekologijo človeka, o varstvu narave ... Tudi v naši ustavi (čl. 87 Ustava SFRJ) je zapisano, da imamo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev človekovega okolja. Od skupno 500 jugoslovanskih občin, jih ima čist zrak samo 188. Tako dve tretjini Jugoslovanov diha onesnažen zrak. Ta problem zelo izstopa v Celju, poseb- no jeseni in pozimi, ravno tako tudi v Zasavju. Veliko preveč je poginov rib v naših rečnih strugah. Tega in podobnega je mnogo, mnogo preveč. Kaj pa mi? Ali storimo vse, da bi naše (dedje ostalo takšno, kot mora? V gozdu najdemo star avto, hladnünik, štedilnik, razne druge odpadke ...! Obrežja tek so vse preveč pisana z različno navlako. Marsikaj od tega bi naša industrija potrebovala za surovine, pa. se ne potrudimo dovdj, da bi kaj naredili v tej smeri in redno zbirali te odpadne stvari. Akcije ne smejo biti muhe enodnevnice, postati morajo naša stalna skrb. Tudi hrup ogroža okolje. Ljudje so prepričani, da se prod tenu zlu ne da ničesar narediti. Ali imamo pravico, da tako zaspano spremljamo ta dogajanja? Apatično spremljamo uničenje te ali one rastlinske vrste, ati pa živalske vrste in to v času, ko dobiva neokrnjeno dedje vse višjo ceno. Takšno, skoraj idealistično gledanje, nikakor ni proti vsakemu tehničnemu napredku. Z ekdo-škim razvojem moramo računati, da kmalu ne bo pomenil visok standard več močan avtomobil, velik hladilnik ali kdičina porabljene električne energije, temveč bo standard pomenila čista voda, zrak, možnost rekreacije v naravi. Tako nam je okdje le ena komponenta več v masi blagovne produkcije, zato se moramo do njega obnašati prav tako kot do potrošnega materiala. Žal pa okolju ne priznavamo amortizacijskih sredstev in prav zato smo vsi ddžni vzdrževati čisto okolje. vredno našega občana. V Andražu so praznovali Od 22. do 29. junija so v krajevni skupnosti Andraž praznovali krajevni praznik. V teh dneh se je zvrstilo več športnih in drugih prireditev. Ob zaključku praznovanja pa je bila davnosstna seja skupščine krajevne skupnosti in družb eno-pditičnih organizacij, katere se je pdeg predstavnikov družbenopolitičnega življenja udeležil Franc Leskovšek — Luka, član sveta federacije. Slavnostni govornik je bil predsednik sveta krajevne skupnosti Andraž Srečko Pižom, ki je med drugim omenil tudi, da je krajevna skupnost Andraž ena obrobnih in maty razvitih v občini. Iz leta v leto pa se ta nerazvitost zmanjšjje, k čemer pripomorejo tudi razne solidarnostne akcije, med katere sodi tudi akcija povezava hribovskih domačij z dolino, delitev občinskih sredstev samoprispevka, prostovoljno delo krajanov in drugo. Letos so uspeli dograditi 800 metrov asfaltne ceste v zaselek Topolovec, slabo vreme pa jim je onemogočilo dokončati cesto v Jajče. V srednjeročnem programu krajevne skupnosti so zapisali, da bodo zgradili otroški vrtec, telefonsko omrežje, uredili pokopališče, mrliško veže, zgradili novo trafo postajo... Ob tej priliki so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti, ki so jih prejeli: Ludvik Kokovec, Franc Drobež in Franc Zabukovnik, Priznanja OF pa so prejeli: Slavko Pižom, V3i Čte-možnik, Henrik Pižom, Ljudmila Rapi in TVD Partizan Andraž. Gostu Francu Leskovšek — Luki pa so podelili sliko samouke slikarke Zofije Zatler, kmetice iz Andraža. TEKST IN FOTO: T. TAVČAR Letos je bil že trinajstič organiziran odred „Bratstvo in enotnost“, v katerem je vključeno po petdeset predstavnikov iz vsake republike in po pet iz avtonomnih pokrajin in pet iz Beograda. Bil sem srečen, ko sem izvedel, da sem med srečnimi izbranci, ki so zastopali Slovenijo. V Zagrebu ,so nas dočakali pionirji iz osnovne šole Sedem sekretarjev SKOJ-a. Pripravili so nam topel sprejem. Popoldne smo formirali odrede. V vsaki desetini je bil predstav, nik ene republike in avtonomne pokrajine. Naslednji dan smo obiskali v razne kraje v Zagorju, kjer smo si ogledali muzeje, nakar smo odpotovali v Bedekovčino, kjer smo prespali pri svojih vrstni- !■ kih. |." Ogledali smo si Titov rojstni ! kraj, Sljeme in še nekatere dm- ! ge kraje, ki so povezani z življenjem in delom našega velikega voditelja. Na grob Titovih staršev in pred spomenik Slavka Mrkocija, smo položili vence, si z domačini obljubili, da si bomo dopisovali, peti dan pa smo odpotovali v Beograd. Zadnji dan, to je na simbolični Titov 25. maj, smo büi vsi udeleženci pohoda sprejeti v ZSMJ. Posebno ganljivo je bflo, ko smo se na Dedinju poklonili velikemu junaku naše domovine tovarišu Titu. Zvečer smo na stadionu JIÌA spremljali svečanosti ob dnevu mladosti. Veseli in polni prijetnih vtisov smo nato odšli v Pionirski grad, Beograd. Najbolj mi je bflo na tej poti všeč šiijenje ideje bratstva in edinstva, za katero je tovariš Tito vedno poudarjal, da jo moramo čuvati kot zenico svojega očesa. Vtisi po poteh našega državljana sveta bodo zame nepozabni! Novi prostori Ob otvoritvi novih prostorov Lesnine v Levcu Podeljena odlikovanja in priznanja Vlado Gorišek ■- Ciri Prezelj zo. Udeležili so se ga Ciril Prezelj, načelnik oddelka za notranje zadeve pri Skupščini občine Žalec, Franc Radišek, sekretar SKIS Žalec, Franc Pondelak. Eomočnik komandirja PM Ža re, Ivan Serdoner, predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Žalec, Nikola Trivan, občinski sodnik za prekrške, Marjan Tržan, tajnik sveta za PUCPP in Tone Završnik, strokovni sodelavec SKIS Žalec, z naše strani pa Lojze Trstenjak in Vladka Cerovšek. Glavni povzetki razgovora: „Čeprav je bilo v žalski občini v zadnjih letih veliko storjenega za večjo varnost in nemoten promet na cestah, število pro- Franc Pondelak metnih nesreč ne upada. Pri tem je značilno, da prometnim nesrečam v glavnem botrujejo subjektivni dejavniki, kot neprimerna hitrost, lahkomiselnost, vinjenost voznikov pa tudi pešcev in podobni vzroki. Nesporno je tudi, da še nismo uspeli odpraviti vseh črnih točk, ki so nemalokrat vzrok hudim prometnim nesrečam, skratka, stanje narekuje, da bo treba še marsikaj postoriti, da bi ljudem zagotovili bolj varen promet na cestah. In pri tem velja podčrtati, da je v ospredju vseh prizadevanj človek, zato ni naključje, da so udeleženci razgovora še posebej opozaijali in nakazovali potrebo po množični in učinkoviti preventivni vzgoji. V to vzgojo je treba zajeti, so poudarili, že predšolske in šolske otroke. Marjan Tržan ■m PROMETNE NESREČE OPOZARJAJO V občini Žalec se je v minulih dveh letih zvrstilo 400 prometnih nesreč, od tega se jih je 38 končalo s smrtnim izidom. Število prometnih nesreč v dveletnem obdobju ni poraslo, le dva smrtna primera sta bila v lanskem letu več, kot v letu poprej. Povečalo pa se je število nesreč s telesnimi poškodbami in sicer od 162 na 171. Pri tem je treba upoštevati, da je bilo v zadnjih letih veliko cest asfaltiranih in posodobljenih, in da se tudi po teh krajevnih in vaških cestah odvija vse hitrejši promet in tako tudi zaradi tega prihaja do prometnih nesreč. Pondelak: „Cestni promet se je v preteklem letu na območju Nikola Trivan žalske občine odvijal pod delno izboljšanimi pogoji, saj je bilo odpravljenih več črnih točk., Do konca lanskega leta smo v naši občini rekonstruirali in odpravili večino nevarnih mest in ožin, kar velja tudi za širše celjsko območje. Res pa je, da bodo vse te nove pridobitve vidno vplivale na varnejši promet šele v tekočem letu. Trstenjak: „Kateri so najpogostejši vzroki prometnih nesreč? ” Pondelak: .„Neprimerna hitrost (40 odsto), izsiljevanje prednosti (15 odsto), nepravilno prehitevanje (14 odsto)., vožnja pod vplivom alkohola (13 odsto) itd. K temu bi omenil nekatere čme točke na cestah, ki so tudi nemalokrat vzrok za prometne nesreče: Žalec, nova obvoznica in magistralna cesta skozi Šempeter in cestni odsek Čmava — Vinska gora, skozi naselje Šempeter še posebno zaradi Sterilnih neurejenih cestnih priključkov, slabe ^preglednosti in neurejenih površin za pešce. Na regionalni cesti Ruše -Velenje je problem odsek skozi Veliko Pirešico in to od gostilne Fervega do odcepa ceste proti kamnolomu. Ta, okoli 800 metrov dolgi odsek ceste, je popolnoma nepregleden in ob vsakem močnejšem doževju tudi zaradi poplav neprevozen in tako cesta kljub omejitvi hitrosti ni vama. Posebno kritična točka je na odseku ceste Črnova — Vinska gora. Na tem odseku se vrstijo prometne nesreče, čeprav je cestišče sanirano. Obvoznica v Žalec je še vedno pomankljivo označena in čeprav je komisija ob pregledu opozorila na pomanjkljivosti ter hkrati naročila, da jih je treba kar najhitreje odpraviti, se to še ni zgodilo. Med drugim je zahtevala izdelavo projekta za priključitev obvoznice na magistralno cesto pri nadozu. Projekta še ni in tako je ta priključek še nezavarovan pa tudi prave signalizacije še ni, skratka, to nevarno točko bo treba kar najhitreje urediti, da bi zagotovili večjo varnost porabnikov ceste.” Radišek: „Razmere v prometu so se z obvoznico in drugimi izboljšavami v naši občini vidno izboljšale. Razbremenili smo cesto skozi Žalec, kjer so se poprej vrstile večkrat hude prometne nesreče. Ni pa še urejen tranzitni promet Komisija, ki si je ogledala stanje, je imela precej pripomb, žal pa izvajalci z naročenimi deli kasnijo. „ Reševanje prometne problematike v naši občini je pritegnilo izdatna republiška sredstva, pomemben pa je tudi delež občanov. Z izgradnjo obvoznice so hkrati zarešili problem križišča v Petrovčah in razbremenili Aljo vas, saj se je kar tri četrtine tranzitnega prometa usmerilo na obvoznico. Uredili smo križišče v Drešinji vasi, v katerem je večkrat prihajalo do prometnih nesreč, sanirali smo križišče pri Gomilskem in cesto proti Grižam. Nekatera dela še tečajo. Tako urejujemo prehod za pešce v Levcu z utripajočo lučjo (odprava čme točke), že lani smo se lotili ureditve železniškega prehodapri tovarni nogavic na Polzeli s polzapomicami in utripajočo lučjo. ' Urejamo cesto skozi Liboje in to od KIL do kamnoloma. Urejen bo tudi problem ceste Petrovče — Liboje na področju Kasaz. Nekatera dela nas še čakajo v smeri povezave žalske industrijske cone z Grižami in Zabukovico. Podobno, kot smo že uredili problem počasnega prometa na odseku ceste Levec - Drešinja vas — Petrovče, ga bomo razrešili na cesti Doberte-ša vas — Vransko. V programu so še druga ureditvena dela, kot na primer ureditev izogibališč in počivališč v Ločici pri Vranskem itd.” Prezelj: „Ko ocenjujemo varnost v cestnem prometu in se soočimo s številom prometnih nesreč, pa tudi nastalo materialno škodo, je treba hkrati pretehtati, kako ljudje, porabniki cest, spoštujejo prometne predpise in kako se obnašajo. Zavedati bi se morali, da je mestna ulica vse kaj drugega kot prometna obvoznica. Dogaja se, da kakšenkrat tudi Franc RadSek majhna neprevidnost ali nepazljivost povzroči hudo prometno nesreča Zato je pomembno, da smo vsi porabniki cest, pa naj gre za pešce, kole-saije in druge udeležence, disciplinirani, saj je to najboljša pot za preprečevanje oziroma zmanjševanje števila prometnih nesreč. Prehod v smeri Gotovelj ni semaforiziran, zato je na tem križišču potrebna skrajna previdnost” Radišek:.„Nova cestna ureditev oziroma izgradnja obvoznice je zahtevala angažiranje družbenih sredstev. Kar zadeva križišče v smeri Gotovelj, prometna situacija na tem odseku obvoznice ne dovoljuje postavitev še enega semaforja, saj bi s tem ovirah promet Pomeni, da je treba biti skrajno previden in upoštevati cestno prometne predpise.” Pondelak: ,problem bi bilo možno rešiti z izgradnjo nadvo- Uddeženci pogovora za skupno mizo za, v kolikor bi bila na volja potrebna sredstva.” Trivan: „Za številne prometne nesreče je velikokrat krivec človek. Če Ai bili ljudje bolj disciplinirani in bi spoštovali cestno prometne predpise, bi se lahko izgonili marsikateri nesreči.” Radišek: „V naši občini vlagamo tudi velike napore (sredstva) za posodobitev krajevnih in vaških cest Tako smo v zadnjih 15 s letih posodobili (asfaltirali) dve tretjini vseh cest. Pri tem so krajani prispevali velik delež bodisi v denarju ali prostovoljnih delih. Urejene ceste dovoljujejo večjo hitrost in tako večkrat pride do prometnih nesreč če so ljudje neprevidni. Da je bilo v tem času veliko storjenega za večjo varnost v prometu na cestah, kaže podatek, da smo v naši občini postavili kar 750 različnih prometnih znakov. Tu je treba pripisati, da žalska občina sodi med tiste občine na Slovenskem, ki imajo široko mrežo cest” Prezelj: „O varnosti v cestnem prometu je razpravljala posebna problemska konferenca. Sprejeta stališča in sklepe je potrdila tudi občinska skupščina Žalec, ko je v marcu letos obravnavala problematiko v cestnem prometu. Zaradi pomembnosti bi naštel sprejete sklepe in stališča: Osnovna šda naj bi skrbela, da bodo vsi učenci opravili izpit za kolesarja, v organizaciji združenega dela zaostriti notranji nadzor. Ustrezni organi naj obravnavajo vsak primer prometne nesreče, če je bilo udeleženo njihovo vozno ah je bil poškodovan njihov delavec na poti na delo ah z dela domox, v krajevnih skupnostih naj bi vsaj enkrat letno obravnavali prometno varnost in sprejeli ustrezne sklepe, kako izboljšati prometno varnost Pristojni organi naj strogo kaznujejo tiste organizacije ali posameznike, ki ne čistijo di onesnažujejo ceste. Da bi omilili prometne konice (6. in 14. ura), naj bi v organizacijah združenega dela proučili možnost, kako premakniti začetek in konec delovnega časa. — Naraščanje prometa v občini Žalec Danes že vsak tretji občan v žalski občini vozi motorno vozilo, vsak četrti občan pa je lastnik motornega vozila. V desetih letih je bilo na naših cestah 246 mrtvih in 2457 telesno poškodovanih oseb. Materialna škoda, ki ob prometnih nesrečah nastaja, je tolikšna, da bi s temi izgubljenimi sredstvi zlahka pozidali eno novo šolo. Ker pa smo v teh letih veliko cest asfaltirali in posodobili ter odpravili številne črne točke, smo preprečili marsikatero prometno nesrečo. Tako smo v letu 1970, to je pred lOleti v občini imeli 5293 motornih vozil s 5936 vozniki, prometne nesreče pa so zahtevale 39 mrtvih in 242 poškodovanih oseb. V preteklem letu (1979) smo imeli že 8901 motorno vozilo in 11934 voznikov, smrtnih primerov pa smo zabeležili 21, kar je za 18 manj, kot pred 10 leti. Gibanje prometnih nesreč oziroma poškodb in smrtnih žrtev od 1970 do 1979: štev. število štev. mrtvih poškodo- voznikov vanih 1970 5936 39 242 1974 8367 26 247 1976 9608 18 230 1978 10.021 22 249 1979 11.934 21 216 Če porast števila motornih vozil in voznikov na cestah primerjamo s številom prometnih nesreč, ugotavljamo, da jih je manj in to še zlasti velja za smrtne primere in telesne poškodbe. Seveda pa s stanjem še ne moremo biti zadovoljni, zato bomo storili vse, da bi zagotovili ljudem večjo varnost na cestah ter hkrati tudi več jo znanje o tem, kako se je treba obnašati v prometu. \_________________________________________________________J ■ m «s» Si Pri modernizaciji cest je treba obenem urejati vse, kar vpliva na večjo varnost prometa: preglednost križišča in ovinkov, urejenost bankine, prometna signalizacija, širina vozišča itd.” Trstenjak: „V žalski občini stridimeli primere brezvestnega uničevanja in razbijanja prometnih znakov. Ste krivce izsledili? ” Pondelak: „Vse takšne primere raziskujemo. Vendar bi pri tem pripomnil, da je pri ugotavljanju povzročiteljev zelo pomembno sodelovanje krajanov, ljudi, ki so karkoli opazili. Ne smemo pozabiti, da vsa ta prometna singalizacija služi ljudem za njihovo varnost, zato nam ne sme biti vseeno, če kdo uničuje te pridobitve, ki tudi veliko stanejo.” Prezelj: „Pri izgradnji in posodabljanju cest se žal nemalokrat dogaja, da se pojavijo zasebni interesi posameznikov. Vsak ima sicer rad urejeno cesto, toda prizadeva si, da je cesta speljana po sosedovi zemlji. To pa seveda ni prav, ker se s tem dela zavlačujejo in znatno podražijo.” Radišek: „Ko urejujemo in posodabljamo ceste, smo največkrat zelo prizadevni. Zbiramo sredstva in organiziramo prostovoljno delo, potlej, ko je cesta dograjena, pa nemalokrat pozabimo na vsa ta vlaganja, na vse Stroške, ker s cestiščem slabo ravnamo. Lahko bi našteli primere, ko posamezniki pri oranju nanašajo zemljo na asfalt in pri tem ne pomislijo, da blato na cesti pomeni nevarnost za voznike, pa tudi na to, da s takšnim ravnanjem uničujejo cesto. Blato na cesti je še zlasti nevarno po dežju/’ Trivan: „Še vedno nimamo sprejetega odloka o urejanju prometa in tako opozorila ter izrečene kazni niso dovolj učinkovite.” Prezelj: „Četudi bi imeli odlok, zgolj z njim ne bi razrešili bistvenih problemov.” Trstenjak: „Kaj je bilo storjenega na področju preventivne vzgoje v cestnem prometu? ” Kolesarje v prometni nesreči izgubil življenje Tržan: „Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu si prizadeva, da bi pritegnili čim večje število občanov in drugih dejavnikov, posebej še šole, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela. Za izvedbo nalog je sprejel poseben akcijski program. Naj navedem nekaj nalog v letošnjem letu: V sodelovanju z osnovnimi šolami je v aprilu izvedel občinsko šolsko tekmovanje Kaj veš o prometu. S sodelovanjem društva ZŠAM Žalec se bodo v vseh krajevnih skupnostih naše občine in večjih organizacijah združenega dela zvrstila predavanja o varnosti v cestnem prometu, v juniju smo s sodelovanjem komisij v krajevnih skupnostih organizirali akcijo Kolesar v prometu. S to akcijo bomo nadaljevali v jesenskih mesecih in sicer pod naslovom Pešec v prometu. V jesenskem času pripravljamo tudi vzgojno akcijo priprave učencev za kolesarski izpit, pripravili bomo problemsko konferenco na temo varnost v prometu. Želel bi podčrtati, da bo svet zastavljene naloge lahko uresničil le, če mu bo uspelo pritegniti k sodelovanju organe in organizacije v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Do sedaj nam to ni vedno uspelo. Akcija Kolesar v prometu je bila v nekaterih krajevnih skupnostih slabo izvedena, čeprav se ubadajo z resnimi problemi v prometu. Tudi predavanja o prometu niso bila povsod obiskana tako, kot bi pričakovali. S predavanji bomo nadaljevali v upanju, da bodo odgovorni dejavniki poskrbeli za večji obisk. Svet si tudi prizadeva za uspešno prometno vzgojo v šolah. V ta namen je letos vsem osnovnim šolam priskrbel magnetne prometne table.” Serdoner: „Združenje šoferjev in avtomehanikov v naši občini tesno sodeluje pri vseh akcijah, ki jih organizira svet za preventivo in vzgojo v cestnem Er ometu. V tekočem letu smo v rajevnih skupnostih organizirali predavanja o prometni problematiki ter zaradi boljšega dojemanja snovi tudi vrteli filme. Žal sicer dobro pripravljena predavanja niso bila povsod najbolje obiskana. Naši člani so sodelovali v akciji Kolesar v prometu. Kolesarjenje je pri nas množično, žal pa smo ugotovili, da je bilo mnogo koles tehnično pomankljivih. Naša avto šola je med letom organizirala v Žalcu, na Polzeli, v Preboldu, Vinski gori, Šempetru in na Vranskem 11 tečajev za teorijo, ki jih je obiskalo nad 300 kandidatov, od katerih jih je nad 200 opravilo izpit. ZŠAM je pripravila brezplačni tečaj o znanju v cestnem prometu po osnovnih šolah, To je bilo potrebno, da bi se učenci, ki kolesarijo, temeljito seznanili s cestno prometnimi predpisi in z obnašanjem v prometu na cesti.” Prezelj: „S prometno varnostno kulturo občanov ne moremo biti povsem zadovoljni. Naj navedem nekaj podatkov: V občini je le okoli 13.000 občanov, ki so bili deležni načrtne prometne vzgoje, to so šoferji, vozniki mopedov in okoli 1000 učencev s kolesarskim izpitom. To pomeni, daje kar 9000 občanov starih nad sedem let, ki nimajo ustrezne ?rometne vzgoje. Kar okoli 000 šolarjev še ni opravilo izpita za samostojno vožnjo s kolesom, vendar dnevno kolesarijo v šolo in po drugih opravkih. Lahko si predstavljamo, v kakšno nevarnost se podajajo, saj niso seznanjeni s potrebnimi predpisi. To pomeni, da bo treba z delom nadaljevati, da bi prometno vzgojo približali vsem ljudem .oziroma porabnikom cest.” Trivan: „V minulem letu je prispelo na naslov občinskega sodnika za prekrške 3810 predlogov za uvedbo postopka o prekršku. Od tega je bilo 2350 prekrškov iz cestno prometnih Predpisov in udeleženih je bilo 0 odstotkov naših ljudi, to je prebivalcev naše občine. Iz tega lahko povzemamo, da je naša kultura v cestnem prometu še dokaj nizka. S tem, da udeleženci v prometu ne spoštujejo in ne upoštevajo cestnoprometnih predpisov, se izpostavljajo nevarnostim, ogrožajo pa tudi ostale porabnike. Zabeležili smo 533 kršitev zaradi vožnje brez potrdila o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa oziroma brez vozniškega dovoljenja. Kar 470 oseb je vozilo pod učinkom alkohola. Tu so zajeti vozniki motornih vozil, kolesaiji, vozniki koles s pomožnim motorjem, pa tudi pešci. Med kršitelji, ki so vozili brez vozniškega dovoljenja, (240) je bilo veliko „povratnikov“. Prezelj: „Skrb za varnost udeležencev v prometu je del Ivan Serdoner Tone Završnflt družbene samozaščite, zato nikakor ne gre, da bi vso odgovornost le prepuščali delavcem milice. Izkušnje kažejo, da je možno veliko, zlasti pa manjših prekškov, ki se dogajajo na cestah, urejati kar doma, to je v okviru vaškega ali krajevnega odbora oziroma sveta in podobnih organov. Pri tem je zlasti pomembno, da starejši občani na vsakem koraku poučujejo in vzgajajo mladino, da bi se pravilno vedla v cestnem prometu. Na področju preventivne vzgoje nas nedvomno čakajo odgovorne naloge, kajti varnost v prometu na cestah mora zajeti vsa področja javnega udejstvovanja, slednjič pa je tudi sestavni del medsebojnih človeških odnosov.“ Trivan: „V nekaterih primerih se je büo treba odločiti za zaporno kazen. Drugače ne gre, če imamo opravka s trdovratnimi „povratniki“. Nov zakon o cestnem prometu, ki bo predvidoma izšel oktobra letos, in začel veljati s prvim januarjem 1981, bo nalagal neprimerno strožje kazni in varstvene ukrepe. Žato se velja nanj že sedaj temeljito pripraviti in v tej smeri si bomo veliko pomagali s preventivno vzgojo.“ Na Polzeli prizidek k šoli V okviru praznovanja občinskega praznika so na Polzeli položili temeljni kamen za prizidek k šoli. Slovesnoti so se udeležili številni predstavniki občine in krajevne skupnosti Polzela. O pomenu novega prizidka osnovne šole je spregovoril predsednik režijskega odbora Rudi Diyjak, ki je poudaril, da bo s prizidkom šola pridobila 26 učilnic, 18 kabinetov, telovadnico v velikosti 16 X 32 m in štiri učilnice za glasbeni pouk, v kleti pa bo zaklonišče za 400 otrok. Investicija v prizidek, telovadnico in potrebno adaptacijo objekta bo zanšala okoli 65 milijonov dinarjev. Večina sredstev bo zbrana s sredstvi IV. samoprispevka občanov občine Žalec, pa tudi drugih sredstev. Izvajalec gradbenih del bo Ingrad — TOZD Gradbeno operativa Žalec. Zgrajen pa naj bi bil do 30. junija prihodnjega leta, telovadnica in ostali objekti pa najkasneje do 31. decembra leta 1981. Vsekakor pa bodo pri izgradnji morali krajani Požele ob širši družbeni pomoči aktivno sodelovati. Položitvi temeljnega kamna je sledil krajšikultruni programski so ga pripravili učenci OŠ Vere Šlander, gojenci glasbene šole in otroški pevski zbor. Temeljni kamen je položil predsednik izvršnega odbora Občinskem izobraževalne skupnosti Vinko Janič (na sliki). Tekst in foto: T. TAVČAR 8 SAVINJSKI OBČAN Številka 7 — Julij 1980 Opozorilo hmeljarjem Z novimi slovenskimi kul-tivarji* smo poleg velike količine grenčičnih smol, prijetne h meljske arome, velikega pridelka xin tolerantnosti za strojno obiranje, rešili v hmeljarstvu tudi problem delovnih konic, ki močno vplivajo na ekonomičnost pridelovanja hmelja Zaradi različne dolžine vegetacije posameznih kultivar-jev, zaradi različne občutljivosti na bolezni in škodljivce, zaradi specifične rasti, pa tudi zaradi različnega nastopa razvojnih faz, so tehnološki problemi pri vsakem posameznem kultivarju različni. Prav zaradi te ra-znolikosti pa ne moremo enako gospodariti, kot če pridelujemo samo sa/injski golding. Proizvodni program vključuje večjo obnovo, v Savinjski dolini pa primanjkuje primernih zemljišč. Pogosto obnavljamo hmelj na prejšnjem hmeljišču le da vključimo premeno. Prav v nestrokovni premeni pa je šibka točka hmeljarjenja, ostanki prej pridelovanega kul-tivarja ostanejo živi in povzročajo težave v novem hmeljišču. Obnovljena hmeljišča so zato pomešana in združujejo populacijo več kultivarjev. Ugotovili smo 25 odstotno prisotnost tujih tipov. Ti izvirajo pretežno od predhodnega kultivarja, so pa tudi posledica divjega razmnoževanja. Pridelovanje hmelja s takšno populacijo povzroča niz problemov, saj ne moremo dovolj gospodarno programirati zaščite proti boleznim in škodljivcem, velike težave pa nastopijo tudi v času obiranja, ker posamezni pomešani kultivarji né dozorijo sočasno. Za obiranje je v tem primem najprimernejši čas, ko dozori kul-tivar, ki je v večini, med tem pa zgodnejši že porjavi in pokvari kakcwost, poznejši pa še zaradi slabe zrelosti nima prave teže in je zaradi tega pridelek občutno manjši. Kakovost takšne populacije hmelja močno trpi tudi pri sušenju storžkov, ker zahteva vsak kultivar zaradi različne zraščenosti storžkov drugačen čas sušenja Medtem ko so na primer storžki savinjskega goldinga že preveč suhi in zaradi tega močno drobljivi, potrebujejo storžki aurora še dodatno sušenje. Pomešanost teh dveh kultivarjev je posebno velika: zaradi slabe premene, zaradi divjega razmnoževanja, pa tudi zato, ker marsikateri hmeljar poskuša povečati pridelek savinjskega goldinga, ki je bolje plačan tako, da dosaja na vsako manjkajoče mesto auroro. Pri tem pa pozablja, da je aurora boljša gostitelj za uši in bo moral pogosteje škropiti z insekticidi, kot bi: škropil čisto populacijo savinjskega goldinga, pozablja, da kultivarja ne cvetita sočasno in bo moral večkrat škropiti cvet s fungicidi, pozablja, da ob zrelosti savinjskega goldinga aurora še ne bo imela optimalne teže, in da bo imel s sušenjem storžkov nešteto preglavic. Strokovnjaki inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo opozarjamo, da bo prednost pridelovanja hmelja, ki. smo jo pridobili z večjim izborom kultivarjev izkoriščena le takrat, če bomo obdržali čiste populacije. Priporočamo, da spoštujete strokovna navodila in obnavljate hmeljišča šele po temeljito opravljeni prameni, ko zanesljivo nni več ostankov prej pridelovanega kultivarja Prav ta ko pa ponovno opozarjamo, da se odrečete vsakemu div jemu razmnoževanju hmelja in uporabljate za reprodukcijo samo priznan sadilni material. DRAGICA KRALJ *kultjvar - izraz uvajamo namesto dosedanjega izraza sorta, ki ima širši pomen (na primer vsi slovenski kultivarji spadajo v sorto aroma- tičnega hmelja). v_ SIP Šempeter: Troj - novi kmetijski stroji ički - novi kmetij iški stroji SIP URESNIČUJE STABILIZACIJSKI PROGRAM Simbolični krst treh novih izdelkov — kmetijskih strojev v SIP Šempeter je nedvomno odtehtal tradicionalno proslavo 22. julija, praznika njihove delovne organizacije, ki so seje letos odpovedali zaradi splošnih stabilizacijskih prizadevanj. Čeprav imajo polne roke dela pri gradnji nove tovarne, ves čas intenzivno delajo v smeri razširitve in tudi izpopolnjevanja proizvodnega programa kmetijske mehanizacije. To pot so osvojili tri nove stroje: vrtavka-sti zgrabljalnik VZ 280, pobi-ralno rezalno samonakladalno prikolico PRP in kombajn za obiranje koruze KK 30. Osvojitev novih izdelkov pomeni nov delež v uresničevanju stabilizacijskega programa, delovno zmago, ki je rezultat zavestnega dela in skupnih prizadevanj delovnega kolektiva, ki bo tudi pripomogla k znatni dohodkovni krepitvi. Gre tudi za lastne razvojne dosežke viso ke tehnične ravni. To še zlasti velja za kombajn KK 30, katerega predhodnik KK 25 se je tržno že močno uveljavil. 1)-" krat pa gre za izboljšano tehnično novo rešitev. Ob tem velja reči, da se SIP lepo uveljavlja na novem področju mehaniziranja kmetijstva, to je spravilu in predelavi koruze, ki sodi med naj- RAZSTAVA KAKTUSOV IN LONČNIC Hortikulturno društvo Žalec je te dni odprlo zani-mivo razstavo kaktusov in lončnic. Na otvoritveni svečanosti so najzaslužnejšim članom podelili priznanja. Skrbno pripravljena razstava je vzbudila veliko zanimanje med ljubitelji lepega cvetja. Prireditev spdi v program Hortikultura 80. Krat trojčkov Dobili smo skupnost za razvoj kmetijstva V Žalcu je bila prva seja ustanovne skupščine občinske sa moupravne interesne skupnosti za razvoj in pospeševanje kmetijstva v žalski občini. Delegati so se najprej seznanili s poročilom inciativnega odbora, za tem pa so izvolili organe občinske SIS za razvoj in pospeševanje kmetijstva ter sprejeli statut nove skupnosti. Za predsednika skupščine je bü izvoljen Stanko Košec, de- legat NT Polzela, predsednik izvršnega odbora pa je Lojze Kučer, delegat temeljne zadružne organizacije Petrovče. Skupnost bo pospeševala razvoj kmetijstva z dajanjem denarnih stimulacij v primerih, ko ekonomski interes med udeleženci v reprodukcijskem procesu ne pride dovolj do izraza, sam pro ces pa je v splošnem družbenem interesu in sicer za sofinanciranje komasacij, hidro in agro meli- pomembnejše kmetijske pridelke pri nas. Praznik — 22. julij jih spominja na datum, koje bilo ustanovljeno podjeije pod imenom Agroservis. Med številnimi agro-servisnimi delavnicami se je ta v Šempetru med redkimi razvila v veliko in močno delovno organizacijo, ki se ni oddaljila od svojega osnovnega namena. K razvoju je doprinesla svoj delež tudi združitev s Krasmeta-lom Sežana. Tako v SIP računajo na še nadaljnje povečanje proizvodnje in to še zlasti v letu 1982, ko bo dograjena nova tovarna kmetijskih strojev v Šempetru in ko bo predvidoma prišlo do nadaljnjih'združevanj. Sedanja letna proizvodnja 30.000 kmetijskih strojev se bo kmalu povzpela na 50.000, to pa je količina, ki jo dosega malokateri evropski proizvajalec kmetijskih strojev. Omenjene tri nove stroje bodo proizvajali v Šempetru, še dv£ nova stroja pa ima v programu Krasmetal v Sežani. V Šempetru \bodo že letos proizvedli 3600 novih samonakladalno rezalnih prikolic ter tisoč kombajnov za obiranje koruze v vrednosti 400 milijonov dinarjev, za prihodnje leto pa predvidevajo tudi že znatno proizvodnjo vrtavkastih zgrabljalnikov. Tk. L. Kako skrbimo za zdravo prehrano? Kljub- temu, da sanitarni inšpektor izvaja nadzor nad objekti javne prehrane in preskrbe s pitno vodo, je republiški sanitarni inšpektor v februaiju poslal navodilo, da se nadzor v že omenjenih objektih še poveča. Sanitarna inšpekcija SO Žalec je sistematično nadzorovala objekte, kjer se vrši manipulacija živil: v vrtcih, šolah, obratih družbene prehrane, v gostinskih objektih, dommovih oskrbovancev, pa tudi v slaščičarnah. Povsod so vzeli brise na snažnost ter vzorce hrane za bakteriolo ško analizo-in biološko - kalorično vrednost. Sbdeloval je tudi Zavod za socialno medicino in higieno Celje, ki je tudi pod strokovno oceno o higienskem stanju posameznih objektov. Tako so bile na podlagi ugotovitev sanitarne inšpekcije izdelane ureditvene odločbe za odpravo pomanjkljivosti. Nèka-teri obrati za javno prehrano ne ustrezajo minimalnim sanitar-no-higienskim pogojem in, je zaradi tega vzdrževanje higiene otežkočeno. Vse to pa lahko privede do množične epidemije, takojšnje sanacije objektov pa niso mogoče, ker - finančna sredsta za takšna dela niso bila predvidena Izvedena je bila tudi kontrola vseh vodooskrbnih objektov Kvaliteta pitne vode je pod stalnim nadzorom. Redno jemljejo vzorce za kemično in bakteriološko analizo. Tedensko pa mora občinski sanitarni inšpektor pošiljati republiškemu sanitarnemu inšpektoiju poročila s področja epidemije, kontrole javne prehrane in voda. Hribovske kmetije se povezujejo z dolino „Tako muhastega vremena kot nas pesti letos, zlepa ne pomnimo,“ nam je dejal kmetlranc Ramšak na Dobrovljah. Ljudje od zore do noči delajo na poljih in travnikih, kjer okopavine rešujejo pred plevelom, a kaj, ko jih tudi po večkrat dnevno prežene ploha. Nekateri še sena niso! posušili, pa bi že morali drugič kositi. Franc Ramšak in njegova žena Majda sta v najleših letih, pa tudi otroka sta pridna in tako sami opravijo vsa dela na 20 ha veliki kmetiji. Sedem ha je obdelovalne zemlje, dovolj, da je treba skozi vse leto pridno delati. Poleg tega so porabili ve- oracij in drugih agrarnih operacij- Dalje gre za splošno svetovalno delo na področju govedoreje, prašičereje, sadjarstva, čebelarstva, zdravilnih zelišč in gozdarstva, dalje za uvajanje sodobne tehnologije, pospeševanje živinoreje itd., vse z namenom, da bi ustvarili pogoje za večjo proizvodnjo hrane. -TK užila Ramšak: „Hlev smo pozidali v a vnem sami, za hišo pa najemamo edit, saj bi bü sicer za naju to prevelik zalogaj. Treba je vedeti, da kmetija v hribih ni tako donosna, kot v dolini, zaradi odmaknjenosti pa je tudi težje prodati pridelke. Imamo sicer cesto, ki nas povezuje z dolino, vendar je ozka in bi jo bilo treba razširiti.“ Ramšaka sta se odločila, da bosta v novi hiši namenila več sob za turiste, če bodo potrkali na njuna vrata. Kar zadeva kmečki turizem sicer nimata izkušenj, vendar jima dobre volje ne manjka in to je za začetek dovolj. Če bosta Ramšaka uspela, se bodo najbrž za kmečki turizem zagreli še drugi kmetje na Dobrovljah. Kraj je lep, planinski in v okolico so mikavni sprehodi. Potrebna jim je le boljša cesta in še marsikaj bo treba postoriti za lepšo podobo in urejenost te partizanske vasice. Ramšak: „Bili so časi, ko so mladi zapuščali kmetije in si iskali delo v dolini. V naših odmaknjenih hribih niso videli perspektive. Danes ne odhajajo več. Ljudje prihajajo do spoznanja, da je tudi v hribih možno boljše živeti in napredovati, le pomagati jim je treba s krediti, da si bodo posodobili kmetije in se razvili v močnejše proizvajalce za trg.“ Ko sta se Ramšaka odločila za gradnjo hleva, sta se zavedala, da si nalagata težko breme. Njuna kmetija ne daje dovolj dohodka, da bi se zlahka rešili stroškov, zato je bilo treba ves čas trdo garati in si tudi Franc Ramšak pritrgovati od ust, da je hlev zrasel m dobil streho. In sedaj se ubadata z gradnjo hiše. „ Zemlja je tu v hribih bolj skopa kot v dolini, zato jo je treba nenehno gnojiti in namicati z znojem, sicer ne daje pridelka. Koruze ne pridelujemo, ker slabo uspeva, dobro pa obrodi krompir. Glavne upe polagava v živinorejo. Za zdaj imamo 10 glav, od tega največ krav mlekaric. Nekoč kmetje niso prodajali mleka, ker ga tudi niso imeli kam, danes pa zbiralnica dnevno zbere že precej mleka.“ Hlev je dovolj velik, da se |k> našlo prostora še za kakšno gč^Sro. Ramšak bi rad ob novem hleviirggfe-' dii silos in tako poskrbel za siläöas^a živino. Najbiž bi potreboval /£(jji traktor, vendar za zdaj ni denàrja.za novega. nam Sin Vojko je letos končal osemletko. Močan je že in odločil se je da bo ostal doma in pomagal staršema na zemlji. Mlajša hči Magda pa bo obiskovala šolo spodaj v dolini se dve leti. Dobra učenka je in rada bi nadaljevala šolanje, če bo možnost. Solarje zadnji čas sicer prevažajo s kombijem v dolino, vendar se ka-kšenkrat zgodi, da vozilo odpove in takrat otroci pešačijo dobri dve uri. Poleti še gre, utrudljive pa so te poti pozimi, ko tu v hribih zapade veliko snega. Dobrovljam bodo v kratkem dobili telefon in tako jim ne bo treba po vsako reč v dolino, saj bodo lah ko zdravnika in drugo pomoč poklicali po telefonu. Največja želja vseh pa je boljša cesta v dolino, cesta, ki bo tesneje povezala hribovske kme-tne z razvito dolino. Tk. L. Ramšakov novi hlev Življenje teče dalje Dragocen dokument o nekdanjem gradu Marsikomu so znane številne zgodbe, ki pripovedujejo nekdanja bolj ali manj resnična dogajanja v romantičnem svetu, ki se skriva v bližini nenavadne gore Krvavice ... Tam je skrivnostno premoženje v novcih in so zakopani zakladi suhega zlata ... To je dežela, kjer so morali v davnini zaljubljenci in drugi trpeti velike muke ... Za Veroniko Deseniško je bila tam ječa in potok, v katerem so jo utopili... V trpljenju so živeli tudi delavni podložniki, in ko niso zmogli več, so se uprli premožnemu graščaku. Želeli so živeti vsaj malo človeško... Na Glažuti so bili zaposleni steklarski delavci, ki so poznali svoje pravice ... Bili so tudi revolucionarji in junaki našega narodnoosvobodilnega boja... In če se danes odpravimo po sledeh nekdanje rimske ceste še naprej od Tabora in želimo spoznati ostaline, ki jih izpričuje najstarejša zgodovina, opazimo, da je čas uničeval in da je tudi vse povsem uničil. Stari grad Ojstrica na vzpetini blizu Krvavice je izginil skoraj brez dedu! Le poraslost z drevjem in grmovjem na nenavadno oblikovanih tleh zbuja občutek nekdanjega obstoja večje stavbe, varno skrite in nadvse pomembne za napadalno in obrambno strategijo srednjeveške in renesančne dobe ... Starodavni mir nas spodbudi k razmišljanju o kastelanih, trubadurjih in o neizmerni brezsrčnosti gospode, ki je uživala v blagostanju ... Tudi nekdanjih steklarskih stavb, ki so bile spodaj v soteski ob potoku, ni več. Če hočemo ugotoviti, kje je v preteklem stoletju delovala glažuta, moramo dobiti o lokaciji točnejše podatke pri starih domačinih. K sreči je nekaj steklenih izdelkov iz te glažute ohranjenih. Najlepši med vsemi so tisti, ki so bili namenjeni praznični, zlasti še svatovski rabi... Najbolj pa nas zanima spodnji grad Ojstrica v Lokah, ki je bil po propadu zgornjega srednjeveškega gradu leta 1620 zgrajen v smislu tedanjih fevdalnih stavb, , ki so imele le še Simboličen obrambni značaj. Pomen te graščine je bil zlasti v (»ravno gospodarskih nalogah. 1% je bilo deželno sodišče, kije odmerjalo večje kazni kot pravice. Lastniki trinadstropne stavbe so bili oblastni Schrattenbachi, mogočni Gaisrucki in nazadnje Perkovi iz Podgrada. Niti o graščini, niti o nobenem gospodarskem poslopju danes ni več niti sence... Zato nam je še bolj dragocena grafična podoba, za katero je naredil risbo Josip Kuwasseg, ki je moral pripotovati iz Gradca kmalu po letu 1840 v Loke in na licu mesta upodobiti grad z najbližjo okolico. Zanimivo je, da si je ža prikaz tega, takrat že nenaseljenega in propadajočega grajskega kompleksa, izbral razpoloženje ob nevihti... Ko so strele švigale na Krvavico in nad Starim gradom .,.. Ko je pihal veter, da je obračalo dežnik in so ptice preplašene letele nad oblaki... Osamljena človeka s psom je prikazal na pohodu proti Lokam, kjer sta iskala zatočišče pred neurjem ... To risbo je potem avtor prenesel v kamnotisk za Lamplovo založbo, ki je leta 1845 izdala ta list v seriji lil litografij. Ti listi so v času, ko še ni bilo fotografije, propagirali zanimivosti in lepote iz raznih krajev, med njimi tudi romatnično dolino pri Taboru v Savinjski dolini. List je danes dragocen dokument, ki pripada zgodovini in vsem zgodbam, ki vključujejo Ojstrico v pripoved o dogodkih okrog Krvavice. Grafika je shranjena v celjskem muzeju. MILENA MOŠKON Franček Cokan, prvi upravnik KZ v Gotovljah, nasmejan, zdrav in čvrst upokojenec, vrsto let hiter in praktičen skladiščnik ZE Gotovi je, možak, ki se spozna in mu gre od rok vrsta stvari, se ob pestovanju vnukinje Maruške razgovori: „Fantje ni bilo lahko. Leta po vojni so bila težka. Puške smo zamenjali za lopate, krampe in samokolnice. Težko je bilo, šlo pa je. Kakor so sedaj složno poprijeli pri urejanju cestišč, kanalizacije, vodovoda, igrišč, gasilskega doma, prostorov družbenih organizacij, mrliške veže, tako smo zgrabili tudi tista leta, ko smo udarniško gradili zadružni dom, ustanovili kmečko zadrugo, imeli ekonomijo, pri tem pa peli, igrali igre, kontrahirali. Takratni aktivisti smo morali imeti hudimano trdo kožo, kakor se temu reče, da smo vse to izpeljali. Med zadnjimi nismo bili nikoli, prej med prvimi. Predsednik občinske skupščine je med pripravami na občinski praznik dejal, da so Gotovlje kot nevesta, ki se pripravlja na poroko. No, poroka je prav gotovo bila na dan sklepnih prireditev tega praznovanja, ko je bila tudi svečana seja skupščine in se je v prenovljenem domu zbralo okoli 300 delegatov. Kdo pa je verjel, GOTOVLJE^ Ob. praznovanju občinskega praznika so se v Gotovljah zbrali gasilci iz cele občine. Več kot 500 gasilcev iz 43 društev je z demonstracijami pokazalo svoje znanje. Ob zaključku prireditve pa so najzaslužnejšim gasilcem podelili republiška gasilska odlikovanja. da se bo v tako kratkem času v Gotovljah toliko postorilo. Nekateri so celo rekli, da so to pravljice. Potem pa so složno zgrabili za delo in ustvarili vse to, kar imamo sedaj novega in prenovljenega, tudi mi upokojenci nismo držali križem rok. In jih tudi v bodoče ne bomo. Življenje teče dalje ... Predniki so poskrbeli za nas, mi pa bomo za naše potomce. Ali ne, Maruška? ” Po nosku je brenknil prikupno deklico in oba sta se od srca nasmejala. D. KUMER Upokojenec Franček Cokan z vnukinjo Maruško Rdeč nagelj našim kovinarjem Sreda, 2. julija, ko je bil za vse nas čisto običajen dan brez prave poletne vročine, je 17 zrelim fantom na hodniku Delavske univerze bilo vroče od treme, o strahu pa ne bi govorili. Šelesteli so listi, vsak je hotel „ujeti” v možgane še kaj, kar bodo morda profesorji na zaključnem izpitu na vsak način hoteli „izvleči”. Podatke, za katere je ostalo ob delu za strojem, taktno malo časa... Tri leta so se nenadoma zdela kratka, in vendar so bila to tri leta odpovedovanja, resnega dela, vztrajnosti. Še mi smo dobili tremo, ko smo jih videli. Delovni kombinezon, pulije in kavbojke je ta dan zamenjala obleka, kravata. Tri leta smo se srečevali, kdaj pa kdaj v naglici poklepetali, Pokrovitelj slovenskega kluba v Salzburgu Na pobudo republiške konference SZDL je občinska konferenca SZDL Žalec prevzela pokroviteljstvo nad slovenskim klubom Oton Župančič iz Salzburga. Klub združuje naše delavce na začasnem delu v Avstriji, vanj pa je aktivno vključenih 100 članov. Njihova dejavnost obsega predvsem kulturne, športne in zabavne prireditve, vse pa imajo celj združevati naše delavce v tujini. Društvo je izredno aktivno, posebno pozornost pa posveča slovenskemu pouku za otroke svojih članov. Konec meseca junija je klub obisklala delegacija predstavnikov občinske konference SZDL, Kulturne skupnosti, DPD Svobode in osnovne šole Peter Šprajc—Jur iz Žalca. Ob tej priliki so se pogovarjali o medsebojnem sodelovanju, podpisali pa so tudi listino o sodelovanju med klubom in Občinsko'konferenco SZDL Žalec. Sodelovanje pa bo potekalo Številka Občanovega telefona 710-671 predvsem na kulturnem in šolskem področju, že jeseni pa bo delegacija kluba obiskala Žalec. Med razgovorom so bili navzoči tudi generalni konzul Novak Brkovič, vice konzul Dragdjub Marin in konzul Božo Kljajič. i toda si vedno vzeli dovolj časa, da smo vzdrževali stike z njimi in z matično šolo, da je delo potekalo nemoteno. Kako so bili hvaležni organizatorju De-lavsk i univerzi in matični šoli ŠKIMC Štore, so lahko povedali šele potem, ko je ravnatelj šole SREČANJE ŠPORTNIKOV TVD Partizan Gotovlje je bil letos organizator tradicionalnega srečanja športnikov Gotovelj in Črne na Koroškem. Pomerili so se v šahu, nogometu, streljanju, namiznem tenisu in odbojki. Domači športniki so bili v vseh disciplinah boljši od gostov, razen v odbojki, kjer so športniki Čme slavili zmago. Organizacija tekmovanja je bila odlična, najboljši pa so za uspehe nreieli nokale. ing. Tomaž Štolfa razglasil zaključni uspeh. Ne bi jih hvalili, če si tega ne bi zaslužili, toda priznati jim je treba tisto, kar jim gre: bili so dober kolektiv z največjo mero marijivosti in volje in odraz tega je tudi skupna poprečna ocena oddelka. Maturo so opravili vsi, poprečna ocena pa je prav dobra. Lepo, kajne. Malo šol se lahko pohvali s takšno oceno. Zdaj so že spet za svojimi stroji, velika skrb je za njimi, toda mnogi vedo, da se morajo izobraževati naprej. Čas jih sili v to. Predvsem pa naša družbena prizadevanja, da bi dvignili produktivnost, da bomo nadaljevali tisto, kar je želel Tito. E. Tile naši, vsi že ne več tako mladi kovinarji - maturanti z rdečimi nageljni in nasmehom, vedo, kako se kuje življenje za lepši jutrišnji dan nas vseh. __t»— Maturanti Kovmaiji Fran Kocbek FRAN KOCBEK ob 50 - letnici njegove smrti Ob koncu šolskega leta 1888/89 se je po sedemletnem službovanju v Žalcu poslovil Fran Kocbek. Rodil se je 26. jaftuarja 1863 na Ločkem vrhu, kjer mu je planinsko društvo Lenart ob 115-letnici njegovega rojstva odkrilo spominsko ploščo . Odkritju spominske plošče so prisostvovali tudi predstavniki planinskih društev iz Savinjske doline in delegacija iz Mozirja. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Žalcu. Na mariborskem učiteljišču je maturiral leta 1882. V času službovanja v Žalcu je oblezel vse bližnje vrhove. Zelo se je zanimal za rastlinstvo in žuželke. V svojih spominih na ta leta večkrat omenja skalnati Kamnik. Pri hoji ga je ovirala omotica, še posebno na prepadnih mestih. Prav zato sta s Franom Roble- ' kom večkrat gledala z lin žalskega zvonika, večkrat pa sta opravila pot z Malega na Veliki Kamnik. Tako lahko z veliko verjetnostjo zapišemo, da je bil Kocbek eden prvih pravih planincev na Kamniku in to še pred ustanovitvijo slovenskega planinskega društva (SPD). Fran Kocbek je 20. avgusta 1893 sklical sestanek v Mozirju, kjer so se dogovorili, da bo ustanovni občni zbor Savinjske podružnice SPD dne 28. avgusta istega leta. Na njem je bil soglasno izvoljen za prvega načelnika podružnice, ki jo je potem vodil cèih 34 let. Fran Kocbek je bil tudi idejni vodja za postavitev prve planinske koče v Posavju. To je bila Hausen-bichlerjeva koča na Mrzlici, ki so jo odprli 28. septembra 1898. Žalčani so imeli pri graditvi te prve planinske koče v Posavju veliko zaslug. Med najbolj delovnimi sta bila Anton Petriček in Ivan Kač-Savinjski. S prostovoljnimi prispevki so zbrali do začetka gradnje 308 goldinarjev, to je bila polovica predračunskih sredstev. S tombolo, ki so jo v ta namen priredili pozimi v Žalcu, pa tudi z ostalimi' prispevki, so zbrali 637 goldinarjev. Ob otvoritvi doma se je zbralo na Mrzlici 260 zavednih Slovencev, navzoč pa je bil tudi Fran Kocbek. Letos mineva 50 let od njegove smrti, zato je prav, da se ga spomnemo, kot tudi Petrič-ka, saj je prav on imenoval Mrzlico za „Savinjski Triglav’’. V spomin nanju bi lahko v Žalcu po njima poimenovali kakšno ulico. B.J. KRAJEVNO PRAZNOVANJE V ĆRNOVT Krajani Vinske gore in bližnjih zaselkov se pripravljajo za krajevni praznik, ki bo to pot v Čmovi. Tu bodo 27. julija odprli odcep nove ceste. Drugega avgusta bodo predali svojemu namenu nov gasilski avto, vse ostale dni pa se bodo vrstila športna tekmovanja, ki jih pripravlja TVD Partizan Vinska gora. POJASNILO K ČLANKU: Poljče v akciji' za cesto Hmezad — TOZD Kmetijstvo Latkova vas, DE Žovnek je že v jeseni 1979 izvršla nekatera pripravljalna dda (buldožerska dela) na cesti Kamenče-Poljče v višini 20.000 dinaijev. V letu 1980 je 1% Žovnek finančno prispevala 50.000 din. Za cesto smo prispevali preko 4000 m3 gramoza v vrednosti 140,000 dinarjev. V manjši meri smo pri posodobitvi ceste sodelovali tudi s strojnimi storitvami. Tako znašaprispevek Hmezada — DE Žovnek več kot 210.000 dinaijev in ga ni za zanemariti, kot so ga nekateri občani*v svojih izjavah v Savinjskem občanu v omenjenem članku. Gnoj pa bomo po cesti še prevažali, saj je naš kruh. S tem pa ne mislimo, da lahko cesto onesnažujemo. Hmezad Žalec TOZD Kmetijstvo Latkova vas DE Žovnek KOLEKTIVNO VODSTVO V PD ŽALEC Po sprejemu sklepa, da osrednje vodstvo Planinske zveze Jugoslavije preide na kolektivno vodstvo, je tudi planinsko društvo Žalec sprejelo sklep, da preide na to obliko vodenja. Predsedstvo, ki bo odslej vodUo društvo, predstavljajo predsedniki posameznih odborov, ki volijo predsednika za mandatno dobo enega leta, kakor tudi podpredsednika. Mandat članov predsedstva traja 4 leta in so lahko izvoljeni za največ dve mandatni dobi. Društvo je s tem realiziralo pobudo predsednika Tita o kolektivnem vodstvu in je med prvimi ' telesnokul turnimi organizacijami v občini, ki je prešo na kolektivno vodstvo. Letos je bil za predsednika predsedstva izvoljen Ivan Jur-har, za podpredsednika pa Janez Poglajen. Upamo, da bodo temu zgledu sledile tudi ostale telesnokultume organizacije v občini. L J. Reklamne oglase za občinski praznik v Gotovijah v letu 1980 Lep primer stare kašče na Gomilskem Kulturni spomeniki na razstavi fotografij Ob praznovanju krajevnega praznika na Gomilskem je büa med prireditvami zelo zanimiva razstava fotografij kulturnih spomenikov tega kraja. Namen razstave je bQ opozoriti na vrednost kulturnih dediščin, ki nazorno govore o načinu Življenja v preteklosti in razvoju, ki gaje narekoval čas. S Razstava je bia na osnovi spomeniškega varstva razdeljena na teme. Razstavljenih je bilo 18 panojev s ISO fotografijami. Tako so zgodovinski spomeniki prikazovali spomenike iz NOB in delavskega gibanja, med katerimi je Smiglova zidanica nad Grajsko vasjo, Hauptov spomenik na pokopališču itd. Urbanistični spomeniki so prikazovali naselje, njihov razvoj, slikovito. , osameznih naselij kot posledica družbene in ekonomske preteklosti, povezane z zemljiško razdelitvijo in ekonomsko močjo prebivalstva. Na Gomilskem sta prevladovala dva tipa naselij. Tako predstavljata Za-kel in Gomilsko obcestno vas, Grajska vas pa gručasto središčno vas in Šmatevž gručasto vas. Umetnostni spomenik predstavlja graščina Strousnek, sakralne spomenike pa cerkve, kapelice, križi, stenske hiše itd. Najštevilnejši pa so vsekakor etnološki spomeniki: stanovanjska poslopja kot tudi gospodarska in pomožna poslopja: kašče, kozolci... Razstava zgovorno prikazuje spremembe, ki so nastale z družbenim razvojem, predvsem pa z naglim ekonomskim razvojem kraja kot sestavnim delom celotnega območja Savinjske doline. Po letu '1960 se je podoba. kraja naglo spreminjala. Ljudje so v težnji po boljšem in sodobnejšem preurejevali stanovanjska poslopja, niso pa se zavedali, da s tem brišejo podobe in vrednote življenja v pre- MLADOPOROČENCI Poročno kosilo, ki je bila do sedaj skrb vas, sorodnikov in prijateljev zaupajte HOTELU PREBOLD, kjer vas bomo ob vstopu na novo življenjsko pot v prijetnih prostorih z izbranimi jedmi in pijačo postregli, da se bo veliki dan začel prijetno in svečano. Po dogovoru poskrbimo tudi za glasbo. Ob ugodnih cenah 9am, če je več kot petnajst povabljencev, podarjamo poročno torto. Zaupajte nam, vaše zaupanje je naš ponos, ki ga bomo opravičili. informacije in rezervacije: Recepcija Hotela Prebold tel. (063) 722-000, 722-045 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka FRANJA KUKICA se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna hvala dr. Vlat-koviču za prizadevanje, sosedom, kolektivu Ferralita, patru Jožetu Rupniku, Godbi Svobode Liboje, tov. Ribiču za tople poslovilne besede ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in njegov grob zasuli s cvetjem. Družina Klikič, Jurhar teklosti. Nekritično so sprejemali nove ideje in se hoteli enačiti z modernimi stavbami industrijskih naselij. Zaradi pogostih adaptacij so posamezna poslopja kot pomembni etnološki spomeniki povsem izginila. Pojavljati pa so se začela nova poslopja primestnega videza, katerih zunanjost pa je osiromašena za originalne značilnosti nekdanjih naselij. Zaradi pretiranega individualizma graditeljev se nove stavbe niso organsko vključile v okolje. Gospodarska poslopja so doživljala manj sprememb zaradi določene funkcije in so büe preureditve le notranje, kakor so narekovale ekonomske potrebe. Posebno mesto zavzemajo pri teh etnografskih spomenikih kozolci, ki so žaram svoje specifične vloge ostali nespremenjeni. Posebno lepi so dvojni—vezani kozolci tako imenovani toplarji, ki jih. v drugih predelih Slovenije ne poznajo. Razstavo je pripravila foto-sekcija KPD Gomilsko pod strokovnim vodstvom diplomiranega etnologa in predsednika društva Vita Hazleija. Priprava razstave je terjala dva meseca trdega dela pri zbiranju in obdelavi gradiva, ogledalo pa si jo je okoli 400 obiskovalcev. Domačini so s tako zbranim gradivom pridobili podobo svojega kraja nekoč in marsikdo se je ob tem zamislil, kako pomembno je ohranjati dediščino svojih očetov in jo varovati. R KqBALE SO OMOGOČILE NASLEDNJE DELOVNE ORGANIZACIJE: Strojna industrija SIP Šempeter INGRAD Celje - TOZD GO Žalec Tovarna nogavic Polzela GRADNJA — industrija gradbenega materiala Žalec GARANT — pohištvena industrija Polzela Savinjski magazin Žalec MINERVA Žalec - Zabukovica GIP GRADIS Ljubljana — TOZD Gradbena enota Celje Podjetje za urejanje voda NIVO Celje JUTEKS Žalec SIGMA Žalec AERO Celje TOZD KEMIJA Šempeter MONTANA Žalec NAMA Žalec MIK Prebold Hotel SLOVAN Vransko Gozdno gospodarstvo Celje KOTO-TOŽD INDE Vransko GG - TOZD Kooperacija Vransko AGROS Šempeter GG — TOZD Gozdnik Žalec Beogradska banka Ljubljana -Temeljna banka Ljubljana - PE Žalec Keramična industrija KIL Liboje Zavarovalna skupnost TRIGLAV Celje Podjetje za PTT promet Celje Komunalno podjetje Žalec LESNINA Ljubljana LIK Savinja Celje — TOZD Pohištvo Šempeter Cestno podjele Celje — TOZD Asfalt kamnolom Velika Pireši-ca Ljubljanska banka - Splošna banka Celje — ekspozitura Ža- }gC SOZD HMEZAD Žalec — Kmetijstvo Žalec, Šempeter v S. d. — Kmetijski kombinat Šmarje, Šmarje pri Jelšah — Kmetijstvo Ilirska Bistrica — Kmetijska zadruga Drava, Radlje ob Dravi - Sadjarstvo Mirosan, Kasaze; Pertrovče - Vrtnarstvo Celje, Celje - Celjska mesna industrija, Celje - Celjske mlekarne, Celje - EXPORT-IMPORT Žalec - STROJNA Žalec - GOSTINSTVO-TURIZEM Žalec - Notranja trgovina Žalec - Kmetijska zadruga Savinjska dolina Žalec - Čebelarska zadruga Žalec - HMEZAD - Interna banka Žalec - HMEZAD - Hranilnica in posojilnica Žalec - DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE Žalec DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR - TOZD Elektro-prenos Podlog Proizvodno podjele ZARJA Žalec—Petrovče Tekstilna tovarna Prebold AVTOPREVOZ Šempeter ljubljanska banka Splošna banka Celje EKSPOZITURA ŽALEC Skupaj s starši-in vzgojitelji je združena Ljubljanska banka pobudnik načrtne vzgoje in sistematičnega spodbujanja mladine k varčevanju. Različni, mladini prilagojeni načini varčevanja in spoznavanja pomena-varčnosti, ustvarjajo v mlademu človeku pravilen odnos do materialnih dobrin in samostojnosti pri gospodarjenju s svojim denarjem. PRVI KORAKI K VARČEVANJU S hranilno knjižico in simbolično začetno vlogo ter hranilnikom, ki jih banka nameni vsakemu novorojenemu otroku, vabi starše, da varčujejo za svojega otroka in ga navajajo k varčnosti že v zgodnjem otroštvu. CICIBANI VARČUJEJO Tudi v vzgojno varstvenih organizacijah, kjer delujejo cicibanove hranilnice, otroka seznanjajo s pomenom varčevanja. S prizadevnim delom vzgojiteljic in staršev naši otroci spoznavanjo ob različnih igrah denar kot vrednost in plačilno sredstvo. PIONIRJI VARČUJEJO Pionirske organizacije na osnovnih šolah ustanavljajo pionirske hranilnice, v katerih učenci varčujejo za svoje lasnt in tudi za skupne želje vseh varčevalcev pionirske hranilnice. Pod mentorstvom svojih pedagogov pionirji varčevalci samostojno izvajajo vse dejavnosti svoje hranilnice. Tako si pridobivajo čut odgovornosti, samostojnost, discipliniranost in odnos do dela. Prav tako si razvijajo čut solidarnosti, kajti obresti od privarčevalnih sredstev so ob koncu šolskega leta skupni dohodek vseh varčevalcev pionirske hranilnice. Kdaj, kako in za kaj bodo skupne obresti porabili, pa odločajo pionirji sami, MLADINCI VARČUJEJO V mladinskih hranilnicah na šolah srednjegal usmerjenega izobraževanja je še posebno poudarjen solidarnostn pomen varčevanja, pa tudi samoupravni odnosi so bolj razviti, saj se mladina v teh letih zelo nagiba k samostojnosti. ZANIMIVOSTI V HRANILNICAH Varčevalci, ki delajo v svojih hranilnicah, se ob koncu šolskega leta pripravljajo na tekmovanje med pionirskimi hranilnicami, medrazredna in medšolska tekmovanja. Ob dnevu mladih varčevalcev v mesecu maju se srečajo varčevalci od vsepovsod: izmenjajo si izkušnje, spoznanja ter 'ocenijo svoje delo v hranilnicah. Takrat objavijo rezultate tekmovanj in podelijo nagrade, vse skupaj pa povezuje pester kulturni program. Za vestno in prizadevno delo v hranilnici podeli svet hranilnice mladim varčevalcem posebna priznanja Musijeve značke. To priznanje se imenuje po Petru Musiju, naprednem slovenskem učitelju iz Šoštanja, ki je že sredi prejšnjega stoletja vzgajal mladino k varčnosti in uvajal šolsko hranil ništvo. Posebno priljubljeno med mladimi varčevalci v vzgojno varstvenih organizacijah, osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževa-i nja je medšolsko tekmovanje za najboljšo literarno, likovno in fotografsko delo. Medšolsko tekmovanje povezuje mlade iz vseh krajev naše domovine in tudi otroke naših delavcev v tujini ter jih spodbuja k ustvarjalnosti. Mlade varčevalce doma in v tujini še tesneje povezuje z Ljubljansko banko glasilo Pikapolonica, saj vsi sodelujejo pri nastajanju glasila, ga bogatijo z risbami, spisi, pesmicami, pregovori in novimi domislicami. Ljubljanska banka pa jim v vsaki številki glasila predstavi znanega mladinskega slikarja, ki na povsem svoj način ilustrira glasilo. Vsak mlad varčevalec si lahko izbere lično izdelan hranilnik v obliki pikapolonice, strička;; Cvenka ali delfinčka. ~ Hranilnice razveseljujejo najprizadevnejše varčevalce z različnimi simboličnimi predmeti za igro in pouk. Z VARČEVANJEM DO ZAGOTAVLJANJA OTROKOVIH POTREB IN ŽELJA Skupaj s starši in vzgojitelji so temeljne banjte združene v Ljubljansko banko pobudnik načrtne vzogje in sistematičnega spodbujanja mladine k varčevanju. V številnih cicibanih, pionirskih in mladinskih hranilnicah so otroci — varčevalci ob igri in delu učijo gospodarjenja z denarjem, spoznavajo pomen varčevanja in pridobivajo čut odgovornosti in solidarnosti. Njihovo aktivnost spodbuja banka z različnimi tekmovanji, izleti, posebnimi priznanji in nagradami kot so raznovrstni hranilniki ter elementi za igro in pouk. SKRB ZA PRIHODNOST OTROK Želja in naloga staršev je zagotoviti otroku varno in polno življenje vse do njegove samostojnosti in materialne neodvisnosti. S hranilno knjižico in simbolično začetno vlogo terl hranilnikom, ki jih banka nameni vsakemu novorojenemu otoku, vabi starše, da varčujejo zanj in ga navajajo k varčnosti že v zgodnjem otroštvu. Z različnimi oblikami namenskega varčevanja pa lahko prispevajo k izpolnjevanju otrokovih potreb in želja v času šolanja. OBIŠČITE HOTEL GOLDING - RUBIN V ŽALCU Kj vam nudi: V RESTAVRACIJI » Srbske specialitete, med njimi vročo pogačo s kajmakom in sirom, fižol prebranec, ter razne specialitete na žaru ob dobrih Rubinovih vinih. V DISCO KLUBU se lahko vsak dan zabavate ob najnovejši disco glasbi, nudijo pa tudi velik izbor barskih pijač. V SODOBNO OPREMLJENIH SOBAH Ugodno namestitev po dostopnih cenah KOLEKTIV HOTELA GOLDING - RUBIN HKRATI CESTITA OBČANOM NASE OBČINE OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA. Številka 7 — Julij 1980 Vzgojno izobraževalna dejavnost v občini Podpredsednic RD Tomo Diaci podeljuje tekmovalcem priznanja. Na rob naj zapišemo še to, da so na popoldanski proslavi podelili najzaslužnejšim članom 42 plaket. 25 let ribiške družine Šempeter družine so raznovali prazi Prošla Člani Ribiške pred nedavnim 25-letnico obstoja. Proslava je bila združena z že tradicionalnim vsakoletnim medobčinskim tekmovanjem ribičev pri ribnikih v Preseijih. Prijavilo se je 17 ribiških družin iz vse Slovenije z 21 ekipami in 64 tekmovalci. Zmagoviti ekipi iz Brežic je podelil prehodni pokal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Žalec Jože Jan, podpredsednik RD Tomo Diaci pa je podelil priznanja in pokal posameznemu zmagovalcu iz tekniđvalne ekipe Vevče. Popoldne je na proslavi 25-letnice delovanja RD pozdravil ribiče in zbrane goste predsednik občinske skupščine Žalec Vlado Gorišek, govorila LASTAVICE GNEZDIJO Včasih, ko je bila naša dolina še tipično poljedelska, so bili znani motivi gnezdenja lastavic po raznih hlevih. Danes, ko je dolina spremenila svoj videz in postaja industrijsko razvita, so tudi ptice spremenile svoje tradicionalno gnezdenje. Kot je opaziti na sliki, so si izbrale za svoje gnezdo sodobno fio-rescenčno luč v strojnem obratu Ferralita. Pa naj še kdo reče, da se tudi sodobna tehnologija ne vključuje v sodobne ekološke pogoje! I. JURHAR pa sta še predstavnik Ribiške zveze Slovenije Bojeslav Hiter in eden ustanovnih članov družine Boris Debič. Obe združeni prireditvi sta lepo uspeli in gostje so se ob ribiškem domu zadržali v sproščenem pomenku. Brigada „Slavko Šlander” v Posočje Mladinske delovne akcije so v polnem teku in iz mnogih delovišč širom Jugoslavije veselo odmeva in naznanja nove delovne zmage, ki bodo plod velikih prizadevanj in odraz pomembnosti mladinskega prostovoljnega dela. Velika manifestacija solidarnosti dobiva vse večje razsežnosti. Tudi mladi naše občine beležijo v letošnjem letu pomembne rezultate mladinskega prostovoljnega dela, predvsem z enodnevnimi delovnimi akcijami, saj so se mladi brigadirji že seznanili z brigadirskim življenjem na delovnih akcijah pri aminovi zidanici in tudi pri SIP-u v Šempetru. Glavna akcija pa jih letos še čaka. To je akcija v Posočju, kamor bo odšla mladinska delovna brigad-a Slavko Šlander. Letošnjo brigado bodo sestavljali predvsem dijaki. Od evidentiranih je kar tričetrt dijakov in četrtina delavcev, študentov in učencev. Komandant letošnje brigade bo Vojko Kalan iz Prebolda, njegov namestnik pa Igor Ramšak iz Griž. Traseiska dela bo opravljal Franci Zupančič, predsednik brigadne konference pa bo Jani Laznik. Za posamezna področja delovanja bodo skrbeli še: Ksenja Križnik za IPD, Brane Strožer bo zadolžen za kulturo, Vili Krašovec za šport, Mirko Lorger za interesne dejavnosti, Vojko Prislan za SLO in DS, za saniteto pa Nevenka Gorjup. Brigadirji naše občine bodo pokazali svoje delovne navade v Posočju v zadnji izmeni in sicer od 3. do 30. avgusta, ko bodo na delu tudi brigadiiji iz Pirana, pionirska brigada SRS ter brigadirji iz Vojvodine in Hrvaške. S skupnimi močmi bodo skušali dokončati čim več vodovodnega omrežja in cestnih povezav' ter tako ljudem, ki jih je prizadel katastrofalni potres, omogočiti lepše življenje. Letos bodo v brigadi sodelovali tudi štirje brigadiiji iz dveh . pobratenih občin Kruševca in Bačke Palanke. Po finančni plati pa bodo delovno brigado podprle nekatere delovne organizacije. Levji delež bo prispevala delovna organizacija SIP iz Šempetra, sledijo pa še Juteks Žalec, Aero Šempeter in KIL Liboje, —dar Skupščina občine Žalec je na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela v juniju 1980 obravnavala poročilo o delu vzgojno izobraževalnih organizacij v občini ter občinske izobraževalne skupnosti. Vzgojno izobraževalna dejavnost v občini se izvaja v 9. osnovnih šolah, ki zajemajo 11 podružničnih šol, v glasbeni šoli s tremi dislociranimi enotami (Polzela, Vransko, Prebold) ter vzgojno varstvenem zavodu s 14 enotami. V letu 1978 je prišlo do združitve vseh enajštm temeljnih organizacij v vzgojno izobraževalno organizacijo Žalec, za katero lahko ugotavljamo, da po letu in pol delovanja uspešno uresničuje osnovni namen združitve v enotno delovno organizacijo. To se Odraža posebno pri koordiniranju dela samoupravnih organov in uveljavljanju samoupravnih odnosov v skladu z zakonom o združenem delu, v povezovanju med vzgojno izobraževalnimi organizacijami pri izvajanju učnovzgojnega procesa, izpopolnjevanju delavcev, usklajevanju planskih nalog, pri enotni poslovni, kadrovski in stanovanjski politiki, pri skupnem urejanju finančnih zadev, delitve dohodka in drugih nalog. Sodelovanje se je odražalo tudi pri izvajanju naložb v vzgojni in učni prostor, bodisi iz sredstev samoprispevka, samoupravnih interesnih skupnosti ah lastnih združenih sredstev amortizacije. V šolskem letu 1979/80 se izobražuje v 181 oddelkih v osnovnih šolah 4.325 učencev, v glasbeni šoli 310 učencev, S no varstveni zavod pa čuje 1.022 otrok. Celodnevno obliko dela ima osnovna šola Slavko Šlander Prebold s podružnicama Ori a vas in Gomilsko ter Osnovna šola Ljuba Mikuš, v kateri se šolajo učenci iz celotnega območja občine Žalec. V 14 oddelkih Šodaljšanega bivanja je zajetih 12 učencev. Kadrovska zasedba v vzgojno izobraževalnih organizacijah iz območja občine Žalec se postopno zboljšuje, vendar ne tako hitro, kot je Mo načrtova- no. Od 516 pedagoških in strokovnih delavcev si mora pridobiti zahtevano izobrazbo 46 delavcev. Neustrezna zasedba in pomanjkanje kadrov je posebno slaba pri glasbeni vzgoji, tehničnem pouku, gospodinjstvu in fiziki. S kadrovskimi štipendijami se bo v naslednjem obdobju struktura znatno izboljšala. Velik napredek, predvsem na vzgojnem področju je dosežen v šolah, kjer imajo celodnevno obliko dela. V procesu vzgoje v celodnevni osnovni šoli ima učenec resnične več pogojev,-da postane resnično subjekt vzgoje. Osnova so predvsem spremenjeni odnosi v smislu humanizacije in demokratizacije — odnosi starši — šola, učitelj — učenec in učenci med seboj. Zelo se je razvila tudi samouprava učencev, učenci so sproščeni, tesneje povezani v kolektivu in postajajo samoiniciativni. Zaradi krčenja programa OIS in uskladitve programa z resolu-cijskimi izhodišči, v letu 1980 ni predvideno širjenje celodnevne šole. Bo pa vsekakor potrebno, da se v naslednjem srednjeročnem obdobju zajame tudi nadaljnji razvoj celodnevne oblike dela tudi v ostalih šolah v občini. V poročilu o delu občinske izobraževalne skupnosti je bil poseben poudarek dan udeležbi na sejah skupščine ter delu delegacij. V tem mandatnem obdobju je bila na sejah skupščine udeležba delegatov v zbor uporab- nikov '59,5 %, v zboru izvajalcev pa 59,3 %. Z udeležbo na sejah še vedno ne moremo biti zadovoljni, saj so primeri, da se delegati iz nekaterih delegacij niso udeležili nobene oz. le ene seje. Na sejah skupščin občinske izobraževalne skupnosti opažamo, da delegati nekaterih delegacij, ki uspešno delajo na sejah skupščin, posredujejo mnenja svoje delegatske baze, postavljajo delegatska vprašanja ter se vključujejo v razpravo. Precej pa je takih delegacij, ki so pasivne, delegati se poredko udeležujejo sej ter prihajajo na seje brez potrebnih stališč. Skoraj v vseh delegacijah «so problematične tudi povratne informacije, kajti delegatov skoraj nikjer ne vabijo na seje samoupravnih organov, kjer bi lahkp poročali o svojem delu v skupščini občinske s izobraževalne skupnosti. V preteklem letu so izvajalci, kakor tudi samoupravni organi občinske izobraževalne skupnosti vsa prizadevanja usmerjali v to, da je bü program občtnske izobraževalne skupnosti v celoti realiziran. V letošnjem letu pa bo dan poudarek nalogam, ki jih zajema resolucija o izvajanju srednjeročnega načrta razvoja občine Žalec v letu 1980, zakon o svobodni merlavi dela, zakon o osnovnem in usmerjenem izobraževanju ter planiranju za naslednje srednjeročno obdobje. Ob zaključku pouka všdi.Ljube Mkuš Nasveti občanom za boljšo varnost Na eni zadnjih sej izvršne-sveta skupščine občine alee je bila obravnavana problematika in'delo uprave javne varnosti Celje in postaje milice Žalec v letu 1979. O tej problematiki bo podana informacija tudi na eni od prihodnjih sej občinske skupščine. Občane žalske občine pa bi vendar bilo potrebno opozoriti, na eno zelo važnih in resnih vprašanj, to je na vprašanje odnosa do lastnega in tudi družbenega premoženja. Seveda se to vprašanje na prvi pogled niti ne zdi tako pomembno, vendar zahteva od organov za notranje zadeve znatne napore v boju za preprečevanje kriminalitete, ker nepravilen odnos do lastnega m družbenega premoženja omogoča in nudi kriminalcem neomajne možnosti za izvrševanje kaznivih dejanj. Morda to zveni malo čudno, vendar je resnično, da so okradeni, prevarani, ogoljufani ali kako drugače oškodovani državljani neposredno pripomogli kriminalcu, da je lahko storil kaznivo dejanje. Gre namreč za to, da z nepravilnim ravnanjem ali obnašanjem,, česar se mnogokrat v pravem trenutku l niti ne zavedamo, (naivnost, malomarnost, praznoverje), največkrat omogočamo raznim tatovom, goljufom, prevarantom in drugim vrstam kriminalcev, posebno v mestih, ugodno priložnost za storitev kaznivega dejanja. S praktičnimi nasveti želimo pomagati, da se lahko takim nevšečnostim in posledicam izognemo ali jih pravočasno preprečimo. Pre-ričani smo, da bodo državljani, upoštevajoč naše nasvete, v prvi vrsti pomagali sami sebr, istočasno pa prispevali znaten delež v splošnih naporih za preprečevanje kriminalitete. Zaradi ležjega razumevanja smo nasvete združili po podobnosti primerov. Naši nasveti temeljijo na praktičnih izkušnjah iz že obravnavanih primerov. Vaše obnašanje in ukrepi uprave javne varnosti naj bodo predvsem v tepi, d&: à) Doma: — ne puščati ključev stanovanja na neprimernih mestih, — ob daljši odsotnosti zaupati sosedu, naj poskrbi za varnost premoženja, — ob izgubi ključa zamenjate ključavnico, ki naj bi cilindrična, — na vhodnih vratih naj bo nameščena slepa kljuka, z notranje strani pa varnostna veriga, — tudi ob krajši odsotnosti dosledno zaklepati stanovanje in tudi za kratek čas ne puščati neznancev v stanovanju (tepiharji, dežnikar-ji, krošnjarji, berači itd.), zlasti ne puščati v stanovanju same niti za trenutek, — ne hraniti doma večjih zneskov denarja, večjih dragocenosti, posebno ne v času daljše odsotnosti, — ničesar ni varno kupovati od neznancev, — ne puščati odklenjenih koles ali motornih vozil brez nadzorstva, — ne puščati obvestil o trajanju odsotnosti na vidnih mestih in ne razširjati obvestil o odsotnosti, — v pritličju in v kletnih prostorih ne puščati odprtih oken (če niso zamrežena), ko ni nikogar doma. b) Pri nakupu: — ne nosite s seboj več denarja, kot je treba in ne kazati večjih vsot denarja, — zabeležite si številke nekaj bankovcev in listek shranite v žep, odvrecite ga šele po vrnitvi domov (za primer žepne tatvine), — večje vsote denarja porazdelite v več notranjih Ženov, ni primemo imeti ves denar na enem mestu v listnici oziroma denarnici, — ne odlagajte med zbiranjem in plačevanjem blaga Ustnice, (torbice) na prodajalne mrze, — ne nosite listnice v zadnjem hlačnem žepu, v mreži, odprti torbi, v zunanjem žepu plašča ali suknjiča, — kolikor večja je gneča, toliko več previdnosti je treba pri nakupih in plačeva-, nju, pri vstopanju v vozila javnega prometa, v prireditvene prostore itd. c) Na avtobusu, vlaku: — pri vsakem prerivanju poglejte, če je listnica še na svojem mestu, — med vožnjo je najbolje ostati. buden in paziti na svoje predmete. d) Pri parkiranju: — po možnosti parkirajte na čuvanem in osvetljenem parkirišču, — v avtomobilih ne razstavljati vabljivih predmetov brez nadzorstva, ampak je potrebno le te skriti. e) Odnos do nepoznanih oseb: — ne kupujte blaga izven trgovske mreže in od neznanih oseb, posebno, kadar je cena nižja od tržne. Postavi- te si preprosto vprašanje, kdo lahko prodaja blago ce-neje od njegove dejanske vrednosti. Odgovor je preprost - najverjetneje tisti, ki je do takega blaga prišel na nedovoljen način, to je s tatvino, goljufijo, poneverbo itd. Ne pozabite, da na ta način direktno p «nagate kriminalcu in se istočasno izpostavljate nevarnosti za kazensko odgovornost, — ne verjemite in ne sprejemajte raznih vedeževalk, Romov in goljufov v hišo. Vse, kar vam taki ljudje nudijo za denar, predstavlja prevaro, ki je včasih celo žaljiva. Če bi mogli, bi taki ljudje pomagali sebi. — ko v mestu ali na vasi srečujete sumljivo osebo (goljufa, prodajalca blaga sumljivega izvora, razne ve-deževalke in podobne vrste ljudi), obvestite miličnike ali stalno službo po najkrajši poti. To naj bo naše pravilo, sicer se nam lahko pripeti, da bomo jutri sami postali plen teh ljudi. f) Ostala opozorila: — ne perite perila v stanovanju ali v drugih prostorih z bencionom ali podobnimi lahko vnetljivimi kemičnimi sredstvi ali čistili. Sami veste, da je bilo že mnogo nesreč s hujšimi posledicami, katerim je botroval ben- cin in druga podobna sredstva, - ne odmetujte ob gozdnih poteh vžigalic in cigaretnih ogorkov, zlasti ne v sušnih in vetrovnih dneh, — ob ugotovitvi, da ste okradeni ali kako drugače na nezakonit način oškodovani (vlom, tatvina v stanovanju, vikendu, avtomobilu, goljufija itd.) na najhitrejši način obvestite najbližjo enoto milice, miličnika posameznika ali stalno službo uprave javne varnosti. Sami se ne dotikajte stvari, posebno ne ob vlomu ali tatvini v stanovanju, vikendu ali osebnem avtomobilu, ker z dotikanjem uničite dragocene dedove, ki so lahko neprecenljive vrednosti za izdedi-tev storilca in njegovo identifikacijo. Ko ste zadevo prijavili, počakajte na prihod strokovno usposobljene skupine in ne dopustite, da bi kdorkoli pred prihodom organov javne varnosti stanje na kraju dejanja spreminjal. Ostane naj takšno, kakršnega je zapustil storilec. Za renjence ali kako drugače poškodovane osebe to seveda ne velja. Takim osebam pomagajte do zdravnika oziroma jim kako drugače nudite pomoč, stanja na kraju samem pa ne spreminjajte pred prihodom organov, ki so strokovno usposobljeni. PAVLA GOSTEČNIK Priprave na krajev n< aiA lij lp *WJV V Krajevni skupnosti Griže potekajo zadnje priprave za krajevni praznik. V tej krajevni skupnosti je bil prvičč občinski praznik, po njihovem zgledu pa so organizirali ostala praznovanja, ki so sedaj tradicionalna, hkrati pa pomenijo obračun dela krajevne skupnosti. To delo se kaže predvsem na komunalnem področju, pa tudi v organizaciji raznih pohodov ob spomenikih NOB, srečanjih krajanov in- v različnih tekmovanjih. Letošnji program v krajevni skupnosti Griže še ni zaključen, vendar je težišče opravljenega zopet na komunah, kjer so opravljeni in doseženi lepi uspehi Tako so zgradili cesto v Britne sele, ki jo je gradilo 31 družin že od leta 1965 in je bilo vanjo vloženih več kot 2500 ur prostovoljnega dela in več kot 200.000 dinarjev lastnih sredstev. Samo letos pa je bilo v to cesto vloženih 350.500 dinarjev, prostovoljno delo pa še ni ocenjeno, predvidevajo pa, daje opravljenih več kot 1000 ur v vrednosti 155.000 dinarjev. Končna vrednost ceste je 1.504.100 din inje vanjo vlože- na četrtina prispevkov kraje-nov. Krajevna skupnost je zaradi podražitev med izgradnjo morala vložiti tudi dodatna sredstva na račun druugih del, vendar pričakujejo, da bodo sredstva, obljubljena na referendumu, prejeli in tako končali tudi ostala dela. Z njimi bodo zaključili dela na višinski cesti Zabukovica—Podgozdnik, kjer so bila dela zarad pomanjkanja sredstev prekinjena. Je pa nujno, da se dokončajo, da bo z njo višinsko področje Zagrebena povezano z dolino. S pomočjo SKIS-a so uredili tudi del ceste Migojnice—Zabu- -kovica, zadnja povodenj na tem področju pa je pokazala, da morajo z deli nadaljevati, hkrati pa je to tudi opozorilo, da morajo krajani posvečati več pozornosti tudi že izgrajenim cestam in ne le delom med izgradnjo. Krajevna skupnost bo z razširitvijo telefonskega omrežja pridobila 100 novih številk, te pa bodo v večini blizu primarnega voda, oddaljeni zaselki, ki bi telefon nujno rabili, pa bodo še naprej brez telefonske povezave. Načrtujejo pa, da bodo kraji Nepozaben umetniški uspeh Prvič t-sem srečala otroški pevski zbor Šempeter v njihovi glasbeni učilnici Pripravljali so se za občinsko revijo pevskih zborov. Njihov zborovodja Sonja Kasesnik me je povabila k sodelovanju. S flavto bi spremljala eno njihovih pesmic. Ob njihovem petju sem bila presenečena nad lepoto glasov. Z veseljem sem sprejela sodelovanje. Vaje pred revijo so büe zelo zahtevne, saj ima tovarišica Kasesnikova tenko uho in ljubi natančnost, pa smo se morali ravno zaradi tega še bolj potruditi. Na občinski reviji smo se dobro odrezali, a je bila to le generalka pred zahtevnim nastopom v Zagorju, na republiški reviji pevskih zborov Slovenije. Konec maja smo nastopili pred zagorskim občinstvom in glasbenimi strokovnjaki. Na vrsti smo bili drugi. Čisti otroški glasovi so zazveneli v dvorani. Poslušalci so posebno lepo sprejeli sklop belokranjskih narodnih, kjer sta prijetno navdušili solistki Špela in Mateja, o Po nastopu je dobila zborovodja Sonja Kasesnik številne čestitke, med drugim tudi od skladatelja Bitenca, ki je zbor zaprosil, da bi posnel ploščo z otroškimi pesmicami. Skladatelj Makso Pimik pa je na kartici Tolmina zapisal: Vaš umetniški uspeh mi je nepozaben. Pohvalfli so čistost, ubranost in pristnost otroškega petja. Vprašanje pa je, ali seje ob tem kdo zamislil, koliko vaj, truda in odrekanja je bilo potrebno za ta uspeh? MOJCA P. Otroški pevski zbor iz Šempetra z zborovodjo Sonjo Kasesnik „ ‘1 • ! pepi i CijVll 1 9 H K /’h Af ' P ♦, ; 9 9 lilftt X- - vi 1S| ill J*** J* VSll Že lani je DPD Svoboda Žalec vzpostavila prve stike s slovenskim kulturno prosvetnim društvom Bilka iz Bilčovsa na Koroškem. Sodelovanje med društvoma je vse tesnejše in se uspešno razvoja. Društvo vsako leto 5. julija praznuje svoj kulturni praznik kot pomembno ŠPORTNO SREČANJE V ŠAHU IN NOGOMETU V Gotovljah je bilo tekmovanje v šahu in nogometu v počastitev občinskega praznika. Nastopilo je 19 ekip iz Savinjske doline. V šahu je bila najboljša ekipa Šahovskega kluba iz Žalca pred ŠK Savinjčan iz Šempetra in Grižami, v nogometu pa je bila najboljša ekipa Gotovelj. kulturno in politično manifestacija Ob tej priliki so povabili k sodelovanju ansambel Veseli hmeljarji. Čeprav Bilčovs šteje samo 1500 prebivalcev, je bila dvorana nabito pdna. V izredno bogatem programu sta sodelovala moški in mešani pevski zbor ter gojenci glasbene šole in ansambel Veseli hmeljarju Tako v kulturnem programu, kot tudi v nadaljevanju te prireditve, so bile v ospredju slovenske narodne in ljudske pesmi, ki so v tem kraju še posebej (hranjene. V razgovoru med predstavniki obeh društev pa je bila poudarjena želja po še tesnejšem sodelovanju, sprejeli pa so tudi program sodelovanja. Tako bodo člani prosvetnega društva iz Bilčovsa jeseni obiskali Žalec in ob tej priliki pripravili kulturni večer. J. K. prejeli telefon že v naslednjem letu. __ Kraj pripravlja ob praznovanju svojega praznika več prireditev. Tako je v tem smislu izzvenelo že praznovanje 100-letnice godbe na pihala iz Zabukovice, v jeseni pa predvidevajo praznovanje 30-letnice Planinskega društva Zabukovica. Ob tej priliki načrtujejo orientacijsko tekmovanje za pokal Hom in množičen p (hod krajanov ob spomenikih NOV. Lani so takšen pohod organizirali skupaj s krajevno skupnostjo Liboje, letos pa ždijo poleg njih pritegniti tudi krajane krajevne skupnosti Šešče. Tako v krajevni skupnosti Griže postopoma rešujejo problem za problemom. Dela je vedno dovolj, zagnanost krajanov je vedno prisotna, žal pa včasih zmanjka sredstev, kar pa znajo krajani premostiti z lastnimi žulji. J. JEŽOVNIK SREČANJE LOVCEV POD GOZDNIKOM Ob dnevu borca in praznovanju občinskega praznika so lovci Lovske družine Gozdnik—Griže organizirali na lovski koči pod Gozdnikom srečanje lovcev občine Žalec in strelsko tekmovanje družinskih ekip za prehodni pokal občine. Srečanje so sé uddežili lovci vseh lovskih družin iz naše občine, lovci iz Moziija in Hrastnika, pa tudi predstavniki občine in kraja. Tekmovalo je 16 ekip, najboljša pa je bila ekipa lovske družine iz Prebolda I, sledila pa je ekipa Žalca in Prebolda II. Najboljši med posamezniki je bil Rudi Orel iz Prebolda. Najboljšim so podelili lepa priznanja. -JF 'Jji t/f* i H ir gj? i Vvj ,1-' §6 I ài s s yä yL j? fe) ì a a f & % -K4 ÌLU&Lj., >;W- 38 B ifri VESELI OBRAZI OB DOBRIH OCENAH - V Centra za usmerjeno izobraževanje v Žalcu so priredili ob izteku šolskega leta skromno, a prisrčno slovesnost, na kateri so pred povabljenimi starši razglasili učne uspehe v obeh šolah — poklicni tekstlni in administrativni šali. Na poklicni tekstilni šoli je opravilo zaključni izpit 16 kandidatov, od tega štirje z odličnim uspehom. Na administrativni šoli pa jih je od 52 opravilo zaključni izpit 49 dijakinj, od tega jih je bilo šest odličnih, 15 prav dobrih, 22 dobrih, šest pa zadostnih. Enotne matične številke občanov Te dni je oddelek za notranje zadeve pri občinski skupščini Žalec začel pošiljati občanom obvestila o njihovi enotni matični številki. V nekaj mesecih, najkasneje pa do 1. 3. 1981, bo vsak občan prejel posebno kartico z obvestilom, katera je njegova matična številka. Ker bo ta številka občana spremljala skozi vse življenje, vpisana bo v domala vse dokumente in evidence, je prav, da so občani o tem nekoliko več seznanjeni. Leta 1971, ko je bil opravljen popis prebivalstva, je bila vsakemu občanu Slovenije določena matična številka, ki pa se ne uporablja več. Sedaj je določanje enotnih matičnih številk občanov urejeno z zveznim zakonom za vso Jugoslavija Matična številka je trinajst-mestna številka, ssestavljena iz šestih skupin in sicer: prvo in drugo mesto sta dan rojstva, treje in četrto mesec rojstva, peto, šesto in sedmo — letnica rojstva, osmo in deveto za številko registra, deseto, enajsto ih V pesmi in besedi V okviru krajevnega praznika so Andražani pripravili oddajo z naslovom Andraž v pesmi in besedi Na oddaji so sodelovali mladi in stari, možje in žene. Zanimivost je büa tudi, da so nastopile kar cele družine. Nastopilo je okoli 15 vokalnih in instrumentalnih skupin. Nekateri so peli drugi pripovedovali o starih običajih, slednji pa so po 25 letih zopet vzeli v roke zaprašene instrumente in zaigrali poskočne viže. Poudarek glasbenih točk je bil na izvirnosti in pristnosti da bi se ohmnüa stara slovenska pesem in beseda, ki ponazarja stare ljudske običaje. Veliko truda je bilo vloženega v pripravo oddaje, vendar je bä poplačan z navdušenostjo nabito polne dvorane. Oddaja je büa posneta tudi na RTV, kar je nedvomno tudi veliko priznanje za krajevno skupnost Andraž. S. PIŽORN ZA PRAZNOVANJE VSE NARED Na praznovanje 604etnice se preboldski gasilci skrbno pripravljajo. Dokaz za to so številne delovne akcije pri obnovi svojeg gasilskega doma. Le-ta bo dobil novo podobo, zaradi česar bo praznovanje še svečanejše. Pri delih velja omeniti predvsem množično prekrivanje strehe, saj so morali zaradi slabega vremena pohiteti. Gasilci so imeli pri tem srečo, saj so izbrali prave dni, ko o dežju ni büo sledu. Upajmo, da bo tako tudi ob njihovem jubileju, 27. julija. —dar dvanajsto za spd in zaporedje rojstva istega dne, na zadnjem trinajstem mestu je kontrolna številka. Določeno je, da se enota matične številke občanov vpiše v karton registra prebivalcev, v matične knjige, v osebno izkaznico, potni list, zdravstveno iz- kaznico, v vozniško dovoljenje, v kadrovsko evidenco, v zemljiški kataster ter v druge evidence in dokumente, če tako ddoča poseben predpis. Enotno matično številko občana, ki je neponovljiva, določi Zavod SR Slovenije za statistiko. Novorojenčku se številka določi ob rojstvu in je enaka Šport ima pomembno vlogo ~ vse življenje. Iz vsega tega je razvidno, da bo enotna matična številka občana spremljala vse življenje v dokumentih, evidencah in statistikah, zato je prav, da obvestilo o številki skrbno hranijo. Na odru so se zvrstile točke, ki so jih pripravili učenci posameznih razredov. Igrali so kratke igrice, plesali, peli V dvorani so ploskali in kričali: ,JNaj živi konec šolskem leta!“ Krajevna skupnost Andraž sodi po številu prebivalcev med manjše krajevne skupnosti v občini. Dejavnost organizacij in društev pa je zelo pestra. Mednje sodi tudi društvo Partizan Andraž, ki je organizator raznih množičnih rekreativnih akcij, v njegovem okviru pa deluje tudi ekipa rokometašic. Ženska rokometna ekipa je bila ustanovljena leta 1974, ko so zgradili tudi rokometno igrišče. Od takrat dalje pa se je ta ekipa redno udeleževala raznih občinskih in republiških tekmovanj. Dekleta nastopajo v slovenski rokometni ligi — vzhod, kjer so letos dosegle odlično tretje mesto. Ekipo je v jesenskem delu 1979/80 treniral Bojan Novak, v spomladanskem delu pa Franci Drobež. -ŠE Mlade rokometašice iz Andraža: Od leve proti desni sede: Ljubica Zabukovnik, Darja Ažnik, Stanka Zabukovnik, Rozika Bišek. Stoje: Marjana Bršek, Martina Plaskan, Lotti Blatnk, Zofka Blagotinšek, Adica Jelen, manjkata pa Pirtovšek in Tratnik. Krvavica ’80 Orientacijska tekmovanja so pomemben člen v verigi splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Tega se vse bolj zavedamo, kar dokazujejo razna tekmovanja s tovrstno vsebino. Še posebno vlogo pa imajo pri tem planinska društva v občini, ki so največkrat organizatorji orièntacijskih tekmovanj. Letošnje tekmovanje je že organiziralo planinsko društvo Oljka iz Polzele in novoustanovljeno društvo iz Tabora. V nedeljo, 22. junija, so izvedli taborski planinci orientacijsko tekmovanje za pokal Krvavice, udeležili pa so se ga preboldski planinci, člani jamarskega kluba Črni galeb in zabukovški pionirji. Planinci iz Tabora so tekmovanje izredno dobro pripravili, reči pa je treba, da je bila udeležba zelo skromna. Tekmovalna proga je büa dobro postavljena in ne preveč težka. Sicer pa so pionir- ji tekmovali progi. V tej na krajši in lažji kategoriji so ob koncu slavfli domačini, pri članih in mladincih pa preboldski jamarji. Tudi za pokal Krvavice so sodelovali izven konkurence pionirji jamarskega kluba. —DAR Šopek rdečih vrtnic „Živet!“ so odgovarjali drugi V kotu pod odrom je stala Micika, drobna deklica iz Lepega hriba s šopkom rdečih vrtnic v rokah, drobne očke pa so se ozirale po dvorani kot da koga iščejo. Pristopäa je njena učiteljica in jo vprašala: , Micika, komu boš podarila šopek? “ Pogledala je učiteljico in tiho rekla: „To je za teto Julko. “ „Teto Julko?“ „Tovariš ravnatdj, kje pa je naša snažUka? “ je vprašala Mi-cikina učiteljici. „Bolna je, že tri dni leži v postelji “ tv . sii Micika je stekla iz dvorane. Potrkala je na vrata snažflke in zaklicala: „Teta Julka, teta Julka!“ Počasi so se odprla težka vrata in med podboji je stala priletna ženica. Zavita je bila v pled Trudne in bolne oči so božale drobno dekletce: „Ti si prišla, Micika moja.. .“ je tiho rekla. Z Midko sta büi stari prijateljici, večkrat ji je pomagala pri njenem delu. Micika pa je vedela, da gre teta Julka v pokoj, in da je prihodnje šolsko leto ne bo več v šolo. Dvignila je šopek in tiho dejala: , JI ate, teta Julka, za spomin...“ o Dda ji je šopek rdečih vrtnic in zbežala na cesta Teta Julka je gledala za dekletcem, gledala je tja proti šoli in tiho, skoro neslišno jokala... DRAGO KUMER Matke so čist« Matke so majhna idflična vas pod Mrzlico, od koder se ljudje vozijo na delo v druge kraje, predvsem v TT Prebold. Kljub temu, da kraj nima industrije, so se tudi tukaj srečali s pojavom onesnaževanja okolja. Po gozdovih in ob potoku Kdja so brezvestneži več let odlagali razne odpadke in tako onesnaževali ta idilični kraj. Na pobudo vaškega odbora so se sestale vse krajevne organizacije in sldenfle očistiti one- snaženo okolje. V akciji je sodelovalo okoli 100 domačinov, med katerimi je bfla večina mladih. Rezultati .akcije so bili spodbudni, saj so zbrali več kot 5 ton raznega železja, poleg tega pa še kup druge navlake. Akcija je hkrati tudi odraz sodelovanja krajanov, ki želijo ohraniti čisto okolje, zato je vaški odbor tudi sldenfl, da bo v bodoče vsakega onesnaževalca priiavfl ustrezni instituciji IVAN LEBER