Gošpodarstvo. Odmera dolodnne za leto 1921. Glasom raz^Usa Da^čnetja <>kraj'.ega oblastva št. 2oO z dne: 9. t rr. je pnredba do rdnine za davčne zavezance Ceniliega okraja Marihor m<-sto za leto 1921 razg njena ¦ d 17. do vštete-^a 31. mdrca t 1 pri mt-stn m ma^istratu, davčnem Lraiu in okrajuem 'avčnem oblastvu (soba št. 11) lnter^-entom na vpogied Predpis davkov onim zavczan* crm, ki do vštevži 16 aprila t. 1. ne vlože. priziva ali pritožbf pruti odrm-ri pri davčnem of>lastvu, se smaira pravnoveljnvinrn na kar se vsa podjutja tem potom opozarjajo, - Trguvski gremij v Manburu. Zivinjjslm sol. M da rfijne Avstri jG je skrbola, da smo dnbili v ioljtbm količini ceno živiiis'vO sol. Daaos pa, ko imamo malo i-i sl i' o krmo in jg nam /i\ inska sol krvava ¦ otreba , je pa žal no do' iino. Dr/avna n, ra va pao skrbi, da dobijo |O coni sol lndnsiri e, so\ eda fcabrikanti so rovoZi ,'ein so mora žo pomagati, kmet ^i •a lihko ;-rivo.-5iM za ž vino drago soi. VpraSnmo kmeti skoga minislr.a gos,>o da Piiol.a: \ko mu ;o kaj znar.o, \x so mniM živini ; o-;ol)iio danos, ko ima nio slabo ia maln krme. kla;a solili , posobno .'-•o, fe ho^eš volo dobro uuitati? A.filirimo na gos oda kmeti.sko ga ininistra, da se vsa; mrSnvih vo Jov knv i:i telet usmili in tako; vse i.otrelmo nkrcno, da so nam pn»skr'ji J.ivni s!"O sol o nizki ceni. Ce se soJi v naši oM ubl^eni rlr/avi ¦ rennvlo I rdV-la, zaka.; se ae dovoli prost uvoz iz ^vstrio. ;r ceiniir vond.ir dr' žava nima nobene škodo, nas.'rotnn, ¦j.ri kmnt.stvn volik do')ifek. Prosiioo iiidi naSe | os^anro, <la so za fo, /.a kmota i^re.oirubno stvar tako, zavznmo n. '••-'•iliorsko sojmsko poročilo. Na se em "dne 14. marca '922 se e [>ri gsipl): 4 bike 17fi volov, 2(18 krav, 1 ko:i' in 9 tclol, sku i;i' 45« komado\-. Pnv rof-ne fonf* za razliftnc živnlsko vrslo sn b lo slodofto: do eli vnli 1 kg "n o ic'e od :>4 do 29 K, >olde el'v()ii oC 21 i!o 'J5 K, .• lfimenski vnli 21 do 21 K, biki za klanjo od 18 do 21 K, 1-lavn« krave dehe!« od 20 do 23 K. plemenske krave od 14 do 20 K, krtve zn klobasar.« ol 13 do 17 K, molzne krave od 10 do 22 K, breje krave od 1U do 22 K, mlada živiaa od 10 do 22 K. Mesne cene v Mariboru. Volovs'co meso 1. vrste 1 kg 40 do 48 K, vulov ' sko meso II. vrste 40 do 48 K, meso : od biko\\ krav ia telic 40 do 48 K, le)cč4e meso I. vrs;e 48 K, te.efi^e raeso II. vrste 40 K, svin^sko meso sveže 68 do 80 K. Pucljeva jara pšenica in jari jecmen. m* m Minister in poglavar samosto^ne žev mesar. Pncelj Ivan ku. u e v Ce. hoslovaSki semeasko Jaro pšenico ia ' .ečrnen. Ministri so nni v to s rbo da li iz državae kase 4 miliioae dinar]ev fo je 10 iijib.oiiov kroa! Komisi.a, ki je poslaaa aa Ceško porabi vsak dau 10.00U dmar.ev Kecimo, da bo ta koinisi^a -.oLru^ovaia vsoga sku.taj 20 dm. To zaaša malo svoto 200.000 di - t nar.ev ali 800.0ijO kron. j Vsak sloveaski kinet, ba]tar najomnik ali viaičar se.e jariao takoj s,joml idi, ko se zeml.a toliko i osuši, da lahko or..c. Letognjo s^omlad bo sejanjG jare pšeaice, Ječmena in ov 3<i že km <lu koačauo. Jarma, katero se.eš at,rila ali ma.a raesca jo slaba. ! fo vo i ri nas v Sloveai.i vsak kuietič. Le dičai kolovod.e samosto nib s svojim niesar.em Pucljem, še do dalies tega ae vedo. Kedaj bo dospela Pucl.eva >riaa v naše krae? To sam Bog vo! Iu kdo ^o bo dobil? Prepričaai smo, d«» i-oino laliko aa prstih eae roke sešteli oae ,,sre6ne" v pos.imezaih okra^ih Ki bodo obl-igodareni s PacLevo jarino. Kmetsko l.adstvo, ali se boš še Jalo dal.e vloči za nos po teh škodJiivcih države in ljudstva. Jarega semeria ne bo, pafi pa bodo davkoplačevalci ob 10 mililonov K. Cene pol^skim prideLom. V Nov. Sadu ^e stala j šenica do dae 8. t. m. če 2000 do 2100 K, dne 9. t. m. ,e pa tadla oa 2000 K. Oves je stil po 1320 K, koruza 145'» do 14.5 K, moka nuiarca t o 2(i, otrol>i po 1055 K. Ponudba je b la živaliaa, i}.o;jraševauje po olagu slabo. Tržne cene v Mariborn. Prcteklo eioboto so špeharji pripcl.uli iia manborski trg 12 \ozov z motsom, kg 75— 85 K, U vozov zaklanih svinj, 1 kg V(j—90 K in 20 vozov krorupirja, kg po 0 K. Pžeaice ^e bilo 80 kg po 14 KiOi rzi >.(. kg po 11 K, JGčmcna 200 kg po 10 K, koruzo 000 kg po 12 K in o.sa 400 kg po 8 K Kokoši jo bi- , lo 40, komad ,o 150—180 K, gosi 8, komad :5.i—,!UU K, rao (i, koiaad 125 krou, puraaov 10, komad 300 K iu kuacov !."), i o .,u K. i ižol ;e stal 12 do 14 kroa liter, česenj kg 30 kron , »egrat 4—5 K, ki.slo zel.e kg lo—20 kron, kisla ro.ia kg 8 K, Sopek |>etržilja 2—o K, ze e;.o z—> K, zu;o ijava k ulii 2—'¦> K, ku. fek Spinafi« 2 do 3 kroae, kg Jabolk" 28 K, kg suhih sliv oL. Iv, li.eij mleka 1t—1.. K, surovo maslo kg 140-100 K, mast 90—105 K iii oao a'ce 4—7 K. Cenc za seno. Prcteklo soboto se \e pripel.alo au nianbiiiski trg 12 vo^..iv tseaui kalt.Toga so , roda.ali pt ibO—850 lv za mo.ur.aki s ot, 4 vozuve otave, met. stot po 850—0J0 K in 11 vozov bluaie nie . stot. po 500—550 K. Uiiijlj. i\a hinel.skojn trgu v Zatcu ,e |.i'one; živahao gibanje. Ceae so gibljoio niod oOOO—3oL)0 K za 50 kg . Jz Uolioslm aško se ,'o v Ameriko izvo/ilo Innol.a v vrcdaosti 105.028 do l,ir.iov. Iz Jugoslauie so .Q mescca ,a niifir n t. 1. izvnzilo v Cclioslovaško i;0 oenlov limcl a, co:it po 50 kg, dn kaz, da so laaul.ske /. loge v Jugosla viji večiaoma izcr-.anc. Lesna trgo /inp. Takim nonnvndaim pretresl]aiem in tnkim iz. romemlinm les'ia trgovina v naSih krajih ai bila že iz ostavlje na, ko |O Ir*tn 1918. < oae losn so so dvigaile na:, rni | of-asi, | olom skokoma, padl> so <Vioz no^ na ]>rvotno nižino ia znrVl.v zo et iiolngoma rasii do noverv('t:ie \išino, ki so _o doseglo v Jofošn.om Iftn K'1^ M b-ii 'or <1 ^.ro-l Ironi' loti, da so bo'o naSli rudjo. ki bi plačevali za 1 kubičai meter izdo- lanega — sicer pcvovrttnega slavenskega - hrasta 8000 K?! Tak prerok bi bil leta 1918 najbrže linčan, čo pa 10 ne, | a bi ga bili goiovo vtakaili y norišaico ln danes smo res tako daleC dosegli smo res tako visoke cene. Ae samo hrast. tudi druge vrste lesa so dosegle never^etne cene, tako n. p. tosaa les 9LMJ do 1000 K, rezan mehki los pa celo čez 2000 K, ako je bil paralelno obrobl,en in prvovrsten. j Vzroke tega dvigaa a srao že večkrat oceaili in v prvi vrsti imamo prip;sovati naraščaaje cen padcu vred aosti nušega denar> in lanski suši. Sedaj pa sta oba ta vzroka odpadla. Diaar ;e zucel aeaadoma v vredaosti rasti vsleil zadn^e Kumanudi.eve od redbe, s ko.o Je spravil kupčevan^e z valutami iu devizami v po^olaoma — drug tir, s kojo je oaenaogocil raznim židovskira in nežidovskim bankam verižoa.e z deaar.ein, s ko.o naredbo ]e vs.ij začas.o odvzel baakam skoro vso možaost, Vj.livati na kurs našega denar.|a. yamo začasno seni rekel, ker bodo razai gospod^o v Zagrebu in v L.ubl ani gotovo našli pot, na koji se se lahko izogue^o tej Kumanudijevi od redbi, s časom pa bo postala ta odred ba sitaa tudi razaim sinom minislrov ali pa celo ministrom samim, tako da ; se Lo morala poio.iti ta odredba v poi zablJeiijU. Po sedanjh izkušnjah so j diti, uodo pokopali to odredbo ravno isti l.udue, ki so imeli sedai naiveč koristi od a.;e. Pred neka- dnevi je pisalo „Jut ro", da 46 vrgla fraucosko-srbska banka veliko muoziiio zu^auuiii deviz in valut na trg, isarodaa baaka pa fto lar.ev. Ti dve banki sfe torei zbiraie cio gotovega treautka devize in valute, gotovo ne v priftakovaiiju, da kurs tistih pade, iu te devize in valute so vrgle sedaj nenadoraa na trg. Iz katerega vzroka? Al, ima ^>ri tej zadevi svo.,e prste vmes mogoee kak minist rov sin, ki Je premalo zaslužil pri živ.ai? Nemogoče to ravao ni! In kako to, da se s^-ušča v take kupči^e tudi naša Narodna baaka? M.islim, da bi morala zaati Nafodna banka reguli rai. kurs dinar^a na drug uaftin in ne s takimi š, ekulacUami, ki niso dovoljeae aobeni baaki v Evropi, ki ima izda ati nankovce. In ali bo dvigan.e kiirsa našega diaarja stalao, ako ima fako neroelao podlago? jNo ver,iamein, poseboo pa še ne morepi verjeti, ako pn-oer^m češko valutno politiko z naSim koi-UiioijSkim reguliranjem kursa iz osehnega koristolovstva. To'la pustimo valutno politiko ter računajno z de^stvom. Kurs dinar^a se ie dvigail in lesai trgovci bod)mo rali »a vsak nacin ceae lesa znižiU;, aKO ne bodo boteli izgubiti HalijansliRga trga, ker tega ni pričakovati, da bi Itali.aai zvišali v izdatai meri cene tako dolgo, da jim bo Avstnja naravaost poiiujala svoj les, tako doi«:'?, da si bodo j oskušale pridobiti nordiške države tal na ltali|aaskeni. Ja titdi tega ue smeuio pozabiti, da so Po^ski na razpolago vodae poti in da rao ramo zelo i esno račuaati z Kumuu sko. Brcz vsakega dvoma pa mor.ar.io ra^unati na zman^šaaoe našPga izw za na iiali.ansko — v zada]ih dnevi-i je bila večiaa jošiljatev lesa na Ita liaasko prekinjeaih ali celo ostavlje nili — in na močao padaa^e cea. Vrcdiiost denaria. Amerifiki dolar sfane 204, lraacoski frank 24 do 25 | naSih kron. Za 100 avstrijskih kron e plaft.iti 4.20, za 100 čelioslovaških kroa 500 do 505, za 100 nemškili M. 110 in za 100 laških iir 1480 jugoslovanskih kron. V Curihu zaaSa vredi.ost naže kroue 1.75 centiina (1 ceat, =. 1 vinar).