Li st 2. vv v > ; > «! C f> Tečaj XXaVI Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; po&iljan po pošli pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani sredo januarija 1878 Obseg: Kmetovi gospodarski zapisniki. Oklic Kranjskim konjerejcem. Koliko zemlje naj gospodar privošči setvi žita , koliko pa živinski klaji ? Počitnice državnega zbora. za leto 1878. z ozirom na leto 1871. Pogled v Avstrijski državni stroškovnik (budget) garij e Šolske novice. Turki pred Dunajem leta 1529. (Dalje.) Sofija, glavno mesto Bol- Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Kmetovi gospodarski zapisniki. Kaj pa je že zopet to novega? u si misli mo rebiti marsikdo naših kmetov stavku ) Prav nič novega pri bere napis temu seči b posestnikih, ka- mu teri v vsem previdno gospodarijo in tudi nič težavnega, pa prav dobreg dgovorimo gospodarja ijišča in ce par ma za tudi epov v h! majh baj j m Se ve, da pisat jega zem mora znati sam , ali da ima otroka ali da dobi kakega dru zega ) ki mu zapiše, k Je pisati treba sedanj so taki, da tudi priprostemu kmetu ne pa dobremu gospodarju liko je med letom d o hod k adostuje samo vedeti > ko ) kolik tr o š k imel Treba mu > če dober gospodar ) boli na drobno vedeti, ali se žilo ali zmanjšalo, ne boji majhnega trud darßkih reči. njegovo prem pa za more vedeti a p i s o v a n j tak pomno ) ki se jih gospo En Veliko dela in ,,kunšti" za to ni treba, pianik se imenuje dnevnik, v katerega si gospodar zapisuje dohodke in strošk nik se zame ena pola papirj j kateri Za tak dn se zgoraj na vrhu čez celo polo naredi nap Dnevnik pod tem apisom se tem na e n i strani pole zapisuje) pa t r o š k dohodki, na drug stavkom dneva, stvari in znesk _ _ __ 81 dva mirom s Zraven tacega dnevnika gospodar napravi t a r a , to je > dva zapisnika za pop m ožen j a; eden teh inventarov ali popisov premoženj se ki redi iz leta če tka vsacega leta, drug pa na premoženje spada polje, poslopja ) živina IHHi I^^^^^^^Hp1'1' delki, orodje itd. V inventäru pa se mora tudi zapisati pa y zmirom cena ali vrednost ene in druge stvari vrednost prava, ne previsoka, ne prenizka; pri zem , na pr. tista cena, po kateri je gospodar njive senožeti kupil, ali pa tista, po kateri bi se zemljišče utegnilo tisti čas prodati. Taka inventara pa se napravita tako-le: Vzame se za vsak inventar cela pola papirja z napisom : ventar zadnjega meseca leta i) L n- Pod tem napisom se popiše premoženje v vrstah kakor jih sledeči izgled kaže. katere reči zapisane; kdor ima več ) ) tem izgledu so le ne-zapiše vse druge). lotovina v denarji......100 gold. II. Zemljišča * 10 oralov njiv po 300 gold...... 3000 „ 3 orali se no že t, in sicer: 1 oral po 250 gl. 250 „ orala po 150 gold........ . 300 ,, III. Poslopja s hišo, hlevom in skednom...... 1500 ,, IV. Pridelki: 10 vaganov pšenice po 6 gold..... GO ,, 15 vaganov rži po 4 gold....... 60 „ V. Živina: konja............. 300 „ o krav ..... ........ 300 .. VI. Kmetijsko orodje : vozovi, plugi itd.......... 200 ,, • P* ^———____ -_____ . ■ . Skupaj . 6070 gold. Tako narejeui inventdr pa ne kaže vselej pravega stanu premoženja; treba je, da se njemu še na dalje doda, kar ima gospodar morebiti premoženja še v obligacijah ali tu in tam izposojenega denarja. Vse to skupaj vzeto, kaže premoženje gospodarjevo. Od tega premoženja pa se moraje odšteti vsake vrste dolgovi, ki jih gospodar ima. To, kar ostane po odštetih dolgovih, je še le čisto premoženje gospodarjevo. Prav tako, kakor je narejen inventar iz začetka leta, mora narejen biti tudi inventar h koncu leta. ~e se potem prvi inventar primerja z zadnjim, se vidi, koliko je gospodar na koncu leta bolji ali slabeji na svojem premoženji. Taki zapisniki so prav zel6 koristni; oni so odprta knjiga, katera kaže, ali gre gospodar s svojim premoženjem gori ali doli; spodbujajo ga zato k varčnosti ali pa ga tudi osrčujejo h kakemu večemu strošku, katerega gospodar zmore in ki mu bo po drugi poti večih dohodkov donašal in gospodarstvo na boljo stopinjo povzdignil. Poskusite tedaj, dragi kmetovalci , take zapisnike, ako jih še nimate; prepričani smo, da nam boste hvalo vedeli, ker potem še le postanete previdni gospodarji. Ce ima kramar svoj« zapisnike, kako da bi jih ne imel kmetovalec, ki tudi ima mnogovrstnega in morebiti še več vrednega blaga memo kramarja. - lO Prva reč umnega kmetovanja je prava razmera me žitom in klajo, ali z drugimi besedami: umen gospodar seje žita le toliko, da gospodarstvo njegovo ne trpi škode zavoljo premalo klaje. Ta škoda ni le škoda za letos ali drugo leto, ampak poznd se čedalje bolj prihodoja leta, ker žito izmolze zemljo, da je leto za letom pridelka manj. Zemlja je res dobra mati; al če boš leto za letom jej v setvi žita najboljo moč izpival, hirala ti bo, če jo tudi gnojiš, ker tisti drobci, ki se iz njega napravljajo v zemlji za živež žitni , se ne delajo tako bitro kakor ti misliš. Treba je tedaj, da se na ravno tisti njivi ne prideluje zmirom leto za letom žito, ampak da se po umnem redu menja žito s klajo. To je dobrota za zemljo, pa tudi za to, da si prideluje gospodar več klaje za živino. Prava razmera med žitom in klajo je po potrjenih skušnjah ta, da se tretji del navadnega polja za klajo odloči, to jef če ima, postavimo, gospodar 12 oralov (johov) polja, mora 4 orale odločiti za deteljo, peso ali kako drugo živinsko klajo. Ako ima gospodar zraven teh 4 oralov živinske klaje še senožet ali travnikov, toliko bolje je; vendar je skor gotovo, da s samo mrvo in slamo, ako ne prideluje tudi druge živinske klaje, bo koma) izhajal, da bi mogel živino skoz in skoz le v hlevu brez paše rediti. Po „gmajnah" živino na paso gonili poleti ne kaže modrega gospodarja; naj le dobro pomisli, kako malo živeža dobiva živina na gmajni, koiiko pa potrosi gnoja po potih, ki mu je za polje tako krvavo potreben. Na višo stopinjo poljedelstva se bojo naše kmetije le tedaj povzdignile, ako gospodar na dva orala celega svojega zemljišča more rediti eno govedo. Kakor sedaj kmetujemo, ne moremo reči, da s 5 orali zemlje to dosežemo. Tudi tam, kjer so gospodarji visoko stopinjo v živinoreji dosegli, kakor v Holandiji, Holstajnu itd., imajo kmetje, kakor pri nas, svoje kmetijske pregovore. En tak pregovor vam hočem povedati na priliko: ..Živi na več potrebuje skrbi in opazbe kakor otrok , ker otrok ima jezik in lahko pove , kaj mu je in kaj hoče; živina pa nič ne more [>ovedati." Čeravno je tak pregovor dosti prenapet in ahko se reče, nečlovešk , vendar to nam kaže, kako ondi skrbijo gospodarji za svojo živino, katera jib redi. Drug pregovor je: „Najprej moramo skrbeti za deteljo, mrvo itd., da živina klaje dobi, potem še le moramo skrbeti za svoj živež.Ci Prijatelj! povej mi odkritosrčno, če znaš dobro računati; ali imaš res kaj več dobička od tega, ako sejes žito in ga v jeseni prodaš par mernikov, pa si ga na spomlad za seme moraš morebiti dražje spet kupiti, namesto da bi si bil izredil kravo ali vola in ga pro dal? Reci, kaj je bolje? Če si za prodano živinče več denarja skupil, si boš zcnirom lahko žita kupil, — ali si pa moreš za prodano žito kravo ali vola kupiti? Menda ne. Vsaj iz Ogerskega in celo iz Rusije in Amerike dohaja dandanes toliko žita v naše dežele, da nam ni skrbi, kje bi ga dobili. Namen teh vrstic je zato ta, spodbosti naše kmete k premišljevanju: ali jim ne kaže, da bi opustili staro kopito in po pravi razmeri pridelovali na njivah žita in klaje. Ako imamo več klaje, moremo več *ži vi ne rediti, in živina se zmirom lahko v denar spravi; od druge strani pa umno vrstimo na polji klajo z žitom, in tako damo njivam nekoliko počitka, da jih ne izpiva v eno mero le žito. Naše njive bojo postale potem rodovitniše. Ako po takem iz nadveletnega obdelovanja poljä prestopimo na triletno, bo to na- šemu kmetijstvu dobro djalo in ta korak gotovo ne bo prevelik, ako se ozremo v druge dežele, kjer je na sedemletno in nao8emletno obdelovanje navadno. Ce le storimo ta mali korak, bomo sčasoma mi ali nasi nasledniki storili dve in tri stopinje dalje , in prav bo za našo deželo. Verjemite mi! J. F. S. Oklic Kranjskim konjerejcem. Kdor gospodarjev hoče svojega žebca spuščati za plačilo, mora zato dovoljenje (licenco) od do*i&ae komisije dobiti. Komisija, katera bo take žebce preiskavala, bo: v Radoljici 21. dne tega meseca, v Kranj i 22. dne tega meseca, v Kamniku 24. dne tega meseca, v Ljubljani 26. dne tega meseca (na spodnjih Poljanah v živinozdravnišnici.) Ce komisija najde posebno lepih žebcev težkega Pincgavskega plemena, bode dva za državne namene kupila. Kdor tedaj ima žebca za pleme pripravnega, naj ne zamudi ga komisiji pripeljati na ogled , da dobi licenco ali, če je posebno lep, ga prodä za dober denar* Politične *tvan. Počitnice državnega zbora. O božiči so sli poslanci na počitnice, ki bodo trajale še nekoliko dni. Neposredno, to je, ne po deželnih zborih v državni zbor — kakor deželne ustave velevajo — voljeni poslanci obhajajo po takem letos brez prenehanja sesije že 5 božičnih praznikov. Ako se vprašajo poslanci ustavoverne stranke, kako so 8polnovali obljube, katere so delali leta 1873. svojim volilcem, jim je odgovor na to vprašanje moral zel6 kaliti božično veselje. Sedanji državni zbor bi bil imel mnogo na novo stvarjati, mnogo na novo oživljati. V prestolnem govoru se mu je pokazal pot, po katerem bi imel hoditi. „Povzdigniti gospodarsko blagostanje, pospeševati trgov-stvo in obrtstvo" — to se je najbolj povdarjalo v prestolnem govoru. Vlada, ki je sama osnovala prestolni govor, je nastopila svojo službo pod posebno ugodnimi izgledi. Bil je takrat prišel Avstriji čas italijanskega bahaštva Kalijo3trovega , čas, ko se novci kujejo sami po sebi, in morebiti se je našim ministrom že sanjalo o onih dnevih, ko ob praznicih vsak kmet ima v loncu kokoš , in vsak borzijanec fazana. Kako grozno so takrat obrekovali Hohenwarta! , Ta kavalir v kuti — so pisarili ustavaški časniki — saj ni razumel razmer novega časa!" Teško je bilo pri njem izkoledovati dovoljenja za ustanovitev različnih švindelbank in železnic, in kar se cel6 tiče ordnov, ni se dalo dobiti od njega ničesar. Ministerstvo Lasser Auerspergovo je bilo bolj postrežno. Kedar je nastopilo vlado , si je stavilo nalog , slehernega dne dati dovoljenj za ustanovitev kakih dveh bank. Ker ob ponedeljkih „Wiener Zeitung" ne izhaja, prinašala je ob torkih po štiri take koncesije. Ako se vzame v poštev, da je sedanja vlada že poldrugo leto opravljala svojo službo, ko je prišel ,,veliki krah", se razvidi, da se je dalo v tem času blizo 1100 koncesij za ustanovitev delniških društev. Ako se, na priliko, računa, da ima vsako tako društvo delniški (akcijni) kapital treh milijonov goldinarjev, znaša to pomnoženje narodnega imetka za 3300 milijonov gold. avst. vr. Nu, in pri vsem tem bi živeli v Avstriji še neiAdovoljniki ? Kako pre- je zlatä vse polno. Po petletnem delovanji se je nare vzetno se je govorilo o fevdalcih! Javno so takrat tr- dilo 300 milijonov goldinarjev dolga in zdaj se ne na- dili po svojem prepričanji moderni državni vitezi, da so haja pomoč drugod nego v poviševanji davkov. A to se fevdalci spravili državo do brezna pogube, in kakor re- godi brez fevdalcev in klerikalcev. Za Bacha šilci so se vedli Abelesi, Jeitelesi, Königswarterji > Wo- Schmerlinga, Belcredija, kateri so bili 17 let delujoči , se nam je samo en- dijaoerji, Springerji in enaki tovariši. Kaj bo bili Schwar- v Avstrijskem državnem življenji zeobergi, Harrachi, Nostitzi, Haugwitzi proti tem novim krat zvišal davek. Sedanja sistema je pričela 1868. vitezom , kateri so nosili milijone kar v leta davke zviševati in ob enem obresti znižavati. Leta baronom in žepih pri sebi 1 „Denar je vladar svetä" 5 mi imamo 1878. se bodo novce in zato vladamo svet in tudi državo Avstrijo, morebiti ljudstvu zopet drugič zvišali davki > in se pet let pozneje to zopet ponovi v tretje. Blizo tako je bilo geslo tedanjih dni. Vlada pa se je Kakor se kaže f bode tega treba, za porabo novcev »elo veselila vspehov, katere je pridobila tako po ceni. pa ni skrbi. Minister de Pretiš se je iznebil svojim prednikom nad- ■ IM ležnega deficita in smel si je dovoliti marsikak presežek pri sestavi državnega proračuna. Minister Lasser je stal na svoje sreče vrhuncu, kajti zvišanje plač državnim uradnikom, za katero se je on potezal, se je vresničilo. Knez Auersperg mu je izpolnil vse želje, kajti njemu je bilo najbolj pri srcu, osrečiti närode v Avstriji, da zvesti postali obstoječi ustavi, katere najvrednejši Pogled Avstrijski državni stroškovnik (bud get) za leto 1818 z ozirom na leto 1871. zastopnik je bil sam in je še sedaj. Tudi za vojnega Poglejmo nekatere rubrike državnih stroškov, kakor jih kaže po vladi državnemu zboru predloženi stroškovnik ministra je bilo dovolj denarja. Škoda le, da že takrat in primerimo jih z onimi od leta 1871., ko je od iibe-niso bili izumljeni Uchacijevi topovi, plačati bi se bili morebiti mogli z delnicami ene ali > druge ralcev toliko obrekovani grof H o h e n w a r t ministerstva banke. Kako predsednik bil. prijetno je bilo v takih okolnostib postati Avstrijski Sedanje Auerspergovo ministerstvo prizadeva dav- Ijudski zastopnik, lahko si vsakdo misli. Vlada, katera koplačevalcem vsako leto 206.000 gold, proti 125.000 je kar čez noč s peresom pridobila milijarde, morala je gold. pod ministerstvom Hoheowartovim. Razloček biti vsakemu volilnemu aspirantu magnet je znal, kaj prinese prihodnost! ) kajti kedo prišel je znani ,,hudobni krah". je za 80.500 gold, na leto in dan. Do leta 1872. namreč so Dunajski ministri dobivali po 8400 gold, stalne Kartoe plače, 4200 gold, opravilne priklade (Functionszulage) hišice švindlarskih bank so se podrle, milijarde je po- io 2100 gold, za stanovanje, skupaj je tedaj en minister brala slana še prej ) nego so se vstvarile. Ghetti ) j pravem pravcatem stolnem mestu gospodarskega na bival 14.700 gold. Sedanjemu Auersperg-Lasserjevemu ministerstvu se predka kjer kaže Merkur svoje zlatnike , se je vnel je to gledč na » volkswirtschaftlichen Aufschwung" ogenj in ves svet se je klical na pomoč, da bi gasil, premalo zdelo in zato se je s pritrjenjem večine držav-Pred vsem so se zdaj oči obračale na vlado. Državna nega zbora stalna plača vsacemu ministru od 8400 gld. brizgaloica bila bi morala in je res tudi pozneje začela povikšala na 10.000 gold, in opravilna priklada od delati, da nebi popolnem pogorela borza in z njo „go- 4200 gold, tudi na 10.000 gold. Dandanes vleče tedaj »podar8tveni napredek", kateri je bil začetek in konec en minister 20.000 gold. Vrh tega ima veči del mini- vladi sami. strov se stanovanje in tisti ministri t ki so ob enem dr- moč. valo Umeteljnoat Kalijostrova je na hip izgubila svojo žavni poslanci, imajo za Vsakdo je poznal talmi zlato, katero se je to še ko (d«ät). Prejšnje čase smo imeli tud po 10 gld. na dan dnine i ie ministrov ) 7 in se niše, nego apelacija do vlade, u<» u> .a ua *«v.«j ^ « ^ ^ blagajnice čistega zlatd. Vlada se je v tej zadevi obr- namreč ministerstvo notranjih oprav, koliko branil ga jemati. Kaj je bilo zdaj narav- pa jih je 12. zdaj da dala iz davkovske Poglejmo si zdaj še samo eno ministerstvo to nila do državnega zbora, in on, ki se imenuje darskega napredka pospeševalec" , dovolil je obrok 80 milijonov goldinarjev davkinih novcev „gospo; prvi stroškov prizadeva zdaj memo leta 1871. za Leta 1871. so skupni stroški v vseh razdelkih t da (agendah) tega ministerstva znesli 15 milijonov 874.244 se pomoglo borznemu siromaštvu. različnih obrokih gold. i za leto 1878. pa so preračunani na 17 milijonov so se dajale tudi še daljne podpore prijateljskim želez- m 324.684 gld. Razloček je po takem velik > ker znaša ničnim društvom , dokler se ni državi > ker tem vsled trgovinske krize zmanjšali dohodki na vrat dolg 300 milijonov gold. To so se jej v nakopal milijon in 450.440 gold, in vrh tega so se še marsikateri stroški. ki so leta 1871. bili zaračunani v stro- se kl, uaaupcki «»»v» « vux.< , ut "v »wv. . *. cm. huwumut ' w «. . godilo tako škovniku ministerstva notranjih oprav, v proračun za naglo, da se od enega do druzega semestra ni več znalo, 1878. prestavili v rubriko kakega druzega ministerstva. koliko se je prav za prav dovolilo in izdalo za odstra- Tako se sme reči > a so v poslednjih 6 letih stroški nitev gospodarstvene krize. tem sicer ni rečeno y da ministerstva notranjih oprav (Lasserjevega) blizo za posamezni poslanci večine državnega zbora niso vedeli, milijona viši. kam je prešel denar, kajti bili so znanci, osobni in politični prijatelji, katerim se je pomoglo z njim To dandanes memo leta 1871. tako osnovano dr- na- žavno gospodarstvo kaže pa cel6 velike razločke med vzlic fem umeteljnim pripomočkom se je dovršila kriza. Avstrijskim in Pruskim ministerstvom notranjih oprav večemu bi se moglo reči, da so se na troške vseh po proračunu za leto 1877/8. Na Pruskem znašajo potegnili posamezniki iz zadrege. Davkini dohodki so stroški pa politično upravo (mi isterstvo notranjih oprav) se zmanjšali, državni troški so šiloma rastli. Poleg tega 23 milijonov in 743.840 drž. mark ali po našem denarji je treba bilo mnogo železnic združiti in kupovati, za kar 11 milijonov in 871.920 gold, za 24 milijonov prebi- je zopet treba bilo mnogo novcev ker tudi borzijanci nočejo vedno posojevati, nista mogla vlada in državni zbor storiti druzega, nego povišati davke. Božično dete, namenjeno Avstrijskim državljanom, razdelijo (repartirajo) na število prebivalcev valcev, kijihPrusija šteje, — v Avstriji pa za 20 milijonov prebivalcev 17 milijonov in 324.684 gold. Če se po takem ti stroški (samo stroški za politično upravo) pride > tedaj f če tudi ne še razvito, vendar za razvoj ugodno po takem na eno glavo na Pruskem 49*4 kraje. 9 V povišanje davkov. Ko je sedanja vlada nastopila ) bilo Avstriji pa po 86*6 kraje. tedaj za 25 odstotkov več kakor na Pruskem. In vendar zvedenci trdijo je politična uprava na Pruskem veliko Avstrijske. da bolja Jana Zapolija ) ki 80 si memo kralja izvolili. Kacijanar jo je ga bili puntarji Ogerski za in Navedli smo v teh vrsticah samo številke po via- zajel mahnil na Ogersko ravnin mesto za mestom ter pregnal Zapolija z potem podil ga še na planine in pri Košicab dinih predlogih. Ker številke same po sebi dosti popolnoma ga premagal; Zapolija je glasno govorijo, ni nam treba nobenega komentara o bežati na Poljsko. bil primoraa sedanjem državnem gospodarstvu memo onega pod ministerstvom II o he n war to v i m , katero je, ker je bil Kacijanar je tudi Soli man a pri Dunaji zgra- pozneje pa nesrečno končal vsled vojaških ho- vsem uarodom Avstrijskim hotelo pravično biti, bilo li- matij, ko je v Bosno šel nad Turka z vojaki zbranimi beralcem silen trn v peti. ,, Finanz. Frag.' Zgodovinske* stvari. iz vseh vetrov. Njemu so zarad pomanjkanja živeža vso krivdo nesreče pripisovali, toda po nedolžnem je bil tako hudo sojen. Umoril ga je Hrvat Zri nj ski zavratno pri neki gostiji! Povrnimo se zopet na Dunaj. Deželni glavarje bil takrat Jurij Puchheim, kancelar Nikolaj Ka benhau pt, veliki oskrbovalec živeža Marko Bök iz Leo- poldsdorfa. (Dalje.) Junaškim braniteljem so se bili pridružili tudi ne- Prva pomoč došla je Dunajčanom s Češkega in kateri Spanjolci: Don Luis de Avalos, Angvilena Turki pred Dunajem leta Priredil M. M o 1 e k. Moravskega pod načelstvem bogatega deželnega glavarja Hans Pernšteinskega. mogočnega in Vilarvet hud preganjalec Turkov Don Juan de Sala m a n k a. Tudi zavezne nemške čete so Dunajčanom na po- Naj še opomnimo, da je bilo razen Kacijanarja moč jadrale po Donavi doli pod vodstvom palatinskega tudi iz Kranjskega in Koroškega mnogo hrabrih grofa Friderika, pa kaj so srečale napoti? — brez- boriteljev na Dunaj prihitelo. Pač res! da Slovenec je številne trume zdibajočih in plakajočih beguncev, ki so bežali pred grozovitim Turkom. Najprej so v varstvo spravili so planili na Turka in podili ga uboge reve ) potem bil in je še vedno zvest svojemu vladarju, da „hrast omaje se Slovenca zvestoba ne gane n se od desnega brega Preobširno bilo bi imenovati vse možake vnete za jsko s Turki. Omeniti pa le moramo, da so vrli bra- Donave skoz Dunajski gozd na zahodni strani mesta teli mnogih rodovin Dunaj do Aniže, mejne% reke (doljne in gornje Avstrije) in grofi Auerspergi (Turjaški), Herber št pomoč prišli, kakor celo do severnih Stajarskih planin. veliki sreči in v veliko tolažbo Dunajčanom se je bilo vendar še posrečilo hrabremu pi. He k tor ju Keižaškemu svojih 3000 pešcev od Fi še spraviti tens t ) Lamb mansdorfi, Zed 6 y Lih Schvarcenbergi, Traut Groze m strah drug in revno bežalo preletoval mirne dežela > bogato pred Turki v mesto. Dunajčanom v mesto. Tudi izbrana silna armada je hit i mestu na čast bodi rečeno, da so te reve v varnoat spravili na pomoč z zgornje Ogerske skoz Trnovo in Požun potem pa odločno posta po Marskem polji sem od severovzhoda; vodil jo je strahu za premoženje in hrabri grof Nikolaj Sal m. Njemu, branitelju in reši- pri svojih se Turčinu v bra brez zastavah krog telju Dunaja, je izročil cesar Ferdinand v tej veliki župan Voibenk T ljenje svoje. Zbrali so se jih voditelje ki so bili sili najviše vojno poveljstvo vseh Avstrijskih dežel. 'u j Voibenk Mangold in, Pavel Bernf Boštijan E ) Bošt. S t polka Cesar je Sal mu vse zaupal in se umaknil v Line na (regimenta) samih meščanov sta zasedla Škotska vrata n—i- A —on ----... - ~biral; ----VI —A\ — Gornje Avstrijsko. Bil je pa tudi možak , stanoviten kakor skala, izvoljen, da resi domovino ljutega sovražnika. Da si star že 71 let, bil je čvrst na duhu in po- drug pa se na globokem grabnu a ,,jambrovcih" (am Elend) in pri ^ '■»■ ) I ^ V » » W.V »I« f v • ----------J- stave krepke. On je bil Dunajski meščan; hiša njegova tudi kak poseben j Kedar se snujejo znamenite reči, dogodi se večkrat i čin ni bila daleč od cerkve sv. Doroteje in tu je želel tudi tega od ) ki sta pri pokopan biti. Poznej se je hiša njegova prezidala v pri Kremsu in Korneuburg kraljevski samostan in naposled so to poslopje v posest Dunaja, sta želela v boj iti zoper zakleteg mladenča plemeni ojnih krdelih nemških čet zahodni strani ka na dobili grofi Friziški. kristijanstva in sta Ker je bilo mesto že S al mu pomočnik je bil baron Vilj. Rogendorf, zaprto, preplavata Donavo in pri „ribških vratih'* so ju posestnik v Hernalsu; njega je Salm vadil kakih 30 čez nasip gori v mesto potegnili. Ta dva mladenča let v vojaščini. Tudi palatinski grof Filip je s pr- naka bila sta: grof Voibenk Ottingen in pa grof Ru nemškimi trumami še o pravem času v mesto pert Manderscheid Rad je prepustil stari Salm mlademu gospodu Tako so v dko; znašala kupaj vi mi H BIH I Hi IH H prednost, ki naj bi pri tej priliki pokazal svojo hrabrost in zmožnost ter rešil čast slavne rodovine svoje. Stari Salm pa je imel še drugo lepo število do- vati in braniti mesto le za silo vtrj sprav precejšnjo po 21.700 mož in 2000 konj vsaj pa tudi le tolika moč navdušenih bo mogl varo- Posebno hvalo bro izurjenih braniteljev krog se be ,««vlvu,u ^«ii.tv.jv,* med katerimi se je zaslužita Salm in Rogendorf, ker sta v zadnjih posebno odlikoval Lenart iz Velsa, rodom Tirolec, trenutkih poravnala, kar je bilo zamujenega poprej njegov podpoveljnik zoper nezvestega Zapolija, poznej Hiše blizo nasipa sta dala podreti pa najbistroumnejši voditelj pri prezidovanji in utrjevanji Dunaja. dru6 bežni po rušiti in strehe lesene odnesti s * preskrbela sta Isto tako tudi Nikolaj Turn s svojim stricem Ju- vila sta povsod straže, in rijem, priča toliko junaških činov proti Tatarom in Po- lila sta slabo vtrjene kraj mesto obilno z vodo, tlak zapovedala razdrapati, nasta ie bilo lesa obilo, obko j z celo troj pali Ijakom; dalje še Hektor Reižaški in pa naš Hans (Janez) Kacijanar, ki je večkrat že prej Turke na- sado Od Štubenskih do Koroških vrat, kakih 20 čev- za nasipom, izkopal se je še drug v bitki pri Bernici (Fernitz) bil je rešitelj Gradca, naredil zopet nasip ter vtrdiii se močno še sekal glavnega mesta Stajarske. a njim kateri Ta naš slovenski roj&k je Avstrijskemu vladarju kraj proti Donavi Toliko ljud pa tudi dosti jest me Več Ferdinandu veliko dobrega storil; premagal je bil tistega milj na okrog se je zato pobralo žito, živina, vmo, « goo besedo — vse, kar je bilo vžitnega. Naložil se je tudi davek na oaobo, Vsak škof je moral odrajtati po 5 gold., vsak prelat in grof po 4, drugi plemenitaši, župniki, vikarji in premožnejši meščani po 1 goldinar. Kmetje, hlapci in cele družine od vsakega talenta 1 sold, dninarji pa po 10 vinarjev; kdor je k obhajilu šel, odrajtati je moral 1 vinar. Vojni svet je cesarja Ferdinanda priganjal živeža in denarja skupaj spraviti, kar se le dd, ker ob vojski takih reči skoraj nikoli preveč ni, raje premalo, in nabralo se je bilo res Čuda veliko obojega, živeža in denarja. Vsakega „nebodigatreba" so iz mesta spravili; kdor za delo ni bil, čemu bi jedel! Okop, ki je segal od Donave do Donave in obdajal tudi predmestja, popustiti se je moral, ker je bil predaleč od središča. Kar se je dalo iz predmestij v mesto še odnesti, se je odneslo; kar je ostalo, poplenili so razuzdani vojaki in od 16. do 20. septembra so se predmestja podirala in naposled še požgala. O teh nočeh svetilo se je samega požara kakor po dnevi; domači sami požigali so svoja poslopja zato , da bi sovražniku Turku v roke ne prišla. Marsikater meščan, oprt na vojskino orožje, gledal je tužnega srca z nasipa dol pogorišče svojega poslopja, katerega tudi podrtin morda več videl ne bo, kajti zadeti ga utegne sovražnika pšica. Bol srčna bila je tim veča, ker morda tudi svojih domačih večidel ne bo, V3aj tavajo, Bog vedi, kod po svetu! To je bil čuden prizor krvave vojske, katere izid vedel je le eden, Bog vsegavedni. (Dalje prihodnjič.) Ozir na bojišče. Sofija, glavno mesto Bolgarije. Kakor poroča danes telegram,. so na sv. treh kraljev dan Rusi vzeli in zasedli Sofijo, zgubivši le 24 mož. Da se spozcd važnost tega mesta, treba kratkih pojasnil. Bolgarska dežela je vsa zelo gorata, zlasti pa vzhodni del njeni, ker se na severni strani po nji vleče najviše gorovje Balkana. Ta dežela ima velike gozde in rodovitne doline, prebivalci njeni so poljedelci, živinorejci, vrtnarji in čebelarji, tudi s svilorejo se jih nekaj ukvarja. Da je dežela bogata različnih pridelkov, priča tudi to, da je Turek, čeravno jo že čez 400 let molze, ni mogel pokončati. Kaka bi postala pod previdno vlado, ki bi šia kmetovalcem , kupcem in obrtnikom na roko, se po vsem tem lahko d& misliti; gotovo je ena najlepših dežel južne Evrope. Sofija ali Triadica, kakor jo Bolgari po svojem slovanskem jeziku imenujejo, je glavno mesto te dežele ali Turškega šandeleka, ležeča v rodovitnem logu ob glavni cesti s Carigrada proti Nišu in Srbiji. V njo se steka več cesta iz vseh krajev, zato je tudi jako važno mesto za Ruse, ki se tu lahko združijo s Srbi od Pirota prihajajočimi in imajo potem za vso vojsko glavno zatišje ali naslombo. Nekdaj je S o fij a imela čez 50.000 prebivalcev. Zdaj jih je le še nekaj čez 20.000, ker jih je pregnalo Turško irinoštvo in hudi potresi, kakor sploh pod polomesecem vse gine. Med prebivalci je neprimerno veliko zidov (judov), ki so drli posebno kristijane in zdaj zavoljo hude vesti večidel kopita pobrali; kristijanov pa je kakih 6000. Mesto je med vsemi Turškimi najbolje zidano in najpremožnejše, imenitno zarad živahne kupčije, sedež Turškega begler bega (deželnega poglavarja), Orškega metropohta in katoliškega škofa, ima 23 mošej (Turških cerkvä), pa tudi Grških in katoliških cerkvd, dva katoliška samostana, raznovrstnih fabrik itd. Zavoljo tega so Rusi bili pripravljeni na to , da bodo Turki to važno mesto na vso moč braoili. Al, kakor se kaže, so Turki po kratkem boji pobegnili menda zato, ker niso hoteli velike armade staviti v nevarnost, kakor Osman pašino v P le v ni. — Danes je tedaj osvobodeno tudi to mesto in pot do Dre-no polj a nima za Ruse nobenih hudih zadržkov več, ker Filipopelj je na cesti jim le veča postaja , katere Turki gotovo ne bodo braoili. Zad»žek bo tedaj le zimski čas, ker po mrazu trpe veliko oboji, Rusi in Turki, in je pomikanje naprej jako težavno. Šolske novice. * Ne, ne, da bi ljudska sola se ločila od cerkve — tako je sklenil deželni zbor Virteinberški na Nemškem. Novošegne želje , da bi se ljudska šola po vse ločila od cerkve, — da bi se namesto duhovnih nadzornikov postavili svetovni, — da bi mežnarstvo se vzelo učiteljem, je — ču)te! — zbornica poslancev zavrgla. Celo liberalna stranka je po svojem poslanca objavila, da noče ločitve ljudske šole od cerkve, kajti to bila bi naj veča politiška pregreha; — da duhovni nadzorujejo ljudsko šolo, je edino naravna osnova pri ljudskih šolah, kajti duhoven je z ljudstvom v najožji zvezi, on mu je svetovalec najbolji v svetovnih in vseh druzih rečeh. Te misli so v Virtembergu katoličani in protestante, ker vidijo, kako gre ljudskim šolam pod Pruskim „kulturnim bojem". * Tirolska katoliško - politiska ljudska družba je v zboru, ki je unidan bil v Auer u, sledečo resolucijo sklenila: „Katoliško-politiška družba obžaluje nove šolske postave , ki jih je sv. Oče papež za pogubne priznal zato, ker je njih namen, ljudske katoliške šole prestrojiti v brezverske , zato naj vsi udje društva po vseh mogočih postavnih potih delajo na to, da katoliško ljudstvo ima katoliško ljudsko šolo". * Na Zagrebško vseučilišče se po cesarjevem sklepu vprihodnje pripuščajo tudi dijaki realk, ki so z dobrim vspehom prestali maturo in ao skozi 3 leta obiskovali vseučilišče kot izvanredni učenci. Takim dijakom je dopuščeno, se podvreči preskušnjam za gimnazijske učitelje o matematičnih in o natoroznanskih predmetih. — Ta cesarski sklep je velike važnosti za dijake, ki so realko dovršili, pa niso potem vedeli, kam bi se obrnili, da bi kako službo dobili. Od konca je sila veliko mladine vrelo v realke, al dandanes pešajo te šole, ker mladina po dovršeni realki ne vč, kje bi kruha iskala. Zdaj pa se bode na HrvaŠkem zopet več mladine podalo k študijam realkinim. Mnogovrstne novice, j * Rimski kardinali. — V Italiji in sploh po svetu se pretresajo sedaj pogostoma izgledi konklava, kedar se primeri, da sv. oče papež umrje. Zato utegne zanimivo biti poznati kardinale, ki bodo volili prihodnjega papeža. Vseh skupaj je danes 64 kardinalov, med katerimi je 38 Italijanov, 26 pa druzih. Po Italijanih je največ Francozov, in sicer 9: Don net iz Bordeauxa, Regnier cambrayski, Gruibert parižki, B r o s s ay s - Sa i n t-M a r e renneski, de Bonechose rouenski, Caverot lyonski in v Rimu bivajoči kardinali de Falloux, Pitra in Bon o parte. Avstrija je zastopana v svetem kolegiji s 5 kardinali: knez Schwarzenberg v Pragi, Kutschker na Dunaji, Mi h al o v ič v Zagrebu, Si mor na Ogerakem in Ti- rolee Fr a nee Ii o. Angleška ima 3 kardinale: Man- Trstu), ki je pretekli mesec izdal knjigo, v kateri dokazuje, da od Idrije (Judrio) do Kvamera je slovanski svet. To je vsak pametni človek sicer ž* poprej ve- ning v VVestminstru, Gullen v Dablinu in Hovard. Španija ima 3, Poljska, Belgija, P o r t u g a 1 j ♦ sko in Amerika imajo po enega. Italijanski oddelek je tedaj po številu najmočnejši, a da se v italjanskem jeziku za ,,Italijane ker so Italijanski ta resnica poudarja in dokazuje kardinali najhuji protivniki Italiji, bo Italijanski vladi zasluga. to je Vuličevič-eva Naš ~-------------...... ^ J« l«*». ^co „IDWUflU p, težko obveljalo, da se v primerljeju papeževe smrti vol» navadil; on vidi Lahe celö Isonzo" pa se ni od 48. leta sem nič nov papež po njeni volji > čeravno trdijo vladni zagovorniki izhodu iz Gorice) > da so med kardinali Italijanskimi tudi taki, ki Idriji!! ) Jutre kaj v Stari Gorici (proti pa se v Ločniku ali ob niso po vse protivni Italiji, namreč: Pecci, La t. m. bode naš državni poslanec a- gospod France grof Coronini razlagal svojo letta, Franchi, Morichini, de Luca in še drugi, državno- zborno politiko in opravičeval svoje ob Nova špekulacija. Bolgariji nakupujejo špekulanti, najbrže judje, čeljusti v vojski ubitih gold.) našanje v Dunajski zbornici; o vnanji državni politiki pa ne bo govoril. Turkov in Rusov, ki jih po 10 frankov plačujejo in v zabojih , po 500 v en zaboj zloženih v a r i z Parizu vzamejo zobe iz čeljusti, sortirajo in potem zdrav- ( Kranja na dan sv. kraljev Konec delo pošiljajo, kjer jih po 15 frankov prodajajo. Ill UUJW liw o * • v tticvijv/f mmm ^ULJliC^ UC1U Po tem starem pregovoru smo tudi mi staro leto hvali dobro končali. Predzadnji dan leta bila je v čitalnici naši na korist revnim učencem tukajšne gimnazije ,,be nikoin prodajajo t ki ljudem namesti gnjilih in votlih katere dohodek znašal je nad 160 gl. — Zraven take zdrave zobč stavijo * Turških ordenov cela ploha zopet pride iz Carigrada čez Mag j are za Turčijo goreče. Dobi jih namreč 27 državnih poslancev, 66 meščanov, 28 študentov in 11 gospa. * seda petja bili ste na programu dve glediščini igri baldi" in ..Gluh mora biti". Naši dilentantje f> Gari-ki se r na ""t«» iu j,vjiuu luuio vin . iiaoi uucuiau ij t? , h kakor sem vže zadnjič poročal, prav domače čutijo deskah, ki svet pomenijo", so se tudi to pot vrlo dobro obnesli. Ne rečem preveč, če trdim, da bi tudi čast Spominek nadvojvode Ivana, Stajarski deželi z delali vsakemu javnemu gledišču. In če temu še dostavim pevci so v vseh točkah jako zadovolili občin da drugi > dušo in telesom udanega , slovesno v Gradcu odkrili. ,,Tagespost bodo maja aii junaja meseca stvo in da je še posebno mešani zbor v zadnji točki i. „Tagespost" pravi, da se „Cigansko živenje" iznenadil vsacega tako, kakor smo da Cigansko živenje izn nadil vsacega tako, kakor smo bode s to slovesnostjo združila velika „deželna sloves- občudovali veliko umetnost gosp. R. Laha is Radovljice nost" na spomin , da je pred 600 leti na Moravakem na citrah, boste povsem tem našli mojo kritiko o tej polji Rudoif Habsburški premagal Češkega kralja 0?o- veselici opravičeno, da jo prištevam najboljšim „bese karja in je vsled te Avstrijsko. zmage Stajarska prišla pod krono dasn" čitalnice naše. Zbrala pa se je ta dan tudi lepa množica v čitalničnih prostorih, čemur priča je v blagi Gorici 5. j an v Gorici gospä Ivanka Pelikan-ova (rojena namen nabrana svota, ki se za naše mesto res velika imenovati sme. — Razen domačih mestjanov in druzih odličnih gostov iz nasprotnega tabora videli smo med občinstvom tudi vnuke nepozabljivega slovenskega me-Umrla je pretekli teden tukaj cena rajncega barona Antona Cois a in več domoljubo Nasi dopisi. Ba- iz okolice. Le gimnazijski vodja ki v uui iu guopa i. V a U A. a i c i i iv»u - u T m yivjvuM J/J uAUiiv^g, ju« giuiu«ai|oai vvivtjc* , ai Se je - lic vuuill tistič-Rothenfeldska), vdova nekdanjega tukajšnjega gim- iz katerih vzrokov — odtegnil dobrodelni „besedi" prav ne vemo nazijskega prefekta Jožefa Pelikana. oporoki od njegovim učencem namenjeni, ostane nam 14. nov. 1866 je zapustila vse premoženje — inumui- Kasor m ar si Kaj aruzega, Kar se je za KUiisa da bode izplačeval z obrestmi vsako leto enemu na naši gimnaziji v preteklem šolskem letu. VSw premoženje munici- uganjka, kakor marsikaj druzega, kar se je za kulisami godilo piju, — — " "..... ali več dekletom primerno doto, in Ali ne to kletom, ki so rajnci (prej po sestri potlej po možu) najprej de- kateri res še zmirom mislijo, da v čitalnice zahajajo sorodne OUlWUUCj Če pa LC»(W*I U» , UUVIRUI t'VJ/.v» .....7 --1 MV/V.VWUV«. f - deželnih in slednjič državnih uradnikov. Spada pa potopljene možgane razvedrila. tafcih ni, hčeram popred mestnih, potlej veleizdajci in državi neprijazni ljudje?! Menda jim bo bodočnost kmalu po grdem sovraštvu do Slovanov k zapuščini 1000 napoleonov mestni gosposki posoje- Ljubljane. Veliko radost je narodnemu na- nih in razna posestva v Brdih, katerih vrednost znaša šemu svetu učinila novica, da so 3. dne t. m. Rusi Tur- mgmmm^mmmm^rng Turčija neki okoli 20.000 gold. Otrök ranjca ni zapustila; edina ■■■■■ M fiH kom vzeli velevažno Sofijo. Tako se rusi je umrla pred več leti. Na te hčere smrtni dan čedalje bolj, v tej meri pa rastejo intrige Angleške vlade. Zato časnik „Agence russeu odkritosrčno pravi, da — ako Angleška vlada hoče zabraniti, da Rusi ne da f (20. deč.) se bodo vsako leto dote delile. — Listkov s katerimi je navada o pros tit i se novoletnih vizit in voščil (s tem namreč, da se plača po 50 kr. za marsirajo na Carigrad uboge) , U1IU J V-> lüuauill UU, KJ%J\J Ö ~ 0 J" "UÖ'MM f/uuf;..«) «v. vv,^«^. «v« T . ^^ J gospodje so podarili za Božične praznike ali nave v veliki Evropejski boj. In res je položaj sedanji bilo je izdanih za 336 gld. in 60 kr. Mnogi naj Turčiji vzame iluzijo i jo Anglija podpira; za tegadei stavi Turčij a vse svoje za novo leto znamenite dari za uboge ubožne zavode, in sicer brez hrupa in ali brez zel6 napet in negotovo je , kaj bližnja prihodnost pri- nese. Ni čuda tedaj, da odgovora, ki sta jih Nemški zabav. Tako n. pr. je dal gosp. Henr. Ritter 50 gold., cesar Viljem in pa kralj Italijanski Viktor Erna* grof Chambord tudi 50 gold, za ubožni zalog gimnazij- nuel dala na Častitke novega leta, povdarjata nevarni ski vitez Tosi 50 gold, za ubožne dtužine po prihodnji čas. Cesar Nemški je rekel OAl } g* w AV\s£J A VW1 l^V O ^ ^ ----------- j- ~ j/t »«v/v» J * ^ v v mestu; bar. Angiolina Ritter-ca je na novo oblekla in ae pripravlja za novo leto } da ne ve f kaj kralj Italijanski pa je še drugače obdarila 50 dečkov in deklic. Drugi pa so sedanji politiski položaj imenoval položaj poln nevar- hoteli za svojo „milošnjo" plačilo imeti, to je, "" urwjvjj^v^jv r *----------1 J t----- vati se v gledišči. Dne 26. decembra namreč je zaba- nosti. bila veselica za dobrotne V zaloge mestne ? došlo je To so zelč nemirne perspektive (Občni zbor hranilnice Kranjske) je predvče-ranjem pritrdil predlogu hranilničnega vodstva, da se 469 gold. Se drugi (trgovci) so podarili mestnemu za- hiša hranilnice na sejmskem vodu za zanemarjene mladeniče jedilnih reči. trgu državi proda za 120.000 gold.; družbenikov je glasovalo zoper L' I son co" „JL-I X O V/ U W je KUX V. --* r--r v * ««.v. f,* - ^».^«jwMvr jv «««J« dejan zavoljo ostrega sestavka proti Slovanom na Pri- bilo, da hranilnica sme mestno (nekdaj Novakovo) hišo bil dne tega meseca v prepoved ta predlog, nad 20 pa mu pritrdilo. Sklenjeno je dalje morskem, prav za prav proti nekemu Vuličevič-u za 25.000 gold, kupiti, jo podreti in novo poslopje zi dati za hraniloične pisarne. Ker ima po mestni postavi se deželni zbor privoliti v to, da mesto prodd svojo hišo, se bode podiranje in zidanje začelo spomladi, ko deželni zbor v prodajo imenovane mestne hiše dovoli. Hranilnica s svojimi pisarnicami ostane vsakako še do konca oktobra leta 1880. tam, kjer je zdaj. — (Iz poslednje seje deželnega odbora.) Öosp. Ad. Obrezi, posestniku v Cerknici, se posije zahvalno pismo za deželnemu muzeju darovanih , v gozdu blizo Cerknice iz Tržišča izkopanih različnih bronastih starin. — Posvetovalo in sklenilo se je o predlogah in poročilih za prihodnji deželni zbor, in da se razpiše natečaj zarad oddaje deželnega gledališča za nemške glediščine predstave leta 1878/t). — Občini Novomeški se je dovolilo pobiranje 25°/0 občinske pri- klade na direktne davke za 1878. 1., — občini Kranjski pa pobiranje 20°/0 občinske pri klade na vžitnino. — (Pogled v deželno bolnišnico leta 1877.) V bolnišnici je bilo v oskrbi in sicer: ua medicinskem oddelku (primarij dr. K. Bleiweis) 1462 bolnikov, na kirurgičnem oddelku (primarij dr. Fux) 1036, na aifilitičnem 346, na oddelku kožnih bolezin(pri-marij dr. Pestotnik) 270, in na oddelku za ženske bolezni (primarij prof. Valenta) 58, tedaj skupaj na vseh teh oddelkih 3172 bolnikov, — v norišnici (primarij dr. K. Bleiweis) pa je bilo blaznih 224, — v porodnišnici (primarij prof. Valenta) je bilo 156 porodnic, — otrok pa 141, tedaj na tem oddelku skupaj 297. Po takem je v vseh skupaj v imenovanih dobrodelnih napravah bilo lansko leto oskrbovanih 3693. — Ozdravilo se jih je na medicinskem oddelku 1110, umrlo 255, — na kirurgičnem oddelku ozdravilo 856 , umrlo 69, — na sifilitičnem ozdravilo 286, umrli 4, — na oddelku kožnih bolezin ozdravilo 224, umrlo 16, — na oddelku ženskih bolezni ozdravilo 56, umrla nobena, — skupaj se jih je tedaj ozdravilo na vseh teh oddelkih 2532, umrlo 344. V norišnici se jih je ozdravilo 87, umrlo 18, — iz porodiš-nice jih je izstopilo 144, umrla je ena, — otrok so matere seboj vzele 124, umrlo je otrok 13 (v tej številki je zapopadenih 6 mrtvo rojenih). — Koncem leta 1877. je tedaj ostalo v bolnišnici 296 bolnih, v norišnici 119, v porodišnici 15, skupaj tedaj 430. — Najdencev pri rednicah na deželi je bilo v začetku lanskega leta 320, koncem leta pa jih je po pretekli desetletnici izstopilo iz deželne oskrbe ali pa umrlo skupaj 82, tedaj je zdaj v deželni oskrbi še 238 «ajdencev. Ker je skupno število vseh bolnikov 1. 1876. znašalo 3457, skupno lanskega leta pa 3693, se tedaj kaže, da je lani bilo 236 bolnikov več. Revščina mora res velika biti, ako se pomisli, da zadnja leta pride vsako leto kakih 200 oseb v e č v bolnišnico. — Prečastiti g. Simon Robič, bralcem „Novic" po svojih zanimivih natoroznanskih spisih dobro znani ra8tlino8lovec in entomolog, ki je mnogim šolam že podaril lepih zbirk, je zopet c. k. deželnemu šolskemu svetu izročil v isti namen 85 vrst polžev. Imenovani šolski sv&t, ki je izročil to zbirko ljudski šoli v Krškem, se v „Laib. Zeit." gospodu Robiču javno zahvaljuje za veliko vredni dar. — (Naša kat. rokodelska družba.) Med tem, ko se učeni in visokoumni gospodje po knjigah in časopisih posvetujejo in raznovrstno ukrepajo, kako bi se srednji ali delavski stan — povzdignil do više sreče in zadovoljnosti, so drugi ne manj veljavni možje nastopili drugo — praktično pot. Ustanovili so rokodelske družbe, katere brez vsega hrupa lepo natihoma delajo za njihov blagodejni vspeb, za katerega večkrat nobeden drug ne ve, kakor oni spošteni mojstri in blagi možje, ki so se v takih družbah učili pošteno živeti in si tako postavili temelj svoji sedanji sreči. Vendar pri nekaterih priložnostih se tudi delavnost in korist teh družeb tako očitno na zunanje pokaže, da jo vsak lahko vidi, kdor nalašč ni slep. Prepričali smo se tega v veliko zadovoljnost pri obeh „besedah", kateri je po svoji stari navadi napravila naša kat. rokodelska družba v svoji dvorani: euo so zvrševali vrli rokodelski pomočniki na novega leta dan, drugo pa so napravili pridni rokodelski dečki na sv. treh kraljev dan. „Novice" so imele že premnogokrat ob taki priliki prijetno priložnost visoko ceniti manjše in više rokodelce kat. družbe. In tudi letos ne morejo drugače, kakor toplo pohvaliti obe ,,besedi". — Pri prvi, na novega leta dan so bili nazoči tudi g. knezoškof in s primernim govorom razveselili družbo. Slišali smo v tej „besedi" razne dnevu in osebstvu primerne deklemacije in pa lepo petje, katero marljivo vodi nunski katehet gosp. A. Keržič, poleg tega pa tudi prav mično in podučno igro: „Vernost, delavnost in veselost". Škoda, da niso nazoči bili vsi tisti rokodelski pomočniki, ki se odtegujejo tej jako koristni družbi; — navedena igra bila bi marsikateremu oči odprla, tia bi koj pristopil k družbi. — Prav gladko in nekako prisrčno se je vršila tudi „beseda" rokodelskih učencev 6. dne januarija, pri kateri je gosp. monsig. Jeran s svojim govorom 72 deč kom globoko v srce segel. Deklamovali so dečki kaj živahno, nekateri res z nepričakovanim in izvrstnim povdarkom. Glede petja, ki je bilo veselo in ndrodoo po besedi in napevu, ter je lepo in gladko teklo, nam je častiti gospod P. Angelik pokazal tudi tukaj svojoobčeznano spretnost in pridnost. Da! se celo vr-lega goslarja imajo rokodelski dečki v svoji sredi. — Samo ob sebi pa se ume, da zraven gosp. učenikov, ki se žrtvujejo tej hvalevredni družbi , gre še posebna hvala gosp. prof. Gnjezdi, predsedniku družbenemu, ki ga po vsej pravici moremo imenovati Von Čin o II.— Konečno še gospej Murni k o vi, Šolmajerjevi, Š u-pevčevi in drugim dobrotnikom zahvala! — Notarskih služeb na Kranjskem je kar na enkrat izpraznjenih 12, in sicer: v Idriji, Vipavi, Bi-svriei, Ložu, Senožečah, Tržiču, v Kranjski gori, v Kr-šjcem, Velikih Lašicah, Ratečah, Metliki in v Trebnem. Cas kompeteneije 4 tedne. — Požari se nekaj časa sem pogostoma nahajajo v našem mestu. K sreči je dosihmal le eden teh požarov segel iz dimnika v streho. Ker so deloma teh nesreč krivi nemarni dimnikarji, ki večidel po svojih fantih dad6 dimnike ogledati pa ne ometati, kakor je potrebno, deloma pa krivi so tudi sami nečimurni hišni gospodarji, zato naj so take nesreče opomin , da vsak stori svojo dolžnost. — O pravem času zato je gospod Franjo Drenik, glavni agent Peštanske zavarovalnice, po hišah razposlal poziv, naj bi se ljudje zavarovali tudi svoje p o hiš je nesreče ognja. Ker se za 1000 gld. zavarovanega pohišja na leto plača le 1 gld , je pričakovati, da ne bode gosp. Drenikov poziv ostal brez vspeha. — O ponarejeni pratiki z imenom „Slovenska pratika" piše „Slov. Gosp." tako le: „Ponarejena „Slov. pratika" se prodaja; zunanja podoba je pravi pratiki, katero že od nekdaj izdaja Blaznikova tiskarna v Ljubljani, sliČna, le podobe sv. Jožefa nima cesarskemu koleku nasproti. Ta pratika ni zanesljiva, ker sejmove krivo nastavlja in še niti za imena naših okrajev prav ne vč; tudi irna eno prav grdo in popolnem lažnjivo povest zoper sv. misijone itd. Kmetje, kupujte pratiko, ki ima sv. Jožefa na prvem listu!" — Šolski časnik, pod naslovom „Slov. učitelj", kateremu je vrednik bil gosp. Lapajne, je z novim letom nehal izhajati. Pogoste konfiskacije Gosp. pravi „ Slovenski Pre s vi tla cesarica << z gospodom nadvojvodo j vu AAWMM Vij w ^ * T • JJ » 4. 1 V »J f 1 fc I W VV gt%L * j V ^VQJ^UUV LU U □ U y v/ | v VUV j in tožbe so mu življenje zadušile. Ali pa nista cesarjevičem Rudolfom, 31. dne p. m. došla v London» tudi za učitelje majhnega naroda slovenskega dva šolska časnika preveč bila? (Pobirki iz časnikov.) Ljubljanski dopisnik „Neue Iz Hrvatskega. žila Pariške svetovne razstave, kajti Magjari so odmiri dotične denarne podpore stavili take pogoje Naša dežela se ne bode udele pri ki fr. Presse" svetu poroča, da imenovanje gosp. Vol ca za našo deželo niso dostojni. Dotični odsek se je po za stolnega dekana narodnjakom ni po godu, češ, takem razrešil. Iz Prage. — O vredništvib Ceskih časnikov so nastopile važne premembe. Skrejšovski odstopi od vred- da kanonik Kramar bi jim bil iz srca vzet. pač iztaknejo naši nemčurji! Prečastiti gosp Kramar še kompetiral ni za dekanat, kako so ga ništva , češ, Kaj vse kanonik časnika „Politik" in bode vredoval po njem usta tedaj narodnjaki hoteli imeti za dekana?! Gospod ka- novljeni časnik ,.Brousek"; Zeithammer, dozda; vrednik nonik Vole, od nekdaj narodnjak z dušo in telesom in se danes isti značajni mož, kar je leta 1847. bil Slovencem „stoletno pratiko" spisal , je imel „Pokroku", bode vrednik „Politike", vredništvo } ko Je kroka" pa prevzame profesor Jerabek. Po- enega konkurenta, pi. Pre m er s te i n a, ki pa kanonikat ni cesarski kanonikat t ker Iz Moravske g a. Kako slab prerok je iinan ) nima za to mesto. Da pa med njim in še „vestes nuptiales" njegov čni minister, ko je tolažil državni zbor z besedami: „es wird schon besser werden", kažejo nam žalostne V o I c e m se narodnjaki ne za trenutek ne premišljevali, komu dogodbe j da na kant prišle kmetije se prodajajo prav po nič. Po „Olmütz. Zeit", je uni dan neki jud hišo z bi privoščili stolni dekanat, to pač dopisnik „Welt- vrtom v Lisnici, ki je bila sodniško cenjena na 1000 fl. blatta" že sam dobro vč. govorica ) da »iv, — „Vaterlandu" se poroča nu^u ± n., — v um prof. Wiestbaler iz Ljubljane v gold, vrednosti sodniško kupil za ima v Krumlovi pa je drug jud na 8000 Budejevice prestavljen biti! Ker nobena živa duša gold. Kar cenjeno se ne ve ) kaj da je g. Wiesthaler pregrešil, ki je narod- drugih deželah. godi kmetijo kupil za 20 na Moravskem, se godi tudi po nemu natolcevanju celö s tem iz poti šel ) da Je odložil Vladni časnik „Brünner Zeitung ti odborstvo strogo znanstvene „Matice" in pa nedolžne m. obhajal stoletnico svojega izhajanja. Je dne t „čitalnice", ne more ona govorica druzega pomena imeti nego namen Iz Buda-PeŠta. Ko se je minister Tisza vrnil grde denunciacije. Ali ne bo pri nas iz Berolina in so mu poslanci liberalne stranke čestitali nikoli miru sistematičnega kovarstva naši ravnoprav ob novem letu ter njegovi politiki veliko hvalo peli, jim nosti sovražnih Turkov! je Tisza odgovoril, da on hoče vse storiti, da se za- Prošnjci. Gorenjskega nam je doŠlo vprašanje: naj „Novice" povedo, kako na Krasu, Vipavskem in Goriškem svinjsko meso sušijo , ker ondi to znajo bolje kakor na Gorenskem. Lepo prosimo tedaj zvedence v imenovanih krajih, naj nam na kratko pa jasno za „Novice" razo-denejo, kako najbolje napravljati suho meso. Obračamo se s to prošnjo Še posebno na gospoda prof. Povšeta v Gorici. Ker pa se ravno zdaj največ prešičeo kolje, pro- čuva ustavna s loboda, katero bo branil tudi proti ki jo hočejo v pogubo gnati s krivo rabo svo svoboda ne sme razuzdanost biti; potem deputa onim bode ciji poudarja potrebo, da ga večina podpira o tem cilju da se interesi Ogerski zložijo z interesi monarhije T se interesi ugerssi zloži]o z interesi monarnije, &er tako more monarhija nadvladati vnanje težave in ob varovam biti novih zaplet in od vojske. Koliko ve- ljave imajo te besede Ogerakega ministra za nas Av strijance, to ne potrebuje nobenega komentara. s im o hitrih poročil, da jih Gorenjci zvedo njem listu. ze v prihod- zasedli so za Iz Rusko - Turškega bojišča. Sofijo so Rusi to je danes najnovejša novica. Dne t. m Vredništvo. 1434 prvikrat prišli zopet krščanski vojaki v to mesto in obhajala se je slovesna služba božja. Turki so se bili po kratkem boji umaknili , tako da je to za Ruse jako važno mesto stalo 24 mož. \oviear iz domačih in tujih dežel. Taskiseni je bil vjet tudi Anglešk obrist Baker bitvi pri > ki je bil v Turški službi. Prtdobivši to važno mesto se po- Z Dunaja. — Zbornica poslancev začne zopet svoje zborovanje jutri, to je, 10. dne t. m. Dnevni red obsega mnogo predmetov, med katerimi je postava zoper kugo, občna čolna tarifa Avstrijeko-Ogerska, davek za petrolej in več druzega. Nezadovoljnost s sedanjim politiškim položajem se kaže tudi v oficijelnih in olicijoznih časnikih. Tako da še nimamo nove pogodbe med Avstrijo in Ogersko in da provizorij treh mescev je medla podlaga obstanku Avstrijsko-Ogerske monarhije, ter da je težav še na kupe, ki delajo ovire novi pogodbi; na kratko rečeno: kamor pogledamo, nikjer se ne kaže očesu nič veselega. — Enako jeremijado mikajo Rusi zdaj nemudoma po cesti proti Filipopolju in do Drenopolja ne bodo menda nikjer vstavljeni, ker edina še ne razdjana Turška armada Sulejmanova hiti branit to mesto. — General G ur ko je skazal se Ha-ni bala 11., ker je o zimskem času in pri nepopisijivih težavah s svojo armado šel čez Balkan. Vojaki so lamentira „Fremden-Blatt" morali o zimskem času pota delati in stopinje v led sekati, kanone nositi, težje vleči po vrvih od drevesa vse to ob vednem boji in najhujšem ta prehod čez Balkan je tak. da do drevsa itd. sploh mrazu poie N. Fr. Presse". Cesar in Magjari. Da so porotniki glasovitega časnikarja V er ho v ay-a, ki je bil tožen razžaljenja Nj. veličanstva, za nedolžnega spoznali, ni brez vtiska mora vsak občudovat hrabrost in vstrpljivost Ruskih vojakov in spretnost njihovih vodij. — Turški armadi, ki se vali proti Drini, delajo Bosniški ustaai velike zadrege, ker jim ovirajo dovaževanje živeža iz Bosne. ostalo pri presvitlem cesarju ki Ogrom toliko mi- Današnjemu listu je priloženo vabilo na na rocevanje „novih slik iz bojišča" , katere vsakemu pri lostljiv. Kakor „Agramer Presse'' po zanesljivih poro- poročamo čilih vedeti hoče, ne bode cesar tako kmalu prišel v Buda-Pešt. Odgovorni vrednik: Alojzi Majcr. Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedičev v Ljubljani.