E .S* 20. NOVEMBR, . mm Leto 1942. čas, ko tlači človeštvo nojhujša mora. 7. november 1942. Dan pred obletnico Velikega oktobra, dan, ko se nekje v pregaženi Evropi, sredi svetu skorajda neznane Ljubljane, z neomajno odločnostjo*postavi po robu nasilju in mračnjaštvu slovenski proletarec, dan, ko Komu\ nistična partija Slovenije vzida temeljni kampri delavske enotnosti. v ^ 20. november 1942,. tem, ko v bunkerjih (legalne Podmornice tiskarji odtisnejo prve izvode Delavske enotnosti. Dan, ki-označuje rojstvo našega časnika. Prvi uvodničar, Revolucionar Boris Kidrič zapiše: % ...ODBOR DELAVSKE ENOTNOSTI bo bdel nad enotnostjo delavskih vrst, nad njihovo mobilizo-pijp v splošni nacionalni vojni irrnad razrednimi, 'nteresi slovenskega delavstva v splošni nacio-nalni vojni in nad razrednimi interesi slovenskega delavstva v ožjem pomenu te besede. Ponjen te-ga ODE je potemtakem izredno velik: ne be samo okrepil celotno gibanje OF, ampak ustvarja tudi Predpostavke za čvrsto delavsko enotnost v bodočnosti. Formiranje ODE pomeni, da se je slovenski proletariat v celoti zavedel svoieaa Velikega zgodovinskega poslanstva in je zato postat sposoben prevzeti na svoja pleča usodo bodoč-Hosti slovenskega naroda, naroda proletarca rjBk november 1972. Dtin po tridesetih lejih. RMfctiiinarja čas ni demantiral. Za Časnik trideset let ni dolga doba. Včasih je bilo to komaj toliko, da se je izpovedala end.; ' sama generacija. Tdda v teirbutnih časih sevpde' ni moglo in ne more biti tako.'Zato s toliko večjim spoštovanjem zremo na minuliMridesej; let. Vse tegobe časa* vsa.neomajna vera v sporoma revolucionarja, ves-polet povojnih let, ves"-pohod proletariata na oblast, vsa teža bojev, da bi delavski rgzred uveljavil svoje interese, vsa radost zmaj v časih preizkušenj - vse to je ujeto v trideset, porumenelih letnikov našega časnika, ( Trideset letnikov Delavske enotnosti, časnik je rasel in padal, da bi,sp takoj zatem spet dvignil za stopnjo više - fako kot je pač iz dneva v dgn v življenju. Ničesar takega, do bi morali zdaj zardevati. Na nekaj pa smo lahko še posebej ponosni: vseh trideset let‘je novinarsko pero zvesto sledili misli revolucionarja. ■ n, z . Jfcjš dolg je velik. Nekega dne-bomo svoje no* vinarško"pero Izročili drugim,jn tedaj mprajo tisti, ki jlmlgd j>omo predali, ugotoviti to, kar zdaj mi ugotavljamo za tiste, ki so ga dali nam. V terr^je poslanstvo Delavske enotnosti. UREDNIŠTVO Vlil. KONGRES ZSS UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE NE MORE BITI VSAK UČITELJ! Ali naša zakonodaja res ovira šolske kolektive, da ne bi mogli odstraniti iz svojih vrst tiste posameznike, ki nimajo moralno-političnih kvalitet, kakršne terja naša šola, družbeno angažirana šola, zahteva po njeni marksistični in samoupravni usmerjenosti DUŠAN KOMPARE: ... Žal se za nevtralno šolo navdušujejo tudi nekateri naši mlajši učitelji! SLAVKA DERMAŠA: . . . Samo oglejte si razpise v našem Prosvetnem delavcu! SLAVKO RUPEL: . . . Zaščititi bi morali tudi družbo pred slabimi delavci! SLAVKA DERMAŠA: Družba terja od nas učiteljev, da ne bi bili samo ozki strokovnjaki, ampak tudi družbeni delavci. Glede tega, tako, se mi zdi, pa je velika dvotirnost. Nekdo je, denimo, dober strokovnjak, kako pa vzgaja mladino, to je dmgo vprašanje. Je pa seveda zelo čudno, če pri temeljih socialistične morale uči vse najlepše, v nedeljo pa se z učencem srečata v cerkvi. Kako naj mlad človek, ki šele oblikuje svojo osebnost, v takem primeru gleda na učitelja? ! Gotovo si misli: govoriš eno, delaš drugo. Zadnja leta na šolah v članstvo ZK nič več ne sprejemamo. Ni pripravljenosti stopati v vrste ZK. Smatra se, da so člani ZK izpostavljeni, da se morajo vtikati v marsikatero reč, v katero pa se ti ni treba, če nisi član ZK. Zaradi takega odnosa se v kolektivih ohranja mlačnost do posameznih idejnih vprašanj. V tem pogledu prosvetnih delavcev nihče ne kontrolira. In da je to res, veste iz primera na gimnaziji v.Šentvidu, saj se je zadeva okrog prof. Vilčnika vlekla dve leti. In mislim, da zaenkrat tudi nimamo zakonite možnosti, da bi rekli nekomu: ne sodiš v šolo, odslovili te bomo. Če v razpisih za delovna mesta direktorjev ponekod že zasledimo kot pogoj tudi moralnopolitične kvalitete, pa za učitelja to ne velja. Kar poglejte v Prosvetnega delavca: osnovna šola ta in ta potrebuje toliko in toliko učiteljev, toliko predmetnih po posameznih strokah. Nikdar pa še nisem zasledila kakšnih drugih pogojev. Ne mislim, da bi morali biti vsi učitelji člani ZK. Toda določene moralnopolitične kvalitete moramo terjati. In te kriterije bi morali zapisati tudi v statute šol. Glejte, v Ljubljani se za posamezna delovna mesta javi po pet, šest kandidatov. Če bi bili kriteriji za sprejem širše zapisani, bi se ljudje v razpisnih komisijah laže za nekoga odločali. Zagotovila za boljši izbor učiteljev pa ne vidim v tem, da bi učitelje imenovali na njihova delovna mesta zunanji dejavniki. O tem ^e menda tudi govori. Razširiti je treba le razpisne pogoje. In tako, kot svoje strokovne kvalitete, naj kandidati dokumentirajo tudi svoje moralnopolitične kvalitete. DELOVNI SPORI V ZVEZI Z RAZPISI SO ZELO REDKI SLAVKO RUPEL: Že po sedanjih predpisih ima organ, ki izbira med kandidati, možnost izbrati tistega, ki ga sam smatra ne le strokovno, temveč tudi moralnopolitično kot najustreznejšega. Ta prostost pa se premalo izkorišča, je pa zajamčena že v sedanjem Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih (TZDR). Če po izbiri enega izmed več kandidatov pride, denimo, do delovnega spora, zakon pravi, da sodišče v delovnem sporu ne more preverjati motivov za izbiro enega od kandidatov, če ta izpolnjuje razpisne pogoje. Če se zavrnjeni kandidat spusti v delovni spor, ne bo uspel. Sodišče se ne bo spuščalo v to, ali je bil med dvema, ki imata enako strokovno izobrazbo, izbran tisti, ki tudi idejnopolitično bolj ustreza. Se pravi, organ, ki sprejema na delo, ima — kot temu pravimo — v rokah škarje in platno. Delovni spori v zvezi z razpisom pa so zelo redki. Praktično jih ni. So le za direktorska mesta. V svoji dolgoletni delovni praksi na prvi in drugi stopnji še nisem imel primera, da bi se nek delavec boril za razpis kakšnega drugega delovnega mesta. In še tole. Sedanji TZDR bo sicer res veljal samo do konca tega leta. Načela glede tega, o čemer govorimo, pa najbrže tudi v novem zakonu ne bodo spremenjena. SLAVKA DERMAŠA: V sedanjih razpravah se pojavlja tudi vprašanje, ali žakon o prisilni upravi pomeni za šolske kolektive možnost za urejanje razmer. Mislim, da ne. Prepričana sem, da noben šolski kolektiv kot celota ni tako slab, da ne bi mogel iz svoje srede izločiti enega ali več posameznikov, za katere bi ugotovil, da ne sodijo v šolo. Seveda pa bi moral imeti kolektiv za tako izločitev zakonsko osnovo. Skratka, ne smemo dovoliti, da bi se zdaj govorilo, da so vsi prosvetni delavci slabi. Slabo pa je danes njihovo dopolnilno izo-braževanje. Samo eno ali dve predavanji na leto je odločno premalo. Mi smo že neštetokrat prosili, naj se nam omogoči dodatno izobraževanje. Ravnatelji na se izgovarjajo na svoj ustaljeni dnevni red delovnih konferenc. Ce vabi sindikat ali delovna skupnost na predavanje, ljudje mislijo, saj udeležba tako ni obvezna. RAVNATELJEVE PEDAGOŠKE ODGOVORNOSTI SLAVKA DERMAŠA: Ravnatelji so po mojem mnenju danes res preobremenjeni s finančnimi vprašanji in nimajo dovolj časa, da bi bolj skrbeli za pedagoško plat šole. Že pred leti smo opozarjali, da na ta način ravnatelj pravzaprav ni tisti pedagoški vodja, ki bi vodil delo učiteljskega kolektiva in bi imel več časa prisostvovati tudi učnim uram pri posameznih predmetih. Zato smo predlagali, ' delovne organizacije — delovna skupnost. To pa seveda zahteva0 nje visoko stopnjo zavesti, kar pa ni vedno prisotno. MOŽNOSTI 105. člena TZDR DUŠAN KOMPARE: Imamo pa še eno možnost, to je 105. TZDR, ki 'govori o ugotavljanju delovne sposobnosti delavca. M, ram pa reči, da iz določenih razlogov, ne nazadnje sentimenti nosti, takih postopkov ni. V vsej svoji praksi še nisem doživel, da nekomu v šoli po 105. členu TZDR prenehalo delovno razmerje. SLAVKO RUPEL: Čeprav ta člen čisto jasno pravi, da lah^ preneha delavcu delovno razmerje tudi proti njegovi volji, če r/ sebna komisija na objektiven način ugotovi, da delavec ne zadov ljuje zahtev delovnega mesta. SLAVKA DERMAŠA: Vsem prosvetnim delavcem bi moralo p stati jasno, tudi tistim, ki imajo drugačne poglede na družbo, naša šola hoče biti družbeno angažirana. Nekateri starejši učit zagovarjajo nevtralno šolo. DUŠAN KOMPARE: Žal se za tako šolo navdušujejo tudi n6 teri najmlajši učitelji. _ sc SLAVKA DERMAŠA: Na aktivu prosvetnih delavcev občin6 } je neki profesor ogorčeno spraševal, kako je mogoče na fakultet -sociologijo vse izpite opraviti z deseticami, če je družbenopoliti usmerjenost istega človeka tako v nasprotju s smotri naše šole. KAJ BI REKLI ZA ZAKLJUČEK? ( SLAVKA DERMAŠA: Na šolah je premalo članov ZK, da ( lahko delovali uspešno. Morda bi vendarle ob sprejemanju novin morali_tudi na to pomisliti. .. ,-vo DUŠAN KOMPARE: Vsem šolam smo priporočili, da g komisije za idejna vprašanja vzgoje in izobraževanja obravnavajo pedagoških konferencah. V skupno akcijo za sistematično iz°® j ževanje prosvetnega kadra stopajo Zveza delavskih univerz, za šolstvo in Center za marksistično vzgojo. Marksistična izhod1 ^ moramo začeti uresničevati znotraj posameznih učnih predm6 Pobudniki takega dela pa morajo biti tudi učni kolektivi. • -SLAVKO RUPEL: Naš TZDR gre včasih tako daleč v var a delavca, da ščiti tiste, ki nočejo delati ali slabo delajo. Zavar pa bi morali tudi dmžbo pred takimi delavci, ki zlorabljajo s flj pravice iz delovnega razmerja in svoje sodelavce v sami “e organizaciji . . . Vlil. KONGRES ZSS . ________ - ______ UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE Albinca Tušar: ,.Razlike med delovnimi skupinami so dokaj velike.“ Tomaž Ertl: ..Sistematično proučevanje samo- Alojz Ozebek: ..Malo bi morali počakati.“ Dipl. inž. Franc Mlakar: ..Razdalja med delovno upravljanja se obrestuje." skupino in centralnim DS je prevelika" Pod Mežakljo talijo železo pa tudi odnose Osnovni problem je bil vedno znova isti: kako dati možnost prav vsakemu neposrednemu proizvajalcu, da pride do besede Samoupravljanje je sestavni del našega življenja, če smo to pripravljeni priznati ali ne. Po navadi ga uporabljamo za strelovod slabemu razpoloženju, kadar pač moramo stresti jezo s sebe ali pa rscemo krivca za razkorak med lepo naslikano vizijo in trdo realnostjo. Vse preredko smo si pripravljeni priznati, da ima samoupravna Praksa tudi vse značilnosti živega organizma. Živi, hira, cvete, stagnira, poganja korenine ... odvisno od vremena in energije življenjskih sokov. V jeseniški železarni bi po vsej verjetnosti še dodali: ■ • • • odvisno tudi od naše pripravljenosti in volje, da si sami utiramo nova pota in iščemo nove možnosti, ne pa da samo brez pravega razumevanja bistva stvari capljamo za drugimi, na tihem —o in apatično čakamo, kdaj se bo spet kaj organizacij- Samoupravljanje, združena podjetja, ekonomske enote, dogovarjanje, sporazumi, temeljne organizacije združenega dela, obratni krv?* SVCt* ‘ ’ ’ Kolo se vrti in teče naprej. Vprašanje seveda je, kohkb se kolo v resnici vrti, če smo pripravljeni samo od strani opazovati dogajanje. Ne eden,'dva ... večina! DELAVCEM BESEDO ?e nokaj časa prihajajo izpod Mežaklje glasovi o pospešenih pri-k? panjih, da bi 5.600-članski metalurški kolektiv zaživel v vse-mskem pogledu bolj polno samoupravno življenje. n£ načflno je, da do vsi dosedanji poskusi in reorganizacije prinesli str ^MVr^e v bistvu vedno eno in isto: delavci stoje preveč ob sa ^ Kaj PomaSa> če moramo pri štetju članov, ki sede v vseh lov °UPravnih organih, uporabljati trimestna števila, osnovne deje ?e božice pa kljub vsemu mrmrajo: „Kakšno samoupravljanje izel ’ če oni (!) nekaj ugotavljajo in nekaj razpravljajo in nekaj kai asujejo in nekaj podpisujejo ... nas pa še pošteno vprašajo ne, D hočemo in za kaj v resnici smo." obr ti’ Zakaj so potemtakem zbori kolektiva ali zbori kolektiva v°riti? ^ar tam nima vsakdo pravico dvigniti roke in sprego- ^Sociologinja Albinca Tušar s takojšnjim odgovorom dokaže, da Vv,tem! vprašanji v železarni že večkrat soočili: skuti * je> da se ljudje ne morejo prav razživeti, če se jih zbere Prin P° nekaj sto. Prav gotovo vsakdo pri sebi na tihem drži vsaj Pasi • °> če že ne daljšo razpravo, vendar najpogosteje ostane le javr|Vni °Pazovalec dogajanja. Ali gre res največkrat za strah, pred 2b0 ? nastopom? Opozoriti je seveda treba še na to, da so na ki lahv °kktiva največkrat na dnevnih redih generalna vprašanja, naide k° 0greJej° k poznavalce, delavec iz proizvodnje pa težko loge m njem svoje probleme, svoje delovno mesto in svoje pred-Pdnaš avsezadnie se strinjamo vsi, da samo pasivno sodelovanje ne za ja^o^kakršnih koristi in zadovoljstva. Je le formalno opravičilo c DELOVNA SKUPINA V SAMOUPRAVI iskanieS^rw*memo ta^ t°k razmišljanja, lahko razumemo, da je na osru> 0t*a 11 navidez slepe ulice naposled usmerilo pozornost In tako' n° 0r8anizacijsko ceUco v proizvodnji — delovno skupino. samr.„,J Zatem še - kako bi lahko delovno skupino vgradili v “^upravni mehanizem? se po~f 0.ratih jeseniške železarne imajo 257 delovnih skupin, ki Presegajevddni moči sicer dokaj razlikujejo, vendar praviloma ne lavcev k' č^anov- Gre torej za razmeroma majhne skupine de-izmeniav hh druži vsakdanje delo; delavci se dobro poznajo in za izrnem,,, ° ,mnenj med njimi ni formalnih ovir, četudi se oblika Gelovn lm,Cnuje »sestanek". Samounr 3 S Je v jeseniški železarni že postala sestavni del PIedloo0!,Vef rdaJ gre bolj za to, kako poživiti pretok informacij, kalnim H ni , . ’ zahtev in ocen med delovnimi skupinami in cen- ovno6 im svetom ter vodstvenimi organi, čeprav še L i informacijskem pretoku je namreč bistvo stvari, pravo odlo’ 3 • ne gre samo za obveščanje, temveč nemalokrat za Delovna skupina naj bi se praviloma sestala vsaj enkrat v dveh mesecih. Ni brez pomena, da se sestanek lahko opravi kar med delovnim časom, kadar to delovni proces dopušča. Navsezadnje niti ni nujno, da pride do sestanka, saj se izmenjava informacij med člani skupine lahko opravi tudi na manj formalen način. Pomembneje je, da skupina pove svoje mnenje in predloge in da ti glasovi v pismeni obliki pridejo v roke tajništva samoupravnih organov in seveda tistega, ki je dolžan dati odgovor ali ukrepati. Najprej je „na udaru" vsekakor vodstvo obrata, vendar je mnenje delovne skupine lahko naslovljeno tudi naravnost na'generalnega direktorja. Določeni so natančni roki, ko se morajo odgovori vrniti nazaj v delovno skupino. Če gre na primer za osebne dohodke, je ta rok le 24 ur! , VELIKE RAZLIKE MED SKUPINAMI Sociologinja Albinca Tušar nas je opozorila na to, da ..delovne skupine v samoupravljanju" niso doživele usode ideje, ki se je sicer uresničila, kasneje pa ni več važno, kaj se z njo dogaja, temveč nad dogajanjem ves čas bdi, ga proučuje in ocenjuje pravcati štab najrazličnejših strokovnjakov, med katerimi so tudi izvedenci za industrijsko psihologijo z ljubljanske filozofske fakultete: ..Pregled pogostosti sestankov in vsebine dela delovnih skupin nam je dal zanimive rezultate. Pokazalo se je, da so delovne skupine v poprečju zadovoljivo samoupravno zaživele, vendar so med njimi dokajšnje razlike. Za začetek je bil najpomembnejši dosežek, da je iz delovnih skupin prišlo čimveč vprašanj. Ob tem je takoj morala zaživeti evidenca odgovorov. Zanimivo je, da je bilo sprva izredno veliko primerov, ko so delovne skupine po večkrat zastavljale enako vprašanje in pri tem poudarjale, da počenjajo to zato, ker še niso dobile odgovora. Zdaj so se razmere že bistveno spremenile. Če sem že omenila razlike med skupinami, jih lahko osvetlim z več strani. Ne gre samo za pogostost sestankov ... Delavci v skupinah, kjer je v redu steklo, pravijo, JMo, tako bi se pa že dalo pogovarjati o tem, da tudi mi prihajamo do besede,* glasovi iz pasivnih skupin so pa tradicionalni: „Saj se ni nič spremenilo!" Kaj kmalu smo ugotovili, da je izredno veliko odvisno od vodje skupine, njegove zavzetosti, sposobnosti, znanja, občutka za ravnanje z ljudmi... Računati moramo s tem, da so med delovodji velike razlike tako v poklicni kot tudi splošni izobrazbi. Pokazalo se je, da brez dodatnega izobraževanja s pomočjo seminarjev, skript in podobnih ..prijemov" ne bo šlo. Udeležba na seminarju je bila 90-odstotna in tudi testi znanja so dali zadovoljive rezultate. Seveda bodo morah na Jesenicah ugrizniti tudi v kislo jabolko, če jim je prav ali ne. Kaj namreč storiti z delovodji, ki ne znajo ah nočejo sodelovati tako, kakor se to od njih pričakuje? Res je, da so doslej imeU mesto le v delovnem procesu in so zdaj prišli še do vloge v sistemu samoupravljanja. To dvoje v bistvu ne gre skupaj, vsaj videti je tako. Delovodja je postavljen na delovno mesto zaradi svoje strokovnosti, v samoupravljanju pa velja načelo voljenja vodstvenih organov. Je morda izhod v tem, da bodo člani delovnih skupin volih svoje delovodje? Dileme vsekakor ne bo lahko rešiti, vendar se bo sčasoma treba opredeliti. LEGALIZACIJA PREKINITVE DELA Kot zanimiva ilustracija delovanja novega sistema v jeseniški železarni nam lahko pride prav prekinitev dela v elektrodnem obratu poleti letos. Po mnenju nekaterih je šlo za prvi primer ..legalne stavke" v železarni, drugi pa temu oporekajo. Že razhčnost v oceni da misliti, kakšne težave se lahko pojavijo pri ocenjevanju vrednosti take ah drugačne novosti. Morda je glavno predvsem to, da imajo v statutu železarne v bistvu napisano, kdaj lahko pride do prekinitve dela. Gre torej za legahzacijo stavke. Če delovna skupina v predpisanem roku ne dobi odgovora na vprašanje in vse intervencije nič ne pomagajo, se lahko odloči za prekinitev dela. Taka ..grožnja" naj bi izostrila odnos do odgovornosti tistih, ki so dolžni ukrepati, delavci pa so seveda dolžni pred začetkom stavke zavarovati stroje in material, da se ne bi delala škoda. DELJENA MNENJA Oglasih smo se v elektrodnem obratu, da bi videli, za kaj je pravzaprav šlo pri tej prekinitvi dela. No, pokazalo se je, da vsa stvar ni bila tako huda, kot se morda sliši, vendar pa je kot primer vseeno zanimiva. Obratovodja inž. Franc Mlakar je povedal, da je prekinil delo samo oddelek oplaščevalnice elektrodnega obrata. Oddelkovodja Alojz Ozebek se takole spominja dogodka: „Nekaj se je že prej slišalo, da bodo plače manjše, vendar se ni prav vedelo, kako in zakaj. Ljudje so videli samo to, da so v dveh mesecih napravili približno enako delo. Torej zakaj manj denarja? Ko so dobili kuverte v roke, je razburjenje doseglo višek. Zahtevah so pojasnila. Vse se je končalo tako, da najprej dve uri ni nihče delal, nato pa smo imeli tri ure sestanka, kjer so šefi pojasnjevali, kako in zakaj. Pravzaprav prekinitev dela ni bila čisto legalna, ker bi morah počakati 24 ur na pojasnilo in šele potem bi imeh pravico stavkati, če odgovora ne bi bilo." Oddelkovodja inž. Mlakar rti bil ravno preveč dobre volje, ker se je naposled znašel med krivci: ..Prekinitev dela res ni bila po statutu. Če so že mislili, da niso dobili razumljive obrazložitve, bi le morah počakati tistih 24 ur. Od vodstva je name priletel očitek, da sem jaz kriv za pomanjkljivo informacijo. Dobro. V bistvu sem lahko povedal ljudem samo to, kar sem vedel. Po mojem mnenju se je pravzaprav pokazalo, da je med centralnim delavskim svetom in delovnimi skupinami prevelika razdalja. Zdi se mi, da manjka enakovreden člen na ravni obrata. Morda bo to rešila ustanovitev TOZD." TOZD NI KONKURENCA DELOVNIM SKUPINAM Kakor smo že maloprej o menih,- nam sploh ni šlo za razčiščevanje primera v elektrodnem obratu, temveč bolj za opozorilo, kako se lahko neko načelo, ki je zapisano na papirju videti močno enostavno, v praksi zakomplicira. Samoupravljanje je pač živ organizem ... Direktor kadrovskega sektorja železarne Jesenice Tomaž Ertl nam je med drugim povedal, da v železarni prihaja čas, ko bodo ustanovili temeljne organizacije združenega dela. Naloga bo sorazmerno enostavna, ker se pač že več let sistematično ukvarjajo s samoupravljanjem in so že prej našli nekatere rešitve, ki jim zdaj prihajajo kot naročene. TOZD bodo pravzaprav le obogatitev že doslej vpeljanega sistema in se vloga delovnih enot ne bo prav nič zmanjšala. Utegne se primeriti prav nasprotno. Povedati bi tudi kazalo, da v železarni ni prišlo do bistvenih sprememb samo spodaj, pri delovnih skupinah, temveč so veliko razmišljali tudi o tem, kako bi „vrh“ deloval bolj učinkovito in odgovorno. Očitno je bilo, da 11-članski upravni odbor ne more kvalificirano odločati o vsem, tako da so njegove pristojnosti razdelili na 10 odborov. Zdaj ugotavljajo v železarni, da porabijo za sestanke le še polovico prejšnjega časa. Vlogo odborov je moč zelo nazorno opisati. Vzemimo za primer odbor za življenjske razmere. Na osnovi programa je dobil na voljo milijon dinarjev za „svojo“ dejavnost-n 4.000 plačanih dopustov za športnike — tekmovalce, ki so sicer na delu v železarni. Ždaj se je primerilo, da je za hokejiste zmanjkalo 200 dni plačanega dopusta. Odbor je ravnal nadvse odgovorno: mi naše dogovorjene kvote nimamo več, o dodatnih 200 dnevih lahko sklepa le delavski svet! Jeseniški železarski kolektiv se je torej odločil, da ne bo le pasivno sprejemal napotke, kako bi kazalo urediti in izboljšati samoupravljanje. In ravno v tem je stvar, da sploh ne gre za samoupravljanje zaradi samoupravljanja. Delavec je lahko dober gospodar, če je le prepričan, da je njegovo sodelovanje resnično zaželeno. Samo z besedami pa trajnih prepričevalnih uspehov seveda ni moč doseči. IGO TRATNIK POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA w UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE e UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE MALA ANKETA NA VELIKO TEMO Na VIII. kongresu slovenskih sindikatov bo veliko govora tudi o gradnji najemnih stanovanj za delavce. Že sedaj obstaja predlog, naj bi se prispevek povečal od 4 % na 6 % in naj bi od tako povečanega sklada namenili za gradnjo najemnih stanovanj najmanj dve tretjini sredstev. Mnogo mnenj tako in drugače prizadetih smo že napisali v našem časniku. Danes objavljamo zapis o stanovanjski politiki in nekaj izjav delavcev iz lesnoindustrijskega podjetja ALPLES iz Železnikov. Vsakemu delavcu, ki se zaposli v Alplesu, nudijo tudi stanovanje. V podjetju se čedalje bolj zavedajo, da je stanovanje delavcev tudi del proizvodnega procesa, prav tako kot proizvodna sredstva oziroma amortizacija, obratna sredstva in podobne kategorije proizvodnega procesa. Do tega mnenja so ljudi v Alplesu prisilile tudi razmere. Industrija se zadnja leta v Železnikih močno širi. NIKO, Iskra, Tehtnica in posebno v zadnjem času Alples potrebujejo vsak dan več_ delavcev. Teh pa doma ni več. Čedalje več jih „uva-iajo“. Če pa hočejo dobiti delavce od drugod, jim morajo nuditi stanovanje. Poleg številnih družinskih stanovanj so v Alplesu zgradili tudi samski dom, v katerem imajo 130 postelj. Vsakemu delavcu, ki ga zaposlijo na novo, zagotovijo vsaj posteljo v samskem domu. Pred kratkim so v Alplesu uvedli nov način, po katerem naj bi njihovi delavci prišli do družinskih stanovanj. V dogovoru z banko so začeli s stanovanjskim varčevanjem. Delavec naj bi tri leta vlagal v banko vsak mesec 500 dinarjev. Podjetje hkrati vlaga za 5 varčevalca vsak mesec po 900 di-narejev za tistega, ki se odloči za nakup stanovanja v bloku, oziroma 830 dinarjev za individualno gradnjo ter 1250 dinarjev za socialno ogrožene delavce. Po treh letih bo banka dala na skupni privarčevani znesek še 130% posojila. To pa bo denar, ki bo posamezniku lahko rešil najosnovnejši stanovanjski problem. Od 720 zaposlenih imajo, da bodo v letu 1974 zgradili dva bloka s po 12 stanovanji, preostalo so V načrtu imajo, da bodo v letu 1974 zgradili dva bloka s po 12 stanovanji, . preostalo so individualne hiše. Sredstva, ki jih daje podjetje varčevalcem, seveda niso samo iz stanovanjskega sklada, temveč tudi iz sklada skupne porabe. LUDVIK BEVK že stanuje v trisobnem stanovanju, ki je last podjetja. ,,Z ženo sva oba zaposlena v Alplesu. Odločila sva se za varčevanje. Po treh letih bova dobila toliko, da bova lahko začela graditi lastno hišo. Vsak bi rad boljše, kot že ima. Če si v lastni hiši, si bolj neodvisen kot v bloku. Pa še sta- novanje bova izpraznila in ga bo lahko dobil nekdo, ki si hiše ne more privoščiti." O odstotku prispevka Ludvik ni premišljal, saj zanj niti ni pomemben. Pri Alplesu tako ne gledajo na 4, 6, 8 ali večji odstotek, ki ga morajo nameniti za stanovanja. JANKO GAIGER je domačin in stanuje še doma. „Trije otroci smo in jaz prav gotovo ne bom mogel ostati doma. Rad pa bi si ustvaril svoj dom. Prav gotovo se bom oženil in si ustvaril družino. Doslej smo v tovarni dajali večino sredstev za raz-. širitev proizvodnje. Sedaj smo na vrsti delavci. Z novim . načinom varčevanja lahko tudi mladi pridemo do lastnega doma. Odločil sem se za gradnjo hiše. Les imamo doma in delavce tudi. Tovarna pa je menda ali še bo odkupila zazidalni kompleks za 50 individualnih hiš, ki ga bo komunalno uredila. Mislim, da je to najboljši način za reševanje stanovanjskega problema. Dve tretjini sklada za j najemna stanovanja pa je za nas' najbrž malo preveč." MILO SPALEVIČ je lesni tehnik, je star 24 let in je doma iz Ivangrada v Črni gori. „Stiri mesece sem doslej zaposlen v Alplesu. Delo me veseli, in sem si takega tudi želel. Všeč mi je v‘Železnikih. Sedaj stanujem v samskem domu, odločil pa sem se, da z novim letom začnem varčevati za dvosobno stanovanje. Mislim, da bi podjetje res moralo najprej pomagati tistim, ki ne morejo varčevati. Tudi. tisti, ki varčujejo, morajo krepko zategniti pas, saj od 1100 dinarjev, kolikor jih dobijo na mesec, 500 dinarjev ni malo. Laže pa je začeti, ko si mlad in še sam." ANA KALUDER je doma iz Hrastnika in je stara 28 let. ,,Dvanajst let sem bila zaposlena v steklarni in prav stanovanje me je pripeljalo v .Železnike. Ža zdaj stanujem v samskem domu, upam pa, da bom le dobila tudi stanovanje in bom svoja otroka lahko vzela k sebi. Sedaj sta pri starših v Hrastniku, zanju pa dajem 600 dinarjev mesečno. Odločila sem se za varčevanje, vendar nisem vzdržala, saj mi za življenje ni ostalo praktično ničesar. Način varčevanja, ki ga imamo sedaj, je morda dober, vendar . . . Podjetje daje tistemu, ki že nekaj ima oziroma lahko tudi sam da. Kaj pa taki, kot sem jaz? Vseeno upam, da bom morda dobila vsaj garsonjero. Rada bi imela otroka pri sebi." JOŽICA PUČEK je iz Krške vasi pri Brežicah. Že leto in pol, kolikor je v Alplesu, stanuje v samskem domu. Stara je 19 let. „Nujne primere bi res moralo reševati podjetje. Sama se bom najbrž odločila za varčevanje, kajti rada bi vsaj garsonjero.. Leta hitro tečejo, vsak pa bi. rad postal samostojen. Rada bi si uredila stanovanje po svoje. V domu mora ostati vse na določenem mestu. Če imaš svoj prostor, lahko kupiš opremo po svojem okusu. Vem, da varčevanje ne bo lahko, treba pa se bo odločiti zanj!" 600.000 JUGOSLOVANSKIH DELAVCEV $E NIMA STANOVANJA ____ Sindikati, kaj je z delavskimi stanovanji? Marijan ROŽIČ, sekretar sveta ZSJ: »Potrebujemo programe, ki bodo delavcem zagotavljali, da bodo v določenem roku prišli do stanovanja. Dobili ga bodo, če bo celotna politika na področju stanovanjskega gospodarstva v rokah delavcev, kot nosilcev vseh akcij in prizadevanj; če bo pod njihovo kontrolo vsak stanovanjski dinar # Vemo, da je bila dosedanja politika prilagojena nekaterim drugim kriterijem, čas pa bi bil, da jo prilagodimo osnovnim interesom večine - interesom naših delavcev!« Čeprav so sindikati že doslej posvečali veliko pozornosti razreševanju stanovanjskih problemov delavcev, je vendarle res, da njihovi napori zaradi najrazličnejših vzrokov niso obrodili pravega sadu, kajti vsaj 800.000 jugoslovanskih delavcev še vedno nima človeka dostojne strehe nad glavo. S široko politično akcijo po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja CK ZKJ pa je vendarle začelo nastajati vzdušje, ki bo lahko spodbudno vplivalo na hitrejši razvoj tudi na tem področju. Kako bodo ugodnejšo klimo izkoristili sindikati? Na vprašanja uredništva Delavske enotnosti odgovarja Marijan Rožič, sekretar sveta ZSJ. DE: V razpravah o reševanju stanovanjskih problemov delavcev, zlasti tistih z nizkimi dohodki, je slišati mnenje, da razmere ne bi bile tako kritične, če bi denimo, tudi o stanovanjskem dinarju odločali delavci sami. Tudi sindikati pravijo, da se s sedanjo ureditvijo tega področja ne morejo strinjati? Marijan ROŽIČ: Znano je, da je bila stanovanjska gradnja doslej zvečine usmerjena v za-dovoljevanje potreb drugih kategorij zaposlenih in da so delavci težko prišli do stanovanja. Vemo tudi, da obseg gradnje zaostaja za planiranim, da so gradnje postale izredno drage, da na splošno zaostaja gradnja stanovanj v družbenem sektorju, napreduje pa v zasebnem sektorju. Tudi ni skrivnost, da sta se tako stanovanjski kot komunalni dinar dostikrat prelivala na druga področja porabe. Res je končno tudi to, da sedanji sistem razpolaganja s sredstvi v stanovanjskih podjetjih sploh ni usklajen z vsebino ustavnih dopolnil, ker najemnino, ko jo stanovalec plača, pravzaprav odtujimo njegovemu vplivu. To so le nekateri elementi, ki so sami po sebi onemogočali, da bi pri nas gradili več stanovanj za delavce. Ob tem pa je treba povedati, da je bila pogosto tudi kreditna politika na stanovanjskem področju usmerjena tako, da so do kredita prihajali zlasti tisti, ki so lahko več ponudili. Delavec z nizkim dohodkom pa nima kaj ponuditi za začetno participacijo! Kredite so tako dostikrat dobili ljudje, ki že imajo družbena stanovanja in so potem gradili vile ali vikende, družbena stanovanja pa zadržali. Bili so, slednjič, tudi primeri, ko so delavci sicer dobili stanovanje, vendar se zaradi visoke najemnine preprosto niso mogli vseliti vanje. Zaradi vsega tega aktivnost ZK in sindikatov pri reševanju problematike stanovanj za delavce v bistvu pomeni razredno vprašanje. Razredno vprašanje zaradi tega, ker bi delavec sam nedvomno bolj bdel nad tem, kako si bo zagotovil primerne stanovanjske razmere, če bi le imel odločilnejši vpliv nad razpolaganjem z dohodkom. Ker pa teh možnosti ni imel, ker ni mogel neposredno vplivati na kroženje stanovanjskega dinarja, je tudi njegovo stanovanjsko vprašanje ostalo v mnogih primerih nerešeno. Zaradi vsega tega tudi je eno osnovnih gesel, za katerih uresničitev se zavzemajo sindikati, naslednje: stanovanja delavcem in vsak stanovanjski dinar v upravljanje delavcev! DE: Govorimo o stanovanjih za delavce, nismo pa opredelili, kaj s tem mislimo. Bi vi povedali kaj več o tem? Marijan ROŽIČ: Poudaril bi predvsem idejnopolitično vsebino vsega tega, kar imenujemo gradnja stanovanj za delavce. Ta vsebina pa je v tem, da bomo morali celotno zasnovo gradnje delavskih stanovanj uresničiti tako, da ne bomo gradili nekih posebnih delavskih stanovanj, delavskih getov, če tako rečem, naselij barak za delavske družine in podobno, kajti s tem bi samo razslojevali našo družbo. Prav bi bilo ravno nasprotno! Uresničevanje osnovnih delavskih interesov, gradnja stanovanj pa je tak interes, narekuje, da stanovanja za delavce gra--dimo povsod, v centrih in na periferiji, v kombinaciji blokovne in druge gradnje. V zvezi z vsem tem se vnovič srečujemo tudi z vprašanjem stanovanj za mlade delavce, ki bi tem ljudem tudi nudila ustrezno udobje, čeprav bi imela nekatere skupne prostore. Gre skratka za to, da razreševanje stanovanjskih problemov delavcev mora zagotoviti njihovo hitrejše vključevanje in povezovanje z življenjem industrij škili središč, kjer so tudi zaposleni, ne pa, da bi delavce potiskali nekam na periferijo tega življenja. Če na tak na-.čin ne bi opredelili tega vprašanja, bi delavci sami zahtevali, da sindikati pomagajo razčistiti stvari tudi na tem področju! DE: Na vseh ravneh naše družbe teče boj za stabilizacijo. Kako zdaj reševati problem gradnje stanovanj, če pa to zahteva velikanska sred- , stva? Ali zavzemanje za hitrejšo gradnjo delavskih stanovanj ne pomeni akcije, s katero zavestno rušimo stabilizacijsko politiko, ali pa gre predvsem za prerazpodelitev sicer razpoložljivih sredstev? Marijan ROŽIČ: Menim, da je treba stanovanja za delavce graditi iz sredstev, ki se namensko izločajo za stanovanja. To pomeni, da je potrebno napraviti take premike, da bi več vlagali v gradnjo stanovanj za delavce. To, da delavec dobi stanovanje, namreč pomeni eno ključnih vprašanj njegove ekonomske in socialne stabilnosti. Hočem reči, da tudi stanovanjska gradnja lahko in mora pomeniti velik prispevek k stabilizaciji predvsem zaradi dveh vzrokov. Prvič zato, ker z njo rešujemo temeljni delavski problem, drugič pa zato, ker v okviru realnih materialnih sredstev odpiramo možnost angažiranja dobršnega dela industrije, ki je udeležena pri gradnji in opremljanju stanovanj. Z drugimi besedami: boj za to, da bi v mejah razpoložljivih sredstev več vlagali v delavska stanovanja, pomeni tudi začetek razreševanja strukturnih problemov našega gospodarstva. Temeljito bi morali preučiti tudi nekatera druga vprašanja. Priti na primer moramo do racionalnih, sodobnih tipskih projektov. Poiskati bi morali različne oblike spodbujanja te gradnje v tem smislu, da cene komunalnih uslug ne bi bile tako visoke. Nujno bi tudi bilo, da za stanovanjsko gradnjo ne bi povsod izločali le 4 % od osebnega dohodka, temveč več. Tako bi lahko razvijali široko . solidarnost tistih delovnih kolektivov, ki že imajo rešen stanovanjski problem, s tistimi kolektivi, ki tega še niso uspeh rešiti. Zakaj ne bi delovne skupnosti trgovine, bank itd., ki imajo v mnogih primerih že rešene te probleme, izločale 6,7, ah celo več odstotkov? Naj izločajo, naj se ta sredstva zbirajo v skupnih skladih za financiranje stanovanjske gradnje kot solidarnostni prispevek k reševanju stanovanjskih problemov delavcev v materialni proizvodnji. V zvezi z vsem tem bo treba razmišljati, na kratko povedano, o tistem, kaj lahko na tem področju stori politika, kaj pa na primer dobro organizirana gradbena operativa. čaka nas zelo zahtevno delo, saj se moramo temeljito pogovoriti z vsemi zainteresiranimi dejavniki. Vse te pobude pa bosta zbirala in usmerjala izvršni biro predsedstva ZKJ in predsedstvo sveta ZSJ s .komisijo, ki smo jo ustanovih nalašč v ta namen. DE: Kakšne pa so dosedanje izkušnje različnih solidarnostnih akcij za gradnjo stanovanj za delavce? Marijan ROŽIČ: Menim, da so spodbudne. Znani so primeri, da je v Beogradu predvideno, naj bi- v obdobju od 1969, —1973. leta zgradili deset tisoč delavskih stanovanj,- od tega kakih petsto stanovanj za samce. Čeprav se ta akcija uresničuje z zamudo, je vendar že dokončanih blizu 2000 stanovanj. Na Reki so tudi pripravili poseben program gradnje 1500 delavskih stanovanj v času od 1970. do 1974. leta. V Skopju je, denimo, potijen družbeni dogovor in na tej osnovi ustanovljen sklad za gradnjo stanovanj za delavce z nizkimi o seb -nimi dohodki. V Zagrebu, Titogradu, Osijeku in Splitu so v programih stanovanjske gradnje predvideli ugodnejše pogoje za kreditiranje delavskih stanovanj. Torej gre za to, da bi vse te izkušnje kar najbolj razširili! Če hočemo z uspehom zasnovati sedanjo akcijo gradnje stanovanj za delavce, pa se moramo zavedati, da gre za dolgoročno nalogo in ne za kampanjo ter da sta pri tem Zveza komunistov in sindikat družbena nosilca te akcije, praktični nosilci pa morajo postati skupščine, stanovanjska podjetja, znanstvene institucije, ki se ukvaijajo s temi vprašanji, gradbena operativa in ostali zainteresirani. V Jugoslaviji danes gradimo pribhžno 5,5 do 6 stanovanj na 1000 prebivalcev. Če bi hoteli stanovanjsko problematiko nekako normalizirati, bi morah graditi vsaj po 10 do 12 stanovanj na 1000 prebivalcev. Tudi zaradi tega je torej potrebna dolgoročnejša politika stano- vanjske gradnje kot sestavni del enotne razvojne politike naše družbe. DE: Zadnja seja predsedstva Sveta ZSJ je že opozorila na večino vprašanj, o katerih tokrat teče beseda. Ena izmed osnovnih ugotovitev je, da tistih 60 % jugoslovanskih delavcev, katerih osebni dohodki ne dosegajo poprečja, praktično nima možnosti, da bi v času aktivnega službovanja le prišli do stanovanja, Kaj storiti, da bi tudi to vprašanje premaknili z mrtve točke? Marijan ROŽIČ: Naše stališče je jasno! V ekonomske politike vseh družbenopolitičnih skupnosti je treba že naslednje leto vključiti do podrobnosti pripravljen program uresničevanja akcije za gradnjo stanovanj za delavce, ki bo sestavni del ekonomske politike. V zvezi s tem se mi zdi izredno pomembna konkretna aktivnost sindikalnih organizacij. Zakaj? Najprej zato, ker moramo na tem področju v politično bitko, da ne bomo ostali le pri deklaracijah. V vsakem kolektivu bi morah ugotoviti, koliko je delavcev brez stanovanja. Pri tem pa ne bi smeli gledati le delavca, temveč bi morah videti tudi njegovo družino in njen položaj. Šele na tej osnovi, skratka tedaj, ko bi imeli točen pregled nad razmerami, bi lahko v industrijskih središčih izoblikovali skupne programe delovnih kolektivov, kajti očitno gre za zadeve, ki jih tovarne ne morejo reševati vsaka zase. Mislim na združevanje sredstev, skupno oblikovanje in utijeva-nje kriterijev, angažiranje gradbene operative, oblikovanje urbanističnih in komunalnih re; šitev. Gre skratka za to, naj bi kar najbolj točno in čimprej iZ' delah programe, na osnovi katerih bo imel delavec poroštvo, da bo v določenem roku prišel do stanovanja. DE: In ga bo tudi dobil? Marijan ROŽIČ: Bo, seveda, pod pogojem, da se celotna p°' litika na področju stanovanjskega gospodarstva prilagodi tako, da bi delavci dejansko postali nosilci vseh akcij in prizadevanj-Vemo, daje bila dosedanja politika prilagojena nekaterim drugim kriterijem. Čas bi bil, da j0 slednjič podredimo osnovnim interesom večine — interesom naših delavcev. 0 MILAN GOVEKAR tovarna baterij in baterijskih naprav • ljubljana - V >. ~ , w;. J • ■;' PLINSKI DETEKTOR SIGNALIZATOR PLINA ZA VAŠO UUvI VARNOST DETEKTOR PLINA MARIBOR Aktiv komunistov stalna oblika Na občinskem sindikalnem svetu Maribor se je pred dnevi sestal aktiv komunistov, da bi kritično ocenil delo komunistov v svetu ter sprejel sklepe o nadaljnjem delu. Aktiv je izvolil 5-članski sekretariat, saj so se dogovorili, da njihov prvi sestanek ne bo tudi zadnji in da bodo v prihodnje sistematično obravnavali najaktualnejše naloge, pred katerimi je sindikalna organizacija. Vsebina dela aktiva bo zlasti v naslednjem: informiranje članov o pomembnih zadevah in politiki ZK, ugotoviti specifične naloge sindikatov, analizirati svoje dosedanje delo in odpravljati pomanjkljivosti. Prav tako bo aktiv komunistov ugotavljal, ob kateri akciji potrebujejo sindikati več pomoči Zveze komunistov tako na občinski ravni kot v delovnih organizacijah. Ker se bližajo občni zbori osnovnih organizacij sindikata, bo treba največjo skrb posvetiti kadrovskim pripravam za nova vodstva OOS, v katera naj bi vključili zlasti več mlajših članov ZK. OB ZAKLJUČKU REDAKCIJE • LJUBLJANA LJUBLJANA, 17. novembra ~ Včeraj se je v Klubu poslancev *®1 na razširjeni seji republiški .bor Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije. t srednja točka dnevnega reda je o o n < ► bila razprava o gradivu za VIII. Ingres Zveze sindikatov Slove-niJ®> in sicer o tezah o idejnopolitičnih osnovah in sklepih o alovanju sindikatov Slovenije, o osnutku sprememb in dopolni-ov statuta Zveze sindikatov Slo-enije in o bodoči organiziranji sindikatov. Ko so člani ple-uma razpravljali o organiziranosti sindikatov, so menili, naj v Puhodnje ne bi ustanavljali no- 1 strokovnih sindikatov, zato v* bi v sedanji organizacijski kturi dosegli večjo učinkovi-°s sindikalne organizacije v delovnih organizacijah. Razen o tem so člani plenuma razpravljali tudi o uresničevanju ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah s področja storitvenih dejavnosti in ugotovili, a so zlasti v večjih podjetjih, ot denimo v Mercatorju in m°ni že precej storili za ustanavljanje temeljnih organizacij Združenega dela. V tretji točki nevnega reda pa so se člani se-anili z informacijo o spremem-T*. ni dopolnitvah splošnega žbenega dogovora o načelih n merilih za presojo skladnosti litv °uPravnih sporazumov o de-i dohodka in osebnih dohod-ov y gospodarskih organizacijah 2 določili zakona. (mž) • LJUBLJANA ^btnihth R° seji kril-- delavcev Je danJe ^tlCno oceni1n « sogia®3 Programa. Člani sicer oceni- da Je program ga v .°Pro zastavljen, vendar pa Uresrvn*so dovolj učinkovito ZavzeiQeVa'p *>redsedstvo se je Sadbeničt23 Prestrukturiranje gradbenih^ ln za združevanje tako m - kapacitet, ker bo le stanova°Zn,0 zagotoviti pocenitev - rS„t' °16” »° zornosti n i Posvetil še več po-cij in _ e^u osnovnih organiza-°bveščanlaVZe* za neP°srednejše cijah. C v delovnih organiza- M. BRECL sindikata na zadnji no ocenilo svoje deseter izpolnjevanje de-so bili Sindikati za kandidaturo Marinca n n < ► o o o Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je podprlo kandidaturo Andreja Marinca kot možnega kandidata za predsednika izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Povsem je tudi soglašalo z ute- meljitvijo, ki sta jo podala izvršni odbor republiške konference SZDL in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja. Republiški svet ZSS je priporočil občinskim sve- tom Zveze sindikatov, naj se vključijo v okviru občinskih konferenc SZDL v razprave o možnih kandidatih in sodelujejo pri oblikovanju stališč o tej pomembni odločitvi. R. D. o <► o <► Republiški pdbor sindikata delavcev industrije in mdarstva je na peti razširjeni seji obravnaval gradivo IŠ SRS o izvajanju politike družbeno-ekonomskega razvoja v letošnjem letu in možnosti razvoja v prihodnjem letu ter gradivo izvršnega odbora zveznega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva o nalogah in stališčih sindikata pri utrjevanju ciljev ekonomike politike v prihodnjem letu. Razprava o obeh gradivih je dala okvirne napotke predstavnikom slovenskih sindikalnih organizacij, ki se bodo v naslednjih dneh udeležili zveznih posvetov posameznih industrijskih panog na isto temo. V uvodu v razpravo je Srečko Mlinarič, podpredsednik republiškega odbora, povzel omenjeni gradivi. Poudaril je, da so pred nami tri osnovne naloge: odločnejša krepitev socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov z uveljavljanjem odločujočega vpliva delavcev v združenem delu ter ob doslednem uresničevanju ustavnih dopolnil; nadalje odločnejše in celovitejše uresničevanje stabilizacije gospodarstva, uveljavljanje načel gospodarske in družbene reforme v vseh okoljih; odločnejše izpolnjevanje akcijskih programov ukrepov na področju socialne politike in pri odpravljanju neupravičenih socialnih razlik. Pri tem je Mlinarič dodal nekatera že znana stališča sindikatov, razprava pa je njegove misli še dopolnila in opozorila na nekatere pomembne probleme gospodarstva ter na nekatere pomanjkljivosti v gradivih. Naloge posameznih odgovornih krogov in organov niso opredeljene dovolj podrobno in natanko. Potrebno bi bilo določiti nosilce posameznih nalog in jih časovno opredeliti (določiti vrstni red uresničevanja pomembnosti naloge) ter dosledno zahtevati odgovornost izvajalcev posameznih nalog. Pomanjkljivo je tudi ocenjevanje ekonomskega položaja. Ni namreč pregleda razmer po posameznih panogah, zato tudi ni mogoče opredeljevati konkretnih nalog za reševanje posameznih vprašanj. Prav tako se je težko odločati za vnaprej, če prej niso rešena vsa bilančna in proračunska vprašanja (ah če niso rešena pravočasno). Nujno je, so pribili prisotni, da bi se druž-beno-politične strukture odrekle delu porabe v prid stabilizaciji. Opozorili so tudi na nalogo, ki jo bodo morale vse družbe- IVO SISINGER, PREDSEDNIK PODODBORA ZA CESTNO GOSPODARSTVO PRI RO SINDIKATA V PROMETU IN ZVEZAH O cesti, ki je imela preveč ovinkov Opredelimo naloge Pomanjkljivo ocenjen ekonomski položaj, zato je težko dajati konkretne naloge .za reševanje posameznih problemov S Kolektivom v nelikvidnih podjetjih zagotoviti vso potrebno pomoč no-politične skupnosti skupaj reševati — sindikati in SDK, ki je na problem opozorila v pravem času, se že ukvarjajo z njo. Gre za predpis, po katerem bi morale nelikvidne gospodarske organizacije svojim zaposlenim izplačevati od 1. januarja prihodnjega leta dalje le 90-odstot-ne osebne dohodke ves čas nelikvidnosti. Sindikati se zavzemajo za skupno akcijo, ki naj bi pomagala delavcem teh podjetij, saj le-ti pravzaprav niso krivi za nastale težave, saj so le-te pogosto plod sistemskih rešitev. Zavzemajo pa se tudi, da bi zaposleni v družbenih dejavnostih na osebnih dohodkih čutili enake posledice nelikvidnosti (sorazmerno, kajpak) kot zaposleni v nelikvidnih organizacijah. To naj bi mimo drugih ukrepov pomagalo pri bolj zavzetem iskanju poti iz labirintov nelikvidnosti. Manjše dohodke pa naj bi dobivali tudi zaposleni v podjetjih, ki so sicer likvidna, pa ne poravnavajo svojih obveznosti do drugih podjetij. R. B. Zaradi mnogih vzrokov, predvsem pa neurejenih statusnih vprašanj, pododbor za cestno gospodarstvo pri RO sindikata delavcev v prometu in zvezah zadnji dve leti podpira prizadevanja za združitev slovenskih cestnih podjetij v zdmženo podjetje slovenskega cestnega gospodarstva. Do kod so prišli? Odgovaija predsednik pododbora Ivo Sisinger. „Resnici na ljubo, zdaj tretjič začenjamo od začetka! Prvič je bilo lani, ko je bil po razpravi v kolektivih in na upravnem odboru poslovnega združenja cestnih podjetij sprejet sklep, naj se pripravi ekonomski elaborat o združitvi in osnutek statuta bodočega združenega podjetja. Naš pododbor je ob ocenjevanju osnutka statuta ugotovil, da integracija ni možna, ker bi z njo pristajali na krnitev samoupravnih pravic delavcev. To je bilo še pred sprejetjem „prvih“ ustavnih dopolnil. Zaradi našega odklonilnega stališča se je potem razvnela razprava, kaj bi vendarle lahko storili, da bi sodelovanje med podjetji poglobili in hkrati pripravljali nov, razmeram ustrezen osnutek statuta. Iz tega obdobja izvirajo prizadevanja za skupne nabave, tipizacijo in podobne zadeve. Zelo pomembno je bilo tudi sprejetje prvega samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov v cestnih podjetjih, uveljavljenega veliko prej, preden smo v naši družbi začeli z metodo družbenega dogovarjanja urejati tudi te zadeve. podjetju resno lotili priprav na delno integracijo slovenskega cestnega gospodarstva. Izdelan je bil tudi ustrezen elaborat. Vendar do inte- POHIŠTVO Vse to je sicer pomenilo korak naprej, vendar pa ne takšnega, kot bi želeli. Se vedno pa je ostajalo nerešeno vprašanje, kako naj bi se med seboj integrirali, da bi izkoristili vse možne ekonomske prednosti in da bi znotraj sedanjih podjetij uveljavili take samoupravne odnose, kakršne smo načelno uzakonili z ustavnimi dopolnili. Problem je bil tudi v tem, ■ kako začrtati jasne odnose med cestnim gospodarstvom in širšo družbeno skupnostjo, upoštevajoč pri tem, da gre za urejanje razmerij med družbo in nami kot organizacijami posebnega družbenega pomena. Drugič smo začeli znova letos, ko je naš pododbor sklenil, da moramo najprej uresničiti vse stare sklepe, tudi tistega o integraciji. Res so se v ljubljanskem in kranjskem cestnem, za njima pa tudi v novomeškem gracije ne bo prišlo. V Novem mestu se je delavski svet tamkajšnjega podjetja skupaj z organizacijo kasneje premislil. So za integracijo, vendar za združitev cestnih podjetij v združeno podjetje slovenskega cestnega gospodarstva, ne pa samo za delno integracijo. Tako delno integracijo je sicer podpiral tudi naš pododbor in jo ocenjeval kot enega izmed korakov k združitvi vseh sedmih cestnih podjetij. Ker pa se z odstopom Novo-meščanoV niti to ne bo zgodilo, moramo spet začeti znova! V ta namen smo se na seji prejšnji mesec odločili, da bomo integracijska gibanja pospeševali z vsemi možnimi sredstvi. K temu nas spodvbjajo tudi pogoji poslovanja po novem letu. Konkretno rečeno, gre zdaj za naslednje: v začetku decembra bomo sklicali širše posvetovanje predstavnikov slovenskih cestnih podjetij in se pogovorili o tem, kaj nas že in kaj nas bi lahko še bolj povezovalo. Na posvetovanju bomo izvolili tudi politični aktiv, sestavljen iz predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij in sekretarjev 00 ZK vseh podjetij Pomenil naj bi gibalo hitrejšega poteka priprav na združitev. Potrebno strokovno gradivo pa bodo pripravile štiri komisije. Lahko rečem, da ob takem pristopu k integraciji pričakujemo tudi sodelovanje CK ZKS, Gospodarske zbornice SRS in vseh drugih zainteresiranih dejavnikov. Da pa razprave ne bi potekale v zaprtih krogih vodilnih in morda še družbenopolitičnih delavcev po kolektivih, kar je vzrok, da začenjamo spet od začetka, bo pododbor posebej in načrtno skrbel za informiranje delavcev cestnega gospodarstva tudi o urejanju teh vprašanj. -mG Pravna |insvrlovaluira H K *******0000000000000000000000000000000* Pod lpora novemu mandatarju Sloyg5Se^stvo RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Andre,1JeJ£ na zadnji seji izreklo podporo tovarišu sveta Marincu kot mandatarju za sestavo novega izvršnega Zvez k' aia^* številnih problemov na področju prometa in sedstvo 26 Vpllvai° na razvoj ostalega gospodarstva, pa pred-najbni; n-}eni’ da bi jih novi izvršni svet najhitreje in tudi čen ‘J nbmkovito pomagal razreševati, če bi bil vanj vklju-edin0 ajj vs™^’ ^ ^ mu tovrstna problematika pomenila *VXV\ VPRAŠANIE Sem delavka, mati dveh otrok, zaposlena v tovarni, kjer delamo v treh izmenah. Zaradi takšnega dela sem prisiljena delati tudi v nočni izmeni. S prošnjami sem skušala doseči, da me podjetje ne bi razporejalo v nočno izmeno in sem se pri tem sklicevala na dejstvo, da imam družino in dva majhna otroka, vendar nisem uspela. Prosim, da mi razložite, ali obstajajo predpisi, ki bi varovali delavke -matere - pred nočnim delom, ali vsaj predpisi, ki bi zavezovali delovne organizacije, da delavkam kolikor toliko olajšajo delo ponoči, denimo, z organizacijo prevozov, toplo malico, in drugo. P.Z. - Ljubljana ODGOVOR: Praviloma nočno delo žena v industrijskih in gradbenih delovnih organizacijah ni dopustno; kot izjemo določa zakon nočno delo žena v teh delovnih organizacijah v naslednjih primerih: če je nujno treba nadaljevati z delom, ki ga je med dnevom prekinila višja sila, če je treba preprečiti škodo na surovinah ali drugem materialu in če to terjajo posebne resne družbene, ekonomske, socialne ali podobne okoliščine. V zadnjem primeru je za uvedbo nočnega dela potrebno, da dobi delovna organizacija soglasje republiškega sekretariata za delo, ki zahteva tudi mnenje republiškega odbora ustreznega sindikata ter republiške gospodarske zbornice. Očitno je zaradi enega od naštetih izjemnih pogojev vaša delovna organizacija dobila potrebno soglasje za uvedbo nočnega dela žena. S tem je dolžnost vseh delavk, da delajo tudi v nočni izmeni. Tako imenovana absolutna prepoved nočnega dela zadeva lc noseče delavke in matere z otrokom, ki še ni star leto dni. Na nočno delo vas torej delovna organizacija ne bi smela razporediti glede na izrecna določila zakona le, če bi bil eden od vaših otrok star manj kot eno leto. V takem primeru bi lahko nočno delo upravičeno odklonili. Ker so sc slovenski sindikati v zadnjem času še posebej angažirali ob tem vprašanju, naj vam povemo, da bodo zahtevali izdelavo programov za postopno odpravo nočnega dela, da bodo morale delovne organizacije razpravljati o smotrnosti obstoja takšnega dela, da bodo ob uskladitvi zakonov zahtevali preučitev varstva mater, ki delajo v treh izmenah, pri čemer bodo podpirali prizadevanja, da se zaposlenim ženam v nočni izmeni daje absolutna prednost pri sprejemanju njihovih otrok v vzgojno-varstvene ustanove in v šolsko varstvo itd. Tudi republiški odbor Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije je zavzel določena stališča glede nočnega dela žena, od katerih naj glede na vaše vprašanje omenimo le nekatera: ob dajanju mnenj o nočnem delu je treba med drugim ugotoviti, kakšne so delovne razmere na teh delovnih mestih - glede razsvetljave, kurjave in drugega, nadalje, kako je urejena prehrana (topli obroki), kako prevozi na delo in z dela, kakšen je dodatek za nočno delo ter druge stimulacije (dodatni dnevi letnega dopusta). Ta sindikat priporoča, naj bi, razen že navedene zakonske prepovedi o razporejanju mater z otrokom do enega leta starosti na nočno delo, delovne organizacije varstvo razširile tudi na matere z otrokom, starejšim od enega leta, predvsem pa na matere z več otroki, pa tudi tiste, ki nimajo urejenega otroškega varstva. Ta stališča slovenskih sindikatov smo citirali predvsem zato, ker je očitno, da se bo v bližnji prihodnosti bistveno izboljšal položaj delavk in še posebej mater, ki so zaradi izjemnih razmer prisiljene delati tudi ponoči, dokler bodo te izjeme sploh še po zakonu možne. MIRJANA LIPUŽlO 7 DNI V SINDIKATIH IZ RAZGOVORA Z JOŽETOM KOLENCEM, PREDSEDNIKOM ČRNOMALJSKIH SINDIKATOV I >ej jansl ko: brezpravni! Samoupravni odnosi niso segli do dislociranih obratov * Za črnomaljsko občino je značilno, da ima mnogo delovnih organizacij s sedežem matičnega podjetja izven njenih občinskih meja. Zato smo tokrat za razgovor z Jožetom Kolencem, predsednikom črnomaljskih sindikatov, izbrali temo, ki govori o polpžaju teh delovnih organizacij. „V občini je več delovnih organizacij združenega dela s sedežem matičnega podjetja izven občinskih meja,“ je pritrdil. „Nobena od teh, naj jih kar naštejem: IM V v Črnomlju in Semiču, Beti v Črnomlju, Novost, Dolenjka, Viator, Emona in Veletekstil v Črnomlju, pa nima statusa pravne osebe. Izjemi sta le Iskra v Semiču, ki fina status pravne osebe in lasten žiro račun ter Cosmos-Belt v Črnomlju, ki ima lasten žiro račun." „Bi lahko orisati nekaj osrednjih problemov v teh obratih, s katerimi se največ ukvarjajo občinski sindikati? “ „Največ imajo zaposleni v teh delovnih organizacijah osebnih težav, med katere sodi ned omno na prvo mesto rešitev stanovanjskega vprašanja. Največ nerešenih stanovanjskih problemov imajo v obratih IMV v Črnomlju in Semiču ter v črno- in odpuščanju delavcev ne odločajo skoraj o ničemer. Dajejo le priporočila, ki pa jih nato centralni delavski svet tega ali onega podjetja upošteva ali ne. To pomeni, da obratni delavski sveti v prizadetih delovnih organizacijah ne morejo polnoveljavno sklepati o lastnem razvoju niti niso nikoli dovolj dobro seznanjeni s konceptom razvoja celotnega podjetja." rani o vsem, še posebej tedaj, ko so posamezni problemi najbolj žgoči." „Kaj je potemtakem z uresničevanjem tako imenovanih delavskih amandmajev? “ „Te dni analiziramo, v katerih delovnih organizacijah naše občine bo možno ustanoviti temeljne organizacije združenega dela. Moram pa povedati, da v nekaterih delovnih organizacijah zavračajo kakršenkoli razgovor o tem, nam pa očitajo, da nepravilno pristopamo k ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. Na občinskem sindikalnem svetu smo o tem obširno razpravljali in nato skupaj s komisijo pri komiteju občinske konference zveze komunistov izdelali enoten program, ki ga bomo začeli sistematično uresničevati. Prva naša naloga bo, da začnemo z osveščanjem delavcev v osnovnih sindikalnih organizacijah in jih tako spodbudimo k razmišljanju o nalogah, ki jih narekujejo ustavna dopolnila." M. ŽIVKOVIČ s# 4 * * * * $ $ 5 C * * Z * *> * * * * s + z z * «* * * * s # s * Pri nas še vedno obstaja precej delovnih organizacij, ki svojo rentabilnost in akumulacijo gradijo m politiki nizkih osebnih dohodkov. „Za te črnce je čisto dovolj, kar dobijo!" mi je ondan zabrusil odgovorni predstavnik velikega slovenskega podjetja, ko sem si ga drznil vprašati, zakaj tako stiskajo pri osebnih dohodkih, ko pa glede m podatke o gospodarjenju in določila zanje veljavnega samoupravnega sporazuma, to zares ni potrebno. Znani so tudi dosti hujši primeri nemogočega mezdnega odnosa vodstev delovnih organizacij do zaposlenih. Naj navedemo le primer iz tekstilne in usnjarsko-obutvene industrije, kjer ni tako malo podjetij, kjer so pri snovanju sporazumov največji del zaposlenih „stlačili“ v skupino nekvalificiranih in priučenih delavcev. Ker so obenem te delavce „prepričali“, da veljavni samoupravni sporazum pred- pisuje tudi konkretne zaslužke, kar pa seveda ni res, so m ta način spravili na „var-no“ precejšen del tistih sredstev, ki bi sicer delavcem pripadali v obliki osebnih dohodkov. Pri vsem tem pa je zanimivo, da so bili v vseh takih podjetjih, kjer „čmci“. po mnenju „preudarnih“ in družbeno „zavednih" vodstev podjetij prejemajo dovolj ali celo preveč, vseeno toliko previdni, da dejanski izplačani osebni dohodki presegajo 80 % mase kalkulativnih osebnih dohodkov. Ker pa je tako, zunanji dejavniki nimajo formalnega vzroka, da bi se smeli temeljiteje pozanimati za gospodarjenje v taki delovni organizaciji, da bi, skratka, o zadevi spregovorila pristojna občinska skupščina, da bi v podjetja prišla služba družbenega knjigovodstva ali še kdo tretji s predlogom in zahtevo po sanacijskem programu ali še po čem drugem, kar predvideva zakon. Ob takih in podobnih pojavih seveda ne kaže v isti koš metati tistih kolektivov, ki so se premišljeno sporazumeli za varčevanje pri osebnih dohodkih, ter tistih, v „katerih imenu" nekdo drugi spravlja denar v nogavico z edinim namenom, da bi o njem kar najdlje sam odločal. V zvezi s slednjim pa se vsekakor velja vprašati, kaj v takih delovnih organizacijah počne osnovna sindikalna organizacija? Če kje in kdaj, potem bi se v razčiščevanje takih umazanih, žgočih in povsem mezdnih odnosov moral zaleteti najprej, sindikat v podjetju, ki sme in mora zahtevati, če bi seveda bilo potrebno, tudi pomoč višjih sindikalnih vodstev. M. G. y-7T\\ Ob N maljskem obratu podjetja Beti. Matična organizacija IMV doslej ni namenila za gradnjo stanovanj zaposlenih v Črnomlju niti dinarja, Beti pa-je v ta namen zagotovila le minimalna sredstva. Po izjavi direktorja IMV iz Novega mesta je njihov centralni delavski svet sprejel sklep, da bodo štiriodstotna sredstva za stanovanjsko gradnjo uporabili kar za obratna sredstva!" „Naj to pomeni, da so delovne organizacije v vaši občini s sedežem matičnega podjetja v drugih občinah brez pravih samoupravnih pravic? “ „Formalno že imajo v vseh omenjenih obratih obratne delavske svete, vendar le-ti nimajo skoraj nobenih pravic. Razen o sprejemanju Predsednik črnomaljskih sindikatov pa je opozoril tudi na dva pozitivna primera integracije. „V Beltu je kolektiv tudi po integraciji z ljubljanskim Cosmosom obdržal lasten žiro račun in vse samoupravne pravice, kot jih je imel pred integracijo. V Iskri v Semiču pa so šli še dlje. Razen lastnega žiro računa ima ta kolektiv tudi status pravne osebe in tako samostojno gospodari s sredstvi, ki jih je ustvaril." Velika odvisnost črnomaljskih delovnih organizacij od matičnih podjetij po besedah Jožeta Kolenca povzroča v občini še mnogo drugih problemov. Opozoril pa je zlasti na dva med njimi. „V sindikatih si že dlje prizadevamo, da bi V občini uredili družbeno prehrano za delavce, zaposlene v črnomaljskih podjetjih. Želeli bi, da bi v Črnomlju čimprej zgradili osrednji obrat družbene prehrane, kjer bi lahko dobili hrano vsi zaposleni. Vendar zavoljo zaprtosti delovnih kolektivov, čemur pa je kriva tudi njihova velika odvisnost od matičnih podjetij, ne najdemo nikogar, ki bi bil nosilec gradnje obrata družbene prehrane in bi na ta način vsaj delno omilil problem ... Drug problem pa je informiranje. Res je, da imajo nekatera podjetja lastne tovarniške časopise, toda ti listi pridejo do delavcev z veliko zamudo in s pomanjkljivimi oziroma največkrat zastarelimi informacijami. Trudimo se, da bi bili delavci res sproti informi- MIMOGREDE Z MARIJANOM GROFOM, PREDSEDNIKOM IDRIJSKIH SINDIKATOV Otroci prerasli očeta V »novih« podjetjih je zdaj zaposlenih enkrat več delavcev kot šteje kolektiv Rudnika živega srebrn _________ • Solidarnost je obrodila bogat sad Če je rudnik živega srebra v Idriji še pred dobrim desetletjem pomenil praktično edini motor gospodarskega razvoja te občine, imajo zdaj v njej več takih gonil. Tako rekoč iz rudnika so postopoma vznikle ah pa se vsaj z njegovo pomočjo hitreje razvile in uveljavile tudi druge delovne organizacije, med njimi ETA Cerkno, KOLEKTOR, SIMPLEK in SLOVENIJA LES iz Idrije. Zdaj, pred praznikom republike, se jim bo pridružila še ISKRA v Spodnji Idriji, čez čas pa se jim bo prav gotovo še kdo. Precej je bilo vzrokov, zaradi katerih so idrijski sindikati še pred letom 1960 opozarjali na potrebo, da je treba ob rudniku razviti tudi druge panoge industrije. „Za vsak primer", zaradi tega, da bi v občini laže prebrodili težave zavoljo nenehnega gibanja cen živega srebra na svetovnem trgu, ki rudnik čez noč iz visoko rentabilnega podjetja spremenijo malone v reveža; perspektivno gledano" pa zaradi tega, ker je treba že zdaj razmišljati, kaj tedaj, ko bi morali rudnik postopoma zapirati, ker izkoriščanje rudišč ne bi bilo več donosno. Sedanji predsednik idrijskih sindikatov Marijan Grof pravi: „Prvič smo se resneje zamislili nad temi zadevami na koncu petdesetih let, ko je zaradi nizkih svetovnih cen rudnik začel stagnirati. Storiti pa nekaj let nismo mogli ničesar, ker pač ni bilo denaija, ker je bilo treba počakati, da se bodo cene srebru spet dvignile. Tudi to smo dočakali. Želje so se začele spreminjati v resničnost. Rudnik je pri bankah naložil precej vezanih depozitov pod pogojem, da bodo banke hitreje podpirale razvoj podjetij na našem območju. Tako so z različnimi aranžmaji za oplemenitenje organskega kapitala že obstoječih podjetij nastali temelji današnje Ete, Slovenija lesa, Simplexa, Kolektor-ja ... Nova podjetja, če tako rečem, zaposlujejo zdaj enkrat več delavcev kot pa jih šteje kolektiv Rudnika živega srebra. Razen Simplexa, kije trenutno v velikih težavah, ta podjetja ustvarjajo poprečno po stari milijon dinarjev ostanka dohodka na zaposlenega. To je lep denar, to je tudi podlaga za njihov nadaljnji razvoj." - Kaj pa rudnik? „Časi se spreminjajo! Zdaj je spet v depresiji, ker pač živo srebro na svetovnem trgu trenutno nima prave cene. Kakor že tolikokrat doslej, je pred rudniškim kolektivom spet vprašanje, kakšna naj bi bila — upoštevaje tržne zakonitosti, še posebej pa ciklični in sezonski vpliv cen -njihova poslovna politika v teh razmerah. V bistvu gre za to, da bi morali proizvodnjo racionalizira6, tako da bi sedanjo tehnološko pIČ’ zaposlenost zmanjšali na še sprejet11’ ljivi minimum in da bodo pripf3* ljeni na aktiviranje vloženih ali tu111 morebitnih novih investicij, ko bod6 cene na svetovnem trgu spet ug°3’ ne." - Sami ste zaposleni v rudnik11' kaj pravite, bo šlo? „Doslej smo preživeli še vsak” krizo, čeprav je nismo sami zakrivi*1' Zakaj bi bilo tokrat drugače? “ — Denimo, da bo tako. Kaj P3' če bo drugače? Če je bil ruda**1 pospeševalec razvoja v občini, kad3! je pač lahko nastopil v tej vlogi, 33 bi smel v tem primeru računati s ^ Udarnostjo drugih delovnih orga*3’ zacij v občini? »Takega vprašanja sam sebi niše*6 še nikoU zastavil, ker menim, da J1 umestno! Poglejte: karkoli bi se*” zgodilo, smemo in moramo račun3 najmanj s solidarnostjo kolektivov občine, da širšega zaledja niti 6 omenjam. Jasno je, da rudniku n« brž nihče ne bo mogel pomaga11 velikimi denarji, ki bi v prim3" hude krize edino kaj zalegti. T°d^ ali se ne izraža solidarnost praktikl'v vsak dan s tem, da nova podjeti3^ naši občini zaposlujejo svojce n3’ delavcev. Tako je rudnik v glavo® razbremenjen skrbi, ali in kako ■ zaposlil, denimo, otroke rudari3 Po drugi strani pa je v vsakem 8 spodarstvu - tudi v našem tak®- da morebitne krize fe izjemoma ^ denejo vse panoge hkrati. Torej bila za rudnik ob hujši krizi vej* pomoč že v tem, če bi potrebno y vilo delavcev dobilo zaposlitev drugih podjetjih v občini. Pred ^ brim desetletjem bi v takem Pr,n£g-morah rudarji s trebuhom za 19 hom, zdaj pa ga imajo doma!* ,:0 Če otroci prerastejo in P. ^3 očeta ali pa T—: —.. hotenja, jih je samo vesci, ,m. v tem se skrivajo silnice napr6° u, ^---------—= - —- leta sp«51. stiskah. V Alpski modni industriji ALMIRA iz Radovljice že pripravljajo nove kolekcije izdelkov za prihodnjo pomlad in poletje. Kolektiv Almire izkorišča to priložnost in čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike 29. november in še posebej Delavski enotnosti za 30. obletnico izhajanja. pa vsaj uveljavljajo ,j ih je samo vesel, kajti skrivajo silnice napre* Če pa ga tudi na stara leta sp9 ^ jejo in mu pomagajo v stiska >, ponosen, ker je vzgojil dober bodočih gospodarjev. Idrijski je ^ SZ ŠESTIH REPUBLIK iz ljubljane v new york Z letali Pan American boste potovali iz Ljubljane v New York najhitreje in najudobneje. Naša letala letijo vsak dan Iz Londona, Frankfurta, Rima, Pariza, Amsterdama in Bruslja. Med poletom boste uživali razkošje največjega letala na svetu, našega 747. Vsi, ki so že potovali z našim 747 - bilo jih je več kot dva milijona - so bili navdušeni, ker so uživali med poletom: udobje, varnost in kuhinjo s svetovnimi spetieli-tetami. Med poletom imate na voljo 12 zabavnih glasbenih programov in na izbiro dve filmski predstavi hkrati. K rezervaciji vašega poleta sodijo v našo skrb še: rezervacije v hotelih, ogled mest, razni izleti in služba rent-a-car. Zagotovimo vam tudi rezervacije za potovanja do vseh mest v notranjosti Amerike. V ameriških poslovalnicah Pan American vam naši rojaki iz ZDA lahko kupijo karto za polet v Ameriko; dostavimo vam jo v Jugoslavijo! V vseh poslovalnicah JAT, turističnih agencijah ali neposredno pri nas boste zvedeli vse o naših posebnih, izletniških tarifah. PAN AMERICAN, HOTEL SLAVIJ A, SV. SAVE 9, 11000 BEOGRAD. TELEFON: (011) 411-484 H Pan Am ■ letalska družba z naj večjimi izkušnjami na svetu I l I i I I I •. v jugoslovanskih sindikalili PETO SREČANJE POMORŠČAKOV HRVAŠKA V petek in soboto 10. in 11. novembra sta se na Reki srečala sindikalna aktiva sosednjih pomorskih podjetij iz Pirana in Reke. Srečanja so se udeležih tudi predsedniki delavskih svetov, sekretarji organizacij zveze komunistov ter nekateri strokovni delavgi, prisostvoval pa mu je tudi predstavnik združenja pomorskega brodar-stva. Poleg tovariških izmenjav mnenj v ožjih krogih, med starimi Prijatelji in novimi znanci, ki so nevezano pretresli večino problemov Pomorščakov, ki jih rešujeta obe sindikalni organizaciji, je bil organiziran tudi formalni posvet o najvažnejših tekočih vprašanjih. Najdaljša' je bila razprava o nalogah sindikata pri uresničevanju pisma predsednika Tita. Pri tem so se dogovorili za usklajen akcijski program obeh organizacij, za tesno sodelovanje in bolj pogosto izmenjavo izkušenj. Razprava je spontano prešla na uresničevanje ustavnih dopolnil. Pozitivno so ocenili svoje dosedanje delo na tem področju. Posebne pozornosti je bilo deležno obveščanje pomorščakov in možnost, da pomorščaki neposredno odločajo. V znani dilemi, ali je ladja lahko temeljna organizacija združenega dela ali pa je to Unija ali kakšna drugačna organizacija, so ugotovili, da so potrebne temeljite analize ekonomike, poslovanja, samoupravljanja in organizacije vsakega podjetja, ker le taki podatki omogočajo pravilno ugotovitev, kje in kako bodo pomorščaki uresničevali svoje neodtujljive ustavne pravice. Izdelane analize bodo predložili drugi konferenci samoupravljavcev pomorskega gospodarstva, ki naj bi bila na pomlad leta 1973. Konferenca bo obravnavala tudi ekonomski pologi pomorstva, kakor tudi pred kratkim podpisani splošnojugoslo-vanski samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v pomorstvu. V tem času naj delovne organizacije uskladijo svoje Pravilnike s tem sporazumom. Praksa bo privedla tudi do novih dopolnitev sporazuma in do njegove razširitve na druga vprašanja, ki m Zadevajo poslovanje organizacij združenega dela in standard pomor-I scakov, kot denimo delovne obleke, stanovanja, delovne razmere, I oprema delovnih mest itd. Ob tem so poudarjali veliko vlogo, ki jo bo ^morala odigrati v dopolnjevanju sporazuma sindikalna organizacija. I I I I I I I Ali bo SDK vzdržala novoletni pritisk? Ukrepi za odpravo nelikvidnosti, ki bodo začeli veljati s 1. januarjem prihodnjega leta, bodo resneje prizadeli kakih 20 % delovnih organizacij v državi, ki ustvarjajo 25 % skupnega dohodka, zaposlujejo pa kakih 30 % delavcev. Tem ukrepom v zvezni skupščini ni nihče ugovarjal, ko smo jih sprejemali, zdaj pa, ko se za nelikvidne bližajo težki časi, je že slišati prve ugovore. Tako v Makedoniji ugotavljajo, da so se v zadnjih 7 mesecih realni dohodki zmanjševali za 1 %, v posameznih panogah pa celo do 5 %. Zaradi takšnih razmer bodo sindikati - da bi zavarovali sedanjo življenjsko raven delavcev - zahtevali odložitev uporabe 74. člena zakona o pooblastilih SDK, ki predvideva zmanjšanje osebnih dohodkov v vseh nelikvidnih organizacijah. Tudi v gospodarski zbornici Hrvatske so v razpravi o problemih, ki nastajajo z novimi ukrepi za izboljšanje likvidnosti v gospodarstvu, poudarili, da bi bila z uporabo teh ukrepov omejena izplačila osebnih dohodkov 324.000 delavcem, kar predstavlja 37% zaposlenih na Hrvaškem. Na zagrebškem področju naj bi ta odstotek znašal celo blizu 48 %! Zakon o sanaciji bi prizadel kakih 500 delovnih organizacij, med njimi tudi nekatere večje. Po nekaterih ocenah bi pod udar zakona prišlo celo dve tretjini celotnega gospodarstva Hrvaške, kar bi lahko odložilo začetek delovanja novega sistema delitve dohodka na osnovi samoupravnih sporazumov. Tudi v Vojvodini ocenjujejo, da mnogi kolektivi in vodilno osebje ne vedo, kaj jih dejansko čaka. Mnogi delavci bi morali od 1. januarja 1973. leta prejemati celo minimalne osebne dohodke. V delovnih organizacijah pa še vedno ravnajo tako, kot da novih zakonov ne bo; blago še naprej prodajajo kupcem, ki ga ne plačajo; nekatere organizacije pa kupujejo velike količine blaga, ustvarjajo zaloge v skladiščih, niso pa sposobne, da bi to blago tudi plačale. Podobno kot v opisanih primerih ravnajo gospodarske organizacije najbrž v vseh jugoslovanskih republikah in pokrajinah. Nelikvidne in do grla zadolžene čakajo zato resnično težki časi. Bili smo priče ostavke celotnega vodstva Elektronske industrije Niš - ne nazadnje tudi zato, ker ni nikoli prišlo pred kolektiv s čistimi računi. Zato bi bilo prav, če bi organizacije SDK takoj zahtevale od vodstev vseh podjetij -tako kot so to že storili sindikati v Sloveniji — da pojasnijo kolektivom dejansko stanje in predlagajo konkretne ukrepe, da bi lahko v preostalem poldrugem mesecu letošnjega leta napravili vse, kar je možno za zboljšanje likvidnosti gospodarstva. K. O. Limit ogroža Člani sveta zvezne skupnosti zdravstvenega zavarovanja Jugoslavije so zadnje čase že nekajkrat 0 pozorih, da lahko omejevanje porabe za zdravstveno varstvo na 1 ^odstotni limit ogrozi zavarovance. Če bi dosledno izvajah zakon o omejitvi porabe, skladi zdravstvenega zavarovanja v vseh republikah in pokrajinah ne bi več mogh kriti povečanih izdatkov. Razmere v zdravstvenem zavarovanju so se zaostrile tudi zato, ker so sklade zdravstvenega zavarovanja praznih mnogi dejavniki izven socialnega zavarovanja in zdravstvenih ustanov. Iznad plana so se povečale cene in življenjski stroški — za 16 %, osebni dohodki za 21 %, število zavaro- vancev za 5 %, pojavih so se nepla-nirani stroški v zvezi z epidemijo črnih koz in drugo. Stroški za nadomestilo osebnega dohodka med bolniškim dopustom so se v prvem polletju prav tako zvišah za 40 % v primerjavi' z istim obdobjem lani, občutno pa so se povečali tudi stroški za zdravila. Člani sveta zvezne skupnosti zdravstvenega zavarovanja so zato zahtevah, da je treba področje zdravstvenega varstva obravnavati ločeno od drugih področij, hkrati pa v republikah in pokrajinah zagotoviti, da bi skladom socialnega zavarovanja priznali tiste stroške, na katere skupnosti zavarovanja ne morejo vplivati. ■ B ■ ■ m m m ■ ■ ■ ■ s s a - ■' s u TE DNI SO REKLI Dr. MIROSLAV PEČU-LJIČ, član predsedstva Z K. Jugoslavije, na plenumu CK ZK Srbije: Najvažnejša točka je — to vsi ponavljamo - obvladovanje presežnega dela. Kdor razpolaga s presežnim delom, upravlja družbo. To je v resnici temeljna predpostavka vladajočega položaja proizvajalcev. Toda vse naše resolucije ponavljajo to misel z enakimi besedami, in sicer neštetokrat Pokazati moramo, kako in s kakšnimi pogoji se da uresničiti oblast proizvajalcev - predvsem v proizvodnji in tudi širše v družbi. Samoupravljanje mora namreč prestopiti tovarniške zidove in postati občedružbena organizacija. Najti moramo planske prijeme, s katerimi bomo postopoma premagah razkrajajočo konkurenco, s katerimi bomo postopoma presegali trg kapitala in gole delovne sile. To je povezava zavestnega usmerjanja in objektivnih zakonitosti Moramo nadzorovati stihijo, zakaj trg vselej učinkuje v interesu nekoga in ni nikoli nevtralen. Gre za to, ali bo to administrativna kontrola ah stvar družbenih proizvajalcev, ki usmerja trg tako, da je v prid delovnih ljudi. Dokler se splošni interes delavskega razreda izraža izključno v tržni stihiji ah v birokratizirani državi, delavski razred vleče kratko. Delavska, socialistična demokracija ni razkošje. To je življenjska potreba socializma, pogoj, da delovni ljudje izrazijo svoje potrebe, da bi bile le-te merilo pri odločitvah. To je tudi podlaga za večji red v družbi. Upravičeno govorimo o redu, toda poglavitni vzrok nereda je tudi v gospodarskih odnosih. Kadar si je v laseh nekaj različnih ekonomskih ureditev, od katerih vsaka vleče na svoje — reda ni. Pomoč premalo razvitim Po sprejetem dogovoru bo v obdobju od 1971 do 1975 Črna gora dobila iz sklada za. razvoj premalo razvitih republik in pokrajin 220 milijonov manj, Makedonija pa 440 milijonov dinarjev manj kot doslej. Ta denar bo do- bila BiH. Sklad sedaj normalno nadaljuje z delom. Sredstva daje na posodo za 15 let s 4 % obrestmi, Kosovo pa dobi kredit za 19 let s 3 % obrestmi. Prva tri leta koristnikom ni treba odplačevati anuitet. S takšno družbeno podporo naj bi premalo razvite republike in pokrajine že do leta 1975 dosegle poprečno jugoslovansko proizvodnjo. Sredstva, ki za dosego tega cilja manjkajo, bodo zagotovili tudi s tujimi krediti. IZ NAŠE DRUŽBE V SOLIDARNOSTNI AKCIJI V tej in v naslednjih številkah Delavske enotnosti bomo objavili seznam vseh vplačnikov v republiški solidarnostni sklad za pomoč prizadeti severovzhodni Sloveniji, in to po dnevih vplačil. Republiški svet ZSS in gospodarska zbornica se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujeta vsem za razumevanje in izkazano pomoč. (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Zavod SRS za rezerve, Ljubljana 749,50 Pavšek Slavka, frizerski salon, Lj. Titova 6 200,00 Skupščina obč. Šmarje pri Jelšah 48,60 , Obč. komite ZKS Šmarje pri Jelšah 56,65 Skupščina obč. Šmarje pri Jelšah 148,50 Skupščina obč. Šmarje pri Jelšah 1.747,80 Občinski sodnik za prekrške, Sežana 120,15 Občinsko sodišče v Sežani 285,55 Delavska univerza Sežana 6?,15 Delavska univerza Lenart (Mb) 176,50 Osnovna šola Lenart v Slov. Goricah 1.099,60 Delavska univerza, Litija 234,20 VVZ Litija 289,90 Osnovna šola Gabrovka 982,20 Zveza združ. borcev NOV, Šk. Loka 50,90 Dijaški dom in vrtca, Šk. Loka, Trata 1.347,80 Obč. komite ZMS, Škofja Loka 81,80 Komite obč. konf. ZK Škofja Loka 131,00 Osnov, šola prof. dr. Josipa Plemlja, Bled 1.732,30 Obč. sodnik za prekrške, Radovljica 152,10 Osn. šola „Antona Tomaža Linharta*1 Radovljica 2.446,50 Skupščina občine Radovljica 4.313,25 . Poklicna gostinska šola Radenci 714,70 Ekonom, administrat šol. center Novo mesto 807,85 Uprava javne varnosti Novo mesto 7.008,10 Matkovič Jelka, friz. salon, Dol. Toplice 230,00 Iskra upori, Šentjernej 4.380,00 Dijaški dom „Majde Šilc1* Šmihel pri N. mestu 836,30 Kmet. izobr. center Grm, Novo mesto 807,70 Otroški vrtec, Ajdovščina 859,75 „Vodovod1* Kranj 2.500,00 Okrožno sodišče Kranj , 1.080,50 Občinsko javno tožilstvo Kranj 140,70 ZPTT Ljubljana, PTT podjetje Kranj 17.465,85 Inex Turist, Šempeter pri Gorici 1.000,00 Projektivni biro region, Brežice 3.000,00 Vrtnarstvo Florina, Maribor 124,85 Vrtnarstvo Florina, Maribor 1,70 Prva gimnazija Maribor 59,70 Dom zdravstvene šole v Mariboru 406,15 Osnovna šola Sladki vrh 874,75 Osnovna šola Kamnica 1.624,00 Komuna projekt, Maribor 2.481,15 Nižja glasbena šola 11. Bistrica 245,30 Posebna šola Šmihel, Novo mesto 1.000,00 Podjetje za PTT promet, Novo mesto 11.000,00 Gimnazija „Veno Pilon1* Ajdovščina 400,00 Osnov, šola Šmartno pri Sl. Gradcu 915,00 LB, podruž. Slovenj Gradec 2.703,75 Skupščina občine Tržič 1.867,80 Dom strokovnih šol Vere Šlantirove, Celje 462,10 LB, podruž. Celje 9.622,00 LB, podruž. Celje 167,00 I. osnov, šola Celje X 1.595,40 Gost. podj. Turist, Lesce 1.500,00 Osnovna šola Žirovnica 1.000,00 Osnovna šola Žirovnica 890,15 Otroški vrtec Beltinci 265,60 Študijska knjižnica v Murski Soboti 370,00 Posebna osnovna šola Murska Sobota 609,45 3. OKTOBRA Osnovna šola ,,Janko Kersnik**, Brdo 1.355,60 „Slovenija-Merkur“, Celje 348,80/ Skupščina občine Domžale 4.389,00 „Elektromontaža“, Ljubljana 2.955,30 Višja šola za zdravstvene delavce Ljubljana 417,50 Republiški sekret. za pravosodje in UO Ljubljana 4.119,90 Višja šola za socialne delavce, Ljubljana 2.110,00 Jože Hreščak, Nova Sušica 23, Košana 100,00 Osnovna šola Radlje ob Dravi 1.796,40 Občinsko sodišče Šlovenska Bistrica 287,60 Delavska univerza, Škofja Loka 223,70 Knjigotisk, Novo mesto 978,85 Društov upokojencev, Zagorje 406,00 Posebna osnovna šola, Ravne na Koroškem 833,90 ZPTT, podjetje za PTT promet, Trbovlje 3.672,15 Lesno ind. podj. Slovenske Konjice 2.150,55 Osnovna šola, Zreče 1.604,00 Kmetijska zadruga, Ribnica 2.609,60 Trg. gost. podj. „Jelka“ Ribnica na Dol. 3.648,25 Osnovna šola Bohinjska Bistrica 1.590,20 Združeno podjetje Hoteli Toplice, Bled 104,60 Stanovanjsko komunalno in gradb. podj. Laško 890,00 Osnovna šola, Solkan 1.635,75 Upravna javne varnosti v Novi Gorici 15.859,80 PTT podjetje, Nova Gorica 52,30 Otroški vrtec, Nova Gorica 1.648,75 Carinarnica Gorica, Nova Gorica 5.676,05 Osnovna šola, Sežana 1.748,10 Carinarnica, Sežana 6.463,55 Dom počitka Rakičan, Murska Sobota 690,65 Osnovna šola Bokovci, Murska Sobota 780,80 „Viator“ Ljubljana, PE Jesenice 6.371,00 KZTCmetovalec, Ljutomer 1.616,30 VVZ Ljutomer 408,70 Osnovna šola Bučkovci 642,95 Osnovna šola Ivana Cankarja, Ljutomer 793,20 Stanovanjsko komunalno podjetje, Ljutomer 1.309,70 Občinski sodnik za prekrške, Ljutomer 91,85 Osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor 1,682,90 Zavod za spomeniško varstvo, Kranj 212,05 Osnovna šola „Adam Bohorič**, Brestanica 816,30 Veterinarska postaja, Brestanica 501,30 Dijaški dom, Krško 436,90 Osnovna šola, Koprivnica 441,35 Tehniška srednja šola, Krško 1.694,60 Osnovna šola, Raka 39,20 „Tobak“ Črnomelj 34,00 Šinkar Janez, Nazarje 51 100,00 Matko Vlado, spl. krojaštvo, Mozirje 56 65,00 Stanovanjsko podjetje občine Koper 936,10 Zavod Primorske novice, Koper 634,25 Dom oskrbovancev, Novo Celje 2.651,20 (Nadaljevanje sledi) > STRAN 8 B—Ml Za enotnost zdrav- stvenega varstva Priprave na referendum o izenačenju zdravstvenega varstva delavcev in kmetov so v Sloveniji končane. V nedeljo in ponedeljek bodo kmetje in delavci ponovno potrdili solidarnost, ki je tako pomembna na tem za človeka tako občutljivem področju. V občinah Maribor,' Lenart, Ptuj, Slovenska Bistrica in Ormož, ki so vključene v delavsko in kmečko skupnost zdravstvenega zavarovanja Maribor, bo v nedeljo in ponedeljek odločalo o združitvi okrog 155.000 zavarovancev. Priprave za združitev obeh zavarovanj tečejo že od lani. Predlog za zagotovitev enakih pravic v zdravstvenem varstvu za delavce in kmete pa so utemeljili tudi s tem, da je to eden najpomembnejših ukrepov za zmanjševanje socialnih razlik med kmečkim , in nekmečkim prebivalstvom. Na mariborskem območju je zlasti zaskrbljujoče naglo zniževanje števila kmečkega prebivalstva. Podatki kažejo, da je v petih podravskih občinah samo še nekaj nad 14 % kmečkih zavarovancev in da se tudi ta odstotek iz leta v leto znižuje. Še bolj zaskrbljujoči so podatki o visoki starostni strukturi kmečkega prebivalstva. Danes živi na pretežno agrarnem podeželju dvakrat več ljudi v starosti nad 65 let, kakor v industrijskih središčih. Zdravstveno stanje tega prebivalstva pa je neprimerno slabše od ostale populacije na mariborskem območju. Eno od najbolj pomembnih vprašanj ob združenju je, kako zagotoviti potrebna sredstva za izenačitev pravic zdravstvenega varstva delavcev in kmetov. Po , podatkih strokovnih služb bo ob primeru združitve obeh zavarovanj potrebno prihodnje leto približno 17 milijonov dodatnih sredstev. Po vseh analizah je bilo očitno, da kmečki zavarovanci na račun svoje lastne solidarnosti ne bi zmogli prispevati več, kot plačujejo sedaj, saj bi morali za takšen obseg pravic, kot jih imajo 1 delavci, plačevati kar 70 % katastrskega dohodka ob nespremenjenem pavšalnem prispevku za zdrav-. stvo, ki znaša sedaj 320 dinarjev na kmečko gospodarstvo letno. Takšno povečanje bi bilo nerealno zlasti še , če upoštevamo nadaljnje obremenitve kmetijskih zavarovancev pri starostnem zavarovanju. Razen tega je treba upoštevati, da so dohodki kmečkega sklada zdravstvenega zavarovanja, ki so vezani skoraj izključno na katastrski dohodek, zelo dvomljivi, kar dokazuje tudi položaj v letošnjem letu zaradi vseh elementarnih nezgod, ki so prizadejale širše mariborsko območje. Zato je v Mariboru po dolgih razpravah obveljal predlog, da se vsa manjkajoča sredstva za izenačitev pravic zberejo z zvišanjem prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev. Ta stopnja naj bi se povečala za 0,51 % od brutto osebnega dohodka. D. P. splošne prakse, ki jih sedaj v ambulantah primanjkuje. REFERENDUM MORA USPETI Tudi na Koroškem in v Šaleški dolini je vse nared za referendum, na katerem bodo odločali o izenačitvi pravic zdravstvenega varstva kmetov z delavci. Vsi zbori zavarovancev so podprli akcijo za združitev obeh zavarovanj. Celo več: na vrsti zborov je bilo slišati predloge, da mora postati referendum 19. in 20. novembra nova etapa v prizadevanjih, da bi v Sloveniji čimprej uveljavili nacionalno zavarovanje. Tudi tod naj bi prišla do izraza solidarnost, saj je mogoče ugotavljati, da bi nekatera manj razvita področja v okviru posameznih regionalnih rizičnih skupnosti sama težko zmogla nove dodatne obveznosti, ki jih bo terjala izenačitev pravic zdravstvenega varstva kmetov z delavci. -ma PRIPRAVE TUDI V ZASAVJU S pomočjo sindikalnih svetov in vodstev osnovnih organizacij so občinski sveti zavarovancev seznanili delavce o predlogu za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Na nedavnem posvetovanju zasavskih občinskih svetov zavarovancev v Trbovljah so poudarili, da,gre za pomembno solidarnostno akcijo, ki jo moramo podpreti. Izenačenje pravic kmetov z delavci pa je tudi v skladu z našimi splošnimi prizadevanji zagotoviti vsem urejeno zdravstveno varstvo. V Zasavju pa hkrati s pomembnostjo tega združevanja še poudarjajo, da bo treba zagotoviti boljšo urejenost osnovne zdravstvene službe in dobiti več zdravnikov USPEŠNE PRIPRAVE -POROK ZA DOBER IZID Na območju Slovenskih Konjic bo v nedeljo odločalo na referendumu nad 1200 kmetov — zavarovancev, okoli 130 privatnih obrtnikov in več kot 1600 upokojencev, 20. novembra pa 4000 delavcev v delovnih organizacijah o izenačenju zdravstvenega varstva za delavce in kmete. Priprave na ta referendum so bile dobre. Največ vprašanj na sejah in delovnih razgovorih je bilo o tem, kako bo z bodočim financiranjem. Izračuni kažejo, da bodo v občini Slovenske Konjice na račun povečanih prispevnih stopenj. plačali okoli 850.000 dinarjev dodatnih prispevkov, ki gredo v breme delovnih organizacij in ne na račun osebnih dohodkov ali pokojnin. Od tega zneska bo približno 650.000 dinarjev odpadlo na delovne organizacije, 200.000 dinarjev pa na proračun občine. Ob upoštevanju, da bodo gospodarske organizacije konjiške komune, sodeč po periodičnih obračunih v letošnjem letu, ustvarile akumulacijo do 70 milijonov dinarjev, to pomeni, da bo dodatna obremenitev znašala le približno 1 % od te vsote, pri kateri pa amortizacija ni vračunana. Zavarovanci so v konjiški občini dobro obveščeni, in vedo tudi, da je treba solidarnost v nedeljo in ponedeljek dokazati z glasom za izenačitev zdravstvenega varstva delavcev in kmetov. V. L. NAKLONJENOST ZDRUŽITVI Zbori kmetov in delavcev, ki so v minulih dneh razpravljali o predlogu za združitev delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja na Gorenjskem, so odkrili veliko naklonjenost zavarovancev tej zamisli. Kmetje so imeli nekaj pomislekov nad tem, če se njihovi prispevki po izenačitvi pravic resnično ne bodo povečevali, vendar so bili povsod zadovoljni z ustreznimi obrazložitvami. Naklonjenosti delavcev temu predlogu pa je na Gorenjskem še zlasti v prid "dejstvo, da je kmečkih zavarovancev komaj 6 odstotkov. Tako bodo morale delovne organizacije za izenačitev njihovih pravic z delavskimi dodati za zdravstveno varstvo le 1,600.000 dinarjev več, kot doslej. Pri stopnji iz brutto osebnega dohodka pomeni to povečanje za 0,08 odstotka, vsota celotnega prispevka za sklad zdravstvenega zavarovanja pa se povečuje za manj kot odstotek, saj je imel delavski sklad letos 170 milijonov dinarjev dohodka. Če bo skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja lahko sama razpolagala z letošnjimi presežki dohodkov, za prihodnje leto niti ne bo predpisovala višje stopnje. M. S. Izmenjava kulturnih skupin Občinski sveti ZSH in ZSS občin Čakovec, Koprivnica, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin so v tem letu izmenjali in organizirali gostovanje 24 skupin delavskih kulturnoumetniških društev, ki so nastopale s skrbno pripravljenimi kulturnimi programi. Tako je nastopalo na območju vseh šestih sodelujočih občin nad 1000 aktivnih članov delavskih kulturnoumetniških društev, njihove programe pa si je ogledalo nad 10.000 ljudi. Ta podatek je vsekakor pomemben, saj gre za stalno in zelo dobro organizirano izmenjavo kulturnih skupin med občinami dveh sosednjih republik SR Hrvaške in SR Slovenije. Pomembno je omeniti tudi to, da izmenjavo kulturnih skupin financirajo občinski sveti Zveze sindikatov vseh šestih sodelujočih občin in to izključno iz sredstev sindikalne članarine. Tako vložen sindikalni dinar pa ima velik politični, gospodarski in kulturni pomen. Občinski sveti ZSH in ZSS sodelujočih občin so na svojem zadnjem posvetu v Ormožu sklenili, da bodo tudi v 1973. letu nadaljevali z razvijanjem sodelovanja na področju kulture in spodbujali delavce in mladino, da svoj prosti čas posvetijo kulturnemu ustvarjanju. F. B. ! . i i 1 2 1 Sava razpisala volitve Uresničevanje ustavnih dopolnil v kranjski občini Koordinacijski odbor za uresničevanje ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah kranjske občine je pred dnevi na svoji seji ugotovil, da se v vseh večjih delovnih organizacijah pripravljajo na oblikovanje TOZD. Najdalj so v industriji Sava, kjer so 1. julija začeli prehodno obdobje njihovega uvajanja. Sprejeli so že vse statutarne predpise za delovanje TOZD, delavski svet pa je že razpisal volitve za nove samoupravne organe, ki bodo 20. decembra. Do tedaj bodo v Savi sprejeli, še sporazum o z dm žit vi TOZD in ure-. dili njihova poslovna razmerja. Znatno slabše pa z uresničevanjem ustavnih dopolnil napredujejo v manjših delovnih organizacijah. V mnogih so se zadovoljili zgolj z ugotovitvijo, da nimajo pogojev za oblikovanje več temeljnih organizacij, ob strani pa so pustili vse naloge za ustreznejšo opredelitev samoupravnega položaja delavca znotraj svoje organizacije. Po ocenah občinskega komiteja ZKS pa se je odnos do teh vprašanj precej popravil po zadnjih sejah osnovnih organizacij ZK, na katerih so razpravljali o uresničevanju pisma predsednika Tita in izvršnega biroja in ob tem posvetili pozornost tudi uresničevanju ustavnih dopolnil. svojitvi v TOZD tudi tam, kjer za to ni pogojev. Člani koordinacijskega odbora bodo poenotili svoje stališče o takih in po- dobnih vprašanjih na posebne^] študijskem sestanku, prvi de> svojih nalog pa bodo opravili d° sredine decembra. Ker je vzrok za zavlačevanje s tem delom pogosto tudi pomanjkanje sposobnih kadrov, so se člani koordinacijskega odbora obvezali, da bodo po posameznih skupinah delovnim organizacijam pomagali pri iskanju najustreznejših lastnih rešitev za samoupravno organiziranost. Kot kaže, je posebno veliko nejasnosti okoli položaja dislociranih enot, saj se pojavljajo težnje po njihovi osamo- V Delamarisu za TOZD Sekretariat osnovne organizacije ZK in sindikalni odbor izolskega Delamarisa sta se na skupni razširjeni seji zavzela za čimprejšnjo ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. Dosedanje razprave v 1300-članskem kolektivu Delamarisa so pokazale, da bi s takšno samoupravno organizacijo izboljšali samoupravljanje in poslovanje podjetja. Dosegli bi tudi veliko razdelitev odgovornosti, ki je zdaj precej centralizirana. To pogosto negativno vpliva na poslovanje, povzroča pa tudi zaprtost podjetja, ki se premalo povezuje s sorodnimi delovnimi organizacijami. Racionalnost poslovanja bi bodoče temeljne organizacije združenega dela najbrž hitro prisilila, da bi se pri programiranju razvoja povezovale z drugo živilsko-predelovalno industrijo. V dosedanjih razpravah okrog TOZD je v Delamarisu še zlasti prišlo do izraza mnenje, da bo pred njihovo ustanovitvijo treba temelj'!0 preučiti njihove bodoče medsebojne samoupravne, solidarnostne in ekonomske odnose. S. K- h h ' tl V d 5 s Poziv ljubljanskih sindikatov Sindikati Ljubljane priporočajo samouprav- - Tudi pri novoletnih darilih ne gre za ,.darilnim organom v delovnih kolektivih, da sprej- ce“, pač pa za preprosto gmotno okoriščanje mejo ustrezne sklepe za odpravo novoletnih posameznikov, za pridobivanje dobrin brez dela daril. in naporov, za odtujevanje dohodka, ki ga Sredstva, ki se uporabljajo za te namene — ustvarjajo delavci. Največja škoda teh nespre-običajno mimo samouprave — so iz leta v leto jemljivih navad pa je moralno kvarjenje ljudi in vse večja. Darila v mnogih primerih daleč pre- navajanje na podkupovanje, segajo še razumljivo pozornost do poslovnih in y opozorilih pisma predsednika ZKJ in Izvrš-drugili sodelavcev. Razširjeno je mnenje, da nega biroja predsedstva ZKJ imamo močno brez dragocenih daril ne bo uspešnega sodelova- oporo, da se upremo tudi takemu zapravljanju "ja med poslovnimi partnerji. Pri tem prevla- denarja delovnih ljudi. duje največkrat preprost račun: „Jaz tebi čim- Sindikalna vodstva v delovnih kolektivih naj dražje darilo, da se mi boš tudi ti primemo od- zastavijo ves svoj vpliv, da bodo samoupravni dolžil." To nima nobene zveze s skrbjo za na- organi odpravili taka novoletna darila. To zahte-Predek delovne organizacije. Saj si mnoga go- vaj0 delavci, ki žive samo od dohodka, ustvarje-spodarsko dobro stoječa in likvidna podjetja nega z delom, svojega uspeha ne zagotavljajo na tak način. Za njihovo uspešnost in trdno sodelovanje z dragimi je pogoj kvaliteta dela in solidnost pošlo- PREDSEDSTVO MESTNEGA SVETA vanja. ZVEZE SINDIKATOV LJUBLJANA JiVNA RAZPRAVA 0 STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU V LJUBLJANI S skupnimi močmi nad ^ stanovanjske probleme ^ delovnih kolektivih se zavedajo, da bo moč stanovanjske probleme reše-w vati le z združevanjem dela sredstev Zaposlenim v ljubljanskih j ovnih organizacijah je veliko ® 'tega, da začnemo v mestu sevati probleme stanovanj-ega gospodarstva hitreje in j i učinkovito, kot smo jih ^edaj. To se je jasno pokazalo javni razpravi o družbenem kr ®?.v?m 0 vezavi sredstev za edrtiranjc stanovanjske grad-mr, pn P°slovni banki in o samoupravnem sporazumu o iz-canju in usmerjanju sredstev fa Stanovanjsko gradnjo, ki se je končala pred kratkim! Družbeno-politične skupnosti mesta so prejele po končani javni razpravi programe za reševanje stanovanjcih vprašanj zaposlenih od okrog 60 odstotkov ljubljanskih gospodarskih organizacij. Od ostalih podjetij pričakujejo programe v kratkem, tako da bo družbeni dogovor in samoupravni sporazum verjetno moč skleniti in podpisati že*konee tega meseca. Iz dosedaj izdelanih programov je moč ugotoviti, da so delovni ljudje v večini za pove- Pred ustano- vitvijo skupnosti SZDTdsedstvo občinskega sindikalnega sveta in izvršni odbor dri -k ^^Ibor sta pred kratkim na skupni seji obravnavala osnutke Us zbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o izločanju in ske erjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo, odlokov s stanovanj-. dec’3 P0(*ročja, ki jih bo sprejela občinska skupščina Maribor v je ten?bm in obrise dela samoupravne stanovanjske skupnosti, ki jo razn - ustanoviti na področju stanovanjskega gospodarstva. V Preidi 80 se °.Predelili za 6 % stanovanjski prispevek in za čim-r11!0 ustanovitev stanovanjske skupnosti. Ker je do konca leta le le časa, bodo do ustanovitve stanovanjske skupnosti formirali inne udarnostni sklad z začasnim upravnim odborom. To je po v ^ Vseh, ki so bili na seji prisotni, potrebno zavoljo tega, da bi tem u 1973 lahko uvedli diferencirano subvencioniranje stanarin. O Predik^tŠne P™!0!1108!! naj bi imela stanovanjska skupnost, bo dal nov i Posebni iniciativni odbor, ki bo ta problem proučil, ime-a pa ga je občinska skupščina. Solidarnostni stanovanjski sklad v Velenjn klovnih ljudi v občini Velenje so sprejeli predlog, da namen"ei°Vne 0r8anizacye iz Šaleške doline od 1. 1. 1973 naprej ni^ e za gradnjo stanovanj kar 9 % od izplačanih bruto osebij °dk0v’ Sai bi bilo mogoče le tako, ob hkratnem angažiranju do iet P°l°žljivih bančnih sredstev in denarja občanov, zgraditi Občir ^ar 2700 novih stanovanj. stanov i • - s*V Jv H n ipu! 1 s * F H S P1 $ rrT» If« 1 : MONICA rešuje probleme kuhinjskega prostora. Treba vam je samo izbrati in razporediti različne Izredna funkcionalnost elementov pa ne moti elegance. Izdelana je v mansoniji, deli, prevlečeni z elemente. MONICA je najnovejši program sestavljive kuhinje. Je rezultat dolgega študija z uporabo ultrapasom, so tople in prirodne barve. Ročajem iz naravnega lesa pa se prileže vsaka roka. sodobnih tehnoloških postopkov. Izdelana je z veliko natančnostjo in prizadevnostjo. Funkcionalnost elementov, iz katerih je sestavljena, omogoča opremo vsakega prostora, še posebno, ker je bila izde- MONICA ustvaija udobnost, svetlobo in toplino - Nov ambient za nov način življenja. Zato je lana zato, da bi z njo opremili sodobne majhne kuhinje. kuhinja podjetja LIPA Ajdovščina želja vsake sodobne gospodinje. “ŽIAVIU SMO SE V LESNO INDUSTRIJSKEM PODJETJU »»LIPA« V AJDOVŠČINI Vsi imajo stanovanja Z0S£*njih treh letih so v ajdovski UPI investirali v strojno opremo in izboljšanje tehnoloških postop-°v kar 14 milijonov dinarjev • Letos so si za 12 milijonov dinarjev zgradili nov obrat stavbnega ^ pohištva in novo žago • Skrb za delovnega človeka in za njegovo počutje prva naloga leto ^esn°industrijskem podjetju „Lipa“ v Ajdovščini štejejo 1968. n; • Za prelomnico v njihovem razvoju. Čeprav se neradi spomi-razn °men3ene letnice — tedaj so delavci s štrajkom opozorili na črto6 nePraviln0Sti " 50 vendar zadovoljni, da so takrat potegnili ted°' vsem> kar je bilo slabega. Novo vodstvo podjetja se je 0 aj poprijelo s številnimi problemi: od zastarelosti strojne štirih11!6 delovnih pogojev, stanovanjskih in drugih problemov v letih je ajdovskim lesnoindustrijskim delavcem uspelo prešo 11.marsikatero težavo. Vztrajno in z veliko požrtvovalnostjo Podle« }eta odstranjevali problem za problemom, tako da danes v j>o h1’ kjer je zaposlenih 680 delavcev, veliko laže dihajo. sindikaiVar^ sem se s Slavkom Furlanom, predsednikom osnovne skega p^. organizacije, sicer pa obratovodjem stavbnega in kuhinj- rešiitoua6*110 Smo med redkimi kolektivi, ki so za vse zaposlene že beli 64 n^Vanjski problem. V minulih dveh, treh letih smo priskr-leta Da delavcem primerna stanovanja, do konca prihodnjega Prošeni 7 °° ^°bilo stanovanja še 27, toliko, kolikor je vloženih tniliiona tV stanovanja naših delavcev smo doslej namenili blizu 2,7 4,65q ooSarj6V’ v naslednjih petih letih pa bomo za to porabili še 41T/S6’ -a sva s predsednikom osnovne sindikalne organi-strojne začela pogovor prav o stanovanjih. Mimo zastarele v°ljo tee^rvme- S0 ^^a stanovanja osnovni problem podjetja. Za-^oun 3’ • i^1 nlso imeli, so jim delavci odhajali drugam. Toda ob SDffravni 0rgani in vodstvo podjetja so pravočasno ukrepali in Čati le s stanovanji zadržiš delavce, začeli za to izlo- potem s.redstva. Na osnovi precizno izdelanega pravilnika so bi danec-xvrtševati stanovanjska vprašanja od primera do primera tovarni ^n!:1 že tak° daleč ' da do konca prihodnjega leta v njihovi takšno n0 vrv nik°gar, ki bi bil brez primernega stanovanja. S da P0..™0 zbiranja sredstev za stanovanja nadaljujejo. Nočejo, Sredstva z^™ stari ča$i- O" tem govorijo tudi predvidena „Če hočemo podjetje razširiti, kar nam trg narekuje, potem bomo morah v naslednjem obdobju zaposliti nove delavce. Stanovanja so dobro zagotovilo, da jih bomo dobili,“ je dodal Slavko Furlan. Ob tej priložnosti je spregovoril še o drugih oblikah skrbi za delavce v njihovi tovarni: „Osnovna sindikalna organizacija je zraven povsod, ko gre za obravnavanje problemov naših delavcev. Tako smo skupaj z vodstvom podjetja poskrbeli, da delavci prejemajo med delom topli obrok v vseh treh izmenah, da jih vsako leto več hodi na dopuste — naš počitniški dom na Krku bomo za prihodnje leto še razširili -da ima veliko delavcev možnosti za rekreacijo po delu v okviru športnih tekmovanj, izletov in podobno. In še na dve na videz drobni stvari bi opozoril: vsako leto za dan republike povabimo v naše podjetje vse naše upokojence in jim pokažemo, kako napredujemo. Ne morete si niti misliti, kako so ti ljudje zadovoljni in hkrati ponosni, da so nekoč delali v tem kolektivu in da nanje nismo pozabili." INFORMIRANJE: POMEMBEN DEJAVNIK ZA BOLJŠE DELO S Francem Slokarjem-Radom, sva se pogovarjala o pomembnosti informiranja. ..Informiranje članov kolektiva o vseh dogodkih v podjetju smo uvedli že 1965. leta," je pripovedoval. „To imamo tako urejeno, da enkrat mesečno po vseh obratih in vseh izmenah organiziramo tako imenovane informativne sestanke. Če pa je treba, imamo za to tudi izredne sestanke v posameznih oddelkih." „0 čem se pravzaprav pogovarjate na teh informativnih sestankih? “ „Vedno obravnavamo več zanimivih tem. V prvi vrsti pa se seznanimo z osebnimi dohodki za tekoči mesec. Kakšni so razponi med posameznimi osebnimi dohodki, kolikšni so bili dohodki prejšnji mesec in isti mesec lani. Pogovorimo se, kako uresničujemo proizvodni načrt, kakšna je vrednost mesečne in kumulativne proizvodnje in izvoza. Pri tem vrednost proizvodnje primerjamo z do- seženimi direktnimi stroški in plansko določenimi cenami. Razpravljamo tudi o delitvi gibljivega dela osebnih dohodkov in o drugem." Nato mi je Franc Slokar-Rado, ki je v podjetju tudi sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov, pripovedoval, da so prav z informativnimi sestanki dosegli tudi, da delavci neposredno odločajo o vseh pomembnih usmeritvah podjetja. Ko gre za večje investicije, teh pa smo v našem podjetju v zadnjih letih opravili precej, najprej o predlogih zanje razpravljajo vsi delavci po posameznih obratih in oddelkih. Tako so bile dosedanje velike naložbe v rekonstrukcijo podjetja „Lipa“ vedno opravljene z velikim premislekom vseh zaposlenih. NALOŽBE, KI SE BOGATO OBRESTUJEJO Predsednik delavskega sveta, diplomiran ekonomist SILVO TROŠT, se je v razgovom najprej ustavil prav pri naložbah v rekonstrukcijo tovarne: „S starimi stroji je naše podjetje do 1968. leta gospodarilo na robu rentabilnosti. Zato smo se tedaj poleg vsega morali odločiti tudi za rekonstrukcijo tovarne. V zadnjih treh letih smo tako investirali 14 milijonov dinarjev, od tega smo dobili 55 odstotkov kreditov, 45 odstotkov pa smo prispevali lastnega denarja. Za ta denar smo si kupili nove stroje, saj smo od celotne vsote porabili za zidove le 24 odstotkov denarja." Naložbe v stroje pa so pomenile tudi intenzivnejšo proizvodnjo in prodor na zunanji trg. Po besedah predsednika delavskega sveta bo njihov bruto produkt znašal letos že 85 milijonov dinarjev, prihodnje leto pa že blizu 105 milijonov dinarjev. Še pred tremi leti pa je v „Lipi“ znašal bruto produkt komaj 39 milijonov dinarjev. Danes skoraj polovico izdelkov izvozijo na zahodno tržišče, v glavnem v Združene države Amerike. Z gospodarno politiko si vsako leto poslej kar dobro napolnijo sklade podjetja. Pred tremi leti je njihova podjetniška akumulacija znašala komaj blizu 4 milijone dinarjev, letos pa bo po predvidevanjih znašala že blizu 13 milijonov dinarjev. V podjetju so občutno popravili tudi osebne dohodke zaposlenih, kar je bil prej dudi eden od razlogov, da so delavci odhajali drugam. Zdaj znaša poprečni osebni dohodek na zaposlenega nad 1500 dinarjev, do konca leta pa računajo, da se bo ta povzpel že na 1700 dinarjev. Za zaključek je Silvo Trošt še dejal: „Letos bomo v razširitev tovarne spet investirali blizu 12 milijonov dinarjev, od tega že 62 odstotkov lastnih sredstev. S tem denarjem smo že zgradili nov obrat stavbnega pohištva in novo žago, v sedanji žagi pa organizirali mizarsko proizvodnjo. Hočem reči, da vsako leto sproti rešujemo vsa naša ozka grla in širimo podjetje le za toliko, za kolikor smo sposobni. Zato smo prepričani, da bomo v naslednjem obdobju dosegli še boljše rezultate gospodarjenja in s tem še več namenili za naše delavce." MILAN ŽIVKO VIČ 4 Letos praznuje 25-letnico obstoja Splošno gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta. Iz provincialnega, obrtniškega podjetja so v teh nekaj letih zrasli v eno vodilnih gradbenih podjetij v Sloveniji. Doslej so zgradili številna stanovanja, tovarne, šole, mostove, ceste. Pri tem so skrbeli za človeka in za svoj razvoj. Danes ni dela, ki bi ga ne biH zmožni narediti. Znanje delavcev, za katero so nenehno skrbeh in moderna tehnologija, ki jo sproti osvajajo, jih iz majhnega Novega mesta postavlja v razsežen jugoslovanski prostor. Ob tem vsekakor zaslužijo pozornost, še več. Isto'ene čestitke nas vseh. Pisati o Pionirju, podjetju, ki ga ne poznamo samo v Sloveniji, pač pa ga poznajo ljudje po vsej Jugoslaviji, na skopo odmerjenem proštom, ni lahko. Kljub temu bi vam želeli predstaviti njihova prizadevanja in uspehe, ki so jih dosegli. To pot smo se odločili, da bodo o svojem podjetju spregovorili Ivan Kočevar, glavni direktor, Roman Jevšek, predsednik centralnega odbora sindikata v podjetju in Anton Bučar, predsednik delavskega sveta. PREBRODILI SMO MNOGE TEŽAVE Ivan Kočevar: „Začeli smo iz majhnega, prebrodili smo mnogo težav in dve veliki krizi. Po zaslugi vseh članov kolektiva in zato, ker smo imeli vedno posluh za vse novo, smo iz majhnega Pionirja zgradili v 25 letih mogočno stavbo, na katero smo lahko ponosni! Pogled nazaj nam predstavj izjemna prizadevanja vseh članov našega delovnega kolektiva, ki so v minulem poltretjem desetletju po svojih najboljših močeh pomagali, da je Pionir postal to, kar je danes. V prvih povojnih letih je bila naloga podjetja obnoviti in na novo graditi industrijske, šolske, kmetijske in dmge objekte na Dolenjskem, v Posavju in v Beli krajini. Po letu 1948 podjetje postopoma širi svojo dejavnost, število zaposlenih narašča, v kolektivu pa se začenjajo zaposlovati strokovnjaki. Od leta 1950 dalje pa se Pionir razvija še bolj pospešeno. Kvalifikacijski sestav v kolektivu se spreminja v korist kvalificiranega in strokovno tehničnega kadra." V času do leta 1956 je zgradil Pionir naslednje večje objekte: tovarno rotacij -skega papirja v Krškem, železo-livamo BELT v Črnomlju, tovarno pletenin BETI v Metliki, odsek avtomobilske ceste v Ivančni gorici, kmetijske objekte na Kočevskem, stanovanjske objekte v Brežicah, Krškem, Novem mestu, Ljubljani itd. Leta 1956 pride zaradi odpovedi investicijskih naročil do hude krize v gradbeništvu, ki zadene tudi Pionirja. Podjetje se znajde v velikih težavah, vendar pa z odločnimi in hitrimi ukrepi samoupravnih organov postopoma zagotovi potrebna sredstva za realizacijo sanacijskega programa. To je bilo mogoče le zato, ker so ves kolektiv, vodstveni kader in samoupravni organi posvečali izredno skrb nabavi novih sodobnih strojev in opreme, povečanju lastnega kapitala, vlaganju večjih sredstev v strokovno usposabljanje in štipendije ter hkrati skrbeli za gradnjo samskih domov in stanovanj. Vse to je ustvarilo pogoje za osvajanje najnovejših načinov dela in tehnologij, ki jih terja sodobno gradbeništvo. Zelo hitra rast podjetja je značilna zlasti za zadnja leta. V letu 1967 je podjetje ustvarilo za 98 milijonov dinarjev vrednosti. Za letošnje leto pa pričakujemo realizacijo v vrednosti nad 350 milijonov dinarjev. Temu uspehu je pripomogla tudi poslovna politika podjetja, ZGRADILI SO Od ustanovitve pa do konca leta 1970 je Pionir na gradbiščih po Sloveniji, v Zagrebu, Skopju, Beogradu, ob Jadranski obali in v republiki Bosni in Hercegovini zgradil: 402 stanovanjska objekta, 392 industrijskih objektov, 60 šol, 108 skladišč in silosov, 98 poslovnih objektov, 117 kmetijskih objektov, 35 zdravstvenih objektov, 48 turističnih objektov, 32 garažnih stavb, 15 mostov, 53 cest, 16 javnih zgradb, 80 komunalnih objektov in 1.404 ostalih objektov. Vsega torej 2.860 raznih objektov v skupni nominalni vrednosti 870,218.000,00 novih dinarjev. ki je upoštevala najnovejše do- dosedanje enote preimenovali v sežke v ekonomiki, tehnologiji TOZD. Veliko, obsežno in od-in organizaciji. govorno delo nas čaka pri , — ustvarjanju najprimernejših 1 ' samoupravnih odnosov, ki naj vladajo med T0ZD ™°traj Jr* združenega podjetja. Naslednja 1 ' Jn§\ , gradbena podjetja, ' kot jih VSAK TRETJI DELAVEC JE BIL V SAMOUPRAVNIH ORGANIH Anton Bučar: „Samouprav-ljanje je samo tri leta mlajše od podjetja in vedno je sledilo hitremu razvoju Pionirja. Hkrati z rastjo podjetja se je razvijalo tudi samoupravljanje. Morda v malo težjih okoliščinah kot proizvodnja, saj nismo imeli na voljo prav nobenih vzorov in izkušenj. Samoupravni organi so se v 23 letih sestali v podjetju na 474 sejah. Delavski svet se je doslej sestal 183-krat, upravni odbor pa 202-k*at. V samoupravnih organih se je v teh letih zvrstilo 762 članov kolektiva. To pomeni, da je vsak tretji član kolektiva sodeloval v enem izmed samoupravnih organov. Težko je reči, v čem so naj-večje zmage našega samoupravljanja v tem času in kaj so največje naloge, ki so pred njim. Najusodnejše odločitve so sprejeli samoupravni organi prav gotovo v letih 1956 in 1965, ko je zmanjkalo naročil in smo morah prodajati opremo in zmanjševati število zaposlenih. Kot veliko zmago lahko štejemo tudi podpis samoupravnega sporazuma o najmanjših merilih za nastanitev in prehrano gradbenih delavcev, ki ga je Pionir podpisal z vsemi slovenskimi gradbenimi podjetji leta 1970. Prav tako lahko štejemo za uspeh tudi podpis samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Oba sporazuma izpričujeta predvsem veliko skrb za zaposlenega in njegovo življenjsko raven. Če govorimo o današnjih nalogah, potem je uveljavitev XXI. in XXII. ustavnega dopolnila, ali delavskih dopolnil, kot smo jim vajeni reči, prav gotovo naj večja naloga, ti je pred nami. Ob tej priložnosti bi rad opozoril, da obeh ustavnih dopolnil ne bdmp mogli uresničiti tako, da bomo preprosto MEHANSKO KOVINSKI OBRAT Delovati je začel leta 1947 ob ustanovitvi podjetja. Z delom je začel v baraki, kije ostala od italijanske zapuščine. Takrat so v obratu v glavnem popravljali avtomobile, podedovane od Nemcev in Italijanov. Ukvarjali so se celo z avtomobilsko proizvodnjo, ko so iz posameznih kosov in sestavnih delov sestavili več tovornjakov, ti so Pionirju takrat dobro služili. V 25 letih se je v obratu izučilo okrog 450 učencev raznih profilov kovinske stroke. Danes pa ima njegov kolektiv 40 • visoko kvalificiranih delavcev, 62 kvalificiranih, 2 tehnika in 55 vajencev. Skozi delavnice gre vsako leto nad 10.000 vozh. imamo sedaj. Tu smo prve korake že naredili. Veliki smoter združevanja pa ne more biti samo v fizični združitvi podjetja, pač pa v hkratni ostvaritvi novih kvalitetnejših samoupravnih odnosov med združenimi podjetji. To nam tudi omogoča, da smo konkurenčni tudi pri izvajanju najzahtevnejših del. Ustna in pismena priznanja investitorjev in kupcev kvaliteti našega dela in doslednemu upoštevanju pogodbenih rokov dokazujejo solidnost podjetja. Za Uspešno dejavnost je bilo podjetje med- drugimi priznanji odlikovano z redom dela s srebrnim vencem.11 Čaka nas ŠE PRECEJ DELA Roman Jevšek: „Pred 25 leti je bila skrb za ozimnico zelo pomembno delo sindikata.'Naloge sindikata so se posebno v zadnjih letih bistveno spremenile. Na vseh področjih se je in se bo tudi v bodoče zavzemal za krepitev samoupravljanja v v podjetju kot celoti in v posameznih delovnih enotah. Podpiral je razvoj take organizacije samoupravljanja, v kateri imajo V 25 letih je Pionir zgradil po Jugoslaviji 402 stanovanjska objeti* in bodo imeli zaposleni vse možnosti, da kot člani kolektiva uveljavljajo svoje težnje v okviru samoupravnih interesov našega kolektiva. V okviru tega vprašanja je naloga sindikata, da se zavzemamo tudi za to, da se v podjetju uvede takšen način informiranja vseh zaposlenih, ti bo na eni strani omogočal članom stalne informacije, na drugi pa, da z načinom informiranja uveljavljajo svoja mnenja in pobude. sluhniti problemom za družben1 standard gradbincev. V nep°' sredni povezavi z reševanje^ standarda zaposlenih je tud1 vprašanje razvedrila in šport* ter letnih dopustov. Mislim, d* smo sindikati v sodelovanju * samoupravnimi organi in vod-stvom podjetja navedena vpra-šanja reševali pravilno, saj to potrjujejo novozgrajeni počit-niški domovi, rezultati na šeg* športnega društva in delo p0.-samezntii izvršnih odborov, 1° omogočajo letovanja članom kolektiva z nižjimi osebnim* dohodki. Samoupravno spor*' zumevanje ter vse akcije v zve# s podpisom sporazumov je bil* še posebej ntioga, ti je zajel* prav vse članstvo.11 Delo v gradbeništvu je bilo in je še danes zahtevno. Naša naloga je zato bila in je še danes, da nudimo tudi gradbincu take življenjske pogoje, ki mu zagotavljajo varno in uspešno delo ter prijetno počutje na delovnem mestu in tudi v prostem času. Na tem področju nas čaka še precej dela. Tudi vsi tisti zunaj našega kolektiva bi morali pri- FOTUJTE IN LETUJTE Z VAŠO alp£ adria Ljubljana, Masarykova 14 ZA DAN REPUBLIKE, 29. NOVEMBER • 7 dni JASNA POD CHOPKEM — CS9R smučanje od 26. ll-do 2. 12. # 5 dni KRIMML — AVSTRIJA, smučanje od 28. 11. do 3. 12. • 5 dni ČEŠKI GRADOVI — plzensko PIVO — PRAGA, °d 29. 11. do 3. 12. S 4 dni BLATNO J®' ZBRO—BUDIMPEŠTA, od 29. 11. d° 2. 12. ♦ ZELENA LAGUNA" POREČ, praznični aranžma — hotel y kat., zimski bazen POHITITE Z ODLOČITVIJO IN PRIJAVO- V TURBIROJU, tel. 315-092 ali 313-451 SGP Pionir se je zadnja leta zlasti uveljavil z gradnjo velikih hotelov ob jadranski obali S. - > ■ . V; \ k ~ {. ' > S > > V A, S 1 v V S \ V V ‘. v \ ' v k <■ a ' i. v 'A i *. v-1. c x. * * .» I ' f Olimpijska streha je »naša« Vse bi še nekako šlo, če se ne bi pri gradbenih delih pojavljali prav na koncu, ko že zmanjkuje denarja in se iztekanje rokov šteje v minutah Že ob prvem »soočenju" z industrijsko montažnim podjetjem »Termika" sem nehote odkril posebnost, ki se je kasneje predstavila kot značilna poteza iz življenja tega delovnega kolektiva. Delavski svet se je sicer sestal v torek zjutraj, vendar ni uspel opraviti vsega dela do večera, tako da se'je seja nadaljevala še v sredo. Z delavskim svetom sva si nehote skočila v lase, ker sem imel prav za la dan dogovorjen pogovor z direktorjem podjetja Milanom Osojnikom. »Lahko je tistim, ki imajo ves kolektiv na kupu in lahko skličejo sestanek delavskega sveta v nekaj minutah. Pri nas je zadeva bistveno bolj zapletena. Že samo obveščanje članov lahko traja po teden dni in nato morajo priti z vseh vetrov v Ljubljano. Razumljivo je, da so seje bolj poredko, kot bi si mi sicer želeli, zato pa se ?am po pravilu nabere veliko opravil. Tako, da ne boste mislili, da je naš delavski svet zbor poklicnih diskutantov, ki mimogrede ,.napihnejo" sejo na dva dni. Kot zanimivost lahko povem, da stane. vsako njegovo zasedanje blizu 2,5 stara milijona, kar daje misliti o številu kilometrov, ki jih morajo člani ..prehoditi" do kraja zasedanja." POSTOJANKE TU IN TAM »Termika" ima 1250 zaposlenih — od tega jih 260 dela v Zahodni Nemčiji in Holandiji ter sem in tja na_ Finskem — in to Predvsem v obratih na Trati ih Bodovljah pri Škofji Loki (proizvodnja mineralne volne), v dveh obratih ,,Perlita“ v Zrenjaninu, kovinskih delavnicah v Ljubljani in v Zrehjaninu ter v Poljanah (specialni termoizolacijski izdelki). Seveda je treba posebej poudariti, da je kakih 700 delavcev zaposlenih pri montažnih in izolacijskih delih. Stalne postojanke rpontažnih enot so v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Zrenjaninu, na Reki in v Splitu. za Četrtino večji napredek Ce bi hoteli dejavnost ..Termike" bolj približati enotnim in splošno razumljivim merilom, moramo poklicati na pomoč nekaj značilnih številk. Na osnovi poslovnih rezultatov v prvih devetih mesecih je docela realen cilj: 170 milijonov dinarjev letne realiza-P‘j.e- Že kratka primerjava z lanskim letom pokaže, da gre za približno četrtino večji dosežek, pri čemer pa je treba upoštevati da Se cene »Termike" od 1970. leta še niso spremenile (razen pri niontažerskih delih.) TEŽA KREDITOV Podjetje bo letos predvidoma ustvarilo za 62 milijonov dohodka Za 15 milijonov skladov. Ob sicer lepi zadnji številki pa moramo J^vhi kratek postanek: večina skladov je, žal, angažirana za Plačevanje kreditov. ,,Žal“ še predvsem zato, ker podjetje nima ■ .1 manevrskega prostora na drugih »frontah" (najbolj skeleča Prav gotovo stanovanjska, o čemer bomo še spregovorili). USPEŠEN PRODOR V SVET ki t>raVi P°sehne dosežke je uspelo napraviti »Termiki" pri izvozu, ° letos skupaj z investicijskimi deli v inozemstvu dosegel 3,3 v j1!0113 dolarjev (približna tretjina vse realizacije). Lep delež se-j, a. odpade na montažo strehe na olimpijskem stadionu v reklanf1 jU ^0^mPia(la je pripomogla »Termiki" s pravo »atomsko" loviti61 ?a P)6110 ime najdemo tudi pri izolacijskih delih na Shel-0 rafinchjah in v nekaterih ladjedelnicah, utee t 0 uspešnem prodora v svet se postavlja vprašanje, kaj bi se je ve?'L° z8°diti v prihodnjih letih. Že takoj po olimpijskih igrah se omeiV v s^a*° 0 zanimanju strokovnjakov iz Sovjetske zveze, ki so nad r možnost> da bi »Termika" sodelovala pri montaži streh uhcami in trgi v mestih mrzlega: .severa. M NAČRTI? DA! TODA ... »N?1 ^^juik je ob tem povedal: KiJ Podobnega smo slišali tudi mi, vendar zaenkrat nismo Olimpijske igre so ponesle ugled »Termike" po vsem svetu. Naš posnetek kaže konico najbolj strmega dela strehe nad stadionom. dobiU nobene konkretne ponudbe, tako da lahko o takih možnostih razpravljamo le teoretično. Prepričan sem, daje ta čas naša ekipa ena redkih v Evropi, ki bi bila sposobna prevzeti tako odgovorno in zahtevno nalogo. S strokovne plati torej ne bi bilo zadržkov, povsem nekaj dmgega pa je denar. Potrebovali bi vsekakor močno denarno soudeležbo. To je pa seveda spet poglavje zase v »kompletni zgodbi". Naš ponos je naša strokovnost." Nasploh velja v »Termiki" trezna presoja, da zaenkrat v inozemstvu ni pričakovati bistvenega širjenja del, tako da nameravajo posvetiti posebno pozornost domačemu tržišču. Čeprav doma ni brez konkurence, so razmere še vedno take, da je za vse dela še vedno preveč, tako da o konkurenčni »bitki" niti ne more biti govora. Največji problem torej ni konkurenca, temveč produkcija, ki ne more dohajati povpraševanja. VARLJIVO ZATIŠJE Kljub navideznemu zatišju znotraj jugoslovanskih meja — zatišje pač lahko zavede samo naivnega ekonomista in še tega ne za dolgo — pa je treba s posebno pozornostjo krmariti gospodarsko barko, da se ne znajde v (finančnem) brezvetrju. Za jugoslovanske poslovne odnose so pač značilne določene »folklorne" značilnosti, ki so — rekli bi — samo za močne živce. Za ponazoritev sicer brezimen, vendar zgovoren primer, ki bi ga z mimo vestjo lahko krstili za pravilo: Pri gradnji tega ah onega objekta so se dela začela že z zamudo in kasneje se zadeva kvečjemu še slabša. Napredek je že, če za nekaj časa uspe zaustaviti padajočo krivuljo rokov. »Termika" se zaradi narave dela pojavlja v gradbeni verigi nekje proti koncu del, tako da je najbolj na očeh, kadar z močjo plime naraščajo vprašanja, kako to, da spet ni šlo brez zamude. Nemalokrat se primeri, da mora požirati grenke očitke, ker pač pravih krivcev nikjer več ni, nekdo pa mora biti strelovod za pedagoške izbruhe! K vsemu je treba prišteti še obvezne praznike, ki-so po navadi določeni za »obvezen" datum, ko mora biti objekt končan. Saj se sliši bolj kot anekdota, vendar je res, da se pri »Termiki" najbolj boje 1. maja, 29. novembra in še nekaterih dni, pred katerimi prav gotovo nekaj noči ne spijo. Zamude prinašajo še nevšečnosti finančnega značaja, za katere je še teže najti pravo zdravilo. Nemalokrat se namreč primeri, da do takrat, ko pride »Termika" na vrsto, predhodniki že izpraznijo investicijski lonec z denarjem. Od obljub in čakanja na denar se pa seveda bolj borno živi. DOLŽNIKI TEŽJI OD UPNIKOV Podatek, da vsi dolžniki »Termike" tehtajo skupaj kar 40 milijonov dinaijev, sama pa dolguje dobaviteljem le 14 milijonov, ne more biti več presenečenje. Samo v zadnjem letu so se teijatve povečale za 10 milijonov. Številke same zase morda še niso dovolj zgovorne brez najnujnejšega komentarja: dobavitelji »Termike" so po navadi take vrste, da lahko vsak čas pridejo na dan z ultimatom — plačaj ali zapri štacuno. Povsem druga pesem je z dolžniki. Dela zanje so že opravljena in najhujše »orožje" je naposled le še tožba. Kako pa je z njeno učinkovitostjo, ni treba posebej razlagati. Zvija se bala za balo. »Termika” — ce že za nazaj nima prave moči — lahko v tolažbo vsaj pri prihodnjih poslih daje prednost tistim, ki se ponašajo s solidnostjo ali vsaj perspektivnostjo in se ogiba sklepanja pogodb z imeni, ki so na slabem glasu. PRIHODNOST NA MLADIH Ne gre za skrivnost, vsaj biti ne bi smela, da mora podjetje, ki gradi svoje načrte predvsem na kvalitetnem delu članov svojega kolektiva, pozorno paziti na to, da vsako leto dobi nove mlade kadre. »Termika" se prav zato dobro zaveda, da obstoj lastne šole za kvalitetno vzgojo vajencev ne more biti vprašanje. Sola ima tri razrede, in sicer dva v Čakovcu in enega v Ljubljani, vseh vpisanih vajencev pa je letos 270. »V bistvu naš kolektiv šteje več kot 1500 članov, če še vajence prištejemo k redno zaposlenim," pravijo v »Termiki". Če smo eže pri vzgoji novih kvalificiranih delavcev, moramo opozoriti na usmeritev, da bi bili vajenci s praktičnim delom čim bolje usposobljeni za bodoče odgovorne naloge. Zaenkrat se je taka usmeritev pokazala dobra in pravilna, saj so pri vseh delih v inozemstvu — če smo pripravljeni to preskušnjo sprejeti za najvišji izpit kvalitete — naročniki poudarjali visoko raven opravljenih del. Navsezadnje ne gre samo za besedno izražanje pohval. Trdnejše merilo so nova naročila. STANOVANJA, STANOVANJA ... Omenili smo že, da »Termika" ustvarja sorazmerno zadovoljivo raven skladov (15 milijonov dinarjev), ki pa so, žal, angažirani v veliki meri za odplačevanje obveznosti. Nekje se to mora poznati, pravzaprav velike izbire sploh ni. Kolektiv se je pred časom z referendumom sicer izrekel za investicije, vendar je bilo že takrat očitno, da taka odločitev lahko velja za sorazmerno kratek čas, nakar bo treba posvetiti posebno pozornost rasti družbenega standarda zaposlenih. V »Termiki" so zdaj na tem, ko ugotavljajo, da se »čas čakanja" počasi izteka in se bodo morali odločiti za močnejšo usmeritev dohodka v stanovanja. Poiskati je torej treba kar moč veliko tako imenovanih notranjih rezerv. Verjetno bodo taka pričakovanja še najbolj realno uresničljiva pri organizaciji dela in pri montažah. KAKŠNA STREHA ZA »NOMADE" Če smo že omenili stanovanja, ne gre pozabiti tudi na prizadevanja za izboljšanje delovnih razmer zaposlenih. Obstoj menze (toph obroki med delovnim časom) je ta čas pri nas že kar pravilo, kadar pa v »Termiki" govorijo o izboljšanju delovnih razmer, mislijo pri tem predvsem na montažerje. Razumljivo, saj so to ljudje, ki praviloma delajo na prostem, nemalokrat v neugodnih vremenskih razmerah in se poleg vsega še kot moderni nomadi selijo iz kraja v kraj. Saj je res, da gre večinoma za mlade ljudi, ki se laže privadijo na hitre spremembe, vendar kolektivu ne more biti vseeno, v kakšnih razmerah montažerji pogosto stanujejo. Po vsej verjetnosti se bodo v »Termiki" odločili za nakup »stanovanj na kolesih", saj bi se z njimi najlaže prilagodili nomadskemu načinu življenja. Kljub relativnemu zaostajanju družbenega standarda je spodbudno, da v podjetju ugotavljajo upadanje zanimanja za inozemstvo in tudi fluktuacija delavcev ni pretirano huda. Vajenci se po pravilu zaposle v »Termiki", če pa že kdo odide, so to največkrat starejši mojstri,ki se odločijo za privatno dejavnost. JEZKOVNE POSEBNOSTI Že v uvodnem delu smo malo za šalo, malo zares opozorili na težave, kijih ima delavski svet pri svojem sestajanju. Zaradi razširjenosti dejavnosti po vsej Jugoslaviji ni presenetljivo, da člani delovnega kolektiva »Termike" predstavljajo kar 8 narodov in narodnosti. Kako se potem sporazumevanje na sejah delavskega sveta? »Treba je reči, da imamo s sporazumevanjem veliko manj težav, kot bi človek morda pričakoval. Telefonski pogovori med Ljub-' ljano in Zrenjaninom so po navadi dvojezični, na sejah delavskega sveta pa je »uradni jezik" nekakšna jugoslovanščina. Glavno je, da se razumemo." Za konec naj navedemo Še osnovne podatke o tem, kako stoje v »Termiki" z osebnimi dohodki. Razveseljivo je, daje najnižji osebni dohodek na spodnji meji 1200 dinarjev, v prvih devetih mesecih letošnjega leta je bil poprečni mesečni dohodek 2226 dinarjev, brez terenskih dodatkov pa 2060 dinarjev. termika doma in v svetu NOVINAR MED STEKLARJI IZ ROGAŠKE SLATINE Brusijo svojo usodo doseči na domačem trgu neprimerno večje zaslužke. Samorastnik je vzdržal in zdaj mu v ZDA in Zahodni Nemčiji ni treba razlagati, kje je Rogaška Slatina. Izvoz smo omenili samo mimogrede. Bolj zato, da speljemo razmišljanje v povsem določeno smer: delovne razmere, osebni dohodek, stanovanja ... Direktor inž. Vojo Djinovski, ki je prišel v Rogaško Slatino 1947. leta, sc spominja, da takrat tovarna sploh ni imela pitne vode in so jo morali voziti v sodu iz bližnjega studenca (ne pozabimo, da pihalec pri peči spije na dan poprečno po 5 do 6 litrov vode!) Pred leti so bile plače v steklarni dokaj pod republiškim povprečjem („Takrat nas ni nihče videl!"), vendar se je kolektiv bolj ali manj zavestno odločal za pospešena vlaganja v stanovanja, modernizacijo proizvodnje, menzo, asfaltiranje ceste, v vodovod do Brestovca na hrvaški strani, počitniške hišice ob morju . . . V pogovoru s predsednikom delavskega sveta Francem Hcrnavsom, predsednikom obratnega delavskega sveta brusilnice Jožetom Haložanom, sekretarjem organizacije ZK Rudijem Jugovarjetn, predsednikom sindikata Mirkom Firerjem in tajnikom sindikata Miletom Jovičičem je bilo sicer slišati, da ljudje sicer niso vedno brez pridržkov in komentarjev razumeli, zakaj je „dobro še malo počakati, preden naj bi sedli k bolj založeni mizi", vendar vodstvu podpore nikoli niso odrekli. Zaupanje je vedno vzdržalo preizkušnje. Nekaj pa je le treba povedati: v steklarni doslej pri izplačilu osebnih dohodkov niso zamudili niti enega samega dneva in le-ti doslej še nikoli niso bili manjši od 100 %. Najnižji osebni dohodek v steklarni (v letošnjih prvih devetih mesecih) je bil 1.500 dinarjev (zdaj ga bodo dvignili še za 100 dinarjev), poprečni osebni dohodek v tem času pa je bil 2.030 dinarjev. „Zdaj kažejo na nas s prstom, češ da smo bogataši, pred petimi ali desetimi leti pa . ..“ (Komentar se nanaša na uvodne misli sestavka). Prav gotovo je osnovna skrb (če pozabimo na proizvodnjo, izvoz in drugo) le veljala stanovanjem. Steklarna je sama Zgradila 11 blokov „Beli metalurgi" so rekorderji v pitju -- vode. množice podatkov in številk nabralo Morda je skrivnost uspehov steklarne „Boris Kidrič" v Rogaški Slatini v tem, ker je sama zase „daleč od sveta" in veljajo zanjo ista pravila kot za samorastnike: ,JPomagaj si sam, bodi pogumen in zdrži!" Steklarna je sicer izvažala že pred vojno, vendar je zadnjih 25 let vztrajno gojila in utijevala svoj ugled kvalitetnega izvoznika. Tudi takrat, ko se je zdelo, da je moč Če napaka je, izkušenemu očesu ne bo ušla. nekaj podatkov, ki bi jim sicer lahko rekli, da so „drobni“ , vendar je njihovo pravo vrednost zelo težko oceniti. Kako naj ocenimo vrednost obiska v bolnišnici? Vsak „glažu-tar“ iz Rogaške Slatine dobro ve, da ga bo - če ga bo že slaba sreča spravila v bolnišnico - obiskala sindikalna delegacija. Posebno poglavje so upokojenci. Letos se bodo že sedemnajstič zapored zbrali v steklarni za dan republike, malo bodo pogledali, kako uspevajo nasledniki, trčili na zdravje in tudi zaplesali. .. „Pri nas bi dnevu republike skoraj lahko rekli dan upokojencev," se pošalijo v steklarni. Menda ne izdajamo posebne skrivnosti, da so letos za svoje nekdanje delovne tovariše (več kot 200 jih pričakujejo) pripravili posebna darila in še po 30 starih tisočakov za priboljšek. „Saj ne gre za pomoč," smo slišali komentar, „vendar ne smemo pozabiti, da so oni dajali svoj delovni prispevek prav takrat, ko nam ni šlo najbolje. Vsaj s pozornostjo bi se jim radi oddolžili." Veliko pozornosti posvečajo v steklarni tudi letnemu oddihu. V svojih hiškah ob morju imajo naenkrat prostora 'za 11 družin (prihodnje leto že za 17), morda,pa bodo uspeli postaviti kaj tudi na Po-horju ali Boču. Mile Jovičič je prišel 1947. leta iz Ložnice v steklarsko šolo v Rogaško Slatino, se izšolal in — ostal v steklarni: „Lahko rečem, da o kakšnem šovinizmu pri nas ni bilo nikoli niti sledu. Delo nas združuje in kolikor znaš, toliko pač veljaš. Zdi se mi, da bi lahko pri nas našel od vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti vsaj po enega .predstavnika1. Največ je seveda domačinov, kakih 30 % pa jih prihaja na delo z vasi onkraj Sotle." Nekajkrat je že na tisk priletel očitek, da raje iščemo negativne kot pozitivne značilnosti življenja, vendar se nam je v steklarni le zdelo, da moramo vprašati tudi za „pro-bleme", ker bi sicer lahko padel očitek, da smo se vedli kot izbirčna kura, ki je pojedla samo pšenico, oves pa pustila. Torej, se kdaj „za-kuha"? „Pri nas bi prav gotovo prišlo do eksplozije, če bi se plače kdaj zakasnile za dan ali dva," se smejejo Ro-gačani. ..Najbolj se ta čas razprava razgreva ob beneficirani delovni dobi. Toliko bolj, ker zdaj dobra polovica članov kolektiva uživa beneficirano dobo. Ni nam vseeno, kako bo vnaprej, saj se že zdaj mladi rod težko odloča za steklarski poklic. Dve ali tri leta že nismo dobili nobenega pihalca. Dokler bomo „stari" držali, bo že šlo, kaj pa potem? Beneficirana delovna doba je verjetno bistveno zagotovilo, da kaj kmalu ne bomo zabredli v hude kadrovske težave. Res je, da bi lahko veliko večino .kritičnih1 delovnih opravil docela avtomatizirali, toda izkušnje iz inozemstva so zgovorne: stroji se v kvaliteti izdelka niti približno ne morejo meriti s človekom. Nikakor torej ni vprašanje, ali imamo razumevanje za človeka ah ne - smiselno povezano z izhodom: avtomatizirajte in ne boste več potrebovali beneficiranega staža, ker ne bo več silikoze, omrtvičenja živcev v roki (pri brusilcih), okvar na hrbtenici, težav z vročino (pihalci delajo komaj meter ali dva od peči s 1500 stopinjami) in podobnim - temveč se bomo verjetno vedno znova morali odločati, ali ostanemo pri vrhunski 'kvaliteti našega stekla ali ne.11 V neposredni povezavi s to odločitvijo je tudi prvi naslednji korak na produkcijskem področju: v Kozjem bo kmalu zrasel "nov obrat - brusilnica, ki bo dala delo več kot 100 delavcem. Zgibni traktor Zimbeijack za izvleko lesa iz gozdov Skrbni gospodarji Sorazmerno maloštevilni kolektiv Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin nenehno povečuje obseg gozdnih de! Soško gozdno gospodarstvo Tolmin gospodari s 103.145 hektari gozdov, ki se raztezajo na območju štirih občin. Od tega je družbenih gozdov 44 %, zasebnih pa 56 %. Izračunali so lesno zalogo, ki znaša 13,214.000 kub. metrov oziroma poprečno 128 Jcub. metrov na hektar. Zaloga v družbenih gozdovih znaša poprečno 158 kub. metrov na hektar, v zasebnih pa 104 kub. metrov na hektar. Iglavcev je 36 %, listavcev pa 64 %. Kolektiv soškega gozdnega gospodarstva sicer šteje le 560 članov, ki kar se da skrbijo za te gozdove: od pogozdovanja, poseka, spravila do gradnje in vzdrževanja gozdnih cest. Relativno maloštevilen kolektiv - v zadnjih desetih letih seje zmanjšal skoraj za tretjino - tudi redno izpolnjuje pogodbene obveznosti do kupcev lesa in nenehno povečuje tudi vrednost izvoženega lesa. To je tako posledica prizadevnosti kot racionalizacije del, dobre organizacije gozdne proizvodnje, predvsem pa uvajanja mehanizacije, kar je podjetju omogočilo zares visoko proizvodnost dela. Povejmo še. da je v podjetju 30 članov z vi- soko strokovno izobrazbo, 70 s srednjo strokovno izobrazbo in kar 400 kvalificiranih delavcev. Les je nadvse pomembna in pogosto nepogrešljiva surovina. Nemogoče je našteti, za kaj vse ga uporabljamo. Vse države z bogatimi gozdovi imajo aktivno zunanjetrgovinsko bilanco. Spričo naglega porasta števila prebivalstva, razvoja mest in industrije ter s tem v zvezi z vse bolj grozečo onesnaženostjo ozračja, so postali gozdovi neprecenljive vrednosti še po eni funkciji: kot rekreativno področje, za prebivalstvo. Prav zavoljo slednjega marsikje gospodarsko ne izkoriščajo najlepših gozdov, temveč jih spreminjajo v nacionalne parke, kamor se ljudje zatekajo vsaj za kratek počitek. SODOBNA GOZDNA PROIZVODNJA Tako so nam o gozdovih kot o živem, dragem bitju, pripovedovali v Soškem gozdnem gospodarstvu Tolmin. Pripovedovali pa so nam tudi o svojih problemih - kje jih ni! - o nelikvidnosti kupcev, o naraščajočih proizvodnih stroških, seveda pa tudi o uspehih. Celotni dohodek se je v podjetju dvignil, prav tako čisti dohodek in osebni dohodki. Tudi ko so naštevali številke o tem, pri čemer niso skrivali ponosa, so se znova in znova vračali na gozd, na uspešno pogozdovalno akcijo, na novo gozdno cesto v doslej nedostopno gozdno področje, na lepoto drevja ali na življenje v gozdu. Gozdarski poklic je vendar nekaj posebnega. To moramo poudariti prav zaradi tega, da bi razumeli delovne uspehe Soškega gozdnega gospodarstva: popolnoma so namreč mehanizirali posek in izdelavo lesa. Letos so, denimo, posvetili vso pozornost mehanizaciji lupljenja iglavcev, popolnoma so mehanizirali nakladanje in razkladanje hlodovine, za spravilo lesa do kamionskih cest uporabljajo različne tipe žičnih žerjavov, od katerih je kar tretjina vseh, kar jih je v državi, v Soškem gozdnem gospodarstvu. Njihovi žičničarji montirajo Najtežja naloga, ki stoji pred nami, je gradnja tovarne ivemih plošč, ki jo bomo s pomočjo inozemskih in domačih kreditov gradili v Novi Gorici skupaj z Meblom. Zaradi devalvacij se je investicijska vsota povečala. Naš delež za osnovna sredstva bi znašal 17,500.000 din, kar bi morali vlagati postopoma do leta 1976. Ta naložba predstavlja na nas znatno breme, vendar si bomo z njo zagoto- ♦ vili. stalno tržišče za manjvreden les listavcev, ki ga bo vedno teže prodajati na italijanski trg. Direktor SGG Tolmin mgr.VIKTOR KLANJŠČEK takšne žične žerjave tudi drugod po državi. Skoraj v celoti pa so mehanizirali tudi gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest. SKRB ZA DELAVCA NI FRAZA Podjetje ima lastni šolski center na Lokvah, kjer se vrstijo tečaji za upravljavce motornih žag, žičnih žerjavov, nakladalnih žerjavov, monterje žičnih transportnih naprav in o varnosti pri delu. Pisati o delu gozdarjev in ne omeniti dejstva, da gozdni delavec živi in dela v izredno težkih razmerah - vremenske ne-prilike, oddaljenost od stalnega bivališča in kljub vsemu še vedno težko fizično delo - je nemogoče. Zato podjetje skrbi za zaščitna sredstva, za obleko, obutev, za prehrano delavcev, gradi bivališča v gozdu, s posojili pomaga delavcem, da rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, z regresi jim omogoča, da preživijo del svojega dopusta bodisi v lastnem počitniškem domu ali kje drugje ... Današnje Soško gozdno gospodarstvo v sedanjem obsegu je nastalo 1957. leta, ko sta se združili Gozdni gospodarstvi Gorica in Tolmin. Leta 1963 so bili ukinjeni gozdarski obrati pri kmetijskih zadrugah, ki so gospodarili z zasebnimi gozdovi. Od tedaj dalje so tudi ti gozdovi v upravljanju SGG Tolmin in od tedaj je skrb za vse gozdove enaka. Zasebni lastniki gozdov sodelujejo v samoupravnih organih podjetja, soodločajo o gospodarjenju in razporejanju dohodka. Podjetje jim je omogočilo nakup motornih žag in jih usposablja za ravnanje z njimi in za njihovo vzdrževanje. Toda gospodarjenje z gozdovi ne pomeni le po- seka, pač pa predvsem gojenje. In tudi na tem področju Soško gozdno gospodarstvo posveča enako skrb zasebnim kot družbenim gozdovom. ZAPISATI PA VELJA' ŠE ENO RESNICO: V Soškem gozdnem gospodarstvu je tako, ker so delavci zares prevzeli v svoje roke upravljanje s tako pomembnim družbenim bogastvom kot so gozdovi. Praktično ni delavca, ki ne bi bil vsaj enkrat član bodisi delavskega sveta podjetja ali obratnega delavskega sveta; tako je vsak delavec neposredno sprejemal odgovornost za razvoj podjetja. GOZD JE V SKRBNIH ROKAH Organizacijske oblike upravljanja z gozdovi so doživele po vojni več sprememb, tako kot drugod po državi, tudi v severnoprimorskih občinah, kjer se raztezajo gozdovi Soškega gozdnega gospodarstva. Značilno pa je vendarle, daje na primer za upravljanje s Trnovskim gozdom, ki je med narodnoosvobodilno vojno nudil varno zavetje partizanskim enotam, bila ustanovljena posebna uprava že 1944. leta pri IX. korpusu, prav tako za idrijski državni gozd, za poverjenika oziroma upravitelja obeh gozdov pa sta bila imenovana poznejša zvesta člana kolektiva Soškega gozdnega gospodarstva Venčeslav Štravs in Viki Kavčič. Mehanizirano nakladanje hlodov STRAN 16 DELAVSKA ENOTNOST - ŠT 46 prekratka odeja Podjetje bo do leto 1975 povečalo bruto produkt 110 150 milijonov dinarjev, število zaposlenih pa 5e bo od sedanjih 500 povečalo na 600 delavcev * Za stanovanja bodo v prihodnjem letu namenili več kot 3 milijone dinarjev , »Ilirije11, ljubljanske tovarne •^mičnih izdelkov najbrže ni rei>a posebej predstavljati. Kdo Je pozna najrazličnejših loščil, ekorativnih kozmetičnih izdel-r°v> lasulj, ki dnevno prihajajo j Proizvodnih dvoran tovarne? POUDAREK LASTNEMU RAZVOJU Ljubljanska tovarna kemičnih izdelkov Ilirija prav gotovo ne bi dosegla tako spodbudnih rezultatov gospodarjenja, če ne bi posvečala veliko skrbi kvali- • . kvarne. bi posvečala veliko sKrni Kvair- 0k ° le tokrat naša pozornost teti izdelkov. Njihov uspeh pri u3?a k nadaljnji poslovni osvajanju tržišča je razenvkva-ten, ntvi P0(ljetja, k rezu,ta- hteti izdelkov tudi v izredno so- gospodarjema, skrbi za de- Mnem izpolnjevanju rokov gle- iem»8aMC °ve^a -m še marsi" de dobave blaga kupcem in še v ialUM Vpr!n^ mriFTFR' tem, da si tudi v najhujših časih mz- J0ZE RICHTER, zagotove dobro reprodukcijsko blago. J inist JANU/. uukiinv iz ~ , „ ?®alitsko planskega sektoija in „Seveda pa takšnih uspehov ‘V°ZE KOVAČ, vodja splošne- ne bi dosegli, če ne bi za vsem Sektorja v tovarni. tem stali marljivi ljudje,“ je pri- Proizvodni prostori tovarne kemičnih izdelkov Ilirija so danes stisnjeni med Tržaško cesto in železniško progo v Ljubljani. Zato že razmišljajo o gradnji nove tovarne v industrijski coni na Viču __ najrazličnejših licencah. To iz preprostega razloga, ker s tem, ko sami razvijemo izdelek, lahko točno predvidimo surovine, ki jih lahko v pretežni meri kupimo na domačem tržišču. Za primer naj omenim sveče. Še do -.13° MILIJONOV DINARJEV DO KONCA N LETA kak" • rei nas j® zanimalo, po ,sru so poslovni rezultati reiJetla v letošnjem letu. Di-°r tovarne odgovaija: prvih devetih mesecih o,," etni načrt uresničili s 75 trdil Jože Kovač, vodja splošnega sektoija. „Del teh ljudi dela tudi v našem razvojnem laboratoriju, na katerega smo zelo ponosni. Povedati vam moram, da IlUMll. rUVCUtill V ČU11 -- iviuivivtuv-i r----- dajemo velik poudarek prav raz- vodnjo sveč, lahko uporabljamo vijanju lastnih izdelkov in se zanje tudi domač parafin 7 zelo izogibamo proizvodnji po reške rafinerije.11 lt °*i, kar je za blizu 20 odlokih, več> kot v enakem ob-laš w - - Računamo, da bo 130 *S??.nji bruto produkt blizu milijonov dinarjev.11 ’ y1' kaj izvažate? “ 8 avnem izvažamo naše na "d 7hodna tržišča, to - koslova£k°’ Madžarsk0’ času npv, :k° m v zadnjem izdelke je na D uzisua, iu ^škoslovaSf0’ Madžarsk°’ 2asu neka; , m v zadnjem sko zvezo' pla!ega tudi v Sovjet-do konca"|ptačUnamo,da bomo ne de>p1a leta “vozili v omenje- 10 maiic" tike k on a zav°lj° izredno ve-2ahodn0 xJrCn-‘:c Prodiramo na skušamo nZa začetek hiš, se m?rek° večjih trgovskih nom.“ P V1 ne Pod svojim ime- Pojasnij1?.. l°varne je nato še dohodka u,bo ktošnji ostanek narjev jn hu P mili]onov di- ?°žiIi biiZua170d°1Ila skladena" ]ev azu 17 mdijonov dinar- Naj povemo, da ima razvojni laboratorij v tovarni kemičnih izdelkov Ilirija tri osnovne oddelke: razvojni oddelek, oddelek za ekonomske raziskave in industrijsko oblikovanje ter oddelek za kapitalno izgradnjo in tehnologijo. V njem dela več kot 10 strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo. tovarna kemičnih izdelkov Ilirija iz Ljubljane je prva v frizerski kozmetiki pri nas. Zato so si zgradili rta studio, kjer vzgajajo frizerje za vso Jugoslavijo nedavnega smo morali parafin zanje uvažati, zdaj pa, ko so naši strokovnjaki v razvojnem laboratoriju „pogruntali“ nov tehnološki postopek za proiz- NOVA TOVARNA V KOZAR J AH Vzporedno s prizadevanji, da bi razvili kar največ lastnih izdelkov, kar pomeni tudi manjši uvoz surovin, so oči celotnega kolektiva Ilirije že uprte v gradnjo nove tovarne. „Na eni strani Tržaška cesta v Ljubljani in na drugi strani železnica nam preprečujeta, da bi se na sedanjem prostoru še širili,11 je pojasnjeval diplomirani ekonomist Janez Ogrinc. „Zato smo se že odločili, da si bomo novo tovarno zgradili v industrijski coni1 na Viču v Kozar-jah. Do 1975. leta bomo zemljišče komunalno pripravili in takoj nato začeli z gradnjo nove tovarne. Najprej bomo zgradili prepotrebna skladišča in nekatere pomožne objekte, nato pa še proizvodno halo, kamor bomo v celoti preselili našo kemično proizvodnjo, proizvodnja kozmetičnih izdelkov pa bo ostala v sedanjih prostorih, ki smo jih zgradili pred tremi leti.11 Seveda pa v podjetju Ilirija tudi do 1975. leta ne bodo mi- rovali z naložbami. Računajo, da bodo do takrat dosegli že več kot 150 milijonov dinarjev bruto prometa. Število zaposlenih bi se od sedanjih 500 povečalo na blizu 600 delavcev. Večino prigospodaijenih sredstev bodo do 1975. leta naložili v nove stroje. Naj povemo še to, da bodo tako kot vse doslej tudi novo tovarno zgradili v glavnem s svojimi sredstvi. V Iliriji se širijo le toliko, kolikor jim to dopuščajo sredstva. Zato imajo danes že več kot 40 mili- posebne šampone za poškodovane lase in za razcepljene lase ter specialne šampone za nego otroških las. Seveda bomo spet dali na tržišče novo kvalitetno serijo lakov za lase in lasne utrjevalce v novih modnih niansah z barvnim efektom. Na področju lasulj pa naj omenim najrazličnejše lasne dodatke, ki jih bomo začeli proizvajati za krepkejši spol,11 je odgovoril direktor tovarne dipl. inž. Jože Richter. „Tudi v prihodnje ne bomo prav nič spreminjali na- lmaio uanes ze vec kui-tu mm- ------- r. •- _ jonov dinarjev lastnih obratnih šega proizvodnega programa. Se sredstev. Nočejo, da bi jim po- pravi, ostali bomo še naprej pn stala odeja prekratka, zato danes niso tudi nikomur ničesar dolžni. Celo to počnejo, da plačujejo blago dobaviteljem vnaprej. NAJVEČJI V FRIZERSKI KOZMETIKI Ilirija je danes v Jugoslaviji največji proizvajalec frizerske kozmetike. Tudi z drugimi kemičnimi izdelki je osvojila velik del jugoslovanskega tržišča: z najrazličnejšimi kremami za čevlje pokriva 37 odstotkov potreb tržišča, s parketnimi loščili 34 odstotkov, njena proizvodnja sveč pa pokriva celo 60 odstotkov jugoslovanskih potreb. KAKŠNE NOVOSTI PRIPRAVLJA JURIJA11 V PRIHODNJEM LETU V FRIZERSKI KOZMETIKI? ..Pripravljamo nekaj novosti, in sicer bomo začeli proizvajati V tovarni kemičnih izdelkov Ilirija so upravičeno ponosni na lasten razvojni laboratorij proizvodnji štirih skupin izdelkov, to je loščil in čistil, lastne kozmetike, sveč in lasulj.11 SKRB ZA ČLOVEKA V „dirki“ za čimbolj rentabilnim poslovanjem in prilagajanju modnim novostim pa v Iliriji niso pozabili na delavce. Zaposleni v tej ljubljanski tovarni ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT NA KREDIT J razmeroma dobro zaslužijo, saj znaša poprečni osebni dohodek na zaposlenega že več kot 2000 dinarjev. Sistem nagrajevanja imajo izoblikovan tako, da je vsak zaposleni nagrajen za opravljeno delo. Tudi delovne pogoje imajo delavci dobre, zlasti od 1969. leta dalje) ko so zgradili novo tovarno. Poskrbeli so tudi za toplo malico. Sami še nimajo obrata družbene prehrane, za to pa tople obroke pripeljejo v tovarno od zunaj, kar je prav tako učinkovito. ,.Priznati pa moramo,11 je nadaljeval Jože Kovač, vodja splošnega sektorja, „da za stanovanja delavcev doslej nismo dovolj skrbeli. Šele v zadnjih dveh letih smo za ta namen dali več sredstev. Toda potruditi se bomo, da bo poslej več naših delavcev dobilo primerna stanovanja. Prihodnje leto bomo stanovanjski prispevek podvojili in bo znašal kar 8 odstotkov od bruto OD. Računamo, da bomo za stanovanja že v prihodnjem letu zbrali nad 3 milijone dinarjev.11 M. Z. IZ LJUBLJANSKE TOVARNE KEMIČNIH IZDELKOV 1URUA_______________________________________ Nikoli INTEGRACIJSKI PROCESI IN ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA Po poti združevanja Se bo osemnajstim delovnim organizacijam v ZP Iskra pridružila še devetnajsta - celjska tovarna EMO? # Priključitev EMO je možna in gospodarsko utemeljena Po drugi svetovni vojni povsod v svetu narašča potreba po industrijskih izdelkih in storitvah za investicije, za družbeno in osebno porabo, in to ne glede na družbeno ureditev in stopnjo razvitosti posameznih držav. Obseg teh potreb pa ni le v množini istovrstnih ali sorodnih izdelkov, temveč tudi v velikosti skupkov raznovrstnih in popolnoma različnih izdelkov in storitev. zahteva Časa - združevanje Odjemni del trga se združuje v močna središča, da lahko uresniči velike in vedno zahtevnejše projekte in da lahko zadovolji svoje raznovrstne potrebe pod najugodnejšimi pogoji iz čim manj virov. Ponudba mora biti zato vsako leto večja, širša in obsežnejša. Finančne možnosti trga pa, razumljivo, zaostajajo za temi potrebami, kar povzroča hud konkurenčni boj med ponudniki v cenah, kako- uspešnost tudi na jugoslovanskem tržišču iz leta v leto bolj ogrožena, zlasti zaradi naglega združevanja konkurenčne industrije v drugih republikah, ki je bolje opremljena, ima širšo materialno osnovo, večje rezerve delovne sile in obsežnejši izbor kadrov. Na zunanjih trgih pa prodajamo drobnjakarsko in nerentabilno. Slovenska industrija mora v naslednjih letih z združevanjem oblikovati velika podjetja, ker bo lahko le tako organizirana racionalno izkoriščala omejene finančne vire naše republike, se naglo modernizirala, pravilno zaposlila kadre, uspešno prodirala na domače in zunanje tržišče ter razširila svojo materialno osnovo. S tem bo okrepila svojo ter splošno gospodarsko zmogljivost naše republike in lahko zagotovila zaposlenim dolgoročno socialno varnost in primeren osebni standard. iSE '•S -.v.«., ... Ob tekočem traku za proizvodnjo čmo-belih televizijskih sprejemnikov v ISKRI vosti, rokih dobav in plačil, širokosti in kompleksnosti ponudbe blaga in storitev. Zato se industrijska podjetja rporajo združevati, in sicer znotraj in izven svoje proizvodne grupacije. Le velika združena podjetja, le velike grupacije istovrstnih in raznorodnih podjetij lahko koncentrirajo kapital in kadre in izvedejo notranjo delitev in specializacijo dela. Na ta način lahko uporabijo in uvedejo v proizvodnjo najnovejše tehnološke in znanstvene dosežke oziroma najnovejše — moderne metode vodenja in upravljanja. To pa je pogoj za potrebno poslovno okretnost in doseganje najboljšega razmeija med kvaliteto in ceno. Iz tako zagotovljenih ekonomskih učinkov znotraj podjetja in doseženih ekonomskih učinkov na tržišču lahko taka velika grupacija naglo širi svojo materialno osnovo, svoje kadrovske in proizvodne zmogljivosti, skratka, naglo veča svoj gospodarski potencial. S tem pa se veča tudi gospodarska zmogljivost ožjega in širšega gospodarskega področja. Jugoslovanski trg je zanimiv, vendar za take grupacije premajhen, da bi lahko dosegle dovolj velike oziroma ekonomične proizvodne serije. Zato se morajo naša industrijska podjetja vključevati v mednarodno delitev dela in iskati možnosti za prodajo svojih izdelkov na mednarodnih tržiščih. Na teh tržiščih pa se lahko in morajo pojaviti le z obsežno in konkurenčno ponudbo, kar pa lahko store le, če so združena. Zato se je tudi pri nas že pred časom pričel nagel proces združevanja industrije. RAZDROBLJENI, ŠIBKI IN SKROMNI V USPEHIH Za slovensko industrijo je značilna razdrobljenost, majhnost podjetij, ki so finančno šibka, pomanjkljivo opremljena ali zastarela in zato dosegajo skromne ekonomske učinke. Zato je njihova močan kolektiv, ki je sposoben uspešno konkurirati tako na mačem kot tudi na inozemskih tržiščih. Združeno podjetje Iskra je organizirano kot združeno podjetje posluje po statutu, sprejetem v letu 1965. Tovarne in specializira delovne organizacije so samostojne in samoupravne enote, kif upravljajo člani njihove delovne skupnosti neposredno in po svof organih upravljanja. Vse organizacije v združenem podjetju po1 jejo po določilih statuta in splošnih aktov združenega podjetja, i organizacij sko-statusnih pogodbah, ki jih sklenejo z združeni) podjetjem, ter po določilih svojih statutov in splošnih aktov,i čemer v svojih statutih natančneje opredeljujejo organizacijo,f gane upravljanja, njihove pristojnosti, temeljna načela poslovanja urejevanje delovnih razmerij. Med združenim podjetjem in olf nizacijami v njegovi sestavi ter med organizacijami samimi ni s3’ sidiarne odgovornosti. Izjemoma pa se organizacije z združen-podjetjem dogovorijo o medsebojnem jamstvu le na podlagi > glasja vseh delavskih svetov drugih organizacij v sestavu združena) podjetja. Združeno podjetje ima svoj rezervni sklad. Razm^ oblikovanja tega sklada pa določa vsakoletni gospodarski združenega podjetja. Razen tega se pri združenem podjetju lak formirajo še poslovni sklad in drugi skupni skladi na osnovi pogoj med združenim podjetjem in njegovimi organizacijami. To je nekaj določil, ki urejajo medsebojne odnose med lovnimi organizacijami združenega podjetja, njihov status, pravi in dolžnosti. Na tej podlagi je zgrajena čvrsta povezanost ^ lektivov v združenem podjetju, ki se odraža v enotnem nastopih domačih in tujih tržiščih, v kompleksnih storitvah in ne le P' prodaji izdelkov posameznih tovarn. Lahko trdimo, daje združb podjetje Iskra doseglo v nekaj zadnjih letih tako hiter in uspeš* vzpon prav na osnovi integracije gospodarskega in umskega kapm doslej razdrobljenih delovnih organizacij. Ta vzpon pa se sev^ odraža tudi v ekonomskih uspehih, ki zagotavljajo tako zdrk* nemu podjetju kot posameznim organizacijam v njegovem sesti1’1 uspešno perspektivo tudi v prihodnjem razvoju. PRED NOVO INTEGRACIJO! Zato ni naključje, da je Združeno podjetje Iskra zanimivo' marsikatero delovno organizacijo v Sloveniji, ki ima soroden * podoben proizvodni program. Prav v zadnjem času teko intenzi^ priprave za pridružitev celjske tovarne EMO k Iskri, ki so pti) zaprav že v zaključni fazi. Ta veliki celjski proizvajalec posode!; sanitarnih izdelkov, toplotnih naprav, odpreskov in avtomobili' koles, ki zaposluje več kot 3500 delavcev, vidi v priključitvi1 Združenemu podjetju Iskra možnosti za hitrejši in uspešnejši $ daljnji razvoj. Toda o tem bo odločal kolektiv sam na bližnji referendumu. Vključitev podjetja EMO v ZP Iskra je možna in utemeljena, ^ je proizvodni program tovarne EMO tržno zanimiv in se ne prekd? s proizvodnim programom drugih Iskrinih tovarn, ker obstii) tržna, programska in tehnološka sorodnost med obema kole^' voma in ker se s tem večajo možnosti ekspanzije tako povečati^' združenega podjetja Iskra. ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA SE PREDSTAVI V procesu teh integracij je nastalo tudi Združeno podjetje Iskra, ki združuje 18 samostojnih delovnih organizacij in sicer 16 proizvodnih ter specializirano organizacijo za znanstvenoraziskovalno dejavnost (Zavod za avtomatizacijo) in specializirano komercialno delovno organizacijo (Iskra Commerce). Ta slovenski gigant na področju elektrotehnike, elektronike, avtomatike in telekomunikacij je lep primer učinkovitega združevanja sicer male industrije v S pripojitvijo podjetja EMO k Iskri se združujeta dva kolektiv3 dve materialni osnovi, dve proizvodni tradiciji, dva gospodari potenciala; vendar pa ta združitev ni le seštevek potencialov, tef več poraja novo kvaliteto v tako povečanem združenem podjetj3 Združitev bo omogočila nadaljnjo delitev dela v proizvodnji, višj) specializacijo skupnih tehničnih, komercialnih, finančnih in drugi) strokovnih služb podjetja. Na tako razširjeni in kvalitetno vi$ osnovi omogoča združitev nove perspektive ob skupnem program11, ob popolnoma novih izdelkih zahtevnejše obdelave, ob komplet nih napravah in agregatih. Tak kvalitetni skok združenega podjef' pa bo nedvomno povečal tudi njegovo poslovno okretnost in spc sobnost in še utrdil njegov položaj na domačem in inozemske*1 tržišču. Obenem pa to vzbuja nadaljnje in še hitrejše integraciji procese združenega podjetja. KAJ PRIDOBI KOLEKTIV TOVARNE EMO Doslej smo v glavnem govorili o Združenem podjetju Iskra ti1 j nekaterih prednostih, ki jih prinaša nameravana priključitev p6 jetja EMO k ZP Iskra. Kaj pa lahko EMO pričakuje od te integ1* cije? Omejimo se le na nekatera dejstva: pripojitev tovarne EMO Iskri pomeni za ta kolektiv večjo kreditno sposobnost, ki bo on1* gočila že predlagano modernizacijo linije težke posode in nadalje' uspešno rast, pomeni njegovo pospešeno vključevanje v med11* rodno delitev dela prek zunanjetrgovinske mreže Iskre, kat, _ omogočilo bistveno povečanje proizvodnih serij celotnega pf°)ž, vodnega programa in ustvarilo možnosti za mehanizacijo ter ra kar je približ- Tako J„‘n-°več kot lani. možnostiVISJ1 Pmjemki kot večje Posledica Pridobitev stanovanj so l°žba v dlejstva, da je velika na- delovni or V° .tovarno pohištva v tej sadove. p®anizaciji že obrodila prve posti do i Prav bodo njene zmoglji-teta 1974. -aja izkoriščene šele do P° za 5 miiP sedaJ proizvaja meseč- 1 pa je tolivnov dinarjev izdelkov, skupaj, v k°t vsi stari obrati Pohištvo in 1Jej Izdelujejo kosovno Pri kupeji, pa garnituro Artur, ki je spijem. Mimntefla na zel° ug°den nJene prednf\° funkcionalnosti so 'adinajsodobn‘-Udivceni'kiieza- 5 Petino niž?aJt ‘p11"010^6 lahko d°bnih izdelkih’ k P” drugih po" ^oojo1 pro°Jewda 80 v Kanadi s po- 1° .garnituro nt,?V.1U80!ovili. da bi ahko 2ei0 d o fr n določenih cenah do>o pohiti : ker po- topno širšemifvdrugih držav ni vznikih hndT kr?gu kupcev. V o lvZorčnn n°nd°i-!Za Kanado priprave dolaij Pv 'Jk° v bednosti 200 M. S. N'a Čatežu pri Brežicah je ljubljansko podjetje ,,Petro!“ letos poleti odprlo sodoben motel, ki je tako po funkcionalnosti kot po videzu eden najlepših tovrstnih objektov pri nas Najbolj veseli so ga prav gotovo šofeiji in potniki, ki potujejo z avtomobili na dolgih relacijah. V Petrolovem motelu imajo namreč okusno hrano v bistroju in restavraciji, umivalnice, lepe sanitarije m kopalnice. Foto: A. ULAGA * 1 * Grenak je kruh gozdnih delavcev Ko sedimo doma, v prijetno zakurjeni sobi, ob lepem pohištvu, se najbrž nikoli ne vprašamo, koliko naporov je bilo potrebnih, predenje visoko drevo s Snežnika ali Knežaka prešlo svojo dolgo pot in se spremenilo v naslanjač ali omaro. Naš namen ni razlagati pot od drevesa do končnega izdelka, povedali pa bi radi nekaj o težavnem delu sekačev, traktoristov in drugih gozdnih delavcev, ki so posredno povezani s temi končnimi izdelki. Obiskali smo Gozdno gospodarstvo Postojna, ki zaposluje prek sedemsto delavcev, da bi krat pridejo v GG Postojna delavci z vseh koncev države. Mnogi med njimi se prvič srečajo z delom v gozdu, kvalificirani niso, temu primerni so potem tudi rezultati njihovega dela. Novinci morajo skozi ustrezne tečaje, kjer jih poučujejo o tehniki dela in o varnosti pri delu. Vse jih je tudi treba ustrezno opremiti za delo, kar je seveda povezano z velikimi stroški. Inženirji v GG Postojna so povedali, da se s takšnimi kratkimi tečaji pravzaprav ne da kvalitetno usposobiti novih delavcev in imajo zavoljo tega veliko težav. Vseeno panadalj- jih centrov, da ne bi bili odrezani od sveta11. To pa je seveda na nekaterih obratih nemogoče doseči. In zato je prav na obratih, ki so daleč od strnjenih naselij, to so Snežnik, Knežak ali Bukovje, še teže dobiti delavce. V podjetju rešujejo te probleme na vse mogoče načine: organizirajo prevoze na delo v gozdove, dajejo toplo prehrano na delovnem mestu, ob nedeljah organizirajo za te delavce izlete itd. Največkrat pa tudi to ne more zadržati delavcev, da si ne bi na jesen poiskali lažjega dela, predvsem pa dela v naseljih. Tem bolj zavoljo tega, ker težke de- Vzpon 38 % je traktor premagal celo pri vzvratni vožnji zvedeli kaj več o življenju gozdnih delavcev. Približno deset let je tega, ko so v GG Postojna dobili prve delavce, ki niso bili z območja občine Postojna. To so bili delavci iz Bosne, ki so še danes v večini med delavci šestih gozdnih obratov in dveh obratov gradenj in transporta. Zakaj je bilo potrebno „uva-žati“ delavce iz Bosne? Zato, ker za tako težko delo in še ne najbolje plačano domačih delavcev ni bilo moč dobiti dovolj. Zgodba o sekačih se pravzaprav prične vsako pomlad: ta- še tečaje sedaj še ne morejo računati. Je pa 80 % spravila lesa mehaniziranega in če hočejo ta odstotek v podjetju dosegati, potem mora biti tudi sečnja dreves ustrezno speljana. Da bi to dosegli, so jim nujno potrebni usposobljeni delavci. .. V pogovoru o delu gozdnih delavcev so mi na GG Postojna omenili še problem, ki ni nič manjši kot strokovno usposabljanje in ki je tudi povezan z ogromnimi napori in stroški. To je problem nastanitve delavcev. Razumljivo je, da bi gozdni delavci radi stanovali v bližini več- lovne razmere le niso ustrezno nagrajene tudi z denarjem. Poprečni osebni dohodek sekačev, kjer je delo najtežje, se giblje okrog 2241 dinarjev. V podjetju trdijo, da imajo na voljo denar, da bi lahko delavcem izplačevali višje osebne dohodke, zlasti na zelo težkih delovnih mestih, pa jih spričo samoupravnega sporazuma ne morejo. Delavci so zavoljo tega nezadovoljni, saj bi najbrž laže prenašali samoto gozda in težke delovne pogoje, če bi lahko tudi več zaslužili. Povedati maramo še, da delajo sekači v glav- nem na akord in tako tudi nobena dodatna sredstva za plačilo njihovega dela ne pridejo v poštev. Za poprečnih 2241 dinarjev na mesec pa morajo krepko poprijeti za delo. Nadaljnji problem gozdnih delavcev je njihova delovna doba. Ker morajo gozdni delavci delati v vseh vremenskih razmerah, torej tudi v mrazu in dežju, je skoraj nemogoče pričakovati, da bi zlasti tisti na najtežjih delovnih mestih lahko dočakali delovno dobo štiridesetih let ali starost šestdesetih let — to sta pogoja za pokojnino, kiju predvideva novi zakon. Razen tega pa so nam povedali v GG Postojna tudi to, da je učinek delavca, kije star 50 let, razumljivo neprimerno manjši od učinka tistega, ki jih ima dvajset. Ker pa tudi pri petdesetih letih delavec še vedno dela po učinku, bo s tem manj zaslužil, njegova pokojninska osnova pa bo nižja. Napori GG Postojna, da bi zboljšali življenje svojih delavcev, so veliki. Poleg drugega so se odločili tudi, da bodo zgradili mehanizirana skladišča, ki bi izboljšala pogoje dela, potrebovali pa bi tudi 30 % manj delavcev. Prednost mehaniziranih skladišč, je v tem, da večje količine lesa pripeljejo delno obdelane, ostalo pa obdelajo strojno. Tu gre predvsem za lupljenje dreves in presortiranje. S tem, ko bodo centralizirali lupljenje na večjem prostoru, bodo prihranili tudi do 35 % časa, ki je potreben od takrat, ko začno drevo sekati, do takrat, ko ga olupljenega in -'presortiranega naložijo na kamione. Še s tolikšno prizadevnostjo pa vseh problemov, ki tarejo gozdne delavce, ne morejo rešiti sami delovni kolektivi. Kako bo z gozdarstvom in delavci v teh podjetjih, je odvisno tudi od zunanjih dejavnikov. In če pravimo, daje les dragocen, moramo takoj pristaviti, da je dragocen domači les, kajti vse preveč drago bi bilo, če bi morali les uvažati. To pa bi se lahko kaj kmalu zgodilo, so mi povedali inženirji v GG Postojna, če vsaj nekaj perečih vprašanj gozdnih podjetij in gozdnih delavcev — med temi je tudi njihov beneficirani delovni staž — ne bo pomagala rešiti družbena skupnost. Novo podjetje • v* — višje cene V Šaleški dolini je doslej posredoval oziroma prodajal toplotno energijo Rudnik lignita Velenje. Ker pa je toplovodno ogrevanje komunalna dejavnost in je bila že dalj časa prisotna potreba po določitvi nove organizacijske oblike, so se Skupščina občine Velenje, Rudnik lignita Velenje, TGO Gorenje Velenje in Termoelektrarna Šoštanj dogovorili za ustanovitev nove delovne organizacije TOPLOVOD Velenje, ki bo opravljala prenos in prodajo toplotne energije ter vzdrževala toplotne naprave. Ustanovitelji so zagotovili tudi potrebna osnovna sredstva, le posojilo za novo toplotno podpostajo bo moralo odplačevati novoustanovljeno podjetje. Do tod vse lepo in prav. Vendar pa ni prebivaTcem nič prijetno zavoljo novic, da se bodo v Velenju z novim letom 1973 zvišale tudi cene za toplovodno ogrevanje ter za segrevanje potresne vode. Poprečna prodajna cena se bo zvišala za 171 %, sicer pa bodo cene za industrijo višje za 124 %, za obrt, trgovino in zavode za 135%, za potrošnike pa za 143%. Za ogrevanje stanovanjskih površin bodo v Velenju v prihodnje plačevali 1,70 din od kv. m stanovanjske površine na mesec. (vš) SREČANJA V Meblu je zaposlenih 610 žensk Pregled oči - nenehna skrb zdravstvenih delavcev v Meblu V TOVARNI POHIŠTVA MEBLO NOVA GORICA SMO SE POGOVARJALI O ZDRAVSTVENEM VARSTVU, O STANOVANJIH, OTROŠKEM VRTCU IN ŠE O MARSIČEM _______________________________■_______________ Skrb za človeka nikoli v drugem planu! Novogoriška tovarna pohištva Meblo sodi že vrsto let med najuspešnejše delovne kolektive na Goriškem. Velika družina sodobnih mizarjev, ki sije s svojim znojem priborila zavidljiv uspeh doma in na tujem, šteje danes že blizu 1.650 ljudi. Za spremembo se to pot nismo pogovarjali o novih proizvodnih načrtih, o prodaji, predpisih in drugih podobnih problemih, s katerimi se ubadajo delavci. Povsod in vsak dan. Tema našega razgovora v tovarni pohištva Meblo je bila to pot po domače povedano skrb za človeka, skrb za tiste velike in po drugi plati tudi drobne stvari, od katerih sta odvisna življenjska sreča in zadovoljstvo vsakega posameznika. Tako je. Za spremembo smo to pot ubrali drugo temo. Saj toliko govorimo o proizvodnji, indeksih, krivuljah, številkah in ne vem o čem še vse, na človeka — delavca pa pogosto pozabljamo. Prepogosto ... STANOVANJA, STANOVANJA ... In kaj smo zvedeli v Meblu? Z nekaj besedami povedano to, da se samoupravni organi v tej delovni organizaciji lahko pohvalijo ne le z lepimi proizvodnimi uspehi, temveč tudi z nenehnim bedenjem nad ljudmi, ki delajo v tem kolektivu. Sicer pa, pojdimo lepo po vrsti. „In kje naj začnemo? “, me je za uvod pobaral Marjan Tavčar, vodja splošnega sektorja. „Morda tam, kjer delavce na splošno najbolj žuli, pri stanovanjih? Naj že na samem začetku poudarim, da že dolga leta zelo resno rešujemo stanovanjska vprašanja. To leto bolj, drugo spet nekoliko manj uspešno. Minulo leto smo na primer potrošili za nova stanovanja in kredite precej več kot 5 milijonov novih dinarjev. Številka bi bila še spodbudnejša, če ne bi vzporedno reševali tudi problema nove kuhinje za družbeno prehrano. Skratka, vedno smo si zelo prizadevali, da bi omogočili kar največjemu številu naših delavcev življenje v dostojnih stanovanjskih razmerah. Po drugi plati pa nismo dohitevali vse večjih potreb ...“ LE MALO KRITIČNIH PRIMEROV „Je na spisku še veliko prosilcev? “ „Spisek tistih, ki prosijo za novo ali večje stanovanje in prosilcev za stanovanjski kredit je še vedno obsežen. Ob tem je razveseljivo, da je med vsemi temi kandidati le malo ljudi, ki predstavljajo socialen problem, ki dejansko potrebujejo stanovanje že jutri. Takih prosilcev je največ pet...“ .JColiko ljudi je doslej že dobilo stanovanje, kije last podjetja? “ približno 300. Seveda to število iz leta v leto narašča. Medtem, ko je bilo lani na voljo 13 novih stanovanj, se letos zavzemamo za to, da bi jih kupili 24. No, precejšnje število delavcev gradi in si pomaga s krediti. ..“ Razumljivo: kljub velikemu številu lastnih stanovanj in številnim kreditom za gradnjo, kolektivu še ni uspelo zadostiti vsem potrebam. V tovarno namreč prihajajo novi in novi ljudje. Poskrbeti pa je treba za vse. Pa vseeno, podatek, da je od 1.650 zaposlenih približno le še pet takih, za katere bo potrebno poskrbeti kar v najkrajšem času, nedvomno veliko pove. 1 In še zanimivost pravilnika, po katerem delijo samoupravni organi kredite oziroma stanovanja: pravilnik ima deset kriterijev, od katerih prinese vsak določeno število točk. Ker so imeli po tem sistemu točkovanja vse do nedavnega nekateri ljudje z najnižjimi osebnimi dohodki, malo leti službe in nizko izobrazbo zelo zelo pičle možnosti za dodelitev stanovanja, so nedavno v Meblu sklenili, da v primeru socialnih problemov enostavno omenjeno točkovanje odpade. Mar ni tako tudi edino prav? V TOVARNI SE HRANI VES KOLEKTIV! Tudi pri družbeni prehrani se lahko pohvali kolektiv z rezultati, s katerimi se lahko le redkokatera delovna organizacija pri nas. Uspelo mu je namreč organizirati prehrano, ki zadovoljuje vse, tudi tiste najbolj izbirčne. „Res ... v tovarni se hrani praktično ves kolektiv nam je razlagal Maijan Tavčar. „Lani smo zategnili pas in se odpovedali drugim stvarem, da smo letos lahko slavili otvoritev nove kuhinje.11 Seveda kuhajo v Meblo vi menzi za vse svoje obrate, tako da delavci niso nikjer prikrajšani. Za zajtrk morajo odriniti 1,20 dinarja, za malico 2,50 dinarja in za kosilo 4 dinarje. Seveda omenjene cene niso ekonomske. Podjetje mora k temu še precej primakniti, kar pa je nedvomno v interesu delovne skupnosti. DELAVCI IMAJO SPLOŠNO IN ZOBNO AMBULANTO Iz dolgega razgovora v novogoriški tovarni pohištva Meblo skušamo izluščiti le najpomembnejše. Nemogoče je namreč naenkrat spregovoriti prav o vsem, od skrbi za prrevoz na delo pa tja do kulturnega življenja kolektiva in aktivnosti športnikov. Nedvomno pa v nobenem primeru ne moremo kar tako mimo zdravstvenega varstva, ki je v tej delovni organizaciji, tako kot marsikaj drugega, na zavidljivi višini. „Dobro vemo, da lahko uspešno delajo le zdravi ljudje. Zato nam tudr ni žal sredstev, ki jih vlagamo v preventivo in kurativo naših delavcevso nam razlagali v tovarni. „Tako imamo danes splošno in zobno ambulanto, v katerih je zaposlenih kar sedem ljudi. Sem in tja organiziramo tudi posebne akcije, pri katerih ugotavljamo zdravje naših ljudi. Seveda hodijo delavci v splošno ambulanto in k zobozdravniku med delovnim časom, kar pa je vseeno še veliko veliko bolje, kot če bi hodili v mesto, kije le malce od rok. Seveda pazimo na to, da teče delo nemoteno, da se zaradi zdravniških pregledov nikoli ne ustavi niti en stroj ...“ ŽE KONEC PRIHODNJEGA LETA VRTEC? V Meblu je zaposlenih približno 600 žensk, od tega veliko mater z enim ali več otroki. In prav te so pobudnice velike akcije, katere Tovarna ima poleg splošne ambulante organizirano tudi zobozdravstveno službo msm rezultat bo, in to baje prav kmalu, lep nov otroški vrtec. „V naši tovarni ima 460 delavcev skoraj 600 otrok, starih do šest let. Če k temu dejstvu dodamo še podatek, da je zaposlenih v Meblu kar 610 žensk in 550 mladih ljudi, ki si žele ustvariti svoje družine, potlej nam je razumljiva potreba in dolgoletna želja, da tovarna nekaj ukrene in zagotovi varstvo najmlajših nam pripovedujejo v Meblu. „Vodstvo podjetja je pred kratkim sklicalo razgovor s predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti Nova Gorica, na katerem so se dogovorili že za konkretne akcije. Vrtec bo stal predvidoma poltretji milijon dinaijev, v njem pa bo prostora za približno 140 otrok. Zgradili naj bi ga iz sredstev tovarne, temeljne izobraževalne skupnosti in seveda s pomočjo kreditov. Otroški vrtec, ki bo ustrezal vsem zahtevanim normativom, bo predvidoma v bližini tovarne. Po svoji opremljenosti bo prilagojen za varstvo otrok, starih dve leti in več. Vrtec naj bi začeli graditi še pred prihodnjo pomladjo, malčkom pa naj bi nudil streho že konec leta 1973. V tovarni smo prepričani, da bodo samoupravni organi soglasno podprti gradnjo prepotrebnega vrtca. Tudi takrat, ko bomo odločali o sredstvih . ..“, je naš kratek razgovor o gradnji vrtca za malčke Meblovih žensk povzel Maijan Tavčar. A. ULAGA Štipendisti — bodoči delavci Mebla Na srečanju z upokojenci, ki ga prirede vsako leto I SBIS . . : ' iia Rezultati desetmesečnega gospodarjenja kažejo, da bo TGO »Gorenje" v tovarnah v Velenju dosegla za leto 1972 obveznosti, ki so sijih zadah v planu, “ruto produkt bodo dosegli, k°t računajo, okrog 1 milijarde 600 milijonov dinarjev. V „Go-^enju“ so prepričani, da bo zaključni račun poslovanja za letošnje leto zadovoljiv tudi pri ekonomskih pokazateljih. Seveda pa to ne pomeni, da bodo v „Gorenju“ zadovoljni z razvojem, doseženim v letu 1^72. Nikoli niso zadovoljni z doseženim. Ustvariti hočejo še več. Še hitreje želijo napredovati. Zavedajo se, da je mogoče doseči boljši standard delovnih Audi samo z boljšim delom. Že dolgo pa je znano, in tega se dobro zavedajo tudi v TGO „Go-renje" Velenje, da boljše delo ne pomeni povečevanje fizične storilnosti, nova naprezanja. meljiti le na povečani produktivnosti. Sicer pa so se v „Gore-nju“ dogovorili,1 da v prihodnjem letu ne bi smel nihče zaslužiti manj kot 1.400 dinarjev na mesec, seveda, če bo opravil vse delovne dolžnosti. V tem letu so v „Gorenju“ že zvišali najnižje osebne dohodke zaposlenih tako, da ob doseganju delovnih obveznosti za polni delovni Čas nihče ne zasluži manj kot 1.240 dinarjev na mesec. Nenehno izboljševati pogoje za urejeno življenje in za razvoj ljudi V „Gorenju“ namenjajo zlasti še zadnja leta posebno pozornost družbenemu standardu zaposlenih. Zdaj je deležna veli- °va sodobna restavracija TGO „Gorenje“ Velenje ^°bro delo je danes lahko le re-ruttat skupnih naporov, v kate-. s° vključena tudi prizadevala za izboljšanje tehnologije, Rejena nabava, primerna orga-btiacija proizvodnje in, ne na-nje, seveda tudi pridnost in rscipiina pri izpolnjevanju de-vnih nalog. Zato je razum-^vo, da je delavski svet „Gore- lnvi na er|r °d zadnjih sej na-žu službam v podjetju kon-b vJ16 ,nat°ge za nadaljnje iz-flšanje poslovanja, predvsem h ,račun povečanja oziroma iz-01Jsanja produktivnosti dela. dS°. l973: 450.000 din bruto Do ukta na zaposlenega in hrJ?,rečni mesečni osebni do-^ 2.000 dinarjev našn?j)rav želhno predstaviti da-”G°reniJ>enUtek velenjskega nia n v. > Pa tokrat, izjemo-hodn;e 1 navajali številk o pri-bkana j r^Zv°ju tega našega vejajo tudi3V v »tlenju" ravnjo ra J Za vnaprej na na-Uveljavitg Proizvodnje in na doma in nVa zunovimi programi, samo na0nrUi, ^ . radi ob tem načrta as‘ednje: ob sprejemu 1973 gospodarjenje za leto Tg0 samoupravni organi v bil', da jeTif VelenJe skle- d°šežeio ^ e°a storiti vse, da ruanj 4sn nnnZa?osleneSa naj-Pt°dukta n0li dmaijev bruto 0rn°gOcpn 3 Ct0’ s čriner bo 0Seim(> dnn JZPJačevati take s;esi“ ’po- blesec j. 1/ ”' ^10 dinarjev na mesec T i uuu Omarjev na °sebnj' dm ?°prečni mesečni dohodek pa mora te- ke pozornosti gradnja stanovanj za člane delovne skupnosti. Močno spodbujajo akcijo na menskega varčevanja za gradnjo stanovanj, vključujejo pa se tudi v organizirano gradnjo novih stanovanjskih sosesk. V Velenju je namreč že mogoče čutiti, in sicer tudi že v lahki industriji, pomanjkanje delavcev. Zdaj „Gorenje“ zaposluje okrog 5.600 delavk in delavcev. Seveda pa v TGO „Gore-nje“ niso zaposleni samo občani iz Šaleške doline, pač pa je precej zaposlenih tudi od flru-god, posebej še iz mozirske in koroških občin. Zlasti še mladi delavci, ki so zaposleni v ,,Gorenju" in ki si ustvarjajo lastni dom, težijo, da bi se preselili v Velenje. To pa je, ne nazadnje, tudi interes same tovarne. Delavec, ki stanuje v neposredni bližini tovarne, je tesneje povezan z delovno organizacijo. Seveda pa so stanovanja le ena od sestavin družbenega standarda, kakršnega imajo prebivalci mladega in razvijajočega se Velenja oziroma Šaleške doline. Na prvi pogled, med sprehodom po mestnih ulicah in ob dojemanju utripa življenja tega dela naše ožje domovine, velikih novih potreb za nadaljnjo krepitev družbenega standarda ni mogoče zaslutiti. Pa kljub temu so. V Velenju so lani, na primer, zgradili novo osnovno šolo in vrtec, pa sta oba skorajda čez noč postala‘premajhna. Zdaj gradijo še eno vzgojno varstveno ustanovo, za katero je dalo pretežni del denarja prav „Gorenje“. Članice delovne skupnosti-te tovarne najbolj ob- čutijo težave spričo premajhnih zmogljivosti vrtcev. Sicer zdaj v Velenju dogradujejo nov trakt zdravstvenega doma, Šolski center Velenje pa gradi novo poslopje za srednje tehniške šole, s čimer bodo ustvaijene možnosti za bolj učinkovito vključevanje mladine, tudi otrok zaposlenih iz TGO „Gorenje“ Velenje, v srednje in v perspektivi tudi na nekatere višje šole. Odmaknjenost srednjih in višjih šol od industrijskih središč je bila eden od pomembnih dejavnikov, kije mnogim onemogočala nadaljnje šolanje in s tem pogojevala večanje socialnih razlik. In še tole: čeprav je bila v središču Šaleške doline šele zgrajena nova, tretja osnovna šola, bi morali začeti nemudoma z gradnjo še ene. Tovarna gospodinjske opreme „Gorenje“ Velenje kot velika delovna organizacija aktivno sodeluje pri razreševanju problemov družbenega standarda članov delovne skupnosti in občanov. Zavedajo se, da krepitev dmžbenega standarda prebivalcev ni samo naloga občine, pač pa ena od najpomembnejših nalog sleherne delovne organizacije, saj je treba nenehno izboljševati pogoje za urejeno življenje in razvoj ljudi. Ko že pišemo o prizadevanjih za krepitev družbenega standarda zaposlenih v TGO „Gorenje“ Velenje, ne kaže prezreti podatka, da ima tovarna lastno restavra- cijo, v kateri pripravljajo tudi kosila in večeije, tople obroke pa tudi za nekatere druge delovne kolektive. Ob restavraciji pa je še trgovina, ki jo radi obiskujejo tudi vsi tisti, ki se vozijo na delo v velenjsko „Gorenje“. Osnovno vodilo „Gorenja“: VSE ZA DOM! TGO ..Gorenje" Velenje seje letos pojavila na tržišču z nekaterimi novimi izdelki (npr. z zmrzovalniini skrinjami), razširila je izbor nekaterih drugih gospodinjskih aparatov, povečala pa je tudi proizvodnjo televizij škili sprejemnikov. Proizvodnja, tako za domače kot za tuja tržišča, nenehno narašča. Hkrati s povečevanjem že obstoječe tradicionalne proizvod- nje so začeli v okviru TGO ..Gorenje" Velenje osvajati novo, uresničujoč pri tem načelo, da mora nuditi ..Gorenje" potrošnikom vse, in sicer ne samo za kuhinjo, pač pa za dom. Seveda pa bo tudi nova proizvodnja, podobno kot so gospodinjski aparati, samo delo celovitega perspektivnega programa velenjskega ..Gorenja". V ..Gorenju" namenjajo v tem letu posebno pozornost tudi krepitvi servisne službe in mreže predstavništev v Jugoslaviji. V TGO ..Gorenje" Velenje so izdelali doslej že nad 1 milijon pralnih strojev. Samo letos jih je prišlo s tekočih trakov že več kot 300.000 V prihodnje v okviru „Gorenja“ 11 TOZD Sicer pa so zdaj v TGO „Gore-nje" Velenje pred pomembno reorganizacijo. Pri tem ne gre, kot poudarjajo, zgolj za formalne spremembe, saj želijo, da vnese reorganizacija tudi vsebinsko nove kvalitete v samoupravno delo velenjske tovarne . ..Gorenja". Posebna delovna skupina za uresničitev delavskih ustavnih dopolnil je te dni dokončno izoblikovala predlog ureditve samoupravnih ekonomskih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela, ki ga bodo predložili v javno razpravo. V prihodnje naj bi, kot predlaga komisija, delovalo v okviru matičnih tovarn „Go-renja" v Velenju 11 temeljnih organizacij združenega dela. Tako bi bile temeljne organizacije združenega dela: Tovarna štedilnikov I, Tovarna pralnih strojev, Tovarna hladilnikov, Tovarna malih gospodinjskih aparatov, Tovarna televizijskih sprejemnikov, Tovarna štedilnikov II, Tovarna pohištva in Lesna Šoštanj, posebna TOZD bi bila tudi gostinska enota, ob tem pa bi bile temeljne organizacije združenega dela še pomožne dejavnosti in kot zadnja TOZD še skupne službe, ki bi vključevale tehnične in razvoj- Mestno središče Velenja: na levi je nova, skoraj 200-stanovanjska stolpnica, ki jo gradi TGO ..Gorenje” Velenje za člane del orne skupnosti. Prva stanovanja bodo že kmalu vseljiva no konstrukcijske službe, marketing službe, splošno organizacijsko kadrovske službe ter finančno računovodsko službo. TOZD bodo v okviru TGO „Gorenje“ Velenje, kot predlagajo, osnovne tehnološko ekonomske enote. Bodo pa v prvi fazi uresničevanja delavskih ustavnih dopolnil v TGO „Go-renje" ustanovili najprej TOZD, v drugi fazi bodo izoblikovali samoupravni sporazum med TOZD znotraj matičnega „Go-renja" v Velenju, zaključno fazo pa bo predstavljalo oblikovanje samoupravnega sporazuma med delovnimi organizacijami, združenimi v okviru TGO ..Gorenje" Velenje. Prizadevanja za večanje izvoza Seveda je treba omeniti tudi velika prizadevanja ..Gorenja" za vključevanje v mednarodno delitev dela. Zato tudi ni naključje, da bodo v velenjskih tovarnah skoraj v celoti dosegli za letos predvideni izvozni načrt. Velenjčani so se doslej že močno uveljavili na zahodnoevropskih tržiščih, seveda pa si vseskozi prizadevajo, da bi prodali več izdelkov tudi vzhodnoevropskim državam ter državam v razvoju. Pretežni del povečane proizvodnje v prihodnjem letu, v primerjavi z letom 1972, bodo izvozili. Iz velenjskih tovarn „ Gorenja" bodo zraven hladilnikov in štedilnikov prodajali tudi pralne stroje, letos pa so se vključili v izvoz še s kuhinjami, ki so se pokazale kot izredno zanimive tudi za tuja tržišča. Vse možnosti za ustvaritev začrtanega prihodnjega razvoja Ob prizadevanjih za še boljše gospodarjenje in za še večjo uveljavitev na tujih tržiščih v TGO ..Gorenje" Velenje niso pozabili tudi na eno od silnic sodobnih gospodarskih tokov — na procese sodelovanja in povezovanja. Prav zdaj potekajo razgovori o nekaterih novih integracijah z ..Gorenjem". Sicer pa vidi 5.600-članski delovni kolektiv velenjskih tovarn ..Gorenja" v sedanjem trenutku velike možnosti za dosledno uresničitev takega razvoja delovne organizacije, kot ga se začrtal pred časom sprejeti srednjeročni program razvoja Tovarne gospodinjske opreme ..Gorenje" Velenje. M. L. UTRIP ŠAMPIONA RELE INDUSTRIJE Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje se je zadnja leta razvila v eno naših najpomembnejših delovnih organizacij • Načrti, s katerimi se je spoprijemal ta naš največji proizvajalec strojev in opreme za gospodinjstva, so se pokazali realni in uresničljivi, seveda ob prizadevanju in _____ ustvarjalnosti prav vseh zaposlenih SREČANJA V Portorožu so letos za praznik dela 1, maj odprli enega naj lepših gostinsko-turističnih objektov v Jugoslaviji Grand hotel „Metropol“ visoke A kategorije. Razen hotelskih uslug v tem objektu nudijo tudi prijetno kopanje v zimskem bazenu, razvedrilo na številnih športnih igriščih in drugo IZ BILANCE NAŠEGA NAJVEČJEGA TURISTIČNEGA SREDIŠČA - PORTOROŽA N iv več nedosegljivo! Še pred nekaj leti skoraj ne bi imelo pravega smisla v Delavski enotnosti govoriti o Portorožu, tedaj za domačega gosta skoraj nedostopnem turističnem središču na naši obali. Portorož je tedaj veljal za ..inozemski turistični rezervat", če uporabimo enega izmed tistih jedkih izrazov, s katerim so ga označevali naši ljudje, ki so si tudi želeli letovanja v udobnih hotelih tega lepega kraja ob Jadranu. Odtlej pa so se odnosi zasukali, zadeve spremenile in od lanske zime dalje postaja Portorož spet vse bolj domač, vse bolj last nas vseh, in zato — pa seveda ne samo zato — med nami tudi vse bolj priljubljen, vse bolj obiskan. Sicer pa naj o tem spregovorijo statistični podatki, ki utegnejo biti včasih nenavadno zgovorni. SKOKOVIT VZPON DOMAČEGA TURIZMA Portorož je imel prav uspešno sezono, čeprav na splošno za turizem letos ni bilo ugodnih pogojev in je prenekatero drugo sloveče turistično središče doživelo bolj ali manj opazno nazadovanje. V letošnjih 10 mesecih so v piranski občini zabeležili skoraj 10 % več gostov kot lani v enakem obdobju, in dobrih 7 % več turističnih prenočitev. Še pred koncem oktobra so presegli lansko celoletno število gostov, ko je bilo 170.000 domačih in inozemskih turistov, kakor tudi število prenočitev, ki jih je bilo lani registriranih 1,088.198. Do konca leta manjka še poldrugi mesec, torej je že gotovo, da se bo Portorož — ki prispeva največji delež k omenjenim rezultatom, saj so turistične zmogljivosti v drugih krajih piranske občine skoraj v celoti omejene samo na sezonske mesece — spet proslavil z novim rekordom. Pri vsem tem pa je najbolj razveseljivo to, da je take uspehe Portorož dosegel predvsem s pomočjo domačega turizma. Medtem ko se je število inozemskih turistov povečalo v primeijavi z enakim obdobjem lanskega leta smo za 1 %, število njihovih prenočitev pa za 2 %, se je število domačih gostov povečalo kar za 30 % in število njihovih prenočitev za dobrih 14 %. Še prepričljivejši podatek, da se je Portorož odprl tudi za domačega gosta, razkriva primerjava doseženih rezultatov po posameznih vrstah turističnih objektov. Medtem ko se je število domačih gostov v počitniških domovih povečalo v primeijavi z enakim lanskim obdobjem le za 2 %, se je število domačih gostov v hotelih povečalo kar za 52 % in je tudi v absolutnem številu preseglo — letos prvič v vseh povojnih letih! — število domačih gostov v domovih. Čeprav ima piranska občina kakih 110 počitniških domov, je prebivalo v njih do konca oktobra le dobrih 30.000 domačih gostov, medtem ko je v istem času več kot 35.000 domačih gostov prebivalo v štirih hotelskih podjetjih na tem območju, se pravi v glavnem v Portorožu. Število prenočitev domačih gostov v hotelih pa je letos kar za 63 % večje kot lani v enakem obdobju, medtem ko je v počitniških domovih celo za slab odstotek manjše. V Luciji v Portorožu je zrasel nov hotelsko-gostinsko-turistični kompleks. ZAKAJ PRIVLAČI PORTOROŽ? Vsekakor gre porastu našega standarda velik del ,.zaslug" zato, da se naši ljudje vse rajši'odločajo prav za Portorož, ko izbirajo med turističnimi kraji, v katerih naj bi preživeli svoj dopust ali vsaj prijeten konec tedna. Naši ljudje si torej že lahko privoščijo tudi hotele, ne samo poceni bivanje v največkrat skromno urejenih počitniških domovih. Toda kljub temu gre razumni politiki cen, k« jo vodijo portoroški hoteli do vseh gostov, do domačih pa še posebej, glavna zasluga, da je bivanje v hotelih res dosegljivo tako velikemu številu naših ljudi. Najrazličnejši popusti, ki so posebno občutni v nesezonskih mesecih, in različne druge ugodnosti, ki jih uživajo naši ljudje v Portorožu, so tisto, kar pri izbiri kraja letovanja poruši še zadnji dvom pri dokončni odločitvi. Seveda pa so cene s popusti in drugimi ugodnostmi samo ekonomski aspekt tega vse močnejšega turističnega magneta, ki se imenuje Portorož. Naravne lepote in ugodna klima so privlačile turiste v ta zavetni kotiček ob naši obali že pred stoletji, kakor so pokazali zapiski, izbrskani prav v zadnjem času iz velikanskega arhiva mesta Piran. Toda Portorož je bil do nedavna še skoraj prava vas, čeprav je imel že od leta 1912 lepi hotel Palače in je dobil pozneje še nekaj drugih, sicer dokaj neuglednih hotelov. Njegova preobrazba v sodobno turistično središče se je začela pred 10 leti, ko so na ledini v pasovnico poudaija vtis svetovljanstva, ki si gaje Portorož pridobil v zadnjih letih. Resnično, to naše turistično središče je iz nekdanjega podeželskega letovišča postalo pravo turistično mesto, ki nudi na vsakem koraku nekaj novega, nekaj takega, kar zagotovo ustreza slehernemu gostu. Tako pride vsak turist na svoj račun. Upravičeno je zato Zavod za turizem razširil propagandni slogan „Portorož — v vsakem letnem času za vsak okus in vsak žep". PESTRO V VSAKEM LETNEM ČASU Ljudje hodimo k morju pač predvsem zavoljo vode. Zato je bil Portorož že od nekdaj priljubljen predvsem pri tistih, ki se radi kopajo brez posebnega tveganja. Razsežne portoroške peščine so kot nalašč za ljudi, ki radi brodijo po nizki vodi brez bojazni, da jih preseneti nenaden val ali da bi jim nepričakovano zmanjkalo tal pod nogami, da bi se ranili na ostrem skalovju. Toda morje je kljub po navadi dolgotrajnemu sončnemu vremenu tudi v Portorožu primerno za kopanje v najboljšem primem od sredine aprila pa do sredine oktobra. Več kot pol leta pa naj ga ljudje samo gledajo? Tako rekoč revolucionarno spremembo so portoroški turistični delavci dosegli, ko so poskrbeli za pokrite plavalne bazene z ogrevano morsko vodo. Zdaj se je v Portorožu mogoče kopati v morski vodi prav vse leto, ob vsakršnem vremenu. In da je kopanje v zimskih mesecih morda še prijetnejše kot poleti, trdijo mnogi ižmed stotin in stotin gostov, ki se vsaj za konec tedna pridejo okopat v Palacov ali Metropolov bazen. Domač turist ni več tujec v Portorožu • Portoroški turistični delavci pravijo: še uspešnejši turizem • še vedno slabo izkoriščene kapacitete počitniških domov Luciji začeli z gradnjo prvega objekta za hotelsko podjetje Metropol. Prav letos je to podjetje dogradilo poslednji člen v harmonično zaključeni verigi svojih objektov in dobilo grand hotel Metropol, ki velja za enega najlepših in najudobneje opremljenih hotelov ne samo pri nas, temveč tudi v Evropi. Še pred tem sta v zadnjih dveh letih doživeli popolno preobrazbo hotelski podjetji Riviera in Palače. V središču starega Portoroža so se neugledne hotelske stavbe morale umakniti modernim, ki so opremljene in urejene tako, kot si sodoben turist le želi: prostorne recepcijske avle, okusno in udobno opremljene sobe — pravzaprav garsonjere oziroma apartmaji — prostorne restavracije in številni klubski in drugi prijetni kotički in prostori. Sploh pa turist začuti kakovost novega Portoroža že takoj ob prihodu. Slikovita panorama ..pristanišča rož" s široko štiri- DOMOVI - NEIZKORIŠČENA MOŽNOST Ob tolikšni privlačnosti ni čudno, če je Portorož kljub številnim novim gradnjam tudi že v zimskih mesecih pretesen. „Žal že vse zasedeno," je najpogostejši odgovor, ki ga dobijo interesenti, ko se obrnejo na to ali ono hotelsko recepcijo, da bi si zagotovili kak teden oddiha v tem našem letovišču. Res bodo že prihodnje leto začeli graditi nadaljnjih 2.500 ležišč v novem hotelskem naselju Bernardin, toda ta ležišča bodo na voljo šele leta 1975. Prav nič se ne bo čuditi, če bodo ob takem navalu oziroma pomanjkanju prostorov hoteli dvignili ceno. Naj potem delovni človek — tisti s povprečnimi osebnimi dohodki — opusti misel na oddih v Portorožu? Menimo, da bi delno rešitev lahko poiskali v doslej neizkoriščeni možnosti, namreč v počitniških domovih. Če bi z ustrezno adaptacijo, zlasti pa z ustreznimi organizacijskimi prijemi poskrbeli, da bi bili ti domovi privlačni tudi v zimskih mesecih — denimo tako, da bi njihovi gostje imeli popust pri vstopnini v zimska bazena — bi lahko omogočili precejšnjemu številu naših delovnih ljudi in up0-kojencev, da bi se odpravili na zimsko letovanje k moiju. Morda pa bi bili celo hoteli sami zainteresirani, da s posebnimi pogodbam1 razširijo svoje kapacitete s pomočjo počitniških domov? Portoroški zavod za turizem je že dal nekatere pobude za to. Prav b1 bilo, ko bi se tudi sindikati zavzeli za zadevo in jo uredili v zad°' voljstvo oddiha potrebnih delovnih ljudi — in seveda tudi turističnih delavcev v Portorožu. Ti pa so doslej menda s svojimi dejanji že dokazali, da jim nikakor ne gre za kopičenje profitov, temveč da želijo kar najbolj rentabilno gospodariti predvsem zato, da bi 5 prigospodaijenimi sredstvi lahko uredili in še bolje opremili P°r' torož; da bi bil še prijetnejši in da bi vsakemu obiskovalcu nudil vse zaželene usluge. Ce bo tako urejeni Portorož še privlačnejši tudi z inozemskega turista, se bo to v povečanem prilivu tujih valut obrestovalo vsemu našemu gospodarstvu in s tem vsej naši skupnosti. JULE LENASSI Velika pridobitev za Portorož je nova festivalna dvorana Avditorij, ki lahko sprejme blizu 600 gledalcev. V njej se bodo lahko zvrstile številne kulturne in druge prireditve. Poleg festivalne dvorane pa so zgradili tudi lep amfiteater za letne prireditve, ki sprejme blizu 2500 gledalcev. Rekreacija je vsekakor tisto, k čemur teži sodoben človek. In za rekreacijo je v Portorožu res dobro poskrbljeno. Poleg že omenjenih kopališč imajo gosti na voljo še vsako leto več športnih in drugih igrišč in objektov od minigolfa in tenisa do avtomatskih kegljišč in otroških igrišč. Tudi prvo TRIM stezo so že odprli in v hotelu Metropol imajo skoraj že vse pripravljeno, da odpro.,/lati klub" — nekaj podobnega kot v ljubljanski hali Tivoli. Ze zdaj pa imajo tako v Metropolu kot Palacu savne, masažo, podvodno masažo, blatne in drugačne termalne kopeli, inhalatorje in še veliko drugih terapevtsko-rekreacijskih pripomočkov oziroma naprav in prostorov. Svojevrstna rekreacija, ki sprosti tudi duha in ne samo telo, so sprehodi. V najbližji okolici Portoroža je toliko privlačnih razglednih točk ali drugih zanimivosti, da se še tako razvajen gost nikoli ne naveliča sprehajanja. Naj naštejemo samo najbolj priljubljene sprehode! Mimo lucijskih solin na polotok Sečo, kjer je na prostem stalna galerija mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva in odkoder je prelep razgled po vsem piranskem zalivu in po prostranih sečoveljskih solinah. Ali na Beli križ nad Portorož, odkoder je enkraten razgled po vsem Tržaškem zalivu in je ob jasnem vremenu mogoče videti onkraj Trsta celotno verigo Julijskih Alp s Triglavom in Mangartom v ozadju, pa Nanos in Slavnik na vzhodu ter Dolomite na zahodu, onkraj morja pa Gradež in druga mesta ob severnih lagunah Jadrana. Ali po obalni cesti do komaj dobre 3 km oddaljenega Pirana, slikovitega starodavnega mesteca z vsemi značilnostmi in privlačnostmi tipičnega sredozemskega naselja mestnega tipa; kdo bi naštel vse njegove kultumo-zgodovinske spomenike! Dovolj je, če omenimo muzej, mestno galerijo, akvarij in podobne ustanove, pa je že vsakomur lahko jasno, daje tu mogoče nasititi radovednost kakršnekoli vrste. O zabavi, družabnem življenju, ki je pravzaprav tudi svojevrstna rekreacija, sploh ni potrebno govoriti. Bržčas bo zadostovalo, če povemo samo to, da imajo vsa tri portoroška hotelska podjetja celo pozimi vsako po dva stalna plesna ansambla (enega v restavraciji, drugega v nočnem baru), v sezonskih mesecih pa so letos našteli kar 11 ansamblov, ki so vsak večer igrali gostom v teh treh hotelskih podjetjih. Končno ne smemo pozabiti na velike prireditve, ki jih je Portorož prirejal že doslej, s pravkar dograjenim avditorijem pa si je ustvaril možnosti, da jih bo začel prirejati tudi v nesezonskih mesecih. Skratka, v Portorožu se gost res ne more dolgočasiti. Tudi domači gost ne, čeprav so mu zaprta vrata igralnice, katere simbol se v svetlečih barvah vabeče vrti z vrha grand hotela Metropol. Sindikalno prvenstvo Slovenije v veleslalomu? Komisija za telesno kulturo, ^Port in rekreacijo pri Republi-kem svetu zveze sindikatov Slovenije si je za letošnje leto med drugim zadala nalogo, da Preuči aktivnost občinskih sin- dikalnih svetov na področju oddiha in rekreacije zaposlenih. Tako je med drugim zbrala tudi podatke o aktivnosti v zimskih mesecih, o sindikalnih tekmovanjih v smučanju in sankanju. NOČNIRALLV uspeli celjskih šoferjev lekrladi ^°^erh vseh celjskih ko-r,. ,tIVOv sodelujejo na vzgojnem rOum^in _______::i_ D i ” ’ ovuciujcju lia vz,gujncm Ina tekmovanjih. teK°^nje leto pa je za celjske .^Kmovalce posebno zanimivo ufPešn°. Skupaj s kolegi iz i-f, 0ra> Slovenske Bistrice in Izlau rd’ Movenske Bistrice m mo S° Poredili turistično tek-v tallyju za nagrado ie ^ ^2. Na petih rallyjih SkiP!0deloval° 277 posadk. PeteknvaSb,diTeV^^aminUli redu m elJU- Tu Je bil na spo-tudi zfl n nočni jally, ki je štel Vsi rn38rad° Štajerske 72. 2l°kmnatiiši 50 teltmovali 7 več et • ^ Pr°gb ki je imela več etar, s Progb K1 Je meia Velenje ® Je potekala skozi Trbovlil . Slovensko Bistrico, 60 te Jm m ,C®1ie- Nastopilo je zelo ^^^cev. Borbe so bile Zelo vaicev. Borbe so V v ■ ?n^ve 'n izenačene, šofer,- Se \ kategorijah so celjski ženil? ’_z?r.ani v svojem zdm- ženii, ’ :rani v svojem zdru-tretjeLP°Zexi naJveč uspeha. Na ga! z nmaiSem rallyju je zma-Avto rJ, lj ‘m rezultatom član vozač?JLFridrih Drago s so- Botis Klanjc Franc ter Frehh Tehnični rezultati III. nočne- ga rallyja — kategorija do 750 ccm: Kranjc (Celje) 1157 točk, Završnik (Šlander) 1218, Jurak (Celje) 1.277. Zmagovalci rallyja Štajerska 72 pa so v tej kategoriji: Franc Kranjc (Celje) 185 točk, Cerar (AMD Maribor) 174, Kranjc Rafael (Maribor) 167, Mlakar (Slov. Bistrica) 158, J. Kranjc (Celje) 155 točk. Kategorija do 1150 ccm: nočni rally Celje-Fridrih (Avto Celje) 1146, Gaber (Celje) 1209, Dolinšek (Celje) 1.224, Kersnik (kukavica) 1283, Koželj (Žična Celje) 1.308. Vrstni red Štajerska 72: Dolinšek (Celje) 190, Vilhar (Ce) 160, Hartman (Celje) 158, Gos-nik (Celje) 149. Kategorija nad 1150 ccm: nočni rally Celje—Dobrovc (Celje) 1148, Širovnik (Petrol) 1.258, Gomze (Kanalizacija Celje) 1281, Arčan (Gorenje) 1.373, Logar (Trbovlje) 1.427. Končni vrstni red ^a Štajersko 72: Dobrovc (Celje) 196, Gomze (Celje) 180, Širovnik (Petrov) 174, Arčan (Gorenje) 170, Dečman (AMD Slov. Bistrica) 163 točke. J. KUZMA ■ 1 1 Ugotovila je, da je v letošnjem letu vsaj 70 odstotkov občinskih sindikalnih svetov organiziralo zimske športne igre, predvsem v veleslalomu in v sankanju. „To nas je spodbudilo k temu, da smo pričeli razmišljati o organizaciji sindikalnega smučarskega prvenstva v okviru Slovenije . ..“, nam je razlagal Jože Malič, sekretar Komisije za telesno kulturo, šport in rekreacijo pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. „Na prvenstvu, o katerem smo se že veliko pogovarjali s predstavniki Smučarske zveze Slovenije, naj bi nastopih najboljši smučarji posameznih občin. Nastopajoči naj bi se pomerili v enajstih kategorijah, moški v sedmih, ženske v štirih. Skratka, vsaka občina naj bi dala enajst tekmovalcev, kar pomeni, da se bo na startu predvidoma zbralo več kot petsto smučarjev. Iz tega sledi, da organizacija sindikalnega smučarskega prvenstva Slovenije ne bo kar tako ,. „In predviden datum? “ smo pobarali tovariša Maliča. „S predstavniki Smučarske zveze Slovenije smo se dogovorih, da bi naj bil to 10. ah 11. marec. Tekmovanje žehmo namreč povezati s popularnim družinskim veleslalomom „Jana“. Sicer bo pa imela pri vsem tem zadnjo besedo naša komisija, ki se bo sestala prihodnji teden . ..“ A. Ul. Od srede do nedelje se mude pri ms vodilni svetovni strokovnjaki za rekreacijo v turizmu. Jugoslovanski odbor za turizem in športno rekreacijo je pred leti dobil od Mednarodnega komiteja za turizem in šport ICSPE-UNESCO nalogo, da organizira prvo posvetovanje te vrste, na katerem naj bi strokovnjaki mnogih držav predstavili štiristotim udeležencem svoje izkušnje v turizmu in športu. no mčrtovanje razvoja športne rekreacije v turizmu, ,pa „trim“ v turizmu in drugo. Celoten simpozij spremljajo filmske predstave, debatni večeri in zdaj ob koncu tudi ogled svetovno znanih objektov za rekreacijo m letnem oddihu v sklopu „Plave lagune“ v Poreču, kamor so se udeleženci preselili iz Zagreba. Futurologi nas opozarjajo, da je vedno bliže čas, ko bo imel delovni človek kega tedna in s podaljšanim letnim oddihom. V zavest ljudi prihaja, da je gibanje Zdravje in da je za zdravje treba nekaj napraviti Delovanje mora iti vseeno v več smereh: opozarjati je treba nenehno vsakega posameznika na pomen športne rekreacije in vzpodbujati k aktivni udeležbi. Pripraviti je treba ustrezne rekreacijske objekte ali vsaj planirati in rezervirati potrebne površine. Opozarjati je treba REKREACIJA V TURIZMU Na simpozij so povabili tudi nobelovca Philipa Noela Bakerja iz Velike Britanije, predsednika Mednarodnega sveta za šport in telesno vzgojo pri UNESCO. Baker je imel v sredo tudi uvodni referat, v katerem je znani bojevnik za mir razpravljal o prispevku turizma in športa v boju za svetovni mir. Ostali referati motrijo pojav športne rekreacije v turizmu z raznih zornih kotov. Naj jih nekaj naštejem: s stališča človekovega razvoja, pa zdravja in funkcionalnih sposobnosti organizma, sociologije itd. Ne manjkajo teme, ki so bliže turizmu. Na primer: problemi proizvodnje, potrošnje in ponudbe; športne usluge v turizmu, projektiranje športnih naprav v turizmu; posebne pozornosti je bilo delež- veliko prostega časa. Najprej se bo povsod uveljavil petdnevni delovni teden; temu bo sledil štiridnevni in v ne tako daljni prihodnosti celo tridnevni! To pomeni, da bo imel delavec čez petnajst, dvajset let vsako leto skupno prek 160 dni prosto. Torej bo avtomatično nastopilo vprašanje, kako izpolniti ta prosti čas. Med dejavnostmi, ki bodo igrale važno vlogo pri preživljanju prostega časa, bo imel najvidnejšo vlogo prav šport. Zatorej moramo čas, ki se bliža, dočakati pripravljeni. Mladi rod moramo navaditi na telesno udejstvovanje. Naučiti jih moramo primernih rekreacijskih panog, ki jim bodo ostali zvesti do visoke starosti. Upoštevati moramo, da se bomo srečavali s prostim časom konec vsa- turistične delavce, da bodo morali kmalu ponuditi mimo morja, restavracije in postelje tudi športna igrišča, opremo in trenerje. Le v tem primeru bo gost zadovoljen. Kompleks teh vprašanj je velik. Mnenje udeležencev posveta je, da bo prvo posvetovanje obrnilo pozornost dela javnosti tudi na to področje, da bo zaživelo in dočakalo v turizmu pripravljeno ta razmah. Organizatorji niso povabili na simpozij z zvenečim našlovom „Ekonomske vrednosti športne rekreacije v tu-rizmu“ niti enega turističnega novinarja in le malo turističnih delavcev. Očitno ostaja problematika športa v turizmu zaenkrat še preveč zaprta v telesnokulturno sfero. STANE UREK v li :k , ' : r IZPRIČAJMO SOLIDARNOST! GLASUJMO ZA IZENAČENJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA DELAVCEV IN KMETOV! DE z novim letom po novem V slovenskih sindikatih si že nekaj let prizadevamo odgovoriti na vprašanje, kako v organizaciji zasnovati učinkovit sistem medsebojnega informiranja. Pri iskanju odgovora na to resnično aktualno vprašanje — vsaj v tistem delu, ki zadeva javnost obveščanja — smo videli najboljšo rešitev v sklenitvi dogovora med osnovnimi in drugimi organizacijami in organi Zveze sindikatov Slovenije in sindikatov posameznih dejavnosti ter samoupravnimi organi organizacij združenega dela in našim uredništvom. S takim dogovorom je v oktobru letos soglašal tudi republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Zamisel o sklenitvi takega dogovora pravzaprav ni nekaj novega, čeprav gre za prvi primer v našem časnikarstvu nasploh. Zamisel je namreč izpeljana iz dosedanje prakse, saj so že doslej mnogi občinski sveti ZSS ter republiški odbori sindikatov posameznih dejavnosti naročali Delavsko enotnost iz svojih sredstev za člane teh organov. Najdlje pa je v tem šel republiški odbor Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, ki je že pred dvema letoma sklenil z našim uredništvom dogovor o tem, da bo iz svojih sredstev naročil list za vse člane izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij, občinskih odborov pa tudi za vse člane.republiškega odbora in njegovih teles. Tako v letošnjem letu prejema Delavsko enotnost že več kot 4300 aktivnih sindikalnih delavcev tega sindikata. Te izkušnje nam tudi vlivajo zaupanje, da smo z dogovorom na pravi poti. In kaj prinaša novega dogovor o Delavski enotnosti? Bistvena novina tega dogovora je v tem, da hkrati razrešuje dve, med seboj kar najtesneje povezani vprašanji. Prvo vprašanje opredeljujeta širina in obseg informiranja v tedniku Delavska enotnost, drugo vprašanje pa potrebna materialna sredstva ter način njihovega zagotavljanja. Kar zadeva širino in obseg informiranja, dogovor o Delavski enotnosti izhaja iz načela, naj bi bil naš časnik eno izmed osrednjih sredstev za pretok informacij o delovanju sindikatov in samoupravnih organov. Kot informativno sredstvo sindikalne organizacije in delavskega samoupravljanja, hkrati pa tudi kot metoda političnega in samoupravljavskega delovanja naj bi se list razširil na ves tako imenovani sindikalni aktiv -ta šteje v naši republiki več kot 40.000 članov! - ter na voljene člane samoupravnih organov. Skladno s tem izhodiščem dogovor tudi določa, naj bi se z novim letom povečal obseg lista, in sicer od sedanjih 12 na 16 strani tedensko. To povečanje obsega pa bo kajpak bistveno pripomoglo k nadaljnji vsebinski bogatitvi lista. Več prostora bo namenjenega delu in prizadevanjem v osnovnih organizacijah, problemom, s katerimi se srečujejo samoupravljavci v delovnih kolektivih, širše pa bomo lahko posegli tudi na področje drugih republik, v jugoslovanski prostor, kot temu pravimo. O vsem tem v uredništvu že razmišljamo, že snujemo vsebino nove Delavske enotnosti - glasila samoupravno in politično organiziranih delavcev naše republike. Kar pa zadeva zagotavljanje materialnih sredstev, dogovor izhaja iz načela, da je časopis sredstvo in metoda političnega delovanja, da je to orožje, s katerim bi moral biti oborožen vsaj vsak aktivni sindikalni delavec in vsi tisti, ki sprejemajo najbolj odgovorne naloge in dolžnosti v samoupravi. Za vse te mora naš list postati tudi možnost stalne izmenjave izkušenj, pogledov, preverjanja stališč in odločitev. Zato dogovor o Delavski enotnosti temelji na načelu, da je organizacija sama - torej sindikati na vseh ravneh - in samouprava dolžna poskrbeti, da bodo ti delavci dobili v roke orožje za svoje politično in samoupravljavsko delo. Zato so tudi vsi organizmi sindikatov in samouprave podpisniki tega dogovora. Ze skoraj deset let pa Delavska enotnost izhaja za borih 50 par. Povečati obseg lista in še naprej obdržati sodobno barvno tehniko, to seveda ni več možno. Zato moramo z novim letom popraviti ceno in hkrati nekoliko porazdeliti to finančno breme, če tako rečemo. Dogovor določa, da bodo podpisniki naročali list po 1,50 za izvod, razliko do polne ekonomske cene pa naj bi še naprej pokrivali iz združenih sredstev sindikalne organizacije - iz sklada za tisk, raziskave in izobraževanje kadrov pri RS ZSS - deloma pa tudi iz dohodka, ki ga ustvarja list sam. Prepričani smo, da za večino sindikalnih organizacij in organov pa tudi za delovne kolektive naročnina ne bo pomenila posebnega bremena. V tistih osnovnih organizacijah, ki pa v resnici nimajo dovolj lastnih sredstev, da bi svojim najbolj aktivnim članom zagotovile Delavsko enotnost, priporočamo, naj se obrnejo na občinske sindikalne svete ter republiške odbore sindikatov posameznih dejavnosti in se z njimi dogovorijo o delnem sofinanciranju. Prepričani smo, da jim pomoči ne bodo odrekli! In še nekaj besed tistim našim zvestim naročnikom, ki so že doslej naročali Delavsko enotnost iz svojih sredstev. Upam, da nam svoje zvestobe ne bodo odrekli zavoljo višje cene lista - ki je še vedno nižja od mnogih drugih listov! -mi pa jih bomo nagradili tako, da jim bomo dali veliko več, kot dobivajo sedaj. s UREDNIŠTVO DE * N * N s s N k s s * * 3 $ * I N S 1» * * N •e I * S * % N N S I % j Industrija platnenih izdelkov Induplati iz Jarš pri Domžalah se vedno bolj uveljavlja s proizvodnjo tkanin za notranjo opremo, carnp opreme in tehničnih tkanin. Še posebej jo poznamo po kvalitetnih šotorih različnih velikosti. Naš posnetek je iz prenovljene predilnic«' — Foto: A. Agnič Ljubljana—Tokio - Ljubi jan; za OS§ Slovenska Bistrica V četrtek smo zaključili našo nagradno igro za pridobivanje naročnikov na Delavsko enotnost, ki smo jo začeli 19. fe-bruaija letos. Devetkrat sta se zavrtela bobna sreče. Devetdeset naših starih in novih naročnikov je dobilo nagrado, prav tako pa je bilo nagrajenih Vipava, Manici KRISTL, Koroška 39, 62000 Maribor, Štefanu GUNŽERJU, Potrčeva 46, 62250 Ptuj. Vsi izžrebani naročniki bodo dobili kolekcijo izdelkov SLADKOGORSKE TOVARNE. Občinski sindikalni svet, kije letos zbral največ novih naročnikov, je MARIBOR. Nagrada zanj je družinski šotor, izdelek tovarne INDUPLATI JARŠE. Mercator Precej let imamo na območju OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA IDRIJA PREKO 10 % NAROČNIKOV V PRIMERJAVI S ŠTEVILOM ZAPOSLENIH. Spomnili smo se tudi njih in jih za njihovo zvestobo nagradili z garnituro športnih majic in žogo za nogomet. bodo sami odločali o ten1' komu bodo dali nagrado, kis? jo dobili od Delavske enotnosti'1 Prav gotovo pa jo bodo dali ti" stemu, ki si je največ prizad6-val, da se je naš list razširil me£l članstvom. Vse, ki so dobili nagrad6' bomo o času in kraju, kje j# lahko dvignejo, obvestili P° Občinski sindikalni sveti pošti. Na kraju se uredništvo zahv6' ljuje vsem, ki so sodelovali v naši nagradni igri, predvsem Pa tistim, ki so se kakorkoli tn1-dih, da bi se Delavska enotno5 razširila med člane sindikata. tudi 18 zbiralcev naročnikov. Razen tega smo v juniju nagradili tudi občinski sindikalni svet, na območju katerega se je letos najbolj dvignilo število naročnikov v primerjavi s številom zaposlenih. Dva zbiralca naročnikov dobita vsak po en električni brivnik ISKRA BRAUN. To sta Jože JAKOPINA, Ptujska 109, 62311 Hoče in Emilija ANTONČIČ, Soška c. 38, 65000 Nova Gorica. vreme ni zanesljivo Rezultati zadnjega kola so za nami. Iz bobna sreče, v katerem so bili kuponi starih in novih naročnikov, je bil žreb naklonjen: Alojzu CIJANU, Vrtojba 83, 65290 Šempeter pri Gorici, Mariji PEČAR, Mojstrana 20, 64281 Mojstrana, Francetu MACAROLU, Kosarjeva 50 B, 62000 Maribor, Stanislavu ŠTARKLJU, Celovška 149, blok 6, 61000 Ljubljana, Tilki KAVČIČ, Ilirska 8/5, 61000 Ljubljana, Milanu CARJU, hotel ,/Turist" 63330 Mozirje, Antonu GROŠLJU, Tavčarjeva 9, 64270 Jesenice na Gor., Mileni CURK, Budanje 23, 65271 PRVA NAGRADA ZA OBČINSKI SINDIKALNI SVET, NA OBMOČJU KATEREGA SO LETOS ZBRALI NAJVEČJI ODSTOTEK NAROČNIKOV V PRIMERJAVI Z ZAPOSLENIMI, JE POVRATNA LETALSKA VOZOVNICA OD LJUBLJANE DO TOKIA. DOBI JO OBČINSKI SINDIKALNI SVET SLOVENSKA BISTRICA zanesljiv je melfp Druga nagrada, tridnevno potovanje za eno osebo po Italiji ali Avstriji, gre na občinski sindikalni svet Ravne na Koro- p.'Tr , " • škem, I ■ DELAVSKA ENOTNOST Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. V. d. glavnega in odgovornega ^ gl. n;ka BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri SDK v Ljud j p ....... - - - ---------------- - ........... - ---------- *- - -- --- --- -- ----— - _ m letna 26 din. — Rokopis" 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 50100-620-107-12100. — Posamezna številka st ane 50 par. Naročnina je četrtletna 6,50 din — polletna 13 din vračamo. — Poštnina plačana v gotovini. — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana. — Po pristojnem mnenju št. 421-272 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.