Stanovsko in strokovno glasilo „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“.
Izhaja 1. in 15. v mesecu.
Cepa: Za poštne uslužbence po 48 kron, za druge naročnike po 60 kron na leto.
Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru.
Rokopise na uredništvo; „Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. — Reklamacije, oglas« in drugo na upravništvo lista (Gospodarski urad poštnega in- brzojavnega ravnateljstva.) Rokopisi se ne vračajo.
Letnik L V Ljubljani, dne 15. decembra. 1921	22. številka.
K sklepu leta.
Z današnjo številko zaključuje »Poštni Glasnik« prvo leto svojega delovanja na našem stanovskem poliv. Težak je bil korak naših tovarišev - ustanoviteljev, da naj se izdaja lastno glasilo. Pojavili so se pesimisti, ki so ocrtavali žrtve in težkoče, zmagovala je bojazen, da se list ne bo mogel vzdrževati. Prorokovali so listu že ob porodu zgodnjo smrt. Vztrajnosti nekaterih tovarišev pa se imamo zahvaliti, da je list zagledal beli dan in se obdržal prvo leto, da še več, obdržal se bo tudi vnaprej in celo v povečani obliki.
Ako si pokličemo v spomin smernice, ki so bile listu očrtane v prvi številki, ugotovimo lahko ob sklepu leta, da se je list v teh razmerah dobro in natančno drža! te poti.
Da je bil kot stanovsko - strokovni list vedno prvovrsten, ne bomo trdili, trdimo pa upravičeno, da je bi! list dober. Povzdigoval ga je pred vsem poljudni ton in kolikor mogoče pravilna slovenščina, kar so rtam priznavali od raznih strani.
Tudi delovanje našega glasila ni bilo brezuspešno, kakor si upa marsikak godrnjač trditi. To nam bodo potrdili posebno razni funkcijonarji naših organizacij. Oni vedo najbolje, kako je vršil »Poštni Glasnik« svojo dolžnost kot informator in posredovalec. Znano nam je pa tudi, da se je vsebina lista zasledovala pri naših oblastih, doma in v Beogradu, kakor tudi pri raznih funkcijonarjih in ljudskih zastopnikih v parlamentu, zlasti pa pri naših stanovskih organizacijah drugih pokrajin, posebno pri »Savezu« v Beogradu. Na ta način smo bili z zadnjimi vedno bolj v stiku, poudarjajoč naše skupne bolesti in težnje, prošnje in zahteve.
Kako bi se to delo vsaj tako uspešno in lahko opravljalo brez lista?
Priznamo, list bi bil lahko še boljši! Toda mi odgovarjamo vsem onim, kateri kritizirajo delovanje naše organizacije in njenega glasila, sledeče:
Vi ste krivi, da ni Ust še boljši, da nimamo še več uspehov! Vi in nihče drugi! Mi vsi, ki smo sodelovali, smo vršili svojo dolžnost v polni meri! Vi kritiki pa ste zakotno kritizirali in čakali, da spravite naše uspehe! Zakaj se pa niste oglasili, kadar vas je organizacija pozvala k sodelovanju, kadar vas je klical in pozival list. Niti z nasveti nam niste pomagali. Zakaj nam niste pošiljali stvarnih člankov in motivov, da bi 2 njimi pomagali boljšati naše bedno stanje. Mislili ste si: bodo že naredili in šli šte rajši na sprehod, v kavarno in gostilno. Tu je krivda, da se ni naredilo več!
Navzlic temu pa samozavestno javno pribijemo resnico, .ki se ne da izpodbiti, da smo dosegli napram drugim organizacijam precej več. Poglej/no le malo
naokoli, ozrimo se za lero nazaj! Dosegli smo mnogo uspehov.
To nam daje novih sil in spodbude k nadaljnjemu delu. Započeto delo hočemo dokončati, in ko bo naš cilj — naša nova pragmatika — dosežen, bo zaključena prva etapa delovanja naše organizacije in našega lista. Tedaj se prvič oddahnemo.
Da_ nam bo to zares mogoče, kličemo danes v zadnji številki vsem vam naslednji opomin:
Bodite vztrajni in ne omahujte! Ne povesite giave, ako se vam takoj ne izpolni kaka želja. Pomagajte nam pri našem delu vsaj s tem, da boste gledali na to. je-li vsakdo naročen na list, je-li vsakdo organiziran? Že s tem nam olajšate delo, zakaj na ta način zbudite stanovsko .zavest j)ri omahljivcih. Vsak poštni uslužbenec mora biti naročnik lista! Ali naj samo nekateri prispevajo in delajo za zboljšanje gmotnega stanja vseh poštnih uslužbencev? Ali bi ne bila to sramota? — Da, in vendar je do sedaj bilo tako. Izmed vseh poštnih uslužbencev v Sloveniji, katerih je okrog 2300, iih le samo 1100 naročenih na list. Izmed teh pa je še 200 takih, ki ne plačujejo redno naročnine. Kako naj list uspeva? Kakšen naj bo po vsebini, ko z naročnino niti ne krijemo tiskarniških stroškov. Izgovor, da je list predrag, je jalov. Vsakdo lahko utrpi po 4 krone mesečno. Zato napovejte bojkot vsakemu neorganizirancu, vsakomur, ki ni naročnik lista. Tako pomorete tudi vi do uspehov.
Kdor more, naj deluje pri listu tudi aktivno. Vsak nasvet, vsaka ideja, vsaka kritika, vsaka novica je dobra. Ako ni popolna, jo obrusi urednik. Pozivamo zlasti tudi naše tovarišice, ki so bile dosedaj razen ene izjeme popolnoma indiferentne.
To naj bo naš opomin ob pravem času. Uvažujte to posebno vsi oni, ki ste bili doslej nezadovoljni. Kdor bo zabavljal in brez podlage zakotno kritiziral, ga javno označimo kot človeka, ki škoduje našemu truda-polnemu delu.
Vse one pa, ki so z naročnino vzlic našemu pismenemu opominu še vedno na zaostanku in katerim smo poslali položnice v višji vrednosti kakor iznaša naročnina lista, prosimo, da nam zaostanek takoj dopošljejo po položnici ki so jo prejeli sredi novembra, da tudi mi spravimo na konec leta naše račune v red.
Vsem dosedanjim sotrudnikom in našim zvestim naročnikom pa najsrčnejša hvala za trud in požrtvovalnost v korist našega stanu.
Karel Urbančič.
Udarec za udarcem.
Vso našo bedo in trpljenje je pa vlada kronala s členom 23 uredbe o draginjskih dokladah, ki določa, da
se ukine dnevnlna onim uradnikom in neukaznim urad- | nikom in slugam, ki so zaradi bolezni v teku enega leta čez 6 mesecev odsotni. Tu nam zastaja sapa, zakaj tako nesocijalna in brezsrčna uredba še ni zagledala belega dne, kakor je ta. Namesto da bi dali bolniku še podporo, mu pa prestrižejo že itak pičle prejemke tako, da mu ostane le par sto kron na mesec, da prej pogine. Že samo strah uniči bolniku tisto malo življenja, ko se bliža 6- mesecu bolezni, ker niti z vsemi prejemki ne more preživljati sebe in družine, plačevati dragih zdravil in zdravnikov, kako pa naj zmore vse to s par sto kronami na mesec. Da je čaša trpljenja vrhoma polna, morajo ti reveži vrniti erarju, na primer pri nas pri pošti okroglo od 3000 do 9000 kron.
Če je hotela vlada udariti po simulantih, ima prav in ji hočemo pri tem še pomagati, nikakor pa ne smejo zaradi brezvestnežev in lenuhov trpeti zares bolni ljudje. Naj zahtevajo pristojne oblasti v dvomljivih slučajih izpričevala od treh zdravnikov, če eno ne zadošča, seveda na državne stroške. Ce se pa komu dokaže, da je simulant, naj plača stroške sam in še kaznovan naj bo. Ko je izšla ta brezsrčna uredba so se nekateri bolniki javili v službo in oblasti so že trium-firale, češ pa smo jih, lenobe. Mogoče je bil med njimi kuk odstotek navidezno bolnih, ogromna večina od teli so pa. živi mrliči. Rajši so nastopili službo, četudi je to zanje pospešitev smrti, kakor da bi z njimi poginila še družina zaradi pomanjkanja. Oglasih so se v službo popolnoma jetični ljudje, ki lazijo, kakor senca v službo in iz službe. Ti pomilovanja vredni ljudje so pa velika nevarnost za tovariše, s katerimi opravljajo službo v že itak nezdravih, nezračnih prostorih. Oglasil se je na primer v službo tovariš, ki ima cel hrbet gnojen in ranjen, katero bolezen je dobil v vojni. Ta revež mora vrniti skoro 9000 kron za čas, ko je bil čez 6 mesecev doma. S kakim naporom opravlja službo in kakšne bacile razvijajo njegove rane, si vsakdo lahko misli.
Oni faktorji, ki so izdaii to naredbo, prav gotovo niso mislili na take posledice. Če bi le nekoliko premislili, vsaj upam, bi jo gotovo ne izdali.
Na mnogih shodih smo javno nastopili proti tej uredbi in zahtevali, da se takoj odpravi, ker imamo po zakonu pravico, do celoletne plače v slučaju bolezni. Pravno ne moremo ničesar doseči, ker pravi finančno ministrstvo, da se ne ukinejo plače, temveč samo doklade. Ta nesocijalna uredba mora pasti in so nam razni poslanci obljubili, da nastopijo odločno proti nji.
Nov udarec nam je zadalo naše ministrstvo z uki-njenjem predujmov in podpor. Po členu 59 naše pragmatike se na prošnjo dovoli stalnim uslužbencem predujem do višine tromesečne plače, če so zaradi bolezni ali druge nesreče zašli v stisko. Naše ministrstvo je pa vse prošnje za predujem »zaradi slabega mate-rijelnega stanja« odklonilo. Predujme so dovoljevala ravnateljstva v lastnem področju,^ le če je kdo prosi! za višji znesek od tromesečne plače, ali pa če je hotel povračilo raztegniti nad 20 obrokov, tedaj je morala-iti prošnja na ministrstvo. Sedaj v najtežjih časih nam je ministrstvo kratko malo vzelo te pravice. Interveniral sem zaradi tega pri gospodu generalnem direktorju in ga opozoril na naše pravo. Obljubil mi je, da bo o tem govoril z gospodom ministrom. Na vsak način vztrajamo pri naših pridobljenih pravicah in protestiramo proti temu udarcu. Edinega zatočišča v skrajni sili si ne damo vzeti. Kam naj se obrnemo za hitro pomoč, ko nimamo nikjer kredita, ker je že vsakdo čez glavo zadolžen. Če daje privatni delodajalec svojim uslužbencem predujem na plačo, nam te socijalne uredbe tudi država ne sme vzeti.
i Nepravilno razmerje.
Vsak dan težje izbijemo. Naravno i:, d& se pritožujemo, in čudno je, da se tako ponižno pritožujemo,
Ko cene poskočijo, zastokamo. Kaj pa store v tem trenotku drugi stanovi, ki niso navezani na mesečno plačo? Nič ne zastokajo. Njih zadruge skličejo sejo in kratko in malo sklenejo, da bo njih delo, če je draginje za 50 % več, za 70 % dražje. Na ta način obrtniki pridobivajo na naš račun. O trgovcih pa tudi vsi vemo, da jim padec naše valute še pripomore, ker zvišajo cene blagu neprimerno visoko, ko se valuta izboljša, jih pa nič ne izpremene.
Glavni krvosesi so seveda banke. Te delajo s uam neznanimi obrestmi. Vidimo udobno življenje mnogih bančnih uradnikov, srečavamo jih, ko se vozijo z belimi konjički na krasnih gikih- To so seveda samo drobci ogromnih dobičkov, toda po teh »drobcih« presojamo bančno poslovanje.
Ves svet nas izžema, ves svet živi brezskrbno življenje na račun naših žuljev, vsakdo bolje nego pređ uesrečno vojno. Nas je pa strah pred najbližjo bodočnostjo. Vsak branjar si je popravil svojo kolibo, vsak trgovec je renoviral svojo hišo, vsak brivec, vsak čevljar je poplačal svoje dolgove in se postavil na trdne noge. Vsi zidajo in prezidavajo. Nas pa mečejo na cesto, ker ne moremo plačevati tako visokih najemnin, kakor jih plačujejo oni ljudje, ki bi sicer lahko zidali, pa nočejo, ker se boje, da bi njih kapital koristil tudi komu drugemu.
Nobenega konkurza ni več. Vsi in vsakdo dela z ogromnim dobičkom. Naš težko zasluženi denar izgine že v prvih desetih dneh vsakega meseca v nenasitne blagajne, kjer se kopiči do bajnih milijonov.
Povojna revščina je zadela samo nas javne nameščence. Treščila je nas k tlom, medtem ko so vstale vse verižniške kreature do neba.
Ko sem včeraj ponižno kupoval kilogram sladkorja, je stal vštric mene v trgovini znan mesar. Na mizi je imel razprostrt nahrbtnik, trgovec se mu je pa lomil Ib metal na ohole ukaze v veliko žrelo raznovrstne potrebščine. Vsega več ko preveč je odnesel mesar, meni. se je pa storilo hudo pri srcu. Stisnil sem skromni zavitek pod pazduho in odšel.
Med potjo sem se pokesal, da sem Si izbral tako slab poklic, hkrati pa sem se vprašal:
Ali bi se ne dala naša težka bremena, katerih je naš stan najmanj kriv, lepo razdeliti na sve stanove? Se mar ne oddahnemo nikoli več?	J- T.
Strokovni del.
Kako poslujejo poštni uradi v Sloveniji?
Po mojem mnenju izborno. Tega mnenja sem, odkar sem videl, kako so poštni uradi izvršili odredbo o vplačevanju in izplačevanju zneskov za čekovni promet v dinarski vrednosti, ki je bila objavljena v št. 48 Službenega lista.
Odredba ni bila baš enostavna, ker so se morale zaračunavati vse nakaznice, ki so bile napravljene pred I, novembrom 1.1. v kronski vrednosti v posebnih računih, medtem ko so se vpisavale položnice in dinarske nakaznice v dinarske dnevne račune.
Pri pregledovanju računov sem ugotovil, da samo đva urada nista čitala Službenega lista in sta delala zaradi tega vse »po starem«. Štirinajst uradov je naredilo večje afi manjše pogreške, ki jih je pa takoj na prvi ali drugi opomin, popravilo. Trem uradom ni bilo mogoče dopovedati, kaka je treba poslovati in je povzročil vsak opomin le še boli, zamotane nepravilnosti. Glavne napake so delali le prav
mali uradi. Ako bi ne bijo onih dveh, ki nista čitala in onih treh, ki menda sploh ne razumejo nobenega jezika, bi se bila izvršila vsa prevedba skoraj brezhibno.
S takim uspehom je poštno ravnateljstvo lahko zadovoljno.
Čudil sem se zaradi tega odredbi poštnega ravnateljstva: »Kako se rešujejo spisi in kakšno obliko naj imajo uradna poročila,« ki je bi}a objavljena v št. 52 Službenega lista. Po tej odredbi ni ugodilo ukazu ravnateljstva kar 76 pošt, kar je v primeri z onimi petimi, ki sem jih prej omenil, fes neverjetno lepo številce.
Mogoče je le dvoje. Ali izvršujejo uradi le one ukaze, ki jih sami smatrajo za važne, ali pa morda ne razumejo vseh ukazov, posebno onih ne, v katerih se rabijo pogosto termina techniea.
Mislim, da bo v pretežni večini vzrok »malomarnosti« Slabo razumevanje odredb. V tem naziranju me podkrepljuje pismo, ki sem ga prejel od tovarišice in ki ga delno priobčujem, ker bo mogoče zanimalo i druge i poštno ravnateljstvo.
Tovarišica mi piše med drugim: »V Službenem listu št. 52 je na prvi strani članek, ki sem ga, odkrito povedano, neštetokrat prečitala, a ne vem, kako naj poročila napravljam.
V članku stoji, da odredb ne čitamo, a to ni res. Odredbe glede oblike poročil so tako nejasne, da jih skoro nobeden ne razume. Sem že več tovarišic vprašala, a nobena ne dela prav. Jaz tudi ne. Ako bi razumeli, gotovo bi jih ne bilo 61 %, ki bi prav ne delali. Najbolje bi bilo, da bi Sl. 1. priložili pravilen obrazec, potem bi vsi pravilno delali. Lepo Vas prosim, povejte to pri ravnateljstvu. Ali uaj plačujemo vedno kazni? S čim, ko komaj izhajamo pri tej draginji, zlasti mi, ubogi odpravniki.
Bodite tako prijazni in mi na priloženi poli napravite pravilen obrazec, da bom poročilo pravilno napravila...
Moja sestra je učiteljica in sem jo prosila, naj prečita dotične odredbe, a je rekla, da so tako nejasne, da popolnoma nič ne razume.«
Žal do danes nisem imel še časa, da bi bil stopil do gospoda referenta po pojasnila in zaradi tega nisem odgovoril na pismo, kar se mi naj oprosti.
Pismo je bilo priporočeno in mu je bil priložen ovitek za odgovor, na katerem so biie prilepljene znamke za re-komandirajo. Vprašanje jo je torej veljalo približno 16 kron. Ako kdo izda tak znesek samo zato, da bi pravilno delal, ootem gotovo ni malomaren.
Res je, da je odstavek v pismu: »ko komaj izhajamo« v malem protislovju s šestnajstimi kronami, vendar prosimo poštno ravnateljstvo, da upošteva res dobro voljo ih kaznuje le v onih slučajih, kjer ugotovi brezbrižnost ali upornost.
Takih slučajev bo bore malo, ako se bodo priložili Službenemu listu vzorci, kakor si jih želi naša tovarišica.
O.
Organizatorično gibanje.
Zapisnik seje širšega odbora »Zveze«, ki je bila dne 13. decembra t. L
Predsednik ugotovi sklepčnost in preide k prvi točki dnevnega reda: Došli dopisi. Podružnica Društva poštnih uradnikov in uradnic v Mariboru je poslala resolucijo, ki je bila sprejeta na sestanku v Mariboru. V resoluciji so očrtane obupne razmere poštnega uradni-štva, posebno tovarišev, ki pripadajo poštarskemu in oficijantskemu staležu. Predsednik omenja, da so nekatere zahteve, ki so navedene v resoluciji že rešene, ker je poštno ravnateljstvo prejelo od ministrstva toza-fevne odloke. Tako se bo vštela vsem aspirantom, ki so bili že pred vojno v službi in so bili poklicani v vojaško
službovanje, vsa doba prebita v vojaški službi v napredovanje. Tudi certifikatistom poštarskega in oficijant-skega staleža se bo štela vojaška doba kakor pri prevzemu v poštno službo.
Na vsestransko zahtevo se sklene sklicati shod s sledečimi zahtevami: Dekreti pragmatiziranemu osobju naj se takoj napravijo. Privremenim poštarjem se priznajo še nadalje uradniške dnevnice. Praktikantom in začasnim slugam se ne smejo ukiniti prispevki za družine in ministrstvo naj izda odredbo o napredovanju sploh.
Na shodu naj se zahteva tudi enkratni nabavni prispevek, ukinjenje odtegljajev za potrošačke zadruge in zvišanje draginjskih doklad s 1. januarjem. Obveljal je predlog, da zveza najprvo pozove Osrednje društvo javnih nameščencev, da skliče tak shod. Ce bi se O. d. temu ne odzvalo, naj bo sklicateljica naša zveza. K udeležbi se povabijo tudi nameščenci vseh drugih strok. Če bo sklicatelj shoda O. d., potem skliče zveza prihodnji teden še en shod za naše specijelne zahteve.
Ugotovi se, da se vsa v Zvezi včlanjena društva strinjajo z zahtevami, ki so naštete v mariborski resoluciji.
Pred otvoritvijo debate o reorganizaciji Zveze opomni predsednik, da bi bilo po njegovem mnenja dobro, ako bi se s preosnovanjem počakalo toliko časa, da bo sprejeta pragmatika, ker je nevarnost, da bi se v najvažnejšem trenutku začela mogoče krhati naša organizacija. Šele nova pragmatika bo tudi končnoveljav-no ugotovila posamezne kategorije, ki bodo kot pododbori včlanjene v Zvezi. Proti takojšnji reorganizaciji so se izjavila vsa društva razen Društva poštnih uradnikov in uradnic in Društva poštnih prometnih uradnikov.
Zastopnik društva poštnih uradnikov in uradnic je izjavil, da bo društvo prej ko slej stremelo za preosnovanjem Zveze, ker vidi samo v močni enotni organizaciji naš spas. Po ravnokar izvršenem glasovanju vidi, da bi zahteva na izrednem občnem zboru propadla, a želi kljub temu, da se sprejme reorganizacija Zveze kot točka dnevnega reda občnega zbora, ki naj bo začetkom meseca februarja. Sprejeto. V razgovoru o zvišanju članarine omeni tovariš Bavdek, da je nesocijalno, zahtevati enake prispevke od malega nastavljenca in visokega uradnika, ko jc vendar znano, da se za »višje« vedno več doseže. Predlaga, da se naj uvedejo tri plačilne stopnje in sicer po pol dinarja, en dinar in tri dinarje. V prvo stopnjo naj spadajo vsi deželni, začasni in pomožni sluge ter aspiranti in pomožni uradniki, v drugo vse definitivno nastavljeno osobje in v tretjo oni, ki imajo prejemke osmega činovnega razreda. Ugotovi se, da ni tretja plačilna stopnja v nikakem sorazmerju z drugo in tretjo, ker nimajo nameščenci s plačo osmega činovnega razreda dvakrat ali trikrat toliko prejemkov kakor ostali uslužbenci. Z uvedbo plačilnih stopenj se strinjajo vsa društva, a razlika med posameznimi stopnjami naj bo samo pol dinarja.
V mesecu januarju naj imajo vsa društva občne zbore, na katerih se mora zvišati članarina v zgoraj navedenem smislu. Nova članarina velja s 1. februarjem prihodnjega leta.
Zveza je nameravala s prvim januarjem t. 1. povečati obliko našega glasila, a ni dobila zaradi mezdnega gibanja stavcev od tiskaren ponudb. List bo mogoče razširiti šele pozneje.
Predsednik poroča, da bo 5. januarja p. 1. prosta unionska dvorana in vojaška godba ter bi Zveza ta dan lahko priredila ples, od katerega upa nekaj čistega dobička. Sklene se, da se naj godba in dvorana takoj zasigura. Vse podrobnosti naj preskrbi veselični odsek.
Predsednik je odgovoril še na nekatera gospodarska vprašanja ter zaključil sejo ob 23. zvečer.
Tajništvo.
Dopisi.
Žalostno poglavje.
V Službenem listu poštnega ravnateljstva v Ljubljani št. 53/21 je izšel pod štev. 42.907/la—21 odlok poštnega ministrstva, z naslednjo vsebino:
»Poštni uslužoenci ne smejo sprejemati darov in ne smejo imeti brez posebnega dovoljenja nobenih po-stransKih opravil.
(Štev. 42.907/1 a—21.) Z odlokom štev. 60.546 od 28. oktobra 1921 opozarja poštno ministrstvo, da je poštnim in brzojavnim uslužbencem strogo prepovedano, da bi ob kakršni koli priliki sprejemali denarna darila bodisi od bank, bodisi od industrijskih in trgovskih podjetij, ker se to ne sklada z njih dostojanstvom in tudi ni v interesu službe.
Tudi se ne smejo poštni in brzojavni uslužbenci ukvarjati z drugimi opravili ali pa sprejemati postranske službe, ki bi ne bile primerne njih dostojanstvu ali ki bi jih kakorkoli ovirale, da bi ne mogli svojih uradnih dolžnosti vestno in natančno izpolnjevati. Vsako tako postransko opravilo ali službo mora uslužbenec naznaniti svoji višji oblasti. Kdor tega ne stori, bo kaznovan, s
Ne maram se pečati z ono stranjo članka, ki bi ji človek prisodil stvarnost. Je že to staro pravilo, da se dvema gospodarjema ne more služiti. Ako bi se pa vendar poskušalo z dvojnim zaslužkom, bi to ne bilo v redu in bi bilo vredno obsodbe. Zato sem tudi jaz, da se taka pravila, ki bi jih itak vsakdo moral vedeti, ljudem pokličejo v spomin, toda v drugi obliki.
Moj namen je ob tej priliki ugotoviti, da gospodje na važnih mestih iz našega »dostojanstva« brijejo norce. Tem gospodom bi svetoval, naj si naše »dostojanstvo« nekoliko bolje ogledajo — ali sploh ogledajo. Ako bi bili poučeni o naši bedi, o našem resničnem položaju, ako bi ti gospodje videli, kako živimo, s čim se preživljamo, kako smo oblečeni, da se skoro na ulico ne upamo več, — da o kakem razvedrilu niti ne govorimo, potem bi nas ne žalili z »dostojanstvom«.
Da, tako daleč smo, da nam bo naše »dostojanstvo« prav kmalu dovolilo, da pošljemo naše otroke beračit, žene pa tudi še h kakemu drugemu poslu! Mi sami pa bomo primorani sprejeti vsako drugo službo, akoravno našemu »dostojanstvu« ne bo primerna. In to vse zato, ker se za ubogo uradniško paro gospodje tako pošteno brigajo.
Ako že tako dobro poznate naše dolžnosti, priznajte nam vsaj tudi tistih bore pravic, ki so k najpri-mitivnejši življenski eksistenci državnega uslužbenca ta njegove družine brezpogojno potrebne.
Bodite prepričani, gospodje, da vam potem ne bo treba izdajati lekcij, kaj sme delati državni uslužbenec tn kaj ne, ker njegova skrb se bo koncentrirala potem po večini okoli službene dolžnosti. To je nepobitno dejstvo, ki je podprto z dokazi naše preteklosti. Mi smo v taki mentaliteti vzgojeni. Z izjemami med našimi tovariši, če jih je splch kaj, pa bomo obračunali sami in tudi povojni naraščaj vzgojili v tem smislu.
Ako pa se hočete norčevati iz nas v takih težkih časih še naprej in nas žaliti z našim »dostojanstvom«, svobodno Vam! Povemo pa pri tej priliki odkrito mnenje vseh trpinov: Preden poginemo od gladu, preden pademo v najžalostnejši stadij trpljenja — se «tegne zgoditi kaj takega, kar ne bo prav ne Vam, ne nam. Ta moment pa je bližji, kakor sl kdo misli!
Žalitev, natolcevanje in ironija.
Gospod pokrajinski namestnik ugotavlja v okrožnici od 22. nov. t. 1., da se je razpaslo med političnim državnim uslužbenstvom pijančevanje in zahteva od uradnih predstojnikov, naj strogo pazijo na to, da se ta žalostni pojav čimprej zatre. — Podpišemo to z. obema rokama! Obenem pa svetujemo g. pokrajinskemu namestniku, naj gre stvari do dna in naj ugotovi, kdo so ti državni uslužbenci, ki pri današnjih razmerah pijančujejo. Možnosti sta dve: 1. Ali si pridobivajo izredne vire dohodkov z veriženjem ali pa na. kak drug »postranski« način; 2. Ali pa zapijejo svoje bore prejemke iz obupa, ker z njimi danes drugega ne morejo pričeti. V prvem slučaju smo zato, da se v takih slučajih napravi radikalna remedura, v drugem slučaju pa ni druge pomoči, kakor dati ljudem to, česar ueobhodno potrebujejo.
Mislimo pa, da je to vse le natolcevanje in obrer kovanje ljudi. Gospod pokrajinski namestnik bi pač lahko vedel, kako živi danes državni uslužbenec. Taka splošna sodba je žalitev, proti kateri najodločneje protestiramo. To pa zlasti zato, ker se je tudi naši direkciji zdelo potrebno, da je to okrožnico objavila v svojem Službenem listu in nas tudi pavšalno indirektno označilo kot pijance- — Uradništvo se nahaja v takem položaju, da ga je treba dvigniti materijelno in tudi moralno, ne pa tlačiti še moralno s takimi neoportunim! okrožnicami.
Razne vesti.
Umrl je pri Sv. Mohorju poleg Rogaške Slatine g. Martin Debelak, oče našega direktorja g. dr. Janka Debelaka, v visoki starosti 80 let. Slovel je kot zaveden Slovenec, kremenitega značaja. Več kakor 30 let je županoval in užival daleč naokrog zelo velik ugled in spoštovanje. Pokojniku blag spomin, gospodu direk-tcrju in prizadeti obitelji pa iskreno sožalje v našem imenu in imenu vsega poštnega uslužbenstva Slovenije
Darovi. Za družino umrlega tovariša poštnega adjunkta Dragotina Mehoro, smo prejeli naslednje prispevke: Osobje poštnega ravnateljstva v Ljubljani: po pomožnem uradu 1714 kron, osobje gospodarskega urada 40 kron, osobje tiskarne 50 kron, osobje poštnega urada Ljubljana 480 kron, dalje Stražišče 20 kron, Dobova 40 K, Mežica 200 kron, Polhovgradec 20 kron, Ponikva 40 kron, Zreče 40 K, Lesce 20 kron. Krško 20 kron, in tov. Janko Hameršak 40 kron. Skupaj 2324 kron. Označeno vsoto smo izročili prizadeti rodbini in se Vsem darovateljem v njenem imenu najpri-srčneje zahvaljujemo! Predsedstvo zveze.
Poštni koledar. Letos razpošiljamo »Poštni koledar«, ki je precej večji od lanskega. Koledar je edini, te vrste, ker so poleg naših krstnih imen natisnjena tudi slovanska naredna imena. Zaloga je le majhna. Koledar računimo po 4 din. 50 par, to je toliko, da krijemo stroške. Naročila sprejemamo do 24. decembra.
Strokovna knjtž'ca. — Važna za vse tovariše in tovarišice je brošura »Hughesov brzojavni aparat«, priročno navodilo za enojno in dvojno brzojavljanje s protitokom Ib brez njega. — V knjižici so opisani vsi oni deli stroja, ki se najbolj rabijo pri brzojavljanju. Mehanizem Hughesovega stroja je lahkoumno razložen, poda navodilo, kako odpravljamo napake pri brzojavljanju. Knjižica je potrebna za skušnje. — Zato jo priporočamo. Kdor knjižice še ni naročil, naj to stori takoj. Izvod stane 6 din. Naroči naj se pri tovarišu Ivanu Napotniku, višjemu poštnemu kontrolorju Ljubljana 1, brzojavna dvorana, ali pa pri Društvu prometnih poštnih uradnikov v Ljubljani.
Listnica uredništva.
Ö. G. Kaka. — Vašo odpoved glede naročnine wa »Poštni Glasnik« smo vzeli v vednost. Hvala Vam pa-tudi za razlog, ki ste ga navedli. Imeli smo včasih posebne dvome o gotovih ljudeh, pa si vendar nismo bili popolnoma na jasnem, kaj je ž njimi. To pojasnilo pa sedaj imamo in bi ga skoraj lahko objavili. Vaš »Amen« pove vse. Z njim ste nam najlepše naslikali Vaše razumevanje in hvaležnost za naše neumorno delo
Listnica upravništva.
'K nabiranju oglasov! — Opetovano smo že prosili posebno naše tovariše v večjih krajih izven Ljubljane, da bi za naš list nabirali oglase. Ker se bliža novo leto, ponavljamo našo prošnjo. Pojdite od tvrdke do tvrdke, do vseh kavarn in gostiln in priporočajte anomiranje v našem listu. Za novo leto dovolimo za vsak Inserat pavšalno ceno 100 kron za eno objavo, nabiralcem pa 20 % provizije. — Naročila nam pošljite do 27. decembra.	Uprava.
Vsak tovariš naj za novo leto pridobi enesa naročnika!
Odgovorni urednik Janko Tavzes, višji poštni oficijal, Ljubljana, jtedsja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani. Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani.
O
-S 20
•c c
ra
»U 1ET
&	3
D« ‘J
>w»
m
3
H
‘I
1
Trgovcem v Jugoslaviji!
Galanterija — Pletenine
c I N £ ti o «u g 2 Ir
I l -s-l-- S S M-= ^
.2 3’ö>c_c2-q
bd c/3 > Z
m
Elekiroiehn:£no podjetje
amnmA haribok
Sv. iPetra cesta 25. Slovenska ulita 20,
LEOPOLD TRAIMIk
Građba esntrai. instalacije, saios« materijala, žarnk itd.
Y	[5«J
FRAN ŠKAFAR
Ljubljana, .Rimska cesta '16
se. priporoča za vse stavbene in pohištvene mizarske,
izdelke.
Zaloga pohištva!	Solidne cene!
HENRIK KENDA, Ljubljana, Mesini trgi?.
>: Modno blogo, pletenina na debelo In dobno.
Trgovina usnja
ANTON KÜNSTEK, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 4
priporoča svojo veliko zalogo usnja v vsaki množini
Cene solidne in nizke!	(52)
CROATIA ZAV^OmNAZADRUGAV^AOREJU
PODRUŽNICA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. STARI TRG ŠTEV. 11.
£A¥&ßU3£: Življenske rente, doto otrokom, siavnke na življenje, zgradbe in premičnine proti škodi požara In strele, steklene 'Upe proti razbitju, proti vlomu In telesnim nezgodam. Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobrodu za ceio
žlvUenskO dobo. TRANSPORTNO IN VALORNO ZAVAROVANJE,
Telefon št. 5081
St. pošt. čekov. ur. 12051. daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih,
pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje.
Ploge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s
v Ljubljani, Kongresni trg št. 4---------------------------* „oS, _____________________________
OBRTNA BAHRA

HajiREdEFnelše oMile, posrinile za gospode, fcosicie, pcmfedoe toalete za deine.
Laetno zaloga najfisejšsga b!ap in zlile (Mš,m) za Äfe, [iai tleiif za neig olilzli EOO H, lasta ii I
(tat sija ofesfe, iodEPniziranls festüins? ® smih ikob. teisita ofelsls m MsI
S. Fofočnii!, ifeinrpna ulica 6|I, liiiljia
Trgovci! Trafikanti!
pozam
Cigaretni papir, stročnice, Oleschua papirčke z vodotiskom, pisalni papir, rokavice, sukane, bombaž, kremo, ličilo, konjske ščetke, vezalke, sesalke, plavila ter vsako vrsto galanterijskega in manufak-turnega blaga kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri «	tvrdki
Orosla¥ Čertalič, Ljubijaoa, Sv. Petra cesta št. 33
Zahtevajte cenik
lasteni
in poštnine prosto
LIäUsüsi 4, (63) Im ite¥. 23»
Največja zalog-a ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.

©
m
©
©
v
OPALOQRÄPH
razmnožuje strojno in ročno pisavo (risbe, note itd.) potom neizrabljive, toraj nikdar nadomestila potrebne steklene plošče. Zahtevajte ponudbe in vzorce tiska! Razkazovanja brezplačno in brezobvezno.
THE 1Ä C©«* ÖUBÖÄNA
(šradiše® št:. 10. Telet, št 268.
••
©
©
©
©
m
©
©
@
®
©
©
1. Wo
Tehnični elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno iti debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obroče v za tovorne automobile tov^rneWai-ter Marting. — Autoga-raže in au odelavnice s stiskalnico za montirati je gumijevih obročev pod
....— vodstvom inženirja v
centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kra. e, za kar s e na razpolago 10 tovor, automobilov
Centrala:
Ljubfijaoa,
Rimska cesta štev. 2.
Podružnice:
Llufoljaaa, Dunajska cesta 20, tel. štev. 470. Maribor, Jurčičeva ulica 9, telefonska št. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 3.	[«j Mi
___—--------------------------4
*© Zemmmims Q&smgmammgBrn
Velika ramt-jii« dimbnlpe različne pneumatike tudi za otročje, zaloga iiOMlšl UIsUisUsmU vozičke, šivalni stroji in vsakovrstni deli po ceni pri Batjel-u, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otročji vozički, šivalni stroji itd. v popravo. rsgj Mehanična delavnica Karlovška cesta št. 4. memsmswuxmggagsmasaiž» •smrnuaasmit
m
m
(9
m
9
»
m
#
m m (# (9 (9
m
c#
9
@
©
©
m
®
©
©
@
®
o
©
Q
Usi se morate ppeppisfl,
če še nezveste, cls ima najce^ejše in
na|lb®IIŠe blago za moške in ženske obieke kakor sukno, volno, parhent, kam-brik, hlačevino, plavino, platno, izgotovljene obleke, kravate, ovratnike, predpasnike» nogavice itd. tvrdka m)
L N, Šoštarič
Haribor, Aleksandrove cesta 13..
®®@ ®©®©®©