Poštnina ▼ to*orla1. uto ix. stev. zet v Dobiiani, v eetrten z4. novembra mi ceno mu i Izhaja rsak dan popoldne, tzvzem&l nedelje in praznike, — Inserati do 30 petit i Din. do 100 mt zjso Din, veCii tnserati peti t vrsta 4r- Din. Ponost po do rovom, inseratm davek posebej. •Slovenski Narode velja letno t Jagoslavlj! 140.— Din. sa inozemstvo 420.— Din. UpraTflištvo: Knaflova ulica it S, pritličje. <— Telefon 2304 Uredništvo: Knaflova ulica it K, L nadstropje. — Telefon 2tfU. Zunanje politična debata v Narodni skupščini Odgovor zunanjega ministra na Pribičevtcevo interpelacijo. — Izrazita mirovna tendenca naše zunanje politike. — Stvarna kritika Svetozarja Pribičevića* Beograd, 23. novembra. Na današnji *eh Narodne skupščine, ki je pričela ob 9.30, je vladalo v vseh političnih krosih veliko zanimanje. Na dnevnem redu }e bil odgovor zunanjega ministra na interpelacijo g. Pribićevića o zunanji po-fitikL Vse galerije in diplomatske lože so bile zasedene. Po odpravljenih formalnostih je takoj povzel besedo zunanji minister dr. Voja Marinković. ki je v obširnem eks-pozeju orisal načelne smernice naše zunanje politike; njen cilj je slej ko prej. da se očuvata mir in pravni red. Obširno se je bavil minister s francosko-jugoslovensko pogodbo ter prešel na to na odnošaje s sosednimi državami, na-glašajoč, da si vlada prizadeva, da ohrani z vsemi sosedi prijateljske odnošaje ter da ustvari ž njimi kar najtesnejše stike. Nato je povzel besedo ieterpelant g. Pribičević, ki je v temperamentnem govoru kritiziral vlado in zunanjega ministra, ki v svojem ek>pozeju ni podal nikakega preglednega poročila, iz katerega bi si mogla Narodna skupščina ustvariti pravo sliko našega zunanjepolitičnega položaja. Zunanji minister je navezal le par lepih fraz. kakoršne so običajne pri časnikarskih intervjujih, ne pa za poročilo Narodni skupščini, ki ima pravico, da je o vsem točno poučena. Govoreč o francosko - jugoslo-venskem paktu je poudaril velik pomen te zveze. Zbornica je njegov govor ponovno prekinila in prirejala Franciji viharne ovacije. Obširno se je govornik nato bavil z odnošaji napram sosednim državam in je pri tem zlasti kritiziral postopanje Italije in njenega beograjskega posla* nika, ki se ob vsaki priliki vmešava v naše notranje zadeve. Naglasil je po» trebo balkanskega Locarna in pozval vlado, zlasti pa zunanjega ministra, da posveča temu vprašaniu vso pažnjo. Končno je g. Pribičević kritiziral dejstvo, da so v zunanjepolitični službi še vedno skoraj izključno le Srbi. do* čim Slovence in Hrvate odrivajo. Po* zval je zunanjega ministra, da to kri* vico popravi, ker bi bilo to rudi v in« teresu države same. Nato je govoril še zemlioradn^k Jo* ca Jovanovič, nakar je bila donoldan-ska seja zaključena in se nadaljuje popoldne. Za popoldansko sejo sta pri* javljena kot govornika gg. dr. Trum* bič in Stepan Radić. Od očitke o stalnosti sodn Iiou se ni Sekcija zakonodajnega odbora je včeraj razpravljala o vladni zahtevi po ukinitvi stalnosti sodnikov« — Opozicija zahteva, da ostanejo sodniki stalni vsaj tam, kjer se ustroj sodišč ne bo iz- premeniL — Beograd, 23. nov. p. Sekcija zakonodajnega odbora, ki razprsvlja o zakonu o sodiščih, je imela včeraj popoldne svojo sejo. 2e na zadnji seji je nastai spor radi zahteve vlade glede ukinitve stalnosti sodnikov. Tudi na tej &eji je minister pravde dr. Subotić ponovil to zaljtevo vlade uagl.isajoc, da se je vlada temeljito bavila s tem vprašanjem in zavzela stališče, da gre za novo formiranje sodišč v državi ter da ?p z uveljavljenjem tega zakona ukinejo vsa sedauja sodišča in popolnoma reorganizira celokupno sodstvo. Zahtevo opozicije, naj bi se očuvala stalnost vsaj v onih delih države, kjer ostanejo sodišča popolnoma nespremenjena, je označil kot nesprejemljivo. O tem se je razvila* obširna debata, v katero so posegli vsi zastopniki opozicije, od vladne večine pa poslanci Dukanac, Hod žar in Kapetanović. Opozicija je ponovno povda-rila dejstvo, da pomeni zahteva vlade po ukinitvi stalnosti kršenje ustave, ki določa v členu 137, da so sodniki stalni. Ustave pa ni mogoče spremen jat i potom zakonov. Govorniki opozicije so naglašab", da je opozicija voljna lojalno in stvarno sodelovati pri izdelavi zakona o sodiščih, da pa bo uporabila vsa sredstva, da prepreči nakano vlade, ki gre očividno le za tem, da bi lahko tudi sodstvo zlorabljala v svoje partizanske namene. Poslanec Kapetanović je zahteval, naj bi se eeja odgodila, da bi imeli Člani priliko to vprašanje, ki je res velike važnosti, natančneje proučiti. Odbor je ta predlog po daljši debati osvojil in sklenil, da se vrši prihodnja seja šele v četrtek. Predno pa so se člani odbora razšli, je minister pravde dr. Subotić izjavil, da je vlada sklenila staviti se dodatni predlog, glasom katerega naj se izda vladi pooblastilo, da po posvetovanju s kasačijskim sodiSčero v Beogradu izda uredbo, ki bo določila število in področje okrožnih sodišč v Srbiji in sicer tako, da število okrožnih sodišč ne sme presegati 30. — Beograd, 23. novembra. Po seji zakonodajnega odbora se je vršila v demokratskem klubu daljša konferenca, ki so se je udeležili poleg številnih poslancev z g. Da-vidovičem na čelu tudi demokratski ministri. Na tej konferenci so obširno razpravljali o predlogu vlade glede ukinitve stalnosti sodnikov. V demokratskih krogih prevladuje bojazen, da bodo radikali skušali zlorabljati zahtevano pooblastilo v strankarske svrhe. Ker danes nikdo ne ve, kdo bo 1. aprila, ko bi imel stopiti ta zakon ▼ veljavo, na vladi, zahtevajo posebne garancije za to, da bi se izvršilo nameščenje sod-uikov res le po potrebi Do konkretnega sklepa pa še ni prišlo In se bo o tem posvetoval posebej se demokratski poslanski klub. komentarji k pariški pogolbi Italijanski emigranti pozdravljajo pogodbo, fašisti jo pa obsojajo, češ da je naperjena proti italijanski ekspanziji« — Fašistične fraze o italijanski zmagi v svetovni vojni. — Pogodba bo danes ratificirana. — Pariz, 23. novembra. Glasilo italijanskih emigrantov »Corriere decli Italtani* objavlja članek, v katerem opisuje razpoloženje v Jugoslaviji po podpisu jugc^lovensko-francoske pogodbe in naglasa, da so se vršile spontane manifestacije ra Francijo po vsej Jugoslaviji. »Famozni italijanski poslanik v Beogradu general Bodrero.* piše list. «je tudi tokrat protestiral. Sploh pa se je Italija po vzorcu bivše habsburške monarhije specijalizirala ra proteste- Kakor nekoč Avstrija, je sedaj prevzela monopol na proteste fašistična Italija. 2aIostno je, da Italija pozablja težke borbe, ki so se vršile za njeno ujedinjenje In da postaja najbolj reakcionarna država na kontinentu. — Rim, 23. novembra. Oficijozna «Tribuna> piše o pritiki odhoda dosedanjega francoskega poslanika v Rimu Besnarda tudi o odnošajih med Francijo in Italijo in naglasa med drugim: Podpis francoskcr-jugoslovenske pogodbe le značilen v toliko, ker Francija nadaljuje svojo politiko, ki Je po izjavah g. Brianda sicer v skladu s težnjami Društva narodov in se veže z državo, ki je neposredni sosed Italije. Francija Je s to pogodbo prevzela obveznosti, ki posegajo v interese na Jadranu. Te obveze bi *e imele izvršiti pred našimi vrati. Za Francijo Jadran nima nobenega pomena, r* nas pa Je vitalnega pome««. Frane*)* )i i te pogodbe podprla jugosVorensko politiko in podkrepila iugoslovenske nade hi sistematične napade na Italijo. Ni dvoma, da se le Francija s tem svojim činom postavila na pot Italiji. Francija ne sme pozabiti, naglasa list, da je Italija izšla iz svetovne vojne kot zmagovalka(?) In da Je s svojo intervencijo v svetovni vojni rešila Francijo (pri Kobaridu) in da ima pravico, da vodi na Balkanu politiko, ki gre za tem, da si zasigura Italija prestiž za Izvajanje svoje kulturne in gospodarske ekspanzije. — Beograd, 23. novembra. Kakor se doznava, bo v smislu dogovora med našo in francosko vlado ratificirana francosko-jugoslovenska pogodba in sicer na ta način, da Jo bosta podpisala naš kralj in predsednik francoske republike. Konvencija o arbitraži pa bo po vsej priliki predložena v ratifikacijo Narodni skupščini. VELIKE DOBAVE RUSKE NAFTE — Newyork, 23. novembra. Petrolejska družba Standard Oil Corripanv je sklenila z sovjetskim sindikatom pogodbo, glasom katere bo Amerika za dobo 6 let vsako leto kopita za 360.000 ton ruske nafte Sklicanje ljubljanskega občinskega sveta Veliki župan zavrnil klerikalno pritožbo proti občinskim volitvam v Ljubljani. — Vladni komisar dobil nalog za sklicanje novoizvoljenega občinskega sveta ljubljanskega. Kakor doznavamo, je ljubljanski veliki župan zavrnil pritožbo predsednika ljubljanskega mestnega odbora SLS dr. Jeriča proti občinskim volitvam v Ljubljani, ki so se vršile dne 2. oktobra in prinesle zasluženo zmago Naprednemu bloku. Klerikalna pritožba, ki je imela le namen za vleči s podporo vlade konstituiranje novoizvoljenega občinskega sveta, je zavrnjena z obširno utemeljitvijo kot neosnovana. S tem je končan inierregrnum, ki je obstojal na mestnem magistratu ljubljanskem od občinskih volitev, kajti vladni komisar je dnnes že dobil nalog za sklicanje občinskega sveta. Kakor znano, so klerikalci nameravali prvotno zavleči kombarijat na ljubljanskem magistratu kolikor mogoče dolgo, dokler bi jim ne bila dana prilika za tako izpremembo občinskega volilnega reda, ki bi jim morda vendarle omogočila večino v občinskem svetu. Pojaviiali so se v niihovih vrstah že kar?didati. ki bi naj zamenjali sedanjega vladnega komisarja na magistratu ter bi nai poskušli ustvariti za klerikalno stranko v LJubljani ugodnejši teren. Zdi se, da klerika'ne intrige v Beogradu niso uspele in da je vodstvo SLS obenem tudi spoznalo, da bi nadalino zavlačevanje vzpostavitve avtonomije mesta Ljubljane le še boli škodovalo ugledu klerikalne stranke in samo še povečalo odpor proti klerikalni reak-cijL Ker bi se bil moral novoizvoljeni občinski svet sestati h konstituiranju 2e v prvih štirinajstih dneh po volitvah, je po zavrnitvi klerikalne pritožbe pričakovati sedaj čimprejšnjega sklicanja prve seje, na kateri bo Ljubljana zopet dobila svojega župana. Na klerikalcih pa ostane še vedno greh, da so iz strankarskih oziro/ za cela dva meseca zavlekli vzpostavitev ljubljanske občinske avtonomije, čeprav je njihov kandidat g. Fr. Terseglav na shodu pred volitvami povdarjal. da bo za kršitev ljubljanske občinske avtonomije poklican na strog odgovor vsakdo, ki bi jo zagrešil. Takrat je vzklik&l zastopnik SLS: »Stran s partizanstvom iz avtonomnega občinskega zastopstva slovenske Ljubljane!« Sedaj bo imela SLS v novem občinskem svetu ponovno priliko dokazati, v koliko so bile te njene besede res:io mišljene. Silni viharji na morju Na angleški obali razsajajo silni viharji. — Veliko število potopljenih ladij. — Številne človeške žrtve« — Viharji in potresi v FrancijL — London, 23. novembra. Nad Anglijo divjajo strahoviti viharji. Od vseh strani prihajajo poročila o potopljenih ladjah in številnih človeških žrtvah. Vihar je bil tako močan kakor ga že davno niso zabeležili. Vihar je dosegel v noči od nedelje na ponedeljek hitrost nad 50 mili na uro in je bil spremljan z velikimi nalivi. Posebno težko so prizadeti kraji ob vzhodni angleški obali, kjer se je ponesrečila ladja »Alaska«. O posadki ni nitakih vesti in splošno se meni, da je postala žrtev viharnega vremena. Z velikimi napori se je posrečilo rešiti obrežni parnik »Mourne«, ki je bil v veliki stiski. Parnik »Djeri-sa« je bil vržen od viharja na skale in se je potopil. Le skra-jnim naporom se je posrečilo rešiti posadko. Pravtako se je potopil parnik »Eros«. Rešena posadka se je izkrcala v Sunderlandu. V bližini Cromerja se je potopila nizozemska petrolejska ladoa »Georgia«. Nekaj posadke je rešil holadski parnik »Ternt«, Drugi del posadke je najbrže utonil . London, 23. novembra. Pri reševanju posadke holandskega parnika «Geor-gia». ki se je potopil med Cromerjem in Varmouth, je prišlo do dramatičnih prizorov. Ko so hoteli rešilni čolni vzeti na krov posadko potapljajočega parnika, so bili od velikanskih valov pognani nazaj. Vsi napori so bili zaman. Opoldne je prejela trgovinska zbornica v Yar-mouthu poročilo, da je nemogoče rešiti posadko in je zaprosila nujno za pomoč. Na lice mesta je bila takoj odposlana motorna ladja. Po zadnjih poročilih se «Georgia» že potaplja in je polovica ladje že pod vodo. Posadka se je zbrala na gornjem koncu ladje, kjer pričakuje pomoči. Motorna ladja hiti kljub viharnemu vremenu z vso naglico na pomoč in upajo, da ne pride prekasno. — London, 23. nov. Po velikih naporih se ie posrečilo rešiti včeraj 15 mož posadke parnika Georgia. Posadka je bila prepeljana popolnoma izčrpana v luko Varmouth. Drugi del posadke je rešil neki drug; parnik, ki se pa vsled slabega vremena še ni vrnil. Vihar je razklal parnik »-Georgia* na dvoje in del posadke se je rešil na gornji konec ladje, ki je molel še iz morja. Re-Šenci so bili 40 ur izpostavljeni viharju in popolnoma brez vode in hrane. Da so se rešili, so se morali privezati, ker je pretil.i nevarnost, da jih visoki morski valovi od-neso s seboj. Končno jih je po dolgem času rešila rešilna ladja, ki je imela dovolj goriva, da je premagala vzburkano morje in se približala ponesrečencem. — Gibraltar, 23. novembra. Po vod-m zadnjkh velikih viharjev je bil vržen na ^tiho norveški parnik Maurata. Na vzhodni obali se je ponesrečil italijanski parnik «!e-gulus. Na afriški obali se ie potopil italijanski parnik Patria. Pariz, 23. novembra. V Franciji je bilo zadnje dni zabeleženih več potresnih sunkov. Najmočnejši so bili potresni sunki med Loiro in Seino. ker so trajali po nekod do 22 sekund. Škode potres ni povzročil, pač pa je nastopila nagla sprememba temperature, ki ie zelo padla. italijanski strah pred Francijo — Rim, 23. novembra. Italijanski listi zelo živahno komentirajo odhod francoskega poslanika Besnarda iz Rima. Listi poudarjajo, da je moral Besnard oditi, ker ni mogel poravnati spora med Francijo in Italijo in pripraviti teren za prijateljske odnoiaje vsled tralne opozicije francoskega zunanjega ministra Brianda Listi izražajo nado, da se bo njegovemu nasledniku posrečilo vzpostaviti prijateljske odnošaje med Francijo in Italijo, ki so bili po francosko-jugoslo-venski prijateljski pogodbi resno ogroženi. KITAJSKI CESAR — Tokio, 23. nov. Iz Pekinga se poroča, da se bo Cangcoiin v kratkem proglasil za kitajskega cesarja. Cesarsko garderobo si Je naročil iz Sučova, kjer se izdeluje najfinejša kitajska svila. BOLEZEN RUMUNSKIH MINISTROV — Bukarešta, 23. novembra Poleg zunanjega ministra Titulescuja, ki ;e že dtlj časa bolan, je obolel tudi mt listrski predsednik Bratianu, ki se bo moral podvreči operaciji na grlu. VIHAR V FRANCOSKI ZBORNICI — Pariz, 23. novembra. Francoska zlx.r-niča je kljub obstrtrkciji komunističnih poslancev odobrila mornariški proračun. Proti koncu razprav je komunistični poslanec Marly prečital poziv francoskim mornarjem za svetovno socijalno revolucijo. Zbornica je proti tej izjavi hrupno demonstrirala. Nato je sledila razprava o proračunu za kolonije. Poslanec Berthou »e pričel govoriti proti imperijalizmu, kar je povzročilo v zbornici nov vihar protestov. Govornik je izvajal, da drži francoski rmperilali-zem v suženjstvu druge narode. VELIKI NEMIRI V AMERIKI — Newyork, 23. nov. Povidom 'e*r:r«>v v državi Colorado je bilo nbitih 5 rudarjev in 60 ranjenih. Ranjenih ie bilo 22 redarjev. Ker so nemiri zavzeli navaren obseg, ie odposlala vlada na lice mesta pet sictrji; pehote, dva kavalerilska eskadrona in več tankov. DEMISIJA ESTONSKE VLADE — Berlin, 23. novembra. Estonska vlada ie včeraj demfci*o!iiral*. Žrebanje razredne loterije — Beograd, 23. novembra. Prt današnjem žrebai>»u državne razredne loterije ie zadela 200.000 Din srečka i imto pob*"_mil. /.:u:vii le jkmj'*-vt-rb«* jt- It-In občutno pfisodota n*>ka treo sina. ki iiak preživlja lofico krito. Sodij j<»-ročajn iz Marsoillesa, da m ]*• buBOtajim oblastem posrečilo prijeti dotrjnrdmto rr'* 1 mana. ki ga boio {»■> rešitvi nekaterih me I-narodnih fc>nnal:n»sti izu.r:li italijanskim »ii^rem. Borba za ..Numerus clausus" na Madžarskem H ml i m t-koNki doni. Po rofni BO nastala le nekattavbo doma. četudi raz|x>lajja dam > -.avbni odsek z dva-inpolmilijonskim presteStfijgm■ Sodaj pa je stopilo vprašanje Sokolskoga doma v Beograda v akutni stadij. Sokolsko društvo Beograd - matica in tudi i u pa nujno j^otretoijt* ta lastne strehe, zato ~e je od lovil stavbni odsek, tla prirne ipoatladi leta 1928 s stavbo velikega doma na Zvefc«lari na pociaije nem zemljišču. V doma bodo j»olep droStve nih prostorov rezeiAirani tudi prostori z* 2upo in eventualno ta JSS, kadar se bo ; selil it Ljubljane v Boograd. Polaganje le meljnega kamna se bo svtiano rzvrsilo dni-go leto. N.uite za dom je izdela] br. Moinur Korun*o.ić. bivši starosta drnStva Beograd matica. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Berlin 1.3.5525—13. SSS9 (IJJtTSl. Curih HVM-lov7 (11^5.5). Dasaj 7.9*7S--Mw7S KHI25). London 276.V5— 277 ( —), Ncw>ork 56.64—56.54. Paril 222.S4—2>4.B4, Milan 307.s.*— (168.45). Trst 3o??—310 (^uVJ. Efekti: Celjska 164 d. Ljubimk:* J.rcdii-na 130 d. Praštcdionu SVO d. Kreditni zu\ :;U 160 d, Stavbna 56 U. Kr. i ml. dr. ,:7u d. Rni« 2SO— 2v5. ^e:-ir 104 d. Le-ni irg: Tendenca ti bakovino Bivak* nejŠa. Zaključeno je bilo IS vagonov lat >i-cer 10 vagonov bukovih nepar|ead plohov ostrorobih, pjirareluib, oeeJjeoih. *_'7 —H*; mm od 2 ni naprej, ■ lo'.T kratkoga Ldaj/a. u* 1—i.9i> m, od 14 raa > it ine napi »j. fr. rag postaja lišće, prima po 900, >ekunda po < ~>o terzia po 400; tri vag. testonov, 30 in m. "2.2.' dolžine fr. vag. ^u?ak po 4^>». Žitni trg: Tendenca nOMMeiue:ij»-ii:i. 7.a kljuceno '2 vagona plenice in 1 va«. turški. Cene so ostale nespremenjen*- ZAGREBŠKA BOR2A. Efekti. 75 brez zaklmčka. invest. posojilo IV2! 84— 1» 7Vt% Volna škoda 4o*V-40! brez zaključka. Hiootekarna han'ra 57'i. Ljubljanska kreditna 130—135, Pra^tcdiona 890, I -bovcljska 490—*94. Vevče 130—13*. 7acr. borza. Devize: London 276.6—277.4. KcVVsrt 56.64 -56.S4. Parz 222.84—224.84, Mil-n 307 300.83. Curih 10V4—1097. Amsterdum 22.97-23.05, Berlin 1355—1358. Dunai 799.75—SO2 7>, Praia lo8.05— 1W.S5. INOZEMSKE BORZE. Curih : London 2S.2S5. Ncwyork 5UJI Parir Milan 28^55. Berttn UM Boncrae* 9.13. Prafa ltVJOT. Stran. 2 «5 L O V £XSrti N A K OD" ui;e 2i. novembra ilJ27. Sfev >o7 Celo klerikalci obsojajo vladno prosvetno politiko SLS proti redukciji iakultei, dasi je njen predstavnik glasoval za usodni člen v finančnem zakonu. — Njen protest je najbrž posledica bojazni pred ogorčenjem javnosti. Na pretečo oevaroost redtiocife naših univerz amo že »ponovno opozarjali. Vladni tisk je o te| stvari doslej trdovratno molčal in tudi »Slovenec« je smatral za potrebno, da je o njej spregovoril Šele danes, ko namenov vi »te ni mogoče več skrivati, ker jih Je sama objavila v predloženem finančnem zakonu za 1. 1928.-29. * Slovenec« se Izreka proti redukciji univerz in proti namenom vlade, v kateri Je zastopana SLS. bržkone tudi zato iele danes, ker se poooL etae vrši na liirfrljaaski univerzi protestno zborovanje akademikov proti nameravani ukinitvi posameznih fakultet in ker zavzema protestno gibanje vodno večji obseg. Po paragrafu 44 novega fin. zakona za 1. 1906.-29. se pootriasca ministrski svet, da mora takoj po zaključku tekočega šolskega leta določiti, katere fakultete se imajo na caSih univerzah ukiniti. Današnji »Slovenec« pravi k tej določbi fin. zakona, da je treba s prhtclpljelnega stališča povdariti, da ne gre osnovno vainib zadev prosvete reševati-»oziroma urejati ali izpremlnlati potom finančnih zakonov. Uvajanje ali ukinjen je fakultet Jc takega življenskega pomena za naše višje šoAstvo, da se ne bi smelo niti pomisliti, da se more odrediti na 5*odlagi finančnega pooblastila vladi, kakor se smejo a. pr. zvišarti dnevnice žandarmc-rijsfchn starešinam. Nasa univerza k naša najveCja narodna pridobitev, je s svojimi štirimi fakultetami eno sauro kulturno te".o, in kdor ga trga, zadaja smrtno rano slovenski narodni kulturi. Pooblastilo finančnega zakona pomeni udarec naši narodni kulturi in se mora napraviti neškodljivo. Treba je, da se uveljavi vsoučiliški zakon, s katerim naj se nam osigura celotna univerza tako, da je ne bo mogel in smel nihče vsč motiti v njenem razvoju. Tako današnji »Slovenec«. Potrdimo in podpišemo vse, kar ie v tem oz:ru nipisal v svojem članku o paragrafu 44. novega finančnega zakoina. Opozoriti pa moramo na naslednje. V vladi, ki je predložila finančni zakon, s katerim se hočejo reducirati naSe univerze, sedi zastopnik tiste stranke, ki jo »Slovenec« predstavlja v našem tiska. — minister za socijalno politiko dr. Gosar. Finančni zakon je bil predložen Narodni skuplčini tudi z njegovim odobrenjem, ker &a je pred tem odobril celokupni ministrski svet. Zato 26 minister dr. Gosar dolžan zagovarjali in braniti ta finančni zakon pred Nar. dno skupščino ter nosi zanj tudi popolno odgovornost. Vprašamo, ali pomenja »Slovencev« članek, v katerem obsoja predi *2eni finančn' zakon, nezaupnico ministra ur. Gusarju iti obenem tudi voditelju SLS dr. Korošcu, ki Je po blejskem paktu v najintimnejših zvezah s predsednikom vlade g. Vukičevićem, — od katerega je Izšla inicljitivi za redukcijo univerz, — in ki Je kot vodja SLS tudi odgovoren za politiko svo:er;.-i zastopnika v vladi? * Mnenja smo, da bi »Slovencev« članek ne smel biti napisan samo za slovensko javnost v pričakovanju zbuditi domneva, da je rudi SLS oficijelno proti redukciji univerz in proti reševanju prosvetnih vprašanj v fi* nančnem zakonu kot > zakonskem omnibit-su«. Ako je »Slovenčeva* obsodba finančnega zakona resno mišljena, se moramo pač vp rasa ti, kako je mogoče, da predstavnik! SLS v Sloveniji niso povedali o pravem času njenim zastopnikom v Beogradu, kal §o zahteve ne samo slovenskih kulturnih delavcev, ampak tudi slovenskega ljudstva, in zakaj so ti njen! zastopniki v Beogradu sploh dopustili, da je nastala resna nevarnost redukcije ljubljanske univerze? Na to vprašanje bi bil odgovor od »Slovenca« kot glasila SLS nujno potrebenl Opozarjamo tudi na to, da je SLS reševal prosvetna vprašanja že v finančnem zako nu leta 1927/28 z določbo o redukciji srednjih šol, ki je letos oo začetku šolskega leta povzročila veliko znušmavo. Tedaj je imela SLS v vladi celo tn ministre! In od začetka februarja do .lovembra ie imelo vodstvo SLS dovolj prilike spoznati, da ne gre reševat! važnih prosvetnih vprašanj z enostavnimi pooblastili v finančnem zakonu Zakaj torej novi iiiiančui zakon uvaja poostreno redukcijo sredi »js.i šolstva iu ukrKnje fakultet ua posamezni'" univerzah? !-■i\;» *Uc boi* 7 en. da je v ru**5rrr'5ti tud« obstoj ljubljanske bogoslovne fakultete? K?,; pa tfhn'čna in medicinski fak litcta? Kljub vsem pomisleke.?. nad popolno iskrerostjo glasov 'z klerikalnega tabora pro*: vladni prosvc*:i poiitik: pa vrndar isk eno pozdravljamo te proste ker samo opra* ičujejo iu t liriiiicjn našo obsodbo -Indi'cga dela in manin namenov. Treba pa ie povd»»rki, da :e SLS, l i ie zas:<-pana v vladi, sooćcovorna za vse rje* no ukrepe. Pisane zgodbe iz naših krajev Ljubavna tragedija radi lepih oči Slovenke. — Senzacijonalna aretacija beograjskega farmacevta v Nemčiji. — Aretacija nevarnega vlomilca v Beogradu. V Grabčanicah se je pred dnevi od* igrala krvava ljubavna tragedija. V ta* mošnji gostilni je bila nameščena lepa natakarica Slovenka Mila Janček. Bila je vedno vesela, imela je lepe oči in živ temperament. Zato ni čuda, da sc je marsikatero srce vnelo za njo. Dvo* rili so ji mladeniči iz vseh krajev. Naj* bolj jo je vzljubil neki trgovec Avram Papo, rodom iz Sarajeva. Bil je zelo ljubosumen na vsakega, ki se je pribli* žal lepi natakarici. Mislil jc samo na njo in hrepenel po nji. Mučila £a je sa* mo misel, da ima .Mila tudi druge rada. V svoji ljubosumnosti je ponolnoma obupal. Predvčerajšnjim jc Mila odšla na izprehod z bančnim uradnikom Smajlom Gradaščevičcm. Na potu sta srečala Avrama Papo, ki je zgrabil de* vojko za prsa in jo vprašal: — Zakaj bi ne bilo? Kaj se je potem zgodilo, se iie ve točno. Baje je dekle odgovorilo: — Grem takoj domovi Nenadoma je potegnil Avram samokres iz žepa in ustrelil na ljubico. Pogodil jo je v gla* vo in nesrečnica se je zgrudila težko ranjena na tla. Gradaščevič jc prisko* čil, da bi Avramu iztrgal orožje. Ta je pa sprožil drugič in uradnk se je zgru* dil mrtev na tla. Takoj nato je poči! še tretji strel. Avram si jc pognal kro* glo v glavo in obležal na mestu mrtev. Na strele so prihiteli mimoidoči in ob* vestili policijo, ki je našla oba moška mrtva, natakarico pa v borbi s smrtjo. Odpeljali so jo v bolnico, kjer je na* slednji dan umrla, ne da bi se zavedla. * Urad za mednarodno javno var? nost na Dunaju je obvestil beograjsko policijo, da so v Frankfurtu ob Meni aretirali znanega beograjskega farma= cevta in pustolovca Andrijo Dctinija. Dclin je bil nameščen kot solastnik v lekarni Delini v Beogradu. Spočetka je bil pošten in marljiv. Nenadoma je pa začel živeti razkošno in ie zaprav* I j al vedno več denarja. Izposoj eval si je vedno večje vsote od svojih o.ija* teljev in znancev. Posečal je najodlič« nejše nočne lokale in se seznanil z ne* ko igralko, radi katere je prvič po ne* veril veliko vsoto. Da bi ji bil všeč, je zapravljal vedno več. In bogve kako bi mladi zapravi j ivec končal, če ne bi igralka izginila iz Beograda s priponi* bo, da da kljub vsemu denarju ne more ljubiti. Delini je tiiel v velike denarne stiske in odločil se je šope t za ponm verbo, de bi lahko plačal vse svoje prijateljice« Zelo je bil lahkomiseln in ni razmišljal, kako bo končal. Od ras« ličnih beogarjskih bogatašev je pod zvitimi pretvezami izvabil nad pol mu lijona dinarjev in pobegnil iz dri«ve. Ko so odkrili njegovo poneverstvo, je beograjski policija razposlala na vse strani tiralico za njim. Delini je brca sledu izginil. Vedelo se je le, da jc pre* koračil madžarsko mejo. Odscl je v BudimpeSto in naročal blago za lekar* no Delini v Beogradu. Povsod je leva« bil večje vsote, dokler mu tla niso po* stala prevroča in jo je odkuril v Prago, Vedno je živel elegantno in se kretaJ v boljši družbi. Ni se znano pustolov* sko življenje mladega farmacevta v vseh mestih Nemčije. Aretirali so i^a v Frankfurtu, ko jc h j*c1 i/vršiti veliko pdneverbe. Delini je potoval po Nem? čiji in naročal lekarniško blage zi Beo* grad. Sklenil je zadnjo kupčijo za 30 tisoč nemških rt»ark, Isročasno ie nu prosil ravnateljj na i mu posodi 20 1)00 mark, dokler dobi denarja iz Bco« grada. Izročili so mu 10.000 mark De* narja pa ni bilo in blago je ležalo v skladišču. To je vzbudilo sum, da je Delini velik slepar. Policija ga je takoj aretirala in oddala v zapore v Frank« furtu, kjer bo tudi obsojtn. Obvestili so tudi naše oblasti, ki pošljejo v Nem* čiio seznam vseh Dclinijevih grehov, ki jih je zakrivil pri nas. Delinijeva are? tacija je vzbudila veliko senzacijo v Beogradu in Zagrebu, kjer jc bil pu* stolovec dobro znan. ★ 2>c mesec dni zasleduje beograjska policija neko nevarno vlomilsko tolpo, ki ropa stanovanja beograjskih mešeas nov Včeraj jc uspelo nekemu policij« skemu agentu, da je prijel nevarnega člana te tolpe, Dragana Petroviča. Že pred dvema letoma je cigan Petrovič zaslovel kot zelo premeten vlomilec. Vlamljal je v stanovanja tako spretno, da ga niso mogli zasačiti. Uporabljal je pri tem razna narkotična sredstva, s Katerimi je uspaval domače in jih nato oi opal. Policija je vedela za vse njego* ve trike, a mu ni prišla -to živega do včeraj, ko ga je neki agent zasačil pri delu. Vlomil je ravno v neVo delavnico v ulici Kralja Aleksandra. Agent ga je presenetil in ga aretiral. N*» policiji je Petrovič priznal, da je izvršil nešteto tatvin in vlomov ter i<- nameraval vlo= miti tudi v ulici Kralja Aleksandra. —. Froti ciganu je uvedena preiskava, na kar bo izročen sodišča. Po njegovi iz* povedi je imel tudi pomočniki, ki mu p*i vlomu pomagal. Njegovega imena pa Dragan noče izdati. Novice iz Spli Split, 21. nov. 1027. Neurje na morju. Včeraj je bilo morje viharno in nemirno. Parnik »Dubrovnika, ki bi imel prispeli že vSeraj, je izostal, ^Soča*, parnik Dubrovačke plovidbe, je prispel s 21-urno zamudo. Na morju ga je zalotil silen vihar in mu zlomil sprednji jambor, vendar pa je ušel večji nesreči. Danes se je morje umirilo in nebo zjasnilo. Zakasneli parniki prihajajo v luko, ki je zopet oživela. Tudi vlaki so imeli zamude. Brzi je imel pol ure zamude, meSanec pa je zakasnil celi dve uri. Strehe vozov so pokrite s snegom. Vzrok zamude je bila železniška nesreča pri Labinu, kjer so štirje vagoni tovornega vlaka skočili s tira in pokvarili 700 m proge. K sreči ni bilo človeških žrtev. Komisija je precenila škodo na 23.000 Din. Sreča v nesreči. Stanovalci Radomilovi-čeve ulic© ao opazili včeraj, da je stanovanje vdove Jurković zaprto že dva dni. Situacija se jim je zdela sumljiva, zato so s silo vdrli v sobo. Nudil se jim je grozen prizor. Vdova Jurković je ležala ranjena na glavi vznak na tleh, najstarejši 18-Ietni sin na postelji, 14-lelna bcerka in druga 7-letna pa križem na drugi postelji. Vsi so bili podobni mrličem. Po silnem smradu so takoj spoznali, da gre za zastrupljenje s plinom. Nerečnike so takoj pričeli drgniti in z zdravnikovo pomočjo so spravili najprej mater, nato pa še ostale k življenju. Nesreča je nastala tako, da je neprevidna mati pustila žerjavico na ognjišču, ki nima dimnika iu odpravila otroke spat. Majhna zaprta soba se je napolnila kmalu z ogljikovo kislino. Mati pripoveduje, da je prišlo slabo najprej 7-letni hčerki, ki je ponoči bljuvala, a ona, hoteč ji pomagati, je vstala. V tem trenutku je tudi ona oslabela in padla na tla. Tako je ostala cela družina dve noči In dva dni v nezavesti. Sreča, da so jib našli, kajti zdravniki trde, da bi zado- stovalo ie nekaj ur, pa W bili vsi mrtvi. VteSO Mirim je zastrupljena kri, vendar pa je opati, da bodo okrevali. Desetletnica prihoda srbske rejske r Split Včeraj, 90. novembra, je dostojno proslavil Split deretletniee, ko so stopili srbski junaki na splitsko obalo. Takrat je soli tako mesto sprejelo bele orla s nepopisnim navdušenjem, videč, da se mu je izpolnila stoletna ielja po osvobojeni u V spomin na ta zgodovinski dan je bil Split ves v zastavah, zvečer pa je bila manifeatacijska povorka ob svitu bengaličnega ognja in raket, ki je končala v najlepšem redu. Zveza industrijcev za ohranitev tehnične fakultete v Ljubljani Zveza iadustrijčev ie ca :>eji odbora dne 22. novembra 19?7. s glasno sklenila svoj odločni protest preti čl. 41. predloga finančnega zakona za t. 192&-29, s katerim naj sc pooblasti ministrski svet, da s svojim sklepom po končanen šolskem letu 1927-28 ukine razne univerzitetne fakultete. V naprej se Zveza industrijcev zavaruje proti nameri ukinitve tc-hniSke fakultete ljubljanske univerze. Za to fakulteto ie industrija v Sloveniji od vsega početka rada prispevala, v sve-sd si, da je ob^tol te najvišje tehniško -znanstvene institucije neobhodno potreben za napredek industrijskega dela za industrijalizacijo naše dežele in za naše gospodarstvo sploh Zveza industrijcev protestira pa tudi proti temu, da naj se z enim sklepom ministrskega svtrta primora jo stotine akademske mladine zapustiti učilisče, katero so si svobodno izvolili, ter zamenjati ga z drugim. Protestira končno proti predlogu zakona, ki hoče premeščati akademske stolice hi akademske učitelje in ki mora (»bčmno zadeti nase odlične znanstvenike v čosojih nrinovc^a znanstvenega delovanja in zasebnega življenja. Zveza industrijcev apelira na vse kroge slovenskega gospodarstva hi kulturnega dela, da se njenemu protestu pridružijo Apelira pa zlasti na slovensko delegacijo v Narodni skupščini, da z vsem svojim vplivom in z vsemi močmi brani vitalne interese slovenskega dela našega naroda in da čuva našo tehniško fakulteto. Obupen položaj kronskih vpekojencev It krogov železniških kronskih vpokojencev smo prejeli: Zima je tu, katero smo s strahom pričakovali, saj smo brez živeža, kuriva in v raztrganih oblekah. Pričakovali smo, da se nam vendar urede nase pokojnine po prtsluženih in plačanih pravicah, katero so nam zajamčene tudi v rimskem paktu. Nadejali smo se, da se bodo upoštevate predložene spomenice, vložene že 5. 10. 1925 od združenih železniških drnštev Subotice, Sarajeva, Zagreba in Ljubljane, toda zmotili smo se. Namesto da se uam urede naše pokojnine. Je kraljevska vlada izdala naredbo, veljavno od 1. avgusta L I., da se prevedejo kronski vpokojencl na dinarske. Kdor le natančno premotril to prevedbo, je videl, da prevedba ne pomeni zboljšanje obupnega položaja kronskih vpokojencev. A k ta prevedba te ra-vlačaje, ne vemo Iz katerih razlogov. Kmalu bo Stlri mesece, od kar je stopila v veljavo zadevna uredba, a direkcija državnih železnic v Ljubljani še niti z delom ni pričela. Gotovo čaka. da še polovica upokojencev poprej umre. Kaj se pa zgodi z železniškimi invalidi v Sloveniji, kateri so priđeljeni Središnjemu uradu v Zagrebu, nam še ni znano. Ponovno opozarjamo merodajue taktorje in gospode narodne poslance na krivice, ki se nam gode in na bedo, v kateri živimo. Povdariti moramo, da }e mera trpljenja priklpela do vrhunca. Kaj smo zakrivili mi, ki smo oprav- ljal! najtežjo in najbolj odgovorno &infcb«s dati svoje sdravje v prid Javnosti tn plač>valJ pr:- f.evke v svol fond, kl je sal"ždo v reiUtstah — da se t Baini tako postopa? ZadiH Čas fe, da M nas re$i tc neznoioe b*de. Danes ob 5. popoldne vsi akademiki na protestno zborovanje na univerzi proti ukinjenju fa-kultet! :: £8etežnica KOLEDAB Dane*: Sreda, 23 uovciubva 1027; katoličani: Klemen?: pravoslavni: tft, novembra, Era? t. Jatri: Č-etrtek, 24. novembra 1927; katoličani: Krizog«; pravoslavni: 11. novembra, Miha. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: »Ukročena trmoglavka< D. Opera: Zaprto. Kino Matira: vMož svoje žene-f. Kino Dvor: >Knei Bonmarchćc. Umetnostna ras>t**a Coderman—MaJeš v Jakopičevem paviljonu. Predavanja: Ob 17.30 ua »odiaču (soba 79); d*r. Erik EberI: *NaCrt zakona 0 prisilni poravnavi izven konkursa<. DE2UBKE LEKARNE. Danes: Ramor, Miklošičeva c; TrnkoczO, Mestni trg. Jutri: Bohinc, Rimska p.; Levjtik, Retlje-va resta. Soluce zaide danes ob 16.26. vzMe jutri ob 7.07 in zaide ob la?*. Predprodaja vstopnic > U današuje predstave v Elitnem KU JJ nu Matica, katerih spored obsega po» leg prekrasnega filma Mož svoje žene ;c gostovanje misterijoznega čudo« tvomika. Egipčana Aii-Ben-Aiija od pol 11. do pol 1. PrccUtave c4>: -L, 7.. 9. Spor! — Popravek. V včerajšnjem poročilu o jubileju kolesarskega kluba «Llubljana» Je naMala Delinba pomota. Poročilo navaja, da Je v Imenu ASK Primorje izrekel svoje čestitke 5. Pavlin. Pravilno se ima glasiti predsednik z- Sancin. — Stanje prvenstva v Beogradu. Stanje prvenstva v Beogradu jo nastopno: Jugoslavija 5 tekem, S točk, BSK 4, S, Jedinstvo 5, f\ So ko 4. 3, BUSK 5, 3. Slavija 5. 1. — Stanje prvenstva na Dunalu. Stanje prvenstva na Dunaju Je nastopno: Admira 10 tekem. 17 točk, Vienna 9, 15, Austrla 10, l„\ Mertba 9. 11. VVacker 9. 11. Slovan 11. 11. R;-pid 9. 10, FAC 11. 9, Sportklab 10. 8, Hakoah 10, 8. WAC 10. 7, BAC 11. 7, Simmering 9, 2. Nedeljska prvenstvena tekma med Admlro i:i Vienno bo reSila vprašanje jesenskega prvaka. — Stanje prvenstva ▼ Buđlmpe»tl Je nastopno: PTC 11 tekem. 20 točk, Sabarla 9. 13. pest 9, IM, Hungaria 10, 13. Rastva 8, P, Vasas 9. 7. — Stanje prvenstva v Pragi je nastopno: Viktorija 6 tekem, 11 točk. Slavila 6. 10, Ce-chie 5, 5. Sparta 5, 4, Kladno 5, 4. CAFC 6, 3, VrSovlce 5, 1. Ženski prvak je Viktorija. — NaJboUSi dunajski strelec je Scball (Admira), ki je dosedaj v devetih tekmah zabil 16 golov. NJemu sledi V/alzhofer (W. A. C) t 9 goli in Wessely z 8. Prvič v Ljubljani! Lepa Lucv Prvič v Ljubljani! oraine v prekrasni drami ljubezni in zapeljevanja ž svoje že Njeni partnerji so: Erich Kaiser/Titz, Rudolf Klein'Kogge in drugi znani igralci. Izveo programa predvaja danes pri vseh predstavah svoje tajinstvenc umetnosti in čare ravnokar dospeli misterijozni čudotvornik ARABEC ALI-BEN-ALI ■ Dvcurne predstave ob: 4., 7., 9. J Elitn Kino Matica Telefon 2124. i ■ i i Jean de la Hyre: 68 500 — Da! — Poidiva! Za ovinkom sta nepričakovano na-/etela na maskiranega begunca. D'Alba-niac in begunec sta si stala nasproti. ETAIbaniac je instinktivno začutil, da ima opraviti s sovražnikom. Planil je nanj in ga s Fortclusovo pomočjo podrl na tla. Vzela sta Trni revolver-strelo in ga zvezala. D'Albaniac mu je potegnil z obraza krinko. ^ . . . _ Neznan obraz. Saj sem si takoj mislil. . Fortclus je nastavil ujetniku revolver na prsa in vprašal: — Kdo si? Ujetnik je molčal. Med ruvanjem se mu ie suknjič odpel in na prsih se je zasvetila pločevinasta kolajna. — Nočete odgovoriti? Kaj pomeni ta kolajna? Strgal mu jo je in jo pogledal. — A! Potni list novih ljudi... Tale se piše Garrick. Višji policijski uradnik. Dober lov! Kort talec nam pride prav. Hitiva v kabinet Najti morava Leticljo, Lidijo in stražnika. — Ce jih le ni odnesla povodenj. — ie pripomnil Portclus. — Menda ne. Saj niso imeli kdaj zbežati iz kabineta. Povodenj ie nastala takoj, čim je straža odšel. Vlekla sta ujetnika za seboj in prispela do Fulgranovega kabineta. — Pazi na talca. — jo dejal d'AIba-niac, — jaz pa... Sapo mu je zaprlo. Pohištvo v kabinetu je ležalo po tleh. kakor po hudi borbi. Na Fulgranovi pisalni mizi je ležala zvezana ženska, ki je zakričala, ko ju je zagledala. D' Albaniac je takoi spoznal Lidijo. — Kje je Leticija? Hitro ji je razvezal roke in noge. Objela ie Fortclusa in solze radosti so ji zalivale oči, ko le pripovedovala, kako je Leticija s stražarjem pobegnila In kako sta planila za nlima dva maskirana moška. Eden je moral biti Faul* ton. Za hip so d* Albaniacu odpovedale moči. Omahnil je v naslonjač in se pri* jel za glavo. Ne da bi se prav zavedal, je poslušal Lidijino pripovedovanje o njeni borbi z možem, ki sta ga pr^-kar uiela. Dolgo je bilo vse tiho. Slednjič je d* Albaniac v silnih mukah spregovoril: — Iskati Leticijo nima pomena. V podzemnem labirintu se izgubimo. Moje zadnje upanje je stražar. Z njegovo pomočjo se je morebiti otresla napadalcev in zatekla pred povodnjo v kako votlino. — Kaj nameravaš početi? — je vprašal Fortclus. — Načrt že imam ... dasi ie skoraj blazen. Najprej pa moramo misliti na naše brate, ki so ostali v trdnjavi sv. Juriia. Tu je itak vse izgubljeno. Sovražnik je najbrže od Schwarzmanna zvedel, kje je slaba stran rudnikov. Sodeč po tem. kar mi je pravil Sansino, je bil najslabša stran rudnika jez na podzemni reki, ki le tt&*&?* n"',i;}'0 s pitno vodo. Sovražnik je pognal jez v zrak in dve tretjini rudnikov je uničila povodenj. Zračne eskadre in letalcev ni več. V podzemnem mestu leži na tisoče trupel. Masars, Sansino. Alquiere in nirhovi rudarii so ali ntontli. ali iih pa čaka neizogibna smrt. Torej moramo misliti samo na Neznanca in naše brate v trdnjavi sv. Juriia... hi na Leticijo. Ali se strinjaš z menoj. Mor^e? — Da, toda kaj nameravaš? — Saj sem ti že rekel, da imam načrt, ki ti ga pa ne bom razlagal, ker bi zašel predaleč. Mi zaupaš? — Seveda! Izvoli zapovedati in za teboj poidem kamorkoli. — Daj mi Lidijo, da poletim z njo. — Kam? — V Pariz. — A iaz? — Ti ostaneš tu. V slučaiu nevarnosti imaš Garricka kot talca. Poleg te* ga je Fulgranov kabinet po poplavi najbrž povsem odrezan od vseh rovov. Težko da bi kdo prišel sem. Torej lahko računava, da si tu na varnem in da lahko mirno čakaš Leticijo, kajti stra* Žar jo gotovo privede sem. — Dobro. Ostanem. A ti? Kaj boš počel v Parizu? — Saj ti pravim, da že imam načrt D* Albaniac je stopil k fonografu. — Upam. da zveza s Parizom ni pretrgana. Govoriti moram z Jouve-lora. — Uietnik te bo slišal! — je pripomnil Fortclus. — Pa naj sliši, sai ostane v tvojih rokah. Ubii ga, čim opaziš, da postaja nevaren. — Počakaj! Fortclus se je obrnil k Lidiji In jo prosil, naj mu da pasove ubitih stražarjev. — Zdaj pa vzemi revolver - strelo in pazi na Garricka. dokler za dobro ne zvežeš. Zvezal je prefekta marseillske poli« cije, ga vrgel na tla in porinil v kot. — Zdaj pa lahko govoriš. Uietnik nc bo slišal. Zamašil sem mu ušesa. D' Albaniaca so mučile skrbi, ka je z Leticiio. a vendar ni mogel zadržati smeha. Pritisnil je na girmh in v kabinetu je močno pozvonilo. Dobil jc zvezo s pariško agenturo, ki jc skrbela, da organizacije maščevalcev niso izsledili. — Halo! halo! — ie zaklical. — Pokličite k fonograiu Jouvela. Po Kelioso-vem naroČilu. Kmalu se je začul osoren zlas: — Jauvel pri aparatu. Kdo kliče? — D" Albaniac, Fulgranov naslednik. — Od kod? — Iz rudnikov v Srednjih Alpah. — Kakšno vest ste sprejeli od mene pred dobro uro? — Da ie revolucija ... — Dovolj! 2e vem. Govorite. — Tu fe vse izgublieno. Toda načrt imam že zasnovan. Za nevaren poizkus sem se odločil. Ce se mi posreči. k!e vas dobim v Parizu? — V agenturi. Čakam vas. To je 1 vse? atev. '67. .SCOVENSKI NAR OD» dne 24. novembra 1927 Strto 9. -M dnevne vesti. V. Ljubljani, dne 23. novembra 1927. — Dr. Kratner io Večeslav Vilder v Pragu*. Te dni sta se mudila v Pragi nar. pošl. dr. Kramer in Večeslav Vilder, ki sta se posvetovala s češkoslovaškim poslancem dr. Uhlirem o nadai>n*m skupnem delu kulturne in gospodarske rneoparlamentatne komisije, ker je bilo sodelovanje vsled volitev v uigoslovenski parlament začasno ustavljeno. Poslanci so se domenili, da se bo vrSila seja obeh komisij v januarju v Beogradu, kjer se bo razpravljalo o kulturni konvantfii in trgovski pogodbi med obema državama. — Zahteve uradniških organizacij. Glavni uradniški Savaz ie poslal pravosodnemu ministru spomenico, v kateri zahteva, da se čim prej izdela osnutek uredbe o Izpre-ineitibab In dopolnitvah uradniškega zakona ter uredbe o razvrstitvi uradnikov. Spomenica zahteva tudi, da morajo sodelovati pri tem zastopniki državnega uradništva. «* Nova razdelitev območja poštnih direkcij. Kakor znano, it ministrski svet sklenil, da se ukinejo poštne direkcije v Beogradu, Splitu in na Cetiniu. Poštno ministrstvo je zdaj na novo odredilo področje petih poštnih dirokcij. Ljubljanska direkcija obsega tudi po novi odredbi vse postne ustanove v ljubljanski ih mariborski oblasti. — slovensko pevsko društvo na Sušaku. Slovenci na Sušaku so sklenili ustanoviti pevsko društvo. V ta namen sklicujejo sestanek, ki se bo vršil v nedeljo 27. rm. ob 3. popoldne v hotelu »Reš*. — Odprava vizuma med Nemčijo in Jugoslavijo. V Berlinu sta bili včeraj med državnim tajnikom zunanjih zadev in jugoslovanskim poslanikom g. Živojinom Balugdži-čem izmenjani noti, p katerima se popolnoma uki u e vizum v nemško - jugoslovenskem rotniSkem prometu. Vizum *e odpravi 5. de-> embra. Gotove policijske določbe, kakor tudi določbe ministrstva za socijalno politiko aleđe zaposlenja nemških kvalificiranih delavcev v naši državi, ostanejo še nadalje ▼ veljavi. Odprava vizuma stremi pred vsem za tem, da se dvigne tujski promet med obema državama. — Iz političue slulbe. V politični službi ljubljanske oblasti se izvrše naslednje izpre-membe: vladni svet. Ljudevit K 1 o p Č i č , prideljen srezkemu poglavarstvu za ljubljansko okolico, je premeščen k 6rezkemu poglavarstvu v Litiji, srezki poglavar Oton Ket-t e v Kamniku k velikemu županu v Ljubljani, vladni tajnik dr. Janko V i d i c od velikega župana k srezkemu poglavarstvu za ljubljansko okolico, vlad. tajnik dr. Vladimir F o d od srezkega poglavarstva v Radovljici k poglavarstvu v Kamniku, srezki komisar dr. Amon S c h r e y iz Litije k velikemu županu v Ljubljano in koneeptni pripravnik Fran 5 i n k od velikega župana v Ljubljani k srezkemu poglavarstvu v Radovljici. — Ukinjenejo stanovanjskih ?odiSfc. Kakor smo že poročali, morajo l. decembra likvidirati vsa stanovanjska sodišča. Ukinejo se a 1. decembrom stanovanjska sodišča v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Subotici, Podgorici, Sušaku, Šibeniku, Skoplju, Karlovcu, Osijeku In NiSu. Osob-je stanovanjskih sodjse bo deloma odpuščeno, deloma prideljeno drugim uradom. Osobje ljubljanskega stanovanjskega sodišča, ki je bilo delegirano od mestnega magistrata, bo zopet prideljeno. k mestnemu magistratu v službo. — Reorganizacija finančnega ministrstva. Posebna komisija finančnega ministrstva v naglici izdeluje posebno uredbo o reorgani-taciji finančnega ministrstva. Po tej uredbi bo finančna slufbn v državi popolnoma izenačena. — ProsIaTft lOO-letnicv Matice Srbske v Neveni Sadu. V Novem Sadu se vrše veliko priprave za proslavo 100-letnice Matice Srbske. Proslava se vr5t 28. in £9. decembra, a ŠO. decembra bo redna letna skupščina članov Marice Srbske. _Sava narašča. Po poročilih beograjskih listov Sava v dolenjem toku trajno narašča in je že ponekod prestopila bregove. Ponekod je narasla za 1 meter nad normalo. — Iz konzularne službe. Za generalnega konzula na Reki je imenovan g. dr. Vladimir R ybaf, sin pokojnega pooblaščenega ministra dr. Otokarja Rvbafa. Dr. Vladimir Ry-baf je bil doslej tri leta tajnik našega poslaništva v Parizu. —Predavanje dr. Henrika Tame ▼ Zagrebu. V petek 25. t. m. bo Imel dr. Henrik Turna za turistovski klub >Sljeme< predavanje >Sport in Alpinizem« b skioptič. slikami. Tema je aktuelna glede na spore v naših planinskih društvih radi vedenja smučarjev in plezalcev v okviru planinskih društev. Predavanje bo v dvorani Pučkog sveučilišta. — Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani se vr5! v sredo (ne četrtek!), dne 28. decembra 1927. ob enajstih dopoldne v »Mestnem domuc v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Podružnice, ki niso še sklicale svojih občnih zborov, naj jih skllčejo zadnji čas za nedeljo, 18. decembra (ne 26, decembra!). Svoje občne zbore naj prijavijo nemudoma v »Kmetovalcu« z dne 30. novembra. — 2lv zgoreL V Savini pri Hercegno-vem se je včeraj pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal neki Topalović iz Crne gore. Nedavno s« ie Topalovfč naselil v hiši v bližini samostana Savtna. Lastnik te hiše Radivoj Krfvokopič se ie izselil v Južno Ameriko. Topalović Je bolehal na težkem revmatizmu, tako da se po hiši sploh ni mogel sam kretati Negovala in stregla mu ie njegova sestra. Včeraj je pa izbruhnil v hiši požar in s hišo ie pogorel tudi bolni Topalović, ki se ni mogel rešiti. Trije Ličani so imeli prihranjene svoje prihranke ravno v tej hiši in so lim tudi ti zgoreli. — Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani vozni mojster v pokoju g. Jakob M e n c c j. Pokojni je bil značajen in simpatičen mož. ki je užival med znanci in prijatelji splošen usled. Pogreb bo v četrtek ob pol treh iz hiralnice sv. Jožefa. Blag mu spomin! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! _ Obrtniški koledar *a leto 192S. V zalogi Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani je izšel Obrtniški koledar za leto 1928. Koledar se je zlasti med obrtništvom že jako priljubil, uprava pa upa, da bo z letošnjim koledarjem zadovoljila vse naročnike. Koledar ima jako priročno žepno obliko in je popolnoma v platno vezan. Vsebina je jako poučna in obsega praktična navodila glede davkov, davčno lestvico, navodila glede obrtniških kreditov, strokovnih tečajev, kalkulacije in delavskega zavarovanja. Prinaša nadalje razpravo o dolžnostih in pravicah članov ce-nilnih komisij za dohodnino ter zbirko nalog za pomočniške preizkušnje raznih obrtnih strok. Dobrodošle bodo nadalje stavbnim strokam tudi tabele o premem in teži leteča. Poleg tega vsebuje koledar razne druge v vsakdanjem obrtnikovem življenju potrebne podatke. Koledar vsakemu obrtniku toplo priporočamo. Cena koledarju je 13 Din. Naroča se pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica. — Podpornemu društvu slepih s« darovali; Dr. Josip Krevl, Litija, 200 Din; dr. Fr. Jankovič, Maribor, 10 Din; mestna občina Maribor 100 Din; mestna občina Ptuj 100 Din; občina Cerklje Kranj 50 Din; občina Brezovica 100 Din; občina Loka Zidani most 100 Din; občina Jezica 100 Din; dr. Jačar, Radeče, 20 Din; Knaflič Fran, Šmartno pri Litiji, 100 Din; občina Brežice 800 Din; dr. Jos. Karlovšek, Celje, 100 Din; občina Gornji Logatec 100 Din; občina Homec 50 Din; Vodiškar Ivan na nabiralno polo 195 Din; VodfSkar Ana na nabiralno polo 154.50 Din; hranilnica In posojilnica Sod raž i ca 100 Din; dr. Kunej Ferdo 20 Din; občina Bloke 100 Din; župni urad Velike Lašče 20 Din, Perko Jernej na nabiralno polo 333 Din. _ Vsem plemenitim nabiralcem najiskrenejša hvala! Iz Ljubljane —lj Slavnostni koncert ljubljanske sekei-je Jngeslevenskega Novinarskega Udruženja bo letos, kakor vsako leto. dne 1. decembra v veliki dvorani »Unionac Program prinese; suito za veliki orkester, komorni trio, dva solospeva E. Adamiča ia L. Skerjanca ter zborovske skladbe dr. Kimovca, Jos. Pavčiča, E. Adamiča in Hochreiterja. Prireditev bo edina svoje vrste v Ljubljani in bo imela oficijelen značaj. —U Pogreb poročnika Normalija. Med hudim nalivom so včeraj z glavnega kolodvora prenesli zemeljske ostanke poročni-ka-pilota Normalija na pokopališče k Sv. Križu. Na glavnem kolodvoru in na pokopa H5ču jc opravil cerkvene obrede vojaški prior g. Klobovs. Na lafeti poljskega topa, v katero le bilo vpreženfh 6 konj. so peljali belo krsto, na kateri sta bila dva venca, pj glavnih ulicah proti pokopališču. Pogreba so se udeležili divizijski general g. Danilo Kalafatovič s svojim Štabom in mnogoštevilnim oficirskim zborom ljubljanske garni-zije. Na čela žalnega sprevoda je korakal vojnik s priprostim križem, nato vod 40. pešpolka in nosilci desetih vencev. Pogreba se }e udeležila tudi deputacija ljubljanskega Aerokluba z inž. Mačkovškom in dr. Rape-tom na čelu. —lj Po razstavi Malic- - C u de rman. Danes v sredo se je zatvorila kolektivna razstava M. Maleša in SL Cudermana. Uspeh te njune skupne prireditve je za mlada raz-stavljalca prav povoljen. Obisk je bil našim skromnim razmeram primeren, materijalni uspeh pa še precej ugoden. Zadnja dva dneva je bila razstava pristopna javnosti brez vstopnine. Zato je obisk narasel na neverjetno viSino. V torek je razstavo posetilo nekaj manje od 600 oseb vseh slojev, največ dijakov in preprostih ljudi, delavcev, kmetov itd. Ideja, na ta način propagirati umetnost med širokimi masami ljudstva, je torej dosegla po polen uspeh. —lj Lutkovo gledališče Sokola I. Vodstvo iutkovega gledališča sklicuje sestanek vseh dosedanjih sodelovalcev v soboto, dne 26. L m. ob 20. urf v pisarno Sokolskega doma na Taboru Obenem vabi drugo članstvo in prijatelje Sokola, ki čutijo veselje In vztrajnost do sodelovanja in udejstvovanja v tej tako važni panogi prosvete zc mladino, bodisi kot igralci odnosno funkcijonarji in svetovalci v tem pod odseku, ki se ima istočasno ustanoviti. Razpravljalo se bo tudi, kako odstraniti dosedanje nedostatke, izvirajoče vled ogromnega obiska. Vodstvo si šteje v dolžnost, da izreka tem potom oenj. obiskovalcem svojo najtoplejšo zahvalo in izraža nado, da se bo v bodoče skušalo vsestransko ustreči njihovim željam tako, da se ne bo pripustilo k predstavam več obiskovalcev, kot je na razpolago sedežev. — lj Stoječe ure za jedilnico dobiš pri F. Čuden, Prešernova 1. ^22 L. ,,WIMPASSING' —lj V Marijonctneiu gledišču ua Taboru je bala izgubljena v nedeljo 20. t. m. pri drugi predstavi nova otroška galofia. Pošten najditelj se prosi, da jo odda pri hišniku na Taboru. 906-n —lj V društvi. >Soe*< predava v soboto 26. t. \ r Ljubljanskem dvoru prvič v našem &vfitvu g. prof. dr. E. Turk in sicer o zelo interesantni temi: »Pokret jagosloven* skih dobrovoljrev v svetovni vojni*. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop vsem prost. K mnogobrojni udeležbi vabi "Sočane: in prijatelje odbor. 909-n —lj Današnji »Večerni plesni tečaj — periekcija — g. Jenka se vrši zopet v spodnji levi dvorani hotela »Union * in ne kakor je bilo objavljeno v *Jutru« in sicer za za-četnikc-ee točno ob S. url zveč.. za ostale ob O. uri. OBLAČILA tvrdke 3. Maček LJUBLJANA Aleksandrova 12 so naiboljša in najcenejša. —lj Iz?ubil se je včeraj mlad pis ptičar. Je resast in slfsi na ime »Lord*. Najditelj naj sra odda proti dobri nagradi v trgovini Breznik & Fritsch. Stritarjeva ulica. —lj Predavanje o Norveški preloženo. Ker je prinesel inž. llansc:. s s&b3j namesto skioptičnih slik filme, ki Jih je treba prirediti za predavanje v dvorani, je njegovo predavanje preloženo na ponedeljek 28. t. m. Kupljeno vstopnice veljaio za ponedeljek. —lj Neurje tiad Ljubljano. Danes proti jutru je divjalo nad Ljubljano siiao neurje. Bliskalo se je in grmelo tako, kakor da smo sredi poletja. Naliv je odnesel ves sneg, kar ga je bilo še po mestu. Ob tem času je tako silno grmenje pač redek po?av. —!j Sezona tatvin snkeit] in obleke. Tatvine sukenj in obleke se zadnji čas nadaljujejo. Tesarskemu mojstru Francetu Martin-cu na Prulah je znan tat odnesel že porabljeno suknjo in čevlje v skupni vrednosti 750 Din. Včeraj je bil aretiran neki postopač, ki jc ukradel obleko delavcu Janeza Zakraišku, stanujočemu v Vodmata. Za-krajšek trpi okoli 300 Din škode. —U Tatvina Igralnih kart. Na Breg j stanujoča goslilničarka Marija K?penšek je policiji naznanila, da sta ji dva gosta odnesla igralne karte, vredne 50 Din. —Ij Poškodba trne lastnine. Na Vodikovi cesti stanujočemu poses:niku Pranju Rihterju v Šiški je neki možakar p3škodn-val novo zgrajeno leseno ograjo okoli b:5e. Rihter trpi 300 Din škode. Pravijo, da "e do-tičnik razbil ograjo, da je mogel It. k svoji ljubici v vas. —|J Vreme. SnoČi ob 20. je kazal barometer 765.3. termometer -J- 4.4* C. danes ob 7. zjutraj barometer 761, termom-it-sr 4" 3° C, opoldne barometer 762. termometer 4- 5" C. —lj Drobiž policijske kronike. Policija le od včeraj do danes dopoldne aretirala 5 oseb. med njimi nekega Jožeta radi trpinčenja živali, drugega rad! tatvine, tretje?* radi pijanosti in razgrajanja, četrtega radi beračenja. Zaprta je bila tudi neka Anica, ki je veseljačila s svojim izvoljencem ter po gostilnah popivala. Izvoljenec pa je bil tak lopov, da jo je, ko jc bilo treba v gostilni poravnati račun, zapustil Ln izginil. Anica ni imla -denarja in zato jc romala v zapor. Policiji sta prijavljeni dve manjši tatvini, slučaj pošTcodbe tuje lastnine, javnega pohujšanja, žaljenja straže, kaljenja nočnega miru in 8 kolesarjev zaradi cestno-policjskega reda. Iz Gslja —c Porota. Jos!p Kimst je bil radi uboja in prekoračenja silobrana obsojen na 7 mesecev težke ječe. — Zemljak Kar], ki se je zagovarjal radi posilstva, je bil oproščen. — O vseh slučajih smo včeraj obširno poročali. — Jožef Javornik, ki je bil obtožen uboja Andreja Planka, o čemur smo poročali že včeraj, je bH obsojen na dve In pol leti težke ieče. —c Ustanovitev ae rok bil »a v Celju. V nedeljo 27 t m. se vrit ob 11. uri dopoldne v kinodvorani ustanovitev aerokluba >Nasa krilat za Celje. —c Komemoracija za generalom Kovače-vičem. Narodna odbrana v Celju priredi v nedeljo 27. t. m. dopoldne ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma komemoracijo za pokojnim generalom Kovačevičem. Občinstvo je h komemoraciji vljudno vabljeno. Iz Maribora —m Laž in kleveta sta zopet glavno orožje klerikalcev v volilnem boju za mariborsko mestno občino. Dobrodošla jim je seveda vsaka malenkost in vsaka lumpari-ja samo da se da izrabiti za blatenje nasprotnika. Sedaj glodajo napad na ».Mar-mirger Zeitung* kjer so v nedeljo prevneti mladeniči sneli gotske Črke. Seveda podtikajo to demokratom in blatijo vse kandidate demokratske liste. Mi klerikalcem na to pot seveda ne bomo sledili, prepričani pa smo tudi. da so že minuli časi, ko so klerikalci lahko s takimi sredstvi lovili po Mariboru kaline na svoje volilne lima-nfce. —in Občni zbor Zveze kulturnih društev za mariborsko oblast se bo vrsti letos dne 8. decembra ob 10.30 v Mariboru v Narodnem domu. Zveza kulturnih društev j^- najvažnejša in najbolj delavna kulturna organizacija v mariborski oblasti in zasluži pozornost in podporo vse javnosti. —m Spori med hlsoimi posestniki in stanovanjskim najemniki. Novi stanovanjski zakon, ki predstavlja likvidacijo stanovanjske zaščite, je povzročil med stanovanjskimi najemniki, pa tudi med hišnimi posestniki veliko zmenjšavo. Ponekod odpovedujejo stanovanja kar na debelo, drugod se zopet prepirajo glede najemnine, ntkdo pa ne ve, kako in kaj. Društvo stanovanjskih namenikov oblegajo najemniki kar trumo-ma, a spori se vedno bolj množe. Bik) bi zelo umestno, da bi posegla vmes občina in ustanovila nekako stanovanjsko posredovalnico, sicer bo nastalo prvega maja, ko potečejo odpovedni roki, pravcato preseljevanje narodov in hi5 na ulicoJ Najboljše, najtrpelnejše cate najcenejše Privatni nameščenci v boju za svoje pravice Manifestacijsko zborovanje v Mestnem domu. — Spontana zahteva po osemurnem delavniku. - Brezposelnost v Ljubljani. V veliki dvorani Mestnega doma so je sooči vršil prav dobro obiskan shod privatnih nameščencev, zlasti trgovskih sotrudni-kov. Shod sta sklicala Foinočniški zbor gremija trgovcev ter Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev za Slovenijo. Shod je otvoril predsednik Pomočniškega zbora gremija trgovcev g. Žemljic, na kar je bil izvoljen za predsednika shoda gosp. Janez Poljak. Podelil je v smislu dnevnega reda besedo oblast, poslancu g. Ivanu Tavčarju, ki je oČrtal gmotni položaj privatnih nameščencev na podlagi zanimivih statističnih in drugih podatkov. Koustatiral je, da že več let sem zahtevajo trgovski name-šćenei ureditev delovnega rasa v smislu zakona o zaščiti delavcev. Borba za osnutek je sedaj prešla v odločilni stadij. Minister za socijalno politiko je že pred dvema mesecema odredil, da veliki župan uredi odpiranje in zapiranje trgovskih lokalov in obratov v okviru osemurnika. Zadnji Čas so se interesirane korporacije že izjavile gloda tega vprašanja. Vse korporacije *9 že j>odale svoja mnenja. Več obrtnih zadrug se je izjavilo za osemurnik. Na svojem zadnjem sestanku so ljubljanski trgovci izjavili, da nuj bodo trgovine odprte od 7. zjutraj do 7. zvečer s primernim opoldanskim odmorom. Tu se pravi, da se uvede 10-urno in navedeni pod točko 2. enotno odpiranje in zapiranje tr» govin. in sicer naj se določi brezizjcTrvni 8* urni delavnik od S. do 12. in od 14. do IS. ure. 2. Mlekarne, slaščičarne in pekarne naj si po medsebojnem sporazumu določijo sa* me čas odpiranja in zapiranja svojih obra* tov, delovni* čas v teh obratih pa ne sme presegati već kot 9 ur dnevno. 3. Naredba naj se nanaša na ves policij* ski rakm ljubljanski. 4. Naredba naj velja nc samo za obrate, ki zaposlujejo pomožno osobje, ampak za vse trgovske obrate brez izjeme. 5. Strogo naj se izvaia nedeljski počitek ia počitek o predpisanih praznikih v vseh obratih. 6. Pozivamo končno upravni odbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljub^ ijani. da stoji pri novi stilizaciji zakona o pokojninskem zavarovanju ntomahlivo na stališču obveznega pokojninskega zavarovanja za vse trgovske nameščence, oaobito trgovske sotfudniice. ki doslej temu zavarovanju se niso bili obvezani. 7. Zahtevamo, da se zakon o socijalnem zavarovanju izvede tudi glede nrvaliĆTskegn in starostnega zavarovanja. 8. Dalje enako zahtevamo, da se sodelovanje nameščencev pri Trgovtkem bolni* škem in podpornem društvu izvede strogo, v smislu zakona in da se ima v to svrho sklicati čimpreje občni zbor, da se delov** nje te za nas tako važne institucije končno spravi v sklad ne samo zahtev članov, tvm« več v sklad zakona.a predpisov. Člospodarstuo —'d Izvoz vina ogrožen. Dunajski L*t »Neae VVeinzeitung* priobčuje v eni zadnjih številk članek, v katerem se avstrijski in češkoslovaški izvozniki vina pritožujejo na naše carinske oblasti, ćeš, da zahtevajo pri izvozu na Sega vina najrazličnejša potrdila, poleg tega pa 4% pTometneza davka od onih tvrdk, ki niso v naši državi pToto-koHrane. Pritožuje se tudi nad neenakostjo .urinskega postopanja pri raznih carinarnicah. Iz tega ie razvidno, da birokratizam i uših carinskih organov ovira promet r vinom in da bo izvoz našega vina resno ogrožen, ako oblasti ne poskrbe, da se ti nedostatki čim prej odstranijo. —g Italijanski izvoz Iz Jugoslavije. l^mj. ska informacijska agentura obiavla statistične podatke o jugoslovenskem izvozu, glfcsom kaierh zavzema Italija prvo mesto. Na Italijo odpade 26.40% celokupnega jn-' Kuskjvenskega izvoza. Iz :ega italijanska) jgentura sklepa, da igja Italija kot jugo-t.lovensko zunanje tržišče zelo važno vloza. Ista agentura poroča, da se namerava ru-* šoslovenska tekstilna industrija pridrulitt kartelu, v katerem so Že včlanjene čeho-slovaSka. avstrijska in madžarska tekstilna industrija. —g Pomanjkanje tovornih vagonov. Gospodarski krogi se zopet pritožujejo, dal iim železniška uprava ne da na razpoko dovolj tovornih vagonov, dasi smo sredi iz-\ orne sezone. Blago se kopiči v skladiščih trgovci trpe veliko škodo. V Kranju leži *) vagonov premoga. Od tega pripade 300 ^onov Železniški direkciji, ki pa nima 'volj vagonov, da bi poskrbela za prevo* - nega premoga. Darujte za spomenik ralju Petru Osvobo^^eljHI Stran 4 •SLOVENSKI NAR OD» dne 24. novembra 1927. >tev ^6"7 Konservativnost angleških sodnibov Angleški sodniki obsojajo mladino, češ da je preveč zapravljiva in da ne zna ceniti denarja, ki ga je treba s težkim delom zaslužiti. Vsa londonska javnost je ogorčena nad čudno prakso angleških, zlasti pa londonskih sodnikov, katerim tudi ne prizanaša časopisje, očitajoč jim, da so konservativni, nazadnjaški in da ne sle* dijo duhu in potrebam modernega ča» sa. Splošno ogorčenje nad sodniki sta povzročila dva procesa, v katerih sta dva znana londonska zdravnika precej drastično podala svoje mnenje o mla* dini. Neka tvrdka iz Edmontona je tožila nekega uradnika, čigar žena in hčerka sta pri njej vzeli na račun več oblek in potrebščin, pa nista poravnali računa v znesku 13 funtov šterlingov in 8 šilin* 'gov (okoli 3600 Din). Zadeva je prišla pred sodnika Cramforda. Temu so se zdele posamezne postavke v računu previsoke in to jc dalo povod, da si je pošteno privoščil nižje in srednje sloje, češ da ponepotrebnem razmetavajo denar in da v svoji zapravljivosti ne poznajo meje. — Smatram, — je izjavil — za škai,. dalozno, če nosi mladenka, ki si mora kruh služiti z delom, nogavice, ki sta> nejo pet šilingov (okoli 70 Din). Dalje vidim, da nosi čevlje, za katere je mo--rala plačati nad 1 štcrling (276 Din). Naravnost pretirano se mi pa zdi, da si je kupila rokavice, ki stanejo 4 šilin« ge in ll3/4 pence (okoli 64 Din), in klo* buk za 13 šilingov in 11 pence. Višek zapravljivosti pa pomeni nakup plašča. Pomislite 5 gvinej (1600 Din) — to je že malo premoženje! Groza me je, če pomislim, da mlado dekle, ki si s teža* vo služi denar, tako lahkomiselno za* pravlja. To je pač značilno za moralo in nazore naše mladine. Zastopnik tožeče stranke je nato zahteval, naj obtoženi kot mož in oče poravna račun, dočim je obtožencev zau govornik povdarjal, da so ženske ku* pile obleke brez vednosti njegovega kli* jenta. Sodnik je nato obsodil obtožen; ca na plačilo dolgov, ki jih je napravila njegova žena, toda za hčerkine dolgove ni odgovoren, kajti ta je nakupila stva* ri, čijih vrednost ni odgovarjala gmot* nemu položaju njenega očeta. V naj* boljšem slučaju bi smela le za neznaten znesek prekoračiti svoje dohodke, ra* čimajoč na podporo svojega očeta, to* da tako »ogromnih izdatkov* bi se mo* rala izogniti. Istega dne pa je sodnik Cluer izrc* kel slično razsodbo. Neki mladenič sc je nameraval poročiti in ker je potre* boval pohištvo je zahteval, da mu rodbina izplača pripadajoči mu delež 100 funtov šterlingov (27.600 Din). Ker ni ničesar dosegi zlepa, se je zatekel k sodniku. Sodnik je zavrnil obtožbo. — Tožba je nesmiselna, — je rekel. — Čemu pa tako drago pohištvo? Jaz se dobro spominjam, koliko sem plačal za pohištvo, ko sem se oženil. Saj ni bilo niti 100 funtov Naša mladina je preveč zapravljiva. Neki podjetni novinar je nato ugo» rovi! koliko je Cluer star in kdaj se je poročil. Ugotovil je, da je stopil Ciuer pred 26 leti k oltarju in v zvezi s tem je v listu stavil vprašanje: — Ali se cene pohištvu tekom četrt stoletja niso izpremenile? Večina listov se strinja s tem. da sta sodnika Cravvford in Cluer doka* zala, da nimata smisla za duh moder* nega časa. Origininalen vzrok samomora Iz Svdneva v Avstraliji poročajo o samomoru Jamesa Fergussona. 401et-nega soboslikarja. ki se ie ustrelil v nedeljo ob 11. dopoldne na namromet-nejšem trgu. na Martin Place. Policija ie ugotovila, da je vzrok njegovega samomora zelo originalen. Fergussonu je nedavno umrla žena, ki jo ie zelo ljubil. Življenje bi ii mogla rešiti samo draga operacija, za katero oa Fergus-son ni imel denarja, ker ie bil dolgo brez dela. Prosil ie znamenitega specijalista, da bi operaral njegovo ženo na kredit. Zavezal se je. da bo do možno-nosti dolg odplačal.' toda zdravnik se nesrečnega moža ni hotel usmiliti. Po smrti ljubljene žene ie bil Fer-gusson popolnoma uničen. Udal se je pijančevanju in tako ie začel tudi moralno propadati. Nekega dne ie pa dobil od ravnateljstva loterijske pisarne Gol-den Cascet v državi Oueensland pismo, naj dvigne dobitek v znesku 500 šterlingov. Fergusson ie kupil srečko še predno ie njegova žena zbolela, pa je pozneje na nio čisto pozabil Žrebanje se je vršilo v času. ko £e ie stanje njegove žene znatno poslabšalo in ko je bila potrebna operacija. Ako bi bil Fergusson pravočasno zvedel, da je zadel 500 šterlingov, bi bil lahko operacijo takoi plačal in rešil svoio ženo. V loterijski pisarni so čakali, da pride po denar, toda moža ni bilo od nikoder. Tragično je, da so imeli v pisarni njegov naslov, kajti Fergusson je naročil srečko do poŠti, a ga kljub temu niso pravočasno obvestili. Ta nesporazum je zakrivil smrt njegove žene in njegov samomor, kajti Fergusson si ie očital malomarnost in vest ga ie pekla tako, da ie segel po samomorilnem orožiu. Po poroki stare princese z mladim Rusom Kakor smo že poročali, se je sestra bivšega nemškega cesarja Viljema IL princesa Viktorija kljub vsem prote* stom svojih sorodnikov in nemškega plemstva poročila s 27 letnim ruskim emigrantom Aleksandrom Zubkovim in mu prinesla za doto ogromno premo* ženje. Posledica tega njenega koraka je bila, da so jo sorodniki izključili iz cesarske rodbine. Princesa je izjavila, da ji na rodbinskih stikh ni prav nič in zato tudi ni povabila sorodnikov na svatbo. Sorodniki so ji pa tudi sami namignili, da bi se svatbe ne udeležili. Protestu proti njeni poroki z ruskim emigrantom se je pridružila rudi evan* geljska cerkev. Princesa je prvotno ho* tela. da bi prestopil njen ženin v evan* geljsko cerkev. Ker je pa evangeljska cerkev ni hotela poročiti z ruskim emi* grantom, se je obrnila na grško*katoli* ško cerkev, ki se je stare neveste in njenega mladega ženina usmilila. Viljem II. in najbližnji sorodniki so prekinili s princeso vse stike. Poleg energičnih protestov sorodstva dobiva princesa nebroj grozilnih pisem, ki jih pošilja nemško plemstvo. Tudi njen nadebudni mož dobiva dan za dnem grozilna pisma. Princesa je takoj po civilnem zakonu odpotovala iz Nem* čije. Kakor poročajo nemški listi, vloži princesa Viktorija proti mnogim fran* coskim in ameriškim listom tožbo radi žaljenja časti. Inozemski listi so nam* reč pisali o njeni zaroki in poroki v takem tonu, da se je čutila princesa užaljeno in da bo zahtevala zadošče* nje. Čeden kaplan Pred dunajsko poroto se te dni za* govarja v tajni razpravi 37 letni ka» plan Wolfgang Maierhofer, obdolžen spolne perverznosti. Obtožnica mu očita, da je v Mattersburgu v Burgen* landu. kjer je poučeval kot katehet v šoli, zlorabil več dečkov v starosti 10 do 12 let, i.ekoč pa je priredil malo gle* dališko predstavo, pri kateri se jc tudi spozabil nad dečki. Državno pravdni* štvo ga obtožuje šestih takih ostudnih dejanj, ki jih ic zakrivil tekom šolske* ga leta 192627. Maierhofer je svoja dejanja priznal ze med preiskavo, zagovarjal pa se je tako. kakor nri r zpravi. da je nagnjen k homoseksualnosti in da se ni mogel protiviti izkušnjevi. V razpravi, ki se nadaljuje, bo zaslišanih šest oskrunjc* nih dečkov. Vel k* NOVUISKF1LM Razgaljena žena v glavnih vlogai ^ ride1 06sta Eiman Lil Oagover Pride ELITNI KINO MATICA RIDE PR DE PRI JEt f ■ «.....................»♦>♦♦«♦»♦>♦>♦»»«« Sabotaža na odru V Kdsselu v Nemčiji so nedavno predvajali premijero moderne Krene* kove jazz*opere «Jonny svira». katero ima v ostalem tudi ljubljanska opera na svojem letošnjem programu. Premi« jera je dobro uspela, pač pa so se pojavile težkoče pri reprizi. «BrzovlaK*. ki bi moral enega od sodelujočih igralcev povoziti, se v danem trenotku ni ganil z mesta. Neki zlobnež je namenoma prerezal žično vrv, na katero je bil privezan vlak. 2e to je spravilo igralce iz koncepta, a nervozno razpoloženje se je še povečalo, ko so na odru nastale druge neprilike. Sredi predstave so ugasnile luči. zastor jc pa# del, podrla se je ena kulisa itd. Bilo je jasno, da gre za akt sabotaže. Gledališka uprava ie uvedla obširno preiskavo, da izsledi krivca. V globoki žalosti sporočamo, da jc naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče in stric Gospod Jakob Mencej, vozni mojster v pokoju, dne 22. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere. mirno v Gospodu zaspal Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek dne 24 novembra ob pol 3. popoldne iz hiralnice Sv Jožefa na Vkiovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu V Ljubljani, dne 23. novembra 1927. Žalujoča rodbina Mencej. Najleoša drva CEBIN, \VoIfova ulica 1/2. Vila z vsem komfortom. solnčnata lega. lep vrt itd. — takoi na* prodaj — Naslov pod «Biser 2738» v upravi »Slov. Naroda*. Lepo solnčno sobo oddam s 1 decembrom dvema gospodoma ali zakonskemu pa* ru. — Naslov v upravi «Slov. Naroda*. 2737 Gospodična absolvcntJuja trgovske šole, z d\eletno prakso — išče službo v pisarni ali trgovini Nastopi lahko takoj ali s 1. januarjem. — Ponudbe pod orPisamiška moč'2664* na upravo «Sloven* skega Naroda» Službo nrodafalke ali blagajničarke — išče gospodična. — Ponudbe pod «Proaa<-?alka'3663» na upravo »Sloven« skega Naroda*. Na stanovanje sprejmem sohdno gospo ali go* spodično. — Naslov v uprav5 na. ceoe zmerne 72.L GON iek prot kapav ci (triptrju. gnojenju) ter zastarelemu kroničnemu gnojenju tri-per;a in vnetja sečnega meli arja Za popolno ozdrav Menje jc treba o Jo ičkov Cena z navodilom za Jo^če'< 45 Din Proizvaja in razpošilja oo poŠti lekarni PEN1Ć. Zapreš C. Ni splošno zahtevo občinstva, isor fe bil objav Je a ta og aa samo v oelta ern lis ib m ga većina ni pročitala, nodaMSale rob za odgovor samo zak«:učno do 30 novembra 927 — D slet poslani odaovor ostanejo veljavni. Nagrade v vrednosti Din 28.000 .1 Zahvala. Z* obile dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše nepozabne tete, gospodične Frančiške Gorsič kakor tudi za tako obilo čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti, se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo, posebno pa pevskemu društvu K rakovo-Trnovo za genljive žalostinke. V Ljubljani, 23. novembra 1927. ŽALUJOČI OSTALI Zahvala. Ob prebridki izgubi naše nadvse ljubljene matere, stare matere, sestre in tašče, gospe Julije Urbas posestnice in mesarice izrekamo tem potom iskreno * zahvalo vsem. ki so nam na katerikoli način izrazili sočutje. Iskrena hvala vsem številnim prijateljem in znancem, raznim korporacijam, ki so pokojnici izkazali zadnjo čast s tem, da so jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili krasno cvetje in vence. Sv. maša zadušnica se bo darovala jutri v četrtek dne 24. novembra ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. V Ljubljani, 23. novembra 1927. ŽALUJOČI OSTALI razpisuje RADIOBLAžEK radi reklame pvojih radio*aparatov in sestavnih delov onim, ki najtočnije režijo to na ogo. Premog, drva v POGAČNIK. Bohoričema 5. — Telefon 3059. 2610 Služkinja 7a vsa hiina dela se sprejme Nastop 1. decembra. Predstavi nar se dopoldan pri Ivanu« Sp. ŠU&ka. Aljaževa c. 273 Električne žarnice kupite najugodneje pri tvrdk-Slavo Kolar, Ljubljana. Dunaj* sita cesta 22. 26(0 R A D I 0 B L A l E K A. D. L_ I. Narečji nared Evrope . . . II NajpnljuDl enejši vladar SMS • III. Največja reka v SHS .... IV. Sin na večjega očeta .... V. Meja med vodo m zemljo • . O-- VI. Koliko jin bo najprbližneje pogodio to nalego........Š ev. ... Kdor na vprašanja I. do IV. pošlje najboljšo rešitev dobi sledeče nagrade: 1. nagrada aparat 8 svettljk „Superbeterodyn - Ultradyn vrednost Din fi 500*— 2. nagrada aparat 7 svetiljk ,.Superheterodyn-Tropadyn4' vrednost Din 5.000"— 3. nagrada aparat 5 svetiljk „Nentrodyn" vrednost Din 3.000*— 4. nagrada aparat 4 svetil j *e „Teslapboo** vre d nos i Din 2,800'— 5. 6, 7, 8 in 9 aparat 3 svetiljke ,.Marko?ox" a v. 00 Dm 11.00) — 44 R A D I 0 Skupaj Din 27.300 — Vsak, ki bi se rad udeležil, nai do vključno 10. novembra pismeno pošlje rešitev na RADIOBLAŽEK, Beograd, Jaksifteva 11 1. Rešitev naoge, 1. prbližno število rešilcev raloge, 3. točno svoji) adreso in 4. po-tne znamke v vrednosti 4 Din za poštne stroške za odgovor Vsak dobi po pošti številko, pod katero e zapisana njegova rešitev ter cenuvnik radioaparatov in sestavin tvrdke Blažek. Imena nagrajenih bo objavil ta *ist in bo lahko srečn zadetnik dvignil svojo nagrado do 25. novembra t. 1. N3. Odgovor ni da bi moral biti na zstnžku iz časopisa, nego je lahko na navadnem papir u Lna in iS a oseba lahko p šije neome eno število odgovorov, ako vsak poedim odgovor posebei taksira. RADIO INDUSTRIJA Int. 0J0R0JE BLAiEK, Beograd Jakličeva It Telefon 41-S5 DKUZBA •ILIRIJA* Premoli, drva, koks, OGLJE. — Dunaiaka cesta 4r (poleg \v Za kotnika V — Tele* hm 2330 106/1 m■itnin nri -n i Izučena šivilja dobro irurjena tudi za boljša dela hi perilo, vešča slovenske« fc-a. nemškega m hrvatskega je* »ika — iiee alužho v Ljubljani. — Ponudbe pod «SiviIja/266r>» na upravo »Slov. Narodi*. NA ZNANJE. Obveščam svoje cenjene odjemalce, da je državna razredna loterija z aktom L. Br. 14818 podaljšala žrebanje srečk V. razreda 14 kola do zaključno 7. decembra t. 1. Bančna poslovalnica in prodajalec srečk L Ž KoniovJć, Beograd vielih tipedtjshapii«) ženskih rodnih del to! - Va* * Ljubljani ■