PTUj
Ptuj, torek, 12. oktobra 2010
® letnik LXIII« št. 79 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: -t» 12.000 izvodov :r- ISSN 1581-6257

radioptuj
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Po mestni občini Ptuj • Publikacija propagira vse, ne samo Čelana!?
O Stran 3
A ■ .
■ BglMI
Po naših občinah Ormož • Ceste preozke, jaški na cesti, nevarni odseki
O Stran 16
H5! S ..>'3;^-^Hn
Politika
Ptuj • Socialna varnost delavcev vse bolj ogrožena Z> Stran 24
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Lokalne volitve 2010
V mestni in se v kateri občini drugi krog
Lokalne volitve 2010 si bomo zapomnili kot doslej najdražje v samostojni Sloveniji, saj naj bi stale okrog osem milijonov evrov. Kaj so za ta denar dobili volivci, pa bo pokazal čas.
Šport
Nogomet •
Aluminij zmagovito, Drava porazno
O Stran 11
Rokomet •
Pomembni tesni zmagi Ptujčank in Ormožanov
O Stran 12
Prve ocene letošnjih lokalnih volitev so v posameznih strankah že sestavili. Kot na vsakih volitvah imamo tudi na teh zmagovalce in poražence. Ocene o uspehu ali neuspehu se razlikujejo od stranke do stranke, še bolj pa same interpretacije rezultatov. V politiki namreč zelo težko priznajo poraz.
V MO Ptuj in še nekaterih drugih okoliških občinah oziroma na območju Spodnjega Podravja bo o razmerju sil odločil drugi krog županskih volitev. 24. oktobra bodo odločale nianse; kot je slišati, nekaterim streliva še ni zmanjkalo. V nedeljo zvečer okrog 19.30, ko je nastala ta fotografija, sta bila oba kandidata za županski prestol v MO Ptuj Štefan Če-lan in Miroslav Luci še optimistična, čeprav je že vse kazalo na drugi krog.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • S prvega ptujskega turističnega foruma M Ptuj • Žalostna trgatev 2010
Cim prej do krovne zgodbe
V okviru praznovanja svetovnega dneva turizma je 27. septembra v hotelu Mitra potekal prvi turistični forum Ptuja o stanju, položaju in razvojnih možnosti turizma. Organizatorica je bila MO Ptuj, organizator pa podjetje Hosting s Petrom Vesenjakom.
Letni posvet turističnih ponudnikov javnega in zasebnega sektorja iz MO Ptuj bo v bodoče tradicionalen spremljevalec dogajanja ob svetovnem dnevu turizma, vsako leto na drugi lo-
kaciji oziroma pri enem od turističnih ponudnikov MO Ptuj. Omizje prvega ptujskega turističnega foruma je bilo v celoti zasedeno, kar je dokaz več, da si ptujski turistični delavci že-
lijo takšnih in podobnih srečanj. Če bo potrebno, se bodo dobili tudi večkrat na leto. Na prvem forumu so povedali, da so z razvojem turizma na Ptuju zadovoljni, da se razvija v pravi smeri, da pa bodo lahko še uspešnejši, če se bodo še bolj povezovali.
Med sklepne misli prvega foruma so zapisali, da je glavni steber razvoja mesta v povezovanju turizma in kulturne dediščine, kulturi sodelovanja ter v bolj učinkovitem trženju, pri čemer se mora Ptuj uveljaviti kot najstarejše mesto v Sloveniji in mesto z največjo koncentracijo dediščine. Čim prej pa bo treba tudi doreči organiziranost regionalne de-stinacijske organizacije.
O Stran 5
Makedonskega
ne predelujejo
Ceprav so bile na začetku letošnje trgatve prve napovedi vodstva Ptujske kleti o 20 % večjem odkupu grozdja kot lani zelo optimistične, se je zelo kmalu pokazalo, da ne bo tako. Deževje je namreč povzročilo obilno gnitje grozdja, zato so rezultati odkupa dosti nižji.
Trgatev se je sicer začela 13. septembra in takrat je direktor Ptujske kleti Alojz Erlač še napovedoval odkup približno 1,9 milijona kilogramov grozdja, danes pa pravi: „Stanje odkupa se je glede na zadnje vremenske trende in obilico deževja spremenilo. Odkup bo tako posledično in zaradi objektivnih razlogov za 30 odstotkov manjši, kot je bilo pričakovano, kljub manjši količini grozdjapa bo letnik tako količinsko kot tudi kakovostno dobra osnova za donegovanje naših polnitev. Zmanjšan odkup grozdja ni osamljen primer na Ptujskem, temveč regionalna značilnost letnika, ki bo velik izziv za vse
vinarje, kar pomeni, da bo v ospredju zmožnost posameznega vinarja tako s tehnološkega kot tudi konceptualnega aspekta. Glede na korenite naložbe v tehnologijo pridelave in donegovanja vin v Ptujski kleti in tudi v luči zadnje poldrugi milijon evrov vredne naložbe bo kreacija naših polnitev vsekakor zahtevna."
O Stran 7
Podravje • Lokalne volitve 2010
Brez posebnih presenečenj
Neuradni rezultati nedeljskih lokalnih volitev so že znani in niso posebej presenetljivi, vsaj kar zadeva spo-dnjepodravske občine; načeloma so se namreč skoraj povsod nazaj na županske stolčke zavihteli „stari" župani, razen na Ptuju, v Ormožu, Markovcih in v Sv. Andražu, kjer bo potreben še drugi krog. Prav tako bo
drugi krog volitev potekal še v vseh tistih občinah, kjer so se dosedanji župani odrekli kandidaturi in so vo-■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■ ■ ■ ■ ■ ■
livci izbirali med novimi imeni.
Udeležba na volitvah pa je bila 67,82-odstotna.
V	občini Destrnik je ponovno županski mandat dobil večni župan in poslanec Franc Pukšič (SLS) s 63,94 % glasov. Njegov protikandidat Milan Vindiš (Lista za Urban) kljub temu ne more biti razočaran, saj je dobil presenetljivih 36,06 % glasov, volilo pa je 63,93 % volilnih upravičencev.
V	Dornavi, kjer se je govorilo o drugem krogu volitev, slednjih ne bo; med petimi kandidati si je namreč že v prvem krogu zmago zagotovil dosedanji župan Rajko Janžekovič(SDS) z 52,20 % glasov, njegov naj-resnejši tekmec Robert Šegu-la (neodvisni) pa jih je prejel 35,45 %. Skupno se je na volišča odpravilo kar 66 % volivcev.
V	Gorišnici rezultati niso presenetili nikogar; dosedanji župan Jože Kokot (SLS) je gladko, z 72,13 % glasov premagal mladega tekmeca Silva Soka (N.Si), ki je dobil 27,87 % podpore pri volilni udeležbi 61,78 %.
Podobni so rezultati tudi v občini Juršinci; „večni" župan Alojz Kaučič (SLS) je že v pr-
Po pričakovanjih bo tako drugi krog volitev v največji - mestni občini Ptuj, kjer se bosta za naklonjenost volivcev še enkrat pomerila dosedanji župan Štefan Čelan (LDS) in nekdanji župan Miroslav Luci (SDS). Po izidu prvega kroga nekoliko bolje kaže Čelanu, saj je v nedeljo dobil 46,64 % glasov, Luci pa 38,80 %. Volilna udeležba na Ptuju je bila 48,32-odstotna.
V	Benediktu, kjer je volilo 42,33 % volilnih upravičencev, presenečenj ni moglo biti, saj je za župana kandidiral le dosedanji župan Milan Gumzar (LDS).
V	občini Cirkulane so volivci drugi županski mandat podelili sedanjemu županu Janezu Jurgcu (SDS) s 67,12 % glasov, protikandidat Ivan Hemetek pa jih je dobil 32,88 %. Volilna udeležba je bila 56,10-odstotna.
Nekoliko bolj pestro bo v Cerkvenjaku, kjer se je s političnega prizorišča umaknil stari župan Jože Kraner, za njegovo mesto pa se je potegovalo pet kandidatov; v drugem krogu se bosta pomerila Primož Čuček (SLS), ki je dobil 39, 13 % glasov in Marjan Žmavc (SDS), ki mu je zaupalo 28,73 % volivcev.
Uvodnik
Odločili bodo doslej skriti aduti
V nedeljo, 10. oktobra, je sijalo sonce, kot se za praznik demokracije spodobi. Kdor se je zavedal, da vsak glas šteje, je prišel. Abstinenti so odločitev o tem, kdo bo in kdo ne bo predstavljal lokalne oblasti, raje prepustili drugim, tistim, ki so ponovno odločili v imenu
večine.
Kakorkoli že, karte so se premešale v številnih okoljih, tudi v mestih. V najstarejšem slovenskem mestu je bil drugi krog pričakovan, čeprav je bilo tudi veliko tistih, ki so bili kljub petim kandidatom prepričani, da bo odločitev prišla že s prvim krogom,češ da je drugi „favorit" vstopil v župansko bitko prepozno in ker je izgubil prepoznavnost. Zmagovalec volitev za mestni svet je znan: stranka SDS, ki naj bi že doslej skupaj z LDS vodila MO Ptuj, čeprav formalne koalicije med njima ni bilo. Zdajšnji župan Štefan Čelan je bil prepričan v zmago v prvem krogu, kot so kazale javnomnenjske raziskave; verjetno tudi Miroslav Luci, ki tega sicer osebno ni razglašal, zato pa so bili toliko bolj o tem prepričani v stranki. Na novega (starega) župana MO Ptuj bo tako treba počakati še 14 dni. Pričakovati je zaostren boj z ene in druge strani. V dosedanji enomesečni kampanji nekih posebnih »odkritij« z leve in desne ni bilo, razen navajanja zaslug za te in one projekte, mostove, o zadolženosti ali prezadolženosti občine, izpostavljanja problemov mestnega jedra, prometa, tržnice, pokopališča in EPK. V desni opciji pravijo, da imajo še nekaj adutov v rokavih, svoj program razvoja Ptuja bodo v teh dneh še podrobneje predstavili; na levi je vse znano, odstopanj pri programu ni. Čeprav je sedanji župan že zaradi položaja samega v prednosti pred konkurentom, bo zanimivo videti, kako si bo dogajanje sledilo do 24. oktobra, glede na to da se je do prvega kroga zgodilo skoraj vse. Kdaj bo na Ptuju zgrajena kakšna nova tovarna v duhu 21. stoletja, pa nista povedala ne prvi ne drugi kandidat. Ker je pričakovati bitko na višji ravni, volivci pričakujejo, da jih tudi več ne bosta nagovarjala z reklamnih panojev iz trave, ker če na to pogledamo skozi prizmo simbolike, se vsem skupaj slabo piše.
Majda Goznik
vem krogu dobil potrebno večino glasov, 61,19 %, proti dvema protikandidatoma. Volilna udeležba je bila 66-odstotna.
Zanimivo - v drugem krogu -pa bo v občini Hajdina, kjer so se za županski stolček potegovali trije kandidati, medtem ko dosedanji župan Radoslav Simo-nič ni več kandidiral. Po prvem krogu najbolje kaže Stanislavu Glažarju (SDS) z 39,92 % glasov, v drugem krogu pa mu bo stal nasproti Janko Merc z 31,78 % (neodvisni). Volišča je obiskalo 61,34 % volivcev.
V občini Kidričevo, kjer se je v boj za župana podalo šest kandidatov (brez dosedanjega župana), bo prav tako potreben drugi krog; za županski stolček pa se bosta borila Vladimir Korošec (SD) in Anton Leskovar (SDS). Prvi je dobil 28,48 % gla-
sov, drugi pa 21,67 % pri volilni udeležbi 55,91 %.
V Lenartu je v prvem krogu proti dvema protikandidatoma za las zmagal dosedanji župan Janez Kramberger (SLS) s 50,93 %, volilo pa je 57,47 % volilnih upravičencev.
Tudi v Majšperku volilni rezultati niso presenetili; nesporna zmagovalka prvega kroga je dosedanja županja Darinka Fakin (SLS), ki je prejela kar 82,83 % vseh glasov pri volilni udeležbi 48,88 %.
Precej vroča kampanja pa se še nadalje obeta v Markov-cih, kjer dosedanjemu županu Francu Kekcu (SLS) ni uspelo zmagati v prvem krogu, prejel je namreč (le) 35,40 % glasov. V drugem se bo tako pomeril s protikandidatom Milanom Gra-brovcem (LDS), ki je v nedeljo
dobil 32,44 % glasov, volilna udeležba pa je bila 65,92-odsto-tna.
V	Podlehniku izbire ni bilo; edini kandidat za župana je bil kar dosedanji župan Marko Ma-učič (neodvisni),volilna udeležba pa je bila 41,75 %.
Enako kot za Podlehnik velja še za občini Središče ob Dravi in Trnovska vas; v Središču ob Dravi, kjer je bila volilna udeležba 50,95-odstotna, bo še naprej županoval Jurij Borko (SDS),v Trnovski vasi, kjer je na volišča odšlo 56,49 % volivcev, pa župan ostaja Alojz Benko (SLS). Prav tako ostaja župan v občini Sv. Trojica dosedanji župan in edini kandidat Darko Fras (SLS), volilo pa je 59,50 % volilnih upravičencev.
V	Ormožu, kjer je za župana kandidiralo pet kandidatov, bo slednji znan v drugem krogu; med seboj pa se bosta pomerila dosedanji župan Alojz Sok (N.Si), ki je prejel 47,45 % glasov in poslanec Vili Trofenik (neodvisni), ki je dobil 25,85-odsto-tno podporo. Volilna udeležba je bila 57,74 %.
Zanimiv pa bo tudi drugi krog volitev pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah; dosedanjemu županu Franciju Krepši (N.Si) namreč v prvo ni uspelo dobiti večinske podpore, saj je zanj
glasovalo 48,85 % volivcev, zato se bo čez slabih 14 dni ponovno pomeril s protikandidatom Darkom Rojsom (Lista za Andraž), ki je v prvem krogu prejel 40,46 % glasov. Volilna udeležba v tej občini pa je bila ena najvišjih v državi, kar 77,54 %.
V	občini Sveti Tomaž so se volivci v prvem krogu odločili za večinsko podporo sedanjemu županu Mirku Cvetku (N.Si), saj je prejel kar 83,69 % glasov, protikandidat Aleš Luci (SDS) pa jih je dobil 16,31 %. Volilna udeležba je bila 64,30-odstotna.
Tudi v občini Videm je v prvem krogu med štirimi kandidati gladko zmagal dosedanji župan Friderik Bračič (SLS), ki mu je zaupanje izkazalo 59,09 % volivcev. Volilna udeležba pa je bila 58,79-odstotna.
V	Zavrču je prav tako, proti dvema protikandidatoma, v prvem krogu gladko zmagal dosedanji župan Miran Vuk (SLS), ki je prejel kar 68,17 % glasov, pri volilni udeležbi 55,55 %.
Tudi v Žetalah ni bilo presenečenj; dosedanji in „večni" župan Anton Butolen (neodvisni) je gladko premagal protikandidata Stanka Skledarja (SDS), saj je prejel 78,37 % glasov pri volilni udeležbi 68,22 %.
SM
Zetale	Dornava	Markovci	Destrnik	Hajdina	Videm	Lenart	Cirkulane	Zavrč	Majšperk	Benedikt
Sv. Andraž Cerkvenjak	Juršinci	Sv. Tomaž	Gorišnica	Sv. Trojica	Ormož	Trnovska vas Kidričevo Središče ob Dravi Ptuj	Podlehnik
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
134 občin ima župane, v 74 bo drugi krog
V Sloveniji so se iztekle pete lokalne volitve v zgodovini samostojne države. Volivke in volivci so na volitvah, ki jih je zaznamovala nizka volilna udeležba, po neuradnih podatkih izvolili 134 županov, v 74 občinah pa se bosta najuspešnejša kandidata pomerila v drugem krogu. Največ izvoljenih županov je kandidiralo s podporo volivcev.
Volitve so potekale v 208 občinah, saj je ustavno sodišče volitve v Kopru in Trebnjem zadržalo. V preostalih občinah se je tokrat za županski položaj potegovalo 774 kandidatov,
za svetniška mesta pa 26.188 kandidatov.
Volilna udeležba na nedeljskih volitvah je bila po neuradnih podatkih približno 51-odstotna, kar je manj od pričakovanega. Pred štirimi leti je na volišča prišlo dobrih 58 odstotkov volivcev. Še posebej je bila v povprečju nizka udeležba v mestnih občinah, in sicer 42,37-odstotna, dokaj visoka pa v občinah Spodnjega Podravja.
Po delnih neuradnih podatkih, objavljenih na spletni strani ministrstva za javno upravo ter službe vlade za lokalno samoupravo, je bilo v prvem krogu izvoljenih 134 županov, v 74 občinah pa se bosta najuspešnejša kandidata pomerila v drugem krogu.
O (nizki) volilni udeležbi in rezultatih
„Zmagovalci so posamezniki, ki niso nastopili kot predstavniki parlamentarnih strank," je neuradne rezultate volitev komentiral analitik Matej Makarovič. Makarovič je na vprašanje, kje so razlogi za tako nizko volilno udeležbo, odgovoril, da so lokalne volitve v Sloveniji dojete kot manj pomembne. Po drugi strani pa je po njegovih besedah med ljudmi prisoten vzpon razočaranja, političnega cinizma, občutkov nemoči, kar do neke mere vodi v umik in pasivizacijo, je dodal.
Miro Kline na drugi strani meni, da bi morala oba močno moteča dejavnika, in sicer poplave ter stavka javnega sektorja, spodbuditi kandidate za župane in svetnike, da bi oblikovali bolj aktivno, močno, skoncentrirano kampanjo z večjimi vložki in ustreznejšimi sporočili na plakatih, pa tega niso storili. Samo Uhan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani pravi, da rezultati ne pomenijo presenečenja. »Že nekaj časa ugotavljamo, da aktualni župani, ki poznajo delovanje občine in imajo določeno podporo, uživajo prednost,« pravi. (sta)
V	večini mestnih občin so volivci župane izvolili že v prvem krogu. Ponovno so bili izvoljeni neodvisni kandidat Zoran Jankovic V Ljubljani, v Mariboru kandidat SLS Franc Kangler, v Celju kandidat SLS Bojan Šrot, v Slovenj Gradcu neodvisni kandidat Matjaž Zanoškar, v Murski Soboti pa neodvisni kandidat Anton Štihec. V Velenju pa je bil izvoljen kandidat SD Bojan Kontič.
V	drugem krogu se bodo po neuradnih podatkih pomerili v Kranju, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju.
Izvoljenih največ
neodvisnih
kandidatov
Neuradni delni rezultati lokalnih volitev kažejo, da je bilo izvoljenih največ neodvisnih kandidatov za župane in občinske svetnike. Med strankami je bila na županskih volitvah najuspešnejša SLS, na volitvah v občinske svete pa SDS.
Po doslej preštetih glasovnicah je razvidno, da je bilo na županskih volitvah izvoljenih največ neodvisnih kandidatov, in sicer 49. Med političnimi strankami je bila po številu izvoljenih županov najuspešnejša SLS z 31 župani, sledijo SDS z 21 župani, SD (devet), LDS (sedem), NSi (tri) in DeSUS z enim izvoljenim županom.
Tudi na volitvah v občinske svete so prevladovali neodvisne liste in
kandidati, ki so prejeli 20,18 odstotka glasov. Med strankami je največ podpore dobila SDS z 19,17 odstotka glasovi, sledijo pa SD (11,80 odstotka), SLS (10,85 odstotka), DeSUS (9,59 odstotka), LDS (7,94 odstotka), N.Si (6,06 odstotka), Zares (3,73 odstotka), SNS (2,12 odstotka), SMS - Zeleni Evrope (1,61 odstotka) in Lipa (0,26 odstotka).
Tudi na lokalnih volitvah pred štirimi leti je bilo v dveh krogih izvoljenih največ neodvisnih kandidatov, in sicer 67. Med strankami je bila tudi tedaj najuspešnejša SLS z 49 župani, sledile so SDS (27), LDS (17), SD (13), N.Si (deset) in SNS (dva).
Na volitvah v občinske svete so bili tedaj prav tako najuspešnejši neodvisni kandidati, ki so prejeli 19,95 odstotka glasov. Med strankami je tudi pred štirimi leti vodila SDS (17,29 odstotka), LDS (14,95 odstotka), SD (12,06 odstotka), SLS (9,40 odstotka), N.Si (6,33 odstotka), DeSUS (5,24 odstotka), SNS (2,46 odstotka), SMS (2,21 odstotka) in Aktivna Slovenija (1,58 odstotka).
STA (pripravlja: SM)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
10
0
Ptuj • Po sledeh izdaje neke publikacije
Publikacija propagira vse, ne samo Čelana!?
Pri vsakih volitvah se nekaj najde, kar dvigne prah in obtožbe, da je lahko predvolilna tekma še bolj razburkana. Na Ptuju je za to poskrbela letos publikacija Ptuj včeraj, jutri.
Mestna občina svetnikom oziroma svetniškim skupinam zagotavlja pokrivanje stroškov za pisarniški material, plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, plačilo stroškov fotokopiranja, plačilo naročnine za Uradni list, strokovno literaturo, plačilo stroškov izobraževanja, plačilo stroškov strokovne pomoči, ki jo nudijo organizacije oziroma posamezniki, plačilo najemnine za uporabo prostorov in plačilo stroškov za stike z občani, je zapisano v 5. členu pravilnika o zagotavljanju pogojev za delovanje svetnikov oziroma svetniških skupin iz leta 1999.
V septembrsko številko Ptujčana, glasila MO Ptuj, je bila vložena že omenjena publikacija Ptuj včeraj, jutri, ki je razdelila svetniške skupine ptujskega mestnega sveta, ker se nekatere (SDS, N.Si in tudi SLS, ki bo svoj delež pri izdaji
Nujno je bilo treba glasovati o investicijskem programu za namakalni sistem Ormož-Velika Nedelja v velikosti 449 hektarjev, ki so ga svetniki v postopku že dodobra spoznali, predstavili pa smo ga tudi v Štajerskem tedniku. Ker so postopki končno tako daleč, se bo občina prijavila na razpis za sofinanciranje 1,9 milijona evrov vrednega projekta.
Potrdili so tudi projekt za modernizacijo lokalne ceste Ormož-Koračice na odseku Spodnji Ključarovci. Projekt je bilo treba le aktualizirati, ker se menda obeta nov razpis za območja na meji s Hrvaško, zato je občina želela imeti pripravljen projekt, s katerim bi se lahko prijavila. Obnovo ceste so načrtovali že pred leti sku-
sicer plačala) niso prepoznale za izdajatelje oziroma sploh niso bile seznanjene, da bo do izdaje takšne publikacije prišlo. V Mestni hiši zatrjujejo, da so se o izdaji te publikacije pogovarjali na enem od kolegijev pred sejo mestnega sveta, magnetogram te seje, ki bi to potrdil, pa še iščejo.
Ptujski župan Štefan Čelan pravi, da nima slabe vesti, da je do izdaje publikacije prišlo; utemeljitev zanjo je v že omenjenem 5. členu pravilnika o zagotavljanju pogojev za delovanje svetnikov oziroma svetniških skupin, ki v zadnji alinei govori o »plačilu stroškov za stike z občani«. S publikacijo se propagirajo vse svetniške skupine in svetniki, ker so vse oziroma vsi tudi poimensko navedeni. Kritiko bi sprejel, če teh podatkov ne bi bilo, z doseženim pa se lahko pohvalijo vsi, ne samo svetniška skupina
paj z občino Sveti Tomaž, vendar se sosedje takrat niso odločili za potrditev te investicije. Cesta je na nekaterih odsekih v zelo slabem stanju, treba pa bo obnoviti približno sedem kilometrov. Predračunska vrednost investicije znaša 520.833 evrov, od katerih naj bi 86.806 evrov pokrila občina.
Direktorica Zdravstvenega doma Ormož Vlasta Zupanič Domajnko je predstavila projekt za nov objekt ZD Ormož, s katerim se nameravajo prijaviti na javni razpis za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti za leti 2011 in 2012. Prostorska stiska zdravstvenega doma zahteva novogradnjo, katere vrednost je 1,6 milijona evrov. Od tega bi 36 % pokrilo ministrstvo za
LDS in z njo Štefan Čelan. Ko je o tej izdaji govoril, poudarja, ji nobeden od navzočih na seji kolegija, za katero še, kot že zapisano, iščejo magnetogram, ni nasprotoval. Formulacijo za izdajo „stiki k občani", na kateri je utemeljena izdaja publikacije, vsebuje tudi ponudba tiskarne Grafis, kjer je navedeno, da gre za brošuro Ptuj, včeraj, jutri, za komunikacijo z občani, ki bo vložena v Ptujčana v nakladi 8900 izvodov. Njena vrednost brez distribucijskih stroškov znaša 2265 evrov.
zdravje, 26 % ZD, 32 % občina Ormož, 1,8 % občina Središče ob Dravi in 3 % občina Sveti Tomaž. Novogradnja bo imela okrog 800 kvadratnih metrov površin v treh etažah. Objekt bo podkleten, kjer bodo garaže, v pritličju bo prostor za specialistične ambulante, v 1. nadstropju pa bosta zoboteh-nični laboratorij in večnamenski prostor.
Pogovarjali so se tudi o bodočem direktorju Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Po daljši razpravi, v kateri so med drugim razpravljali tudi o tem, kdo in ali sploh je dolžen sklicati sestanek komisije za imenovanja pred izredno sejo, so bili pri preštevanju glasov nesklepčni. Po krajši pavzi so razpravljali še o drugem delu iste točke, namreč o podpori kandidatoma za ravnatelja Gimnazije Ormož. Svetniki so se odločili, da podprejo le eno kandidatko, domačinko Blanko Erhartič. Ob glasovanju so opazili, da naprava ne zabeleži vseh glasov. Župan Alojz Sok je izkoristil priložnost in svetnike pozval, naj še enkrat glasujejo o direktorju muzeja, saj je z napravo očitno nekaj narobe. Tako so še enkrat glasovali ročno in izglasovali podporo dosedanjemu direktorju Alešu Arihu.
Viki Ivanuša
Kdo je bil in kdo ni bil povabljen
V treh izjavah za javnost, ena je bila skupna, sprejele so jo SDS, N.Si in Zeleni Ptuja, v javnost pa so jo poslali vodje svetniških skupin Janez Rožmarin (N.Si), Helena Neudauer (SDS) in Stanislav Gričnik po pooblastilu vodje svetniške skupine Zelenih Ptuja Vlada Čuša, so te svetniške skupine zapisale, da je ptujski župan Štefan Čelan, ki se sklicuje na svetniške skupine kot založnika in izdajatelja, grobo kršil volilno zakonodajo. Še bolj sporno pa je po njihovem financiranje publikacije, ki naj bi bila vsebinsko zasnovana kot propaganda volilne kampanje Štefana Čelana, kandidata za župana MO Ptuj. Dve izjavi za javnost pa so sprejeli v mestnem odboru N.Si - volilnem štabu Ptuj. Prva je datirana s 27. septembrom, drugo z datumom 5. oktober pa so v javnost poslali potem, ko niso bili zadovoljni s pojasnili iz urada župana in splošnih zadev, da je publikacija nastala na podlagi soglasij vodij svetniških skupin LDS, SD, SMS, DeSUS, SLS in SNS. Vztrajajo pri tem, da ni bilo nobenega dogovora in soglasja svetniških skupina za izdajo sporne publikacije, ki jo ptujski župan Štefan Če-lan uporablja celo pri svojih nastopih v volilni kampanji kot svoj program za volitve. V drugi izjavi za javnost kot četrto svetniško skupino, ki o izdaji ni bila seznanjena, navajajo svetniško skupino SLS.
»Javno navajanje svetniških skupin kot založnika in izdajatelja je laž, zavajanje javnosti in kršenje zakonodaje. Upamo, da bodo o zakonitosti izdaje brošure v času volilne kampanje ukrepale ustrezne institucije. Pozivamo gospoda župana MO Ptuj, da se za laži opraviči svetniškim skupinam
ter občankam in občanom MO Ptuj, ki so dobili sporno brošuro na dom,« so med drugim zapisali v drugi izjavi za javnost, ki sta jo podpisala Janez Rožmarin, vodja svetniške skupine, in Peter Pribožič, kandidat za župana MO Ptuj.
Publikacija, da volivci izvedo, kaj so delali
V	uradu župana MO Ptuj na vse obtožbe o grobih kršitvah slovenske zakonodaje odgovarjajo, da so brošuro ob zaključku svojega dela v mandatu 2006/2010 izdale svetniške skupine, da bi občanke in občane MO Ptuj seznanile z rezultati svojega dela. Pri tem navajajo, da svetniške skupine niso organizatorice volilne kampanje, niti lista kandidatov, niti politična stranka, ki kandidira na lokalnih volitvah. Brošura Ptuj včeraj, jutri ni priloga Ptujčana, ker je edina njegova priloga Uradni vestnik MO Ptuj, lahko pa se vanj vstavijo tudi druge publikacije, ki jih izdaja MO Ptuj, kot je vodnik Poletje na Ptuju, publikacija o kurentovanju ipd. V septembrski številki Ptujčana je bila vstavljena tudi publikacija Lista kandidatov za lokalne volitve 2010, ki je prav tako v celoti financirana iz druge postavke v proračunu MO Ptuj. Iz druge postavke (ne iz postavke za izdajanje Ptujčana) je financirana tudi publikacija Ptuj včeraj, jutri.
Izid publikacije naj ne bi bil sporen, saj gre za povzetek dela vseh svetnikov MO Ptuj, ki so v zadnjih štirih letih skrbeli za razvoj mesta in uresničevanje načrtov dela iz dolgoročnega razvojnega programa, ki so ga potrdile vse svetniške skupine ptujskega mestnega sveta.
V	sporočilu za javnost iz urada župana in splošnih zadev MO Ptuj, posredovali so ga 4.
oktobra, niso navedli podatkov o stroških izdaje in distribucije, zato smo jih v uredništvu Štajerskega tednika iskali naknadno. Skupaj so ti stroški znašali 3035 evrov. Razdeljeni so med šest svetniških skupin, ki so založnice in izdajateljice publikacije, kajti tri svetniške skupine (SDS, N.Si in Zeleni Ptuja) izdaje ne bodo plačale, saj trdijo, da niso založnice in izdajateljice, ker jih nihče ni povabil k sodelovanju. V Mestni hiši trdijo drugače, priznavajo pa, da se o izdaji niso pogovarjali le s svetniško skupino Zelenih Ptuja. Največji delež plačila odpade na svetniško skupino LDS, ki bo plačala 1437,67 evra, kar je dobrih 495 evrov več, ker je bilo treba razdeliti plačilo namesto na 29 svetnikov na 19 svetnikov, kolikor jih skupaj štejejo svetniške skupine, ki bodo plačale izdajo publikacije.
Kakorkoli že, ko se bo predvolilni duh polegel, ko se bodo glasovi prešteli, bodo nekateri uspešnost nekaterih oziroma svojo neuspešnost povezali tudi s tem, da so se nekateri v volilni kampanji posluževali nedovoljenega. Publikacija bo vsaj za zdaj, dokler ne bo uradne razlage oziroma potrditve o tem, da ni šlo za volilni pamflet, zagotovo eden izmed krivcev. V vsakem primeru pa bo kot pregled opravljenega oziroma dosežkov v MO Ptuj v obdobju 2006/2010 gradivo, ki ga ne bo mogoče spregledati ne z leve, ne z desne ali sredinske opcije, da barvne lestvice niti ne omenjamo. Navsezadnje so v štirih letih ptujski mestni svetniki sprejeli veliko dokumentov, na leto so razpravljali o najmanj 150 točkah dnevnega reda in o velikem številu projektov, nekateri pa so bili v mandatu 2006/2010 tudi uresničeni.
MG
Ormož • Zadnja seja v tem sklicu - drugič
Nujne odločitve
Pred dobrim tednom smo mislili, da so se svetniki občinskega sveta Ormož poslovili na zadnji seji, konec koncev so si omislili zaključek, pa je župan Alojz Sok vse presenetil s sklicem 10. izredne seje. Ta je bila potrebna zaradi potrditve projektov, investicijskega programa in kadrovskih vprašanj.
Destrnik • Podpis pogodbe
Vinicarija v rokah turističnega društva
Konec minulega tedna sta župan Franc Pukšič in predsednik Turističnega društva (TD) Destrnik Ivan Haupt-man v prostorih obnovljene viničarije podpisala pogodbo, s katero društvo prevzema upravljanje objekta v svoje roke.
Ob podpisu pogodbe je Pukšič povedal: „Veliko nam pomeni, da smo Toplakovo viniča-rijo uspešno obnovili in jo zdaj predajamo v upravljanje TD. Veliko ljudi je zaslužnih, da je viničarija resnično lepo obnovljena in tudi opremljena tako, kot je bila nekoč. S tem smo ohranili pomemben del naše preteklosti, prikaz življenja in dela viničarjev nekoč. Seveda pa občina ne more upravljati takšnih objektov, zato je prav, da bo za viničarijo skrbelo naše društvo. Prepričan sem, da bo ta objekt v rokah društva res zaživel, dobil dušo in bo na vpogled tako domačinom kot turistom ter postal del učne poti za najmlajše iz vse države, ne le iz lokalnega okolja."
Ivan Hauptman je poudaril,
Franc Pukšič in Ivan Hauptman sta po podpisu pogodbe o upravljanju takole veselo nazdravila čimbolj bogati prihodnosti obnovljene viničarije na Destrniku 6.
da si bodo vsi člani društva prizadevali za ohranjanje in oživitev ter propagando dejav-
nosti na viničariji. Ob tem je povedal, da bo viničarija letos gostila martinovanjske dogod-
ke, vključevali pa jo bodo tudi v ostale občinske prireditve: „V njej bodo možni ogledi multi-vizije za organizirane skupine, na voljo bo pokušina vin, saj je urejena tudi bogata klet, prav tako ponudba domačih gibanic. Sicer pa natančnejšo strategijo dogajanja v viničariji zdaj šele pripravljamo, vsekakor pa bomo organizirali enodnevne izlete po občini z vključenim ogledom viničarije in degusta-cijami."
Viničarija bo gotovo igrala pomembno vlogo naslednje leto ob praznovanju 30-letnice društva, zanimiv program pa bodo pripravljali tudi ob vsakoletnih rezih in trgatvi potomke najstarejše trte, ki so jo letos zasadili pred stavbo.
SM
Ormož • Podpis pogodbe za nov pločnik
Delo domačemu podjetju
Ormoški župan Alojz Sok in Pavla Majcen, direktorica Komunalnega podjetja Ormož, sta te dni podpisala pogodbo za izgradnjo 1200 metrov dolgega hodnika za pešce na Humu.
„Pogodbo sem se odločil podpisati javno, ker se v javnosti pojavljajo očitki, da občina Ormož ne daje dela ormoškim podjetjem. To seveda ne drži. Nedavno smo prav tako s Komunalnim podjetjem Ormož podpisali pogodbo v višini 300.000 evrov za hodnik za pešce na Hardeku, kjer se bo istočasno uredila tudi javna razsvetljava in kanalizacija, zamenjal pa se bo tudi vodovod."
Za gradnjo 1,2 kilometra dolgega hodnika za pešce od humske postaje do odcepa za
Loperšice je bilo Komunalno	Fotoivikuvanuša
podjetje Ormož na javnem raz- Pavla Majcen, direktorica Komunalnega podjetja Ormož, in ormo-pisu najugodnejši ponudnik. ški župan Alojz Sok sta podpisala pogodbo za izgradnjo hodnika
Pogodba, ki sta jo tokrat pod- za pešce na Humu.
pisala Sok in Majcnova, je vredna 283.000 evrov in jo v celoti krije občina Ormož. Pločnik in javna razsvetljava na Humu sta še zlasti pomembna za otroke, ki tod hodijo na šolski avtobus. Projekt naj bi bil končan do junija 2011.
Isto podjetje trenutno gradi pločnik v Obrežu v sosednji občini Središče ob Dravi. Župan Sok je povezal obe investiciji in povedal, da bi bilo v prihodnosti mogoče s sosednjo občino, s katero sicer zelo dobro sodelujejo, zgraditi tudi kolesarsko stezo. Za ta del občine pa se bo že prihodnje leto pričel pomemben projekt po programu Direkcije za ceste. Gre za gradnjo nadvoza v Pu-šencih, ob tem bo zgrajen tudi del manjkajočega pločnika od Pušencev do postaje Hum. Gradnjo bo financirala država.
Pavla Majcen se je županu zahvalila za zaupanje za oba predana posla: „Potrudili se bomo, da bodo dela opravljena v rokih in v obojestransko zadovoljstvo."
Viki Ivanuša
Murska Sobota • Tekmovanje ekip RK in CZ
Ptujčani pred Ljubljano in Šentjernejem
Prekmurje je gostilo državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Rdečega križa in Civilne zaščite. Na sedmih delovnih točkah so največ pokazali člani ekipe iz mestne občine Ptuj.
Na tekmovanju, ki ga je organizirala Uprava RS za zaščito in reševanje, je sodelovalo trinajst regijskih ekip, ki so pokaza-
le največ znanja in spretnosti med 119 ekipami na regijskih tekmovanjih po vsej državi. Kot gostja je sodelovala tudi
Zmagovalna ptujska ekipa
ekipa RK iz sosednje madžarske Železne županije, iz mesta Sarvar. Ekipe so na sedmih deloviščih na različnih lokacijah prikazale reševanje ljudi in premoženja ob množičnih nesrečah. Obiskovalcem, med katerimi je bilo največ šolarjev, so dejavnost in opremo predstavili gasilci, gorski reševalci, jamarji, potapljači, kinologi, taborniki, skavti enote RK ter enote in službe CZ.
Na tekmovanju, ki si ga je ogledala tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in kjer je v uradnem delu tekmovanja nastopilo 13 slovenskih ekip iz Sevnice, Šentjurja, Izole, Kranja, Ljubljane, Oplotnice,
Murske Sobote, Idrije, Šentjerneja, Cerknice, Ptuja, Slovenja Gradca in Zagorja ob Savi, je bila najboljša ekipa mestne občine Ptuj. Ekipa iz najstarejšega slovenskega mesta bo prihodnje leto Slovenijo zastopala na evropskem festivalu prve pomoči, ki bo najverjetneje v Španiji. Ministrica je v Murski Soboti uvodoma sprejela ekipo prve pomoči Nuklearne elektrarne Krško, ki je bila najboljša na lanskem državnem preverjanju in se je udeležila evropskega festivala prve pomoči v Beogradu, kjer je zasedla drugo mesto.
O.B.
Od tod in tam
Ptuj • Ribiška pot končno asfaltirana
Foto: Črtomir Goznik
Dan pred lokalnimi volitvami so delavci CP Maribor hiteli asfaltirati Ribiško pot, cesto v dolžini 880 metrov, na kateri so dela potekala z občasnimi zastoji že od leta 2007. Letos pozno poleti je krajanom, ki živijo ob tej cesti, gre za 22 hišnih številk, prekipelo. Zahtevali so, da se rekonstrukcija čimprej konča, ker se ne želijo še eno zimo voziti po razkopani cesti. Izvajalci del so jim večkrat prekinili komunalne vode, tako da jim je bilo težav dovolj. Od sobote, 9. oktobra, teh težav ne bo več, cesta je asfaltirana, res pa je, da še ni v celoti končana. Ker so dobili asfalt, bodo lažje počakali, da se bodo dela v celoti dokončala. Ptujski župan, ki je sicer obljubil, da bodo na Ribiški poti vrvico rezali 8. oktobra, seje glede asfalta uštel za en dan, in še to le zaradi vremena, ki izvajalcem v zaključni fazi del ni šlo na roko.
MG
Kicar • Rešitev za vodo še iščejo
Foto: Črtomir Goznik
Na območju Kicarja, od številke 19 do 34, imajo velike probleme pri oskrbi z vodo, ki trajajo že nekaj let. Do motenj v oskrbi z vodo prihaja ob vsakem času, največkrat od pomladi do jeseni. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj, je te dni povedal, da do sestanka s krajani še ni prišlo, ker na posameznih vejah vodovodnega sistema v Kicarju še vedno potekajo meritve tlaka in naj bi bile zaključene v tem tednu. Šele ko bodo imeli vse potrebne podatke, to pa bo v kratkem, se bodo lahko sestali s prizadetimi krajani in jim predstavili možne rešitve problema.
MG
Sveta Ana • Odprli športno dvorano z vrtcem
1. oktobra so pri Sveti Ani v Slovenskih goricah svečano odprli novo športno dvorano s prizidkom vrtca pri tamkajšnji osnovni šoli ter hkrati tudi proslavili 210 let šolstva v njihovem kraju. Vrednost naložbe, s katero so se ukvarjali zadnja tri leta, po besedah župana Silva Slačka znaša približno 3,7 milijona evrov: »Smo pa pridobili sofinancerski delež z Ministrstva za šolstvo in šport terDirektorata za šport, kije skupaj znašal malo manj kot milijon evrov. Pridobili smo okrog 550 kvadratnih metrov površin vrtca (v njem so nameščeni štirje oddelki), športna dvorana pa vsebuje približno 1200 kvadratnih metrov.« Svečano odprtje, za katerega so program pripravili učenci in delavci tamkajšnje osnovne šole, je sovpadalo s proslavitvijo 210-le-tnice šolstva pri Sveti Ani.
Polona Ambrožič
Foto: SM
Foto: arhiv
Ptuj • S prvega ptujskega turističnega foruma
Čim prej do krovne zgodbe Ptuja
V okviru praznovanja svetovnega dneva turizma je 27. septembra v hotelu Mitra potekal prvi turistični forum Ptuja o stanju, položaju in razvojnih možnosti turizma. Organizatorica je bila MO Ptuj, organizator pa podjetje Hosting s Petrom Vesenjakom.
Letni posvet turističnih ponudnikov javnega in zasebnega sektorja iz MO Ptuj bo v bodoče tradicionalen spremljevalec dogajanja ob svetovnem dnevu turizma, vsako leto na drugi lokaciji oziroma pri enem od turističnih ponudnikov MO Ptuj. Omizje prvega ptujskega turističnega foruma je bilo v celoti zasedeno, kar je dokaz več, da si ptujski turistični delavci želijo takšnih in podobnih srečanj. Če bo potrebno, se bodo dobili tudi večkrat na leto. Na prvem forumu so povedali, da so z razvojem turizma na Ptuju zadovoljni, da se razvija v pravi smeri, da pa bodo lahko še uspešnejši, če se bodo še bolj povezovali.
Turizem ima velik pomen za Ptuj in njegovo okolico, za njegov ekonomski in socialni razvoj. Tudi s pomočjo foruma naj bi dosegli večjo stopnjo povezanosti turističnih ponudnikov, s tem pa sinergijo pri samem razvoju turizma in njegovem konkretnem trženju. Da forum ne bi potekal kot vlak brez voznega reda, so pripravili nekaj sklopov vprašanj, na katera so udeleženci foruma podali svoja mnenja in predloge. V okviru točke o organiziranosti destinacije se je v razpravo vključil Dejan Podgoršek, zunanji sodelavec za področje vzpostavitve organiziranosti turistične destinacije Spodnje Podravje, za katero so bila tudi letos pridobljena državna in evropska sredstva za njeno promocijo, ki pa jih bodo morali oplemeniti tudi ponudniki sami. Ob 300 tisoč evrih, kolikor jih bo dala država, jih bo prav toliko moralo zagotoviti tudi lokalno okolje.
Udeležence turističnega foruma je v imenu organizatorja pozdravil ptujski župan Štefan Čelan. Če se ljudje ne družijo in ne izmenjajo nekih mnenj, stališč in dobrih praks, potem tudi ne pride do sinergije v prostoru. Prepričan je, da bodo forume morali organizirati večkrat letno, da bi prišli do kakovostnih rešitev, ki jih Ptuj potrebuje. Ptuj je turistično
mesto, ki ves svoj razvoj gradi na turističnih produktih, ki izhajajo zunaj mesta, Dobrote slovenskih kmetij, ku-rentovanje, festival narodno-zabavne glasbe, martinova-nje ... Večina teh dogodkov ne izhaja iz mestne tradicije, povezanost mesta s temi dejavnostmi oziroma dogodki je velika, velja tudi obratno.
Peter Vesenjak je kot vodja foruma pripravil pregled razvoja turizma v zadnjih sedmih letih, vključno s statističnimi podatki glede na ž cilje, ki so si jih takrat postavili. Leta 2003 je bilo rečeno, da bo Ptuj postal mesto, ki bo v veliki meri živelo od turizma in za turizem, da bodo njegove najpomembnejše privlačnosti antična in srednjeveška zgodovina, živa etnološka tradicija, romantično staro mestno jedro, raznolika enološka in kulinarična ponudba s središčem v stari ptujski vinski kleti, sodobne, vedno živahne in s tradicijo in zgodovino Ptuja povezane Terme Ptuj ter neokrnjeno naravno zaledje Ptuja. V avtentično turistično ponudbo Ptuja se bo vključilo tudi ptujsko akumulacijsko jezero na reki Dravi in sama reka Drava, katere nabrežje bo postalo ptujska riviera in vodna rekreacijska površina, zanimiva za domačine in turiste. Reka Drava in akumulacijsko jezero ne bosta več razdvajala levega in desnega brega Drave, temveč bosta predstavljala vsebinsko privlačnost med starim mestnim jedrom in Termami Ptuj. Veliko tega se je že uresničilo, veliko stvari pa še čaka, da se uresničijo.
MO Ptuj razpolaga z 1167 ležišči v vseh vrstah nastanitvenih turističnih obratov, v zadnjih šestih letih se je število nenehno povečevalo. V veliki meri je poraslo tudi število hotelskih kapacitet, od vseh ležišč jih je bilo leta 2009 32,3 odstotka v hotelih, 23,7 odstotka v kampih in 19,7 odstotka v apartma-
jih. Ptuj ima še rezerve v strukturi turističnih nastanitvenih obratov, manjkajo hoteli, apartmaji, dobrih 32 odstotkov zmogljivosti je še sezonskih oziroma začasnih. Nastanitvene zmogljivosti bi bilo treba povečati tri- do petkrat, da bi prišli do optimalnega števila za funkcioniranje turistične destinacije. V primerjavi s Slovenijo vsi ptujski nastanitveni objekti dosegajo le 1,28-odstotni delež. V letu 2009 je Ptuj dosegel 132.600 nočitev, v letu 2008 jih je bilo za slabe tri tisoč več. Pri domačih gostih padca v lanskem letu ni bilo, pri tujih je opazen. V hotelskih kapacitetah upada ni bilo. V ptujskem muzeju so imeli lani skupaj 87 tisoč obiskovalcev. Cilj naj bi bil, da bi v prihodnjih letih na Ptuju v 70 odstotkih prenočevali tuji gostje, trenutno jih je okrog 50 odstotkov. Ptuj je zanimiv tako za goste od blizu kot od daleč. Povprečna doba bivanja turistov na Ptuju se povečuje, od leta 2003, ko je bila 2,39 na 2,62 dneva v letu 2009, kar pomeni, da na Ptuju ponujajo vse več aktivnosti, doživetij in storitev, ki goste motivirajo, da ostanejo dlje. Večina nočitev je ustvarjena v poletnih mesecih, od maja do septembra, predvsem pa julija in avgusta.
Ptuj potrebuje atraktivne in inovativne produkte
Po mnenju Andreja Kla-sinca je turistična infrastruktura na Ptuju in v okolici zadovoljiva, povečati pa bo treba njeno zasedenost. Kriza je doslej ptujski turizem le oplazila. V naslednjih letih bodo Terme vlagale le v pokritje zunanjega kopališča, da bi sezono podaljšali skozi celo leto. Ptuj potrebuje določene atraktivne in inovativne produkte, ki jih bomo tržili ne samo po Sloveniji, temveč tudi po Evro-
pi. Pri rimskih igrah želijo v letu 2012 potegniti vzporednico s kurentovanjem, kar zadeva število obiskovalcev. Obdobje naslednjih treh do štirih let bo obdobje programov in intenzivnega pozici-oniranja blagovne znamke Ptuja. Večjo pozornost je treba nameniti staremu mestnemu jedru in spodbuditi ureditev večjega števila apartmajev na tem območju, ki bi ga prav tako lahko tržili kot inovativni produkt. Za ptujskega župana Štefana Čelana je ključno vprašanje, ali znamo povedati, kaj je naš turistični produkt in ali to znamo povedati na pravi način. V prihodnjih letih bo treba zelo jasno povedati, kaj je naš adut in imeti jasno sporočilno vrednost, zagotovo pa bo to morala biti zgodba, ki bo izvirala iz tradicije. Slogan Ptuj - zakladnica tisočletij je preživet, treba ga bo izčistiti. Kriza je priložnost za razvoj turizma in s turizmom povezanih dejavnosti. Aleš Gačnik je ocenil, da so bile zgodbe izpred sedmih let dobro nastavljene, na pravih strokovnih temeljih. Edini pravi slogan je Ptuj -najstarejše slovensko mesto. Predlagal je, da bi v okviru projekta EPK 2012 na Ptuju gostili turistični forum z naslovom Turizem in kulturna dediščina. Ptuj je resnično najstarejši, je povedal arheolog Ivan Tušek, saj je to območje kontinuirano naseljeno že 7000 let. Aleš Arih je dejal, da to, kar se v zadnjem času dogaja na Ptuju, potrjuje, da se ptujski turizem razvija v pravi smer. Ključne postavke razvoja so rimsko obdobje, srednjeveško obdobje in novejše obdobje s tradicionalnim kurentovanjem. Za Gorazda Žmavca je regionalna turistična destinacija,
ki se vzpostavlja, zadnji vlak za združevanje sredstev v regiji za promocijo turizma na tem območju. Ob kulturnem turizmu in kulturni dediščini bi morali upoštevati tudi trajnostno komponento, če se želimo dolgoročno iti razvoja turizma, je povedal Branko Brumen, ki je tudi dal pobudo, da bi ptujski turizem morali graditi tudi na mitrejih, saj imamo največjo koncentracijo mitrejev v Evropi in na svetu. Projekt mitrove poti obstaja že 18 let, povezava Term z mitreji, to naj bo novi izziv. Črtomir Rosic je na forumu govoril kot lastnik spletnega portala o Ptuju, s katerim je začel letos promovirati tudi Ptuj, predvsem njegove prireditve. Odziv na promocijo določenih prireditev in same turistične ponudbe je slab, čeprav je brezplačna, spletni marketing je danes med najbolj učinkovitimi. Franc Mlakar je prepričan, da se brez uravnotežene zgodovine, če ne bomo priznali dela naših prednikov na področju turizma, ptujski turizem ne bo razvijal. Če hočemo na Ptuju zadržati turista, mu moramo ob zgodovini in tradiciji ponuditi tudi rekreacijski del, pravi Emil Mesarič. Bolj bi kazalo izkoristiti Ptujsko jezero in Dravo.
Za boljše pozicioniranje Ptuja v Sloveniji bi morali biti sposobni ustvariti tudi slovensko protokolarno darilo. Manjši mestni hotel bi lahko celo leto polnili z gosti, ki bi prišli v naše kraje zaradi redke evropske ptice zlatovranke, ki tod gnezdi, je povedal Vlado Čuš, ki je tudi mnenja, da na področju turizma na Ptuju ne bomo uspešni, dokler mestno jedro ne bo postavljeno kot eden od stebrov turistične ponudbe
Ptuja. Za Dejana Podgorška je Ptuj neeksplodirana bomba z veliko zgodb, ki pa potrebujejo turistične scenarije. Verjame v ptujsko regionalno destinacijsko organizacijo, za uspeh potrebuje malo organizacije in povezovanja. Andreja Bezjak se je zavzela za večje vključevanje okolice v ponudbo mesta, ki jo je mogoče doseči s kolesi. Aleksander Dolenc zaupa v projekt ptujske regionalne destinacijske organizacije. To območje ima vse možnosti, da pod en dežnik spravi neke integralne turistične produkte in jih ponudi trgu. V naslednjega pol leta bo treba najti krovno zgodbo Ptuja.
Sonja Krajnc je opozorila na nujnost poštene igre turističnih ponudnikov, v mislih je imela dampinške cene nekaterih ptujskih turističnih ponudnikov. To bo tudi tema ene od poslovnih konferenc, ki jo bodo organizirali z vsemi ptujskimi turističnimi ponudniki. Za izgradnjo parkirne hiše in ureditev fasad v starem mestnem jedru se je zavzel Zdenko Šilak. Turisti bodo radi prihajali na Ptuj, če se bomo Ptujčani v svojem mestu dobro počutili in če bomo znali vse to, kar imamo, tudi sami koristiti, je povedala Slavka Gojčič.
Med sklepne misli prvega foruma so zapisali, da je glavni steber razvoja mesta v povezovanju turizma in kulturne dediščine, kulturi sodelovanja ter v bolj učinkovitem trženju, pri čemer se mora Ptuj uveljaviti kot najstarejše mesto v Sloveniji in mesto z največjo koncentracijo dediščine. Čim prej pa bo treba tudi doreči organiziranost regionalne destinacijske organizacije.
Ormož • Sprejem za specialno olimpijko Lucijo Meško
Uspešen nastop na olimpijadi
Nedavno so na Občini Ormož pripravili sprejem za Lucijo Meško, ki se je s svojo trenerko Andrejo Resman udeležila specialne olimpijade v Varšavi. Župan Alojz Sok ji je čestital ob njenem uspehu, saj si je prislužila medaljo - osvojila je namreč 4. mesto v teku na 100 metrov in 3. v štafeti na 4 x 100 metrov. Skupaj s starši Marjanom in Marjano Meško ter ravnateljico Simono Meško so nazdravili uspehu.
Specialna olimpijada je nabor gibalnih dejavnosti za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Slovenija na specialni olimpijadi tekmuje že od leta 1990. Tekmuje se v 26 poletnih in zimskih športih, v Sloveniji pa so najpopularnejši alpsko smučanje, smučarski tek, krpljanje, plavanje, kolesarstvo, atletika, košarka, nogomet, namizni tenis, balinanje in judo. Na letošnji olimpijadi, ki je potekala med 18. in 24. septembrom, je sodelovalo 56 držav, prisotnih je bilo 1500 športnikov, za njih pa je skrbelo 4000 prostovoljcev. Slovenska odprava je štela 13 članov, ki so se domov vrnili s petimi zlatimi, devetimi srebrnimi in štirimi bronastimi kolajnami. Na svečanem odprtju sta športnike s svojim obiskom med drugimi počastila tudi Mick Hucknall, pevec skupine Simply Red, in poljski predsednik Bronislaw Komorowski.
V ekipi je bila tudi 19-letna Lucija Meško iz Velike Nedelje, ki se s športom ukvarja že 10 let. Najraje ima tek, še posebej štafeto na 400 metrov. Lucija je učenka OŠ Stanka Vraza, kjer svojim učencem omogočajo, da se pripravljajo tudi na tako velike dogodke, je na sprejemu povedal župan Sok, pa tudi na to, da bodo nekoč v okviru svojih sposobnosti skrbeli sami zase. Med počitnicami jo je
Foto: Viki Ivanuša
Specialni olimpijki Luciji Meško so ob njenem uspehu na občini pripravili sprejem in nazdravili osvojeni medalji.
pred tekmovanjem pri treningu spodbujala in spremljala mama Marjana, ki je povedala, da sta si v vročih poletnih dneh sicer privoščili oddih, ko pa je bilo malce hladneje, pa sta ponovno vsakodnevno trenirali: „Vsak večer sva si med 20 in 20.30 vzeli čas za sebe in se odpravili na tek po vasi, pa tudi na igrišču po tekaški stezi." Oče Marjan jima je bil bolj v moralno oporo, ko sta bili na koncu z močmi. Če pa je bilo potrebno,
pa je Lucijo prav tako spremljal nekaj krogov po igrišču.
Lucija je bila nad potovanjem navdušena, še posebej nad potovanjem z letalom, ki ga je doživela prvič. V Varšavi, kjer je bila s trenerko Andrejo Resman, je obiskala različne znamenitosti. Sprejel pa jih je tudi župan mesta. Lucija je bila zaradi tekmovanja kar 10 dni zdoma, a je na koncu priznala, da bi lahko ostala še kakšen dan. Pri tem je treba vedeti, da
je Lucija zelo rada doma, da lahko v svojem prostem času pomaga na domači kmetiji, kuha, čisti in z babico ureja domači vrt. Pravi, da ji je življenje na kmetiji privzgojilo ljubezen do vseh živali, najraje pa ima zajčke, muce in krave. Ljubezen do živali izraža tudi pri šivanju svojih gobelinov. Po intenzivnih treningih ji ravno sprostitev ob šivanju prinaša največje zadovoljstvo in umiritev.
Viki Ivanuša
Borl • Medgeneracijsko druženje dveh občin
Razposajen živžav na Borlu
V petek popoldne je bilo na borlskem griču živahno kot že dolgo ne; na drugem športno-zabavnem srečanju so se namreč srečali osnovnošolci obeh šol iz občine Zavrč in Cirkulane s svojimi starši, babicami, dedki, bratci in sestricami, skupaj kar okoli 1000 ljudi.
»Gre za drugi pohod prijateljstva, pohod na Borl, ki je pravzaprav prireditev treh generacij, od učencev, preko staršev do starih staršev in tudi prijateljev. Temelj srečanja so učenci obeh osnovnih šol v obeh sosednjih občinah. Na grajskem pobočju so na sporedu najrazličnejše športne dejavnosti, pa tudi ustvarjalne delavnice in razstave. S tem športnim dnevom v bistvu obeležujemo tudi teden otroka, ni pa to edina prireditev v tem tednu, saj smo izvedli tudi že naravo-
slovni dan in danes si bodo vsi obiskovalci lahko ogledali tudi eko stojnice z razstavo na temo ločevanja odpadkov, kar je bila tema naravoslovnega dneva,« je o namenu veselega druženja povedal pobudnik in realizator ideje ter učitelj Mitja Vidovič, ob tem pa poudaril: »Pravo bistvo tega srečanja je krepitev medsosedskih in prijateljskih vezi med završkimi in cirkulan-skimi osnovnošolci in med občani obeh občin nasploh!«
Zbrano razposajeno množico je ob prihodu na Borl poz-
dravila tudi ravnateljica Kristina Artenjak in izrazila izjemno veselje, da se tako družijo, povedala pa je tudi, da so v tednu otrok izvedli več dejavnosti, med njimi tudi sprejem prvo-šolčkov v šolsko skupnost, ki so tako postali pravi šolarji: »Izvedli smo še naravoslovni dan, namenjen ekologiji, in spoznali, da moramo našo naravo ohraniti in spoštovati, zato smo se v šoli in vrtcu odločili za ločeno zbiranje odpadkov. Naše ugotovitve si lahko ogledate na eni izmed stojnic.«
Veselo druženje sta povezovala Mitja Vidovič in osmošol-ka "eko" Špela, ki sta razglasila tudi najboljšega športnika med učenci v prejšnjem letu, najboljšo športno ekipo, pa najstarejšega in najmlajšega udeleženca pohoda in srečanja na Borlu ter najštevilčnejšo družino. Vsi zbrani, tako otroci kot starejši, pa so se ob številnih igrah z veseljem posladkali tudi z neomejenimi količinami sveže pečenega kostanja ter obljubili, da naslednje leto pridejo spet.
SM
Od tod in tam
Cven • Otrokom novo igralo
Foto: NS
Otroci, ki obiskujejo podružnično osnovno šolo na Cvenu, so minule dni dobili novo večnamensko igralo. Vrtec in šolo na Cvenu, ki sodi k OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, obiskuje nekaj manj kot sto otrok, igrala pa prav gotovo pomenijo veliko pridobitev, saj tovrstna oblika zabave najmlajšim na Cvenu doslej ni bila omogočena. Vrednost igral znaša 9.300 evrov, sredstva pa so ob nekaterih donatorjih zbrali v šoli in vrtcu s številnimi izvedenimi dejavnostmi. Zbirali so zamaške in papir, v predprazničnih delavnicah so izdelovali okraske za prodajo, pripravili pa so tudi veliko dobrodelno prireditev v ljutomerskem Domu kulture.
NŠ
Skorba • Tradicionalno kožuhanje koruze
Foto: Črtomir Goznik
Na kmetiji Meglič v Skorbi 23 je 8. oktobra potekalo že tradicionalno kožuhanje koruze v organizaciji Društva žena in deklet občine Hajdina. V
veselem razpoloženju in ob glasbi vaških muzikantov, frajtonarjev Petra in Jake, je bila koruza (pisana, rdeča, bela in rumena) hitro gola. Okrog 90 udeležencev je v kratkem času opravilo delo, zato pa so se lahko dlje časa družili in obujali spomine na nekdanjo tradicijo, ki jo tudi sami želijo ohraniti poznejšim rodovom. Pri kožuhanju se jim vsako leto pridruži vse več mladih.
MG
Ptuj • Osveščanje o osteoporozi
Foto: Črtomir Goznik
V počastitev svetovnega dneva osteoporoze, 20. oktobra, je na Ptuju 9. oktobra potekal 1. osteotlon kot akcija osveščanja, s katero želijo nacionalna združenja za osteoporozo opozoriti na eno najpogostejših kroničnih bolezni. Ta prizadene vsako tretjo žensko, starejšo od 50 let, in vsakega petega moškega, starejšega od 65 let. Oktober je mesec ozaveščanja o tihi epidemiji osteoporoze, zato so v Zvezi društev za osteoporozo Slovenije pripravili različne aktivnosti za članice in člane ter splošno javnost. Letošnji svetovni dan je posvečen zlomom vretenc, ki so pogosto prezrti in jim tudi bolniki posvečajo premalo pozornosti. Po gibanju, enournem sprehodu po ptujskem mestnem jedru, je bila pozornost posvečena še osveščanju o tej bolezni, prav tako pa tudi pomenu zdrave prehrane, zlasti še mlečnih izdelkov, v katerih je prisoten kalcij, ki je izjemno pomemben element za izgradnjo kostne gostote.
Podravje • Žalostna trgatev 2010
Odkupili 30 % manj grozdja
Čeprav so bile na začetku letošnje trgatve prve napovedi vodstva Ptujske kleti o 20 % večjem odkupu grozdja kot lani zelo optimistične, se je zelo kmalu pokazalo, da ne bo tako. Deževje je namreč povzročilo obilno gnitje grozdja, zato so rezultati odkupa dosti nižji.
Trgatev se je sicer začela 13. septembra in takrat je direktor Alojz Erlač Ptujske kleti še napovedoval odkup približno 1,9 milijona kilogramov grozdja, danes pa pravi tako: „Stanje odkupa se je glede na zadnje vremenske trende in obilico deževja spremenilo. Odkup grozdja bo tako posledično in zaradi objektivnih razlogov za 30 odstotkov manjši, kot je bilo pričakovano, kljub manjši količini grozdja pa bo letnik tako količinsko kot tudi kakovostno dobra osnova za donegova-nje naših polnitev. Zmanjšan odkup grozdja ni osamljen primer na Ptujskem, temveč regionalna značilnost letnika, ki bo velik izziv za vse vinarje, kar pomeni, da bo v ospredju zmožnost posameznega vinarja tako s tehnološkega kot tudi konceptualnega aspekta. Glede na korenite naložbe v tehnologijo pridelave in donegovanja vin v Ptujski kleti in tudi v luči zadnje poldrugi milijon evrov vredne naložbe bo kreacija polnitev naših vin vsekakor zahtevna, vendar ravno zaradi izpopolnjene tehnologije še vedno vrhunska, stilno prepoznavna in po okusu ljubiteljev žlahtne kapljice."
Letošnja vina bodo »kislinsko zelo izrazita«
Znano dejstvo je, da Ptujska klet ne odkupuje gnilega grozdja, saj ni sprejemljivo za
standarde kleti, kot so bili postavljeni že pred leti. „Medtem ko tehnološko zrelost zaradi vrhunske tehnologije done-govanja vina v integriranih procesih pridelave v Ptujski kleti lahko nadomestimo brez kompromisov glede kakovosti, pa je zdravstveno vprašanje grozdja v pogledu zagotavljanja vrhunske kvalitete vina bolj izpostavljeno. Največji izpad zaradi botritisa, skoraj 60-od-stotni, pričakujemo pri sortah šipon in renski rizling, ki sta eni izmed glavnih komponent za pripravo priljubljenega ha-ložana, naše najbolje prodajane polnitve, pri drugih pa je izpad proporcionalen glede na obseg pridelave. Večji izpad grozdja bomo nadoknadili s še bolj učinkovitim kletarjenjem s preostankom kvalitetnega grozdja šipona in renskega rizlinga, kar bo zagotovo tudi letos rezultiralo z zanesljivim, kontinuiranim in prepoznavnim okusom polnitve Haložan, je o izpadu odkupa določenih sort povedal Erlač. Na vprašanje, ali zaradi okoliščin odkupujejo tudi manj zrelo grozdje, pa je odgovoril: „Ptujska klet se mora kot odgovoren subjekt v branži nenehno prilagajati vsem dejavnikom poslovanja, tudi nepredvidljivim, kot so neugodne vremenske razmere. Zaradi tega in predvsem zaradi zagotavljanja ustreznega zdravstvenega stanja grozdja ter posledično vina smo začeli trgati nekatere sorte grozdja, še preden je to tehnološko popol-
noma dozorelo. Takšna trgatev je zagotovo poseben izziv za vse vinarje v regiji, saj morajo podobne lastnosti grozdja letošnje sezone in zdravstveno stanje upoštevati tudi v vinorodnih okoliših širše regije. Velik upad, tudi do 50 odstotkov, imajo tako na Hrvaškem ter na Madžarskem, nekaj manjšega, 40-odstotnega, pa v Avstriji. Letošnje vremenske razmere bodo tako korenito vplivale tako na količino vina kot tudi na njegov slog širše in za vse kletarje podobno. In vendar bomo v Ptujski kleti tudi z letošnjim grozdjem donegovali vina, ki so brezkompromisna glede kakovosti in zvesta prepoznavnemu slogu Ptujske kleti. Pričakovati je, da bodo v širši regiji vina letnika 2010 po okusu malo tanjša in ki-
slinsko zelo izrazita oziroma živahna, kar pa je tudi sicer lastnost vin v regiji. Vinski izziv, kako iz letnika 2010 pridelati vrhunska vina, je pravzaprav še en dokaz, da je vino nadvse plemenita pijača, za katero ni enotnega recepta. Uporabiti moramo, kar nam daje narava in donegovati najbolj kakovostna vina iz vsega, kar je dano v posameznem trenutku."
Erlač kategorično zanika odkup tujega grozdja
Že nekaj let, posebej pa še letos, ob precejšnjem izpadu domačega grozdja, se javno širijo govorice, da Ptujska klet odkupuje makedonsko grozdje, konkretno iz Kavadarja, za
katerega naj bi plačevala med 5 in 10 centi za kilogram. Aloj Erlač te govorice kategorično zanika in pojasnjuje: „Uvoz grozdja, mošta ali drozge za pridelavo vina je v Sloveniji od leta 1997 izrecno prepovedano, torej gre pri vprašanju potencialnega uvoza grozdja iz Makedonije za popolno dezinformacijo brez kakršnekoli vsebinske ali druge osnove. V 11. členu Zakona o vinu je namreč eksplicitno določeno, da se lahko grozdje, namenjeno pridelavi vina, prideluje le na absolutnih vinogradniških legah in iz določenih priporočenih oziroma dovoljenih sort vinske trte za določeno pridelovalno območje. Grozdje, namenjeno pridelavi v vino, mora biti glede na predvideno kakovostno stopnjo vina pridelano
z ustrezno vinogradniško tehnologijo, pri pridelavi grozdja in vina pa se mora ravnati z grozdjem, drozgo, moštom in vinom tako, da se ohranijo in razvijejo vse naravne kakovostne značilnosti grozdja in se doneguje za promet primerno vino. Iz uvoženega grozdja, drozge oziroma mošta pa ni dovoljeno pridelovati vina, kar Ptujska klet kot odgovoren subjekt v poslovnem, zakonskem in tržnem okolju seveda striktno spoštuje. Tudi nadalje so vsa vina, ki jih donegujemo v najstarejši vinski kleti v Sloveniji, označena kot vina z zaščitenim geografskim poreklom, s katerim se lahko označijo le vina iz razreda kakovostnih vin, pri katerih sta grozdje in vino pridelana na določenem območju. Imena in pogoji za zaščiteno geografsko poreklo vina so predpisani, pravno varstvo pravic pa je zagotovljeno v Zakonu o vinu in po predpisih o industrijski lastnini.
Zaradi teh dveh aspektov pravnega značaja, predvsem pa tudi zaradi visoke stopnje odgovornosti do ljubiteljev polnitev Pullus, Ptujska klet za donegovanje vin uporablja izključno le grozdje iz vinogradov Haloz in Slovenskih goric, s čimer zvestim potrošnikom jamči, da so vina, v katerih uživajo, vedno presežek kakovosti in s pristnim odtisom ptujskega, štajerskega, slovenskega in evropskega okusa."
SM
Kidričevo • Zasedal Talumov nadzorni svet
O reorganizaciji in poslovanju z GP Ptuj
Nadzorni svet kidričevske družbe Talum je na svoji redni seji v četrtek, 30. septembra, seznanil s projektom reorganizacije Taluma ter poslovanjem z Gradbenim podjetjem Ptuj.
Kot so sporočili iz Taluma, želijo s preoblikovanjem Ta-luma v pogodbeni koncern z odvisnimi družbami v 100-od-stotni lasti Taluma v vodstvu doseči bolj samostojen razvoj posameznih delov proizvodnje, povečati fleksibilnost poslovanja, zmanjšati število nivojev odločanja in zmanjšati stroške podpornih dejavnosti.
Nadzorni svet je v skladu s statutom družbe podal soglasje za ustanovitev sedmih novih družb z omejeno odgovornostjo. Sicer pa bodo družbe skupine Talum pričele poslovanje v novi obliki s 1. januarjem leta 2011.
Neuradno smo izvedeli, da naj bi bilo predlagano, da naj bi Talum postal obvladujoča družba, okoli katere naj bi usta-
novili več hčerinskih podjetij. Lastništvo osnovnih sredstev naj bi glede na načrte ostalo pri vladajoči družbi, dejavnost posameznih delovnih enot pa naj bi skupaj z zaposlenimi delavci prenesli na hčerinske družbe. Poleg dosedanjih petih naj bi ustanovili še sedem novih hčerinskih družb.
Sicer pa je na omenjeni seji nadzorni svet obravnaval tudi poročilo o poslovanju Taluma z Gradbenim podjetjem Ptuj v obdobju 2000-2010 pri čemer se je seznanil tudi s potekom zunanje revizije, ki jo je opravila revizijska hiša BDO. Nadzorniki naj bi na osnovi dokončnih rezultatov revizije ugotavljali, ali je bilo poslovanje med Talumom in GP Ptuj vodeno na pregleden in go-
spodaren način ali ne.
Iz kidričevske družbe Talum pa so med drugim sporočili tudi, da je prišlo do sprememb lastniškega deleža družbe. Pred časom so namreč prejeli
obvestilo dosedanjega delničarja Nova Ljubljanska banka o zmanjšanju deleža delnic pod prag pomembnega deleža. Obvestilo dosedanjega delničarja se nanaša na delež 287.829
delnic, ki predstavljajo 7,58 % glasovalnih pravic. Od 30. septembra dalje dosedanji delničar ni več imetnik delnic in iz tega naslova nima več glasovalnih pravic. Sočasno pa so sprejeli obvestilo Factor banke, d. d., iz Ljubljane o pridobitvi pomembnega deleža delnic. Obvestilo novega delničarja
se nanaša na zgoraj omenjeni delež 287.829 delnic, ki predstavljajo 7,58 % glasovalnih pravic. Od 30. 9. 2010 dalje je tako novi Talumov delničar Factor banka, d. d., Ljubljana, ki je postala imetnik 287.829 delnic in s tem 7,58-odstotni imetnik glasovalnih pravic iz naslova teh delnic.
-OM
Foto: M. Ozmec
V Talumu zadnja leta pospešeno preusmerjajo proizvodnjo na pre-taljevanje odpadnega aluminija.
Rdeča gošča ali rdeč mulj, ki se je iz tovarne aluminija na Madžarskem razlil v okolico in zalil tri vasi, zaradi česar so umrli štirje ljudje, 120 pa jih je bilo ranjenih, je povzročil nekaj strahu tudi v Sloveniji. A v kidričevskem Talumu so pojasnili, da je rdeča gošča ostanek pri pridelavi boksita v glinico, samo glinico pa so v Kidričevem prenehali izdelovati pred 20 leti, saj jo od takrat uvažajo. Bazen, v katerem se je včasih zbiralo rdeče blato (halde), so že pred leti nevtralizirali, prekrili s 30 centimetri zemlje in pogozdili. Tako danes praktično ne predstavlja nobene nevarnosti. V Kidričevem se kaj takega, kot se je zgodilo na Madžarskem, torej ne more zgoditi.
Foto: Wochenblatt.de
Budimpešta • Ekološka nesreča
Strupena gošča iz Madžarske dosegla Donavo
Ekološka nesreča na Madžarskem je danes dobila nove razsežnosti. Strupena gošča, ki se je v ponedeljek izlila iz rezervoarja tovarne aluminija, je namreč dosegla Donavo. V prizadetih vaseh vlada pesimizem, večina prebivalcev se želi odseliti. V slabem stanju naj bi bil tudi drugi rezervoar s strupenimi snovmi. Slovenija zaradi nesreče ni ogrožena.
Ena največjih industrijskih nesreč na Madžarskem, ki se je spremenila v okoljsko katastrofo, sedaj ogroža bogat ekosistem Donave, druge najdaljše reke v Evropi. Strupena gošča je namreč danes kljub prizadevanjem oblasti in reševalcev dosegla Donavo. Po navedbah uradnih virov je alkalnost Donave, ki kaže na onesnaženje, že nad normalnimi vrednostmi, vendar pa naj bi se zaradi dodajanja kalcijevega in magnezijevega nitrata znižala s ph vrednosti 12 na 10. Nevtralna vrednost je sedem.
Strupeno blato je Donavo doseglo preko reke Rabe, v katero se je izlilo po ponedeljkovi nesreči v tovarni aluminija v Ajki na zahodu Madžarske. Blato je v Donavo prispelo okoli 8.30 pri mestu Györ na severozahodu Madžarske.
Vas Kolontar, ki je bila ob izlitju strupenih snovi najhuje prizadeta, je danes nenapovedano obiskal madžarski premier Viktor Or-ban, ki je ocenil, da obnova najhuje prizadetih domov ni smiselna in da bo treba prebivalce preseliti. Po navedbah lokalnih oblasti 34 hiš v vasi Kolontar ne bo mogoče obnoviti.
Gladina strupene rdeče gošče je v Kolontarju dosegla dva metra. Vas je od tovarne aluminija v Ajki, odkoder je v ponedeljek izteklo okoli milijonov kubičnih metrov strupenih odpadnih snovi, oddaljena manj kot kilometer. Blato se medtem suši, pri čemer nastaja prah, ki ga številni ljudje vdihujejo.
Prebivalci Kolontarja se po nesreči želijo izseliti iz vasi. Med prebivalci vasi je vzdušje slabo, je povedal vodja regionalnega urada Svetovnega sklada za okolje (WWF) Andreas Beckmann. »Prebivalci Kolontarja si želijo samo stran.« Kot je še pojasnil Beckmann, se je za odselitev izreklo več kot 90 odstotkov prebivalcev.
Beckmann je tudi opozoril, da je v tovarni aluminija v slabem stanju tudi drugi rezervoar s strupenimi snovmi. Oblasti si prizadevajo nevtralizirati vsebino in rezervoar pod nadzorom izprazniti. Po ocenah WWF je katastrofa na Madžarskem hujša od tiste v rudniku Baia Mare v Romuniji leta 2000, ko je prišlo do razlitja cianida in onesnaženja Donave.
Romunske oblasti pričakujejo, da bi lahko strupena gošča iz Madžarske prek Donave romunska tla dosegla v petih dneh, so pa že začeli preverjati kakovost vode.
Slovenija zaradi izlitja strupene odpadne snovi ni ogrožena. Kot so pojasnili na Agenciji RS za okolje (Arso), Slovenija namreč ni povezana z rečno mrežo, ki teče proti Donavi.
Okoljska organizacija Greenpeace pa je ostro kritizirala vodstvo tovarne aluminija Ajkai Tomfoldgyar. Od uprave tovarne Greenpeace zahteva povračilo stroškov za odpravo škode in ustrezno odškodnino za prizadete.
V nesreči v tovarni aluminija Ajkai Tomfoldgyar v Ajki na zahodu Madžarske je iz poškodovanega rezervoarja izteklo okoli milijon kubičnih metrov strupene odpadne snovi. Strupeno izlitje je bilo usodno za štiri ljudi, več kot 120 ljudi pa je bilo ranjenih. (sta)
Bruselj • Srečanje ministrov ZDA in EU
ZDA brez pojasnil, kje v Evropi grozi teroristični napad
Foto: washingtonpost.com
Predstavniki ZDA na srečanju z notranjimi ministri Evropske unije niso pojasnili, katerim evropskim državam grozi teroristični napad, temveč so le potrdili obstoj grožnje, je danes v Luksemburgu povedal koordinator unije za boj proti terorizmu Gilles de Kerchove.
Na zasedanje notranjih ministrov je bila danes povabljena
tudi namestnica ameriške ministrice za domovinsko varnost Jane Holl Lute, da bi evropskim kolegom pojasnila razloge za opozorilo ZDA o možnosti terorističnega napada v Evropi.
ZDA so namreč v nedeljo opozorile na nevarnost potovanj v Evropo, potem ko je ameriška televizija Fox News poročala o možnosti napada mednarodne teroristične mreže Al Kaida na turistične destinacije v Parizu in Berlinu po vzoru napadov v Mumbaiju leta 2008, ki so terjali življenja okoli 160 ljudi.
»To je prvič, da so ZDA razglasile nevarnost terorističnega napada za vso Evropo,« je danes dejala belgijska notranja ministrica Annemie Turtelboom, ki je v imenu belgijskega predsedstva vodila zasedanje.
V Nemčiji so se sicer na ameriška opozorila odzvali z besedami, da ni razloga zanje, in opozorili pred »pretiranim alarmizmom«. Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je to stališče zagovarjal tudi danes v Luksemburgu.
Turtelboomova je poudarila, da želi Evropska unija izboljšati komunikacijo z ZDA glede terorističnih groženj in komunikacijo s svojo javnostjo. Izpostavi-
la je, da je ameriško kulturno in pravno ozadje sporočanja teh groženj bistveno drugačno od evropskega.
ZDA so namreč po napadih 11. septembra 2001 po njenih besedah po zakonu dolžne javnost obveščati o nevarnosti teroristične grožnje, če dobijo zanesljivo informacijo o njej, medtem ko v članicah Unije veljajo različni sistemi obveščanja.
De Kerchove je ob tem opozoril na razliko med naravo grožnje, ki je po njegovih besedah stalna in resna, ter stopnjo opozoril, o kateri odloča vsaka članica unije posebej na podlagi svojega zemljepisnega položaja in zgodovine. Pojasnil je tudi, da so največja grožnja za Evropo njeni zakoniti prebivalci, ki se odločijo uriti v terorističnih gnezdih in nato pridejo nazaj z namenom izvedbe napada. Te je namreč zelo težko prepoznati, saj imajo potni list članice unije in čist dosje.
De Kerchove je še povedal, da so v Evropi najbolj pod drobnogledom Nemčija, Velika Britanija in skandinavske države. Poudaril je tudi, da je zagotavljanje nacionalne varnosti v izključni pristojnosti držav članic in da igra Evropska unija le podporno vlogo.
Nihče od predstavnikov Evropske unije na novinarski konferenci sicer ni želel jasno odgovoriti na vprašanje, kako resna so po njihovem mnenju opozorila ZDA. Dejali so le, da nimajo razloga, da bi dvomili o resnosti grožnje, ki so jo sporočili v ZDA. (sta)
Bukarešta
• Romunski predsednik zavrnil pokojninsko reformo
Proti pokojninski reformi v več državah
Spor glede pokojninske reforme v Romuniji se je poglobil, potem ko je romunski predsednik Traian Base-scu danes parlamentu vrnil v dopolnitev zakon, po katerem bi upokojitvena starost bila 65 let. Basescu se s tem ne strinja, saj meni, da bi se morale ženske upokojiti pri 63 letih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Basescu je svojo odločitev utemeljil s tem, da »socio-go-spodarska realnost« kaže, da je v Romuniji ženskam težje kot moškim in pozval poslance, naj zakon ustrezno spremenijo.
Parlament je sredi septembra potrdil pokojninsko reformo, ki je del paketa ukrepov, ki ga je Romunija sklenila z Mednarodnim denarnim skladom in Evropsko unijo za 20 milijard evrov finančne pomoči, s katero bi Romunija zmanjšala primanjkljaj in se borila proti recesiji.
Po potrditvi reforme v parlamentu se je spor v državi poglobil tako zaradi upokojitvene starosti kot tudi zaradi glasovanja v parlamentu, saj so opozicijski socialisti in liberalci vladne liberalne demokrate (PDL) obtožili, da so izid glasovanja ponaredili. Glasovali naj bi namreč, čeprav v dvorani ni bilo zahtevanega števila poslancev. Vrhovno sodišče je v sredo trditve opozicije zavrnilo in zakon potrdilo.
V Romuniji je sedaj za moške določena starost za upokojitev
pri 63 letih, za ženske pa pri 59 letih, povprečno pa se ljudje upokojujejo pri 55,5 leta. V skladu z zakonom bi reformo pokojninskega sistema postopno uvedli do leta 2030. Upokojitveno starost bi se tako do leta 2015 za moške in do leta 2030 za ženske dvignila na 65 let.
Pokojninski sistem v državi je sicer zelo obremenjen, saj je ob skoraj šestih milijonih upokojencev v državi dela okoli pet milijonov ljudi. Pokojninska blagajna že od leta 2008 beleži rastoči primanjkljaj, do konca leta 2010 pa naj bi ta po ocenah znašal tri milijarde evrov. Romunija se je zato prisiljena zadolžiti, da bo lahko izplačala pokojnine.
Proti pokojninski reformi danes potekajo protesti tudi v prestolnici sosednje Bolgarije, kjer se je zbralo kakih 10.000 ljudi. V skladu z reformo bi se zahtevana delovna doba za upokojitev za moške dvignila na 40 let, za ženske pa na 37 let, upokojitve-na starost pa na 65 let za vse. Sedaj se v Bolgariji lahko moški upokojijo pri 63 letih, ženske pa pri 59 letih, navaja dpa.
V Makedoniji pa danes več kot 2000 policistov v Skopju protestira proti odločitvi ustavnega sodišča, ki je odpravilo njihovo pravico do upokojitve ne glede na starost po 40 letih delovne dobe. Ustavno sodišče je odločitev sprejelo na podlagi tega, da te pravice nimajo vojaki in pazniki v zaporih, ki se lahko upokojijo pri 65 letih. (sta)
EU • Greenpeace zbral podpise
Več kot milijon Evropejcev poziva k moratoriju na GSO
Gospodarstvo po svetu
Foto: greenpeace.orf
V mednarodni okoljski organizaciji Greenpeace so zbrali več kot milijon podpisov Evropejcev za moratorij na nove odobritve gensko spremenjenih pridelkov, dokler ne bo zagotovljeno zanesljivo preverjanje njihove varnosti za zdravje in okolje. Peticijo bodo Evropski komisiji predstavili kot prvo državljansko pobudo.
Državljanska pobuda je koncept, ki ga uvaja Lizbonska pogodba, uveljavljena lani decembra, vendar vsi postopki za zagon te pobude še niso končani. Komisija je danes izrazila upanje, da bodo končani do konca leta; omenjene pobude pa zaradi tega ni podrobneje komentirala.
Ta pobuda omogoča, da najmanj milijon ljudi iz vsaj tretjine držav članic Evropske unije Evropsko komisijo pozove k pripravi ali spremembi zakonodaje v njeni pristojnosti. Da komisija sploh oceni dopustnost pobude, je potrebnih vsaj 100.000 podpisov.
Komisija ima za preučitev dopustnosti pobude na voljo dva meseca. Če pobudo sprejme, ima na voljo štiri mesece za njeno preučitev. V tem času se mora odločiti, ali bo pripravila zakonodajni predlog, dodatno preučila vprašanje na podlagi
Rim • Ob obisku kitajskega premiera Wen Jiabaa v Rimu so danes kitajska in italijanska podjetja podpisala za 2,25 milijarde evrov dogovorov. Wen in italijanski premier Silvio Berlusconi pa sta povedala, da si bosta državi prizadevali trgovinsko menjavo s sedanjih 35 milijard evrov v petih letih podvojiti na 72 milijard. Wen je ob tem poudaril, da je kakih 6000 projektov italijanskih vlaganj na Kitajskem v višini pet milijard ameriških dolarjev premalo. Berlusconi, ki je ocenil, da bo Kitajska glede na ritem rasti kmalu postala prvo gospodarstvo v svetu, je izpostavil, da ostaja Kitajska za italijanska podjetja velika priložnost, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Berlusconi je ob tem pozdravil zagotovila Wena, da bodo tuja podjetja, ki želijo vlagati na Kitajsko, enako obravnavana kot domača kar zadeva davke in birokratske postopke. Kot še posebej pomembno pa je izpostavil to, da bodo tuja podjetja enakopravna pri javnih razpisih.
New York • Ameriški trgovci poročajo o nepričakovano dobri prodaji v septembru, ki se je okrepila predvsem v luči začetka novega šolskega leta. Čeprav se ZDA še vedno soočajo z negotovim gospodarskim stanjem in visoko brezposelnostjo, septembrski podatki trgovcem vendarle vlivajo upanje na uspešno poslovanje v jesenskem času. Ameriška tiskovna agencija AP poroča, da so prodajo, ki je presegla pričakovanja, zabeležili pri več trgovskih družbah, med drugim na primer v Macy's, kjer so pričakovali 3,3-odstotno rast, bila pa je 4,8-odstotna, Victoria's Secret in drugih.
Izjema je bila družba Target, katere prodaja je septembra na letni ravni sicer narasla za 1,3 odstotka, vendar pa ni dosegla zastavljenih ciljev o 1,9-odstotni rasti.
Milwaukee • Ameriški proizvajalec pijač PepsiCo je v tretjem četrtletju zahvaljujoč dobri prodaji močno povečal dobiček. Družba je v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala čisti dobiček za 12 odstotkov na 1,92 milijarde evrov, prihodke pa je povečala za 40 odstotkov na 15,51 milijarde dolarjev. Družba je v začetku leta zaključila posel, v katerem je za 7,8 milijarde dolarjev prevzela popoln nadzor nad svojima ključnima severnoameriškima polnilnicama, družbama Pepsi Bottling Group in PepsiAmericas. Navkljub dobremu poslovanju pa je družba nekoliko znižala letne napovedi. V začetku leta je napovedovala, da se bo prihodek zvišal za med 11 in 13 odstotki na delnico, medtem ko družba sedaj napoveduje rast prihodkov med 11 in 12 odstotki, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Obenem družba pričakuje, da bo čisti dobiček zaradi tečajnih tveganj nižji za odstotno točko.
Pariz • Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je danes napovedal dopolnila k pokojninski reformi v korist nekaterih staršev. Ukrepi bodo Francijo stali 3,4 milijarde evrov. Medtem pa se nasprotovanje sindikatov omenjeni reformi stopnjuje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nekatere matere s tremi otroki, ki so zaradi starševstva prekinile kariero, ter starši otrok invalidov se bodo lahko v skladu z dopolnili upokojevali pri 65 letih namesto pri 67 letih, kot je predvideno po reformi. Pri tem bodo še vedno lahko prejemali polno pokojnino. Ukrepe, ki bodo državo stali 3,4 milijarde evrov, bo Francija financirala iz dajatev na dohodke od kapitala in nekaterih nepremičninskih kapitalskih dobičkov. Dopolnila k reformi, ki upoštevajo naporne poklice ter tiste, ki so začeli delati mladi, je francoski predsednik napovedal dan po množičnih protestih in stavkah 7. septembra. Je pa že večkrat zatrdil, da glavnih točk pokojninske reforme ne bo spreminjal. Tako reforma še vedno vključuje premik upokojitvene starosti s 60 na 62 let ter s 65 na 67 let za polno pokojnino.
Berlin • Obseg industrijske proizvodnje v Nemčiji se je avgusta v primerjavi z julijem povečal za 1,7 odstotka, kar je veliko več od pričakovanj analitikov, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočilo nemško ministrstvo za gospodarstvo. Povečanje obsega industrijske proizvodnje v največjem evropskem gospodarstvu je bilo precej večje od napovedi analitikov, ki so pričakovali 0,1-od-stotno rast proizvodnje. Nemčija je avgusta zabeležila tudi povečanje obsega industrijskih naročil, ki se je v primerjavi z julijem povečalo za 3,4 odstotka, s čimer je industrija več kot nadoknadila julijski 1,6-od-stotni padec. Nemško gospodarstvo je v drugem letošnjem četrtletju beležilo rekordno rast - na ravni trimesečja je znašala 2,2-odstotka. Čeprav se hitrost rasti zdaj nekoliko umirja, naj bi bila na celoletni ravni še vedno zelo dobra. (sta)
študije ali pa ne bo ukrepala.
V Greenpeaceu so sicer ob predstavitvi peticije predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa pozvali, da jim v prihodnjih tednih omogoči osebno predajo podpisov. Od komisije pričakujejo, da se bo na njihovo pobudo odzvala hitro. (sta)
EU • Evropski parlament prižgal zeleno luč
Za odpravo vizumov za BiH in Albanijo
Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Bruslju prižgali zeleno luč za odpravo vizumov za državljane Bosne in Hercegovine ter Albanije. Evropski
parlament je ta ukrep podprl z veliko večino, saj je zanj glasovalo 538 poslancev, proti pa 47.
Podporo vizumski liberalizaciji za omenjeni državi so nakazali že v sredo v razpravi o tem vprašanju na podlagi poročila, ki ga je pripravila evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon.
Tako poročevalka, kot tudi nekateri drugi evropski poslanci, so v sredo pozvali, naj začne ukrep veljati še pred katoliškim božičem, tako kot lani za Srbijo, Črno goro in Makedonijo.
Odprava vizumov za vstop državljanov BiH in Albanije v schengenski prostor bo veljala le za imetnike biometričnih potnih listov in za potovanja, krajša od treh mesecev.
Ključno besedo pri tem imajo sicer notranji ministri članic Evropske unije, ki bodo odločitev predvidoma sprejeli novembra. Po navedbah virov pri EU bodo ukrep zelo verjetno podprli. (sta)
Cirkovce • Predstavili prvi zbornik občine Kidričevo
Prva zgodovinska publikacija
V večnamenski dvorani v Cirkovcah so pred dnevi predstavili prvi zbornik občine Kidričevo, ki je izšel v nakladi 1500 izvodov, v njem pa je na 450 straneh objavljenih 34 različnih prispevkov 27 avtorjev.
Foto: M. Ozmec
Prvi zbornik občine Kidričevo sta v Cirkovcah predstavila župan Jože Murko in odgovorna urednica mag. Nataša Kolar.
Foto: M. Ozmec
Zbornik občine Kidričevo je župan Jože Murko izročil vsem 27 avtorjem in nekaterim gostom; med prejemniki je bila tudi aktivistka Rdečega križa Pavla Veler (na posnetku).
Kot je na predstavitvi v Cirkovcah poudaril župan občine Kidričevo Jože Murko, pomeni izdaja zbornika za celotno občino in njene prebivalce zgodovinski dan, saj gre za prvo tovrstno delno znanstveno in delno zgodovinsko publikacijo, ki zagotavlja, da bodo del bogate in raznolike zgodovine tega območja, v glavnem gre za zgodovino naselja Kidričevo, delno pa tudi zgodovino 18 drugih naselij v občini, ohranili tudi zanamcem.
Odgovorna urednica Nataša Kolar iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, pa je pojasnila, da v občini Kidričevo že od leta 2007 izvajajo projekt Spominski park Strni-šče, v okviru katerega so leta 2007 pripravili tudi zanimivo razstavo o taborišču Šterntal in Strnišču, uredili so staro vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne s spominsko kapelo na njem. In tedaj se je porodila ideja, da bi bilo o zgodovini občine smiselno pripraviti tudi zgodovinski zbornik. K sodelovanju so povabili 27 različnih avtorjev, ki so pripravili 34 različnih prispevkov, oziroma člankov, ki pomenijo nekakšen prerez zgodovine in razvoja občine na različnih področjih njenega delovanja.
Čeprav sega krajevna zgodovina Kidričevega oziroma Strnišča šele v 19. stoletje, prispevki avtorjev predstavljajo preteklost v povezavi s sedanjostjo, delno pa tudi drugih krajev, ki danes sestavljajo občino Kidričevo in imajo daljšo zgodovinsko tradicijo od svojega občinskega središča. Avtorji so v prispevkih zapisali številne podatke, iz katerih so razvidni nasta-
nek, razvoj in organiziranost občine Kiričevo kakor tudi pestro sodelovanje in ustvarjanje občanov na različnih področjih društvenega življenja v tem prostoru. V zborniku je objavljen tudi literarni prispevek prvega častnega občana občine Kidričevo Zdenka Kodriča, sicer pa ima po besedah Nataše Kolar s tem zbornikom občina Kidričevo sedaj lastno zgodovinsko publikacijo, s katero
se pridružuje številnim slovenskim občinam, vse skupaj pa bogatijo slovensko zgodovinopisje v knjižni obliki.
Uredniški odbor Zbornika občine Kidričevo, ki je izšel v nakladi 1500 izvodov, sestavljajo Jože Murko, Nataša Kolar, Marija Hernja Masten, Zdenka Frank, Srečko Štain-baher, Danilo Toplek in Davorin Urih. Lektorica je Darja Gabrovšek Homšak, prevodi so delo Mihaela Koltaka,
za oblikovanje je poskrbel Darko Ferlinc, za grafično pripravo in tisk pa Grafični studio OK.
V uvodnem delu zbornika predstavlja Zdenka Frank pogled v najnovejšo zgodovino občine, Viljem Podgoršek je pripravil tekst o geologiji, Igor Žiberna o geografskih značilnostih Kidričevega in okolice, o arheoloških najdbah v tem okolju pišeta Marjana Tomanič Jevremov in Mojca Vomer Gojkovič. Andrej Brece opisuje naselje in bivalno okolje, zgodovino Kidričevega in okoliških krajev opisujejo Marija Hernja Masten, Nataša Kolar, Radovan Pulko, Ljubica Šuligoj, Emica Ogrizek, Irena Mavric Žižek, Katja Zupanič in Slavica To-však, s kulturnozgodovinskega področja pa Marjeta Ci-glenečki, ki predstavlja tudi Talumovo zbirko umetniških del, in Iva Ferlinc. Del zbornika je namenjen tudi delovanju društev, predstavljajo pa jih Slavko Krajnc, Marija Metličar, Milan Munda, Toni Pernat, Davorin Urih in Pavla Veler. O šolstvu na območju občine Kidričevo so sestavke prispevali Nataša Majerič Kekec, Ivanka Korez, Branko Tonejc in Nežika Šešo. Jakob Emeršič, Ljubica Šu-ligoj in Davorin Urih pa so predstavili tudi nekaj znanih osebnosti iz domačih krajev in izvor krajevnih poimenovanj. Fotografsko gradivo pa so avtorji prispevkov črpali iz zasebne zbirke Aleksandra Kumra. Po predstavitvi so avtorjem in nekaterim gostom Zbornik občine Kidričevo tudi izročili, za kulturni utrip pa je poskrbel pihalni orkester Talum Kidričevo.
-OM
Gorišnica • Tekmovanje za najmočnejšega
Vlekli 18-tonski tovornjak
Na dvorišču gorišniškega hotela Botra so v nedeljo, na dan volitev (morda tudi malo simbolično), ponovno organizirali tekmovanje za najmočnejšega med najmočnejšimi. A ne v politiki, pač pa kar konkretno, saj so tekmovalci morali pokazati izjemno fizično moč.
Na zanimivo tekmovanje se je letos prijavilo šest možakarjev iz različnih koncev Slovenije, vsi v stilu Arnolda Schwarzeneggerja, za zmagoviti pokal pa so se pomerili v petih disciplinah; gotovo najatraktivnejša med vsemi je bila vleka 18-tonskega tovornjaka, ki so ga prav vsi uspeli, sicer po vseh štirih, potegniti čez mejo 15 metrov. Aplavzi in navijanje publike je bilo temu primerno, časi tekmovalcev pa precej pod minuto, saj so se gibali med 31 in 44 sekund. V ostalih tekmovalnih disciplinah so možakarji dvigovali in
Takole se „ročno" premakne in odvleče 18-tonski tovornjak ...
nosili kovčke ali sode s težo po 120 kilogramov, prevračali ogromne pnevmatike, ki so tehtale od 300 do 450 kilogramov, in dvigovali 70-kilogram-ske uteži v obliki kovčkov.
Športno-zabavno nedeljsko popoldne, ki je pritegnilo veliko obiskovalcev, se je končalo s podelitvijo pokalov in praktičnih nagrad najboljšim, čestitke pa si gotovo zaslužijo prav vsi: Bojan Vidovič (najmlajši tekmovalec iz Ptuja), Bojan Kar (najstarejši domačin), Grega Stegnar, Sandi Ivančič, Andrej Ušlakar in Tomaž Plevanč.
SM
Foto: SM
Pa brez zamere
Par paberkov
Poučne zanimivosti, ob katerih si lahko spočijete misli od lokalnih volitev
Tole pišem v ponedeljkovem jutru, ki je nasledilo za nekatere precej burno nedeljo, ko je vesoljna Slovenija volila svoje nove lokalne oblastnike. Nekaterim se je na tron uspelo namestiti (ali tam ostati, če so ga zasedali že prej), drugim (še) ne. Tako tudi v obeh »mojih« mestih še ni znana usoda županskega trona. V matičnem mestu nobenemu kandidatu ni uspelo prilesti preko petdeset odstotkov, v tem mestu, kjer se nahajam trenutno, pa volitev sploh ni bilo, saj jih je ustavno sodišče zadržalo. Kakorkoli, v obeh mestih bo rezultat volitev znan čez nekaj časa - pri vas najbrž precej prej kot tukaj doli na Obali, saj najstarejše slovensko mesto čaka na drugi krog, medtem ko tukaj doli nimamo pojma niti o tem, kdaj se bo začel prvi krog. Ampak, kar je, je, in glede volitev ste najbrž slišali že toliko, da vas s tem danes res ne mislim moriti. Zato predlagam, da si vzamemo odmor od vsega volilnega cirkusa in si misli za trenutek ali dva zamotimo z drugimi, bolj koristnimi stvarmi.
Ko tako razmišljam, o čemer bi lahko zvijali možganske vijuge, mi na misel pride spletna stran, ki sem jo zasledil na Facebooku (kjepa drugje?); simpatična stran se ukvarja z nekaterimi zgrešenimi ali nepravimi predstavami, ki jih imamo dandanes o nekaterih stvareh. In ker je splošna izobrazba in razgledanost nekaj, kar navkljub trendu poneumljanja, ki je »moderen« v sedanjosti, še zmeraj globoko cenim (da, kakšen fosil sem, mar ne?), predlagam, da nekaj tovrstnih »modernih napačnih predstav« naštejemo tudi na tem mestu. Če ne zaradi drugega, pa pač zaradi krajšanja časa.
Tako je na primer domneva, da je bil Napoleon Bonaparte zelo nizke rasti, če ne že kar pritlikav, napačna. Ko je francoski cesar in eden največjih vojskovodij v zgodovini človeštva umrl, naj bi meril natanko 1,69 metra, kar za tisti čas niti najmanj ni bilo malo (prejpovprečno, bi rekel). Predstava, da je bil Napoleon majhen, naj bi izvirala iz dejstva, da so ga zmeraj obkrožali pripadniki imperialne garde, ki so bili (kot se spodobi) vsi nadpovprečno visoki. Ali je Bonaparte jedel tudi (danes) popularni pomfrit, ni znano; znano pa je, da pečeni krompirček, ki ga najdete povsod po svetu, ne izvira iz Francije, kot bi se morda dalo sklepati po angleškem imenu jedi (french fries), ampak iz Belgije. Ocvrt krompirček, ki ga omenjajo že v letu 1680, je nacionalna jed, na katero so Belgijci zelo ponosni in nič kaj radi ne vidijo, da se to njihovo jed prisoja Francozom. In če (na nek način) ostanemo pri hrani, seveda ne smemo mimo najbolj znanega jabolka - tistega, ki naj bi ga Evaponudila Adamu, kot lahko beremo v sveti knjigi krščanstva. A izvorno pravzaprav sploh ni govora o kakršnem koli jabolku. Zgodnji latinski prevodi sicer uporabljajo besedo »mali«, kar se lahko navezuje bodisi na jabolko, bodisi pa na besedo »zlo«, a hebrejski teksti omenjajo zgolj »drevo« in ne sadeža. Po judovski tradiciji se zdi najbolj verjetno, da naj bi prepovedan sadež bila čisto preprosta in navadna figa.
Očitno pa je eno figo vredno tudi prepričanje, da so prehladi, ki smo jim lahko priča v hladnejših letnih časih, bolj pogosti zato, ker smo izpostavljeni hladnemu vremenu (dežju, nižjim temperaturam in tako dalje); zaenkrat namreč še ni bilo dokazano, da kratkotrajna izpostavljenost mrazu poviša verjetnost za prehlad - bolj verjetno se zdi, da so prehladi v zimskem času bolj pogosti zato, ker več časa preživimo v zaprtih prostorih, kjer smo blizu drugih ljudi ter se tako lahko hitreje nalezemopre-hlada in podobnih nevšečnosti, pa še sami virusi se širijo hitreje takrat, ko ni toliko vlažnosti - kar je po navadi pozimi.
Tako, nekaj poučnih paberkov smo našteli; če vas zanimajo še drugi, potem pojdite na spletni naslov http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_common_mi-sconceptions in našli boste marsikatero zanimivost. Če pa te in podobne zadeve niso ravno vaš tip informacij, pa tudi nič hudega - še zmeraj se lahko zatečete v razmišljanja in debate o tem, koga boste volili drugem krogu lokalnih volitev. Samemu se mi na srečo s takšnimi stvarmi (še) ni treba ukvarjati.
Gregor Alič
Skorba • Skorba je vas, v kateri živimo
Na starih fotografijah oživili preteklost
V Domu krajanov v Skorbi so 6. oktobra odprli razstavo fotografij starih skorbskih družin pod naslovom Skorba je vas, v kateri živimo. Avtor razstave je Franc Mlakar in sodi v sklop prireditev Skorba trga in preša 2010. Namenjena je ljubiteljem fotografije, tradicije in preteklosti. Vodi skozi pestro družabno življenje v Skorbi v zadnjih dvesto letih. Od lani imajo svojo etnološko prireditev tudi v Skorbi. Trgatev bo njihova tradicionalna prireditev, s katero želijo ohranjati eno od dejavnosti svojih prednikov. Že lani so jo nadgradili tudi s slovenskimi vinskimi napitnicami, letos pa še dodatno z razstavo fotografij.
Razstava je na nek način zahvala rojstnemu kraju, v katerem je preživel čudovito mladost, kjer je nabral neko energijo in kjer je imel možnost opazovati ljudi, ki jih danes žal ni več med živimi.
O njih je slišal veliko lepega, ima jih za prave skorbske legende, da jih je moral predstaviti tudi vsem drugim v vasi in bodočim rodovom, je ob odprtju razstave povedal Franc Mlakar. Gre za deset najvplivnejših družin sose-ške, ki jim je dodal še dve družini. Soseška je bilo neke vrste gospodarsko združenje Skorbe v starih časih. Nastale naj bi po ustanovitvi katastra 1824, skorbska naj bi delovala celo do poznih šestdesetih let prejšnjega stoletja. Še danes ima vpliv na Skorbčane. Desetim družinam soseške, ker je treba nekje začeti, je dodal še dve družini, ki sta s svojo aktivnostjo v Skorbi uspele na nek način nadoknaditi skoraj 200-letno tradicijo soseške in življenja v njej. To sta ob družinah Ku-mečvi, Pušnikvi, Marinini, Šičovi, Golobovi, Korenovi, Juretvi, Rauševi, Limavšekvi in Štorovi še družini Košto-maj in Vogrinec. Razstava ga je še bolj utrdila v prepričanju, da je tradicija nekaj zelo pomembnega, brez nje ne more obstajati niti družina, niti skupnost, kaj šele država. Brez tradicije in preteklosti tudi ni prihodnosti. Temu bodo morali v bodoče posvečati večjo pozornost, ne samo v Skorbi, temveč tudi v širši regiji, državi in še kje v Evropi. Vsi skupaj se srečujemo s krizo identitete, pravi Mlakar, rešitev je v pogledu v preteklost. Ob oblikovanju razstave se je naučil še marsikaj drugega. Tako je tudi ugotovil, da so družine do začetka druge svetovne vojne veliko dale na urbano fotografijo. Fotografa so vabile domov, da so se fotografirali pred domačijo ali pa celo šle v mesto, kjer so se fotografirale pred eno od kulis. S tem so ohranjali neko zgodbo družin. Po drugi svetovni vojni se je to precej spremenilo, fotografije so postale naključne, tudi narejene so bolj po domače. Preko starih fotografij se je mogoče naučiti zgodovine in marsičesa drugega o življenju in delu nekega kraja, o tem, kako je ta funkcioniral v socialnem in materialnem pogledu.
Razstava Skorba je vas, v kateri živimo je vzbudila
veliko zanimanje, navdušila je tudi hajdinskega župana Radoslava Simoniča, ki je na odprtju povedal, da je to tista kulturna dediščina, ki jo
Na tekmovanju se je pomerilo devet tekmovalcev iz vseh biotehniških šol Slovenije, največja konkurenca je bila seveda med domačini, ki so bili iz Nove gorice.
Pri oranju je bilo najtežje odpeljati čim bolj ravno in poskrbeti za veliko nastavitev, pa še živčen si zraven ... Na tekmovanje sem se pripravljal s kar nekaj treningi in na srečo se je ta trud poplačal. Ob zmagi sem imel super občutke, ki si jih želim še kdaj doživeti,« je povedal Mežnarič, ki je za prvo mesto na tekmovanju oranja s plu-
je treba ohranjati in razširiti še na druge družine. Podobne razstave naj bi pripravili v vsaki vasi v občini Hajdina najmanj enkrat letno ali pa
Marko Mežnarič - državni prvak
vsaj na nekaj let, ker bodo s tem zgodovino nekega kraja ohranjali na najboljši možni način tudi novim rodovom. Kot je povedal avtor razstave Franc Mlakar, bodo razstavo poskušali nagraditi še z drugimi družinami v vasi. Zbrani material pa jim bo v dragoceno pomoč pri pisanju zbornika, ki ga želijo izdati v nekaj letih. Skorba ima bogato zgodovino in tradicijo, prvič je bila omenjena že leta 1147.
V kulturnem programu so nastopili ljudske pevke iz Skorbe, učenci Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla iz Ptuja ter Neža in Gašper Mlakar, ki sta se odrezala z odlomkom iz znanega mladinskega muzikla.
MG
Vipava • Tekmovanje srednješolcev v oranju
Ptujski dijak - državni prvak
Septembra je v Vipavi potekalo državno tekmovanje v oranju slovenskih biotehniških šol, na katerem je zmagal Marko Mežnarič, dijak 4. letnika Biotehniške šole Ptuj.
gom krajnikom dobil pokal in ležil tudi Zvonko Habjanič, ki
priznanje. Prireditve se je iz je bil šesti.
ptujske biotehniške šole ude-	Polona Ambrožič
Na knjižni polici
Drago Jančar To noč sem jo videl
Ljubljana. Modrijan, 2010
Drago Jančar, pisatelj, dramatik in esejist je za svoje literarno delo prejel zelo odmevne nagrade, med drugimi: nagrado Prešernovega sklada (1979), Prešernovo nagrado (1993), dvakrat kresnika, trikrat Rožan-čevo nagrado za esejisti-ko, štirikrat Grumovo za dramatiko in mednarodne: evropsko za kratko prozo (1994), Herder-jevo (2003), nagrado Jeana Ameryja (2007), Hemingway-Sparkasse (2009) nagrado za mediteransko kulturo (2009). Drago Jančar sodi med najbolj prevajane slovenske avtorje.
Tudi v romanu To noč sem jo videl je postavljen v ospredje posameznik, ki ga obvladujejo nerazumljivi mehanizmi zgodovine, z enako močjo pa je predstavljena glavna pro-tagonistka, ki je nekaj posebnega v svojem času. Izstopa s svojo izobraženostjo in emancipiranostjo že s tem, da vozi avtomobil in pilotira, za domačo žival je imela aligatorja, skratka ruši mit o ženski v takratni hierarhični družbi. Ob tem izžareva toplino, je lepa in išče odgovore na svoja bivanjska vprašanja oziroma se spoprijema s svojo usodo. To je roman o nekaj letih življenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik. O njej pripoveduje oficir kraljeve vojske in njen ljubimec, njena mati, zdravnik nemške vojske, družinska gospodinja in nekdanji partizan. V mariborskem dogajalnem času se omenja zgodba Severnega sija.
Pomlad strašnega leta 1945 v mariborskem stanovanju. V barakah so razoroženi vojaki kraljeve vojske. Retrospektivno: ni Veronike, ni kralja, ni Jugoslavije. Vse je šlo na kose. Angleži so jim pobrali še zadnji znak dostojanstva. Major Stevo prisega, da je treba konja prej očistiti kot ose-dlati. Jahanje je celovit odnos med konjem in jezdecem. Takrat sta bila oba iz različnih svetov, Stevo iz Valjeva in Veronika iz Ljubljane. Močno sta se zbližala avgusta sedemintrideset. Obstajala sta samo ona dva, v daljavi pa so se že kopičile nevihte. Draža, ki je imel francosko vojno akademijo, je prvi udaril proti Nemcem in ne avstrijski ka-plar v maršalski uniformi. Kazenske oficirje so pošiljali v Vransko na bolgarsko mejo. Veronika ga je ljubila, ampak ženske so tam arestantke. Nasilje je del vojaškega poklica, toda obstaja tudi oficirska čast. Imel je srečo, iz vojne je prišel samo brez enega zoba. Konec osemintridesetega je v Mariboru dobil svoj eskadron in Veronika je zacvetela. Vendar je vse šlo še samo navzdol. Veronika je odšla k možu Leonu v Ljubljano. Čez dolgih sedem let se bosta vid'la spet. Zgodbo nadaljuje Veronikina mati, ki čaka na njeno vrnitev ob oknu svoje sobe v ljubljanskem predmestju. Mati si zastavlja blodnja vprašanja, pogovarja se z mrtvim možem. Sta živa in zdrava? Sanjala je, da je bila mlada. Ona ji je svetovala, naj se vrne k Leu. Leo je kupil graščino na Gorenjskem. Vse je minilo, cvetje, mladost, zdravje. Nemški zdravnik Horst je imel rad glasbo. V nabiralniku je našel pismo. Le kako naj bi on kaj vedel o Veroniki in Leu. Življenje vstaja iz ruševin, on pa se čuva pred spomini. Življenje se je prevesilo v drugo stran, med vojno so ga ranjenega iz ruskega močvirja poslali na Kranjsko. Veroniko je spoznal, ko je pripeljala bolnico v njegovo ordinacijo. Kmečkega fanta Jeraneka je na Veronikino prošnjo rešil iz rok gestapa. Lahko bi tudi sam tam pristal. Včasih si je še posebej med vojno zaželel Veronikine družbe. Vedel je, da Leo sodeluje tako z njimi kot s partizani. Veronika je imela krasne, svetle, skoraj zlate lase. Bila je privlačna, a nedotakljiva. Takšna mu je ostala v spominu. Družinska gospodinja Joži se spominja partizanske akcije razbijanja pohištva po gradu. S seboj so vzeli obleke, puške in tudi srebrnino. Takrat je zadnjič videla Lea in Veroniko. Govorilo se je, da so ju likvidirali. Za Janka je bila mlada grajska gospa predvsem privlačna ženska. Toda zanj je bila nedosegljiva. Se ji je zato zverinsko maščeval?
Jeranek se ni sprijaznil, da je bil zanjo nekak kmetič, ne pa bodoči gospodar na svoji zemlji. Takrat je že vedel, da je med goščarji veliko komunistov, ki so grozili, da bodo kmetom vse pobrali.
Jeranek se je kot obveščevalec in kasneje partizan znašel med dvema ognjema in ni razumel, da sta ga Veronika in Horst rešila iz gestapovskega zapora. Ni dojel svoje krivde, da je sprožil divjanje objestnih osvoboditeljev. Kaj se je zgodilo v lovski koči? Jeranek je vedel. Črni ptič je krožil nad njegovo glavo.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
ŽRK Ptuj doma še naprej stoodstotno
Stran 12
Rokomet
Pomembna zmaga Ormožanov v Ljubljani Strani 12
Namizni tenis
Na Ptuju točke za državne prvake in prvakinje Stran 13
Boks
30. Zlata rokavica Roku Urbancu
Strani 13
Nogomet
Estonci podali opozorilo, naši pripravljeni
Stran 15
Nogomet
Zmaga Podvincev za mir v hiši ...
Stran 14
Urednk športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Aluminij zmagovito, a Dravi ni pomagal niti Zavec
Labod Drava -Dravinja Kostroj 1:4
(0:3)
STRELCI: 0:1 Vodopivec (20), 0:2 Rošer (30), 0:3 Alenc (45), 0:4 Alenc (49), 1:4 Bakovic (57).
LABOD DRAVA: Simonič, Toplak, Bakovic, Zagoršek (od 37. Kulčar), Firer, Emeršič (od 66. Veselič), Go-rinšek, Kurež (od 46. Matjašič), Du-golin, Perger, Rakovec. Trener: Bojan Špehonja
DRAVINJA KOSTROJ: Čelofiga, Grašič, Močič, Gašparič, Rošer, Ribič, Čerenak, Alenc (od. 87. Rožma-rič), Vodopivec (od 90. Čander Č.), Hvalec, Dimc (od 81. Čander U.). Trener: Marjan Marjanovič
Zelo lepo obiskan Mestni stadion na Ptuju je že pred srečanjem doživel svečan dogodek. Jure Arsič, športni direktor domačega kluba, je Dejanu Zavcu, svetovnemu prvaku v boksu v velterski kategoriji po verziji IBF, sicer pa velikemu ljubitelju nogometa, še posebej Laboda Drave, predal modri dres s številko 76 (Dejano-va letnica rojstva), kakšnih 500 gledalcev pa je vse skupaj pospremilo z bučnim aplavzom.
Dravaši so krenili odločno od prve minute in goste potisnili na njihovo polovico. V 11. minuti so imeli na voljo prosti strel: Ivan Firer je poskusil s približno 20 metrov, vendar je gostujoči »živi zid« rešil zanesljiv zadetek. V 15. minuti je prvič zaspala domača obramba (ta je nastopila brez izkušenega Marlona), gostje so izvedli hiter protinapad, Močič se je znašel sam pred vratarjem Si-moničem, ki je iz tega dvoboja izšel kot zmagovalec. Domači vratar se je ponovno izkazal minuto kasneje, ko je ponovno poskušal Močič. Modri so se v tem delu igre kar naenkrat »ustavili«, kar je dalo gostom krila in v 20. minuti so preko Vodopivca po napaki ptujske-
2. SNL
REZULTATI 10. KROGA: Labod Drava - Dravinja Kostroj 1:4 (0:3), Roltek Dob - Aluminij 0:2 (0:0), Krško - Šmartno 1928 3:0 (1:0), Bela Krajina - Garmin Šenčur 6:1 (3:1). Tekma IB Interblock - Mura 05 bo 3. novembra.
1.	IB INTERBLOCK 9 6 2 1 14:7 20
2.	ALUMINIJ 10 5 3 2 20:11 18
3.	DRAVINJA KOS. 10 5 3 2 16:11 18
4.	BELA KRAJINA 9 4 3 2 13:7 15
5.	LABOD DRAVA 10 4 3 3 17:15 15
6.	GAR. ŠENČUR 10 4 1 5 21:22 13
7.	KRŠKO 9 4 0 5 8:10 12
8.	MURA 05 9 3 2 4 10:11 11
9.	ROLTEK DOB 10 2 2 6 10:20 8
10.	ŠMARTNO '28 10 1 1 8 10:25 4
	t i
	B JI
H 1	
EPiÉii^	
	
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Laboda Drave (na fotografiji sta Miha Rakovec in Gorazd Gorinšek) so proti Dravinji prikazali precej slabšo igro kot v prejšnjih krogih.
Foto: Črtomir Goznik
ga čuvaja mreže tudi pove-dli. Takoj zatem je poskušal Bakovic, ki pa z 20 metrov ni bil uspešen. V ptujski ekipi je škripalo še naprej in Konjiča-ni so še naprej pretili iz hitrih protinapadov. Nova velika napaka se je vratarju Simoniču pripetila v 30. minuti, ko je Ro-šer izvajal na videz nenevarni prosti strel s 40 metrov. Močno je udaril po žogi, domači vratar je povsem napačno ocenil let žoge, ki je končala za njegovim hrbtom. Domača ekipa je bila v teh trenutkih povsem nemočna in Dravinja je z lahkoto ustavljala vse njihove nalete. Veliko so o igri nogometašev Laboda Drave povedali tudi žvižgi navijačev, ki so na volilno nedeljo parali nebo nad Ptujem. Polčas se je končal z rezultatom 0:3, saj je prav v izdihljajih prvega dela igre po novi napaki ptujske obrambe po samostojnem prodoru zadel Goran Alenc.
Tudi v nadaljevanju se slika ni spremenila. V 49. minuti je
Gorazd Gorinšek, nogometaš Laboda Drave: »Še sami ne vemo natančno, kaj se je zgodilo. Začeli smo sicer dobro, izvedli nekaj obetavnih akcij, vendar nas je prvi zadetek gostov 'presekal', pa tudi sicer je Dravinja dobro stala na igrišču. Težko se je bilo vrniti v igro po zaostanku ob polčasu 0:3, poleg tega pa smo tudi psihološko padli, kar se pač dogaja mladim ekipam, kot je naša. Res škoda, saj smo si vsi želeli zmage, sploh na domačem terenu, ampak dvigniti moramo glave in iti na prej.«
kot ničkolikokrat prej zaspala ptujska obramba, Alencu pa iz bližine ni bilo težko matirati domačega vratarja. Dravaši so sicer poskušali doseči vsaj častni zadetek, toda to je bil enostavno dan, ko jim nič ni šlo od rok (nog). Kanček upanja je za domače posijal v 57. minuti, ko je po lepi akciji z bližine zadel Bakovic. Toda to je bil »labodji spev« domačega moštva, saj so bili Konjičani še naprej dominantnejši. Trener Laboda Drave Bojan Špehonja je že v 66. minuti opravil vse tri menjave, vendar tudi to ni spremenilo poteka igre. Kaj vse si je v nedeljo privoščila domača ekipa, razkriva dogodek iz 70. minute, ko kar štirje branilci v modrem niso uspeli zaustaviti Močiča, ki je neovirano streljal, vendar za malo zgrešil. Do konca srečanja smo videli le še poskus Pergerja od daleč ter Veseliča z glavo iz bližine.
Gostje se na samem srečanju niso posebej naprezali, ampak so le vzeli ponujeno. Ptujčani vsekakor niso pokazali igre, ki jih je krasila v prejšnjih krogih, zato bo potrebno strniti vrste in trdo delati naprej. Vsekakor pa je bila nedeljska tekma za čimprejšnjo pozabo ...
Tadej Podvršek
Roltek Dob -Aluminij 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Pučko (84), 0:3 Bjokič (93)
ALUMINIJ: Bratušek, Topolovec, Krajcer, Bajlec, Rotman, Režonja, Pučko (od 85. Breg), Djokič, Vračko (od 42. Kmetec), Rešek (od 69. Ro-
mih), Medved. Trener: Bojan Flis.
Očitno bodo nogometašem Aluminija gostovanja prirasla k srcu: v prejšnjem krogu so v Črnomlju osvojili točko, tokrat so v Dobu vzeli celotni izkupiček. Na pot so odšli brez izkušenega branilca Klemna Binga, priložnost za igro je dobil mladi Matej Pučko. Igralski fond je povečal tudi Marko Kmetec, ki proti Beli krajini ni bil v postavi zaradi viroze.
Igrišče v Dobu je bilo spolzko in težko za igranje, tako da je bilo težko pokazati kombina-torno igro - igralci so se bolj zanašali na moč. Nogometaši obeh moštev so se temu primerno tudi postavili na igrišču ter več pozornosti namenili igri v obrambi. Igra je tako večinoma potekala med obema kazenskima prostoroma, pri tem pa ni bilo veliko pravih priložnosti za dosego zadetka. Terenska pobuda je vedno bolj prehajala na gostujočo stran, vendar se to ni poznalo na rezultatu. Še najbližje zadetku so bili gostje iz Kidričevega v 27. minuti, ko je iz razdalje močno streljal Gregor Režonja. V 42. minuti se je poškodoval napadalec Aluminija Matej Vračko, ki je ob startu za žogo stopil v eno izmed lukenj. Namesto njega je v igro vstopil Marko Kmetec.
Želja po uspehu je bila velika na obeh straneh. Domačini so veliko poizkušali, vendar nevarnosti za vratarja Miha Bratu-ška ni bilo. Gostje so v drugem polčasu še stopnjevali pritisk, saj so v svojih glavah še imeli dogodek iz zadnje minute
Nogometaši Aluminija (na fotografiji je Matej Pučko) so v zaključku tekme strli odpor tekmecev iz Doba, ki so jim v 1. krogu odnesli točko iz Kidričevega.
medsebojne tekme v Kidričevem, ko so gostje praktično iz nič izenačili in odnesli točko. Pritisk Kidričanov je obrodil plodove v zadnjih minutah igre, pet minut pred koncem tekme: po desni strani je lepo prodrl Matej Pučko in z močnim strelom zadel nasprotni
Bojan Flis, trener Aluminija: »Dosegli smo pomembno zmago za ohranitev priključka z ljubljanskim Interblockom. Na zelo težkem igrišču smo bili boljši in naši zmagi ni kaj oporekati.«
kot domačega vratarja - 0:1. Domačini si do konca srečanja niso povsem opomogli od tega šoka, čeprav so na vse načine poskušali izenačiti. Piko na i zmagi Aluminija je v sodnikovem podaljšku postavil Brani-mir Bjokič s strelom z roba kazenskega prostora - 0:2. Tako so se pomembne zmage razveselili nogometaši Aluminija in dokazali, da se vztrajnost v nogometu splača. Tri točke so obenem pomembna motivacija pred tretjim zaporednim srečanjem, ki ga bodo Kidriča-ni odigrali naslednji vikend v Šenčurju.
Danilo Klajnšek
Maribor na vrh z deseterico
V 1. slovenski nogometni	ligi sta bili odigrani zaostali tekmi 9. kroga, ki sta bili preloženi zaradi poplav.
REZULTATA:
Domžale - Maribor 0:1 (0:0); strelec: Vo-
laš (90); R. K.: Majer (40)
Primorje - CM Celje 2:0 (0:0); strelca:
Huskič (74.), Živec (92).
1.	MARIBOR 12	9 3
2.	DOMŽALE 12	8 1
3.	NAFTA 12	7 1
4.	PRIMORJE 12	4 3
5.	HIT GORICA 12	4 3
6.	LUKA KOPER 12	4 2
7.	RUDAR VELENJE 12	3 4
8.	TRIGLAV 12	2 5
9.	CM CELJE 12	2 4
10.	0LIMPIJA 12	2 4
24:6 30 16:7 25
4	26:20 22
5	23:19 15
5	14:19 15
6	13:16 14 5	16:21 13
5	11:24
6	17:21 6	15:19
11 10 10 DK
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Pomembni zmagi Ptuja in Ormoža
Doma še naprej stoodstotno: Mercator Tenzor - Vrtovi Istre Piran 28:26 (16:12)
MERCATOR TENZOR: Križanec M, Mateša, Majcen 3, Korotaj 6, Pra-potnik 4, Ciora 9, Močnik, Strmšek 3, Žunec, Bolcar, Sivka 3, Neubauer, Tumpej, Kovačič, Križanec S. Trener: Nikola Bistrovič
V	četrtem obračunu v tem prvenstvu so rokometašice Mercatorja Tenzorja še tretjič slavile. Tudi tokrat na domačem terenu in tudi tokrat so za zmago trepetale vse do konca tekme. Ekipi sta se do sredine prvega dela igre vseskozi izmenjevali v vodstvu. Prvo nekoliko večjo prednost so si domačinke priigrale v 14. minuti, ko je semafor pokazal izid 8:5. Toda Pirančanke so se z agresivnejšo obrambo povsem približale, kar je bil znak za domačega stratega, da je vzel minuto odmora. Po njem je bila igra Mercatorja Tenzorja ponovno bolj tekoča in prvi polčas se je končal z izidom 16:12 za domače rokometašice. Že v 2. minuti obračuna je bolečine v kolenu začutila tudi najboljša ptujska igralka Stela Mateša, ki nato do konca tekme preventivno ni več stopila na parket. Ob tem še dodajmo, da je zaradi te situacije morala večjo vlogo v fazi napada prevzeti mlada Ko-rotajeva, ki pa je svojo nalogo dobro opravila.
Tudi v začetku drugega dela igre se je razlika ves čas gibala v prid Ptujčank za tri ali štiri zadetke. Gostje so se sredi drugega polčasa nevarno približale in vse do konca smo spremljali zelo napeto srečanje. Pirančan-ke so z obrambo na meji dovoljenega zaigrale na vse ali nič (po enem izmed takšnih posredovanj se je v domači vrsti poškodovala še Majcnova), saj so po nekaj kriznih domačih minutah uvidele svojo priložnost. V teh trenutkih je odgovornost v svoje roke, seveda ob pomoči izkušene Ciore, vzela Korotajeva in zapečatila usodo gostij z Obale.
V	povprečnem srečanju sta
Mihaela Ana Ciora, roko-metašica Mercatorja Tenzorja: »To zmago smo si zares težko priigrale. Nasproti nam je namreč stala mlada ekipa Pirana, ki se je borila do zadnje sekunde. Nas je vsekakor 'presekala' poškodba Stele, okrog katere se predvsem v napadu vrti naša igra, vendar pa smo se po tem šoku zbrale in zasluženo zmagale.«
Foto: Črtomir Goznik
Najizkušenejša ptujska igralka Ana Mihaela Ciora je Pirančan-kam nasula kar devet zadetkov.
1. A SRL (ž)
REZULTATI 4. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Piran vrtovi Istre 28:26 (16:12), Olimpija - Krim Mercator 26:36 (13:16), Casino Izola - Zagorje GEN I 33:40 (14:21), Celje Celjske mesnine - Mlinotest Ajdovščina 37:28 (15:14), Žalec - Krka 25:43 (10:25).
1.	KRIM MERCATOR 4 4 0 0 8
2.	ZAGORJE GEN -I 4 3 10 7
3.	MER. TENZOR PTUJ 4 3 0 1 6
4.	OLIMPIJA	4 2 115
5.	KRKA	3 2 0 1 4
6.	CELJE C. MESNINE 3 1 0 2 2
7.	PIRAN VRTOVI ISTRE 4 10 3 2
8.	CASINO IZOLA 4 1 0 3 2
9.	MLIN. AJDOVŠČINA 3 10 2 2
10.	VEPLAS VELENJE 3 1 0 2 2
11.ŽALEC	4 0 0 4 0
bila predvsem v zadnji tretjini tekme najslabša akterja na igrišču sodnika, ki sta z nekaterimi nerazumljivimi odločitvami razburjala kakšnih 200 gledalcev v dvorani Ljudski vrt. Omenjena zmaga pa ima tudi grenak priokus. Že tako številčno skromno četo Niko-le Bistroviča so začele redčiti še poškodbe in prav zanimivo bo videti, s kašno zasedbo bodo Ptujčanke natopile proti Krimu, ki je naslednji nasprotnik deklet v rdečih dresih. Vsekakor pa upamo, da z Ma-teševo in Majcnovo ni nič hujšega.
tp
Pomembna zmaga Ormožanov v Ljubljani: Slovan - Jeruzalem 30:31 (14:15)
SLOVAN: Župič (18 obramb - 3 x 7m), Stojanovic Hvala; Bečirovič 4, Škerlak, Koloper 7, Samaržija, Mc Dermott, Božič 5, Čemas 2, Pejko-vič, Skušek 9 (8), Božovič 2, Hrvatin, Šmejc 1. Trener: Aleš Repina
JERUZALEM: G. Čudič (12 obramb), Belec (3 obrambe); Kor-par 2, Krabonja, Melnjak 3, Bogadi, Gorenšek 5, B. Čudič 5 (1), Ivanuša, Sok 4, Hebar, Kljajič, Žuran 12, Ku-kec, Špegel. Trener: Saša Prapotnik
SEDEMMETROVKE: Slovan 8/8; Jeruzalem 4/2. IZKLJUČITVE: Slovan 6; Jeruzalem 20 minut. RDEČI KARTON: Melnjak (53 - 3 x 2).
1. A SRL (m)
REZULTATI 5. KROGA: Slovan -Jeruzalem Ormož 30:31 (14:15), Celje Pivovarna Laško - Šmartno 42:29 (19:15), Trimo Trebnje - Gorenje 28:35 (14:16), Krka - Loka 35:34 (17:17), Ribnica Riko hiše -Cimos Koper 28:33 (12:19), Maribor Branik -Slovenj Gradec 25:20 (15:11).
1.	GORENJE	5
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 5
IGRALEC TEKME: Rok Žuran (Jeruzalem Ormož).
Na Kodeljevem sta se srečali ekipi, ki nista najbolje pričeli novo prvenstvo. Obe ekipi sta si privoščili spodrsljaj proti isti ekipi - Slovenj Gradcu, Slovan
doma in Jeruzalem v gosteh. Ormožani so zaigrali tako, kot smo jih vajeni vrsto let in sicer borbeno z čvrsto obrambo ter strpno v napadu. Taka igra jim je v 9. minuti prinesla vodstvo z 7:3, ki pa je žal kratko trajalo, saj je Ljubljančanom uspela serija s 4:0, 7:7. V nadaljevanju so gostje držali prednost enega do treh zadetkov. Slovan je v igri držal vratar Župič, ki je do odmora zbral 10 obramb, od tega kar tri iz sedmih metrov. Sedememtrovke so varovancem trenerja Saše Prapotnika v tej sezoni postale rak rana (23/12)!
Začetek 2. polčasa je bil s strani Vinarjev odličen in v 39. minuti so po seriji 6:1 povedli z +6, 21:15. V zaključku so roko-metaši Slovana s pridom izkoriščali številne izključitve Vinarjev (v 2. polčasu kar 16 minut kazni) in krožnemu napadalcu Slovana Koloperju je uspelo v 54. minuti izenačiti izid na 27:27. S tremi zaporednimi zadetki je takrat »eksplodiral« najboljši igralec tekme Rok Žu-ran, ki je svojo ekipo povedel v neulovljivo vodstvo s 30:27. Veliko zmago je z 31. zadetkom v mreži Slovana potrdil Bojan Čudič.
V soboto 16. oktobra ob 19.00 uri na Hardek prihaja močna zasedba koprskega Ci-mosa.
Uroš Krstič
Rokomet • 1. B SRL (m)
16 zapravljenih nasprotnih napadov vendarle preveč ...
Sviš Pekarna 1. b srl (m) Grosuplje - Velika Nedelja Carrera Optyl 39:28 (21:11)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Meško, Majcen, Kaučič, Han-želič 2, Horvat 4, Bezjak, Veselko 2, Kneževič 1, Preac, Ivančič 5, Kovačič 1, Tušak 1, Klemenčič, Kumer 1, Špindler 11 (5), Zorec. Trener: Samo Trofenik.
Po zmagovitem nizu v 2. ligi je za rokometaše iz Velike Nedelje v višjem rangu tekmovanja na začetku nastopilo negativno obdobje, saj imajo po treh odigranih krogih na svojem kontu ničlo. Zadnji poraz so doživeli na gostovanju pri nekdanjem prvoligašu v Ivančni Gorici. Domačini so tekmo vzeli zelo resno ter si z odlično igro do konca prvega polčasa priigrali visokih deset zadetkov razlike. Igralci Sviša so izkoriščali slabe zaključke gostov v napadu ter dosegali lahke zadetke iz nasprotnih napadov.
Drugi polčas je bil bolj izenačen, saj so tudi gostje iz Velike Nedelje zaigrali bolje. Samo
REZULTATI 3. KROGA: Sviš Pekarna Grosuplje - Velika Nedelja Carrera Optyl 39:28, Alples Železniki - Pivovarna Laško B 25:23, Krško -Grča Kočevje 39:29, Škofljica - Mo-kerc Ig 33:26, Grosuplje - Sevnica 32:42, Istrabenz plini Izola - Ajdovščina 26:22.
1.	KRŠKO
2.	SVIŠ GROSUPLJE
3.	ŠKOFLJICA
4.	SEVNICA
5.	CELJE PIVO. LAŠKO B3
6.	ALPLES ŽELEZNIKI 3
7.	ISTRABENZ P. IZOLA 3
8.	GROSUPLJE
9.	GRČA KOČEVJE
10.	AJDOVŠČINA
11.	MOKERC IG
12.	VELIKA NEDELJA
ta del igre se je končal z minimalno prednostjo domačinov. Če bi Nedeljčani igrali podobno skozi celotno tekmo, bi bil poraz zagotovo manjši. Najbolj zgovoren je podatek, da so Nedeljčani na celotni tekmi zapravili kar 16 nasprotnih napadov - prav v tem elementu igre gre iskati vzrok za (pre) visok poraz.
Danilo Klajnšek
3.	CIMOS KOPER
4.	LOKA
5.	MARIBOR BRANIK
6.	TRIMO TREBNJE
7.	KRKA
8.	SLOVENJ GRADEC
9.	JERUZALEM ORMOŽ 5
10.	SLOVAN	5
11.	RIBNICA RIKO HIŠE 5
12.	ŠMARTNO 5
5	0	0	10
4	0	1	8
4	0	1	8
3	0	2	6
3	0	2	6
2	0	3	4
2	0	3	4
2	0	3	4
2	0	3	4
1	0	4	2
1	0	4	2
1	0	4	2
Rokomet • 2. SRL (m) - vzhod
Gorišničani do točke v zadnjih trenutkih tekme
Radeče MIK Celje - Moškanjci Gorišni-ca 27:27 (12:15)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Ar-
nuš, Balas, E. Bratuša, Firbas 2, Golob 5, Klemenčič 5, Korez 1, Kora-jžija, Lozinšek 2, Lukaček, Petek 6, Preac 1, Valenko 2, Zorli 3, E. Bratuša. Trener: Ivan Hrupič.
Poraz v uvodnem krogu proti Arcontu Radgoni na domačem parketu je močno zatresel gorišniški klub, saj ga v bistvu nihče ni pričakoval. Po porazu je sledilo še izjemno težko gostovanje na derbiju v Radečah, kjer si prav tako želijo hitre vrnitve v 1. B SRL.
Gostje iz Gorišnice, ki so nastopili brez Blaža Dimca (v 1. krogu je prejel rdeči karton), so tekmo odlično odprli. Posledica takšne igre je bilo njihovo vodstvo 1:6 v 9. minuti igre. Gostje so ob tem zastreljali še dve sedemmetrovki, sicer bi lahko bilo njihovo vodstvo ob koncu prvega polčasa še večje.
Radečani se seveda niso predali in so v začetku drugega dela še naprej zmanjševali prednost Gorišničanov ter nato celo povedli 21:18. Vzrok tega so bili zapravljeni in nerealizirani streli v napadu roko-metašev Moškanjcev-Gorišni-ce. V 52. minuti je na semaforju kljub temu kazalo 23:23 in tekma je bila še povsem odprta. Domačini so do konca srečanja vedno vodili z zadetkom prednosti; dvajset sekund pred koncem je bilo njihovo vodstvo 27:26. Trener gostov Ivan Hrupič je vzel minuto odmora, ki se je očitno obrestovala, saj je nekaj sekund pred koncem
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave (na fotografiji Rene Ferk) niso uspeli ponoviti uspeha iz uvodne tekme, ko so slavili proti Pomurju.
Luka Zorli iz dogovorjene akcije dosegel zadetek za veliko točko.
Danilo Klajnšek
Dobova srečnejša in spretnejša: Drava - Dobova 29:31 (15:14)
RK DRAVA PTUJ: Bedenik, Toš 1, Ferk 1, Janžekovič 4, Horvat, Bračič 9, Bezjak 7, Verdenik, Požar L. 6, Sabo, Pukšič 1, Fridrih, Dogša, Zo-lar, Bedrač, Požar J. Trener: Milan Baklan
Rokometaši Drave iz Ptuja so se v 2. krogu, ohrabreni po prvi zmagi nad Pomurjem, ponovno na domačem terenu pomerili z ekipo Dobove. Le-ta je nekoč, prav tako kot Drava, že igrala v 1. ligi. Začetek srečanja je pripadel gostom, ki so vodili
vse do 10. minute, ko je Drava prvič na tekmi povedla. Moštvi sta se nato ves čas izmenjavali v vodstvo, nobena ekipa pa ni vodila več kot za en zadetek. V 22. minuti so Ptujčani prvič povedli z dvema zadetkoma razlike. Gostje so se po nekaj napakah ptujske ekipe vrnili v igro, toda domači so predvsem po zaslugi Bračiča in Bezjaka, dveh najizkušenejših članov, v 29. minuti povedli s 14:11, kar je bila do tedaj najvišja pred-
Matej Bračič, rokometaš
Drave: »Na žalost se nam je pripetil ta poraz proti Dobovi, toda kljub vsemu sem mnenja, da smo se dobro borili. Vidi se, da so imajo gostje kar nekaj izkušenih igralcev, ki so napravili razliko in menim, da sta nam tu zmanjkala ta dva zadetka.«
nost modrih na tekmi. Polčas se je z boljšim zaključkom gostov končal z izidom 15:14.
Tudi drugi del igre so bolje pričeli domačini, ki so pove-dli s 16:14, v vratih pa je svoje dodal še Maks Dogša. Toda Do-bovci so strnili svoje vrste, zaigrali neprimerno trše v obrambi in posledica tega je bilo vodstvo 19:22 v 42. minuti. To je bil alarm za Dravo, ki je ob dveh igralcih več v polju kmalu izenačila. Ko je kakih 200 gledalcev v dvorani Ljudski vrt že sanjalo zmago, se je mladim domačim igralcem znova zalomilo. Kot se je kasneje izkazalo, je bil rezultat 23:23 zadnje izenačenje na tekmi, kajti gostje so predvsem po zaslugi nekaterih bolj izkušenih članov srečanje dokaj mirno privedli h koncu, klub temu da so domačini do konca poskušali osvojiti vsaj točko. Kljub porazu pa gredo mladim dravašem vse čestitke za borbo in željo proti Dobovi, naslednji preizkus pa jih čaka že konec tedna, ko se bodo v Gorišnici, v lokalnem derbiju, pomerili z domačim klubom Moškanjci - Gorišnica.
tp
2. SRL (m) - vzhod
REZULTATI 2. KROGA: Drava Ptuj
-	Dobova 29:31, Radeče MIK Celje
-	Moškanjci Gorišnica 27:27, Arcont Radgona - Dol TKI Hrastnik 30:37, Pomurje - Brežice 29:25.
1.	DOL TKI HRASTNIK
2.	DOBOVA
3.	POMURJE
4.	DRAVA PTUJ
5.	ARCONT RADGONA 2
6.	RADEČE MIK CELJE 2
7.	MOŠKANJCI - GOR.. 2
8.	BREŽICE	2
Boks • 30. Zlata rokavica
Zlata rokavica Roku Urbancu
Foto: Črtomir Goznik
Jernej Gajšek (BK Ring Ptuj) je dosegel eno izmed štirih »domačih« zmag.
Boks klub Ring iz Ptuja je na 30. Zlati rokavici pripravil zanimiv večer boksa v športni dvorani Gimnazije Ptuj. Tradicionalno prireditev z bogato zgodovino si je ogledalo kakšnih 350 gledalcev, ki so lahko videli devet dobrih dvobojev, v katerih so tako po množičnosti kot tudi po uspešnosti izstopali člani domačega kluba. Ti so skupno imeli v ringu kar osem svojih boksarjev, dosegli pa so štiri zmage: Blaž Škrjanec, Jernej Gajšek, Nejc Nedeljko in Mitja Dišič. Komentar njihovih nastopov in prireditve je podal glavni trener in organizator tekmovanja iz BK Ring Ivan Pučko: »Mislim, da je bila sama prireditev na visokem nivoju, tako kot tudi posamezni dvoboji, ki so si jih gledalci lahko ogledali. Iz tekmovalnega vidika mi je bilo pomembno, da so se ti naši boksarji predstavili pred domačo publiko. V klubu imamo zelo mlade fante, ki se dvigujejo iz meseca v mesec oziroma iz dvoboja v dvoboj. To so fantje, ki imajo za seboj okrog deset borb in po mojem mnenju je to vrhunsko, kar so pokazali v ringu.«
Glavno nagrado večera, zlato rokavico, si je povsem zasluženo priboril član Boks kluba Tomohawk iz Ljubljane Rok Urbanc. V kategoriji nad 91 kilogramov se je naš udeleženec lanskega svetovnega prvenstva v boksu v Milanu kar precej namučil, da je z 2:0 po točkah premagal edinega tujca na tekmovanju, Hrvata Stipana Radi-
ča. Po zmagi in osvojitvi prestižne lovorike je Urbanc povedal: »Za zmago sem se moral zelo potruditi, saj je Radič odličen tekmovalec v K1 in tudi v boksu. Sam s svojim nastopom sicer nisem najbolj zadovoljen, saj bi moral bolje zaključevati udarce. To je bila po skoraj pol leta moja prva borba, s katero sem prišel do zlate rokavice in s tem sem zelo zadovoljen.«
Strokovna komisija, ki je Ur-bancu podelila najvišji naslov, je za najboljšega mladega boksarja izbrala Roka Smrtnika, za najbolje tehnično podkovanega boksarja pa lanskega zmagovalca Mitjo Dišiča. Za najbolj borben par sta bila proglašena Vadim Krupyshev (BK Ring Ptuj) in Aljaž Venko (BK Slovenska Bistrica). Dvoboj je sicer dobil gostujoči boksar Ven-ka, ob njem pa so najbolj uživali gledalci, saj je dvoboj zajemal vse prvine boksa, ob tem pa smo videli kup spektakularnih udarcev iz obeh strani.
Od prve do tridesete Zlate rokavice je prireditev prinesla mnogo šampionov in letošnji je Rok Urbanc. V prihodnje si organizatorji želijo še boljših dvobojev in večje mednarodne veljave. Predsednik Boksarske zveza Slovenije Robert Urbanc, ki si je prireditev na Ptuju ogledal, je na koncu dodal, da si bodo na zvezi prizadevali, da bi ta turnir prerasel v tridnevno tekmovanjem pod okriljem evropske boksarske zveze.
David Breznik
Rezultati:
članice, do 54 kg: Aleksandra Šnajder (ŽBK MB) - Mateja Rajterič (Combat Academy LJ) 0:2;
mladinci, 75 kg: Nino Milošič (BK Ring Ptuj) - Rok Smrtnik (KBV Gladiator) 0:2;
člani, do 60 kg: Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) - Hasan Lutolli (BK Ring Celje) 2:0
člani, do 64 kg: Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Tadej Mernik (BK Sl. Bistrica) 0:2
člani, do 75 kg: Jernej Gajšek (BK Ring Ptuj) - Marko Rošker (ŽBK MB) člani, do 75 kg: Marko Makovec (BK Ring Ptuj) - Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) 0:2
člani, do 81 kg: Vadim Krupyshev (BK Ring Ptuj) - Aljaž Venko (BK Sl. Bistrica) 0:2
člani, do 91 kg: Mitja Dišič (BK Ring Ptuj) - Matic Samastur (BK Sl. Bistrica) 2:0
člani, nad 91kg: Rok Urbanc (BK Tomohawk LJ) - Stipan Radič (BK Omega Zagreb) 2:0
-	pokal za najboljšega tehničnega boksarja: Mitja Dišič (BK Ring Ptuj)
-	pokala za najbolj borben par: Vadim Krupyshev (BK Ring Ptuj) in Aljaž Venko (BK Sl. Bistrica)
-	pokal za najmlajšega zmagovalca: Rok Smrtnik (KBV Gladiator)
-	pokal ZLATA ROKAVICA 2010: Rok Urbanc (BK Tomohawk LJ)
Namizni tenis m 1. SNTL (m, ž)
Točke za državne prvake in prvakinje
Sobota pozno popoldne je bila za ljubitelje namiznega tenisa nekaj posebnega, saj se ne zgodi ravno vsaki dan, da na Ptuju gostujejo dvojni državni prvaki. To se je tokrat zgodilo, saj je moški del NTK Ptuj gostil Kemo Puconce, dekleta pa Fu-žinar Interdiskont iz Raven na Koroškem. Razlika med prvakoma je ta, da igralke Fužinarja v Sloveniji praktično nimajo prave konkurence, medtem ko fantje iz Puconcev bijejo hud boj z Mariborčani, Sobočani in Novomeščani.
V moškem dvoboju so domačini želeli, da bi osvojili kakšno točko, vendar se jim tokrat ni izšlo. Še najbližje temu je bil najstarejši domači igralec Bojan Pavič, ki je imel proti Škrabanu več zaključnih žog (2:0 v nizih, 10:8, 13:12), vendar je slednji vse ubranil in nato popolnoma preobrnil tok tekme. Odlično predstavo, za slovenske razmere pravi namiznoteniški spektakel, so gledalci lahko videli tudi v dvoboju Piljak - Ropoša, kjer so se prvi trije nizi končali na razliko (11:13, 17:15, 13:15), nato pa je Ropoša zadnji niz dobil suvereno. Ta dvoboj je bil prava reklama za namizni tenis, v katerega je veliko energije vložil tudi trener gostov, nekdanji odlični igralec Štefan Kovač.
Tako so igralci NTK Ptuj v prvih treh krogih gostili dve ekipi iz samega vrha prvenstvene razpredelnice (Krko in Kemo Puconce) ter gostovali v Rakeku. Dve osvojeni točki pomenita izpolnjen načrt.
Mlade Ptujčanke so bile najprijetnejše presenečenje tekmovanja v minuli sezoni, v podobnem tempu so priče-
Foto: Črtomir Goznik
Rojkova je dosegla edino zmago za NTK Ptuj, odlično igro pa je prikazala tudi v dvoboju s Kasabovo.
le tudi letošnjo sezono, ko so bile uvodoma dvakrat uspešne. Nesporno je, da se razvijajo v odlične igralke, vendar je to v tem trenutku še premalo, da bi se enakovredneje kosale proti ekipi državnih prvakinj iz Raven na Koroškem, ki ima res močno igralsko zasedbo. Vesna Rojko je osvojila edino domačo točko, ko je premagala tretjo igralko Fužinarja Katjo Šapek, blizu zmagi pa je bila tudi proti Asji Kasabovi. V odličnem dvoboju je proti izjemni Rusinji v petem nizu že vodila 9:8, a je tekmica osvojila tri zaporedne točke in slavila. Vesna je kljub temu dokazala, da je zasluženo slovenska reprezentantka, saj je bila po dolgem času prva, ki je Kasabovo pripeljala na rob poraza.
i. SNTL (ž)
i. SNTL (m)
REZULTATI 3. KROGA: Ptuj - Fu-žinar Interdlskont 1:5, Kajuh Slovan
-	Ljubljana 3:5, Muta - Iskra Avto-elektrika 5:3, Logatec - Ilirija 5:2, Arrigoni Izola- Sobota 5:1.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT	3	3 0 6
2.	UUBUAMA	3	3 0 6
3.	ARRIGONI IZOLA	3	2 14
4.	MUTA	3	2 14
5.	PTUJ	3	2 14
6.	I LIRIJA	3	12 2
7.	ISKRA AVTOELEKTRIKA	3	12 2
8.	LOGATEC	3	12 2
9.	KAJUH SLOVAN	3	0 3 0
10.	SOBOTA	3 0 3 0
PTUJ - FUŽINAR INTERDISKONT 1:5
Zera - Kasabova 0:3, Rojko - Ša-pek 3:1, Terbuc - Fajmut 1:3, Rojko
-	Kasabova 2:3, Zera - Fajmut 0:3, Terbuc - Šapek 0:3.
REZULTATI	3. KROGA: Ptuj -Kema Puconci 0:5, Sobota - Finea Maribor 1:5, Tempo Velenje - Krka 2:5, Muta- Edigs Mengeš 5:1, Ilirija
-	Rakek 5:1.
1.	KEMA PUCONCI	3 3 0 6
2.	KRKA	3 3 0 6
3.	FINEA MARIBOR	3 3 0 6
4.	SOBOTA	3 2 1 4
5.	PTUJ	3 1 2 2
6.	I LIRIJA	3 12 2
7.	TEMPO VELENJE	3 12 2
8.	MUTA	3 1 2 2
9.	EDIGS MENGEŠ	3 0 3 0
10.	RAKEK	3 0 3 0
PTUJ - KEMA PUCONCI 0:5
Ovčar - Horvat 1:3, Pavič - Škra-ban 2:3, Piljak - Ropoša 1:3, Pavič
-	Horvat 0:3, Ovčar - Pelcar 1:3
DK, JM
Strelstvo • 2. krog mednarodne First lige
Zmagovalna trojica pretekle sezone na vrhu
Pretekli vikend se je na mestnem strelišču na Ptuju, z drugim turnirjem, nadaljevalo streljanje v mednarodni First ligi v streljanju z zračno pištolo.
Prvo zmago v sezoni je dosegel najtrofejnejši strelec tega tekmovanja, večkratni skupni zmagovalec in prvak pretekle sezone, Aleksander Ciglarič, ki je dosegel 579 krogov in na drugem mestu premagal klubskega kolega Boštjana Simo-niča s 576 krogi in tretjo Ptuj-čanko Majdo Raušl s 574 kro-
gi. Omenjena trojica je v lanski sezoni slavila tudi v skupnem seštevku, v enakem vrstnem redu, nedvomno pa lahko tudi tokrat pričakujemo, da se bodo ti strelci znova potegovali za skupno zmago. Dobri uvrstitvi sta dosegla še tretji strelec iz Miklavža Simon Simonič, ki je s 566 krogi osvojil 6. mesto in Zlatko Kostanjevec, ki je s 564 krogi osvojil 7. mesto. Po pričakovanju visokega rezultata iz prvega turnirja ni uspel potrditi Juršinčan Simon Si-
monič ml., ki je s 562 krogi osvojil 8. mesto. Med mlajšimi strelci, ki se kalijo v tej močni mednarodni zasedbi, sta se zelo dobro odrezala tudi Kevin Venta, SD Kovinar Ormož in Ptujčanka Mateja Pešakovic, ki sta s 562 in 556 krogi osvojila 10. in 15. mesto.
V ekipnem seštevku je z visokimi 1721 krogi zmagala ekipa SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pred domačo prvo eki-
po SK Ptuj Petlja s 1692 krogi na drugem mestu in Madžari iz Zalaegerszega s 1683 krogi na tretjem mestu. Prvo četverico ekip, ki je znatneje odstopala od konkurence, pa zaključuje ekipa iz Juršincev s 1682 krogi.
Tretji turnir First lige se bo, v organizaciji SD Jožeta Ke-renčiča Miklavž, odvijal zadnji vikend v oktobru, na strelišču OSZ v Ormožu.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gönc
Z zmago Aleksandra Ciglariča na 2. turnirju First lige, drugim mestom Boštjana Simoniča in tretjim domačinke Majde Raušl se je na Ptuju ponovil scenarij končnega skupnega seštevka lanske sezone.
Rezultati domačih strelcev			42. Stanislav Golc,	PTUJ	52T
Spodnjega Podravja:			43.	Sagadin Borut, 44.	Niko Pšajd,	PTUJ JUR	5 2 5
1. Aleksander Ciglarič,	JKM	5T9 krogov	45. Žan Mir,	JKM	5lT
2. Boštjan Simonič,	JKM	5TB	46. Rok Veršič,	PTUJ	5lB
3. Majda Raušl,	PTUJ	5T4	47. Bojan Mir,	JKM	5Oa
6. Simon Simonič,	JKM	5BB	48. Gregor Polajnko,	KOV	4Bl
7. Zlatko Kostanjevec,	PTUJ	5B4	49. Tomi Jevšovar,	KOV	459
8. Simon Simonič ml.,	JUR	5B3			
10. Kevin Venta,	KOV	5B2	Ekipni rezultati 2. turnirja:		
11. Ludvik Pšajd,	JUR	5Bl			
	JUR	55T	1. SD Jože Kerenčič A	lT2l	
14. Mirko Moleh,					
15. Mateja Pešakovic,	PTUJ	55B	2. SK Ptuj A	lB92	
16. Miran Miholič,	JKM	555	3. PLE Zalaegerszeg A	lBSa	
18. Robert Šimenko,	PTUJ	554	4. SD Juršinci	lBS2	
23. Slavko Ivanovic,	DOR	54T	5. SD Štefan Kovač Turnišče 1B5S		
25. Uroš Pešakovic,	PTUJ	542	6. SD Alzas	lB5a	
29. Grega Novak,	KOV	54O	7. Region Sud AUT	lBa5	
34. Rok Pučko,	JUR	5aB	8. SD Kovinar Ormož	lBal	
35. Dragoljub Poledica,	JKM	5aB	9. SK Ptuj B	lBaO	
36. Jernej Peteršič,	DOR	5a5	10. PLE Zalaegerszeg B	lBaO	
37. Alojz Trstenjak,	JKM	5a4	11. SD Jože Kerenčič B	lB25	
38. Staša Simonič,	DOR	5a4	12. SD Dornava	lBlB	
39. Franc Bedrač,	DOR	5a2	13. TUS Fehring	lOT9	
41. Tina Novak,	KOV	529	14. SD Juršinci B	lO59	
Nogomet • 3. SNL vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Zmaga Podvincev za mir v hiši ...
3. SNL - vzhod: vnovična poraza Stojncev in Bistrice
V 8. krogu sta Stojnci in Bistrica ponovno izgubila ter tako vknjižila že šesta poraza, s čimer se nahajata pri samem dnu prvenstvene razpredelnice. Družbo jima dela le še lanskoletni drugoligaš iz Šentjurja. Nogometaši Stojncev so gostovali v Kuzmi pri Tromejniku, kjer niso igrali slabo, vendar na žalost ponovno izgubili. Domačini so kmalu po doseženem vodilnem zadetku (2:1, 55. minuta) ostali z igralcem manj na igrišču, te prednosti pa nogometaši iz Stojncev niso uspeli izkoristiti. Nič bolje se ni godilo bistriškim nogometašem, ki so izgubili na domačem igrišču, zato je poraz toliko bolj boleč. V teh zadnjih krogih bo treba strniti vrste in čim prej nabirati točke, saj sedaj zaostanek za najbližjimi tekmi znaša že velikih sedem točk. Najvišjo zmago tega kroga so dosegli nogometaši celjskega Simer šampiona, ki so »prerešetali« mrežo gostov iz Dravograda. V derbiju kroga so Odranci »vzeli« mero Malečniku ter obenem izkoristili domači poraz Kovinarja in se sami znašli na vrhu prvenstvene razpredelnice. V Veržeju so domačini ugnali Šentjur, zmaga pa je toliko slajša, ker je bila dosežena v zadnjih trenutkih sodnikovega podaljška. Paloma je ponovno okusila slast zmage; tokrat je bila uspešnejša od Čarde.
REZULTATI 8. KROGA: Tromejnik G Kalamar - Stojnci 2:1 ( 1:1), AHA EMMI Bistrica - Grad 1:2 (0:0), Teh-nostroj Veržej - MU Šentjur 3:2 (1:1), Kovinar Štore - Zreče 1:2 (0:0), Paloma - Čarda 3:0 (0:0), Odranci -Malečnik 3:1 (0:0), Simer šampion - Koroška Dravograd 8:0 (3:0).
1.	ODRANCI	8	6 1	1 27:11	19
2.	KOVINAR ŠTORE 8	5	1	2	16:12	16
3.	GRAD	8	4	3	1 17:12	15
4.	MALEČNIK	8	4	13	16:13	13
5.	SIMER ŠAMP.	8	3	3	2	20:11	12
6.	CARDA	8	3	3	2	10:9	12
7.	ZREČE	8	3	3	2	10:9	12
8.	TEH. VERŽEJ	8	4	0	4	17:22	12
9.	TROMEJNIK	8	3	2	3	11:13	11
10.	PALOMA 8	3 2 3	9:12	11
11.	KOROŠKA D. 8	3 2 3	12:19	11
12.	A. E. BISTRICA 8	1 1 6	18:21	4
13.	MU ŠENTJUR 8	1 1 6	9:18	4
14.	STOJNCI 8	116	9:19	4
TROMEJNIK G KALAMAR -STOJNCI 2:1 (1:1)
STRELCA: 1:0 Čontala (35), 1:1 Milošič (44), 2:1 Čontala ( 55. z 11
m)
STOJNCI: Zajc, Janžekovič, To-polovec (od 57. Leben), Klinger, S. Meznarič, Fridauer (od 75. Ratek), Milošič, Turkuš, Kokot, Nežmah (od 66. P. Meznarič), Mikulec. Trener: Robert Težački.
AHA EMMI BISTRICA -GRAD 1:2 (1:2)
STRELCI: 1:0 Divjak (7), 1:1 Fujs (26), 1:2 Benkič (34)
AHA EMMI BISTRICA: Danilovič, Levart (od 70. Jelenko), Ramot (od 60. Hrušman), Hren, Rojko, Korošec, Razboršek, Čander, Divjak, Iršič (od 55. Mlinar), Lemezovič. Trener: Mla-den Dabanovič.
Štajerska liga
Nogometaši iz Zavrča so še naprej prepričljivo prvi na prvenstveni razpredelnici, šest točk za njimi zaostaja ekipa Šoštanja, ki pa ima eno odigrano srečanje manj. Tokrat so moč završke ekipe izkusili nogometaši iz Slovenj Gradca, ki so prejeli pet zadetkov. Slabši rezultati od pričakovanj so vnesli nekoliko nemira v Podvince in njihovi nogometaši so si zaradi miru srčno želeli zmage. Na koncu so jo v tekmi proti nogometašem iz Rogaške Slatine dosegli. Vodi-
Foto: Črtomir Goznik
Podvinčani (na fotografiji Marko Novak) so proti igralcem Rogaške slavili drugič v tem prvenstvu.
li so že po prvem polčasu, v drugem pa so zmago z zadetkom Jurška le še potrdili. Malo preseneča visoki poraz Ormožanov v Poljčanah, kjer so bili domači napadalci zelo razpoloženi in so gostom zabili štiri zadetke. Med ekipe, ki jim nikakor ne gre, spadajo nogometaši iz Gerečje vasi, ki so kljub solidni igri doživeli minimalni poraz v Rušah. Pri rezultatu 1:1 so zapravili vsaj dve odlični priložnosti, kaznovani pa so bili z zmagovitim zadetkov domačinov.
REZULTATI 8. KROGA: Zavrč - Koroške Gradnje 5:0 (3:0), Boč Poljčane - Carrera Optyl Ormož 4:0, (1:0), Pohorje - ZAVA Gerečja vas 2:1 (1:1), Mons Claudius - Šoštanj 0:3 (0:1), Peca - Marles Hiše 0:1 (0:1), Šmarje pri Jelšah - Tehnotim Pesnica 2:1 (0:0), Podvinci - GIC Gradnje Rogaška 4:2 (3:2).
1.	ZAVRČ	8 8	0 0	29:5	24
2.	ŠOŠTANJ	7	6	0 1	28:5	18
3.	POHORJE	8 5	0 3	21:13	15
4.	TEH. PESNICA	8 5	0 3	15:11	15
5.	PECA	8 4	1 3 9:9	13
6.	ŠMARJE PRI J.	7	3	2	2	20:13	11
7.	BOČ POLJČANE	8 3	2	3	15:13	11
8.	MARLES HIŠE	8 3	0 5	11:21	9
9.	GIC ROGAŠKA	8 3	0 5	12:24	9
10.	PODVINCI -1 8	2	3	3	14:18	8
11.	OPTYL ORMOŽ 8	2	2	4	9:19	8
12.	ZAVA GER. VAS 8	1	3	4	8:16	6
13.	MONS CLAUD. 8	2	0	6	8:17	6
14.	KOROŠKE G. 8	1	1	6	8:23	4
ZAVRČ - KOROŠKE GRADNJE 5:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Gabrovec (31), 2:0 Marinič (37), 3:0 Šnajder (45), 4:0 Fruk (73), 5:0 (Murat (88)
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Lenart, Murko, Rumež (od 63. Fruk), Murat, Marinič, Darmopil, Čeh, Fridl (od 54. Antolič), Šnajder (od 58. Vinkovič). Trener: Miran Emeršič.
BOČ POLJČANE -CARRERA OPTYL ORMOŽ 4:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Šket (25), 2:0 Šket (58), 3:0 Pinter (83), 4:0 Pepelnak ( 88. iz 11m)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnajder, Štiberc, Druzovič, Fijavž, Kolarič, Zorman (od 60. Srša), Habjanič, He-bar, Jurčec, Zadravec (od 63. Krajnc), Piberčnik. Trener: Aleš Jurčec.
POHORJE - ZAVA GEREČJA VAS 2:1 (1:1)
STRELCA: 1:0 Hriberšek (13), 1:1 Draškovič (38), 2:1 Hriberšek (73)
ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Kaisesberger, Draškovič, Lončarič, Miha Lešnik (od 78. Vnuk), Šešo, Ku-kec, Kokot, Gerečnik, Benko, Miha Lešnik. Trener: Franc Žitnik.
PODVINCI - GIC GRADNJE ROGAŠKA 4:2 (3:2)
STRELCI: 0:1 Tadina (7), 1:1 Novak (15), 2:1 Kupčič (25), 2:2 Drofenik (43), 3:2 Brumen (45), 4:2 Juršek (68)
PODVINCI: Šeruga, Šebela, Ku-serbanj, Brumen, Bezjak (od 83. Mulej), Lah, Novak, Juršek, Kupčič (od 55. Ivančič), Petrovič (od 88. Slodnjak), Toplak. Trener: Damjan Bezjak.
1. liga MNZ Ptuj: Videm prvi ugnal Središče
REZULTATI 7. KROGA: OPLOTNICA - APAČE 0:0 PRAGERSKO - GORIŠNICA 0:3 (0:1)
STRELEC: 0:1 Muršič (30), 0:2 Muršič (80), 0:3 Muršič (85) ROGOZNICA - DORNAVA 3:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Stanet (26), 1:1 Fric (59. avtogol), 1:2 Belšak (70), 2:2 Rožnar (80), 3:2 Rižnar (82) SKORBA - HAJDINA 1:4 (0:3) SRELCI: 0:1 Kurež (3), 0:2 Gaiser (19), 0:3 Gaiser (40), 1:3 U. Krajnc (49. iz 11-m), 1:4 R. Krajnc (60)
VIDEM - SREDIŠČE OB DRAVI 2:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Merc (30), 1:1 Iva-nuša (70), 2:1 Merc (85) BUKOVCI - LOVRENC 1:1 (0:1)
PODLEHNIK - SLOVENJA VAS 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Vrečar (44), 2:0 Trafela (80), 2:1 Zupanič (85), 3:1 Bezjak (90) LESKOVEC - HAJDOŠE 2:0 (1:0)
STRELCA:	1:0 Zavec (13),				2:0
Šmigoc (83)					
1. MAKOLE	7 6	0	1	20:8	18
2.TRŽEC	7 6	0	1	28:18	18
3. GRAJENA	7 5	2	0	28:5	17
4. PODVINCI A. P.	7 5	0	2	26:9	15
5. LESKOVEC	7 4	0	3	11:18	12
6. PODLEHNIK	7 3	2	2	18:11	11
7. CIRKULANE	7 3	0	4	11:16	9
8. MARKOVCI	7 3	0	4	13:21	9
9. ZG. POLSKAVA	7 2	1	4	9:16	7
10. HAJDOŠE	7 1	1	5	7:23	4
11. SLOVENJA VAS	7 0	2	5	4:11	2
12. SP. POLSKAVA	7 0	0	7	9:28	0
STRELCA: 0:1	Tominc (6), 1:1				Ko-
zel (69)					
1. SREDIŠČE OB D. 7	6	0	1	18:4	18
2. HAJDINA 7	5	1	1	17:6	16
3. SKORBA 7	5	1	1	15:7	16
4. LOVRENC 7	3	3	1	12:5	12
5. BUKOVCI 7	3	1	3	12:15	10
6. DORNAVA 7	3	0	4	14:14	9
7. OPLOTNICA 7	2	3	2	7:9	9
8. APAČE 7	2	3	2	16:12	9
9. GORIOŠNICA 7	2	2	3	11:14	8
10. ROGOZNICA 7	1	2	4	8:19	5
11. VIDEM 7	1	1	5	7:15	4
12. PTAGERSKO 7	1	0	6	8:25	3
2. liga MNZ Ptuj: pet zadetkov Skrbinška
REZULTATI 7. KROGA: TRŽEC - MARKOVCI 8:4 (3:1) STRELCI: 0:1 Janžekovič (17), 1:1 Pernek (22), 2:1 Skrbinšek (35), 3:1 Emeršič (37), 4:1 Skrbinšek (56), 5:1 Skrbinšek (59), 5:2 Štrafela (63), 6:2 Skrbinšek (70), 7:2 Skrbinšek (76), 7:3 Štrafela (78), 8:3 Krajnc (82), 8:4 Šmigoc (87)
ZGORNJA POLSKAVA - PODVIN-CI AGROCENTER PTUJ 2:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Modrič (17. iz 11-m), 1:1 Klajderič (20), 2:1 Smogavec (70)
Veteranske lige MNZ Ptuj: le še Drava s polnim izkupičkom
35 - ZAHOD
REZULTATI 5. KROGA: Hajdina -Podlehnik 3:1, Mons Claudius - Boč 5:2, Lovrenc - Pragersko 2:1, Pol-skava - Pohorje Oplotnica 0:1.
1.	POLSKAVA 5 4 0 1 6:2 12
2.	POHORJE OPL. 5 3 11 16:8 10
3.	MONS CLAUD. 5 3 1 1 14:7 10
4.	PRAGERSKO 5 2 12 11:7 7
5.	PODLEHNIK 5 2 1 2 9:9 7
6.	BOČ	5 2 0 3 10:10 6
7.	HAJDINA 5 1 0 4 6:16 3
8.	LOVRENC 5 1 0 4 5:18 3 35 - VZHOD
REZULTATI 5. KROGA: Drava -Grajena 3:2, Skorba - Borovci 14:2, Prepolje - Videm 1:2, Dornava - Bukovci 6:0.
1.	DRAVA PTUJ 5 5 0 0 25:5 15
2.	SKORBA 5 4 0 1 34:9 12
3.	DORNAVA 5 4 0 1 19:6 12
4.	VIDEM 5 3 1 1 16:8 10
5.	BUKOVCI 5 2 0 3 8:23 6
6.	GRAJENA 5 1 1 3 8:17 4
7.	BOROVCI 5 0 0 5 5:35 0
8.	PREPOLJE -1 5 0 0 5 3:13 -1 VETERANI - 40
REZULTATI 5. KROGA: Podvinci - Leskovec 0:5, Markovci - Ormož 2:0, Tržec - Zgornja Polskava 1:1, Gorišnica - Apače 2:1.
1.	MARKOVCI	5	4	0	1	20:3	12
2.	ZG. POLSKAVA	5	3	2	0	10:5	11
3.	GORIŠNICA	5	3	0	2	11:8	9
4.	ORMOŽ	5	3	0	2	10:9	9
5.	TRŽEC	5	1	2	2	8:18	5
6.	LESKOVEC	5	1	1	3	9:8	4
7.	APAČE	5	1	1	3	8:17	4
8.	PODVINCI	5	1	0	4	4:12	3
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Izpopolnjevalni seminar Društva nogometnih trenerjev Ptuj
Društvo nogometnih trenerjev Ptuj organizira brezplačen izpopolnjevalni seminar, ki bo v četrtek, 21. 10. 2010 ob 16. uri, na Mestnem stadionu v Ptuju, Čučkova ulica 7.
Tema seminarja je sistem igre 1-4-2-3-1, kontinuiran napad z zaključkom na vrata. Temo bodo prikazali igralci članske ekipe Labod Drava, pod vodstvom trenerja PRO Bojana Špehonje.
S prisotnostjo na seminarju, si trener pridobi 10 točk, za podaljšanje licence v letu 2011! Prijavite se s prijavnico po faxu: 78 77 631 ali e-pošti: info@sport-ptuj.si do ponedeljka, 18. 10. 2010! Vse dodatne informacije na tel.: 051 310 009 (prof. Boštjan Zemljarič).
Kegljanje
Ptujska dekleta slavila v derbiju kroga
Ptujske kegljavke so očitno v dobri formi, saj so slavile še četrto zaporedno zmago v novem prvenstvu, s katero se sedaj povsem nahajajo na vrhu prvenstvene razpredelnice. Tokrat so v derbiju neporaže-nih ekip slavile proti Rudarju. Po posamičnih obračunih je bil rezultat izenačen, 3:3, zaradi boljšega skupnega rezultata podrtih kegljev (+21) pa so dve dodatni točki in skupna zmaga pripadle Ptujčankam.
Moški del ekipe je v Žalcu moral priznati premoč svojim domačinom, ki so slavili visoko zmago. Edino točko za Dravo Deta Center je dosegel Boris Premzl.
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 4. KROGA: Rudar	-Drava Deta Center 3:5, Gašper Koro-tan I. - Nafta 2:6, Lanteks III. - Šoštanj 8:0, Ceršak - Litija 5:3.
1.	DRAVA DETA CENTER4 4 0 0	8
2.	RUDAR 4 3 0 1	6
3.	CERŠAK 4 3 0 1	6
4.	GAŠPER KOROTAN 4 2 0 2	4
5.	LANTEKS III. 3 2 0 1	4
6.	NAFTA 4 2 0 2	4
7.	LITIJA 3 10 2	2
8.	KOMCEL 3 0 0 3	0
9.	ŠOŠTANJ II. 3 0 0 3	0
RUDAR - DRAVA DETA CENTER 3:5 (3007 -3028)
DRAVA DETA CENTER: Krušič 532, Plajnšek 120 - Kozoderc 376, Fridl 527, Planinc 502, Kolar 485, Bombek 486.
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 4. KROGA: Žalec Petrol - Drava Deta Center Ptuj 7:1, Prepolje - Piramida 5:3, Rile Servis
Foto: Črtomir Goznik
Melita Krušič (KK Drava Deta center)
-	Radenska II. 5:3, Litija 2001 - Lokomotiva Dixi 5:3, Gašper Korotan
-	Nafta 5:3.
1.	ŽALEC PETROL 4 4 0 0	8
2.	LOKOMOTIVA DIXI 4 3 0 1	6
3.	DRAVA DETA CENTER4 3 0 1	6
4.	GAŠPER KOROTAN 4 3 0 1	6
5.	PREPOLJE 4 2 0 2	4
6.	NAFTA 4 1 1 2	3
7.	LITIJA 2001 4 1 1 2	3
8.	RADENSKA II. 4 1 0 3	2
9.	RILE SERVIS 4 1 0 3	2
10.	PIRAMIDA 4 0 0 4	0
ŽALEC PETROL - DRAVA DETA CENTER 7:1 ( 3301
-	3169)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 491, Sušanj 523, Kozoderc 558, Premzl 553, Čuš 514, 530 Čeh
PREPOLJE - PIRAMIDA 5:3 (3249 - 3182)
PREPOLJE: Ogrizek 535, Dremelj 527, M. Kirbiš 541, F. Kirbiš 577, Or-nik 530, J. Kirbiš 539.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽNL
Krka močnejša od Pomurja
Včasih je bila tekma med Krko in Pomurjem pravi derbi v slovenski ženski nogometni ligi. Tokrat ni bilo tako, saj so Novomeščanke zelo napredovale in sedaj brez težav premagujejo svoje tekmice z veliko razliko. Malo preseneča drugo mesto igralk iz Velenja, ki so v tem krogu premagale Dornavčanke.
REZULTATI 6. KROGA: Rudar Škale - Dornava 7:0 (4:0), Krka -Pomurje Beltinci 6:0 (4:0), HV TOUR Slovenj Gradec - Maribor 2:0 (0:0), Velesovo Kamen Jerič - Jevnica 1:6 (0:2).
1.	KRKA 6 6 0 0 36:1 18
2.	RUDAR ŠKALE 6 4 1 1 23:6 13
3.	SLOV. GRADEC 6	4	0	2	18:9	12
4.	POMURJE - B. 6	3	1	2	21:13	10
5.	JEVNICA 6	2	2	2	18:11	8
6.	MARIBOR 6	2	0	4	9:16	6
7.	VELESOVO JERIČ6	1	0	5	6:36	3
8.	ŽNK DORNAVA 6	0	0	6	2:41	0
RUDAR ŠKALE - ŽNK DORNAVA 7:0 (4:0)
ŽNK DORNAVA: Alenka Murko, Patricija Golob, Maja Skaza, Mateja Arnuš, Saša Ljubec, Daša Grdina, Lucija Hameršak, Kaja Štelcer, Nina Podhostnik, Saša Fras, Milec Gabrijela. Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Odbojka • 3. DOL (ž), 1. krog
Po pričakovanjih zmaga za ŽOK Ptuj
ZOK Ptuj - Kurent Ptuj 3:0 (5, 15, 18)
ŽOK PTUJ: Kramberger, Breznik, Vidovič, Kokol, Intihar, Nimac, Zupa-nič, Vindiš, Kosi, Islamovič, Andjel-kovič, Krajnc, Leskovar. Trenerka: Jasna Zajšek
KURENT PTUJ: Donaj, Potočnik, Dobnik, Segulin, Horvat, Reš, Ter-buc, Valič, Ivančič, Kmetič. Trener: Martin Kurež
Mestni dvoboj med odboj-karicami Ptuja in Kurentom je bil, glede na papirnato moč ekip, odločen že pred tekmo. Ta teza se je udejanjila tudi na igrišču, saj so odbojkarice ŽOK Ptuj pokazale, da so v tem trenutku vsaj za razred ali dva boljše od svojih tekmic. V prvem setu smo videli enosmerni promet, saj je trenerka Jasna Zajšek imela na igrišču prvo postavo, ki je nabirala točko po točko in igralke Kurenta so skupno osvojile le pet točk. Njihov trener Martin Kurež je skozi vso tekmo eksperimentiral s postavo in drugi set je
bil malo bolj izenačen. Skupno so igralke Kurenta imele pred začetkom prvenstva le sedem treningov, zato se je videla njihova neuigranost. Drugi set se je tako končal z rezultatom 25:15 za ekipo Ptuja, ki je ta del tekme dobila s kombinirano ekipo, oziroma z igralkami, ki niso nosilke igre. Pozitivno presenečenje so z borbeno in zavzeto igro v polju pripravile odbojkarice Kurenta v tretjem setu, v katerem so do sedemnajste točke vodile, potem pa so igralke Ptuja z izkušnjami, znanjem in predvsem z veliko večjo kvaliteto v igri prišle do zmage 25:18 in do končne zmage 3:0 v nizih.
Glede na prikazano imata naši ekipi v tretji ligi v letošnji sezoni popolnoma različne tekmovalne cilje: ŽOK Ptuj bo strmel proti vrhu in preboju v 2. slovensko ligo, medtem ko si bo izredno mlada ekipa OK Kurent predvsem nabirala tekmovalne izkušnje.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Igralke ŽOK Ptuj so proti ekipi Kurenta potrdile primat na Ptuju.
Judo • 1. slovenska liga
Impol še edini 100%
S turnirji v Gorišnici, Ljubljani in v Slovenski Bistrici se je nadaljevalo ekipno tekmovanje v letošnji 1. ligi.
V	Gorišnici sta gostovali ekipi JK Duplek in JK Z'dežele Sankaku. V prvem dvoboju sta se srečala JK Duplek in JK Gorišnica. V kategoriji do 60 kg in 66 kg JK Gorišnica ni imela predstavnikov, tako da sta Dorijan Jamnišek in Tadej Senekovič zmagala brez borb in JK Duplek zagotovila vodstvo 2:0. V kategoriji do 73 kg je Tadej Čeh z ipponom premagal Branka Kralja, Tadej Mulec pa v kategoriji do 81 kg Marjana Majcna in JK Duplek je povedel že s 4:0. V kategorijah do 90 kg, do 100 kg in nad 100 kg so za Gorišnico zmagali David Kukovica, Denis Rus in Damjan Fras, tako da se je dvoboj končal z rezultatom 4:3 (40:30) za JK Duplek.
V	drugem dvoboju sta se nato srečala JK Duplek in JK
Lestvica po dveh krogih:
JK Impol JK Sankaku JK Olimpija JK Branik Broker JK Duplek JK Železničar JK Gorošnica JK Šiška JK Drava Ptuj
8 točk 6 6 4 4 3 2 2 1
Z'dežele Sankaku, dvoboj pa se je končal z rezultatom 4:3 (35:27 ) v korist JK Z'dežele Sankaku.
V	zadnjem dvoboju sta se srečala JK Gorišnica in JK Z'dežele Sankaku, edini točki za Gorišnico pa sta prispevala David Kukavica in Denis Rus.
Dvoboji v Ljubljani: JK Šiška - JK Branik Broker 2:5 (15:40)
JK Branik Broker - JK Drava Ptuj 5:2 (47:20)
JK Šiška - JK Drava Ptuj 4:3 (37:30)
V	Ljubljano je Drava odpotovala zelo oslabljena, saj so zaradi poškodb manjkali štirje tekmovalci. Proti Braniku so Ptujčani nastopili s samo štirimi tekmovalci in osvojila dve zmagi v najlažjih kategorijah (Adrijan Gomboc in Simon Mohorovič). Dvoboj proti Šiški je bil zelo tesen, ampak brez dveh tekmovalcev je bil boj za zmago pretežak. Tri dvoboje so dobili Adrijan Gomboc, Simon Mohorovič in Nejc Kučan v najtežji kategoriji.
Dvoboji v Slov. Bistrici: JK Impol - JK Železničar 5:0 (50:0)
JK Železničar - JK Olimpija 2:4 (20:37)
JK Impol - JK Olimpija 3:3 (30:25)
Sebi Kolednik
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Estonci podali opozorilo, naši pripravljeni
Reprezentanca Ferskih otokov (!) je poskrbela za nov rekordni obisk tekem slovenske reprezentance na domačih tleh, saj si je petkovo tekmo na novem stadionu v Stožicah ogledalo skoraj 16 tisoč gledalcev. Ta podatek pove največ o tem, kakšen status v Sloveniji trenutno uživa naša nacionalna nogometna reprezentanca. Tega lahko v tem trenutku mirno primerjamo s tistim v nogometno najbolj razvitih državah, kjer se, ne glede na tekmeca, na tekmah državnih reprezentanc napolnijo stadioni. »Pomembno je podpreti domačo ekipo, ne glede na to, ali je tekmec Anglija, Brazilija, Argentina ali morda Luksemburg, San Marino ali Ferski otoki,« je razmišljanje, ki je v teh trenutkih močno zakoreninjeno med slovenskimi navijači. Nogometni navdušenci še zdaleč niso pozabili, kako je slovenska izbrana vrsta nastopala na SP v Južni Afriki, kjer je s svojimi igrami pustila viden pečat.
Začetek novega kvalifikacijskega ciklusa v septembru ni bil obetaven (poraz z Irci v Mariboru), a je že druga tekma v Beogradu pokazala, da naši niso pozabili igrati dobrega nogometa. Pred novim druženjem jih je kar nekaj zableste-lo v najmočnejših evropskih ligah - svoje zvezdne trenutke so doživeli Iličič in Bačinovič v Palermu, Handanovič v Udi-neseju, Brečko v Kolnu, Matavž v Groningenu, Cesar v Chievu, Birsa v Auxerru, Šuler v Gen-tu ... To je že dalo slutiti, da bo imel Kek pri sestavljanju začetne enajsterice za tekmo s Fer-skimi otoki »sladke skrbi«, koga poslati na igrišče. Predvsem je bilo veliko namigovanj, da naj bi tekmo začel trenutno najbolj vroč slovenski nogometaš Josip Iličič. Matjaž Kek je ves val navdušenja okoli Iličiča poskušal
Zakaj Ptuj in Kidričevo?
Čeprav je državna reprezentanca pred vsako tekmo v kvalifikacijskem ciklusu za SP bivala in se pripravljala na Ptuju (igrala v Mariboru), so se nekateri novinarji spraševali, zakaj se Kekovi izbranci za tekmo proti Ferskim otokom ne pripravljajo na Brdu, ki je bližje Ljubljani, ampak na Ptuju in v Kidričevem. »Tukaj imamo izjemne pogoje, zato ne vidim razloga za menjavo,« je bil jasen Marko Šuler.
___:_
Foto: Črtomir Goznik
Tim Matavž je bil s tremi doseženimi zadetki prvo ime petkove tekme Slovenija - Ferski otoki.
kar najbolj umiriti: »Ekipo sestavlja 23 nogometašev in prav vsi se morajo podrejati skupnemu cilju - uspešnemu nastopu ekipe. Posameznika lahko povzdigne le kolektiv. Poleg tega nihče nima zagotovljenega mesta v začetni enajsterici.«
Slovenski selektor se je po nekajdnevnih pripravah na Ptuju in v Kidričevem vendarle odločil, da Iličič začne od 1. minute, v prvi postavi pa se je znašel še Tim Matavž (glede na prejšnje tekme sta zamenjala Kirma in Ljubijankiča). Ta poteza se mu je bogato obrestovala, saj je prav omenjeni dvojec prikazal izjemno predstavo in v veliki meri pripomogel k temu, da so morali Ferci kar petkrat po žogo v svojo mrežo. To je v sodobnem nogometu, kjer je vedno težje uveljavljati vlogo favorita (Nizozemci so npr. ugnali Moldavce 1:0, Španci Litvo 3:1, Srbija je doma izgubila z Estonijo, Belorusi so re-mizirali z Luksemburgom . ),
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Kek, Valter Birsa in Milan Miklavič na treningu v Kidričevem
Slovenija - Ferski otoki 5:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Matavž (25.), 2:0 Matavž (36.), 3:0 Matavž (66.) 4:0 Novakovič (72./11-m), 5:0 Dedič (84.), 5:1 Mou-ritsen (92.)
SLOVENIJA: S. Handanovič, Brečko, Jokič, Šuler, Cesar, Radosavljevič (od 59. Bači-novič), Koren, Iličič, Birsa (od 50. Kirm), Novakovič (od 73. Dedič), Matavž. Selektor: Matjaž Kek
Foto: Črtomir Goznik
Tekmo Slovenija - Ferski otoki je spremljalo (za domače tekme) rekordno število navijačev.
vzpodbuden dosežek in še zdaleč ni sam po sebi umeven.
Takoj po tekmi so se Koren in druščina odpravili v ptujsko bazo, kjer so v soboto opravili regeneracijo, trening pa so opravili tudi v nedeljo popoldan. Selektor Kek je že v nedeljo dopoldan s tekom na obka-nalski cesti bistril misli pred
Foto: Črtomir Goznik
Kekovi izbranci, ki so začeli tekmo Slovenija - Ferski otoki
pripravo taktičnih zamisli, s katerimi se bo v torek v Talinu zoperstavil domačinom. »Proti Ferskim otokom smo naredili tisto, kar smo si želeli in tako prišli do pričakovane zmage. Vzdušje, ki je bilo na stadionu v Stožicah, te enostavno prisili, da daš vse od sebe. Moraš pokazati spoštovanje do navijačev, ki se zberejo v tako velikem številu in nas bučno bodrijo. Čestitam fantom za odnos, ki so ga prikazali,« se je tekme v Ljubljani dotaknil Kek in se obrnil proti Talinu: »Estonci so z zmago v Beogradu marsikoga presenetili, mene zagotovo ne, saj sem že dolgo opozarjal nanje. Kljub temu je vse odvisno od nas samih, od naše igre. Na vprašanje, ali se bo postava za tekmo z Estonijo spremenila, pa je težko govoriti. Tam bo neka nova tekma, nove okoliščine in videli bomo, kaj bo sledilo.«
Tekma v Talinu je letošnji zadnji preizkus zrelosti te ekipe, ki je z zadnjimi vpoklici dobila precejšnjo širino in tudi veliko dodano vrednost. Morda celo največjo v vsej njeni zgodovini od ustanovitve leta 1991 ...
Jože Mohorič
Ormož • Ceste preozke, jaški na cesti, nevarni odseki
Grbine zgrajene nezakonito?
Danilo Kosi, uslužbenec občinske uprave občine Ormož in po lastnih navedbah še vedno predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, je na ponedeljkovi tiskovni konferenci opozoril na bistveno poslabšano varnost v cestnem prometu za vse udeležence in svojo nezakonito razrešitev z mesta člana in predsednika SPVCP ter s problematiko ob rekonstrukciji občinskih cest z vidika varnosti cestnega prometa.
Za to se je odločil, kot je povedal, zaradi svoje državljanske in strokovne zaskrbljenosti za varnost udeležencev v cestnem prometu in tudi zaradi zaščite svoje strokovne integritete in dobrega imena.
Je Kosi še vedno predsednik SPVCP?
Danilo Kosi je postal predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) leta 2007. Zaradi nevarnosti nezakonitega ravnanja Občine Ormož kot investitorja pri gradnji grbin je kot predsednik Sveta sklical dopisno sejo, na kateri je bil sprejet sklep, ki ga je kasneje posredoval županu občine Ormož. „Ker nisem mogel podleči pritiskom, naj prekličem sklicano dopisno sejo, niti direktivam, kako naj odločajo drugi člani sveta, je župan občine Ormož Alojz Sok na 29. redni seji sveta občine Ormož 22. 12. 2009 svetnikom predložil sklep o moji razrešitvi v SPVCP in o imenovanju nadomestnega člana. Z devetimi glasovi za in petimi proti je bil sklep sprejet. O tej zadevi je razpravljal tudi občinski svet občine Sveti Tomaž. Župan Mirko Cvetko je sklep predložil na seji občinskega sveta, vendar ga občinski svet ni sprejel, je pa zahteval pojasnilo odstavljenega člana. Občinski svet Središče ob Dravi o tej zadevi sploh ni odločal. Evidentno je namreč bilo, da bi bilo ravnanje občine Ormož ob izgradnji grbin na Ptujski cesti nezakonito in nestrokovno. Zato sem predlagal članom SPVCP sprejem sklepa, da je za postavitev hitrostnih ovir treba izdelati projekt za izvedbo del, ki mora biti izdelan v sladu z veljavno zakonodajo," pojasnjuje potek dogodkov Kosi.
Danilo Kosi je prepričan, da je bilo vzrok za njegovo odstavitev in ureditev grbin napačno in nezakonito predstavljanje dela Sveta na seji
Foto: Viki Ivanuša
Danilo Kosi je na račun delovanja župana Alojza Soka in občinske uprave izrekel nekaj resnih obtožb glede nestrokovnosti pri gradnji cest.
občinskega sveta Ormož in zavajajoče trditve, da bo občina Ormož že še dala izdelati ustrezen projekt po postavitvi hitrostnih ovir, kar je tudi sicer nezakonito. Kosi trdi, da je župan Sok zlorabil moč oblasti in ga na nezakonit način odstavil. Pri tem naj bi Sok še zavajal in lagal občinskemu svetu. Trdi pa tudi, da so svetniki, ki so glasovali za njegovo razrešitev, vedeli za spletke župana Soka.
Gradili preozke ceste
Pokazal je tudi na črne točke, ki jih je občina kot investitor ustvarila pri rekonstrukciji občinskih cest. Opozoril je na nevarno cesto na Hum, ki je po rekonstrukciji široka od 4,1 do 4,9 metra, predpisana širina pa znaša 6,5 metra. To je zlasti pomembno, ker na tem odseku vozijo šolski avtobusi. Na tem odseku (in številnih drugih, ki jih je naštel) je menda skoraj onemogočeno srečanje osebnega vozila s tovornim in je zelo velika nevarnost zdrsa vozila v koritnico, še posebej v zimskem času. „S takim nestrokovnim in nezakonitim pristopom je občina neposredno ogrozila varnost cestnega prometa, najbolj so ogroženi pešci in kolesarji, še
posebej pa otroci, ki hodijo po tej cesti na avtobusno postajo ob državni cesti," pravi Kosi.
Za okrog 70 centimetrov preozka naj bi bila tudi cesta na Lešnico, na kateri so brez tehtnega razloga na levi strani ceste položili robnike. „Najbolj pa bode v oči, zakaj robnike sploh postaviti; ker je prostora dovolj, bi se lahko brez kakršnega koli večjega stroška dosegla predpisana minimalna širina 6,5 metra. Ogroženi so predvsem kolesarji, prav tako pa vsi ostali udeleženci v prometu, saj se v zelo nevarni krivini ne moreta varno srečati dve osebni vozili, kaj šele osebno in tovorno vozilo ali avtobus," je povedal Kosi in poudaril, da je to zelo prometna cesta, saj povezuje občino Ormož in občino Sveti Tomaž. Podobnih primerov je menda še več.
Po odškodnino k upravljavcu ceste
Opozoril je tudi na postavljanje fizičnih ovir (jaškov) v prometnem profilu ceste, kjer ne sme biti nobenih ovir.
Foto: Viki Ivanuša
Grbine na Ptujski cesti so nezakonite, pred šolami pa jih ni, saj je z njimi umirjen promet le pred OŠ Miklavž pri Ormožu.
Rešitev bi bila postavitev jaška 1,5 metra od roba vozišča ali pa LTŽ-rešetka. Kosi meni, da tovrstni jaški predstavljajo resno nevarnost naleta vozila v oviro, vzdrževalcu ceste v zimskem času pa onemogočeno vzdrževanje ceste. Pri tem ni odveč vedeti, da odškodninsko odgovornost v primeru naleta vozila v jašek nosi upravljavec ceste. Opozoril je tudi na neustrezno rekonstrukcijo križišč, kjer bi ceste zaradi preglednosti morale biti grajene pravokotno na prednostno cesto, prav tako ni predpisane prometne signalizacije. „Zaradi takih spodrsljajev se v križiščih dogajajo prometne nesreče, policisti pa enostavno obglo-bijo voznika. Malokdo ve, da je zato odgovoren upravljavec ceste," pojasnjuje Kosi.
Opozoril je, naj občina uredi ukrepe za umirjanje prometa pred osnovnimi šolami - v občini Ormož je to urejeno le pri OŠ Miklavž pri Ormožu
-	ter da so avtobusna postajališča na neprimernih mestih
-	neposredno v križiščih, na nepreglednih odsekih za ovinkom.
Alojz Sok vidi stvari drugače
Povprašali smo tudi, kaj o teh trditvah meni župan Alojz Sok. Tako je odgovoril: „Danilo Kosi do sedaj kljub svojim trditvam in najbrž anonimnim prijavam ni uspel dokazati nobene svoje trditve. Edino, kar se mu je do sedaj zgodilo, je bila dvakrat zavrnjena pritožba na Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS zaradi premestitve v skupno občinsko upravo in dvakrat je na delovnem sodišču umaknil pritožbo zaradi napredovanja, za kar pa je moral poravnati pravdne stroške. Javni uslužbenec, čigar delo tudi komisija za preizkus ocene oceni le kot zadovoljivo, ne more napredovati. Sam pa njegovega dela v
tem času ne želim ocenjevati," o tem, zakaj ni upošteval opozoril Danila Kosija, da po njegovem mnenju stvari ne potekajo zakonito in korektno.
Na vprašanje, zakaj ga je razrešil z mesta predsednika Sveta, pa pravi: „Z mesta predsednika Sveta ga nisem razrešil jaz, pač pa občinski svet na moj predlog. Za tak predlog sem se odločil, ker ni izpolnjeval pričakovanih rezultatov."
Kosi je povedal, da je s svojo zgodbo šel v javnost tudi zato, ker v zadnjem času več ne more sodelovati z županom in se njegovo strokovno mnenje ne upošteva. Sok je na to odvrnil: „Jaz se v njegovo strokovno delo ne mešam, opažam pa in imam tudi težave, ker določenih nalog ne opravlja, kot bi se spodobilo za občanom prijazno občinsko upravo. Moj odnos z njim je izključno profesionalen v luči predpostavke, da sem mu kot župan nadrejen."
Viki Ivanuša
RAČUNAJTE NA NOVE UGODNOSTI.
PRI TRIGLAVU RAČUNAJTE NA ZAVAROVALNO POLICO PO VASI MERI. PRIZNALI VAM BOMO D017% PAKETNI POPUST NA PRENOVLJENE PAKETE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ, D015 % POPUST ZA IZKUŠENE VOZNIKE, 5 % BONUS ZVESTOBE IN 5 % POPUST NA TAKOJŠNJE PLAČILO PREMIJE. NEKATERIM ZAVAROVANJEM SMO ZNIŽALI PREMIJO, DOPOLNILI PONUDBO Z ZAVAROVANJEM ZDRAVILIŠKEGA ZDRAVLJENJA TER RAZŠIRILI NABOR ASISTENČNIH STORITEV. VEČ O NOVOSTIH IN UGODNOSTIH PREBERITE NA AVTO.TRIGLAV.SI.
Foto: Viki Ivanuša
PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO.
Robnik na cesti proti Lešnici je po Kosijevih trditvah nevaren, saj onemogoča srečanje dveh tovornih vozil.
triglav
Piše: Uroš Žajdela m Afriška potovanja: Namibija
Iz puščave Namib v Windhoek
Na vsakih 30 minut se je temperatura spustila za dodatno stopinjo, dokler se okrog 23. ure ni ustalila na 3 oC. Sredi noči si nisem niti drznil zapustiti topline spalne vreče, dokler drugi dan nismo bili v to primorani, saj smo si želeli ogledati sončni vzhod na sipinah znamenitega Sous-susvlei, do koder je približno 50 kilometrov. In res smo se zjutraj mnogo pred soncem zbudili, in medtem ko je bil prvi del poti še znosen v velikih potovalnih tovornjakih, je drugi del mejil že na blaznost. Zjutraj okrog 5. ure in pri zunanji temperaturi okrog 0 oC smo se presedli v odprt kombi, ki normalno služi za safarije v hudi pripeki. Dobrih 6 kilometrov vožnje je bilo preprosto peklenskih, da o razmerah in vozniku ne izgubljam preveč besed. "Zmrznile so mi roke," so pripovedovali sopotniki na kombiju, spet drugi: "Ne čutim ne rok, ne nosa," ampak Sous-suvle je bil na dosegu rok in le kratek treking na vrh bližnje sipine. V trenutku smo pozabili na vse prestane muke, saj je bil pogled preprosto kraljevski. Preplet barv, igranje prvih sončnih žarkov z najvišjimi sipinami. Prodiranje toplote na naša prezebla telesa. Izjemno. Šele precej močna toplota, saj je v dobri uri temperatura zrasla ponovno na 20 oC, nas je pregnala na ta zadnje in spust po sipini do doline "mrtvih", kjer kot zadnji borci v dolgo izgubljeni bitki ponosno stojijo drevesa in kljubujejo neizbežnemu. Tudi kakšna žival, predvsem noj in oriks, sta pogosta obiskovalca teh dolin, saj je tukaj senca najdalje. Te suhe doline se nahajajo neposredno za večjo sipino in nekajkrat na leto po suhi rečni koriti čudežno priteče potok, ki napolni bližnjo jezero.
Foto: Uroš Zajdela
Znameniti kanjon Sesriem, kjer prebivajo kolonije pavijanov. V času deževne dobe je kanjon napolnjen z vodo, s čimer zagotovi preživetje številnim živalskim vrstam, tudi nojem.
Leta 1984 so v puščavi Namib bili priča nadnaravnemu pojavu, saj je za nekaj dni vse sipine pobelil sneg. Dokazne materiale o tem dogodku lahko zaslediš v prav vsaki vaški gostilni, lokalnem muzeju, recepciji parka in sploh povsod.
Še cel dan smo pohajkovali po sipinah, dolinah, s fotografskimi objektivi preganjali noje in se hladili v senci redkih akacij. Puščava Namib je dejansko izjemna naravna stvaritev, in medtem ko se po obsegu ne more primerjati z dobro zna-
Foto: Uroš Zajdela
V Dolini smrti le nekaj dni na leto priteče voda. Drevesa kljubujejo hudim sušam, pomanjkanju vode in slani prsti.
no Saharo, pa jo v lepoti nedvomno prekaša. "Naslednje leto grem na znameniti tek čez Namib," sem kot že za nešteto drugih stvari sklenil sam pri sebi.
Ruralna namibijska avantura me je povsem presunila, predvsem izjemna drugačnost narave in številne živali, ki so se skorajda prilagodile na razmere, ki ponuja manj kot kozarec vode na dan. Tudi ljudje iz različnih etničnih skupin, v Namibiji imamo prevladujočo Ovambo, zgodovinsko najpomembnejšo Herero in na jugu Nama-Damara ter najbolj prepoznavni Bušmani ali San etnično skupino ter Him-be. To so le najštevilčnejše od številnih v Namibiji. Vsekakor v domišljiji številnih knjig prevladujejo Bušmani ali majhni ljudje, ki s svojimi loki in puščicami lovijo živali v savanskem okolju. Vendar pa je zgodovina teh ljudi mnogo bolj zapletena, saj so pred več kot 20.000 leti naseljevali dobesedno celoten del južnega dela afriške celine. Ostanke življenja in delovanja Bušmanov najdemo v JAR, in sicer v nacionalnem parku Drakensberg, prav tako v Swa-zilandu ipd. Prihod belopoltih prišlekov, ki so potisnili druge etnične skupine v smeri severa in le-ti so potisnili Bušmane na obrobje Kalaharija, kjer še danes živijo, so povsem spremenili življenja teh ljudi. Predvsem zaradi novih življenjskih razmer in pojava pušk, ki so v bistveno večji meri vplivale na vsakdanjost Bušmanov.
Ob prihodu v Windhoek sem se odpravil na tamkajšnjo tržnico. Ustavil sem se ob stojnici s tradicionalnimi izdelki Bušmanov. Res so majhni ljudje, moj sogovornik ni presegel 150 cm v višino.
Nadaljevanje prihodnjič
Poslovno svetovanje • Kako »narediti« denar
Uspeti v poslovnem svetu
Uspeti v poslovnem svetu za podjetnika pomeni predvsem zaslužiti denar.
Dober podjetnik mora denar »znati« narediti. Edino merilo poslovnega uspeha za podjetnika je v prvi vrsti dobiček. Merilo poslovnega uspeha zanj ni saldo prometa, velikost podjetja, število zaposlenih, bilanca stanja ...
Dobiček je to, kar šteje. Kaj je dobiček? Povedano enostavno: dobiček je prihodek od prodaje minus stroški.
Velikokrat imamo priložnost slišati, ko ljudje rečejo »ta ogromno zasluži«! Nihče pa se seveda pri tem ne vpraša, koliko stroškov je imel s poslom.
Primer je dobro opisan v naslednji poznani anekdoti:
Nekoč je na obali sedel možak srednjih let in slikal. K njemu je pristopila starejša turistka, si ogledala nekaj njego-
vih slik in rekla: »Joj, kako lepe slike slikate! Toda ali bi znali narediti moj portret?«
»Bi gospa, z veseljem ga naredim,« je dejal možak. Pripravil je vse potrebno in se je zazrl v gospo.
Nekaj minut je nepremično strmel vanjo, nato pa je prijel čopič in z nekaj mojstrskimi potezami narisal odličen portret: »Tako, gospa, opravljeno.«
Turistka je bila navdušena nad nenavadnim portretom, očarala pa jo je tudi slikarjeva spretnost: »Koliko sem dolžna?«.
»Tisoč dolarjev, gospa,« je samozavestno in brez oklevanja dejal slikar.
»Kako? Tisoč dolarjev? Zakaj pa je tako drago, saj ste porabili le nekaj barve, malo platna,
portret pa ste naslikali zgolj v petnajstih minutah. To že ne more biti vredno tisoč dolarjev!«
»Oprostite gospa, ni tako drago. V ceno je všteto trideset let mojega slikarskega usposabljanja in izpopolnjevanja!«
Gospa je odštela denar, vzela portret, nekaj nejevoljno za-momljala in odšla v hotel.
Ni dvoma, da če hočete na svoji poslovni poti uspeti, morate svojo idejo, storitev, izdelek znati tudi prodati.
Pot od podjetniške ideje do izvedbe posla je dolga. Pot od podjetniške ideje do denarja je navadno še daljša. Zato bi se vsak podjetnik, ki bi rad uspel v poslu, moral najprej vprašati: Kdo so moji potencialni kupci? Kako bom prišel do teh
kupcev? Ali znam prodajati svojo idejo, storitev, izdelek?
Vprašanja so povezana z raziskavo trga, na katerem bo podjetnik deloval, analizo trga, s sposobnostjo zagotavljanja kvalitetne storitve, s prodajnimi sposobnostmi podjetnika. Storitev in prodaja sta tesno povezani. Vaš poslovni uspeh je močno odvisen od kvalitete vaših storitev in vaših prodajnih sposobnosti.
Kvalitetnejša kot je vaša storitev in bolje kot jo znate prodati, toliko bolj uspešni boste. Slabša kot je vaša storitev in manj kot ste vešči v prodaji, tudi manj uspešni boste. Zato v poslovnem svetu pravimo, da hodita storitev in prodaja z roko v roki.
Mimogrede, portret, ki ga je narisal možak, je bil narisan v kubističnem slogu, slikar pa se je imenoval Pablo Picasso.
Maria Cvrtila, mag. posl. in ekon. ved.
Poslovno svetovanje, osebno svetovanje 031 708 026 www.poslovno-svetovanje.org
Na valovih časa
Nedelja, 12. oktober
Danes goduje Maks.
Maksimilijan Celjski je zavetnik škofij Passau in Linz ter mesta Celja. Danes je svetovni dan revmatskih bolezni.
322 pr. n. š. je umrl grški državnik in največji atenski govornik Demosten, čigar govori so neprecenljiv vir podatkov o političnem, družbenem in gospodarskem življenju Aten. 1492 je španski pomorščak Krištof Kolumb odkril novo celino. 1868 se je rodil nemški izdelovalec in konstruktor avtomobilov August Horch, ustanovitelj tovarne Audi.
1939 so začeli Nemci s prvimi deportacijami Židov iz Avstrije in Moravske na Poljsko.
1964 je Sovjetska zveza s plovilom Voshod 1 prvič poslala v vesolje tri ljudi.
1969 so v Sovjetski zvezi izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz 7 s tremi člani posadke. V vesolju se je združila z dan prej izstreljenim Sojuzom 6. 1973 je zaradi utaje davkov odstopil ameriški podpredsednik Agnew.
Sreda, 13. oktober
Danes goduje Edvard.
1307 je francoski kralj Filip IV. dal zapreti vse francoske templjarje, njihovo premoženje pa zaseči.
1821 se je rodil nemški patolog Rudolf Virchow, utemeljitelj celularne patologije. Dokazal je, da celična patologija velja tudi za bolna tkiva.
1921	se je rodil se je francoski šansonjer in filmski igralec Yves Mon-tand.
1925	se je rodila britanska konservativna političarka, »železna lady«, predsednica vlade Margaret Thatcher.
1993 sta genska tehnika Jerry Hall in Robert Stillman na Univerzi Georgea Washingtona prvič izpeljala poskus s človeškimi embriji, ki nastanejo z nespolnim razmnoževanjem istega osebka, imenovanim kloniranje.
Četrtek, 14. oktober
Danes goduje Veselko.
Danes je svetovni dan standardizacije.
1503 se je rodil francoski zdravnik in astrolog Nostradamus, znan po svojih velikih in usodnih prerokbah.
1890 se je rodil ameriški general in predsednik Dwight Eisenhower - Ike.
1939 je prišla v Španijo prva skupina mednarodnih brigad prostovoljcev, ki so se bojevale v španski državljanski vojni na strani republikancev proti nacionalističnim silam.
1947 je ameriški preizkusni pilot Charles Chuck Yeager z raketnim letalom Bell X-l prvič prebil zvočni zid.
1859 so odprli v Mariboru štiriletno slovensko bogoslovje. To je bil prvi slovenski visokošolski zavod v Mariboru, ki je deloval vse do nacistične okupacije leta 1941.
1873 je začel izhajati v Ljubljani list Slovenec, glasilo katoliške struje in pozneje slovenske ljudske stranke. 11. julija 1882 je postal dnevnik.
1991 so na vadišču Poček izvedli zaključno vojaško vajo prve generacije vojakov iz učnih centrov TO iz Peker in Iga. Petek, 15. oktober Danes goduje Terezija.
Danes je svetovni dan hoje in svetovni dan kmetic.
70 pr. n. št. se je rodil največji rimski pesnik Vergil. 1783 se je Francoz Francois Pilatre de Rozier kot prvi človek dvignil v zrak. Bil je privezan na Montgolfierovem balonu na vroči zrak. 1814 se je rodil ruski romantični pesnik Mihail Jurjevič Lermontov. 1880 so po 632 letih gradnje dokončali stolnico v Kölnu.
1917	so v gozdu pri Vincennesu ustrelili najslavnejšo vohunko vseh časov Mato Hari.
1821 so deželni stanovi ustanovili v Ljubljani Kranjski deželni muzej. 1844 se je rodil v Vrsnem slovenski pesnik Simon Gregorčič. Sobota, 16. oktober Danes godujejo Jadviga, sv.Gal.
Danes je svetovni dan hrane in svetovni dan hrbteničnih bolezni in okvar.
1801 se je rodil hrvaški politik in vojak, hrvaški narodni junak Josip Jelačic.
1846 je John Collins Warren opravil prvo operacijo v etrovi narkozi.
1854 se je rodil irsko-angleški pesnik in pisatelj Oskar Wilde.
1986je južnotirolski plezalec Teinhold Messner postal z vzponom na
8.516 m visoki vrh Lhotse v Nepalu prvi človek, ki je osvojil vseh 14
osemtisočakov.
Nedelja, 17. oktober
Danes goduje Marjeta.
Danes je mednarodni dan boja proti revščini in svetovni dan travme.
1915 se je rodil ameriški dramatik Arthur Miller.
1918	je ogrski parlament razglasil samostojnost in dopustil samo še rahlo personalno unijo z Avstrijo.
1973 je svet doživel gospodarski pretres, ker se je nafta podražila za 70 odstotkov.
1912 se je rodil v Dolnji Bistrici pri Ljutomeru pisatelj Ferdo Godina.
1926	je izšel v Ilustrirani prilogi Slovenca zemljevid, na katerem je Trst vključen v slovenski etnični prostor.
Ponedeljek, 18. oktober Danes goduje Luka.
1741 se je rodil francoski vojak in pisatelj Pierrc Choderlos de Laclos, avtor Nevarnih razmerij, enega prvih primerov psihološkega romana. 1777 se je rodil nemški pesnik Henrich von Kleist. 1859 se je rodil francoski filozof Henri Bergson, Nobelov nagrajenec za književnost.
1867 so Američani kupili od Rusov Aljasko. Zanjo so plačali 7.200.000 dolarjev.
1893 je umrl francoski skladatelj Charles Gounod.
1922	so ustanovili londonski radio British Broadcasting Company.
AvtoD£OM
Elitna predelava volkswagnovega pola
Audi A1 je zasnovan z namero, da vzbuja pozornost in hkrati stavi na kupejevsko filozofijo, ki jo dopolnjujejo kompaktne zunanje mere, mestna namembnost ter prepoznavna hišna podoba. Kupce bo tako skušal prepričati z nezamenljivo obliko, kakovostjo vgrajevanih materialov in izdelave. Za prepoznavnost skrbi tudi doplačljiv strešni lok v kontrastni barvi.
Nemci so svoj najmanjši avto začeli prodajati v času, ko je ta razred očitno postal zanimiv, saj je ob miniju in alfi mito vanj vstopil še citroen DS3. Kompaktni Audi naj bi imel večino tistega, kar imajo njegovi konkurenti, čeprav govorimo o v osnovi elitni preobrazbi volkswagnovega pola. Po njem naj bi posegali mladi kupci, ki se vozijo po mestnih središčih, prisegajo na izdelke z več stila in imajo seveda dovolj denarja za nakup.
A1 je tipičen audi, ki povzema značilnosti večjih bratov in se ponaša z močno izstopajočo linijo, ki prek bokov in športno izpostavljenega ramenskega dela povezuje sprednje in zadnje luči. Značilna Audijeva maska sega do spodnjega roba prednjega odbijača, izvirnost pa avtu daje kupolasto oblikovana streha s posebno barvno obrobo strešnega loka, s katero naj bi kupci izkazovali svojo individualnost, a bo zanjo, tako kot za večji del opreme, treba doplačati.
Najmanjši audi je dobil tudi novo podobo armaturne plošče s prečiščeno osrednjo konzolo, videz merilnikov in nekaterih stikal pa je pričakovan in poznan. Pričakoval bi nekaj manj resnosti, sploh če pomislimo, da bodo A1 večinoma vozile predstavnice nežnejšega spola oziroma mladi vozniki, a Nemci pač ne morejo iz svoje kože. Na vrh sredinske konzole vam lahko za dodaten denar vgradijo barvni poklopni zaslon, s katerim lahko voznik
liOUMn,
ukazuje samodejni klimatski napravi in navigaciji. Na voljo je več različic, najdražja pa je podobna tisti v modelu A8. Vgrajeni materiali so primerni slovesu znamke, tudi ergonomija je zaradi dolgega pomika sedeža in dvojno nastavljivega volana, ki je podprt z elektrohidravličnim servo sistemom, dobra.
Ponudba dodatne opreme lahko ceno osnovnega modela močno podraži, najbolj pa razočara podatek, da osnovna različica 1.2 TFSI attraction, za katero je treba odšteti 16.500 evrov, nima klimatske naprave, električnega pomika zunanjih ogledal ali bluetooth povezave. To se v tako imenovanem premium razredu ne
bi smelo zgoditi. Si predstavljate Audijev model z letnico izdelave 2010, v katerem se potniki ne morejo ohladiti? Ljubitelje trdega vzmetenja bo po drugi strani bolj navdušilo športno podvozje ali linija dodatkov S line, na voljo je avdio sistem s 14 zvočniki in omenjeni navigacijski sistem MMI plus. Zadaj je za večje potnike na voljo manj prostora, česar vozilu ne moremo šteti v slabo, saj je A1 predvsem kupe, ki je tu in tam namenjen prevozu največ štirih potnikov.
Ker je prodaja šele stekla, ponujajo A1 s štirimi motorji: dvema različicama 1,6-li-trskega TDI motorja z 90 oziroma 105 KM ter z dvema turbo bencinskima motorjema TFSI: 1,2-litrski zmore 86 KM, 1,4-litr-ski 122 KM. Gre za že poznane Volkswa-gnove stroje, ki moč na cesto prenašajo s petstopenjskimi ročnimi menjalniki, za doplačilo pa je na voljo sedemstopenjski menjalnik z dvojno sklopko. Omenjene pogonske variante so opremljene s sistemom start/stop za samodejno ugašanje oziroma zagon motorja ob postankih in s tehnologijo za shranjevanje energije ob zaviranju. Ker se Audijevi strokovnjaki niso zadovoljili s ponujenimi pogonskimi variantami, so na minulem salonu vozil v Ženevi predstavili koncept A1 e-tron oziroma „plug in" hibridno vozilo z električnim motorjem (102 KM), ki z enim polnjenjem lahko prevozi do 50 kilometrov. Ko se baterije izpraznijo, jih ponovno napolni kompaktni Wanklov motor z notranjim izgorevanjem.
A1 torej niso razvijali povsem na novo, temveč so inženirji za osnovo vzeli platformo volkswagna pola, kar pomeni, da imata avtomobila tudi enako medosno razdaljo (247 centimetrov). Za dodatno vozno stabilnost skrbi sistem elektronske stabilizacije vozila ESP z elektronsko diferencialno zaporo. Če elektronika zazna, da začne notranje pogonsko kolo v ovinku izgubljati stik s cesto, za trenutek zavre, kar povzroči, da se del pogonskega navora preseli na zunanje pogonsko kolo, ki ta navor prenese na podlago.
Audi A1 je na naše ceste zapeljal minuli mesec, prav zanimivo pa bo spremljati, ali se bodo kupci zanj bolj navduševali, kot so se za A2.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Inovativno ali generično zdravilo - to je zdaj vprašanje
Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da vas je farmacevtka v lekarni, ko ste prišli po zdravila z receptom, vprašala, ali vam lahko predpisano zdravilo zamenja z enakovrednim, ker ima na receptu zapisano doplačilo. Ali pa vam je zdravnik sam predpisal zdravilo drugega proizvajalca, ki je enakovredno tistemu, ki ste ga jemali prej. Vam pa se poraja veliko vprašanj: ali sta zdravili res enakovredni, zakaj je potrebna zamenjava, kako novo zdravilo jemati, ali je zdravilo z doplačilom boljše ...
V teh primerih gre za menjavo med inovativnim in generičnim zdravilom ali med različnimi generičnimi zdravili. Zdravila namreč delimo po »originalnosti«. Originalna ali inovativna zdravila so ponavadi tista, ki imajo novo zdravilno učinkovino, so na tržišču registrirana prva in potrebujejo popolno dokumentacijo, da dobijo dovoljenje za promet. Za ta zdravila velja večletno obdobje patentne zaščite podatkov. Po tem obdobju lahko drugi proizvajalci
izdelajo bistveno podobno ali enakovredno zdravilo z drugačnim imenom in isto zdravilno učinkovino, ki mu pravimo generično zdravilo. Za pridobitev dovoljenja za promet ponavadi ne oddajo popolne dokumentacije, temveč se sklicujejo na dokumentacijo inovativnega zdravila. Dokazati pa morajo, da se njihovo zdravilo po kakovosti, varnosti in učinkovitosti ne razlikuje od inovativnega. Ta zdravila pogosto niso samo preproste kopije svojih predhodnikov, velikokrat proizvajalci ta zdravila še izboljšajo in jim dajo neko dodano vrednost.
Generična zdravila imajo torej enako zdravilno učinkovino v enakem odmerku in enako sproščanje ter poraz-deljevanje zdravilne učinkovine po telesu. To poenostavljeno pomeni, da se mora iz obeh zdravil sprostiti enaka količina učinkovine, ko se raztapljata v prebavilih, in da mora enaka količina učinkovine prehajati skozi črevesje v krvni obtok. Generično in
Marjetka Pal, mag. farm.
inovativno zdravilo se razlikujeta v lastniškem imenu, barvi, vonju, obliki, embalaži, pomožnih snoveh in roku uporabnosti ter pogosto po postopku izdelave. Zdravili torej nista popolnoma enaki, sta pa bistveno podobni in zato zamenljivi.
Zaradi razlik v pomožnih snoveh in postopku izdelave se lahko sicer z zelo malo verjetnostjo in pri zelo malem odstotku ljudi pojavi preobčutljivost na sestavine zdravila, ki se ponavadi ne izrazi že takoj na začetku jemanja. Zato je pomembno, da so zamenjave pri zdravniku in v lekarni pregledne in da je bolnik seznanjen, katero zdravilo mu zamenjamo s katerim.
Zakaj pa so zamenjave zdravil sploh potrebne? Inovativ-na zdravila so ponavadi dražja od generičnih, ker je v njihov razvoj dolgotrajnejši in zahteva večja vlaganja. Zdravstvena politika države je usmerjena v varčevanje tudi pri predpisovanju zdravil. Oblikovane so liste medsebojno zamenljivih zdravil, med katerimi naj bi se predpisovala cenejša enakovredna zdravila, če pa bolnik želi dražje zdravilo, ga mora doplačati.
Zdravila niso kot umetniške slike, kjer ima izvirnik vedno nedvomno prednost pred ponaredkom. Inovativna in generična zdravila morajo pridobiti dovoljenje za promet in to je potrdilo, da so kakovostna, varna in učinkovita. Proizvajalci obeh vrst zdravil morajo upoštevati enake standarde kakovosti, za obe vrsti zdravil se varnost spremlja ves čas, ko so na tržišču.
Zamenjava inovativnega zdravila z generičnim ali med generičnimi torej ni sporna, če je bolnik s tem seznanjen, se z zamenjavo strinja in mu je ta strokovno obrazložena. Pri tem zdravniki in farmacevti upoštevamo kodeks etike ter v skladu z njim vedno ravnamo v korist bolnika. Marjetka Pal, mag. farm.
Foto: arhiv
Moje cvetje
Trgatve so za nami
Za nami je prelep jesenski vikend, zato je grozdje zdaj prav gotovo pobrano. Tako vreme bi si želeli zadnji mesec, pa bi se zdaj lahko veselili dobre trgatve. Upam, da se bo zemlja toliko osušila, da se bomo lahko počasi lotili še zadnjih opravil na zelenjavnem in okrasnem vrtu.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
V naslednjih dveh tednih bomo morali poskrbeti tudi za poslednja počivališča naših najdražjih. Že nekaj let je kraše-nje grobov v tujini postalo prava mala umetnost. Nikoli mi ni bilo všeč, da bi se vsaka stvar iz tujine prenašala tudi k nam. Vendar se mi zdi smer, v katero gre krašenje grobov v tujini za razliko od tiste, v katero gre zasajanje vrtov, prava tudi za Slovenijo. Namesto marmorja, kamna, skal in peska so grobovi pokriti z rastlinami. Pri tem je večji del površine, dve tretjini do tri četrtine, pokrit s pokrovnimi trajnicami ali grmovnicami. Primerno je izredno veliko število rastlin. Čeprav so pred leti panešpljice (Cotoneastre) nekateri pani-čarji prepovedali, kasneje pa pozabili povedati, da prepoved ne velja več, jih je danes v Sloveniji zato dokaj težko dobiti. Znajdemo se lahko tako, da poiščemo dobro prekrite nabre-žine prijateljev in sosedov in v gneči vedno najdemo veliko ukoreninjenih vrhov. Res pa je, da je sajenje teh rastlin bolj tvegano kakor sajenje namerno vzgojenih, dobro ukoreninjenih rastlin iz slovenskih vrtnarij. Vsekakor pa je lahko tudi nakup rastlin v tujih vrtnih centrih tvegan. Pred nakupom katerih koli rastlin tam preverite, kako so njihove korenine vraščene, razraščene, saj pogosto tam kupimo komaj dobro ukoreninjene potaknjence.
Foto: Miša Pušenjak
Lepo je, da kupimo dve pokrovni rastlini in eno režemo, vzdržujemo nizko, drugo, v ozadju groba ob spomeniku, pa višjo. Seveda se danes poleg panešpljic na tržišču najde še veliko pokrovnih rastlin. Pri tem pa se zavedajte, da je iglavce veliko težje in bolj zapleteno vzdrževati in obrezovati kakor listavce. Zato bi se za sajenje na grobu odločila izključno za listavce. Poleg pokrovnih grmovnic so to lahko tudi pokrov-ne trajnice. Pri tajnicah je zelo pomembno, da jih sadimo na tako rastišče, kot ga potrebujejo. Če je grob večji del na soncu, izberemo druge trajnice, na primer timijane različnih barv, netreske, ki so sicer prekrasni, a nas bodo kar veliko stali, različne vrste hermelik in podobno. Če pa je grob v senci, se lahko odločimo za bršljan, ognjeni dež, plazeči skrečnik, hebe in še marsikaj. Lepše kakor hladni marmor je celo, da del groba zasejemo z okrasno travo.
Vsaj grob mora seveda imeti tudi točko, ki pritegne pogled. To so višje rastline ob spomeniku. Najpogosteje so to povešava drevesa, ki ne zrastejo velika. Lahko pa se odločimo za način, kot ga vidite na sliki: pušpane oblikujemo v različne oblike in te oblike strižemo na različne višine.
V skladu z oblikovanjem cele površine pustimo nekje na grobu prostor za sezonsko cvetje. Tukaj pa sproščamo domišljijo s sezonskimi lepoticami. V jeseni imamo že nekaj let na razpolago poleg najpogosteje sajenih in vedno bolj ali manj nenadomestljivih mačeh še veliko število različnih rastlin, trajnic. Najenostavnejše, kljub temu pa zelo efektne kombinacije dosežemo z različnimi navadnimi šaši. Šaši so zelo podobni travam, od njih pa se razlikujejo po tem, da ostanejo celo zimo živi, ohranijo barvo listja. Ta je lahko različna, od bronaste do pisano rumeno zelene, belo zelene, do bele barve. Tudi oblika listja je lahko različna, rastline se razlikujejo tudi po višini. S šaši lahko kombiniramo vse barve mačeh. Seveda pa niso šaši edina izbira. Izbiramo lahko še med raznobarvnimi vresami, ognjenim dežjem, bršljani, celo zimzelenimi deteljicami, v jeseni lahko posadimo tudi cvetoče ciklame, ki sicer ne prezimijo, zato jih spomladi zamenjamo s primulami in seveda tudi cvetočimi krizantemami. Na sliki vidite mešanico praktično vseh omenjenih rastlin. Poleg njih je še ena posebna rastlina, ki tudi ne prezimi, obdrži pa sivo barvo vejic in njihovo zanimivo, zvito obliko - to je kaloce-falus.
K taki zasaditvi pa prav na praznik vseh svetih ali dan mrtvih seveda bolj kakor razkošno cvetoč aranžma iz rezanega cvetja sodi zasaditev iz cvetočih in zelenih živih rastlin. O tem kaj več prihodnjič.
Zelišča
Še vedno ni prepozno, da svoja najljubša zelišča presadite v lonce in jih prestavite v stanovanje, da boste tudi pozimi lahko izkoristili moč, vonj in okus svežih rastlin.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
Znani so letošnji nomi-niranci za vpis v legendarno glasbeno dvorano Rock and Roll Hall of Fame. Komisija, ki jo sestavlja kar 500 članov, se bo morala med 15 kandidati odločiti, katerih pet jih bodo uradno sprejeli. Za sprejem, ki se bo zgodil 14. marca naslednje leto v Neiv Yorku, se letos potegujejo Alice
Cooper, Beastie Boys, Bon Jovi, Chic, Neil Diamond, Donovan, Dr. John, J. Geils Band, LL Cool J, Darlene Love, Laura Nyro, Donna Summer, Joe Tex, Tom Waits in Chuck. Willis. Pogoj za pridobitev nominacije je, da je minilo že vsaj 25 let od izdaje prvega albuma in da je njihovo delo pomembno vplivalo na
Foto: wordpress.com
Bon Jovi
To je to
Foto: wordpress.com
Genesis
razvoj rock kulture. Beastie Boys, Neil Diamond, LL Cool J in Donna Summer se za vpis potegujejo že drugič, saj jih je komisija lani zavrnila. Lani je ta čast doletela naslednje izvajalce: ABBA, Genesis, Jimmy Cliff, The Hollies in The Stooges.
Britanska pop zasedba Take That, ki se ji je pred kratkim pridružil stari član Robbie Williams, bo 22. novembra izdala novi studijski album. Album bo nosil ime Progress in bo najprej izšel v Veliki Britaniji. Znanje že tudi prvi najavni singel, to bo skladba z naslovom The Flood. Novi album bodo izdali v popolni zasedbi Gary, Howard, Jason, Mark in Robbie, fantje so na reki Temzi tudi že posneli videospot za singel The Flood. Robbie Williams in Take That so ponovno skupaj od septembra lani, ko so Take That še kot kvartet končali z rekordno obiskano turnejo The Circus Live. Take That in Robbie Williams so v svoji dosedanji karieri prodali že več kot 80 milijonov albumov in nastopili pred več kot 14,5 milijona zvestih privržencev, skupaj so osvojili tudi kar 19 britanskih glasbenih nagrad (19 BRIT Awards), osem MTV-nagrad in pet Ivor Novello Awards, objavili 13 albumov številk ena in 17 singlov, ki jim je uspela uvrstitev na prvo mesto. Z vsemi omenjenimi uspe-
hi upravičeno sodijo med najuspešnejše britanske glasbene skupine vseh časov.
Slavni italijanski glasbenik Zucchero bo 3. novembra izdal svoj novi studijski album, ki nosi zanimivo ime Chocabeck. Na novem albumu se pojavljajo številni svetovno znani producenti, kot sta Don Was, ki je sodeloval pri kar osmih novih skladbah in Brendan O'Brien, ki seje podpisal pod tri skladbe. Veliki Brian Wilson je prispeval spremljevalne vokale za naslovno skladbo, ki bo skupaj s skladbo Alla Fine najavljala novi album. Vse skladbe razen skladbe God bless the Child, ki je posneta v angleščini, bodo izšle v italijanščini.
William, slavni produ-cent in frontman ameriške hip hop in pop zasedbe Black Eyed Peas, je potrdil, da namerava skupina 30. novembra objaviti novi studijski album. Album bo nosil ime The Beginning in bo nasledil njihov zadnji zelo uspešen album The E.N.D., na katerem sta bili tudi veliki uspešnici Boom Boom Pow in I Gotta Feeling, ki sta več mesecev osvajali svetovne glasbene lestvice in rušili rekorde po prodaji in predvajanju na radijskih postajah. Na novem albumu bo 12 novih skladb, tri je produciral will.i.am, prav tako pa znova sode-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO MARS
2.	LIKE A G6 - FAR* EAST MOVEMENT FT CATARACS DEV
3.	TEENAGE DREAM - KATY PERRY
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WRITTEN IN THE STARS - TINIE TEMPAH
2.	JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO MARS
3.	LET THE SUNSHINE - LABIRINTH
NEMČIJA
1.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA
2.	WE NO SPEAK AMERICANO - YOLANDA BE COOL
3.	OVER THE RAINBOW - ISRAEL KAMAKAWIWO'OLE
Materializem
Marsikateremu človeku je sila težko dopovedati, da se sreče ne da kupiti. Sicer mi ta stavek zveni že zelo izzvenel, vendar je resničen. Velikokrat slišim odgovor, da se zavedajo, da sreča ni materialna dobrina, ampak vseeno pa si želijo dva dobra in prestižna avta, trinadstropno hišo, zlato uro, diamantno ogrlico in tako dalje. Ampak to seveda ni materializem ...
Tudi, če cele dneve tuhtaš, kam bi vložil svoje milijone, da bi se podvojili, potrojili in nasploh razmnožili ter da bi jih imel še več in več, pa še, tudi temu ne pravimo materializem. To je preprosto želja po uspehu in zaslužku. Poleg tega je treba upoštevati, da je nekako vendar treba preživeti . Saj vsi vemo, da je treba imeti veliko in še več, pa še to kdaj ne bo dovolj. Namreč, treba se je nakititi z vso zlatnino, kar je človek premore, kajti drugače tako ali tako ne bo deležen spoštovanja soljudi.
Prenekateri človek s težavo dojame, da je nova ura le iluzija sreče, ki traja dan ali dva, potem pa zbledi, kakor hitro je prišla. Ne razumejo, da ljubezen ni diamantni prstan in da zaradi njega ne bo trajala nič dlje. Na veliko se krasiti, navzven pomeni pomanjkanje nakita od znotraj. Zato občudujem milijonarje in milijarderje, ki bi si lahko gradili gradove in palače, ogromne hiše, v katerih bi se izgubljali ter bežali sami pred seboj in svojo praznino, ampak raje živijo na svojem ljubkem ranču in se ukvarjajo z naravo in živino. Vendar takšnih ljudi, ki se zavedajo, da za življenje dejansko potrebujemo tako malo, je malo. Ti ljudje se tudi zavedajo, da krono imaš ali pa je nimaš ... Ni ti je treba ves čas nositi. Temu pa se reče preprostost. Kajti preprostost ni nepismenost ali pa preprosto vaško življenje. Razumeti je treba, da je razlika med tem biti ponosen nase, se tega ne sramovati in se s tem tu in tam tudi pohvaliti ali pa se nenehno postavljati pred druge in se važiti.
Matic Hriberšek
lujejo z odličnim in popularnim producentom Davidom Guetto. Ime prvega singla še ni znano, mnogi pa menijo, da bo to skladba z naslovom Bang Bang Get It.
Album The Fame pevke Lady Gaga je že polnih 100 tednov uvrščen na ameriško glasbeno lestvico Billboard top 100. Omenjeni album je eden izmed najbolje prodajanih albumov v zadnjih dveh letih, kljub temu pa se ni uspel povzpeti na prvo mesto, najvišje je priplezal do drugega mesta. Pevka je tudi že izdala, da bo v prvi polovici prihodnjega leta izdala novi studijski album, ki bo nosil ime Born This Way.
V Veliki Britaniji so iz-
peljali zanimivo raziskavo o tem, katera je tista skladba, ob kateri moški najlažje zajočejo. Na prvo mesto so uvrstili skladbo Everybody Hurts, ki jo je skupina R.E.M. izdala leta 1992 na svojem albumu Automatic For The People. Skladba Tears In Heaven, ki jo je Eric Clapton napisal in odpel za svojega pokojnega sina, se je uvrstila na drugo mesto, tretje mesto pa je zasedla skladba Hallelujah Leonarda Cohena. Od ostalih balad, ki so se uvrstile na omenjeno lestvico, omenimo še Nothing Compares To You v izvedbi Sinead O'Connor, zatem Bruce Springsteen in njegova Streets Of Philadelphia ter Robbie Williams in skladba Angels.
Janko Bezjak
Lestvj ca
NA
EMINEM FE
1.	I LOVE THE WAY YOU LIE ■ RIHANNA
2.	WONDERFUL LIFE - HURTS
3.	WE NO SPEAK AMERICANO - YOLANDA BE COOL
4.	MISERY - MAROON 5
5.	I LIKE IT - ENRIQUE IGLESIAS FEAT PITBULL
6.	JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO MAR
7.	SHAME - ROBBIE WILLIAMS /GARY I
8.	TE AMO - RIHANNA
9.	BILLIONAIRE - TRAVIE MCCOY
10.	ALEJANDRO - LADY GAGA
11.	STEREO LOVE - EDWARD MAYA & VI JIGULIN
fsako sredo na Radiu Ptu
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
S
ARLOW
KA
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Kaj bomo danes jedli
Krompirjeva zloženka
sfčebuloftsolatal
TOREK
krompirjeva zloženka s čebulo *,
solata
SREDA
sladko zelje, krompir v kosih, kranjska klobasa ČETRTEK
piščančja rižota, solata PETEK
postrv po tržaško, krompirček SOBOTA
piščančji paprikaš, testenine NEDELJA
goveja juha, piščančji file v smetanovi omaki, pražen krompir, solata PONEDELJEK
špinača, pire krompir, kuhana govedina
*Krompirjeva zloženka s čebulo
Sestavine: krompir, čebula, vegeta, kisla smetana, jajce
Krompir olupimo, narežemo na približno 3 mm debele lističe in ocvremo v fri-tezi. Posebej ocvremo na lističe narezano čebulo. V nepregorno posodo naložimo plast ocvrtega krompirja, nanj položimo polovico ocvrte čebule, posolimo z zelenjavno začimbno mešanico, položimo spet krompir, čebulo in spet krompir. Prelijemo z mešanico kisle smetane, jajca in vegete ter zapečemo v pečici. (Če ne morete brez mesa, lahko s čebulo popražite malce mesnate slanine.)
**Piščančji file v smetanovi omaki
Sestavine: 1 piščančje prsi, 2 čebuli, paradižnikova mezga, curry, poper, sol, krušne drobtine, jušna kocka, sladka smetana, olje.
Čebulo nasekljamo in prepražimo na olju, da zarumeni. Piščančje prsi narežemo na majhne koščke in jih popečemo, da rahlo porjavijo, nato jih zalijemo z vodo. Dodamo jušno kocko, paradižnikovo mezgo, curry, poper. Pokrito dušimo. Za zgostitev uporabimo krušne drobtine. Ko je meso zdušeno in jed primerno gosta, je gotova. Na koncu zalijemo s sladko smetano in še malenkost pokuhamo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Kaj pravijo o trgovcih
Angleži: "Trgovec, ki ne zna lagati, naj zapre trgovino."
Nemci: "Trgovec je lahko postati in težko ostati." -k-k-k
Kaj pravijo o tujini
Armenci: "V tujini traja dan eno leto." Rusi: "V tujini tudi pomlad ni lepa."
•k-k-k
Kaj pravijo o učenju Rusi: "Pametni se rad uči, bedak pa poučuje." Turkmenci: "Ne pripoveduj, kaj si se učil, ampak kaj si se naučil." -k-k-k
Kaj pravijo o upanju Italijani: "Upanje je kot mleko: če predlogo traja, se kisa."
Uzbeki: "Lepi upi so že pol sreče."
-k-k-k
Kaj pravijo o umetnosti
Francozi: "Pesniki, slikarji in glasbeniki so kot gobe: na eno dobro pride tisoč slabih."
Portugalci: "V slikarstvu in poeziji ni dopustna povprečnost."
-k-k-k
Kaj pravijo o vpitju Kreolci: "Z molkom dosežeš tisto, česar ne dosežeš z vpitjem."
Nemci: "Osla spoznaš po riganju."
Smeh ni greh
K Muju je prišla smrt in mu rekla: "Mujo, prišla sem, da ti vzamem dušo!"
Mujo pa je zavpil: "Fata, duša moja, neka ženska v črnem te išče!"
"Ali je v tvoji družini sploh kdo srečno poročen?" "Seveda je! Moja žena!"
"Babica, ali ti kupim torti-
co?" "Ne, ni treba."
"No, sedaj pa še ti mene vprašaj!"
NEMSKA METALKA KROGLE GUMMEL
IZDELKI IZ MESA
NAS PIANIST
SVEDER, LUKNJAČ
NAGON, INSTINKT
O DANEU
REKA SKOZI LONDON
MODEL ISUZUJA
DISEČ DALMATINSKI VISNJEVEC
NOTRANJA ZARODNA PLAST
.. IN OLIO
IZUMRLA PTICA
TEMNI DEL DNEVA
UČENJE NA PAMET
IDEAL
PREBIVALKA AGRE
MOŠKI SPOLNI HORMON
FINO SUKNO
PREBIVALEC UTIKA
EVA NOVŠAK
SESTAVIL
EDI KLASINC
KENIJSKI TEKAČ (DAVID
ZMERJANJE, SRAMOTENJE
MESTO JZ OD SINJA
FR. SORTA KROMPIRJA
KOMPLET ORODIJ
MESTO POD LOVČENOM
ODHOD LETALA
DRUGO MESTO V
ITALIJI
MESTO V NIGERIJI
IGRALEC (STAR.)
SILVA RAZLAG
KRAJ PRI POLENŠAKU
DIRKAČ RAIKKONEN
VETER UGODEN ZA JADRANJE
GAMSOVA BRADA
KANON
PREBIVALCI KRANJA
KIPLINGOV JASTREB
ŠVEDSKI PISATELJ (STIG)
ČEBELJI ORGAN ZA SRKANJE
KRALJEVINA V INDOKINI
BRAZILSKA DRŽAVA
LEPOTICA (TADEJA)
TENISAČ (ŽIGA)
NIKELJ
NAS PEVEC JUNKAR
PRITOK KAM. BISTRICE
LOJZE ROZMAN
KRAJ PRI HORJULU
MANJŠI
K KOT IGRAČA
zaradi tega. Ti samo počasi govori v maternem jeziku, pa te bodo vsi razumeli!"
Mujo se je res odpravil v Nemčijo in že prvi dan vstopil v gostilno in rekel natakarju: "Daaaj miiiiii maloooooo pivo-oooo!"
Natakar mu je prinesel pivo in rekel: "Evooooo, tuuuu imaa-aaaš tvojeeeee pivoooo!"
"Od koood paaaaa siiiii?" je počasi vprašal Mujo.
"Izzzzzz Saaaaaraaajeeeeeva-aaaa!"
"Jaz tudi! Zakaj se pa potem med seboj pogovarjava nemško?"
Pijanček sedi v gostilni. Vse se mu že vrti okoli oči, vstati ne more več, v sebi pa pre-mleva: "Ali naj naročim še eno steklenico vina ali ne? Želodec jo hoče, glava je noče. In kdo je pametnejši? Glava, seveda! Torej pametnejši vedno popušča. Natakar, še eno steklenico!"
Milan se je vrnil s poročnega potovanja. Sreča ga Boris in ga vpraša: "Milan, ali je res, da je prva poročna noč najlepša v življenju?"
"Tudi jaz sem to slišal in sem preveril, pa ni bilo tako. Celo noč sem stal na balkonu in gledal v noč, zunaj pa dež, veter in mraz!"
Lepo urejen moški vstopi v tajništvo firme T & T in reče tajnici: "Dober dan. Sem Peter Babnik in iščem gospoda Toni-ja, ker imam račun ..."
"Oprostite, toda gospod Toni bo dalj časa odsoten."
"... račun, ki ga še nisem plačal."
"O, ga že vidim! Ravnokar prihaja!"
"Izgubil sem 70 kilogramov odvečne teže." "To ni mogoče!" "Kako da ne? Tašča se je odselila!"
"Janez, povej mi, zakaj vsako dekle zamiži, ko jo poljubim?" "Enkrat se poglej v ogledalo!"
Mujo se je odločil, da odide na začasno delo v Nemčijo, toda Hasu je potožil, da ne zna nemškega jezika. "Ne sekiraj se
"Obtoženi, ali ste vlomili v hišo na ta način, kot sem vam ga opisal?"
"Ne, toda tudi vaš način ni slab!"
"Prosim, da me odpeljete na tale naslov, med vožnjo pa še posebej pazite. Sem namreč mati sedmih otrok."
"In meni pravite, da naj pazim?" se začudi taksist.
Ugankarski slovarček: BRISA = enakomeren lahen veter, primeren za jadranje, ČIL = jastreb iz Kiplingove Knjige o džungli, EDLING = švedski pisatelj (Stig, 1946-), ILORIN = mesto v Nigeriji, KIBET = kenijski tekač (David, 1963-), OASIS = francoska sorta krompirja, PARAIBA = brazilska država, TRILJ = mesto jugozahodno od Sinja, ŽAŽAR = kraj pri Horjulu.
■>jeje 'uuo|| 'euajeoie 'aoeN 'ouep 'jadooj} 'ogjao 'ueonn 'ezwaj_ '!ueoiuej>| '^bja 'qi 'uez 'pejajj '|up 'uo§ 'uojajsojpue 'oe}j ^¡ejej '}sojj_ uo}uv 'doo Aosoieg 'eujuseiu 'e>jueojgv 'sjseo 'Ijui 'epjgo '}aq!y :0NAVH0Q0A s>1UBZ!J>| 9( A9HS9H
íPoíHulajtz naí na iuslountm ijihtu.!
radioptuj
tut ¿filetu
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
RIŽEV LIKER
Govori se ...
... da se od nedeljskih volitev Slovenci delimo še po enem kriteriju: na tiste, ki so se sladkali z zmagovalno torto, in na one, ki še naprej otepajo predvolilni golaž, na zmagovalno torto pa bodo čakali še slaba dva tedna.
... da so drugega kroga županskih volitev še posebej veseli tudi v nestrankarskih in medijskih krogih; tudi naš marketing nima nič proti temu.
... da se v šterntalski občini baje zaradi tega že malo bojijo, da jim bo zmanjkalo dreves - za plakate z nasmejanimi obrazi kandidatov namreč.
. da so se v neki občini pri Svetem Martinu baje volivci v občinskem svetu znova zaželeli malo pestrosti, saj so vanj izvolili enega najslavnejših nergačev.
... da so vpodlehniški občini bile volitve popolnoma brez smisla: ne samo da je izvoljen isti župan, ampak so še enkrat izvoljeni povsem isti svetniki kot v dosedanjem mandatu.
... da je eden največjih poražencev žetalskih volitev nesojeni županski kandidat, ki ni uspelzavihteti niti v župansko sedlo niti med svetniška sedla. Pa je hotel le »doprinesti« k demokraciji.
... da se drobceni vitomarski občini obeta še krvav boj za županski stolček. Poznavalci se zdaj sprašujejo, ali bodo tri dni pred drugim krogom izšle nove in še ene občinske novice
... da je v Urbanovi občini
sicer spet zmagal večni župan, je pa zato precej bolj pisana sestava bodočega občinskega sveta, ki mu po mnenju poznavalcev niti približno ne bo več tako poslušen kot dosedanji.
Vidi se ...
. da se je po nedeljskih volitvah lepo videlo, kateri kandidat je kje bolj priljubljen: eni obrazi so se še najprej smejali na oglasnih panojih, drugi pa kar na tleh.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Rok Levičnik
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo dobili kar pošteno bero odličnih fotografij - utrinkov iz narave - Roka Levičnika. Upam, da boste nad njimi navdušeni tudi vi.
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
			2	1	7			
2	1		4		9		7	3
	8						1	
7	2		3		4		6	5
4								7
5	3		1		6		2	4
	9						3	
3	5		9		8		4	1
			5	4	3			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	000
Bik	VVV	©	€€	000
Dvojčka	V	©©©	€	00
Rak.	VV	©©	€€€	0
Lev	VVV	©	€€€	00
Devica	V	©©	€€	0
Tehtnica	VV	©©©	€	000
Škorpijon	VVV	©©	€€	0
Strelec	VV	©©©	€	00
Kozorog	V	©©	€€€	0
Vodnar	VV	©©©	€	000
Ribi	VVV	©©	€€€	0
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 18. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrajenka je: Sonja Erlač, Zabovci 101, 2281 MARKOVCI.
Anekdote slavnih
Ameriški pisatelj Mark Twain je nekoč srečal upnika, ki mu je jezno rekel: »Gospod, ker vas ni nikoli doma, sem vam poslal pismo, v katerem vas sprašujem, kdaj mi boste končno vrnili, kar ste mi dolžni. Priložil sem znamko za odgovor, pa se vam vseeno ni zdelo vredno niti odgovoriti.«
Twain mu je s prijaznim nasmeškom odgovoril: »Dragi gospod, zdelo se mi j nevljudno, da bi znamko, ki ste mi jo
poslali, porabil za to, da bi vas užalostil.«
***
Na začetku dramske poti francoskega pisatelja Tristana Bernarda so igrali v nekem gledališču eno od njegovih komedij, ki pa je bila zelo slabo obiskana. Prijatelj ga je prosil, naj mu pokloni dve brezplačni vstopnici. Bernard mu jih je posla 15 in v pisemcu sporočil: »Prav bi bilo, da
vzamete s seboj revolver, kajti kraj je precej zapuščen.« ***
Ob obisku v Londonu je neki kritik vprašal Marka Twa-ina, kaj meni o prepiru med Baconom in Shakespearom. Twain je odgovoril: »Počakal bom, da pridem v nebesa, in ju bom prosil, dan razsodita sama.« - Kritik se je ob te obregnil: »Dvomim, da boste katerega od njiju srečali v nebesih.« - Twain: »Če bo tako, pa jih boste lahko sami
Velja za teden od 12. oktobra do 18, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
oktobra: 1 znak - slabo,
***
Ko so francoskega dramatika Julesa Renarda vprašali, kako priti do uspeha, je pojasnil: »Uspeti je mogoče na dva načina. S pisanjem svinjarij ali mojstrovin. Večina izbere
prvo pot, ker je krajša in naravna.«
***
Ameriški filmski producent Darryl Zanuck se je dobro zavedal moči reklame, brez katere si ni predstavljal uspeha svojih filmov. Rekel je: »Kdor se ukvarja s kakšnim podjetjem in ne dela reklame za svoje izdelke, je tak kot moški, ki v temi mežika dekletu.«
Ptuj • Društvo Optimisti v Cankarjevem domu Ptuj • Na ogled Voglarjev fotografski opus iz solin
Na festivalu za tretje življenjsko obdobje
V sredo, 29. septembra, na otvoritveni dan Festivala za tretje življenjsko obdobje, smo se članice društva Optimisti Ptuj pripeljale s prvim jutranjim vlakom v Ljubljano. Bilo nas je 25. Z nami so bili tudi prijateljice in prijatelji, ki so z veseljem sprejeli povabilo našega društva.
Otvoritvena slovesnost v največji, Gallusovi dvorani je združila ljudi različnih starosti iz vse Slovenije. Ideja medge-neracijskega sodelovanja je bila sporočilo prireditve: »Za strpno in socialno sožitje vseh generacij«.
Gledalci smo z velikim navdušenjem z aplavzom nagradili govor Mateje Kožuh Novak in Pavla Gantarja. Kulturni program je ogrel srca in dlani vseh poslušalcev. Skupaj z nagrajenci natečajev smo se veselili njihove ustvarjalnosti. Prisluhnili smo najboljšemu spisu, na platnu smo gledali likovne izdelke. Lepo je bilo, posebej zato, ker so bili nagrajenci otroci, ki še znajo prisluhniti, opazovati in razumeti babice in dedke.
V programski knjižici festivala (v kateri je bilo navedenih kup sočasnih dogodkov, kot so nastopi kulturnih skupin, predavanja, okrogle mize in posveti, delavnice na različne aktualne teme, otroški program in razstave), so bile kot nastopajoče navedene tudi pevke skupine Po stezicah iz društva Optimisti Ptuj. Zapele so tri pesmi, članica skupine Lucija -
Radmila Kaučevič pa je prebrala pesem »Ptuj - mesto muzej« znanega ptujskega novinarja Martina Ozmeca. Navdušeno ploskanje, sodelovanje posameznikov, ki so peli z nami, je bilo najlepše priznanje za naš prvi nastop zunaj domačega kraja. Veseli nas, da je skupina zbrala pogum in se prijavila za prvi nastop izven domačega kraja in ga izvedla v največjem hramu kulture, v Cankarjevem domu.
»Soline« na Ptuju
1. oktobra so v Centru interesnih dejavnosti Ptuj odprli razstavo Soline, ki predstavlja naravno in kulturno dediščino solin ob slovenski obali skozi objektiv ptujskega fotografa Borisa Voglarja.
Foto: arhiv L.-R. Kaučevič
Na odru v pasaži Maksimarketa so pred množico poslušalcev ubrano pele: (od leve) Pavla Kajnih, Rozalija Pešec, Zinka Ditrih, Greti Kavčič, Lidija Vastič, Tončka Muršič, Anica Seruga, Lucija - Radmila Kaučevič, Stefka Kaisersberger in Erika Krajnc - voditeljica pevske skupine.
V imenu udeležencev iz društva Optimisti se posebej zahvaljujeva naši predsednici Ani Ostrman za njeno osebno angažiranost pri organizaciji udobnega potovanja do Cankarjevega doma in tudi za udeležbo na otvoritveni slovesnosti. Domov grede smo si naredili še posebej lepe, nepozabne trenutke na vlaku.
Jasna Toplak, Lucija - Radmila Kaučevič
Voglar je študiral sociologijo in pedagogiko na ljubljanski filozofski fakulteti, poleg fotografiranja se ukvarja tudi s pisanjem člankov. Do sedaj so njegove fotografije našle pot v medije, kot so National Geographic, Mladina, Večer, Ampak, Muska, Turist Plus, Mercedes Magazin, Slovenske novice, Štajerski tednik ...
Pred kratkim je odprl razstavo tudi v Ljubljani, ki je še vedno na ogled v Caffe Metropol na Kersnikovi. Njen naslov je Rocks off, prikazuje pa serijo glasbenih fotografij z vrhunskih koncertnih dogodkov. Skupni imenovalec vsem je, da so upodobljeni izvajalci v svoji karieri prejeli ali bili nominira-ni za prestižno nagrado glasbene industrije - grammy.
Za ptujsko razstavo pa je tako namesto »divjih« rock motivov izbral umirjene soline.
»Ta razstava je nastala po naključju. Ko sem bil poleti leta 2007 na enem izmed festivalov v Kopru, sem se nato še malo potepal po Obali. Moja dolgoletna želja je bila, da bi šel fotografirat v soline in nekega večera sem si jo tudi izpolnil. Gre za klasično temo, ki je bila že velikokrat posneta in fotografirana, tako da neke tople vode tukaj ne odkrivam. Vse skupaj sem predstavil v črno-beli tehniki, da je še bolj poudarjena ta patina starinskosti in večsto-
revija za
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v oktobrski številki med ostalim preberete o pridelavi sadjevca, o zahtevni trgatvi letnika 2010. nadalje o higieni v
vinski kleti, o mehaniziranem pobiranju ostankov po rezi, v prilogi
Vrtnine pa najdete podrobnejše opise rastlin za ozelenitev. Revija Sad - 21 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
letna tradicija solinarstva pri nas,« je pojasnil Voglar.
Kot je še povedal, upa, da fotografije prikazujejo nek njegov poseben pogled na to temo in da se razlikujejo od podobnih del drugih avtorjev.
Primorska
fotografska
meditacija
Podnaslov razstave je fotografska meditacija, saj avtor pravi, da je res šlo za neko meditacijo, ko je po tri ure v samoti fotografiral soline. Po njegovem se neke vrste meditacije poslužujejo tudi ljudje, ki se ukvarjajo s tako mukotrpnim delom, kot je solinarstvo, saj drugače ne bi zdržali toliko let dneve in dneve na soncu: »Poskušal sem se potopiti v njihovo psiho in to krajino, se v vse to vživeti in prikazati najboljše, kar se da,« je dodal Voglar, ki se je s fotografiranjem, tako kot večina ostalih, prvič srečal v družini.
Prva prelomnica pa je bila, ko je pri 12 letih za darilo dobil fotoaparat in knjigo. Temu je sledil foto krožek in razvijanje v temnici v osnovni šoli, potem pa je dolga leta bil le »počitniški« fotograf: »Pred desetimi leti sem pa potem pristopil k
lítóí' J
Voglar pravi, da z motivi solin ni odkrival tople vode, upa pa, da se njegov način že večkrat predstavljene teme razlikuje od ostalih.
fotografiji in temu mediju na način osebnega izražanja skozenj. To mi je bilo v veselje. Ker človek dostikrat z besedami več ne more vsega opisati, mu preostane edino slika, ki pove več kot 1000 besed.«
Med njegovi trenutnimi motivi se najde vse mogoče, pred kratkim pa je tudi podpisal pogodbo s Kinom Šiška in postal njihov hišni fotograf za sezono, ki se je pravkar začela. »To mi veliko pomeni, ker so odlični pogoji za fotografiranje, vrhunski dogodki in ekipa, ki ve, kaj dela,« je zaključil sogovornik.
Polona Ambrožič
VSAK CSTRTSK OB 20,00 URI
K POSKOČNIH
1.	ZREŠKA POMLAD - Žalostnega žigola pesem
2.	BOJAN LUGARIČ- Car
3.	Ans. CVET - Odpriva dnevu sončno stran
4.	Ans. ČAR - Nocoj bi rada plesala
5.	Ans. PETKA - Ženin bom
6.	NINO-Prijateljstvo
7.	Ans. ZDOMARJI - Glasba je naše življenje
ŠOPEK POSKOČNIH
Tel. Številka:
1.ZAKAPANE-Mlejku
2.	ELA - Najlepši pušlc
3.	DJ SVIZEC F DEE KAY - Rdeči cvet
4.	MANCA ŠPIK-Stereo naboj
5.	OBJEM - Marjetka Marjetka
6.	KATJA FAŠINK IN ROK FERENGJA- Nova pomlad
7.	CLAUDIA-Moja punčka
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pofiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETINO d-o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
KONCERTNI ABONMA 2010/2011

Kwak - Around the world
Petek, 22. oktober 2010, 20.00, Slavnostna dvorana
ptujskega gradu
Toti big band Maribor z gosti - Večer legendarne jazzovske glasbe Petek, 26. November 2010, 20,00, dvorana Gimnazije Ptuj s
I —i m	Baročni orkester ter mešani in koralni zbor
ljubljanske Akademije za glasbo-
vi,*/'*.'if> ;' '«V, *' ■
Claudio Monteverdi: Vespro della Beata Vergine M^^mUf^MM^^' (Večernlce Blažene Device)
Torek, 21. December 2010, 20.00 Cerkev svetega Petra in
■ c Ktterine Routsou	_____
Vokalna skupina Cantemus
Petek, 18. marec 2011,20.00, dvorana Gimnazije Ptuj _
m
L!
Foto: Maša Kač
Foto: www.mediaspeed.net
Od Bacha do Mozarta -ifjjr Godalni kvartet Feguš in pianist Mladen Delin
Petek, 15. april 2011, 20.00, Slavnostna dvorana ptujskega gradu
Foto: Andrej Limut
Eva-Nina Kozmus -
Koncert evrovizijske zmagovalke
Petek, 20. maj 2011, 20.00, Slavnostna dvorana ptujskega gradu
Informacije in prodaja: Društvo za glasbeno umetnost Arsana,
Jadranska 4, Ptuj
05 99 55 041, www.arsana.si
Fötor iMedia d.O.o.
Mali oglasi
STORITVE
ITIFTARJ,.
KLJUČI - KLJUČAVNICE ŠTIFTAR! Oktobrska akcija: cilindrični vložek K5 s šestimi ključi - samo 18 EUR! Informacije: 02 771 01 21, Qlandia Ptuj.
UREJANJE GROBOV, urejanje okolice in hišna opravila. Leonida Vičar, s. p., Informacije in naročila 041 635 744.
V MESECU NOVEMBRU odpiramo na Ptuju zasebno varstvo otrok, starih od 1 do 5 let. Vse zainteresirane starše vabimo, da se oktobra naročite na informativni razgovor na tel. št. 040 802 038, Smiljan Čeh - Kokot, Kettejeva ul. 2.
PRODAM dvobrazdni hidravlični obračalni plug Vogelnot, nastavljiv od 10 do 16 colov s podpornim kolesom. Telefon 040 123 549.
PURANE, 6 kg, domače reje, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodajamo. Rešek, Starše 23, telefon 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM popolnoma domače re-jeno svinjo teže 200 kg. Tel. 766 30 81.
BELE kokoši, 4 kg, po 3,60 evra za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23. Telefon 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM telico v devetem mesecu brejosti z A-kontrolo. Tel. 041 297 190.
NEPREMIČNINE
20 KM iz Ptuja proti Ormožu v novo nastajajočem naselju prodam stavbno parcelo, manjši vikend in vinograd. Skupaj 4097 m2. Kličite 031 611 559.
V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na št. 041 212 136.
Nega obraza, klasična in športna masaža telesa, urejanje nohtov ... in še več. Možen nakup darilnih bonov. Sabina Kosec s.p., Osojnikova c. 3, Ptuj. Info: 051 399 710.
ODMAŠEVANJE kanalizacije, hišnih odtokov. Tilčka Kaučevič, s. p., Pobrežje 66 a, Videm pri Ptuju. Tel. 041 833 799 in 02 764 61 51.
ELEKTRO KA, D. O. O., Znidari-čevo nabrežje Ptuj, zaposli kvalificirane električarje, mehanike in ključavničarje za delo v tujini. Informacije na 746 71 70.
RAZNO
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM več metrov kalanih suhih mešanih drv, možen razrez in dostava na dom. Tel. 041 994 575.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
LES za ostrešje, suhe deske, 25 mm, late 4 x 5 cm, 5 x 8 cm, ladijski pod, opaž, 12 mm-20 mm, obloga bruna, 21 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM koruzo z njive. Tel. 041 835 094.
PODARIM grozdje z brajd ter prodam avto Marutti, vozen, registriran do februarja 2011. Telefon 781 44 41.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
CCCradioptuj
tta ¿filetu www.radio-ptuj.si
Prireditvenik		1
Torek, 12. oktober		
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Gravža, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Gravža, za šole in izven 13.00 Ormož, prostori ribiške družine, kostanjev piknik ob 5-letnici
uspešnega delovanja koronarne sekcije v Ormožu 18.00 Ormož, hotel, predavanje Pravljično starševstvo, s sočasnimi
delavnicami za otroke 20.00 Maribor, SNG, drama, Antigona, Malod, za abonma Drama torek 1
-	Ormož, Mladinski center, vabi k vpisu v delavnice in tečaje, telefon 719 41 41
-	Ptuj, Društvo za glasbeno umetnost Arsana v Jadranski 4, vabi k vpisu koncertnega abonmaja za sezono 2001/11
Sreda, 13. oktober
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Gravža, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Gravža, za šole in izven 19.00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, literarni večer z Mihom Mazzinijem,
Nemška loterija 19.30 Maribor, SNG, balet, La Boheme, VelDvo, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Od blizu, MalOd, za abonma Dijaški 21
Četrtek, 14. oktober
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Strahec, za šole in izven 12.00 Ptuj, Rajšpova ulica 20, odprtje bivalne enote Društva Sožitje Ptuj 16.30 Slovenska Bistrica, knjižnica, pravljične urice za otroke »Nečimr-no drevo«
19.00 Ptuj, Regijsko višješolske in visokošolsko središču, Krempljeva ulica 1, predstavitev knjige Kompleksni sistemi III, zadnji del trilogije avtorja dr. Adolfa Zižka 20.00 Maribor, SNG, drama, Od blizu, MalOd, za abonma Dijaški 21
Petek, 15. oktober
17.00 Dolena, Dom krajanov, prireditev ob 30-letnici Folklornega društva Dolena
Prazen dom je in dvorišče, naše oko te zaman išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
SPOMIN
11. 10. 2010 je minilo 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož in ati
Jože Skledar
IZ APAČ 261
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Njegovi: žena Jožica, sin Sergej in sin Simon z Valerijo in Patrikom
NaroČite	z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -
Štajerski TEDNIK
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in alasbe!
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _

RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
... in sta zletela gor proti nebu in potonila v teman ocean. Odtlej eno sonce je več na nebu, in eno sonce na Zemlji manj ...
(T. Pavček)
ZAHVALA
Ob prerani tragični izgubi zaročenca in atija
Urima Demaja
IZ UL. BORISA KRAIGHERJA 26, KIDRIČEVO
se iz srca zahvaljujemo podjetju Baukom, d. o. o., Ptuj, sodelavcem podjetja Baukom, d. o. o., Ptuj, sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vso izkazano pomoč, darovano cvetje, sveče ter izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se podjetju Mir, pevcem za odpete pesmi slovesa ob prera-nem grobu, godbeniku, g. Aublju za lep poslovilni govor ter g. župniku za opravljen obred. Vsem iz srca hvala.
V žalosti zaročenka Katja in sinek Filip
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce tiho se zajoče, da te več med nami ni.
SPOMIN
11. oktobra mineva leto žalosti, ko nas je zapustil naš dragi
Rudolf Intihar
IZ BARISLOVCEV 9
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Njegovi najdražji
Vsi, ki jih imamo radi, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.
(Medvešek)
ZAHVALA
Ob tragični izgubi
Samirja Demaja
IZ UL. B. KRAIGHERJA 26, KIDRIČEVO
se iskreno zahvaljujemo Občini Kidričevo, g. županu Jožetu Murku, CSD Ptuj, vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovano pomoč, cvetje in sveče, podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve, g. Aublju za poslovilni govor ter gospodu župniku za opravljen obred. HVALA!
Mama Nežika in brat Danilo z družino
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene mamice, stare mame in prababice
Ane Pukšič
21. 7. 1935-4. 10. 2010 IZ BIŠA 41
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za svete maše, nam pa pomagali in nam izrekali sožalje. Hvala g. župniku Jožefu Rajnerju za opravljen obred, govorniku g. Vurcerju, našim pevcem, ki so jo s pesmijo pospremili na večer molitve in na pogrebu, gasilcem PGD Biš ter pogrebnemu podjetju Almaja iz Lenarta.
Mož Jože ter otroci z družinami
www.tednik.si
Ptuj • Tiskovna konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Socialna varnost slovenskega delavca vse bolj ogrožena
Na sedežu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Območne organizacije Spodnje Podravje, je bila 8. oktobra tiskovna konferenca, na kateri so sodelovali predsednik ZSSS Dušan Semolič s sodelavcema, izvršnima sekretarjema Lučko Bohm in Andrejem Zorkom ter sekretarjem ZSSS Območne organizacije Spodnje Podravje Borisom Frajnkovičem. Na njej so govorili o zmotah in zamolčanih dejstvih v predlogu novega pokojninskega zakona ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, predlogu zakona o delovnih razmerjih, zakona o malem delu in nekaterih drugih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo slovenskega delavca, saj se mu ob predlaganih reformam oziroma zakonskih sremembah ne piše nič dobrega.
Svobodni sindikati so v petek na Ptuju v bivšem Era centru organizirali stojnico, na kateri so zainteresirani lahko dobili odgovore na konkretna vprašanja v zvezi s pokojninsko reformo, zakonom o delovnih razmerjih, zakonu o malem delu in nekaterih drugih vprašanjih. V ZSSS se borijo proti sprejetju proti-delavske zakonodaje, ki jo je vlada predlagala brez soglasja socialnih partnerjev, proti polnjenju državnega proračuna na račun zmanjševanja delavskih pravic.
Strukturne reforme, ki jih trenutno pripravlja vlada, so za delavke in delavce pa tudi za upokojence izrazito neprijazne. Te reforme niso pravi odgovor na probleme, ki jih imamo v Sloveniji, pravi Dušan Semolič, saj v bistvu znižujejo standard delavskih pravic, objektivno krepijo položaj kapitala in napovedujejo povečevanje dobičkov na račun reform. Mladim bi morali omogočiti drugačno perspektivo, nova, dobro plačana in kvalitetna delovna mesta, da bi lahko začeli delati, da bi si lahko ustvarili družine in plačevali prispevke v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Ustvariti pogoje za delo 100 tisoč tistih, ki so trenutno brez dela, je pravi odgovor na trenutne razmere v Sloveniji. »Vlada v iskanju odgovorov ponuja nekaj, česar sindikati v nobenem primeru ne moremo sprejeti, poudarja Semolič. V glavnem gre za pot v revščino, ki jo prinašajo zakon o malem delu, spremenjeni zakon o delovnih razmerjih in izjemno krivičen zakon, ki bo na novo uredil pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V obdobju, ko je toliko mladih brezposelnih in brezposelnih starejših, vlada želi za tri leta podaljšati delovno dobo, da bi ljudje delali dlje. Nehumano je pritiskati na starejše ljudi, hkrati pa toliko mladih nima zaposlitve. Kje je bistvo problema za vse te nesporazume, konflikte?
»Politiki, ki trenutno vladajo v Sloveniji, niso spoznali, da smo bili v Sloveniji razvojno uspešni zaradi dveh pogojev: znali smo skupaj s sindikati marsikdaj reči ne gospodom iz Mednarodnega denarnega fonda in bruseljske birokracije, ki so pritiskali na Slovenijo, da bi sprejemala odločitve po njihovi meri; imeli pa smo tudi vzpostavljen in razvit socialni dialog, ki ga sedaj ni
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci so sodelovali (od leve) Andrej Zorko, Dušan Semolič, Boris Frajnkovič in Lučka Bohm.
in ki pomeni enakopravno partnerstvo sindikatov, vlade in delodajalcev pri iskanju nekaterih rešitev,« opozarja Semolič. Zdajšnja vlada socialnega dialoga v tej vsebini ne dojema. To je napaka. Politiki, ki vladajo v Sloveniji, iščejo predvsem zaupanje in naklonjenost politikov v Bruslju, Mednarodnem monetarnem fondu in OECD. Naše politike bi moralo predvsem skrbeti zaupanje Slovenk in Slovencev do njih, ne pa do tujcev. Konflikt, ki ga zaznavajo sindikati, uničuje demokracijo, socialno državo. Sindikati se bodo že omenjenim reformam uprli, ko bo sprejet zakon o pokojninski reformi po meri teh politikov, zbrali bodo 40 tisoč podpisov in na referendumu rušili ta zakon, ki je zgrešen odgovor na nakopičene slovenske probleme.
Lučka Böhm je povedala, da so prišli na Ptuj zato, ker želijo dobiti povratno informacijo od ljudi, ki živijo na tem območju, kako oni razmišljajo o predlagani pokojninski reformi. Ta reforma je izjemno neprijazna do slovenskega delavca in izredno zaostruje upokojitvene pogoje na nepravičen način do slovenskega delavca. Tisti, ki so začeli delati zelo mladi, bodo imeli zelo dolgo pokojninsko dobo, na pokojnino bodo morali čakati še dlje kot do sedaj. To se bo zgodilo, kljub temu da ima večina industrijskih delavcev hude zdravstvene težave zaradi težkega dela. Reforma tudi ne prinaša dovolj visoke socialne varnosti po upokojitvi. Kot je povedala Lučka Bohm, so v ZSSS prepričani, da je še
čas, da se z vlado najdejo za pogajalsko mizo, da pride do dogovora o pravični pokojninski reformi za slovenskega delavca. Če bo do tega prišlo, zakonodajni referendum ne bo potreben.
V ponedeljek so ZSSS oblikovali uradna stališča do pokojninske reforme, v katerih bodo upoštevali tudi ptujska stališča. Časa za to, da v Sloveniji pripravimo reformo, ki bo imela soglasje socialnih partnerjev, je še dovolj. Socialni dialog je vedno alternativa konfliktu.
Iz zakona o malem delu umakniti brezposelne
O spremembah zakona o delovnih razmerjih in zakonu o malem delu je govoril An-
drej Zorko. Gre za spremembe v zvezi z znižanjem odpravnin delavkam in delavcem ter skrajšanja odpovednih rokov. To sta spremembi, ki znižujeta varstvo starejših delavk in delavcev, je poudaril. Delavec, ki mu bo delovno razmerje prenehalo iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, bo prejel odpravnino v višini 20 odstotkov povprečja zadnjih treh plač za vsako leto dela pri delodajalcu. Delodajalci bodo iz tega naslova na letni ravni privarčevali 50 milijonov evrov, zaradi skrajšanja odpovednih rokov s 150 na 90 dni za najstarejšo kategorijo delavcev, ki si na trgu dela dejansko najtežje najdejo delo, pa bodo po izračunih ZSSS privarčevali okrog 27 milijonov evrov. Glede na dosedanje izkušnje bo ta denar šel v žepe lastnikom, menedžerjem, katerih prvi
interes je povečevanje dobička, lastnega bogastva, ne pa položaj delavcev v podjetju. V Sloveniji je trenutno brezposelnih okrog 100 tisoč ljudi, od tega je tretjina starejših od 50 let. Zakon o malem delu, ki predvideva, da bi lahko malo delo opravljali tudi študentje, dijaki, ob njih pa tudi brezposelne osebe in upokojenci, dejansko ne pomeni ureditve študentskega dela, pomeni uvedbo trga delovne sile, na katerem bo izkoriščanje delavk in delavcev, ki bodo opravljali malo delo, še toliko večje. Dokazano je, in tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve samo priznava, da je malo delo bistveno cenejše od rednega delovnega razmerja. »Mali« delavec namreč nima pravice do povračila potnih stroškov, malice, odpravnine, bolniškega nadomestila, skratka nima pravice do vseh tistih stvari, do katerih ima pravico redno zaposleni delavec. Malo delo tudi ne bo odskočna deska za zaposlitev mladih, danes mladi vstopajo na trg delovne sile z 28, 29, 30 leti starosti. Andrej Zorko opozarja, da bo mlad človek prisiljen opravljati malo delo, če bo želel preživeti po končanem študiju. Smiselno bi bilo, da državni zbor iz besedila zakona o malem delu, ki ga bo obravnaval na oktobrski seji, umakne brezposelne, ker morajo ti imeti redno zaposlitev, morajo imeti reden status v delovnem razmerju. Obstaja tudi bojazen, da bo zaradi vsega tega redno delovno razmerje v desetih do petnajstih letih po vsej verjetnosti postalo izjema, ne pa pravilo.
MG
OQO
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
080
ZAVAROVALNICA MARIBOR
19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena za Slovenijo
Ako nerado drevje obleti, 14/2 marsikdo se še zime boji. 14/2 -Ltr^-^s JTt—14/2		15/3 jOl r
20/6 -niX" S	W 14/3* O 15/3 f 20/9 15/5 V	
-O-	--.„z S. 13/6 ,14/4 ^ A jv mč>	\ 15/7 fii
S \	_ r/v^wH 9/1 \	
Danes bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 5, v krajih z burjo do 10, najvišje dnevne od 13 do 16, na Primorskem do 20 stopinj C.
V sredo bo zmerno do pretežno oblačno, v četrtek pa pretežno jasno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
Osebna kronika
Rojstva: Maja Klasinc, Zlato-ličje 9 č, Starše - deklica Mia; Helena Bobnarič, Dolga Lesa 6, Ormož - deklica Nikol; Marta Kokol, Hvaletinci 9, Vitomarci -deček Tomaž; Janja Jančar, Čre-šnjevci 153 a, Gornja Radgona
-	deklica Alja; Mojca Kučer, Starošince 4, Cirkovce - deklica Eva; Monika Voga, Šikole 25 c, Pragersko - deklica Gaja; Nataša Mohorko, Dobrava 9, Ormož
-	deček Nik; Nataška Kitak, Do-načka Gora 13, Rogatec - deček Anej; Sabina Žerak, Osojni-kova ul. 14, Slovenska Bistrica
-	deček Gal; Simona Kovačec, Žamenci 5 a, Dornava - deček Mario; Marija Fajfar, Ormoška cesta 1, Ptuj - deklica Nina; Maja Metličar, Ulica Anice Ka-učevič 11, Ptuj - deček Matija; Jelka Belšak, Korenjak 5, Zavrč
-	deklica; Snježana Soldat, Bre-stovec 38 b, Rogaška Slatina
-	deček Rok; Zdenka Muršič, Kolodvorska ul. 27, Slovenska Bistrica - deček Timi; Maja Čer-nila, Dolenja vas 168, Prebold
-	deklica Gaja; Karmen Strelec, Zamušani 22 b, Gorišnica - deček Tai. Mateja Furman, Orešje 118, Ptuj - deček Teo.
Umrli so: Maks Sušnik, Biš 39 a, rojen 1958 - umrl 16. septembra 2010; Marijan Kram-berger, Vrazov trg 2, Ptuj, rojen 1950 - umrl 18. septembra 2010; Jožef Lončarič, Dežno pri Podlehniku 37, rojen 1945
-	umrl 19. septembra 2010; Ivana Majcen, rojena Forštna-rič, Bukovci 67 a, rojena 1940
-	umrla 19. septembra 2010; Franc Stopar, Sestrže 53, rojen
1932	- umrl 18. septembra 2010; Alojzij Fakin, Spodnja Sveča 2, rojen 1924 - umrl 21. septembra 2010; Alojzij Brač-ko, Grajenščak 50, Ptuj, rojen 1930 - umrl 19. septembra 2010; Alojzija Lainšček, rojena Kostanjevec, Pobrežje 57, rojena 1923 - umrla 17. septembra 2010; Elizabeta Kuharič, rojena Trstenjak, Loperšice 19, rojena 1923 - umrla 21. septembra 2010; Marjeta Perkovič, rojena Kramberger, Vitomarci 70, rojena 1912 - umrla 22. septembra 2010; Jožef Rizman, Hum pri Ormožu 37, rojen 1941 - umrl 24. septembra 2010; Franc Šegula, Dornava 51, rojen 1938 - umrl 24. septembra 2010; Milan Kozel, Barislovci 10 b, rojen 1963
-	umrl 26. septembra 2010; Franc Emeršič, Veliki Vrh 50, rojen 1954 - umrl 25. septembra 2010; Matilda Gajšt, Zgornja Sveča 24, rojena 1925 - umrla 21. septembra 2010; Leon Palčar, Ob gozdu 2, Njiverce, Kidričevo, rojen 1988 - umrl
28.	septembra 2010; Matilda Mojzer, rojena Korošec, Apače 285, rojena 1932 - umrla 28. septembra 2010; Katarina To-polovec, rojena Selišek, Planj-sko 19, rojena 1954 - umrla
29.	septembra 2010; Veronika Kamenšek, rojena Letonja, Breg 3, rojena 1948 - umrla 1. oktobra 2010; Marija Bele, rojena Sakelšek, Dolena 42, rojena
1933	- umrla 1. oktobra 2010; Marija Zajc, Apače 56, rojena 1936 - umrla 1. oktobra 2010; Franc Zelenik, Prvenci 22, rojen
1933	- umrl 4. oktobra 2010; Ana Pukšič, rojena Šketa, Biš 41, rojena 1935 - umrla 4. oktobra 2010; Maksim Bratec, Pacinje 18, rojen 1925 - umrl 4. oktobra 2010; Simona Za-vec, rojena Stajnko, Sakušak 82, rojena 1972 - umrla 30. septembra 2010; Janez Petek, Kungota pri Ptuju 106, rojen
1934	- umrl 2. oktobra 2010; Marija Paveo, rojena Paveo, Ge-rečja vas 8, rojena 1921 - umrla 6. oktobra 2010.