PoStnina platana o ootcoinl	nn	Cena	Din	1*-
m
*t»i. W i. v Hublja ni, Itcncdiljch, 26. julija UIT teto H.
Francoska ljudska fronta se lomi
Chautemps udrihnil po marksistih
Družabnega reda, kjer bi nič ne delali, a udobno živeli, ni
Pari*, 26. julija. Veliko senzacijo so vzbudili govori, ki so jih številni radikalni ministri in poslanci včeraj imeli po več krajih Francije. Vsi govori so se tikali režima ljudske fronte in stališča, ki ga je radikalna stranka zavzela do izvajanja programa ljudske fronte. Najbolj važen seveda je bil govor ministrskega predsednika Chautempsa, ki je brez ovinkov izjavil, da radikalna stranka, odnosno vlada, ki ji on predseduje, ne bo dovolila, da bi se program ljudske fronte iz demagogičnih razlogov kakorkoli razširjal ali povečal. Njegova vlada da je pripravljena zaustaviti vsake takšne pobude. Izjavil je, da je prepričan, da lahko govori v imenu vsega francoskega naroda, ako trdi, da Francija potrebuje ustavnosti in reda. Ustavnost in red hoče njegova vlada vpostaviti in bo tudi vpostavila. Vsi Francozi morajo razumeti, da je vsak napredek v državi nemogoč, ako državni proračun ni v redu in ako vlada v državnem gospodarstvu kaos. Vsi Francozi so se nadalje prepričali, da je nemogoče ustvariti blagostanje, ako se neprestano delajo ovire industriji, ki ne more več delati in manj prideluje, kot vsa leta poprej. Kjer ni dela, tam tudi ni denarja. Kjer delo počiva, tam tudi ni zaslužka. Nemogoče je misliti, da se da ustvariti družabni red, v katerem bi bilo mogoče bolj udobno živeti, a inanj delati. Nadalje je ministrski predsednik v zelo ostrih besedah napadel gotove pojave v francoskem strankarsko političnem življenju. On strankam ne zanika pravice do političnega udejstvovanja, toda stranke naj nikar ne pozabijo, da one še dolgo niso vse in predvsem, da še dolgo niso narod in da je dolžnost vsake vlade, ki francoski narod predstavlja, zaustaviti tudi delovanje političnih 6trank, ako 60 izgubile izpred oči
Amsterdam, 26. julija. _Na španskem parni-
'Baurdo«, ki je bil zasidran v pristanišču v Vlardingeen na. Nizozemskem, je izbruhnil upor ladjinega moštva. Priti. je morala nizozemska policija, ki je po hudih bojih s pendreki in z drugimi bojnimi sredstvi, ki se jih organi javne varnosti poslužujejo, vpostavila red in podivjano moštvo pomirila. Parnik »Baurdo«, ki je pripadal rdeči španski vladi, je imel nalogo, da vzdržuje zvezo med Leningradom in Bilbaom, ter je z Leningrada dobavljal orožje in druge vojaške potrebščine za oblegano mesto. Toda ko je Franco zavzel Bilbao, je parnik izgubil svoje opjrališče in se je zatekel v pristanišče Dord-recht, kjer je čakal na navodila iz rdeče Španije. V trenutku, ko bi imel odpluti v Santander, so častniki na parniku izjavili, da hočejo odslej podpirati generala Franca in so sporočili moštvu, da je parnik odslej na razpolago španskim nacionalistom. Moštvo se je temu s silo uprlo in parnik, ki je bil že eno uro izven pristanišča, je moral spustiti sidro pri Vlaardingenu ter prositi tamošnjo policijo za posredovanje, češ, da je življenje častnikov ladje v nevarnosti. Nato je takoj prišel večji oddelek nizozemske policije na kroo in po krajšem pretepu opostaoil red, ko-lovodje upora pa, ki so hoteli ostati znesti rdeči Španiji, odvedli na kopno ter jih tamkaj zaprli. Nizozemska vlada je odredila, da bo uporno moštvo z drugo ladjo poslala v Bilbao, odkoder so večino vsi doma. Ladja »Baurdoc pa je z novim moštvom in s Francovo zastavo na jamboru odplula tudi v Bilbao, ki ie sedaj itak že v Francovih rokah.
Tudi v Angliji
London, 26. julija. Angleška vlada je ukazala, da se zasede večje število rdečili španskih trgovskih ladij, večinoma iz Bilbaoa, ki leže po raznih angleših pristaniščih. Njihovi lastniki namreč so vsi izjavili, da nočejo več služiti va-lencijski vladi, ampak, da stavijo svoje ladje na razpolago _ nacionalni Španiji. Odstavili so vse kapetane in vse one častnike, ki so še hoteli nadalje služiti rdeči Španiji. Tudi moštvo, ki je izrazila željo, da ostane v službi vlade v Valen-ciji, je bilo odpuščeno. Ladje so dobile nova poveljstva in novo moštvo ter čakajo na odhod. Angleška vlada je ta svoj korak storila na zahtevo lastnikov samih in je torej njena uredba popolnoma v skladu s tozadevnimi mednarodnimi predpisi.
LIoyds poroča, da je bil njegov parnik »St. Quentin« napaden od rdečega letala in poškodovan. Ladja ima obseg 3500 ton in se ne more več sama gibati, ker jc sprednji del pod vodo. Angleška vlada je poslala dve torpedovki, da rešita moštvo in tudi ladjo, čc jc še mogoče.
... in v Belgiji
Pariz, 26. julija. Dve francoski tovorni ladji, ki sta lovili ribe na belgijski obali, sta bili zaseženi od belgijskih oblasti, ki so upravičeno sumile, da sta obe tovorni ladji v službi valencij-ske vlade. Preiskava se nadaljuje in če sc izkaže, ”a so ladje zares španske, bodo popolnoma zasežene, ker so sc lažnivo posluževale francoske zastave.
Originalen načrt za rešitev španskega spora
London, 26. julija. »Obscroca« objavlja članek, tP katerem razmotriva o vprašanju nevmešavanja.
celokupne koristi francoskega naroda. Naj tako Francozi doma, kakor inozemske države, vedo, da bo sedanja vlada ostala zvesta svoji prvi izjavi in da je trdno odločena uresničiti obljube glede ob-' nove financ in vpostavitve reda v industriji. Danee še mnogo bolj kot poprej. V nekaterih političnih krogih imajo vti6, da je ministrski predsednik v prvi vrsti napadel novo socialno stranko, ki jo vodi Doriot. Bolj poučeni pa pravijo, da je predsednik vlade imel pred očmi v prvi vrsti socialne demo-
Rim, 26. julija. Fašistična javnost z veliko in vedno večjo pozornostjo zasleduje sedanjo dramo, ki se odigrava v Moskvi in vidi v notranjem razvoju sovjetske Rusije dokaze, da se pripravljajo temeljite spremembe v evropskem položaju. Tako sta izšla v zadnji številki oficielne fašistične revije »C r i t i c a F a s c i s t a«, ki jo urejuje sam minister za fašistične korporacije Bottai, dva članka, ki sta temu vprašanju posvečena.
V	prvem, ki nosi naslov »Mednarodno obzorje« in ga je napisal Bottai sam, pravi, da je ruski komunizem na tem, da sedaj samega sebe požre, potem ko je požrl vse drugo okoli sebe. Odstranitev vseh starih dolgoletnih šefov,
Članek pravi, da bi se to vprašanje dalo rešiti na sledeči način:
1. Sedanja organizacija nevmešavanja, ki je itak propadla, naj se opusti in Francija ter sovjetska Rusija naj slovesno izjavita, da ne bosta več podpirali rdečo vlado v Španiji.
2. Obema borečima se strankama naj se priznajo pravice bojujočih se držav.
Generalu Francu naj se da obljuba, da bo v primeru zmage priznan kot zakoniti vladar Španije in se mu bodo dovolila vsa potrebna sredstva, da svojo državo postavi zopet na noge.
General Franco je namreč mišljenja, pravi angleški list, da v trenutku, ko razpade sedanji sistem nevmešavanja in ko Francija in Rusija Va-lencije ne bosta več podpirali, tudi nima več ničesar pričakovati od strani Italije in Nemčije. Francu samemu bi takšna pomoč v bodoče bila celo neprijetna. Slednje bi bilo najboljše jamstvo proti vsem strahovom, ki jih Francija še vedno vidi v Španiji zardi italijanskega in nemškega vmešavanja. Članek nadaljuje, da Francu vsiljivost hitlerjevske Nemčije ni prijetna, da mu je mnogo več Škodovala kakor koristla. Isto velja za italijansko pomoč. Seveda je še vedno odprto vprašanje, končuje list, če bosta Anglija in Francija verjeli v takšno spreobrnitev generala Franca.
Nov francoski poslanik za Belgrad?
Pariz, 26. julija. V zvezi s poročili, ki že dalje časa krožijo, da bo sedanja francoska vlada izvedla obsežne spremebe v višji diplomatski službi, pišejo francoski listi, da bo tudi francoski poslanik v Belgradu grof de Dampiere odpoklican in poslan v Kanado. Na njegovo mesto v Belgradu pa pride dosedanji poslanik v Montrealu Bergeres, ki slovi za odličnega poznavalca južno-vzhodnih evropskih vprašanj. Listi nič ne povedo o tem, če bo pogajanja za podaljšanje francosko-jugoslovan-ske prijateljske pogodbe vodil že novi poslanik ali pa, če bo ta naloga ostala še poverjena dosedanjemu poslaniku, ki ima v Jugoslaviji nešteto prijateljev in katerega žena se je silno priljubila jugo-
Ljubljana, 26. julija.
Ljubljanska reševalna postaja je bila nujno telefonično pozvana, da naj pride v Mengeš po dva poškodovanca, ki sta postala žrtvi strašnega karambola med motociklom in kmečkim vozom. Obvestilo je bilo dano ob 19.15. Reševalci so bili že v nekaj minutah na kraju nesreče, oba poškodovanca so naložili v novi moderni avto ter ju odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Bila sta nezavestna in hudo razmesarjena. Reševalci so s težavo mogli od njiju dobiti le imena in priimke. Kratko sta govorila reševalcem: »Ljubljančana sva!« Še davi v bolnišnici se nista popolnoma zavedla in zalo ni mogočo za enkrat dobiti točnejših osebnih podatkov.
Kakor nam očividci pripovedujejo, se je ka-rambol primeril tako-le: Glavna banovinska cesta vodi iz Mengša proti Trzinu. Pri kapelici križa to cesto stranska vozna pot, vodeča iz Podmelca. Na kraju je cesta na vseh straneh močno zaraščena z grmovjem in drevjem. Res je težko vozniku
krate, ki so zadnje čase grozeče nastopali po raznih političnih shodih in napovedovali, da bodo vlado vrgli, ako v vsem ne izvede njihovih zahtev. Da je ta domneva pravilna, izhaja tudi iz govora, ki ga je imel generalni tajnik radikalne stranke Mazex in v katerem je še bolj srdito napadel francoske marksiste ter dodal, da bo ljudska fronta razpadla, ako bodo vsiljevali svoje zahteve, od katerih so nekatere nezdružljive z življenjem francoskega naroda, za katerega nsodo odgovarja sedanja vlada.
ki so bili iztrebljeni in postreljeni v zadnjih mesecih, dokazuje, da se nahaja boljševiška revolucija na usodnem prelomu. Sicer ni treba pričakovati kakšnega reakcionarnega režima, ali kakšnega liberalno demokratičnega režima. Tega v Rusiji ne bo več, kajti sedanji rod je že vzgojil boljševizem. Najbolj verjetno je, pravi Bottai, da bo Stalin nadaljeval svojo tako krvoločno začeto politiko preosnovanja in čiščenja komunizma in da bo polagoma prišel do neke vrste nacionalne demokracije, ki bo organizirana po podobi fašističnih totalnih držav, kjer bo poleg nedotakljive zasebne lastnine obstojala razširjena lastninska pravica države. Stalin pa bo, po mnenju te revije, boljševizmu odvzel njegov etični strup, njegovo nemoralnost, ohranil pa bo, kar je v njem zdravega in protikapitalističnega. Tako se po mnenju Bottaia Rusija razvija slično kakor Italija, kjer bo zmagala ljudska revolucija z vidno oznako proti kapitalizmu, ne pa revolucija, ki je bila v začetku protinarodna, odnosno breznarodna in protikrščan-ska.
V	drugem članku, ki nosi naslov »Stalinov fašizem« podčrtava člankar, da je že Trocki v svojih zadnjih knjigah očital Stalinu in njegovim reformam fašistično usmeritev. Člankar pravi, da je Trockijeva domneva vedno resnična, in da res opažamo, posebno odkar je Stalin v decembru lanskega leta uzakonil novo ustavo, hiter razvoj v novo dobo, ki vedno bolj priznava osnovne vrednote družabnega življenja, ki jih je komunizem prvih let zavrgel. V sovjetski Rusiji vidno raste narodna zavest. Danes ni več zločin umreti za domovino, ampak častno. Protimilitaristično gibanje je danes izginilo, čeprav vlada sama ostaja še nadalje brezbožna, se ipak vrača večja svoboda v verskem življenju. Splav, ki je bil velika pridobitev komunizma, je izginil in postaja zločin. Družina dobiva nazaj svoje tradicionalne oblike. Oče postaja odgovoren za družino. Mati soodgovorna za otroke. Otroci podložni staršem! Člankar zaključuje z domnevo, da fašistične reforme, ki jih uvaja Stalin v zadnjih dveh letih, dokazujejo naravno moč idej, ki jih je prinesla in razširila Mussolinijeva revolucija v Italiji.
Maršal Badoglio ne pojde v Španijo
Rim, 26. julija. Agencija Stefani objavlja naslednjo uradno poročilo. V inozemskih časopisih se je zadnje dni razširila senzacionalna vest, da se je maršal Badoglio že izkrcal v Gibraltarju in da bo prevzel _ vrhovno poveljstvo nad italijanskimi prostovoljci v Španiji. Ta vest je lažniva. Maršal Badoglio se trenutno nahaja v Fiugiu na počitnicah.
Bombo so v Aleppu v Siriji vrgli na brata
sirskega zun. ministra, ki pa ni bil ranjen, pač pa 12 otrok, ki so se tam naokrog igrali, je bilo ubitih.
Nov načrt za organizacijo nevmešavanja bo danes angleška vlada predložila 26 državam. Odgovor pričakuje šele prihodnji teden.
slovanskemu naroda kot odlična pisnica, ki je kot malokatera znala oepvati jugoslovanske naravne krasote.
imeti popolen razgled na vse strani. Ljubljančan Ivan Mrak je s svojo prijateljico Tilko Suhadol-nikovo napravil nedeljski izlet proti Kamniku na motociklu. Okoli 19. sta na povratku v Ljubljano pasirala Mengeš, ko sta poprej nekaj časa vedrila pred silno ploho, ki je divjala v kamniškem okraju. Vozila sta v hitrem tempu. Pri kapelici pa je privozil iz stranske poti neki kmečki voznik. Oba drug drugega nista zapazila. Karambol je bil neizogiben. Motor je zadel konja s tako močjo v trebuh, da mu ga je predrl in so se konju pokozala čreva. Zlomljeno je bilo oje. Konj je vozil še nekaj korakov naprej, nakar se je zdrudil na cesto. Ljudje so silno trpečo žival nato ustrelili. Na kraj nesreče je prišla zdravnika ga. dr. Finkova, ki se je slučajno mudila v Mengšu odnosno v okolici Trzina. Poškodovancema je dala prvo najnujnejšo zdravniško pomoč.
Ivan Mrak ima zlomljeno desno roko in je dobil pri karambolu hude notranje poškodbe. Tilki Suhadolnikovi je bila razbita spodnja čeljust na levi strani, poškodovano je tudi levo oko.
Vesti 26. julija
Največjo italijansko bojno ladjo, 35.000 Ion veliko »Vittorio Veneto«, so včeraj spustili v morje v tržaškem pristanišču. V Trst sta prišla italijanski kralj in kraljica ter vse, kar ima fašistična Italija najbolj slavnega in najbolj odličnega. Ladjo so gradili 18 let. V kratkem bo spuščena v morje še druga enako velika oklopna križarka »Littorio«.
Zvezo narodov je zapustila republika San Salvador v Srednji Ameriki. Izjavila je, da nima zaupanja v Zvezo narodov, ki po njenem mnenju mednarodne spore le ustvarja, mesto da bi jih pomirjevala.
V Gd.vnji jc imela poljska vlada sejo, na kateri je sklenila, da bo utrdila vso svojo baltsko obalo. Središče vseh obalnih trdnjavskih naprav bo na polotoku Ilelu.
S 133 km hitrosti na uro je na avtomobilski dirki v Niirnbergu Anglež Seamen na nemškem avtomobilu »Mercedes-Benz« zletel nad glavami tisočev gledalcev, ki so opazovali tekme. Težkih ran ni nikdo dobil, pač pa so vsi prestali veliko strahu. Nemec Delius si je polomil obe nogi. Italijan Minozzi je dobil pretres možgan. Tekme je gledalo 300.000 gledalcev. Prvi je bil Manfred Brauchitsch na »Mercedes« s 133.2 km na uro.
Z veličastnim sijajem jc bil sprejet od egiptovske vlade in ljudstva egiptovski kralj, ko se je po štirimesečnem prezimovanju v Švici vrnil nazaj na svoj prestol. Zahvaliti so se mu hoteli, da je Egipt osvobodil od kapitulacij.
Predsednik majhne libanonske republike (180 tisoč prebivalcev) je razpustil parlament, češ da ni kazal razpoloženja, da bi stvarno delal v prid domovine.
Na velikem glasbenem festivalu v Bayrcuthu,
kjer bodo igrali »Lohengrina«, bo tudi nemški državni kancler Hitler s kraljevskimi gosti iz Italije in bivšim bolgarskim kraljem Ferdinandom.
V mednarodni tekmi turističnih in športnih letal v Ziiriehu je odnesel zmago Francoz Clemen.
Na kongresu nekatoliških krščanskih cerkva v 0xfordu so sprejeli resolucijo, ki obsoja prega-njaje krščanstva v Nemčiji in zametuje hitlerjevski poganski nauk o plemenu.
Znana francoska lctalka Mariese Bastie, ki jo na svojem poletu na Japonskeo padla na zemljo v Irkucku, se počasi vrača domov.
V Malargi v Argentiniji je eksplodirala smod-nišnica, in je bilo ubitih 60 delavcev in vojakov, ranjenih pa še mnogo več.
Popolno zasego vsega železa, tako rud kakor kovin je odredila nemška vlada. Diktator za železo je general Goring, ki ima poleg tega še sledeče funkcije: ministrski predsednik Prusije, predsednik nemškega državnega zbora, vrhovni poveljnik vsega nemškega letalstva, minister za letalstvo, vrhovni vodja vsega lova v Nemčiji, diktator gospodarske štiriletke itd.
Na dan tretje obletnice Dollfussove nasilne smrti je imel kancler Schuschnigg govor, v katerem ga je proslavljal za enega največjih sinov nemškega (ne avstrijskega!) naroda.
Atentat na glavnega urednika »Soca« polkovnika Giona so napravili pristaši Ognjenih križev, zato ker je v svojem listu razglasil podkupljivost poveljnika Ognjenih križev de La Rocquea. Atentat ni uspel.
Naš novi poslanik na Dunaju Lazarevič je v nastopni avdienci izročil svoja poverilna pisma predsedniku Miklasu. Pri tej priliki je bila v obeh govorih izražena želja o prijateljskem sodelovanju obeh držav.
»Kitjsko izdajstvo« imenujejo japonski poveljniki način, kako Kitajska izvaja sporazum o pogodbi. Kitajci so se namreč umaknili samo nekaj kilometrov iz Pekinga in se tam na novo zakopali. Položaj je zopet napet.
70 slušalcev visoke šole za telesno vzgojo v Varšavi pride na obisk v Jugoslavijo pod vodstvom rektorja te šole dr. Zigmunda Giuleviča.
Vročina in nevihte
Ljubljana, 26. julija.
»O sv. Jakobu tresk in grom, pride na Jerneja velik polom,« pravi star vremenski pregovor. Pasji dnevi so se pričeli s hudo vročino, pa tudi z lokalnimi nevihtami. V soboto je vladala silna sopara. Najvišja temperatura v senci je znašala +31.1° C. Nedelja je bila sprva izredno vroča. Termometer je kazal opoldne + 29° C. Popoldne so se začeli zgoščevati v kamniškem kotu močni črni oblaki, ki so napovedovali prihod hude nevihte. Okoli Kamnika se je kmalu popoldne okoli 14. ure pojavila prva huda nevihta. Lilo je tako, kakor da bi se bil utrgal oblak. Tam je kar na suho padala toča.
Kakor nam kratko poročajo iz Mengša, je nad Komendo in bližnjimi kraji divjala včeraj popoldne strahovita nevihta, ki jo je nekaj minut spremljala toča. Ta je bila debela kot oreh. Toča je po teh poročilih napravila na komendskih poljih, kjer je letina obetala izredno dobro, ogromno škodo. Uničila je vse lepoobetajoče poljske pridelke, zlasti fižol in druge pridelke. Škoda je velika. Toča je zajela le razmeroma majhen pas v dolgost n širokost.
Huda ura se je približala tudi nad Ljubljano in okolico. Okoli 14.10 so pridrveli gosti deževni oblaki iz kamniške smeri. Vlila se je silovita ploha, ki je mahoma poplavila ulice in ceste. Ljubljanica s pritoki je že po tem nalivu znatno narasla. Po plohi je zmerno deževalo tja do 17. Točno ob polnoči pa se je pojavila nad mestom druga, še silnejša nevihta, ki je trajala dobre pol ure, a je nato deževalo do treh zjutraj.
Od včeraj popoldne do davi je v Ljubljani padlo 25.1 mm dežja, kar znači ogromne množine vode. Zrak se je davi zelo ohladil. Po planinah je snežilo in so tam vladali siloviti viharji. Med po-uočuo nevihto je zelo grmelo iu treskalo.
Punt na rdeči ladji
Špansko trgovsko brodovje prehaja k Francu
Stalinov fašizem
Italijanska revija trdi
da se Rusija preosnavlja po Mussolinijevem vzoru
Strašen karambol pri Mengšu
Dolgoletna želja našega kmeta se uresničuje
Prvi sestanek članov Kmetijske zbornice
Ljubljana, 26. julija.
Dolgotrajna je bila borba kmečkega etanu za važno korporacijo, za ustanovitev Kmečke zbornice. Mnogi stanovi so imeli že pred vojno svoje stanovske korporacije, ki eo posegale v zakonodajo s svojimi predlogi in nasveti. Kmet ni imel primernega torišča, kjer naj bi razpravljal in vodil borbo za zaščito svojih stanovskih in gospodarskih interesov. Sedaj je ta ideja uresničena. Trgovci in obrtniki imajo tako korporacijo že dobrih 80 let, odvetniki in notarji prav tako že staro ustanovo. Po vojni so se ustanovile Delavska, Zdravniška in Lekarniška zbornica.
Skromna je bila danes otvoritev Kmečke zbornice, primerna resnosti in položaju našega kmeta, ki se zaveda, da bo treba še mnogo silnih naporov, da se bo Zbornica popolnoma organizirala, kajti je še v razvojnem stadiju. V sejni dvorani mestnega magistrata 60 se izvoljeni člani Kmetijske zbornice zbrali že mnogo pred določeno uro. Vsi so bili navzoči.
Za okraj Brežice Bogovič Alojzij, Loče 10, p. Dobova; za okraj Celje Turnšek Pongrac, Breg, p. Polzela; za okraj Črnomelj Nemanič Josip, Želebej, p. Metlika; za okraj Dol. Lendava Lebar Jožef, Kapca, p. D. Lendava; za okraj Dravograd Kotnik Beno, Podkraj, p. Guštanj; za okraj Gornjigrad Steblovnik Martin, Šmartno ob Paki; za okraj Kamnik Štrcin Janez, Kaplja vas, p. Komenda; za okraj Kočevje Rigler Ivan, Praproče, p. Ortnek; za okraj Konjice Kuk Anton, Zg. Pristova 1, p. Konjice; za okraj Kranj Brodar Janez, Hrastje, p. Kranj; za okraj Krško Marinček Anton, Zupeča vas, p. Cerklje ob Krki; za okraj Laško Deželak Matevž, Lože 8, p. Rimske Toplice; za okraj Litija Pevec Ignacij, St. Vidpri Stični; za okraj Ljutomer Rajh Jakob, Ljutomer; za okraj Ljubljana Kržmanc Anton, Bevke 12, p. Vrhnika; za okraj Logatec Potočnik Ivan, Dobračeva 8, p. Žiri; za okraj Maribor desni breg Koban Franc, Zg. Polskava, p. Pragersko; za okraj Maribor levi breg Špindler Jože, Šv. Ana v Slov. goricah; za okraj Murska Sobota Kuhar Štefan, Tešanovci, p. Martjanci; za okraj Novo mesto Brulc Franc, Hrušica, p. Stopiče; za okraj Ptuj Prelog Franc, Zagojiči, p. Moškanjci; za okraj Radovljica Jan Jakob, Podhom, p. Gorje; za okraj Slovenjgradec Sečnikar Stanko, Zabrdo, p. Velenje; za okraj Škofja Loka Megušar Matija, Selca nad Škofjo Loko; za okraj šmarje-jelše Turk Ivan, Be-
lo,	p. Šmarje pri Jelšah.
Ban. 6v. g. Jože Dolinar, pravni referent na kmetijskem oddelku banske uprave, je kot od bana določeni komisar za izvedbo volitev in konstituiranje Zbornice točno ob 9. otvoril prvo sejo članov Kmetijske zbornice, izvoljenih 27. junija. Ugotovil je, da ni bila v predpisanem roku 8 dni podana nobena pritožba zoper tzvolitev kakega člana in so torej vsi Člani pravilno in zakonito izvoljeni. Nadalje je navajal, da so po uredbi v poštev prihajajoče gospodarske korporacije, odnosno društva že delegirale e voj e člane v to korporacijo, in sicer:
Zadružna zveza g. Frana Gabrovška, zadružnega ravnatelja, in kot namestnika ravnatelja g. dr. Josipa Basaja.
Zveza slovenskih' zadrug Ivana Pipana, posestnika v Vižmarjih, in kot namestnika M. Hori-čarja, posestnika iz Mozirja.
Jugoslovansko gozdarsko in šumarsko združenje inž. Stanka Sotoška iz Maribora in kot namestnika inž. Frana Sevnika iz Ljubljane.
Jugoslovansko veterinarsko združenje Sefa vet. oddelka, inšpektorja dr. Leopolda Hribarja in kot namestnika Vek. Riglerja, tržnega inšpektorja v Ljubljani.
Združenje jugoslovanskih agronomov: inž. M. rAbseca, ravnatelja Kmetijske šole na Grmu in kot namestnika inž. Rada Laha, ravnatelja Kmetijske šole v št. Jurju. Jugoslovansko združenje kmetijskih strokovnjakov šc ni formalno delegiralo svojih zastopnikov, ki so bili določeni na nedeljskem občnem zboru v Ljubljani.
Komisar g. Josip Dolinar je nato odredil či-'tanje izvoljenih članov, ki so vsi predložili od pristojnega okrajnega sodišča potrjene overovnice, razen dveh, katerih identiteto pa 60 ostali člani g. komisarju potrdili. Naposled je g. komisar ugotovil sklepčnost I. seje.
V tem momentu je stopil v dvorano g. ban dr. Marko Natlačen, burno pozdravljen od zastopnikov kmečkega stanu. Vsi so mu priredili iskrene ovacije s klici .'»Živijo!«
V klenem in lepem govoru je nato gospod ban pozdravil navzoče zborovalce, poudarjajoč:
Govor bana dr. Natlačena
Gospodje svetniki!
Veseli me, da morem kot predstavnik oblasti biti navzoč pri prvi seji naše kmetijske zbornice in kot ban pozdraviti prve zakonite zastopnike slovenskega kmeta. Prepričan sem, da je današnji prvi vaš sestanek vse pomembnejši, kakor se na splošno misli. Zahteva kmetskega stanu po kmetijskih zbornicah ni od včeraj. Dolga leta jo je zahteval naš kmet sam, z njim pa tudi vsi njegovi prijatelji, ki so vedeli in vedo, da je kmečkemu stanu kot najštevilnejšemu in zato najvažnejšemu med stanovi treba dati priliko, da preko svoje stanovske zbornice v važnih kmetijsko-gospodar-skih, stanovskih in splošno-gospodarskih vprašanjih pove svojo tehtno besedo in zahteva ter varuje svoje pravice.
Danes je ta prilika dana; v življenje so poklicane kmetijske zbornice, ki bodo zakonite zastopnice kmečkega stanu, boriteljice za zboljšanje njegovegn položaja in glasnice lepših dni našega kmeta. Od danes dalje se bo poleg trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic, zraven delavskih, odvetniških, notarskih, zdravniških in drugih zastopnic posameznih stanov slišal v našem državnem in narodnem življenju tudi glas kmečkega stanu, ki v naši banovini danes prvič pošjlja svojo zastopnike na delo za svojo boljšo bodočnost.
Svobodna kmečka volja vas je, gospodje svetniki, poslala semkaj, da to delo pričnete. Zavedajte se, da vaše naloge niso lahke. Lahke zlasti ne zaradi tega, ker si morda kmečki stan, ki vas je izvolil za svoje zastopnike, hitreje obeta od kmetijske zbornice uspehov, kakor vam jih bo mogoče pri najzvestejšem delu doseči. Ne morejo se na mah rešiti vprašanja, ki so se leta in leta odlagali^ ni mogoče naenkrat rešiti težke kmetijske krize, ki nas je zajela. A da se stan s a m v svoji zakoniti ustanovi loti važnih vprašanj in da so mu nudi možnost, da jih po svoji zahtevi uveljavi, to je velika in važna pridobitev, ki jo je na današnji dan treba posebej podčrtati.
Lahka ne bo vaša naloga, ker je treba to novo ustanovo pričeti čisto na novo graditi. Že v pregovor je prišlo, da jo vsak začetek težak. Ničesar nimate danes: ne zborničnega urada, ki bo postal osrčje zborničnega dela, no^ statutov in pravilnikov, po kaerih bi bilo mogoče prijeti za delo, ne prostorov za svoje deloyauje. .Vse boste morali,
vi, gospodje, izvršiti in pripraviti, ker tega še nimate. Imate pa, o tem ne dvomim, trdno voljo, da čim več storite v dobro kmečkemu stanu, ki mu pripadate, pa tudi potrebne sposobnosti, da bo vaša volja postala meso in kri. In (o je mnogo!
Pri tem in pri vsem vašem bodočem delu naj vas vodi neomajna zavest, da vsak izmed vas ne zastopa v zbornici le svojega okraja in svojih vo-lilcev, marveč, da je sleherni med vami zastopnik celotnega kmečkega stanu. Nihčo med vami v tej ustanovi naj ne služi koristim poedincev, ampak vsi koristim kmečkega stanu kot celote. Svesti si bodite tudi še tega, da vaše zbornice in njenih članov naloga ni samo, da ozkosrčno zagovarjate samo interese stanu, ki mu pripadate, marveč, da vedno upoštevate pri svojih zahtevah in predlogih tudi koristi narodne in državne skupnosti in da umete svoje želje koristno spraviti v sklad s koristmi splošnosti. Tako tvorno delo bo prav gotovo našlo na odločilnih mestih polno razumevanje in pomoč ter bo na ta način tej zbornici najbolj gotovo zajamčen uspeh. Nihče, ki mu je poverjena dolžnost, da skrbi za dobrobit ljudstva in da vodi usodo naroda in države, ne bo mogel preslišati tako' pretehtanega glasu kmetijskih zbornic, ki bodo v neutrudljivi skrbi za kmečki stan obenem skrbele za koristi državne celote in tako krepile notranjo moč naše jugoslovanske države, ki ji je steber ravno kmečki stan.
Želim vašemu važnemu delu, ki ga danes pričenjate, mnogo velikih uspehov. Zagotavljam vas, da bom s svojega mesta kot sin kmečke hiše vedno z vsem razumevanjem podpiral vaše napore. Z združenimi močmi bomo delali za lepšo bodočnost' slovenskega kmeta in vsega naroda ter s tem za moč in veličino kralja in države. Všemogočnega Boga pa prosim iz dna duše, naj vaše delo blagoslovi.
Zahvala g. Brodarja
Kmetijska zbornica je sprejela govor g. bana z viharnim odobravnjem. Nato se je g. Janez Brodar zahvalil g. banu s kratkim govorom, naglašujoč:
Počastili ste nas s svojim otvoritvenim govorom naše nove ustanove, Kmetijske zbornice, za katero mi vsi vemo, da ste mnogo pripomogli do njene ustanovitve ter s tem pokazali naklonjenost našemu trpečemu kmečkemu stanu, ki je baš v današnjem času pomoči toliko potreben.
Zato se vam, g. ban, v imenu svetnikov Kmetijske zbornice za ves vaš trud in delo, ki ste ga pri tem imeli, najtopleje zahvaljujem. Hkratu pa vas tudi zagotavljam, da se hočemo po svojih močeh kot člani Kmetijske zbornice potruditi, da bo naša zbornica s svojim delom pokazala, da se v polni meri zaveda svoje naloge in tako upam, da bo njeno delo rodilo obilen sad za težko prizadeti kmečki stan.
Prosimo vas, g. ban, da nam ostanete še nadalje tako naklonjeni, posebno še naši novi ustanovi, Kmetijski zbornici, za kar vam bomo zelo in vedno hvaležni. Zato še enkrat g. ban: »Najlepša hvala! Bog vas živi!«
G. komisar je nato imenoval za delovodjo zapisnika, pomožnega knjigovodjo banske uprave g. Možino in za overo.vatelje zapisnika člane gg. Janeza Brodarja in dr. L. Hribarja.
Po kratkem prestanku, ko so se dali na dvorišču gg. člani z g. banom slikati, je Zbornica nadaljevala z delom, prehajajoč na dnevni red, ki vsebuje sklepanje o načinu glasovanja, volitev verifikacijskega odbora in volitev začasnega izvrše-valnega odbora, ki sestoji iz predsednika, 2 podpredsednikov in 4 odbornikov.
Volitve
Pri nato sledečih volitvah so bili soglasno izvoljeni: Martin Steblovnik iz Šmartnega ob Paki za predsednika, Janez Brodar iz Hrastja pri Kranju in Janez Štrcin iz Kaplje vasi pri Komendi za podpredsednika, za tajnika pa Franco Prelog, posestnik v Zagojičih pri Ptuju, ter 4 odborniki.
Govor predsednika
Za izvolitev se je najtopleje zahvalil izvoljeni g. predsednik, ki je omenjal:
Gospodje svetniki, dragi stanovski tovariši!
Za čast, ki ste mi jo z izvolitvijo za prvega predsednika slovenske Kmetijske zbornice izkaza-
li,	se vam lepo zahvaljujem. Takoj pa pristavljam, da se zavedam dolžnosti, pa tudi težavnosti mesta, ki ste mi ga zaupali. Kmet sem kakor ste vi, sam nosim težave svojega poklica kakor vi in z vami vred vem, koliko nujnega, neodložljivega dela nas čaka vse, zlasti pa mene, ki naj to novo našo stanovsko ustanovo vodim. Z božjo pomočjo in z vso dobro voljo upam, da bomo delo uspešno začeli.
G. ban, ki je s tem, da je prišel na našo otvoritveno sejo, počastil ves naš kmečki stan in podčrtal važnost kmetijske zbornice, je v svojem nagovoru, za katerega se mu lepo zahvaljujem, poudaril nekatera najvažnejša načela, ki naj nas vodijo pri našem stanovskem delu. Želim, da bi vsaka njegova beseda padla v vaših dušah na rodovitna tla in rodila sadove. Dovolite mi, da ob tej slovesni priliki besedam g. bana dodam še jaz nekaj misli.
Ob tolikih letih pričakovanja, priprav, truda in napora se je končno kmečkemu stanu izpolnila želja in zahteva po zakonitem zastopstvu. Znano je, da smo kmetje že pred vojno, zlasti pa po vojni v svoji narodni državi stalno vztrajali pri zahtevi, da se nam morejo priznati z ustanovitvijo Kmetijske zbornice pravice, kakor jih drugi stanovi s svojimi zbornicami že imajo. Naša zahteva je bila leta 1924, ko je vodil v Davidovič-Koroščevi vladi kmetijsko ministrstvo slovenske kmečke matere sin dr. Franc Kulovec, tik pred uresničitvijo. Izdelan je bil vsestransko dober osnutek zakona o Kmetijskih zbornicah, da ga minister predloži narodni skupščini. Zaradi padca vlade je vse delo propadlo in osnutek je bil pokopan. Pozneje se vlade niso dosti brigale za to vprašanje; zlasti v letih nastopajoče gospodarske stiske, ki je nas kmete posebno hudo zadela, se je čutilo, kako bi bile na mestu Kmetijske zbornice. Položaj, v katerega je kmečki 6tan in njegovo gospodarstvo zašlo vsled neuvidevnosti merodajnih činiteljev, bi ne bil tako obupen, če bi bili imeli na eni strani kmetje svojo svobodno dovoljeno stanovsko zastopstvo, na drugi strani pa, če bi odgovorni faktorji imeli več smisla in razumevanja za kmečkega človeka, njegove težave in potrebe.
Z veseljem moram ugotoviti, da smo danes na tem prvem sestanku zbrani na podlagi zakonite uredbe, ki jo ie izdala vlada, v kateri odlično sodelujeta največji slovenski sin minister dr. Anton Korošec in njegov sodelavec minister dr. Miha Krek in da smo se setli v času, ko vodi slovensko banovino ban dr. Marko Natlačen. Za kar merodajni činitelji v vseh dolgih letih niso imeli volje,
da bi uresničili, je sedanja vlada pokazala razumevanje in našo dolgoletno željo izpolnila. Srečen sem, da morem s tega mesta kot prvi predsednik slovenske Kmetijske zbornice izreči kraljevski vladi toplo zahvalo vsega slovenskega kmečkega ljudstva za njeno dejansko izkazano delo v prid kmečkemu stanu.
Dvigne naf se slovenska narodna moč in zavest!
Kdor pomaga kmetijstvu do napredka, izvršuje najvažnejše nacionalno delo, kajti kmet je jedro vsakega naroda. Mi se tega natanko zavedamo. Vsa naša prizadevanja bodo imela vedno en sam veliki cilj: dobro naroda in države. Z gospodarskim izboljšanjem kmetskega doma bomo dvignili slovensko narodno moč in zavest. Močne slovenske domačije pa bodo hkrati kakor gosti piloti, na katerih bo slonela moč naše narodne dinastije in državne celote. Slovenski kmetje smo vsekdar bili in hočemo ostati zavedni in zvesti Slovenci in kot taki v dobrih in hudih časih neomajni sinovi Jugoslavije.
Preden primemo za delo, se obračam še na g. bana kot predstavnika oblasti 6 toplo prošnjo, naj naše predloge na merodajnih mestih podpira in priporoča. Nič ne dvomim, da imamo v njegovi osebi največjega prijatelja in sodelavca. Isto prosim s tega mesta kraljevsko vlado v Belgradu, da našo Zbornico kot svoje dete, ki ga je poklicala v življenje, zvesto neguje in hrani, da se razvije v krepak organizem, ki bo mogel veliko dobrega storiti za kmečki 6tan. Končno pa, ko z največjim poudarkom s tega mesta pozdravljam ves slovenski kmečki stan in z njim vse naše stanovske tovariše brate Srbe in Hrvate, prosim slovenske kmete, da s polnim razumevanjem spremljajo naše delo. Naj ne zahtevajo vseh mogočih zboljšanj čez noč in
Včeraj so bili v Sloveniji kar štirje tabori, v Krekovem rojstnem kraju pri Sv. Gregorju, ob koroški meji v Kotljah, v Mengšu in v suhokrajiu-skeni Žužemberku. Ni ga bilo skoraj kraja, od koder se jih ne bi vsaj nekaj udeležilo enega ali drugega teh taborov. Ni treba več dokazovati nikomur, kaj zbira vse te velike množice po slovenskih taborih. Ni to samo tradicija, pač pa je novo, še bolj navdušeno hotenje, da si ljudstvo poišče tega, za čemer je veduo stremelo in za kar je tudi moralo prestati težek hud boj in težko pre-skušujo. Ljudstvo hoče svobodno manifestirati svoja verska načela in slovenstvo, zaradi česar je bilo tako preganjano.
Pri Sv. Gregorju
Prvi od teh včerajšnjih taborov je bil pri Svetem Gregorju, kjer se je zbralo nekako 3000 ljudi. Tamkajšnje ljudstvo je priredilo ta tabor v počastitev spomina svojega sovaščana, velikega Slovenca dr. Janeza Ev. Kreka, ki je umrl pred 20 leti. Sv. Gregor se je za ta dan pripravil nadvse dostojno. Vse je bilo v mlajih, zastavah, tudi hiše so bile lepo okrašene. Pred taborom je imel pred Društvenim domom in Krekovo rojstno hišo sveto mašo univ. prof. dr. Lukman, med katero jo navzoče nagovoril z lepim govorom. Preden se ja tabor začel, sta se tudi pripeljala dr. Miha Krek in ban g. dr. Marko Natlačen, ki ju je množica navdušeno pozdravljala.
Tabor je začel ribniški dekan g. Skubic, ki se je v kremenitih besedah spomnil dveh največjih Slovencev, dr- Janeza Ev. Kreka in pred nedavnim umrlega nadškofa dr. Antona B. Jegliča. Po pozdravih, ki so veljali vsej navzoči množici, posebno našim visokim predstavnikom, ter po predlogih, da se pošljejo pozdravi na najvišja mesta, je nastopil s svojini govorom gregorski rojak zdravnik dr. Oblak o Kreku in slovenski vasi. Podrobno se je bavil z delom, ki ga je za nas Slovence opravil veliki Krek tedaj, ko je slovenska vas po njegovi iniciativi zahotela prosvetljenosti.
O Kreku moremo z vso pravico reči, da jo bil to mož, ki je v dvajsetih letih svojega plodonos-nega dela prenovil obličje slovenske zemlje.
Drugi govornik je bil urednik g. Franc Terseglav. Govoril je o vstajenju slovenskega duha. Z vso neizprosnostjo je razbičal vse izdajalce slovenskega naroda, ki so zaradi svojega koristolov-stva bili pripravljeni poteptati v blato vse, kar je slovenskega, vso, kar je najlepšega. V prepričevalnih besedah je razložil zborovalcem pravi pojm slovenstva in pojm jugoslovanstva. Izrazil pa je tudi svoje veselje nad tem, da je na Slovenskem danes že veliko število katoliških laikov-inteligen-lov, ki bodo lahko v pravi meri razbremenili duhovščino pri delu za slovensko katoliško omiko. Svoj govor je zaključil z grožnjo vsem tistim, ki bi zatajili naš rod, ki bi se dotaknili njegove vere, njegovega jezika in slovenstva.
Oba govornika je navzoča množica pozdravila z viharnim odobravanjem. Za zaključek je zadonela mogočna pesem »Povsod Boga:.
Po popoldanskem cerkvenem opravilu je bil lepo uspeli telovadni nastop in koncert združenih pevskih zborov iz ribniške dekanije.
V Mengšu
Mengeš, 26. julija.
V Mengšu so včeraj praznovali 40-letnico obstoja prosvetnega društva. To proslavo so združili z velikim prosvetnim taborom. Na predvečer je bila slavnostna akademija, na kateri so dobili najzaslužnejši delavci na prosvetnem polju svoje priznanje v obliki odlikovanj.
Mengeški tabor sta s svojo navzočnostjo počastila med drugimi odličnimi zastopniki našega javnega življenja tudi minister dr. Krek in ban dr. Natlačen. Pred Društvenim doinom so postavili okrašen oder, mimo katerega je krenil mogočen sprevod. Na čelu so korakali konjeniki, za njimi kolesarji, mengeška godba, narodne noše, domžalska godba, člani fantovskih organizacij v krojih in brez njih, članice dekliških krožkov in ostala množica ljudstva. Po sprevodu, mod katerim je ministra dr. Kreka in bana dr. Natlačena množica navdušeno pozdravljala, sta se oba visoka zastopnika odpeljala iz Mengša, da obiščeta še drugo tabore, ki so se včeraj vršili v Sloveniji.
Na dvorišču Društvenega doma je bil postavljen okrašen oltar, kjer je daroval sv. mašo gosp. kanonik Matej Rihar, jeseniški kaplan g. Križman pa je imel ob tej priliki lep nagovor na zbrane množice.
Tabor je začel kaplan g. Orekar s nozdravom vsem navzočim, za njim pa je nastopil kot glavni govornik urednik g. Franc Kremžar, ki je govoril
naj zato ne devajo našega dela v nič, Mi bomo tukaj v Zbornici toliko močni, kolikor bo močna strnjena skupnost slovenskega kmeta, ki bo vsekdar vedela, kaj hoče, pa tudi koliko je mogoče v danih razmerah doseči. S složnim delom je zmaga prej ali slej gotova!
Začnimo bratje! Začnimo po stari kmečki lepi navadi: V imenu Očeta in Sina in Sv. Duha! Amen!
S prve seje so bile poslane naslednje udanost-ne odnosno pozdravne brzojavke:
Odposlane eo bilo tudi naslednje brzojavke:
Nj. Vel. Petru II., kralju Jugoslavije, Bled.
Zastopniki slovenskih kmetoJE Zibani na prvi seji Kmetijske zbornice v Ljubljani, izražajo Vašemu Veličanstvu neomajno vdanost in zvestobo.
Njegovo kraljevsko Visočanstvo, Bled.
Zastopniki slovenskih kmetov, zbrani na prvi eeji Kmetijske zbornice v Ljubljani, izražajo Vašemu kraljevskemu Visočanstvu hvaležnost slovenskega kmečkega stanu in njegovo vdanost.
G. dr. Milan StojadinoviS, min. preds., Belgrad.
Zastopniki slovenskih kmetov, zbrani na prvi seji Kmetijske zbornice v Ljubljani, se Vam za delo kraljevske vlade v prid kmečkemu stanu zahvaljujejo in prosijo Vaše pomoči tudi za naprej.
G. dr. Anton, Korošec, notr. minister, Belgrad.
Zastopniki slovenskih kmetov, zbrani na prvi seji Kmetijske zbornice v Ljubljani, Vam v hvaležni vdanosti izrekajo zahvalo za Vaše delo v prid kmečkega stanu.
G. dr. Miha Krek, minister b. p., Belgrad.
Zastopniki slovenskih kmetov, zbrani na prvi seji Kmetijske zbornice v Ljubljani, eo Vam zahvaljujejo za Vaše delo v prid kmečkega stanu.
G. Svetozar Stankovič, min. za kmet., Belgrad.
Zastopniki slovenskih kmetov, zbrani na prvi seji Kmetijske zbornice v Ljubljani, ee Vam zahvaljujejo za Vaše delo v prid kmečkega 6tanu.
o	sodobnih socialnih nalogah slovenskih katoličanov. Temeljna črta njegovega govora jo bila: Naša vera ne sme biti samo beseda, mora postati in	biti dejanje. K delu za katoliško	prosveto	pa
je	poklicana v prvi	vrsti katoliška	mladina,	ki
naj zaseje pravo, zdravo seme.
Popoldne je bila najprej verska pobožnost v cerkvi, nafo pa telovadna prireditev, ki pa jo jel deloma motilo slabo	vreme. Mengeške prireditve
se	je udeležilo nekaj	tisoč ljudi.
V Žužemberku
'	’ Žužemberk, 26. julija.
Žužemberk še menda ni doživel dneva, kakršen je bil včeraj. Kljub temu, da je Suha krajina pomaknjena tako nekam vstran od kulturnih središč in prometnih križišč, vendar je včerajšnji dan pokazal, da ne zaostaja za drugimi kraji, ki imajo ugodnejše predpogoje za kulturni razvoj. Včerajšnji tabor v Žužemberku je bil mogočna manifestacija vse Suhe Krajine. O pravi veličastnosti tega tabora priča najbolje dejstvo, da je v sprevodu korakalo poleg mnogoštevilnih fantov iu deklet v krojih tudi okoli sto krasnih narodnih noš. Dolg sprevod, ki se je komaj mogel razviti, jo zavil na grič proti dekanijski cerkvi, kjer je bil najprej kratek nagovor, nato pa slovesna služba božja s krasnim petjem. Po službi božji so so množice zbrale pred društvenim domom k zborovanju.
Po uvodni besedi, ki jo je spregovoril zaslužni prosvetni delavec g. Jože Škrbe, sta nastopila slavnostna govornika prosv. inšpektor prof. Ivan Dolenec in ravnatelj dr. Joža Basaj. Govorila sta o nalogah krščanske prosvete in o nevarnostih, proti katerim se morajo naši prosvetni delavci vsak čas boriti. Dopoldanski tabor je bil zaključen s himno »Povsod Boga«.
Popoldne
l? Jf	Žužemberk tudi minister dr. Miha
1\ rek j kar jo še posebno dvignilo našo včerajšnjo prireditev. Telovadba, ki je bila popoldne na spo-f lV pokazala, da so naši tekmovalci v teni kratkem Času, ko jim je bila spet dana prilika, da se udejstvujejo, zelo napredovali.
V Kotljah
Kotlje, 26. julija.
V najsvečanejšem razpoloženju so bile včeraj Kotlje ob naši severni meji. Tu je bil sijajno uspel kmetski tabor, ki je bil v svoji globoki zasnovi tudi stanovski dan kmeta, obenem pa je pokazal, ko* liko je naš kmet v zadnjih letih napredoval.
Od vseh sosednjih krajev so pričeli prihajati že na vse zgodaj zjutraj v večjih trumah ljudje proti Kotljam. Ker je bil tabor v zvezi z živinsko razstavo, so kmetje pripeljali na ta dan v Kotlje lepe primerke svoje najboljše vzrejene živine, ki naj bi bila v dokaz, kaj more naš kmet zrediti doma, če ima poleg svoje pridnosti tudi dober del kmetske izobrazbe.
Dr. Josip Puntar
V	soboto popoldne jc nepričakovano umrl v ljubljanski bolnišnici knjižničar Licejske biblioteke v Ljubljani in slovenski kulturni delavec gosp. dr, Josip Puntar.
Pokojnik se je rodil 19. marca 1, 1884 v Uncu pri Rakeku. Po končani gimnaziji se je posvetil študiju slavistike in klasike na univerzi v Grazu, Pozneje je služboval na ljubljanskih srednjih šolah, 1. 1920 pa je postal knjižničar v licejski knjižnici. Dr. Puntar je bil silno delaven človek, ki je večji del svojih raziskovanj posvetil delom pesnika Prešerna. V družbi dr. Avgusta Žigona je razčlenjeval zlasti arhitektoniko Prešernovih pesnitev. Prvi plod tega težkega dela je bila knjižica »Zlate črke na posodi Prešernovih gazel«. Pod enakimi vidiki se j« lotil »Sonetnega venca«, Svoje delo je izzidal z svojimi denarji. Poleg Prešernovih pesmi se je dr. Josip Puntar mnogo bavil z dolom slovenskega politika dr. Smrekarja. Sredi težkega dela ga je položila zavratna bolezen na posteljo, moral je celo na Golnik, v soboto pa je umrl v ljubljanski bolnišnici. Kot vnetega znanstvenika in neutrudnega delavca na polju katoliške prosvete ga bodo Slovenci ohranili v najlepšem spominu!
Pogreb bo danes ob treh popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Štirje slovenski tabori
Kulturni koledar
Bedenek Jakob
25. julija 1850 ee jc rodil v Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem Bedenek Jakob. Šest razredov gimnazije je dovršil v Ljubljani in Novem mestu. Po okupaciji Bosne je bil zemljemerec v Srbiji, na Hrvaškem in v Dalmaciji. Lela 1883 je postal tiskarski korektor .v Ljubljani, hkrati pa tudi sourednik »Slovenca«. Leta 1888 je prišel v državno tiskarno na Dunaj. Sodeloval je tudi pri uradni Wiener Zeitung. Poleg pesniških poizkusov je izdal tudi zgodovinsko povest: Od pluga do krone, nekak življenjepis J. Vege; Solnce in senca, oris življenja na vasi in prevod Revčka Andrejčka. Umrl je 1916 na Dunaju.
Magdič Frano
26. julija 1914 je umrl v Zagrebu stenograf Franjo Magdič. Rodil se je 21. nov. 1830 v Logarovcih pri Sv. Križu poleg Ljutomera. Gimnazijo in tehniko .ie dovršil v Gradcu. Najprej je dobil službo pri krajiškem vojnem gradbenem ravnateljstvu v Zagrebu, pozneje pa na zagrebški realki, kjer je ostal do upokojitve. Že zgodaj se je začel zanimati za stenografijo. Z razpravo: Prilagodjenje Gabels-bergerova stenografičkoga sustava hervatskomu jeziku, je podal prvi uspeli poskus hrv. stenografije. Delo je izpopolnil še a 6vojo knjigo: Stenoga-fija hrv. polag sustava Gabelsbergova. Bil je ravnatelj saborskega brzopisnega urana in predsednik Stenograf, društva, kateremu je tudi urejal >Ste-nografac. V tem listu je izšla tudi njegova Slovenska stenografija, ki pa ni pri Slovencih prodrla.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, ponedeljek, 26. julija: Ana.
Torek, 27. julija: Rudolf.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mesini trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova 7.
Kino Union: Tovariš.
Zgledna delavnost železničarjev za zdravje svojih otrok. Dne 23. t. m. zvečer je odposlal s Potniškim vlakom Krajevni odbor Jadranske Straže, Ljubljana-železnica, v posebnem vagonu drugo skupino železničarskih otrok na tritedensko letovanje k mOrju. Gostoljubno streho bodo dobili v Domu kola jugoslovanskih sester iz Celja v Ba-kracu, pi ko svoji vzorni ureditvi in ugodni legi nudi vse udobnosti za letovanje. Tam je letovala tudi že prva skupina železničarskih otrok, ki se je vrnila snoči v Ljubljano preko Karlovca. Vsi udeleženci prve skupine so se vrnili zdravi, rjavi, veseli in razigrani. Zasluga, da je bilo mogoče organizirati letovanje železn. otrok v takem obsegu, gre v prvi vrsti požrtvovalnim železničarjem, ki so radevolje prispevaii kljub težkim gmotnim razmeram bolniškemu fondu pri direkciji državnih železnic, Oblastnemu odboru JS, ki je priskočil v pomoč z znatnim zneskom in raznim do- j mačim podjetjem, ki so se velikodušno odzvali prošnji za podporo.
Okrožni urad za zavarovanje delavccv v Ljubljani od 1. avgusta dalje ne bo več oddajal svoje dvorane na Miklošičevi cesti 20, ker jo potrebuje v uradne svrhe.
Kako je bil pofasnjen zverinski umor v Bresternici
Orožniki so s črno kavo in cigaretom pripravili morilca k priznanju
TEL. 22 21
UNION
Film tz življenja ruskih beguncev r Parliu
TOVARIŠČ
Predstave danes ob 19.15 ln 21.15 url
Prosvetni tabor v Cerknici
Kot jih prirejajo letos drugod, bo tudi cerkniško prosvetno okrožje priredilo 1. avgusta prosvetni tabor v Cerknici, da pokaže plod dosedanjega dela v dveh letih, odkar morejo naša prosvetna društva zopet svobodno delati. Ta prosvetni tabor ima edini namen, da pokaže, da naša društva prav delajo, da delajo tako, kot zahtevajo od njih pravila, da delajo v korist svoje lastne duševne in telesne izobrazbe, da delajo v korist naroda in države. Drug namen je pa še ta, da se pokažejo naše vrsto tudi javnosti, saj se tako rado sliši, da nas jo malo. No, na tem taboru ec bomo prav gotovo o nasprotnem prepričali. Kdor ne verjame temu, so bo prav lahko na dan tabora prepričal, da so številčno in kvalitativno naša društva ne le na isti višini, kjer so bila pred razpustom Prosvetnih društev, marveč, da so v marsičem napredovala. Gotovo je, da se bo delno Poznalo pomanjkanje treninga, ker tako dolga doba prisilnega počitka se v dveh letih gotovo ne da nadoknaditi. Pa vseeno, tudi v tem oziru bomo le ostali še na višini.
Program tabora jc:
Na predvečer, v soboto: zažiganje kresov, da opozorimo vsakogar na pomembnost naslednjega dne.
V	nedeljo, 1. avgusta dopoldne:
Ob 9. uri: zbiranje udeležencev za sprevod Po navodilih rediteljev. V sprevodu bodo številne narodne noše, kolesarji, konjeniki, članstvo in naraščaj ter ostali: možje, žene, dekleta in fantje ter Gladina.
Ob pol 10. uri sprevod po trgu.
Ob 10. uri sv. maša na prostem — na glavnem trgu. Pri maši govori in jo bo tudi sam daroval 8- vseučiliški prof. dr. Fran Lukman.
Po sv. maši bo na istem mestu prosvetni ta-b°r, kjer bodo govorili gg. minister dr. Krek, ,lrednik »Slovenskega domar Mirko Javornik in ravnatelj Zadružne zvez« dr. Jože Basaj.
Po taboru bo na razpolago prijav ljencem do-v°jj kosil. Seveda je treba, da sc skupine v naprej Prijavijo, da no bi bilo premalo pripravljenega.
Popoldne:
Ob dveh litanije, potem pa telovadni nastop, kjer bo preko 10 točk raznih prostih, gimnastičnih in simboličnih vaj članstva in naraščaja. l’o-eff tega bo seveda tudi orodna telovadba.
Po telovadnem nastopu bo na veseličnem prostoru prosta zabava. Tako glede obeda kot prehrane pri prosti zabavi, naj omenimo, da je prc-skrbljeno, da bo vsakdo lahko dobil, kar bo želel Po strogo zmernih cenah, ker imamo tako prehrano kot pijačo v lastni režiji.
. Vso svečanost bosta povzdignili s sodelovanjem godbi cerkniškega Gasilskega društva in „Posvetnega društva v Dolenjem Logatcu ter zdru-pevski zbor. ki bo zapel nekaj pesmi za moški in nekaj zn mešani zbor. Pri sv. uiaši pa bo ljudsko petje.
Maribor, 25. julija.
Malo zločinov jc mariborsko okolico tako razburilo, kakor zverinski umor stare Kristine Gselmanove, ki so jo našli v Bresternici na pod-trešju štiri dni po njeni nesrečni smrti. Dasi so orožniki takoj našli pravo sled za storilcem, ki pa je pobegnil v gozdove ter sc skrival, je vladalo v vsej Bresterenici in okolici veliko razburjenje in strah pred zločincem, ker so sc ljudje upravičeno bali, da bo izvršil šc več podobnih dejanj, preden pade v roke pravice. Vendar k sreči ta strah ni bil upravičen, ker so vrli orožniki iz Maribora pod vodstvom poveljnika postaje g. Horvata zločinca kmalu dobili v roke ter ga na izredno spreten način pripravili, da je priznal svoje delo.
Sum umora je padel takoj v začetku na mladega, koma j 20 letnega posestnikovega sina Maksa Ferša, ki je kljub svoji mladosti že pro-slul tihotapec, obsojen pa je bil tudi že enkrat zaradi tatvine na 8 mesecev, drugič pa zaradi roparskega napada na 5 let ječe, pa mu je bila kazen pri ponovni razpravi znižana na 2 leti. Ferš je na dan umora vrnil svojemu bratu 500 dinarjev, dasi ni imel nobenega zaslužka v zadnjem času. To ga je najbolj obremenjevalo. Ko je bilo truplo pokojne Gselmanove najdeno, je terš pobegnil ter ga orožniki niso našli doma. Posrečilo pa se jim je izslediti njegovo skrivališče ter ga aretirati. Kakor pa so že pričakovali, se Ferš ni kar tako vdal. Vztrajno je tajil svojo krivdo, dokazoval je, da sc jc nahajal takrat, ko bi naj bil ubil Gselmanovo, na tihotapski poti v Avstriji ter sploh ni hotel o vsem ničesar vedeti. Orožniki, ki so ga dobro poznali, so mu začeli z lepa prigovarjati. Prijateljsko se je poveljnik postaje g. Horvat pomenkoval z njim, mu dajal cigarete, ko je bil žejen, pa ga jc postregel s črno kavo. Ta nenavadna dobrota je šla teršu na živcc. Med pogovorom je kar na lepem napeljal besede na umor ter je potem dejal, da se hoče orožnikom za prijazno ravnanje rcvanžirati s priznanjem. Začel jc podrobno razlagati potek svojega • gnusnega zločina.
Po Feršovcm pripovedovanju mu je pokojna Gselmanova dolgovala za košnjo 25 din. Usod-
nega dne 16. junija jo je prišel na vse zgodaj terjat, ker ni imel denarja za cigarete. Gselmanova pa mu je dejala, da denarja nima. Prišlo je med obema do prerekanja, v katerem je Gselmanova pokazala Feršu vrata ter ga nahrulila. Ferša je to tako ujezilo, da je potegnil iz žepa bodalo, katerega je stalno nosil s seboj ter ga z vso močjo zasadil Gselmanovi v prsi. Brez glasu se je v srce zadeta sesedla ter je bila v nekaj sekundah mrtva. Ko je videl, da jo je usmrtil, jo je hotel skriti na podstrešje. Prijel je truplo za roko in nogo ter ga vlekel za seboj po strmih stopnicah navzgor. Pri vrhu pa mu je truplo padlo nazaj iz višine na tla in še sam jc omahnil ter se komaj ujel, da ni strmoglavil na mrtvo. Potem je truplo naložil na rame ter ga s težavo spravil na podstrešje, ga vrgel po tleh in pokril s senom. Odšel je nato v spalnico, vlomil na sobi zaklenjena vrata ter prebrskal omare. Našel je )60 din gotovine, katero si je prisvojil. Zaklenil je zatem hišo. vrgel ključ na bližnjo njivo ter odšel mirno proti Selnici. Tam se je podal v gostilno ter si naročil čaj. Ko je natakarica odšla v kuhinjo, je prebrskal njen predal ter ji ukradel 400 din gotovine. Ni čakal več na povratek natakarice, temveč zopet odšel. Pri nekem kmetu je zamenjal čevlje in obleko, katero je odnesel Gselmanovi ter dobil v zameno samokres. Del obleke je shranil pri svojem stricu v Selnici. Potem je šel domov in vrnil bratu dolžnih 500 din, za katere ga je brat že večkrat terjal. Mirno je delal doma, prav nič ga ni težila vest in niti zdaleč ni mislil, da bodo ravno njega osumili umora. Šele, ko je bil zločin odkrit ter je videl, da gredo orožniki proti njegovemu domu, sc je zavedel nevarnosti ter jc pobegnil.
Vse to jc Ferš pripovedoval orožnikom popolnoma mirno, v šaljivem tonu ter ni pokazal niti trohice kesanja. Dejal je, da ga itak ne morejo obesiti, ker še ni polnoleten in da bo dobil kvečjemu 20 let. Obetal pa je že vnaprej, da se bo v ječi vzorno vedel, tako da ga bodo pred pretekom kazni odpustili. Tudi se bo v ječi izučil rokodelstva, s katerim se bo potem v svobodi lahko pošteno preživljal.
Koroški gostje so bili nesramni in surovi
Ljubljana, 26. julija.
Celovčaue smo letos že imeli v gosteh, in sicer Austrio, ki je v nekem terminu med zadnjimi ligaškimi tekmami odšla iz Ljubljane kar z zmago nad kompletno SK Ljubljano (2:1). Kazalo je torej, da bi pozvali v goste tudi prvaka Koroške in morda na njem popravili neuspeh, ki ga je bil naš ligaš doživel z Austrio. V koroškem prvenstvu se je letos na prvo mesto vsedel KAC, na drugem Villacher Sportverein; Austria je šele na tretjem mestu. In vodstvo Ljubljane je Korošce res povabilo celo na dvodnevno gostovanje. V soboto popoldne so se celovški nogometaši v krasnem avtobusu pripeljali na igrišče SK Ljubljane. V prijetnem, dasi nekliko soparnem večeru so odigrali z Ljubljanino rezervo svojo prvo tekmo. Rezerva Ljubljane je nastopila s samimi mladimi močmi. Že ta dan smo videli, da gostje ne igrajo dobrega nogometa, ampak si pomagajo z mesarskimi sredstvi: nogomet jim je samo pretveza za suvanje, udarjanje, podslavljanje nog in surovost najhujšega, že kar apaškega kalibra. Toda v soboto je potekla jgra še dovolj srečno, čeprav je občinstvo že ves čas godrnjalo nad nešportnim vedenjem Korošcev, ki 60 v svojih vrstah razodeli lepo serijo pretepaškib talentov. Sobota in nedelja sta bili sploh na vsej črti dva datuma, ki sta razgrnila izrojen šport; tudi sušaška Victoria je pokazala tako pomanjkanje športnega duha, da so sc najstarejši simpatizerji z ogorčenjem in gnusom vračali domov. .
Ob četrt na 7. zvečer eo pritekli atletsko razviti, rdečebeli Kaci na teren (»Die Katze hat grim-mige Tatze«). V prvih desetih minutah so močno prevladovali na igrišču, pozneje pa se je mlada Ljubljanina garda razmahnila v enakovrednega partnerja. V drugem in tudi že koncem prvega polčasa so Ljubljančani ustvarili od 6totih zrelih šans pred goloma devetdeset 6ebi v prid. Ljublja-nin napad pa je bil pred golom vse premalo odločen, tako da so šanse ostale neizrabljene. Po tekmi je občinstvo odšlo na svoje domove v trdnem prepričanju, da je le sreča (»neumen kmet ima naj-debeljši krompir') in packanje ter obotavljanje domačega napada obvarovalo Kace občutnega poraza, ki bi ga bili povsem zaslužili.
V	soboto:
KAC : Ljubljana 3 : 2 (2 : 1)
Gostjo (ta dan so še bili brez ušescl) takoj pljunejo v roke ter razodenejo dvestoglavi množici, da imajo radi polvisoko igro, ki jo od časa do časa tudi še malo dvignejo. Postavljajo se dokaj dobro, tudi kombinirajo še nekam; videti pa je, da pred golom preveč slepomišijo. V 6. minuti poskuša Ceglar razvozljati nerodno zmešnjavo pred Pogačnikovimi vrati, pa jo z avtogolom zavozlja v 1:0 za goste. Že naslednjo minuto nevarna gneča pred Kacovimi vrati. Cankar z ostrim strelom popravi na 1:1. Nekaj vzajemnih in izmenjavnih prebegov s polja v polje. V 9. minuti ujame Pogačnik lahko žogo, pa jo zabriše z rokami nekaj metrov v polje (naši goimani eo siloviti gospodje I). Ta nenadejani dar povzame prisebno Hame, ki tolče mimo Pogačnika polvisoko 2:1. V drugem polčasu že druga minuta prinese gostom nov uspeh (oh, ta radodarni Cegl&rl). S krasnim avtogolom povzpne rezultat na 8:1 za goste. V 24. minuti dolgi, surovi bek zruši Tičarja. Enajslko pretvori Erber v 3:2. Domačim se ponudi še nekaj lepih prilik, ki pa jih mečkači zapackajo. Ljubljanina garda je pokazala nekaj talentiranih moči: Tičarja, Erberja in Jermana. Novinec Gerjol ima še vojaščino v nogah, kaže pa smisel za nogomet.
Vso prijatelje, domačine in sosednje odseke vabimo, da se udeleže tega tabora; odseke posebej vabimo, da so ga udeleže z zastavami. Oileeke v okrožju in drugo skupine pa nujno vabimo, da čimprej pošlje število udeležencev ter posebej navedejo kolesarje, konjenike in narodne noše ter posebej, koliko bo treba zanje kosil, da bo prav gotovo za vse dovolj in da l>o res popoln red.
Za vsa potrebna navodila ali obvostila pa se takoj obrnite na podpisani odbor!
Vsem prijateljem kličemo: Na svidenje 1. avgusta na prosvetnem taboru v Cerknici!
Bog živi!
i	Odbor	Cerkniškega	grosv.	okrožja.
V	nedeljo:
Ljubljana : KAC 4 : 0 (1 : 0)
Komentar na koncu! Celovčani so nastopili takole: Reinprecht, Nusser, Stertin, Kandolf, Chli-netzky, Koroschitz, Steiner, Hame, Prommer, Krainer, Ugoschek; v isti postavi kot v soboto! Ljubljana pa je speljala te-le može: Logar, Hassl, Bertoncelj, Slapar, Pupo, Klemenc (Boncelj), Janežič, Lah, Pepček, Šercer, Tičar. Sodil je spet — kakor prejšnji dan — mladi, zelo nadarjeni sodnik gosp. Vrhovnik.
Ljubljana je že kar začetkoma pokazala voljo za zmago. Zmaga bi bila salamensko obilna, če ne bi bil hudi naliv v prvi predtekmi prostora pred obema goloma spremenil v močvirje. To močvirje so mladi ljubljanski in mariborski birmanci v predtekmi povrh še pošteno razpackali. Juniorji Ljubljane so si po pičli igri priborili šampionat Slovenijo. Premagali so juniorje Železničarja iz Maribora v zadnji finalni tekmi z rezultatom 4:0. Ali jim bodo zrasli grebenčki! Kaj pa mislite 1 Tako mladi, pa že prvaki!
Ligaško moštvo Ljubljane kljub stalnim napadom in sijajnim šansam dolgo časa ni moglo realizirati 6voje več ko očitne premoči. Selo v 32. minuti je stekel golman KAC-a po neko žogo. Pepček pa je bil urnejši ter je okrogli meh z elegantno parabolo zakadil preko golmana v mržo: 1:0 za Ljubljano. Ljubljana pritiska do konca polčasa, začetek drugega polčasa pa prinese pravo pravcato Viktorijo pred golom Celovčanov. Do konca igro le še nekajkrat za kratek hip pobegnejo v Logarjevo bližino, drugače pa branijo svojo kapelico na vse kriplje in konoplje. Klemenca odneso z igrišča, Tičar jo silovito dobi po nogi. Domači narahlo, kar oprezno vračajo, toda 6amo dva. sta toliko podjetna (6icer to ni lepo, kajneda, ligaša?). »Gostje« gofljajo, zmerjajo, butajo in prekucujejo ter so nesramni celo proti eodniku. Vse občinstvo bučno protestira in se zgraža. V 18. minuti Janežič centrira, Lah porine žogo, Kandolf jo nerodno obrne — 2:0 za Ljubljano. V 28. minuti na Pupotov prosti strel Šercer podaljša v 3:0. Še prej pa je bil Lah zastreljal enajstko. Ljubljana blokira celovška vrata. Dolgi branilec > gostov« mora s polja. Rušijo, rušijo: enajstka. Janežič jo v 42. minuti zabije kot 4:0. Kmalu konec. Občinstvo se zgraža nad blamažo, ki jo je koroškemu nogometu danes preskrbel KAC. Res, lepa reklama za tamkajšnje nogometne razmere!
»Gostje« 60 še dokaj dobro kombinirali in divje startali. Najboljša in hkratu najbolj surova moč je desna zveza, mlad pokovec, ki bi ga klubski tovariši morali položiti čez kolena. Prav dober je vratar. Vse ostalo pa so povprečne, toda strahotno »borbene«, fanatične prikazni. Večjih 6urovin v Ljubljani še nismo doslej videli, »gostov«, ki bi 6e napram domačemu občinstvu, igralcem in celo sodniku bolj prostaško, nesramno in žaljivo vedli, doslej še nismo spoznali. To je bilo nekakšno pan-gerntansko izzivanje na slovenskih tleh. Taki prostaki spadajo v hlev, k živini, ne pa na športna igrišča. Boljše, da jih nikdar več ni. blizu!
Ljubljana je danes imela dobre ljudi v Slaparju, Klemencu, Tičarju, Pepčku in deloma Stanku.
Sodnik g. Vrhovnik se razvija v zelo dobro moč. Danes je imel kaj težko stališče. Sodil je prav dobro. Za prihodnjič pa naj bi 6i zabičal, da bo take nonšalance, kot so se bile godile na igrišču danes, vselej kar v kali zadušil. Nesramne goste je treba redno prijeti z železno roko, j)a naj bodo od koderkoli! Kdor ne bi ubogal — mora z igrišča! in tod je bila danes šibka plat njegovega vodstva!
H koncu še nekaj! Siučaj: preteklo nedeljo obe tekmi 5:2, danes predtekma in glavna prireditev 4:0! Slučaj je muha6t dovtipnež!
Tekmovanje za Jadranski pokal
Celoten pregled dosedanjega tekmovanja jc naslednji: Prva je tržaška Triestina, ki je odigrala že pet dvobojev in ki ima 259 točk. S štirimi dvoboji in z 257 pikami je naša Ilirija na drugem mestu, Jadran ima s štirimi dvoboji 200 točk, dočim je Viktorija v treh dvobojih nabrala 166 točk. Z dvobojem z Viktorijo je bilo končano prvo kolo tekmovanja.
Rezultati so po	prvem	kolu: Ilirija	185	točk,
Viktorija 166 točk,	Jadran	in Triestina	149	točk.
V	waterpoolu pa naslednji:	Jadran	6	točk
(12 : 7), Ilirija 4 točke (14	: 8), Viktorija 2	točki
(12 : 10), Triestina	0 točk	(2 : 15).
Od tu in tam
Spomenik bratoma Anti in Stjepanu Radiču so včeraj slovesno odkrili v Trebarjevu, rojstnem kraju obeh mož. Kakor so organizatorji slavja napovedali, se je zbralo mnogo tisoč ljudi, med njimi tudi več poslancev bivše ilSS in bivše SDS. Spomenik je odkril dr. Maček sam, ki je tudi govoril. Za njim so govorili še Jakov Jelasič, dr. Pernar, Sava Kosanovič, dr. Scholl in še nekaj drugih.
V	soboto zvečer je bil v Rumi izvršen spet roparski napad. Dva oborožena razbojnika sta vdrla v hišo trgovca Viljema Schonfelda. Služkinja ju je opazila, ko sta bila že v sobi. Začela je vpiti na pomoč, na kar sta pa razbojnika odgovorila s streli iz puške. En strel je zadel služkinjo v prsa, da je padla. Roparja sta se nato zbala hrupa in pobegnila. Preiskava je ugotovila, da sta bila napadalca dva kaznjenca, ki sla nedavno pobegnila iz kaznilnice v Sremski Mitroviči. Streljala sta iz puške, kakršno imajo kaznilniški čuvaji. Takrat, ko sta roparja pobegnila iz kaznilnice, sta čuvaju izmaknila tudi puško.
Kmetijska zbornica savske banovine se bo danes sestala. Skoraj vsi svetovalci pripadajo ali bivši HSS ali pa JRZ. Zaradi enotnega stališča, ki ga bo zavzela skupina bivše HSS, je bil včeraj v Zagrebu v Noinarskem domu sestanek svetovalcev, izvoljenih na tej listi.
S stola je padla, si zlomila nogo, nato pa v bolnišnici umrla 81-letna Ernestina Koslinčer v Zagrebu. Starka je stopila na stol, da bi na terasi razpela velik sončnik. Pri tem je omahnila in si zlomila nogo. Ko so jo prepeljali v bolnišnico, jo lakoj dobila vnetje pljuč in podlegla.
Prvaki zemljoradniške stranke so se včeraj spet zbrali na konferenco na stanovanju svojega šefa Joče Jovanoviča. Pravijo, da je bilo pri sejanju navzočih 60 delegatov. Največ je govoril dr. Milan Gavrilovič, ki je razložil uspehe svojih obiskov v Zagrebu in Kupincu. Vodstvo je najavilo še več takih delegatskih konferenc, ki naj imajo namen informirati delegaje o poteku in razvoju sporazumevanj z zagrebškim delom Združeno opozicije.
Razbojnike, ki so v okolici Križevcev in Koprivnice ropali in napadali hiše, preoblečeni _ v unilorme orožnikov, so zasledovali te dni orožniki iz vseh postaj, njim pa je pomagalo tudi veliko kmetov. Zasledovanje je bilo uspešno in so včeraj zajeli in obstrelili vodjo tolpo Ivana Kokaša iz Grediščaka. Strel je Kokaša zadel v pljuča, da je obležal, nakar so ga prepeljali v bolnišnico. Kokaša so takoj zaslišali in po njegovih izjavah ugotovili tudi vse ostale člane tolpe. Kokasevi tovariši so še: znani razbojnik Ste! Baranji, Josip Kovačič iz Murske Sobote in neki Lovro, ki mu Kokaš ni vedel priimka. Zasledovalci so stisnili obroč okrog razbojniške tolpe, da slednjim ni kazalo drugega, kakor pobegniti. Še prej so pa slekli orožniške uniforme in policajsko obleko. Sedaj se skrivajo v gozdovih okrog Illebine Legrad.
Razprava proti udeležencem umora akademika Rudolfa Dolinarja pri Prihovi se bo začela 28. julija pred velikim senatom celjskega okrož^ sodišča.
Predsednik senata bo dr. Vidovič. Obtožnico zastopa državni pravdnik dr. Rus. Gl.toženih je 21 soudeležencev, od katerih jih je v zaporu 19, dva pa se bosta branila iz svobode. Za rapnavo vlada veliko zanimanje, ker se je v obrambo prijavilo menda 11 odvetnikov.
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale skupne vlogo pri 29 slovenskih hraniluicah dne 30. junija 1937 1.021,643.570 dinarjev in so ostale v primeri s stanjem 31. maja 1937 (1.021,8 milij. din) skoraj neizpremenjcne. Dočim so vloge na knjižice padle skupno za 1 milijon, so narasle vloge v tekočem računu skupno za 839.000 din. Izmed vseh hrinalnic jih izkazuje 10 prirastek zneska vlog na knjižice, 12 pa prirastek vlog v tekočem računy (izmed 20 hranilnic, ki vodijo te račune), 11 hranilnic pa izkazuje porast pri skupnem stanju vlog. Tudi število vlagateljev je narasla za 235 in se zvišalo na 130.829, Vse te številke dokazujejo ponovno, da se razmere na našem denarnem trgu polagoma boljšajo. Najboljši dokaz zato pa je sorazmerno lepo dotok novih vlog.
Medene kljuke z vrat jc kradel v Zagreba brezposelni delavec Ivan Crnek. Crnek je že dolge mesece brez dela. Ko je prosjačil okrog po hišah, so je zmislil na kolikor toliko donosen zasluzek. Povprašal je pri trgovcih s starim železom, po koliko plačujejo medenino. Po 6 do 8 din za kg. Crnek je začel od takrat snemati medene kljuko z vrat. Povsod se mu je posrečilo, tem bolj, ker so gospodarji smatrali izginotje kljuke za premajhno stvar, da bi jo prijavili policiji. Crnek je tako 106krat srečno odnesel kljuko, 107. pa ga je prijel detektiv. Ko je ravno snemal kljuko i vrat, ga jo zagledal hišnik in poklical detektiva, ki se je tisti čas mudil v hiši. Crnek je moral na policijo in tam priznati, da se je dalo s prodajanjem medenih kljuk še kar nekam živeti.
Na Storžiču se je v petek do smrti pobil 27-letni čevljar Florijan Likar, doma iz Golnika. S svojim prijateljem Jernejem Dolenom je šel v četrtek nabirat planike. V petek dopoldne pa ga jo pri tem opravilu doletela huda nesreča. Na strmi steni se mu je spodmaknil kamen, nakar je Likar zdrknil v globino kakih 50—60 metrov in tam ves razbit obležal. Likarju se je zdrobila glava, zlomila so se rebra ter vsi udi. Prijatelj, ki je bil z njim, ga jo sam poskušal rešiti, vendar je bil teren prenevaren. Dolen je šel v dolino poklicat nekaj moških, ki so nato ponesrečenca spravili v dolino. Včeraj so ponesrečenega Likarja pokopali na pokopališču v Križah.
Jedinstvo - deseti ligaš
Turnir podzveznih prvakov, ki nam je dal novega desetega ligaša, ki bo stopil na mesto osješko Slavije, je končan. Kot najboljši klub se je izkazalo belgrajsko Jedinstvo, ki je v finalni borbi s sarajevskim Saškom, slednjega premagalo v Bel-gradu z 5:1, včeraj pa je Jedinstvo doseglo v Sarajevu neodločen rezultat 1:1. Celolni rezultat je torej 6:2.
Uspeh Jedinstva moramo smatrati za velik uspeh vsega belgrajskega nogometa. Belgrdid sam bo torej imel v bodočem liginem tekmovanju štiri svoje zastopnike, dočim imajo vsi drugi klubi v Jugoslaviji samo šest zastopnikov.
Naročajte in širite Slovenski dom!
Škotski ribiči so si izvolili »kraljico slanikov.« Po starem običaju jo vozijo po mestu.
Za 100 dinarjev dobil milijon
Pa ne v loteriji, ampak v neki zanemarjeni trgovini! V Toulousu je neki starinar, ki zbira stare redkosti, iztaknil v neki trgovini med razno ničvredno šaro zaprašene gosli. Plačal je zanje 50 frankov, jih vtaknil pod pazduho in izginil. Doma je skrbno obrisal prah, jih natančno ogledal in našel vrezan napis: Antonius Stradivarius, ime najslavnejšega izdelovatelja vijolin, za katere razni ameriški in angleški bogataši, ki ne znajo denarja bolje obrniti, plačujejo bajne vsote.
Nalglobji petrolejski vodnjak
in edini, ki gre globlje kot 4000 m, je vodnjak Mc Ebroy, št. 103 v Crane County (Krejn Kaunti) v Texasu. Globok je 4263 m, za kar so porabili sto tisoč funtov šterlingov (25 mili j. din), da so ga izvrtali. V globočini 3C00 m je bila vročina že tolika, da je zavrela voda. Petrolej v tem vodnjaku je že v plinastem stanju, zgosti se šele v ceveh na poti na površje.
Petrolejskih vodnjakov seveda ne kopljejo tako kot kake druge jame, da bi ljudje morali kopati prav do dna, ampak le vrtajo s posebnimi svedri in zabijajo za njimi močne železne čevi, ki morajo biti neverjetno odporne. Njihova trdnost mora biti
45.000 kg na kvadr. centimeter, t. j. vsak kvadr. centimeter cevi mora biti zmožen zdržati pritisk
45.000 kg, kar more samo najboljše jeklo in posebna izdelava cevi.
Lastovke proti malariji
V Italiji so začeli umetno gojiti lastovice po močvirnatih pokrajinah, kjer razsaja malarija. Spoznali so, da so lastovkam' malarični komarji posebno všeč in mislijo, da bi mogle ves ta nesrečni mrčes pokončati.
V velikih umetnih valilnicah imajo na tisoče lastovičjih jajc, kjer se umetno izležejo, se čisto udomačijo in tako privadijo ljudi, da se še potem, ko jih spuste v prostost, neprestano vračajo v svoj rojstni kraj. Celo tako so jih izučili, da čuvaji samo zapiskajo s piščalko, pa že začno prihajati lastovke v jatah k 6vojim »krušnim 6taršem«.
Morska voda v sladkovodnem jezeru
V Šleziji je neko čudovito jezero, ki ima kake štiri po več metrov debele plasti popolnoma različne vode. V nižjih plasteh je voda slana in različne barve, v gornji najvišji plasti pa je voda lepa, čista in sladka. Tudi ribe in druge vodne živali so vodi primerne; poleg sladkovodnih postrvi, krapov in ščuk je najti razne morske rake in ribe. Sredi jezera je otok, na katerem živi na tisoče galebov, torej ptic, dasi je jezero kakih 400 km oddaljeno od morja.
Iz tega sklepajo, da je v nekdanjih časih moralo morje segati prav do Karpatov in da je jezero še zadnji ostanek, ki nam kaže pot v prazgodovinsko dobo. Izhlapevanje in dotok vode sta tako imenitno uravnovešena, da sladka plast vode ostaja vedno enaka, z njo vred pa seveda tudi ostale plasti.
Drobne
Vrabec — požigalec. V Nemčiji je neki vrabec pobral na tleh še goreč ostanek cigarete, odletel, pa se mu je menda prav nad neko slamnato streho začelo preveč kaditi pod nos. Cigareto je spustil na streho, ki se je vnela in skoro popolnoma zgorela.
Največja goba. Na Pruskem je te dni neki siromak našel jurčka, ki je po svoji teži in velikosti gotovo svetovni prvak. Meri nič manj kot 38 cm v premeru in tehta nekaj več kot 2 kg.
Najstarejša zakonca živita menda v Armeniji, in sicer Ru6tan Mamedov, star 140 let, in njegova žena, stara 116 let.
»Strela! Doma v 6obi sem pozabil ugasniti plin prejšnji teden, ko sva odhajala na počitnice!«
»Kar brez skrbi bodi, Tone! Ognja še nam ni treba bati, jaz sem pa pozabila zapreti pipo v kopalnici.«
•
Štibernik je izrabil priliko in šel na pariško razstavo. Domov pa je hotel prinesti vsaj eno prav dobro smešnico. Zadnji dan je vprašal vratarja hotela, če mu je znana kakšna prav dobra smešnica.
»Tega ne,« pravi vratar, »ampak uganko vem, katere še niste slišali. Moj oče ima 6ina, ki pa ni moj brat.« Ker Štibernik uganke ni znal rešiti, pravi vralar: »To sem jaz.«
Ko je prišel Štibernik domov, je zbral svoje prijatelje v gostilno »pri Jaku« in jim pravil, kaj je vse doživel. Nato pa zastavi uganko: »Moj oče ima sina, ki pa ni moj brat. Kdo je to?«
Ker nihče, niti Dobernik ni vedel, je dejal šti' bernik: »To je vratar hotela Kontinental v Parizu.«
Štibernik še danes ne more razumeti, zakaj se ni nihče smejal.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Podroben program ljubljanske in vseb evropskih postaj dobite » najboljšem in najrenejšen)
ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki
stane mesečno samo deset dinarjev. —
Ponedeljek, 2«. julija: 12 Priljubljeni napevi (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — J3 Cas Bpored, obvestila
13.15 Glasbene slike (plošče) — 14 Vreme, borza — 19 Cas vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. nra: Karl Snoj Liski — švedski pesnik slovenskega porekla (Luka Smodlaka) — 19.5(5 Zanimivosti — 20 Dvorak: Slovanski ples št. l, 2, (plošča) — 20.10 Potreba slovanskega zbliževanja v sedanjosti (g. prof. Etbin Bojc) — 20.30 Pevski sektet »Mladost« — 21.15 Pevski koncert gdč. Majde Lovšetove — 22 Čas, vreme, poročila, spored c«
22.15 Harmonika (g. Martin Praprotnik).
Drugi programi
Ponedeljek, 26. julija: Bel grad: 20 Plošče — 21 Or« kestralui koncert — Zagreb: 20.10 Bizetova opera «Car» men«. — Dunaj: 19.25 Francoska operetna glasba — 20.40 Pokrajinski program — 21.40 Plesi za klavir — 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 22 Operni orkester — 23.25 Ciganska glasba — Trst-Milano: 21 Valček in koračnice; 21.50 Komorna glasba — Rim-Bari; 21 Sinfouični koncert — Praga: 19 Prenos lz Solnograda — Varšava: 20 Stolzov koncert; 22 Pianino — Lipsko: 21.10 Draždanska filharmonija — Frankfurt: 21.15 Brahmsova druga sin-fonijn — Monakovo: 10 Plesna glasba; 21.10 Chopinovo klavirske skladbe — Bukarešta; 19.35'Veliki skladatelji;
Najvecii akvarij na svetu
Nekaj, kar bo Parizu ostalo od njegove sedanje svetovne razstave, nekaj, kar ima trajno vrednost, je veliki akvarij (zbirka živih redkih rib), ki so ga na razstavnih prostorih na novo zgradili tam, kjer je bil včasih.
Novi akvarij presega po velikosti, po najnovejših napravah za vzdrževanje vseh pravih pogojev neobhodno potrebnih za to, da se ribe ohranijo pri življenju in v dobrem razpoloženju, po umetniškem delu in načrtu, v katerem je zgrajen v celoti in v posameznostih, vse druge akvarije na svetu. Ponaša se pa tudi z dragocenimi ribami, kakršnih nima nobeno drugo mesto na svetu, na pr. neke postrvi, ki so take barve kot mlečna kava in so sploh edinstvene.
Akvarij je nameščen v dveh nadstropjih, skoraj popolnoma pod zemljo, in je razdeljen na 160 manjših oddelkov oziroma »slik«, kajti primerjali bi ga še najlažje kakemu muzeju, kjer po stenah krasnih ogromnih dvoran vise najrazličnejše slike, vse enake velikosti, zastrte z debelini steklom, za katerim lahko občuduješ živa umetniška dela ne-prekosljivega Umetnika. »Slike«, ki ti nazorno po-kazujejo čudovite, skoraj pravljične morske živa-lice v njihovem živobarvnem okolišu vodnih rastlin in kamenin imajo to prednost pred navadnimi slikami, da se raztezajo v resnično, morda nekaj metrov široko ozadje, so napolnjene z vodo in »slikani« predmeti žive. Celo tako hudo žive, da povzročajo ogromne izdatke za dovajanje hrane, čiste, vsaki ribi primerne vode, svežega zraka, pravilnega segrevanja vode, za kar imajo v ozadju slik pravcato tovarno , prepreženo z najrazličnejšimi cevmi in cevčicami, kotli in stroji. Posebni strokovnjaki morajo paziti na pravilno delovanje strojev, nega in zdravje rib pa je izročena oskrbi slavnega učenjaka, ki jih tako skrbno čuva, ne-
Vaznost lune za zemljo
Tudi znanstveniki potrjujejo 6laro kmečko pravilo, da je vedno bolje sejati pred polno luno kot pred mlajem. Privlačnost lune na zemljo je namreč tolika, da setve nekaj dni pred polno luno do-našajo znatno več kot one ob mlaju.
Največja angleška ladja ;>Queen Mary« tehla ob mlaju celih 10 kg več kakor ob polni luni. Morje je vedno najbolj razburkano ob mlaju, ko luna nima nad njim tolike moči, da bi ga mogla držati v merah dostojnosti. Prav kakor otroci! Čim čutijo, da 60 brez nadzorstva, pa jx>divjajo.
Tudi ure nam luna lahko zmeša, če zaide nekoliko iz evoje navadne poti. Zvezdoslovci so vsi v strahu, ker se je luni končno tudi zahotelo nekoliko spremeniti enoličnost svojega potovanja po vedno isti poti in je krenila morda za nekaj kilometrov v stran, da si ogleda še kake druge zanimivosti. Posledica tega je bila, da je velika astronomska ura v Greenwichu prišla s pravim zvezdo-elovskim časom malce navzkriž. Razlika je sicer eamo za eno sekundo, pa se zvezdoslovci silno razburjajo. Pravijo, da se kaj takega že ni zgodilo vse od leta 1680. Koliko je njihov strah upravičen, bodo sami pač najbolje vedeli. Za navadne ljudi je gotovo čisto brezpomemben.	g
guje, zdravi in ljubi, kot bi nobena samica ne mogla svojih mladičev.
Takih slik je 100; 35 za ribe iz francoskih rek, 65 pa za one iz daljnjih morij in iz kolonij. Vse posode — slike — drže 400.000 litrov vode. Dno v njih je naredil neki kiparski umetnik, da bi ribe imele prav tako, oziroma čim podobnejšo okolico kakor ona, iz katere so jih prinesli. Za svoje delo je ptorabil 300.000 kg raznega morskega skalovja in koral ter rastlinstva, kakor morskih alg in podobno, kar so morali vse pripeljati iz morja v Pariz.
Ribe so pripeljali v francoska pristanišča z ladjami iz vseh strani sveta: iz Antilov v Meksi-kanskem zalivu, iz Indije, Filipinov, Madagaskarja in Amaconke. Iz pristanišč pa so jih odpeljali v Pariz posebni vlaki z morsko vodo in posebno kurjavo za vsak voz. Nekatere ribe so namreč silno občutljive glede toplote; že razlika nekaj stopinj jih lahko pomori. Čimbolj so občutljive, teže jih je prevažati iz kraja v kraj, redkejše so in zato dragocenejše. So lahko zelo grde, zelo škodljive in jiopolnoma brez vsake praktične vrednosti, pa ti plačujejo zanje po deset disočev dinarjev samo zato, ker so redke. Tako so še ljudje zaslepljeni !
Druga imenitna naprava v akvariju je velika osmerostranična banja s steklenimi stenami, v kateri je 300.000 litrov vode. V njej ljudje lahko občudujejo razne vodne akrobate — moške in ženske, čudovita izvajanja »človeških rib« v kopalni obleki pod vodo. Banja je tako velika, da se po njenem dnu — pod vodo seveda — vozi nek jx>-tapljač s kolesom. Potapljač ti tudi piokaže, kako se pod vodo je in pije. Po telefonu, ki je napeljan na močan ojačevalec prijx»veduje občinstvu o svojih podvodnih vtisih — nekako predavanje pod vodo. (g)
Pesništvo na Japonskem
Na Japonskem so razpisali v cesarjevi palači in pod pokroviteljstvom cesarja samega lepo nagrado za najboljšo pesnitev, katere naslov je bil »Kmetija pod snegom«. In koliko pesnikov se je oglasilo? Nikdo si ne bi mogel tega misliti! Celih 41.498! Ubogi ocenjevalni odbor! Pač imenitno spričevalo za Japonce! Tudi najbolj pesniški evropski narod bi komaj premogel tisoč pesnikov.
Slabo vreme pospešuje samomore
Dasi so Japonci silno pesniški (morda prav zaradi tega, ker so pesniški, kajti pesniki so navadno najnesrečnejši in najbolj črnogledi), število samomorov pri njih tako narašča, da so ustanovili posebno komisijo, ki naj preiskuje prave vzroke samomora, da se najdejo učinkovita sredstva proti temu narodnemu zlu in da se zlo zatre v kali. Komisija je dosedaj ugotovila samo to, da je največ samomorilcev v letih med 16 in 30 in ob deževnem vremenu.
50
! LJUBEZEN, KI UBIJA
I
Spominjal sem se, kako izmučen in truden je bil njegov obraz tisti dan in kako silno usmiljenje se me je polotilo ob pogledu nanj.
Zdelo se mi je ob tem spominu, da ga spet vidim poleg mene, dva koraka stran in to občutje njegove navzočnosti mi je še bolj živo predstavljalo pomen in značenje tiste strašne besede: ubiti.
Ubiti?
Ubil ga bom, mogoče že v par urah, najpozneje v nekaj dneh.
Spet je rasla v meni tesnoba, ki me je bila zapustila, ko sem stopil na ulico.
Ko sem se tako sprehajal in hodil, sem si končno zastavil vprašanje, katerega sem se najbolj bal:
»Ubil ga bom, ali pa imam pravico do tega?«
Kako »o prijetno pihljali listi krog mene, ko sem se v trpljenju truden zgrudil na klop.
Sedel sem ves v senci.
Zaslišal sem glasove, ki so se bližali; dve senci sta prišli po cesti mimo, komaj nekaj metrov vstran. Bila sta mlad moški in mlada ženska, ki me nista videla. Ustavila sta se in se poljubila. Luna ju je polivala s svojo lučjo
Takrat sem bruhnil v solze.
Jokal sem. jokal, neskončno in neuto-
lažljivo.
Oh, tudi jaz sem bil mlad, tudi v meni je bila mlada moč, ki me je razganjala v tej bli-ščeči, omamni noči.
Hotelo me je zadušiti,
»Ne, saj to ni umor. Ali je očim zaslužil smrt? Ali je rabelj, ki vrže obsojenčevo glavo v košaro, zato že morilec? Ali ga smemo tako imenovati? Ne.
»Jaz bom rabelj in prav nič drugega. Stvar je v redu.« Vzdignil sem se s klopi, kjer sem prelival zadnje bojazljive solze. Te solze, katerih se še danes spominjam, sem imenoval zadnjo preizkušnjo svojega poguma. Zdele so se mi dokaz, da nisem rojen za to, kar sem imel storiti.
Obrnil sem se nazaj proti Parizu. Vse sile svojega duha sem zbral in usmeril v eno samo točko:
»Imam pravico, da izvršim smrtno obsodbo nad morilcem svojega očeta,« sem si govoril-»Kadar človeška družba zgrabi zločinca, v čigavem imenu proglaša, da je ta človek zaslužil smrt? Družba ravna samo v imenu vseh svojih udov, ki so ji to nalogo poverili. S tem pa ni izključeno, da se ne bi smel in mogel vsak član družbe sam braniti, če je treba. Jaz preprosto nočem, da bi sodbo nad očetovim morilcem izvršila družba. Uporabiti hočem svojo prvotno pravic«?, da se sam branim in sam sodim o svojih stvareh.
Samo branil se bom proti temu človeku,
ki mi je umoril očeta in se poročil z materjo. Ukradel mi je obe najdražji in največji ljubezni življenja in jaz naj ne bi imel pravice, da ga ubijem?!«
Tako sem množil dokaze in razloge, da bi se prepričal, da imam prav.
Potem se mi je zdelo, da slišim mehki, nežni glas rajne tete, ki mi je tolikokrat govoril: »To skrb prepusti Bogu! Bo že On kaznoval.«
Takrat nisem dosti veroval in ta misel na Boga se mi je zdela kakor spomin iz otroških let. Vera, ki sem v njej bil vzgojen, se je oglašala v meni in obudila se mi je celo misel na pekel.
Potem so se mi vsi razlogi zazdeli ničevni in šibki.
Bilo je samo eno, nesporno in nedvomno dejstvo: trpeti nisem smel več, da bi bil morilec mojega očeta še nadalje moje matere mož.
Bilo je pa pred menoj še drugo dejstvo, ki ni bilo nič manj jasno: nisem mogel tega človeka naznaniti pravici, da ne bi ta udarec ubil matere ali ji vsaj za vedno zagrenil in uničil vsega življenja. Torej je bila moja naloga silno težavna. Moral sem si biti sam: sodišče, sodnik in rabelj o svoji stvari. Kaj so me brigali razni razlogi za ali zoper. Moral sem najprej poslušati svoj stanovski nagon in ta nagon mi je vpil: ubijaj!
Moral sem torej ubijati.
Korakal sem tiho in misli so se mi nepre-
nehoma vrtele okrog te točke z neko žalostno naslado, zakaj čutil sem, da se mi neodločnost izgublja in da dobivam voljo do dejanj.
Ko sem bil spet pod spomenikom zmage, sem se nenadoma spomnil, da sem tu zadnjič srečal nekega svojega sošolca iz zavoda, ki se je včeraj ustrelil.
Ta spomin je vzbudil v meni s skrivnostno močjo vrsto novih misli.
Z drhtečim srcem sem se ustavil. Videl sem pred seboj rešitev iz tega mučnega položaja. Trenutna predstava me je spet osvojila vsega in brez premisleka sem se ji udal.
Očima sem obsodil na smrt v imenu svoje nenapisane pravice sina maščevalca. Ali ga ne bi mogel prisiliti, da umre sam od svoje roke? Ali nisem imel sredstev, s katerimi bi ga lahko prisilil do samomora?
Ce bi šel k njmu in mu brez ovinkov in namigavanj rekel: »Tu imam dokaze, da ste vi morilec mojega očeta. Dajem vam na izbiro: ali se boste ubili ali bom vse povedal materi-Kaj bi mi neki na to odgovoral?
On, ki je ljubil svojo ženo naravnost mali' kovalsko, ali bi on bil pripravljen dopustiti, da bi mati izvedela, čeprav bi ga pozneje imela za nesramnega, zahrbtnega morilca? Ne ni' kdar. Rajši bi umrl.
In moje srce, ki so ga ti žalostni dogodki tako stiskali, se je takoj vrglo proti temu upanju, ki se je kar na lepem odprlo.
•Slovenski dom* lakaja vsak delavnik ob 13. Mesefcna oaroftnlna 12 Din, ta Inozemstvo 25 Din Dre«iniStvo: Kopitarjeva nlica 5(Ttt Telefon 2994 to 2996. Uprava; Kopitarjeva K °	J	Telefon	2991	Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani« EL CeA Izdajatelji Ivan Bakoveo. Urednik: Jože Košiček.