Poštnina plačana v gotovini
Cona Din
Ste v. 38
Ljubljani, sobota 15. februarja 1941
Leto VI.
Predsednik vlade Cvetkovič in zunanji minister dr. Markovič tri ute pri Hitlerju
Uradno poročilo o nenadnem sestanku pravi, da je potekel v duhu potrjenega prijateljstva, poluradna razlaga pa trdi, da spada v okvir načrtov za novi evropski red
Berlin, 15. febr. DNB: Jugoslovanski ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in jugoslovanski zunanji minister Cincar-Markovič sta Prispela včeraj dopoldne s posebnim vlakom v Salzburg. Opoldne sta bila gosta nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa v njegovem gradu Fuschl. Po kratkem oddihu v hotelu »Avstrijski dvor« v Salzburgu, sta krenila na Berg-nof, kjer jn je ob 16.30 sprejel voditelj Nemčije, ki ju je prisrčno pričakal pred glavnimi vrati Berghofa. Oddelek SS je izkazal jugoslovanskima državnikoma čast. Razgovori, ki so trajali čez tri ure, so bili ustavljeni samo za kratek čas zaradi čaja. Tem razgovorom je prisostvoval razen Hitlerja in v. Ribbentropa in razen obeh jugoslovanskih državnikov tudi poslanik dr. Schmidt kot tolmač. Ko so bili razgovori končani, sta jugoslovanska gosta ob 19.45 zapustila Bergho! in odpotovala iz Salzburga v Belgrad.
Po sporedu je bilo izdano naslednje uradno poročilo:
Voditelj. Nemčije in državni kancler je danes v navzočnosti nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa sprejel jugoslovanskega predsednika vlade Cvetkoviča in jugoslovanskega zunanjega ministra Cincar-Markovič na Berghofu. Razgovori o vprašanjih skupnih interesov so potekali v duhu zgodvinskih prijateljskih odnošajev med obema državama.
Berlin, 15. febr. m. Transcontinent Press: Voditelj Nemčije je včeraj sprejel jugoslovanskega predsednika Cvetkoviča in zunanjega
ministra dr. Cincar-Markoviča. Razgovor je, kakor ugotavlja uradno poročilo, potekel v duhu zgodovinskega prijateljstva. To prijateljstvo je, kakor se je pri tej priliki lahko videlo, že od zdavnaj, posebno pa še v zadnjih osmih letih, odkar je narodni socializem postal življenjski zakon nemškega naroda. Ti odnošaji so na gospodarskem področju od leta 1933 postali tako pristni, kakor niso bili nikdar prej v zgodovini. Vzporedno s tem je šla tudi ureditev političnih odnošajev, ki se iz dobrega sosed-
stva razvijajo čedalje bolj v pravo prijatelj-stvo.
Že nekaj časa se nemško državno vodstvo zavzema za ureditev nove Evrope, ki bo osvobodila narode, kateri služijo tujcem glede prostora in oblasti kapitala ter bo tako zamenjan stari evropski red, ki je vodil samo do spopadov. Zato se lahko sodi, da spada tudi včerajšnji razgovor v okvir posvetovanj, ki jih vodi Nemčija na vse strani in iz katerih se pričenjajo izoblikovati obrisi novega reda.
Bolgarske in madžarske razlage jugoslovanskega obiska pri Hitlerju:
Jugoslavija bo ostala se naprej nevtralna!
Sofija, 15. februarja, m. Bolgarski listi na prvih straneh prinašajo poročila o potovanju jugoslovanskih državnikov v Berchtesgaden, »Slovo« piše komentar med drugim:
»Ta dogodek je eden najvažnejših današnjem političnem trenutku, zlasti že upoštevamo veliko zanimanje, ki ga vsi posvečajo Balkanu in jugovzhodni Evropi«.
List sodi, da so vprašanja, ki so bila na sporedu, političnega značaja in v zvezi z uvedbo novega reda. V Sofiji upajo, da bodo uspehi sestanka odgovarjali duhu vzajemnosti.
Budimpešta, 15. februarja, m. V madžarskih krogih o potovanju jugoslovanskih državnikov v Nemčijo pravijo, da je bilo v madžarski javnosti
112. dan volne med Italijo in Grči[o
Splošen grški napadi na vsem albanskem bojišču
Pre boj fronte na treh mestih, veliko števISo ujetnikov in vojnega plena
Nekje v Italiji, 15. febr. Stefani. 252. italijansko vojno poročilo pravi:
Grško bojišče: Udejstvovanje sovražnikovih patrol z zadovoljnim izidom za naše čete, ki so sovražniku zadale občutne izgube in ujele nekaj vojakov ter zasegle nekaj orožja. Naša letala so bombardirala sovražnikovo pomorsko oporišče in z uspehom vrgla bombe malega kalibra na zbirališča sovražnikovih čet. Naša lovska letala so sestrelila devet sovražnikovih letal, največ nad na-
šimi bojnimi črtami. Eden od članov posadke je ujet.
Atene, 15. febr. o. Atenki radio: Grška vojska je na 150 km dolgem bojišču začela s silovitim napadom, katerega so pripravili rušilni letalski napadi na Tirano, Drač, Tepeleni, Elbasan in Valono. Grške čete so prodrle italijanske postojanke na treh mestih ter pri tem na eenem samem kraju zajele 7000 vojakov. Z drugih dveh točk število ujetnikov ni znano, pač pa je Grkom povsod prišlo v roke ogromno vojnega materiala.
■ «w
Dogodki na sredozemskem in afriškem bojišču
Nemška letala nad Cirenaiko — Angleški napadi na Rodos - Nastop angleških padalcev v Italiji
Nekje v Italiji, 15. februarja o. 252. ita-«lansko uradno vojno poročilo pravi med drugim, da so italijanska in nemška letala bombardirala oporišča na Malti in sestrelila “tiri Hurricane. Nemci so bili nad letališči v Cirenaiki ter zadeli poslopja in streljali na letala na tleh. Napadeno je bilo letališče na •Kreti in uničena štiri letala.
Pri Kerenu ie bil angleški napad odbit. Pri reki Džubi italijanski neredni oddelki *adržujeio angleško napredovanje. Angleži so bombardirali Rodos ter Massauo. a z Majhnim uspehom.	,
V	noči od 10. na 11. februar so Angleži 2 letal spustili skupino oboroženih padalcev, da bi z razstrelivom uničili prometne zveze, ''odovode in namakalne priprave v Kala-»riji j„ LUcaniji Padalci so bili prijeti, preden so mogli povzročiti večjo škodo.
^ Kairo, 15. febr. o. Reuter poroča: Ta te-so angleška letala že petkrat silovito bom-"ardirala italijanska letališča in pristunišča na Rodosu, s čimer hočejo preprečiti, da bi sredice Dodekuneza sploh bilo uporabno za italijansko ali nemško letalstvo.
. Okoli Bengazija je bila na raznih letali-£ih uničenih 150 italijanskih letal.
v Nemci so zadnje dni napadli Bengazi ter Večkrat letališči v Berki in Denini, a z majh-n'.m uspehom. Do več spopadov je prišlo zadaje dni in včeraj nad Malto.
Angleško letalstvo je močno podpiralo napad na Keren. Z vseh poletov so se vrnila vsa letala.
Okoli Kerena divjajo hudi boji.
Abesinska domača vojska naglo raste. V neprestanih napadih je zasedla vrsto gorskih postojank.
Cesar Haile Selasie je končal zmagoslavno pot itied celo vrsto abesinskih gorskih rodov, ki so ga navdušeno sprejeli in pozdravili.
Južnoafriške čete so zavzele italijansko postojanko Bulo el Rilo ter dobile v roke veliko ujetnikov in vojnih potrebščin.
sprejeto z največjim zadovoljstvom. Danes ni vež presenečenje, poudarjajo, če predsednik jugoslovanske vlade obišče voditelja Nemčije. Odnošaji Jugoslavije do Nemčije in Italije so že davno jasni in razčiščeni. Potovanje jugoslovanskih državnikov je v znamenju koristi jugovzhodne Evrope. Na Madžarskem s popolnim zaupanjem gledajo na uspeh tega ob;ska in te politike.
Glasilo predsednika madžarske vlade »Ma-gyar Orszag« o tem obisku med drugim pravi:
Z ene ali druge strani se lahko slišijo izjave pristojnih osebnosti, da se potovanje Jugoslovanskih državnikov nanaša na razčiščenje nekaterih aktualnih vprašanj pri svoji nevtralnosti ter sploh ne bo menjala te smeri. Najnovejši balkanski dogodki, zlasti ustavitev romunsko-angle-ških odnošajev, so dali povod, da je ravno zaradi nadaljne jugoslovanske nevtralnostne politike bilo potrebno razčistiti novi položaj ter ga spraviti v sklad s sedanjimi, temeljnimi načeli.
Tudi glasilo zunanjega ministra »Pester Lloyd« ugotavlja, da je gotovo eno: da Jugoslavija s svojim starim političnim vedenjem želi ohraniti dosedanje zveze s prijateljskimi velesilami, kar je važna okoliščina.
Potovanje Cvetkoviča in dr. Markoviča ni nobeno presenečenje in od njega tudi ni pričakovati nobenega novega mednarodnega dogodka. To potovanje jugoslovanskih državnikov, ki so stvarni politiki, služi koristim evropskega jugovzhoda.
Zagrebški nadškof dr. Stepinac je bil včeraj dalje časa pri sv. očetu Piju XII. Obiskal je tudi našega poslanika na italijanskem dvoru, danes pa mu je naš poslani pri Vatikanu priredil kosilo.
Posebni odposlanec predsednika Roosevelta, Hopkins, je odletel iz Londona čez Lizbono v New-york, kamor je prispel danes in pojde takoj poročat Rooseveltu o svojih ugotovitvah v Angliji, poroča United Press.
V	Ameriki se bodo v kratkem začele največje vojaške vaje, kar jih poirnj ameriška zgodovina. Sodelovalo bo pri njih 300.000 mož z vsem najmodernejšim orožjem, poroča vojno ministrstvo.
Švedska vlada je sklenila prevzeti varstvo romunskih koristi v Angliji, poroča DNB:
Nemška letala so včeraj tudi podnevi bombardirala razne kraje na Škotskem in v srednji Angliji, pravita včerajšnje nemško in angleško poročilo.
Italija in Nemčija nista bili obveščeni o posvetih med maršalom Petainom in generalom Francom, pravijo v Vichyju, kakor pravi DNB.
Nemško zunanje ministrstvo zavrača vesti o tem, da bi grški poslanik mislil zapustiti Berlin in da bi bilo v odnošajih med Nemčijo in Grčijo prišlo do kake spremembe.
Bombe na London, bombe na mesta v Porur!u
Berlin, 15. februarja. DNB. Gotovo število nemških letal je snoči v stalnih valovih napadalo London. Posadka letala, ki se je vrnila, je sporočila, da so bili razrušeni važni vojni cilji.
Predsno^jim so nemška letela najr idla vojaške cilje na angleškem otočju, neko elektrolitično tovarno pri Glasgowu ter pristaniške naprave. Razpršen je bil en konvoj in zadetih šest ladij. Neko letalo je potopilo 8000 tonsko ladjo z bencinom ter bombardirajo velik trgovski parnik in neko podmornico.
London, 15. februarja, o. Angleška letala so snooi boml ardirala industrijska mesta v Porurju. Dopisnik iz južne Anglije pa poroča, da so bili snoči napadene tudi vdorne luke v zasedenem ozemlju ob Rokavu. Podrobnosti o teh napadih še niso znane.
Noč nad Londonom in nad ostalo Anglijo je bila hujša kakor pretekle noči. Napadi pa vse-
Napovedi o novem bolgarskem obisku pri Hitlerju
Angleška grožnja o odgovoru na morebitno nemško zasedbo
London, 15. febr. o. United Press poroča: Po Poročilih iz angleških političnih krogov je treba Prihodnje dni pričakovati, da bosta povabljena v Nemiijo tudi bolgarski min. predsednik dr. Filov tn zunanji minister dr. Popov. Napovedujejo, da bi PN.tej priliki Nemčija skušala doseči, da bi Bol-Banja vstopila v trojno zvezo in a tem dala Nemčiji "loznost za prehod vojske čez bolgarsko ozemlje. <> Sojrtjo, 15. febr. o. UP. Angleški poslanik v “Oliji je včeraj izjavil tujim časnikarjem, da bo
Anglija takoj z vso silo odgovorila, če bi Nemčija napadla Bolgarijo.
Belgrad, 15. febr. m. Današnje »Vreme« poroča fe Sofije: Iz Bukarešte poročajo, da je v zadnjih 48 urah prispelo v Romunijo več divizij, ki se zbirajo ob obali Donave nasproti Bolgarije. Kakor zatrjujejo, pošiljajo v isto smer tudi vojaški ma-terial.
Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
eno niso bili prav hudi in ni bila povzročena velika škoda. Sovražna letala so izvedla napad na mesta v vzhodni Angliji, nad London in na nekatera mesta v notranjosti Anglije. Smrtnih žrtev ni bilo mnogo.
Včeraj podnevi so angleški bombniki silovito napadli vsa vdorna pristanišča vzdolž francoske obale. Povzročili so silovite požare. Eksplozije in plamene je bilo videti celo podnevi z angleškega obrežja, izgubljeno je bilo 1 angleško letalo, tri nemška pa sestreljena. ■■■■*■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■«■ Razmerje med Ameriko in Japonsko je zadnje čase tako, da povzroča skrb, toda upati je, da bo prišlo do zboljšanja, je govoril predsednik Združenih držav Roosevelt včeraj, ko je sprejel novega japonskega poslanika Nomuro, ki je zatrdil, da bo storil vse, da ne pride do preloma med obema državama, poroča United Press.
Vesti 15. februarja
Nad 100 mornarjev s šestih angleških ladij,
ki jih je potopila neka nemška križarka blizu Azorskih otokov, je včeraj dospelo v pristanišče Fundshal na otoku Madeiri, poroča Reuter. Očitno gre tu za ladje, o katerih so zadnje dni govorila nemfika uradna poročila.
Italijansko pozorno in napadalno vojno bro-dovje povzroča grenko življenje angleški mornarici na Sredozemlju. Ta mornarica po udarcih, prejetih od italijanskega bro-dovja, končno začenja spoštovati Italijo, sodi diplomatski dopisnik lista »Popolo dTtaliac, Mario Appelius, ki pravi v svojem članku, da je za Italijo častno, da mora zdaj prenašati najtežje breme in da Italijani zdaj v največji tišini pripravljajo marsikaj velikega, za kar bo ljudstvo zvedelo šele po končani vojni.
Najmodernejši holandski parnik »Oranje« (15.000 ton), so preuredili za bolniško ladjo in bo vozil angleške ranjence z Bližnjega Vzhoda v Avstralijo, poroča Reuter.
Pariški radio je snoči zopet napadel vlado v Vichyju, češ da Nemčija ni zadovoljna z zadnjo spremembo. Opomnil je maršalu Petaina, naj začne popolno sodelovanje z Nemčijo, preden bo prepozno...
Bojišče, na katerem se bo izvojevala zmaga, je še naprej Anglija in pa njene pomorske poti, ki jim Nemčija zadaja vedno hujše udarce. Angleški uspehi v Afriki so sadno parade. Nemški pomorski in letalski napadi na Anglijo in na njene zveze dokazujejo, da napad na Anglijo ni samo v vdoru, kakor trdijo Angleži. Tako sodi »Hamburger F remdenblatt«.
Določila zakona o trgovini s sovražnikom je angleška vlada razširila tudi na Romunijo, ki jo zdaj uradno prišteva med sovražne države. Odslej bo kaznovan vsakdo, ki bi vzdrževal gos>poduirske zveze z Romunijo, poroča Reuter.
Med Nemčijo in Sovjeti so odnošaji danes dobri. Med Nemčijo in Japonsko pa je celo zveza, zaradi tega se bo tudi razmerje med Japonsko in Sovjeti zboljšalo, kar bo koristilo uvedbi novega reda na svetu, je novi japonski poslanik za Nemčijo, Gšiina, izjavil včeraj v Moskvi, kakor poroti L>NB.
Franciji ni zaupano posredovanje za mir med Anglijo in Italijo, trdijo na francoskih pristojnih mestih, kakor javlja DNB,
Pri poletu nad Kerenom se je — kakor poroča Stefani — ubil italijanski letalski poročnik Vincentini, ki je po italijanskih vesteh sestrelil 17 nasprotnih letal.
60 letna ženska, ki je ostala pod podrtinami več ur in je imela zlomljeno nogo, je po rešitvi dejala: »Ponosna sem, da sem tudi jaz lahko nekaj žrtvovala za domovino, čeprav sem stara. Lahko nas Angleži vse pobijejo, pa se jim ne bo posrečilo spremeniti nas.« Sedemletni otrok je dejal, da se ima zdaj, ko so ga ranili . Angleži, za pravega vojaka ... Na neki zadeti hiša se je takoj, ko so odpluli Angleži pokazala italijanska zastava, v znamenje kljubovanja ... Na drugih krajih je ljudstvo med bombardiranjem v zboru prepevalo fašistovsko himno. Take in podobne slike o vedenju prebivalstva ob angleškem napadu na Genovo navaja po poročilu agencija Stefani italijanski tisk.
Združene države bodo Angliji v kratkem poslale še 46 rušilcev, ki jih zdaj oskrbujejo z modernim, zlasti protiletalskim orožjem, poroča United Press.
V	Bolgariji je od danes dalje prepovedana
vsaka prodaja volnenega blaga in čevljev, poroča DNB.
Madžarski državni upravitelj Horthy bo danes podpisal pogodbo o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Madžarsko.
Oselije angleškega poslaništva v Bukarešti je snoči ob 22 zapustilo Bukarešto in se danes v Constanzi vkrcalo na turški parnik »Ismetc. Osem članov poslaništva pa je odpotovalo z letalom, poroča Rador.
Vse vesti o veliki umrljivosti na Danskem in v Holandiji so izmišljene. Umrljivost tam letos ni prav nič narasla in je še vedno najmanjša v Evropi, odgovarja DNB na poročilo newyorškega radia, ki je trdilo, da na Danskem in Holandskem ljudje zaradi nemške zasedbe močno umirajo.
Jugoslavija bo gledala, da ustreže vsem državam, s katerimi je v prijateljskih zvezah, toda samo toliko, kolikor bo dopuščala njena nevtralnost, ki ie dozdaj rodila tako ugodne uspehe, sodijo ameriške radijske postaje.
Napovedi o vojni nevarnosti na Tihem morju
spadajo v novo ofenzivo živčne vojne, verjet110 pa je, da se tam ne bo prav nič zgodilo, sodijo ameriški listi z ozirom na razne avstralske in japonske izjave.
Španski uradni krogi in tisk še vedno ne dajejo nobenih izjav o vsebini in namenu posvetov med Francom in Mussolinijem iu med Francom ter maršalom Petainom. Pač
1>a v Madridu zatrjujejo, da bo uradno raz-ago teh posvetov kmalu objavila — Nemčija, kakor poroča agencija Havas.
Tudi Egipt bo pretrgal diplomatske zveze z Romunijo, napoveduje rimski »Messaggero«.
Pomorska voina na Atlantskem oceanu
Potopitev angleškega konvoja. — Več nemških ladij ujetih
Berlin, 15. februarja DNB- Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Ob priliki včerajšnjega napada nemških vojnih letal na sovražnikov konvoj v vodah Atlanskega oceana je bila potopljena še ena oborožena trgovska ladja, tako da skupno število potopljenih ladij pri tem napadu znaša 14 a
82.000 tonami. Nemške pomorske sile, ki nastopajo v Atlantskem oceanu in drugod so s tem potopile-
670.000 ton sovražnikovega brodovja, ali brodovja v sovražnikovi službi. Temu je treba dodati še izgube, ki so nastale zaradi mir
London, 15. februarja o. Reuter: Mornariški minister Alexander je včeraj izjavil:
»Ujeli smo nekaj sovražnih ladij. Nekaj sovražnih ladij smo ujeli tudi v četrtek, toda podrobnosti ni mogoče še priobčiti.*
Mornariško poveljstvo poroča, da se je domovinsko brodovje vrnilo z važne naloge na Atlantskem morju. Iz Gibraltarja pa je odplul zahodni oddelek sredozemskega brodovja, ki je preteklo nedeljo izvedel napad na Genovo. Kam je to brodovje odplulo ni znano.
Celjski proračun znaša 16,395.613 din
Celje, 15. febr. 1941.
Mestni svet je snoči ob 5.—9. zvečer razpravljal o perečih občinskih vprašanjih in poleg tega tudi o novem proračunu za razdobje od 1. aprila do 31. 12. 1941. Zupan g. dr. Vor-šič je v začetku poročal o Prehranjevalnem uradu in Zimski pomoči, nakar so sledila poročila posameznih odbornikov. Priobčujemo le najvažnejše sklepe.
Poviša se oskrbovalnina za oskrbovance v Mestnem zavetišču za vsakega člana na 14 din. Celjska občina pristopi kot redna članica k Tujskoprometni zvezi v Mariboru. Društvu «Mali gospodar« se prizna podpora 3000 din iz proračuna za 1. 1941. Uvoznina na mast se tudi v bodoče v Celju ne bo pobirala, dočim uvoznina mehaničnih predmetov ostane neiz-premenjena, 50 par od kg. Izvrši se elektrifikacija Dobrave in Lokrovca. Mestni svet je odobril za popravila že slabe regulacije Koprivnice 206.580 din. Občina izplača Stavbni zadrugi drž. nameščencev za odkupljeno zemljišče za cestišče v Jenkovi ul. 34.896 din. Posestniki morajo plačati 40% stroškov občini za odkup in ureditev ulice, to je 24 din. Sprejme se pravilnik o ustanovitvi upravljanja in uporabljanja družinskega sklada. Namen je podpirati siromašne v celjsko mestno občino pristojne družine z velikim številom otrok.
Sledila je razprava o novem proračunu. Poročal je finančni referent ravnatelj Oskar Černelč.
Proračun je sestavljen na podlagi nove uredbe za dobo od 1. aprila do 31. decembra 1941 ki je
kljub zvišanju prejemkov nameščencev mestnega poglavarstva, policije in podjetij in kljub višjim materialnim potrebam ter črtanju izrednega proračuna višji samo za 1,680.915 din. Proračun za devet mesecev obsega 16,395.613 din izdatkov. — Kljub temu, da je proračun le za dobo devet mesecev in je bilo treba zaradi tega gotova odložljiva dela reducirati, se bodo druga neodložljiva dela izvršila v celoti. Dograditi bo treba vsa pričeta dela v Vodnikovi ulici ter na Mariborski cesti. Preložil se bo nevaren ovinek pri Simi na Cesti na grad, določeni kredit za pojačenje kapacitete mestnega vodovoda, za razširjenje pokopališča v Cretu ter vsa dela tehničnega oddelka, ki so nujno potrebna za vzdrževanje javnih cest, trgov, ulic, mostov itd. Proračun predvideva višjo postavko za osebne izdatke, in sicer 366.484 din. Občutno obremenjuje občino vzdrževanje policije ter ti izdatki znašajo proti celokupnemu proračunu 5.15%, proti proračunu mestne občine brez podjetij, zavodov in skladov 10.59%. Višja je tudi potreba v finančni stroki zaradi najetja novega posojila za razne nove investicije, katerih ni bilo mogoče kriti z izrednimi izdatki. Posojilo se bo porabilo za novo tržnico, za dozidek pretesnega mestnega oskrbovalnega zavoda v Medlogu ter konvertacijo starih dolgov po ugodnejši obrestni meri. Za gradbeno stroko so zaradi neodložljivih gradbenih del višji izdatki, zvišane so tudi izredne draginjske doklade in socialne dajatve ter znaša povišek 254.307 din. —
V	novem proračunu je poskrbljeno tudi za regulacijo Savinje in pritokov ter bo v tem proračunskem letu regalucija Savinje izvršena tik do drugega železniškega mostu.
Komičen prizor pri menjavi kovancev
Za 500 din Izgube pri kovancih - Kovanci po 10 din se izmenjalo še do 28. t. m.
Ljubljana, 15. februarja.
Poslopje podružnice Narodne banke ie bilo sezidano še pred svetovno vojno. Stoji tam v Knafljevi ulici. Je enonadstropno, masivno postavljeno poslopje, ki sivorafko zre na valova-je človeškega poslovnega In drugega življenja, kajti hudo je, če poslovni človek v prvem nadstropju prejme v knjigah črno piko zaradi neplačanih kreditov. Resni ljudje tam vodijo denarne posle. Mnogi milijoni prihajajo v tresore in se potem razlivajo na vse strani Slovenije.
Sedaj imajo pri glavni blagajni mnogo opravka z zamenjavanjem starih kovancev po 10 din. Se do konca meseca ie mogoče te lepe in svetle kovance zamenjati za nove. Po 28. februarju pridejo popolnoma iz prometa in jih tudi banka ne bo pod nobenim pogojem sprejemala. Dnevno sedaj prihajajo v večjem ali manjšem številu stranke, ki nosijo stare kovance v zamenjavo pri bančni blagajni. Tam se razvijajo veseli, žalostni in tudi komični prizori, ki pa hladnoračunaiočega in treznega blagajnika prav nič ne zanimajo in tangirajo.
Na stare kovance po 10 din, posebno na one z lisičjim repom so vezane tudi potegavščine in špekulacije. Lani so se začele širiti vesti, da so prav 10-dinarski kovanci z lisičjim repkom mnogo več vredni kot drugi brez repka. Nekateri hudomušneži so zatrjevali, da plača Narodna banka kar 5 din več. In mnogi, pohlepni lahkega zaslužka so iskali kovance z lisičjim repkom in jih tudi za 1 ali 2 -Jin
Celjske novice
Povišanje klavniSkih in hladilniških pristojbin ter cen ledu v Celja. Klavnina: za vole, krave, telice in bike od 48 din na 65 din; za teleta	od	18	na	25 din, za svinje nad 60	kg
težke od	25 na	35	din, za svinje od 30—60	kg
od 20 na 28 din, za drobnico od 8 na 15 din; hladilnica: za vole, telice in bike od 22 na 25 din, za teleta od 10 do 12 din, za svinje nad 60 kg težke	od	16	na 18 din, za svinje od	30
do 60 kg	od	9 na	12 din; za drobnico od 5	na
S din; led: 1 kos z dostavo na dom od 7 na
8	din, 1 do 10 kosov v klavnici od 4 na 5 din, od 11 kosov dalje od 3 na 4 din.
Nove tarife za pogrebne vozove. Povišajo se tarife Pogrebnega zavoda za pogrebne’ vozove in za vozove za vence: 1. razred s četverno vprego od 700 na 1200 din; 1. razred z dvovprežno vprego od 500 na 900 din, drugi razred od 300 na 500 din, tretji razred od 150 na 225 din. Četrti razred od 50 na 80 din. Nove tarife stopijo v veljavo 1. marca 1941.
Moto-Hermes. V nedeljo 16. t. m. ob 10 dop. pri »Sestici« redni letni občni zbor. Članstvo pozivamo, da se občnega zbora v polnem številu udeleži.
dražje plačevali, v dobri veri, da bodo kljub temu pri banki dobili še 3 din dobička. Ta špekulacija je šla temeljito po vodi.
Križi in težave so sedaj s kovanci po 50 in 20 din. Ti so bili potegnjeni iz prometa že lani. Dogodilo pa se je včeraj, da je prišel boljše oblečen, mlad gospod v Narodno banko pred blagajno. Ponižno je čakal in milo opazoval, kako je blagajnik oddajal kar cele pakete jur jev nekemu bančnemu slugi. »Ko bi dobil iaz tak-le šop?« je vzdihnil. Mladi gospod je prišel na vrsto. Blagajniku je izročil rumeno kuverto, polno kovanega denarja. Blagajnik je po mramomati plošči izsul kovance in brez vsakega komentarja odrinil prezentatorju nazaj kovance po 50 in 20 din. Kratko je pripomnil: Ne veljajo!« Bili so lepi, srebrno svetli stari 50- in 20-dinarski kovanci. Mladenič jih je s težkim srcem spravil nazaj. Izgubil je okoli 500 din. Pravijo, da jih je dobil pri neki stari teti Urški, ki hrani denar še v nogavicah in ki doslej ni vedela, da so kovanci prišli ob veljavo.
Voz se je zvrnil na 18 letnega mladeniča in mu zdrobil loban|o
Celje, 14. februarja.
V	celjsko bolnišnico bo pripeljali 18-lefjnega Stanka Hribarja izpod Sv. Katarine nad Št. Pavlom pri Preboldu. Hribar je peljal pred dnevi e vozom divji ko6tanj v Trbovlje. Na slabi cesti se je voz zvrnil in mu zdrobil lobanjo. Fant je po težkem trpljenju izdihnil v celiski bolnišnici. Naj v miru počiva!
Bolnišnica ie naivečii konzument v Mariboru
Maribor, 14. februarja. Mariborska bolnišnica je bila lansko leto s svojimi 17.185 bolniki eden največjih konzu-mentov v Mariboru. Bolnišnica je imela 192.271 oskrbnih dni. Porabila je za svoje potrebe
I,670.000 kg premoga, 105.000 plavžarskega koksa ter 80 kub. metrov drv. Plina je porabila 73.250 kub. metrov, za elektriko je izdala 86.995 din, za vodo pa 123.232 din. Največji izdatek pa je šel za prehrano bolnikov in osebja, namreč 2,072.998 din. Povprečno je stala hrana za bolnika na dan, vštevši prehrano osebja, v prvih 8 mesecih lanskega leta 8 din, v zadnjih
4	mesecih pa je poskočila na 14 do 13 din. — Bolnišnica je porabila 20.300 kg govedine, 800 kg drobovine, 15.400 kg teletine, 2015 sveže svinjine, 7015 kg masti, 780 kg ocvirkov, 1050 kg kranjskih klobas, 650 kg raznih klobasnih izdelkov, 1380 kg prekajene sviniine, 1680 kg krvavic in jetrnic, 825 kg komadov perutnine,
II.200 kg moke raznih vrst, 987 kg prosene in ječmenove kaše, 5804 kg pšeničnega in koruznega zdroba, 4980 kg testenin, 139.400 1 mleka, 550 kg surovega masla, 110.600 kg krompirja, 7221 kg sveže in kisle repe, 10.968 kg svežega in kislega zelja, 1630 kg luščenega ter 1700 kg vloženega fižola, 14.569 kg jabolk, 1787 kg suhih sliv, 67.962 komadov svežih jajc, 1396 kg olja, 1748 kg bobove kave, 1309 kg kavine primesi, 5487 kg riža, 10.785 kg sladkorja, 3052 kg soli, 11.300 kg limon, 1120 kg čebule, 18.600 kg razne povrtnine, 4280 1 vina, 225 1 malinovca, 6970 1 mineralne vode, 57.132 kg kruha in 393.148 žemelj. Kakor je iz navedenih številk razvidno, je bolnišnica res ogromen konzument, ki sega s svojim gospodarskim vplivom daleč v zaledje mesta.
Ministra dr. Kulovec a in dr. Krek v Sloveniji
Belgrad, 15. febr. m. Snoči je odpotoval ▼ Slovenijo minister dr. Franc Kulovec. Z njim se je odpeljal tudi prosvetni minister dr. Miha Krek.
Trg dobro obiskan
Ljubljana, 15. februarja-
Jutranja zmrzal je bila ugodna za dovoz na trg. Poti so bile prehodnejše in je to dejstvo vplivalo na obisk trga. Zelo mnogo je bilo jajc, ki so bila še cenejša kot so bila v sredo. Tako bo danes prodajale kmečke prodajalke jajca po 1.® do 1.50 din. Pri večjem odjemu so jih dajale se cenejše. Branjevke so pa prodajale 7—8 jajc *a kovača. Tudi perutnine je bilo dovolj naprodaj. Cene se bistveno niso spremenile. Tako je bila koko« od 30—40 din, petelini so cenejši od 25 do 35 din.
Velik je dovoz jabolk. Prvovrstna jabolka prodajajo kmečki branjevci na spodnjem koncu perutninskega otoka po 10—12 din za kg. Drugovrstna jabolka so znatno cenejša in velja kilogram 6—8 din.
Precej je bilo zelenjave. Tako, da so zasedle prodajalke tudi polovico otoka na zahodni strani živilskega trga. Kmetice so že nekatere začele prodajati tudi na težo. Tako je danes kilogram hrena veljal pri prodajalki 9 din. Dosedaj »o prodajale prodajalke hren le po komh. Še vedno je dovolj zelnatih glav. Sedaj prodajajo bolj drobne glave, ki so ušle gnilobi in veljajo 1 do
1.50 din. Kislo zelje ima stalno ceno in ga prodajajo kmečke prodajalke po 3 din kilogram. Kisla repa je cenejša in velja 2.50 din. Tmovčanke prodajajo oboje za 0.50—1 din dražje. Danes je bilo zelo mnogo dalmatinske salate, ki je veljala 10 din kilogram. Manj je karfiole, ki je po 7 din kilogram. Peiršilj in druge pridatke za juho la-hko_ kupi gospodinja šop po dinarju. 4—5 kosov rdeče pese pa dobi gospodinja za ieti novec.
Močno se je opazilo danes pomanjkanje slanine. Mesarji baje nočejo klati, ker se jim ne splača radi tega, ker ne smejo zvišati cene, ki je sedaj določena na 26 din za kilogram. Opaža pa se, da nekateri mesarji po mestu svojevoljno zvišujejo slanino za dinar dražje.
Novo pristojbino »uporabnino" so uvedli v Mariboru
Maribor, 14. februarja. Proračunski predlog mariborske mestne občane za leto 1911 predvideva skupno 56,479.230 din izdatkov. Mestna občina je prepričana, da bo ta ogromni znesek, ki je za 8,204.090 din večji od sedanjega proračuna, spravila skupaj brez izredne obremeniive mariborskega gospodarstva. Edino socialna davščina bo povišana od 10 do 15%, vse
Hace II. v borbi s § 122 k. z.
Mnogi radovedneži so bili potegnieni - Pred sodnika Je priiel
drugi Hace
Ljubljana, 15. februarja.
»Hace pride v soboto na vrsto!« tako m enako •e je šušljalo ta teden med vsemi, za kazenske razr prave v veliki dvorani se zanimajočimi poslušalci, ki so hiteli obveščat o tem tudi drugo ljubljansko radovednost. »No, to ni mogoče! Saj ob sobotah ni nikdar velikih razprav, so samo malenkosti,« so ugovarjali drugi, ki so si pridobili že veliko prakso za sodne razprave. Vendar dane« dopoldne, ko ima ob sobotah navadno razprave kazenski sodnik-poe-dinec, ljubljanski »firbec «ni prišel na svoj račun in je bil strahovito potegnjen.
Danes dopoldne ob 10. je res »topil v dvorano št. 79 Tone Hace, toda soimenjak rokovnjača Toneta Haceta, ki sedaj mimo pričakuje končno sodbo. Ta bo najbrž izrečena tam v začetku marca. Rokovnjač Hace se sedaj marljivo uči jezikov, posebno nemščina ga zanima ter je prosil jetniško upravo za slovarje in slovnico.
Ta Tone Hace, ki je prišel danes pred sodnika, jepovsem drug človek, nekaj let starejši, toda-prav zvita buča Lani je delal orožne vaje. Voeil se je poleti iz Kamnika pTotj Ljubljani. Bil je prav vesel. In v vagonu se je začel bahati:
»Jaz sem Tone Hace! Če ne verjamete, poglejte mojo vojaško knjižico!«
»Potniki to debelo pogledali nenavadnega človeka. Nekaterim »e je zdelo, da je pred njimi pravi razbojnik Hace, ki je najbrž pobegnil iz sodnih zaporov. Mnogi so izginili iz vagona v drugega. Hace II. je imel potem dovolj prostora v kupeju. Smejal se je, da je tako potegnil potnike.
Danes se je Tone Hace II — pri nekdanjih »zibcenarjih« bi ga klicali Hace numara cvaj —
zagovarjal na obtožbo državnega tožilca zaradi prestopka po § 122. k. z. Kaj naj bi bil ta Hace napravil kaznivega? Ta paragraf nalaga kasni v prvi vrsti onim osebam, ki barantajo z vojaškim blagom ali ga kradejo in kupujejo. Omenjeni paragraf vsebuje prestopke zoper obstoj države in njeno ustavno ureditev, med	katere	spadajo	tudi prilastitve	in
nakupi vojaškega blaga »brez odobritve pristojne vojaške oblasti.«
Sodba proti Tonetu Hacetu II ob sklepu lista še ni izrečena.
Zadnji čas ima eodntk-poedinec mnogo razprav proti ljudem, ki kupujejo in prodajajo vojaško blago, tako hlače, bluze, plašče, perilo, čevlje, kakor tudi različen stavbni materijal in železo. Čevljarski mojster	Lovro	Bogataj	iz Nove vasi	pri
Žireh je zvit mož. Skušal se je na prav brihten način izmotati izpod kazenskega paragrafa št. 122. Obtožen je bil, da je lani spomladi Kupil od nevojaka 2 para	gojzaric	za 200	din. Nakup čevljev
je v preiskavi	naprtil	svojemu	sinu, še ne 14	let
staremu Janezku. Trdil je: »Moj sin Janezek je čevlje kupil. Sam sem molčal in vzel stvar na znanje!« Na ta način 6e je skušal izviti, kajti kazenski paragraf ne _ bi mogel prijeti sinčka Janezka, ker ie ni izpolnil 14 let, ko nj mogoč proti nedoletni-kom kazenski progon. Stari Lovro pa je pred sodniki povsem drugače govoril. Tam je priznal, da je prav on kupil vojaške čevlje in je na orožniški postaji v prisotnosti 2 zaupnih mož podpisal zadevni zapisnik. Lovro ie bil obsojen zaradi prestopka nakupa vojaškega blaga brez odobritve pristope vojaške oblasti na 180 din denarne kazni, pogojno za
2	leti. Lovro pravi, da ne bo nikdar več pogledal vojaških čevljev.
ostale davščine in takse pa ostanejo pri starem. Uvaja pa se nova pristojbina, tako imenovana »uporabnina«. Kakšna bo ta pristojbina, pa kaže naslednji pravilnik:
1. Vsakdo, ki trajno uporablja javno zemljišče ali zračni prostor nad njim v območju mesta Maribora, plačuje mestni občini mariborski za to uporabo posebno občinsko takso, imenovana uporabnina.
2. Uporabnina je javna davščina in veljajo sa odmero in plačevanje isti predpiai, kakor za ostale občinske davščine.
3. Oproščene plačevanja uporabnine so državna in banovinska podjetja in njih ustanove.
4. Uporabnina se odmerja po tekočem kilometru, prevoženem od mestne občine vzdrževane komunikacije, dalje po tekočem mestru veci, vodov, kablov in naprav, položenih ali nameščenih v javnem zemljišču ali zračnem prostoru nad njim.
5. Vsakdo mora na javni poziv meseca oktobra vsakega leta predložiti mestnemu poglavarstvu zadevno prijavo. Uporabnina se odmeri in predpiše do konca proračunskega leta za prihodnje proračunsko leto.
6. Mestno poglavarstvo more vsakogar, ki ni predložil ali ni pravočasno predložil v par. 5. predpisane prijave, brez kazenskega postopka kaznovati z globo v iznosu dvakratne višine uporabnine poleg redne uporabnine.
7. V primeru neprijave po določbah par. 5. odmeri mestno poglavarstvo višino uporabnine po uradnih podatkih. Proti tej odmeri ni pritožbe.
8. Uporabnina se plačuje pri mestni blagajni v polletnih obrokih vnaprej.
9. Letna uporabnina znaša: a) p& tekočem kilometru prevoženih, od mestne občine vzdrževanih komunikacij do 1 din, toda najmanj 100 din; b) po tekočem metru napeljav skozi zračni prostor do 5 din, toda najmanj 20 din; c) po tekočem metru voda, cevovoda, kabla, položenega v javno zemlji-§če, do 30 din, toda najmanj 100 din.
10. Mestno poglavarstvo more uporabnino za posameznika tudi pavšalirati.
11. Uporabnina se ne plačuje za naprave, ki zavzemajo površino na javnem zemljišču in za katere veljajo posebna določila.
12. Mestni svet odloča, koliki del od predpisane uporabnine se steka v regulacijski sklad v smislu par. 4., točka 9. in 10. pravilnika o skladu za izvajanje regulacije mestne občine mariborske.
SELD0H TRAČE:
KORAKI V NOCI
Roman « tlikami
Brigadir Bramley js peeljivo položil križ k zidu. »Poslat; ga moramo, da vzamejo odtise prstov Zdi se mi pa, da ni kaj verjetno, da bi bil Cashdon pozabil obleči rokavice.«
Odlel je preko dvorišča do vrat ob ulici. Prepričal as je, da niso bila zaklenjena, kar se js strinjalo s trditvijo starega Hatheringtona.
Odšel je nekaj korakov v Pasteurjevo pasažo, za njim pa sta šla doktor Hadon in polkovnik Datmar. Prav ta čas so se slišali težki koraki in na oglu ulic« se js prikazal drugi stražnik. Ko j« opasal Brsm-leya in spremljevalca, je zmanjšal korake.
»Kaj je bilo?« je vprašal brigadir.
»Ničesar ni novega,« je mimo odgovoril »tralnik.
»Ste koga videli?«
»Nikogar, gospod brigadir, razen peka.«
»Potem moramo meniti, da je bil to pek.« |e z mrzličnim glasom rekel brigadir, kot bi hotel presenetiti stražnika.
.Kaj se je dogodilo, gospod brigadir?«
»Vprašal sem va6 « je ponovil Bram-ley, »ste li videli peka; kdaj je Sel skozi vrata?«
»Točno je, sam sem ga videl, gospod brigadir! Nobenega drugega nisem videl v tei ulici, odkar sem tuf«
»Lahko to potrdite?« je rekel brigadir in ostro pogledal svojega podrejenega stražnika. »Ali res ni mogel priti nihče skozi ta vrata, odkar stojite na oglu te ulice?«
Stražnik je okleval. Doumel je, da je to resna stvar.
»Da rečem resnico, gospod brigadir, težko je biti na dveh krajin v istem času.«
»Odgovorite na moje vprašanje!« je zavpil '■■HgaHir Bramley.
»Da, gospod brigadir... Ne, gospod brigadir ... Ne morem reči, da je to povsem nemogoče, ker sem moral paziti obe hiši istočasno. Ker je ta ulica kriva, je v skrajnem primeru lahko šel v eno ezmed hiš. AH to se bo mojsm mišljenju ni dogodilo.,,.«
»A po mojem mišljenju se je to dogodilo,« je jezno odvrnil brigadir. »Dobro! Ostanite na svojem mestu, o tem se bomo pogovorili kasneje! Reči vam moram, da je bil ubit gosp Prince, ko je bil v hiši Brandon, a to bo povzročilo neprijetnosti za neke policijske uradnike. Skratka, ne bi bil rad v koži nekaterih mladih stražnikov tega mesta v bližnjih urah. A sedaj gospoda ....«
Okrenil se je in šel čez dvorišče za hišo. Obstal je pred vrati za služinčad
in opazoval visoko zidovje na obeh straneh. Hadon je gledal po dvorišču, ki je merilo okrog 20 kvadratnih metrov in kolibo za premog, ki je bila prislonjena ob zid.
Brigadir zmaje z rameni.
»Cashdon je vse to dobro poznal, a oni moj stražnik je navaden bedak! Končno, gospoda moja, kaj bi še mogli vzeti v oeir, vprašam vas?«
Pogleaaj je zdaj doktorja, nato polkovnika, ki je ves začuden majal e glavo.
»Samo, če — seveda, ta možnost je nesmiselna, to vem sam — on ni bil vedno v hiši!«
Brigadir se je zasmejal, a ta smeh je bil podoben režanju.
»Gospoda, če v to verjamete, ste lahkoverni. Ali vseeno, moram se o tem prepričati.«
Vrnil se je v hižo ter pri hoji razbijal z nogami, da bi najavil svojo prisotnost iz enega konca hiše v drugi. Ko je prišel v delovno sobo, je obstal, da bi jo pregledal. Hatherington je sedel na lesenem stolu, ki je bil prislonjen na zid. Na rokah je vrtel palce, a pogled mu je nemirno blodil. Mrtvec je še vedno ležal na podu, prekrit s prtom.
»Me hočete počakati tu, dokler ne pre-iščem hiše, ali greste z menoj?«
Ne da bi počakal odgovora, se je pričel vzpenjati po stopnicah. Hodil je iz ene sobe v drugo, a ni ničesar našel.
Polkovnik Datmar je vzel, iz žepa robec in si obrisal čelo. Doktor Hadon je ponovno pogledal malo krvavo liso na polkovnikovih vlačah. Spraševal se je samega sebe, je U to opazil brigadir. Tedai
je zapazil, da ga polkovnik gleda z blodečim pogledom. V mislih je pohitel k Marls. Bal se je, kakšen vtis bo napravila ta tragedija na mlado deklico.
9.	poglavje Galerija kipov
Razen skupine ljudi, ki so bili neposredno povezani v ta dogodek, je bila prva oseba, ki je prišla na pozorišče nove drame, neizogibna Amalija Bugh.
Bil je že mrak, ko je šla po Pasteurjevem prelazu, Šla je proti zadnjim vratom hiše Brandon. Stražnik, ki je ravno tam opravljal svojo službo, se ni niti iznena-dil, ko jo je zagledal.
»Niti poizkusiti vam ni treba, miss Bugh,« ji reče stražnik. »V sobi, kjer je bil izvršen umor, so zapečatena vsa vrata. Meni pa je ukazano, da ne smem pustiti radovednežev niti blizu hiše!«
»Torej vi mislite, da me je 6cm privedlo nizko čustvo radovednosti? Ali mladenič, to pot se temeljito varate!«
Premerila ga je od pet do glave in je šla dalje. Stražnik jo je ustavil, čeprav mu je bilo to silno neprijetno! Tedaj je povzdignila glas:
»Smem obiskati starega prijatelja, g. Hatheringtona, ali ne?«
Stražnik je kolebal. Naredbe, ki jih je dobil, so se mu videle jasne, samo pooblaščeni ljudje smejo v hišo. Ali ni mu bilo dovolj jasno, če se sme osebna prijateljica sluge pokojnega g. Ricarda smatrati tudi za »pooblaščene ljudi«. Končno bi bilo tudi preveč težko za Hatheringtona, da ga ne bj nihče obiskal v tej strašni, mračni hi£i.
»Torej!« reče odsekano miss Bugh Stražnik se js ves nesrečen pogladil po bradi in_ gledal v zrak. Okno v gornjem nadstropju je bilo le slabo razsvetljeno s svečo.
»Ne razumem ga, da se ne preseli drugam,« je pripomnil in zmajal z glavo. »Saj mu mora biti tu zoprno ... Mislim, da ni nobene zapreke, če greste k njemu, da ga malo razvedrite. Samo obljubiti mi morate, da ne boste šli v pritlične sobe.«
Stopil je vstran, še vedno neodločen, a miss Bugh je hitro vstopila in zaprl® za seboj vrata Bilo je mračno. Iz 6voje ročne torbice je vzela malo električno svetilko. S pomočjo te svetlobe je šla sk°z' kuhinjo v predsobje. Namesto da bi Sl» po stopnicah v gornje prostore, je šl* skozi 6aIon. Ustavila se je pri težkih za* vesahj ki ao ločile to sobo od galerijf
•	kipi. Srce ji je pričelo močoo utripati' a to je bilo znamenje, da bo dobila km*‘4 živčni napad. Morala se ie usesti in vzet1 iz torbice steklenico z okrepčujočo tekočino, katero je vdihavala. Po petih minu' tah se je počutila veliko boljše. Vrnila se je k zavesi in jo malo razgrnila. Hotela je ohsvetiti križ za kipom, ker se ji Ie zdelo, da so oživeli.
Spremenila je smer pramenu svetlob® ter ga naperila v določeno «ner. V sobe, na desni strani, j« bil prazen p®®' stavek. Na nasprotni strani sobe »ta > prav tako dva prazna podstavka. Prav podstavek je moral biti tisti, na katere* je mislila Prišla je prav do konca dvo-rane in obetala. Tu ga je bila videla •••
(Dalje
Od tu in tam
Hrvaški ban dr. Ivan Šubašič se ie dva dni mudil v Belgradu. Obiskal je več ministrov in imel z njimi razgovore, ki so se tikali resornih Poslov. Predvčerajšnjim je bil dr. Šubašič sprejet v avdienco pri knezu namestniku Pavlu. Zvečer je potem odpotoval iz Belgrada v Zagreb.
Minister za prehrano in preskrbo dr. Milan Protič misli popolnoma preosnovati poslovanje svojega resora in bo zato v nekaj dneh predložil vladi posebno uredbo, ki bo določila nove naloge tega ministrstva. Obenem pa misli vpeljati minister dr. Protič novost s tem, da bi nadzorstvo nad cenami in zalogami odvzel policijskim oblastem in ga izročil posebnim organom, ki bi imeli nalogo ne samo nadzirati cene v prodaji, temveč voditi tudi sezname o stanju zalog v svojem kraju ter skrbeti za prehrano Prebivalstva. Takšno nalogo bo mogel izvrševati le takšen organ, ki ne bo z drugim poslom obremenjen, pač pa bo imel edino to skrb. Organi bodo podrejeni neposredno ministrstvu za Prehrano in bodo postavljeni v vsakem večjem kraju. Obenem zbirajo v ministrstvu točne podatke o cenah blaga v predvojnem času, da bi na' ta način imeli popolnejšo sliko o draginji, ki je prevladala na domačem trgu. Prav tako se bo ministrstvo brigalo za določene vrste surovin. Minister dr. Protič utemeljuje svoje Preosnove s tem, da je dosedanji kontrolni aparat odpovedal, kajti doslej nismo imeli nobenega izvežbanega aparata in zato tudi ni bilo mogoče doseči uspehov, kakršne je javnost od kontrole nad cenami pričakovala.
Pravoslavni praznik Treh kraljev je dan, katerega radikali vsako leto porabijo za svoje družabne zabave. Letos so bile povsod v večjih krajih po tri vzporedne proslave. Prve je imela JRZ, druge skupina staroradikalov z Acom Stanojevičem in Mišom Trifunovičem na čelu, tretje pa skupina bivšega ministra dr. Lazarja Markoviča. Od slovenskih radikalov je prista-roradikalih sodeloval dr. Puc iz Ljubljane, dr. Dernovšek iz Maribora in Josip Jež iz Maribora, pri dr. Lazarju Markoviču pa odvetnik dr. Milan Korun iz Ljubljane. Na vseh treh proslavah so bili tudi govori. Pri staroradikalih ie govoril Miloš Bobič in se izrekel za sporazum in njegovo celotno izvedbo, pri drugih pa je govoril dr. Markovič sam in je tudi poudarjal, da je sporazum pokazal vse pozitivne sadove in da ga je treba do konca izpeljati.
Za sedanji čas nenavadno vreme daje slutiti, da hude zime ne bo več. Prav zanimivi so podatki o toploti v naši državi. Predvčerajšnjim, ko smo imeli vLjubljani dve stopinji toplote, je bilo v Belgradu v senci celih 19 stopinj Celzija nad ničlo. Tako naglega vremenskega preobrata se ni nihče nadejal. Predvčerajšnji nikjer v državi ni bilo toplote pod ničlo. Na Donavi ni skoro nobenega ledu več in se ie promet že začel, toda zaenkrat le v omejenem obsegu. Pač pa imajo na Madžarskem še težave z donavskim ledom. Južno od Budimpešte se led še vedno štren jeno drži vrh vode.
Dva trgovca, ki sta skrivala parafin, je ob-luu sodilo zagrebško sodišče. Lastnik tvrdke «Cro-atft« Josip Ascher je imel veliko zalogo para-
•	fina, pa je ni prijavil oblastem, temveč ie_ z blagom na skrivaj trgoval, kajpada z velikim nedovoljenim dobičkom. Obsojen je bil na dva 'Tiiieslčca zapora in na 30.000 dinarjev kazni. Drugi grešnik je bil lastnik tvrdke «Chemo-chlor« Dragan Savič, ki je zagrešil podobno dejanje in je dobil mesec dni zapora in 20.000 dinarjev denarne kazni.
Preveč navdušen športnik je bil železniški uradnik Mihajlo Szele iz Subotice. Mož je bil več let predsednik nogometnega kluba Železničar in je za klub tudi očetovsko skrbel. Ko je bil klubu potreben denar, je utajil 14 vagonov državnega premoga in ga prodal nekemu trgovcu. Toda njegov greh je prišel na dan in mož ie moral pred sodišče, čeprav je vso škodo državi poprej poravnal. Priče so povedale zanj, da si od izkupička od prodaje premoga ni ničesar pridržal, pač pa je ves žrtvoval za svoj klub. Sodišče ga je zato obsodilo na pet mesecev ječe, ker pač ni naredil utaje iz koristo liubia.	.	.	,
1500 zagrebških trgovcev je bilo v dveh letih kaznovanih, ker se niso držali določil kolektivne pogodbe, katero so bili sklenili pred dvema letoma z zvezo hrvaških zasebnih nameščencev. Trgovci so raje plačevali nizke kazni, kakor pa bi v redu in v dogovorjeni višini plačevali svoje uslužbence, ker so na ta nači imeli še vedno dobiček. Iz teh razlogov je zveza nameščencev odpovedala kolektivno pogodbo in se začela pogajati za novo. Obrnila se je tudi na hrvaškega bana, ki ji je pa odgovoril, da se bo pri vladi zavzel za izdajo uredbe, ki bo ukazovala obvezno sklepanje kolektivnih Pogodb zasebnih nameščencev. Cim bo vlada to uredbo izdala, bo tudi hrvatški ban s svoje strani uredil vse potrebno, da bodo pravice nameščencev v zadostni meri zaščitene.
Razrvani časi so silno pomnožili ljudsko praznoverje. Iz Zagreba poročajo, da se ie tam spet obnovila neumnost, kakršna je krožila Pred leti tudi po naših krajih. Gre za »verigo sv. Antona«, ki obstoji v tem, da vsakdo ki Prejme od kdovekod neko pismo s poseono, Pobožnih želi polno vsebino, isto pismo po večkrat prepiše in razpošlje na svoje znance, ti pa spet v istem redu naprej.. ■ Tako se splete veriga, ki gre daleč naprej in po svetu, Priia-telji te verige govore, da prinese vsakemu srečo, če izpolni vsa določila, sicer pa ga utegne zadeti huda kazen ali nesreča. Praznoverni iiudie, knterih pa ni malo, posebno v tako imenovanih izobraženih slojih, prepisujejo na debelo prejeta pisma in jim ni žal za denar, katerega so žrtvovali za znamke na pismih, katera so a-Poslali svojim znancem, da se ie »veriga« n.-daljevala.	,	,	.	.
Štiri leta strogega zapora bo odsedela 22 letna abiturienlka Nada Rukavina iz Karlovca, ki je bila lani ustrelila sv^ega *ar?" čenča, kateri jo je bil zapustil. Njen tant je bil študent filozofije. Ko sc je naveličal, to ie Pustil, knr pa dekle ni hotelo mirno prenesti. Slo je za fantom ip ga hotelo pripraviti do tega, da bi se premislil in svoj sklep spremenil. Ker vse prošnje niso pomagnle, je Nada Rukavina potegnila samokres in z več streli ubila fanta. Pred sodniki se je morilka mirno in Preudarno zagovarjala, ne da bi kazala kes zaradi svoiega zločina.
106 let star mož je umrl v okolici Zelenice v Bosni. To je bil Mustafa Sijakovič, ki je doživel nenavadno visok starost, pa čeprav v svojem življenju ni bil preveč zmeren. Do zadnjega je pil in kadil in se rad veselil. Mož se nikoli ni vozil z železnico ali z avtomobilom. Te novotarije je imel za »švabske vabe«. Vse svoje življenje tudi nikdar ni bil bolan. Toda nedavno se je nalezel prehlada, ki ga je spravil 'udi v arah.
Lepa proslava 70 letnice pisatelja F. S. Finžgarja v Unionu
Vremensko porodilo
Ljubljana, 15. februarja.
S	no Si je bila v veliki unionski dvorani lepa proslava, katero so priredili trnovski prosvetarji v proslavo 70 letnice F. S. Finžgarja. Dvorana je bila za to svečanost lepo okrašena. V dvorani je bil postavljen velik oder, prav okusno urejen. Pred odrom je bil lep in velik šopek rdečih nageljev ter nekaj knjig, simbol slavljenčevega delovanja. Tudi sicer je bila dvorana lepo okrašena in občinstvo jo je napolnilo do zadnjega kotička. Mnogo ljudi je morala oditi, ker niso dobili vstopnic. Med drugimi so počastili Finžgarjevo proslavo s svojo udeležbo tudi ban dr. Marko Natlačen, rektor ljubljanskega vseučilišča dr. Slavič, predsednik apela-cijskega sodišča dr. Golia, soproga ministra dr. Kreka, upravnik Narodnega gledališča Oton Zupančič in še mnogi drugi odličniki.
Za začetek proslave je železničarska godba »Sloga« zaigrala Titlovo uverturo po slovanskih napevih. Potem pa je F. S. Finžgarja v lepem in klenem govoru predstavil urednik »Slovenca« dr. Tine
Debeljak. Govornik je opisal slavljenca kot prosvetnega delavca, kot duhovnika, kot gospodarja in kot moža-vodnika. Očrtal je njegovo veliko delo za ljudsko in narodno izobrazbo slovenskega naroda in njegovo veliko delo za dvig slovenske kulture. Največ se je g. govornik zamudil pri opisu Finžgarja kot prosvetnega delavca in pisatelja. V govoru je omenjal njegova najvažnejša pisateljska dela in njegove ljudske igre. Ob koncu je dr. Debeljak v imenu vseh zaželel slavljencu še mnogo veselih in zdravih let in to »pod svobodnim soncem«. Voščilu so se prisotni navdušeno pridružili z dolgotrajnim ploskanjem. V zadnji točki današnje slavljenčeve proslave pa so člani Prosvetnega društva Trnovo zaigrali Finžgarjevo ljudsko igro v štirih dejanjih »Našo kri«. Igro je režiral Miklič Rado in je v celoti prav dobro uspela. Med odmori je igrala godba »Sloge« vesele koračnice.
Proslava je v celoti popolnoma uspela in zgovorno pokazala, kako naš, narod ceni veliko delo narodnega delavca in pisatelja F. S. Finžgarja.
Ljubljana od včeraj do danes
Tatvine
Ljubljana, 15. februarja.
Po dveh dnevih hudega deževja je sneg skoraj skopnel in led je vidno izginjal s cest. Ker je bilo deževje tako hudo, so začeli potoki hitro naraščati. Tudi reke so hitro naraščale, kajti tudi sneg po planinah hitro kopni. Sreča je, da je deževje prenehalo, sicer bi reke in potoki kmalu prestopili bregove in se razlili po njivah in travnikih. Proti večeru se je nebo vedno bolj jasnilo. Začelo je tudi zmrzovati. Ce ne bi legla megla, bi imeli ponoči kar hud mraz. Tako pa je, kakor ponavadi, padla gosta megla in skoraj korak nisi videl predse, posebno če te je pot vodila kje blizu Ljubljanice. Kljub gosti megli se je na lužah naredila tenka plast ledu in živo srebro je padlo le malo nad ničlo. Proti jutru se je nebo spet pooblačilo in bo takšno ostalo ves dan.
Z nalivnimi peresi se je založil
Kje neki jih je laže dobiti, kakor pa tam, kjer jih razstavljajo. V izložbenem oknu Učiteljske knjigarne jih je bilo več. Velik prijatelj nalivnih peres se je vanje zagledalJn jih hotel dobiti, tako bolj »poceni«. Nekaj časa je postajal oni večer tam v Frančiškanski^ ulici, dokler ni ostal bolj sam. Hitro je utrl šipo in iz izložb vzel pet nalivnih peres: trije so bili znamke »Pelikan«, dvoje pa znamke »Staedler«. Peresa so bila vredna čez 1000 dinarjev. Vlom je najprej opazil nočni čuvaj, ki hodi ponoči in pregleduje, če so vrata trgovin in_ pisarn zaprta in ali je sicer vse v redu. Nekaj minut pred polnočje je prišel tudi v Frančiškansko ulico, kjer je zapazil, da je bilo vlomljeno. Vlomilca zasleduje policijska oblast.
Začetek mednarodnih smučarskih tekem v Ga-Pa
Včeraj se je v Garmisch-Partenkirchenu začel peti mednarodni zimsko-športni teden, pri katerem nastopa a svojimi tekmovalci 12 držav. Po svečanem začetku in pozdravu so se včeraj začele tekme na 18 km. Prijavljenih jih je bilo 118 tekmovalcev, od teh pa jih je nastopilo 105. Po veliki večini so bili seveda Nemci, ki bo tekmovali hkrati za evoje narodno prvenstvo. Finci so nastopili z 20 tekmovalci, Švedi pa e 14 Levja borba za prvaka v teku na 18 km je bila seveda med tekmovalci severnih držav. Že na prvi polovici proge pri 9 km se je začela zmaga nagibati na stran finskih tekmovalcev. Polovico proge je pretekel v sijajnem času Finec Olkinuora. Za
9	km je porabil 83 minut in 20 sekunk. Tudi na naslednjih dveh mestih sta bila se dva Finca m sicer Laurouen in Silvunoinen s časoma 33:33 in 33:53. Isti čas je na polovici proge dosegel tudi italijanski tekmovalec Jammaron. Od tekmovalcev srednjeevropskih držav sta bila najboljša Italijan Gerardi in Nemec Berauer. Zmagovalec v Cortini, Šved Dalquist in Finec Kurikkala pa nista dosegla vidnejših mest, zlasti slednji je moral zaradi bolečin v želodcu odstopiti.
Od 105 tekmovalcev jih je prišlo na cilj 90. Cilj je bil olimpijski smučarski stadion. Vreme je bilo ugodno. Zmagovalec v tej tekmi je bil Finec Eio Olkinuora z 1.00.9. Drugi ie bil Šved Nils Oesterson (1.00.17), tretji Finec Lauronen, 1.00.27, sledilo je 6edem Fincev in Švedov, dočim je bil Nemec Berauer skupaj s Fincem Supilom na cilju v času 1.02.15. Na 18. mestu je švedski prvak Dahlquist z 1.04.01; 24. mesto je zavzel Nemec Demetz, 45. mesto je zavzel kot prvi Jugoslovan Razinger z 1.08.88. Za dve mesti slabši je prispel Smolej z 1.08.38. Ostali naši tekmovalci so prihajali: 55. Knific 1.11.11, 61. Klančnik 1.12.30, 66. je bil prvak Slovaške Mihalek 1.14.01, 70. Pečnik 1.14.56, 75. Jazbec 1.16.10, 79. Brumec 1.17.16, 80. Majnerič 1.17.39, na 83. mestu prvak Madžarske, dočim je bil kot poslednji na 90. mestu najboljši Romun.
V	oceni za kombinacijo je na prvem mestu svetovni prvak iz Cortine Gusti Berauer, takoj za njim pa se je uvrstil njegov rojak Gstrein, medtem ko sta šele na tretjem in četrtem mestu Finca Knrplas in Salonen.
Razinger je na 10 mestu. Jutri ob 9 se začne tekmovanje v smuku. Naš najboljši predstavnik dr, Heini ne bo mogel nastopiti, ker sl je predvčerajšnjim na treningu zlomil nogo na treh mestih in_ leži v holnišniei. Med 114 tekmovalci so se prijavili Jugbslovani: Bertoncelj, Lukane in Žvan.
Smuk velja za moško in žensko prvenstvo Nemčije, zvečer pa bo hokej na ledu in umetno drsanje.
*
Medmestne smučarske tekme obveznikov telesne
vzgoje iz Celja, Ljubljane, Maribora in Ptuja, ki bi imele biti danes in jutri 15. in 16. t. m. pri Celjski koči, so zaradi neugodnih snežnih razmer prenešene na Mozirsko planino, kjer bodo izvedene po istem programu in ob istem času. Ljubljanski in celjcki tekmovalci so že prispeli v Mozirsko kočo in prav pridno trenirajo. Odsek za telesno vzgojo v Ljubija« pa je k tem tekmam organiziral tudi izlet obveznikov telesne vzgoje, ki pa zaradi prestavitve tekem na Mozirsko planino odpade. Zato opozarjamo vse obveznike telesne vzgoje, da izleta ne bo in naj se ne vozijo iz Ljubljane v Celje, ea voznino plačane zneske pa bo prijavljencem vrnil odsek za telesno .vzgpjo v Gosposki ulici 15.
Za 2500 dinarjev je bilo ukradene obleke, perila in drugih malenkosti iz hiše v Škrabčevi ulici iz stanovanja, katerega najemnik se je le za kratek čas odstranil in šel po svojih opravkih. — Iz nekega stanovanja v Gledališki ulici pa je zmanjkal en par novih čevljev znamke »Elegant«. S seboj pa je vzel tat se eno sliko in nekaj druge drobnarije. Vse skupaj je bilo vredno 1000 dinarjev. — Marija Lebingmanova pa je prijavila policiji, da ji je iz vrta, kjer je sušila perilo, nekdo odnesel precej moškega in ženskega perila, katero je bilo vredno nekaj sto dinarjev.
Nelcaj iz bolnišnice
V	noči od četrtka na petek je v bolnišnici podlegel hudim poškodbam 33-letni delavec Rudolf Karner iz Hrastnika. Poškodovanec je padel prejšnji dan po kamnitih stopnicah in priletel s stopnic na podzidek. Obležal je pod podzidkom s prebito glavo in v globoki nezavesti Pri padcu je dobil tudi hude notranje poškodbe. Hudo poškodovanega so nemudoma pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so se okrog bolnika zelo trudili in kmalu so upali, da bo poškodovanec ostal pri življenju. Trud zdravnikov pa je bil brezuspešen in je Karner podlegel hudim poškodbam. — Nesrečo
?ri podiranju dreves je imel 33-letni posestnik anko Brandt, doma iz Komende. V domačem gozdu je podiral smreke. Eno izmed podseka-nih dreves je predčasno padlo in veje so ga močno oplazile. Pri tem je dobil nekaj poškodb na glavi in tudi po životu. Zatekel se je v bolnišnico po pomoč. — Z lestve je padel in si zlomil desno nogo 43-letni posestnik iz Stare Vrhnike janež Muha. — Na Zaloški cesti pa je padla s kolesa Ivana Trepšetova in si pri tem zlomila levico.
Izbor planinskega cvetja
Med rednimi poljudnoznanstvenimi predavanji, ki jih v Ljubljani prirejata skupno Ljudska univerza in Prirodoslovno društvo, je bilo v sredo v mali filharmonični dvorani predavanje pod zgornjim naslovom. Predavanje je odprl predsednik Prirodoslovnega društva univ. prof. g. dr. Alija Košir in predstavil oba predavatelja: univ. asistenta g. J. Branca, ki je pokazal okrog 180 svojih diapozitivov, in go. profesorico B. Hudales, ki je prevzela tolmačenje botaničnega dela predavanja. Predavanje je bilo skrbno pripravljeno in razdeljeno v štiri dele: prvi, najkrajši, je služil za uvod in v njem smo videli nekaj predstavnic nižinske flore, drugi je vseboval 10 diapozitivov, s katerimi sta predavatelja pokazala po eni strani naše vi-sokoplaninske cvetlice, po drugi pa redke planinske cvetlice. Tretji del je vseboval vseh 20 naših zaščitenih cvetlic. Videlo se je, da je slikovni material tega dela zares skrbno Izbran in pripravljen, kar mora doseči le oni, ki ima dober pregled čez planinsko cvetje in njeno popolno zbirko v diapozitivih. V tem pač g. Branca gotovo ne bo nihče dosegel, še manj pa prekosil. V zadnjem delu, ki ga je tolmačil sam g. Brane, smo videli okrog 50 pokrajinskih planinskih motivov. To je bilo predavanje, kakršnega v Ljubljani pač še nismo imeli, čeprav so predavanja z barvnimi^ diapozitivi postala že precej pogosta. G. Brane je s svojim materialom pokazal, da je mojster, ki ne pozna več težav s tehniko snemanja in barv. Zaradi tega je bilo predavanje posebno zanimivo za fotoamaterje, zlasti za tiste, ki se bavijo tudi z barvno fotografijo. Pri cvetlicah je pokazal, da je prav poseben mojster ozadja, da zna ozadje napraviti diskretno in ga harmonično združiti z glavnim motivom. Barve njegovih posnetkov niso nikjer vsiljive in kričeče, temveč lepo umerjene in prila-godene motivu, pa vendar verne. To predavanje je zares pokazalo, kaj je mogoče doseči z barvno fotografijo, seveda, če se z njo ukvarja človek, ki mu tehnika ne dela težav, ki pa zna tudi motive zajeti in jih umetniško podajati. Takih predavanj bi se v Ljubljani želeli še več — P- K-č.
Kraj	Barometer-sko stanje	temperatur a v O		a » > •f- K -S t£ >	J O *§c	Veter (smer, J n kost)	Pada* vine	
		• ec •s«? a s	a . «£ 7?s' a « e				m/m	vrsta j
Ljubljana	751-4	8-6	c-o	93	10	0	—	!—
Maribor	749-3	6-0	2-0	90	4	0	—	—
Zagreb	750-3	15-0	6-0	90	7	0	—		
Belgrad	752-2	14-0	11-0	90	10	ESE,	7-0	dež
Sarajevo	7534	14-0	10-0	70	10	SSE*	—	—
Vis	753-2	10*0	9-0	90	10	SSW,	8-0	dež
Split	752-7	13-0	u-o	80	10	NE,	70	dež
Kumbor	756-8	15-0	12-0	80	10	NE.	560	dež
Žirje	754-4	(5-0	10-0	90	10	S,	llV	dež
DubrovnlB	755-4	14-0	u-o	90	10	ssw,	20-.	dež
Vremenska napoved; Delno oblačno hladno vreme. — Najnižja temperatura o je —2.6 stopinj C.
jn zmerno a letališču
Za Gradom zopet poka hodnik
Ljubljana, 15. februarja.
Mehko južno vreme zadnjih dni je do dobra razmehčalo zemljo, tako da se dvigajo spodnje zemeljske plasti ter sili talna ilovica razpadlega škriljevca cesto sredi cest na dan. Zemeljski vdo-ri so v tem času pogosti pojavi, kar je zanirzla zemlja razgnala vse zemeljske vezi med seboj ter sedaj razvaljana zemlja drsi s pobočij v dolino.
Na cesti Za gradom nad Grubarjevim kanalom že več let po vrsti opažamo take zemeljske vdore iz obrežja v -strugo. Lansko leto se je ponižal robni hodnik za precejšnjo mero ter so morali popravljati betonsko etažo, da ni vsa skupaj zdrkni-
lo	v globoko strugo. Letos opažamo pa malo naprej isti pojav. Betonski hodnik je počil v krivi črti več metrov daleč, asfaltna masa na betonu malo zakriva razpoke, vendar je tudi asfalt precej razpokan. Kameniti robnik je dvignilo precej iz prave lege, pričakovati je pa še povečanja razpok. Nevarnost je letos sigurno večja, ker se je poškodba pojavila letos ravno tam, kjer je obrežje skoraj navpično. Prej ali slej bo-treba mislit! na višjo železobetonsko škarpo na tem nevarnem mestu,
Koledar
Danes, sobota, 15. februarja: Favet. in J.
Nedelja, 16. februarja: 2. predpep.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Tmkoezy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8. ure zvečer do ponedeljka do
8.	ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. C i b e r Fran, Srbska ulica št. 7-1., telefon St. 36-41.
Rezervne podoficirje vabimo, da se polnoštevilno udeleže tovariškega eestanka danes 15. t m. ob 20. uri v salonu goetilne »Mrak« na Cesti 20. oktobra. Na tem sestanku bo predaval univerzitetni profesor g. dr. Kaeal Miroslav o »Vlogi modernega utrjevanja v današnji vojni. — Pododbor.
»Bohemski večer« na pustni torek pri Mikliču bo tudi letos v znamenju veselega zaključka pustnega rajanja. Mobilizirali so vse svoje najboljše moči: našega Francla, Preka, Popova, Lupša, Heybalove, Kogejeve, Zupana, M. Sancina, Cesarja, Skrbinška, Pečka, Severja m popularnega Ježka, Milčinskega ter druge. Baletne točke bodo plesali Golovin, Pilato, Moharjeva in Bravničar jeva ter Čarman, Sušteršičeva in Buhova. Vse nastopajoče bo vodil na njemu lasten prikupen način Daneš s svojim neusahljivim humorjem ves večer. Obleka poljubna. Odon jazz. Vstopnice v predprodaji pri operni blagajni od torka 18. februarja dalje.
Darujte za starološki »Dom slopih«
zavod m odrasle slepe 1 Čekovni račun St 14.672 • »Dom slepih«, Ljubljana
Umetnostna razstava slik akademskega slikarja Frana Klemenčiča v Jakopičevem paviljonu bo odprta še v nedeljo 16. t. m. Ta dan bo imel vodstvo po razstavi g. prof. šaša Šantel ob 11 dop., na kar še posebej opozarjamo. Za obisk se toplo priporočamo, še posebno pa so vabljeni ljubitelji lepe slovenske krajine. Ne zamudite prilike in okrasite svoj dom z res izbranimi umetninami.
Kupujem, predajam umetnina,
____________Demšar — Kolodvorsko 36._______________
Pevski zbor Glasbene Matice ima v ponedeljek 17. t. m. ob 20 važno skupno vajo mešanega zbora. Vsi in točno. — Odbor.
Vač ato hektolitrov starega belega vina proda
Jankovič, Brdovec pošta Zaprežič.
Jutri Putnikov smučarski izlet na Paejo ravan.
Slepa eieča je naslov novi izredno zabavni veseloigri, ki jo bo igral Rokodelski oder jutri ob petih popoldne. Vstopnice se bodo dobivale jutri od 10—12 dopoldne m od 4—5 popoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica, št. 12.
Občni zbor ZZD v Zeleni jami. Zveza združenih delavcev, podružnica »Saturnus«, ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 16. febr. 1941 ob 9 dopoldne v dvorani Zavetišča v Zeleni jami, Pokopališka ulica. V zvezi s tem priredi istotam popoldne ob 17_ veseloigro s petjem v treh dejanjih: »Svojeglavček«. Smeha in zabave bo veliko, za nameček bo pa še Joža katero zapel. Predvajan bo tudi kratek film »Združeni delavci, v vrste stopite«, o najbolj perečem vprašanju današnjega časa, pri katerem bo podal svoj referat zastopnik centrale.
—	Odbor.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Sobota, 15. febr.: »Zaprta vrata«. Premiera. Red
Premierski.
Nedelja, IR februarja ob 15. uri: »Romeo in Julija.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. _ Ob 20. uri: »Šesto nadstropje.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera. — Začetek ob 20.
Sobota, 15. febr.: »Ples v maskah«. Izven. Nedelja, 16. februarja ob 15: »Vesele žene wiml-aorske. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Pri belem konjičku.« Izven, nižane cene.
Mariborsko gledališče
Sobota, 15. februarja, ob 20. uri: »Na dnu«. Zadnjič. Globoko znižane cene.
Nedelja, 16. februarja, ob 15. uri: »Habakuk*, ob 20. uri: »Sumljiva oseba«.
Zagorje
F četrtek so pokopali Logarja Štefana, strelnega mojstra rudniških apnenic. Dosegel je komaj dobrih 45 let, ko ga je pobrala vodenica. Pri delavstvu je bil zelo priljubljen, o čemer je pričalo tudi njegovo spremstvo na zadnji poti. Naj mu bo lahka domača gruda.
V petek je prejela občina dva vanoga prav lepe koruze. Koruzo bo razdeljeval občinski prehranjevalni urad občanom po 3.10 din za kg.
V ponedeljek bo občinski prehranjevalni urad delil zopet v mesnici pri Ranzingerju slanino in meso med interesente, ki pri zadnji pošiljki niso prišli na vrsto. Cena bo dozdevno nekoliko višja kot pri zadnji delitvi.
V nedeljo, dne 16. t. m.- zvečer ob 7. bo zagorsko pevsko društvo priredilo spevoigro »Ponočnjaki« ter opereto »ženili se bomo« v dvorani Zadružnega doma v Zagorju. Obisk toplo priporočamo.
Objava razporeda za vojaške obveznike občine Zagorje bo v nedeljo, dne 9. marca t. 1., na uradu občine Zagorje. Obvezniki, ki doslej 6e niso oddali svojih vojaških knjižic, naj to store Čimprej. Po-1 drobnosti so razvidne iz razglasa na občinski deski.
J :	.
Angleški poskus s padalci v Kalabriji
Italijansko poročilo pravi, da so angleški padalci viklikali Mussoliniju, da bi preslepili kmete
Agencija Stefani poroča o drzni akciji angleških padalcev v južni Italiji. Poročilo pravi, da je bila ujeta skupina angleških padalcev, ki so poskušali uničiti javne naprave v južni Italiji in navaja o tej akciji naslednje podrobnosti:
V	noči med 10. in 11. t. m. so se britanski padalci spustili na področje Lucanie in Kala-brie med 22.50 zvečer in 2. uro zjutraj. Ti padalci, ki so bili oboroženi z avtomatičnim orožjem in eksplozivnimi patronami, so imeli namen poškodovati vodne in namakalne naprave v tem področju, s katerimi je omogočen močen razvoj kmetijstva v teh krajih. Dalje so nameravali porušiti železniške proge, mostove, ceste itd.
Ko so se spustili na tla ob slabi svetlobi, so padalci zavzeli kmečke hiše in preprečili Izmetom, da bi odgovorili na to dejanje. En padalec si je pri skoku poškodoval nogo. Da bi prevarili lahkoverne kmete, so angleški padalci vzklikali duceju in Italiji. Ko so zapustili stojega ranjenega tovariša, so Angleži odšli k izvirkom, ki dovajajo vodo vsem napravam za namakanje. Pri tem so uporabljali zemljevide, ki so jih imeli pri sebi. V vsem kraju je bilo dano alarmno znamenje, nakar so karabinerji z milico, policijo in vojaškimi organizacijami fašistične stranke naredili okrog kraja obroč. Angleški padalci so prišli v težaven položaj.
Ker so bili hitro obkoljeni, se jim ni posrečilo izvesti načrtov in so bili prisiljeni skrivati se po gozdovih, da bi ubežali u jetništvu. Da bi jih težje opazili, so se razdelili v več skupin v upanju, da se bo nekaterim izmed njih posrečilo prebiti skozi goste vrste italijanske obrambe in vsaj deloma izvesti svojo nalogo. Toda to se je pokazalo po laškem poročilu za nekoristno, ker je bilo skoro isti trenutek ujetih 11 padalcev, v nekem drugem kraju nekaj km stran pa še 7. Ta zadnja skupina padalcev se je skušala upreti in je streljala iz strojne puške na italijansko patrolo,
katero so tvorili en karabiner, en policijski agent in en pastir, ki jih je vodil po gorskih stezah. Angleški podporočnik je s strelom podrl policijskega agenta in pastirja. Italijanski karaoiner je ostal sam in s puško prisilil padalce, da so ostali, dokler niso prispeli drugi karabinerji.
Ko so videli, da je vsak odpor zaman, so se padalci udali. Potrebno je biio najti drugo skupino padalcev, ki so se razbežali po grmovju. Preganjanje se je nadaljevalo in kmalu
nato so bili brez muke ujeti tudi ostali padalci, med katerimi je bil tudi neki stotnik. Vsi padalci so bili oblečeni v kombinacijo čokolada
ste uniforme Na glavi so nosili letalsko čelado, oboroženi pa so bili s strojnimi puškami in avtomatičnimi samokresi in so imeli pri sebi italijanski denar.
Prižgana vžigalica se vidi kilometer daleč
Kakor so poikazali v Nemčiji poskusi, 6e vidi še tako majhna luč precej daleč. Tudi pri zastiranju luči moramo paziti, da to storimo temeljito, namreč e dovolj debelo stvarjo, ki svetlobe ne propušča. Tako so s temi poskusi ugotovili, da 6e vidi svetloba majhne vžigalice kilometer daleč. Svetloba luči, ki je slabo zastrta, pa se vidi več kilometrov daleč. To je važno vedeti posebno danes, ko divja vojna in ima tako slabo zastrta luč lahko usode-polne posledice, kajti bistremu očesu letalca nič ne uide.
Nemški poročevalski urad odločno zavrača angleške trditve, da misli Nemčija prodati umetnine italijanskih mojstrov iz svojih muzejev v Ameriko, da bi dobila denarja za svojo propagando v Združenih državah.
V	pristojnih nemških krogih pravijo, da Nemčija kulturne dragocenosti ohranjuje, uničuje in prodaja jih samo Anglija.
Glasovi ameriškega tiska in javnosti o Angležih:
»Od njih je danes odvisna bodočnost...«
Poročila iz Londona vedno znova poudarjajo, da se Združene ameriške države vedno bolj zavzemajo za Anglijo in da postaja prijateljstvo do nje iz dneva v dan globlje V ovojih časopisnih poročilih poudarjajo Angleži, da v Ameriki vedno bolj prevladuje prepričanje, da Velika Britanija brani v sedanji voini tudi njihovo stvar in se vojskuje tudi za ameriško varnost. Zanje — pravijo — to ni več
Švedski smučar Alf Dahlqulst, ki ai fe pri zadnjih mednarodnih smučarskih tekmah t Cortinl osvojil svetovno prvenstvo v teku .na 18 km. Prehitel fe celo svojega najne varne jega tekmeca, Finca Kurik-kalo, ki si je svojčas priboril svetovno prvenstvo i Zakopanih na Poljskem.
samo vprašanje gmotne podpore, pač pa vprašanje načelne in psihološke narave.
To po izvajanjih angleških časopisov potrjujejo govora, ki sta jih zadnje čase imela predsednik UFA Roosevelt in njegov odposlanec, čeprav v zadnjem ameriškem predsedniškem voli vnem boju njegov nasprotnik. ki je te dni obiskal Anglijo Wendell Will-kie. To pa potrjujejo, pravijo v Londonu, tudi časopisi, ko pišejo o organizaciji ameriške pomoči Veliki Britaniji. Ni dvoma, da je danes Amerika že popolnoma odločno stopila na stran Anglije. Nanje je — zatrjujejo londonski glasovi — najbolj vplivalo neusmiljeno uničevanje zgodovinskih spomenikov in stanovanjskih hiš ter junaški boj angleških letalcev pri spopadih z močnim sovražnikovim letal' stvom.
Kennedy: »Nikdar še nisem videl tako pogumnih ljudi«
Amerikanci, ki žive na Angleškem, najbolj občudujejo visokega duha in neustrašeno6t med britanskim prebivalstvom. To dokazujejo spet besede, ki so jih spregovorili nekateri vplivni možje, kakor na primer bivši ameriški veleposlanik v Londonu, Kennedy, ki je dejal: »Nihče ne bo mogel streti moralne eile angleškega naroda. Nikdar še nisem videl pogurnnejših ljudi, kot so Angleži.«
Londonski dopisnik »Newyork Timesa« pa piše: Ob Churchillu in za njim stoje milijoni skromnih ljudi. Ljudi, ki niso drugega kot samo Angleži. Od njih je danes odvisna bodočnost Njihova nenavadna žilavost, njihova uravnovešena hrabrost in njihova skromnost 60 spremenile potek dogodkov v letu 1940. Brez njih tudi Churchilla ne bi bilo.
Starešina ameriških časnikarjev, Spragle, ki 6e je vmil iz Anglije, pa je v Newyorku dejal: »Ko sem opazoval Angleže, kako se vedejo pri letalskih sovražnikovih napadih, sem jih moral nad vse občudovati. V Londonu na primer poteka življenje še vedno 6koraj normalno. Po tramvajih lahko vidiš dobro razpoložene in nasmejane obraze. Vsi odhajajo na delo kot prej. Trgovina teče skoraj čisto normalno,..«
Hitlerjeva državna pisarna v Berghofu pri Berchtesgadenu, kjer sta imela včeraj naš ministrski predsednik Cvetkovič in zunanji minister dr. Markovič tri ure trajajoči razgovor z
nemškim kanclerjem
Nenavadna pot dragocenega prstana
Pred nekaj dnevi je našel v Parizu neki 6na-žilec kanalov v blatu prstan, ki je imel vdelan velik kamen. Ker se je videlo že po barvi, da prstan ni dosti vreden, ga je dal svojemu sinu, ki pa se ga je tudi kmalu naveličal in ga je dal naprej svojemu sošolcu za tri svinčnike. Iz teh nedolžnih rok pa je prišel prstan počasi v manj nedolžne. Učenec ga je dal svoji materi in ker je bila v zadregi — kar danes v Parizu ni nič čudnega — ga je odnesla v zastavljalnico, kar se tudi pri nas marsikomu rado zgodi. Tam so ji ponudili za prstan 7000 frankov Prstan je potem prišel v roke nekemu Rol-lanu, ki ga je prodal draguljarju za 40.000 frankov. Draguljar ga je prodal naprej in dobil zanj še čed-nejšo vsoto Kako je bilo naprej, pa zgodba ne pove.
Če se v Ameriki vname »stari panj«
V	Južni Ameriki v Buenos Airesu 6e je vnel 6tar panj in se je oženil pri 70. letih, torej v starosti, v kateri navadno človek ne misli več na ženitev, ampak že bolj na 6mrt. Tudi pregovor, da vsaka metla »štil« dobi, se je uresničil tudi pri njemu. Dobil je »štil« v obliki 22-letnega dekleta. Kdor more to razumeti, naj razume. To je bila za mladino senzacija, in zvečer so šli »mlademu paru« zapet podoknico. Toda stvar 60 vzeli bolj za šalo kakor pa zares in so tako vneto prepevali, da je odbila ura že dve po polnoči in še ni bilo miru. Hvala Bogu, posebno v takih primerih, pa imamo policijo, ki je posegla vmes in preveselo družbo razgnala, Očividno tamkajšnja policija nima smisla za petje. Povsod se to ne bi zgodilo.
Koroški drobiž
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu priredi 23. januarja sestanek mož in gospodarjev- Določena sta dva govora o delu in položaju slovenske narodne družine.
Delovni minister je naročil, da je treba ločiti tuje delavce po njih narodnosti, ker je to potrebno zaladi oskrbe in še iz drugih razlogov. Narodna pri-
padnost je bila doslej pri zaposlitvi samo delno upoštevana. Po novi odredbi bo delitev delovnih moči po narodnosti strožje izvedena.
V	preteklem letu se je v pliberški fari rodilo 83 otrok, umrlo pa je v istem času 53 oseb.
—	V Borovljah pa je bilo v preteklem letu 68 rojstev in 54 smrti — Z boljšim zdravjem pa se lahko ponašajo župljani fare na Dravi, ki so ime-
li	v preteklem letu kar 14 novorojenčkov pa samo 3 smrtne slučaje. Prirastek v tej fari znaša kar 40 rojstev na tisoč ljudi, kar je celo pri najbolj zdravih narodih redek pojav.
Stvari, ki so vsak dan na vrsti: Steklo
Če segrevaš v železnem lončku zmes, ki sestoji iz enega dela kremenjaka, ki je z Imet v prah, ter dveh delov kalcinirane vode, vidiš, da se začne kmalu zmes peniti, ker uhaja ogljikov dvokis in končno se stali v snov, ki se po »hlajenju strdi. Podobna je navadnemu steklu. Ker se pa ta 6nov v vodi topi, jo imenujemo »vodeno steklo« ali »stekleno vodo«.
V	prodajalnah prodajajo natrijevo in kalijevo vodeno steklo v vodni raztopini, ki je brezbarvna.
V	tej raztopini shranjujejo jajca. Vodeno 6teklo rabijo za izdelovanje kita in lepila za steklo in porcelan. Z njim inpregnirajo predmete, da postanejo nezgorljivi. Če namočiš v vodno raztopino vodenega 6tekla leseno paličico, jo posušiš in vtakneš v plamen, se les ne bo vnel. Ako nalivaš po kapljicah koncentrirane solne kisline v popolnoma čisto vodno raztopino natrijevega vodenega stekla, se izloči neka zdrizasta snov — silicijeva kislina. Vodeno steklo je torej sol silicijeve kisline in se imenuje silikat. Silikati so umetni in naravni. Najvažnejši umetni silikat je steklo. Večjega pomena, kot pa topljiva, so netopljiva stekla, ki so dvojnate 6oli, dvojni silikati. Za netopljiva stekla rabimo kremenjak, spdp ali pepeliko in kaleit, ali namesto njega kako drugi spojino, kar je pač odvisno od tega, katero vr^io stekla hočemo imeti (0 pridobivanju raznih 'vret stekla prihodnjič.)
Pogled na idilični Berchtesgaden, kjer se nemški kancler navadno mudi čez poletje, ali pa kadar ima kakšne važne politične razgovore
RADIO
Program radio Ljubljana
Nedelja, 16. febrnarja: 8 Jutranji pozdrav. — 8.15 Paganini: Velika sonata za kitaro solo in violino (gg. Stanko Prek, dr. Drago Zajc). — 9 Napovedi, poročila. — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45 Verski govor (g. ravn. Jože Jagodi). — 10 Reproduciran ork. koncert. 10.30 Veseli godci in Trboveljski pevski jazz. —
12	Heydn: Simfonija v d-molu (plošče): — 12.30 Poročilo, objave — 13 Napovedi — 13.02 Nedeljski koncert. — 17 Beg z dežele, njega vzroki in posledice (g. dr. Fr. Pergar). — 17.30 Pozdrav rojakom I Domač glasbeni spored. Rad. komorni zbor in Rad. orkester. Vodi D. M. Šijanec. — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Ura slovenske pesmi in besede. Poje Slovenski vokalni kvintet, vmes recitacije (dr. Ivo Šorli). — 20.30 Za zabavo in oddih (plošče). — 2i Domač spored. — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnike. Konec ob 23.
GENERAL KRIVICE It
Bili SEM V STALINOVI SLUŽBI
Opravičila sva se tovarišn Garciu ter ga vzela s seboj v hotel »Savoy« jest. Pripomnil je, da je sovjetskim delavcem po cestah očitno dosti slabše kakor Španskim delavcem celo med državljansko vojno. Pozornost mn je vzbudilo tudi, da je živež skop in spraševal me je, zakaj se sovjetski vladi ne posreči, da bi dvignila življenjsko raven delovnih množic.
Ko sem videl Sluckega, lem ga vprašal:
»Za božjo voljo, zakaj so pa privlekli tega Spanca sem?«
Sinčki je odgovoril:
»Orlov	ni hotel, da bi mu	bil	napoti. Torej	ga	moramo	zdaj
tu zabavati	tja do	konca maja.«
Ker sem bral poročila, mi ni bilo treba dalje spraševati, kaj namerava Orlov v mesecu maju.
Poročila iz Barcelone so preplavila svet kot presenečenja. Naslovi so rjoveli:
»Anarhistični prevrat v Barceloni!«
Dopisniki so poročali o protistalinovski zaroti v katalonski prestolnici, o bitki ta telefonski urad, o bojih po cestah, o barikadah, o usmrtitvah. Do danes otoje barcelonski majski dnevi v zgo* dovini našega časa kot morilska bratovska vojna med protifašisti, ki jih je oblegal Franco,
Po uradnih ugotovitvah so katalonski revolucionarji izdajalsko skušali	dobiti	v roke oblast	tisti trenutek, ko	so	bile vse	sile
potrebe za	odpor	proti fašizmu.	Po	drugi razlagi,	ki	je odmevala
po tisku vsega sveta, je bila ialoigra v Barceloni »upor nekaj nezanesljivih ljudi, katerim se Je posrečilo dobiti lase skrajno krilo anarhističnega gibanja, da bi netili nemire na korist sovražnikov španske republike«.
I Res je, da je pretesna večina katalonskih delavcev bila silo-vito protistalinovska. Stalin je vedel, da so opozicijske moči večkrat razcepljene in da bi jih bilo mogoče z nepričakovanim drznim dejanjem uničiti. GPU je podpihovala plamen in hujskala sindikaliste, anarhiste in socialiste, druge proti drugim .
Po petih dneh prelivanja krvi. pri čemer je liilo pet sto ljudi ubitih ter več kakor tisoč ranjenih, j6 prišlo tako daleč, da je Ca-ballerova vlada s Katalonijo stala ali padla. Španski komunisti so pod Diazovim vodstvom zahtevali, naj se zatro vse protistalinovske stranke in strokovne zveze v Kataloniji. Liste, radijske oddajnike in zborovališča je treba dati pod nadzorstvo GPU ter brez odlašanja iztrebiti vsa protistalinovska gibanja po vsej Španiji.
Largo Caballero ni hotel popustiti tem zahtevam in je bil zaradi tega 15. maja prisiljen, da odstopi. Dr. Juan Negrin je postal ministrski predsednik v novi vladi, kakor je bil Staževski že davno prej odločil. Njegovo vlado so razglasili za vlado zmage. Negrin je ostal ministrski predsednik do zloma republikanskih vojska v mesecu marcu 1039.
Ko je Garcia slišal poročilo iz Barcelone, je čez vse razburjen pridrvel k meni. Bil je na španskem poslaništvu. Želel se je takoj vrniti v Španijo. Ni razumel, zakaj ne more stran.
Toda Slucki ga ni pustil iti. Orlov v Barceloni ni hotel Garcia imeti blizu sebe. Res	je	bil Garcia pomemben komunist, a lahko
bi	zganjal sitnosti, ko	je	GPU po	Barceloni ljudi v množicah zapi-
rala. Slucki je Garciu predlagal izlet na Kavkaz in na Krim ter je v imenu sovjetske vlade vztrajal, da mora Garcia videti vse v Rusiji. Garcia pa je ielel domov. Seveda ni šel.
Na španskem poslaništvu se je Garcia spoznal s štirimi drugimi Spanci, ki so tndi želeli potovati domov. Te štiri so spravili pod streho v dveh prostornih sobah hotela »Metropole«. Razkazali so	jim sleherni muzej	v	Moskvi,	sleherno zanimivost v prestolnici
in	okolici. Bili so na	Krimu, na	Kavkazu, v Leningradu, celo na
Dnjeprostrojskem jezu. 2e pet mesecev so se vozili v razglednem vozu po Sovjetski zvezi.
Vprašal sem Sluckega, kdo so.
Odgovoril je:
»Ti štirje? To so blagajniki španske državne banke. Prišli so
sem z zlatim tovorom. Tri meseee so prebili noč in dan s tem, da so preštevali denar, potem so uredili številke. Zdaj pa hočejo domov.«
Ko sem Sluckega vprašal, kako se bo to končalo, je menil: »Blagrovali se bodo lahko, če bodo prišli po koncu vojne ven. Za zdaj morajo ostati še tu, da nam bodo na razpolago.«
Nekaj dni, preden mi je Slucki pripovedoval zgodbo o blagajnikih španske državne banke, som v moskovskem tisku zapazil seznam visokih uradnikov GPU, ki so dobili red Rdečega praporja. Med njimi je bilo več znanih imen. Pri priliki sem vprašal Sluckega, kakšna posebna dela so jim prinesla to odlikovanje, ki so si ga boljševiki tako želeli. Dejal mi je, da so ti, tako počaščeni možje, voditelji posebnega oddelka zanesljivih častnikov, ki so jih decembra poslali v Odeso, kjer so imeli posla kot pristaniški delavci.
Tedaj je iz Španije prišla ogromna množina zlata. Stalin je razkladanje teh zakladov hotel zaupati samo najvišjim uradnikom skrivne policije, ker se je vedno bal. da bi utegnilo že kaj priti na dan. Ljudi za to nalogo je moral Ježov poiskati sam. Vso reč so obdali s toliko skrivnosti, da sem jaz zvedel zanjo šele tako. Nekdo od mojih sodelavcev, ki se je udeležil te nenavadne poti> mi je popisal prizor v Odesi.	>
Vse okrožje okoli nabrežja so izpraznili in okoli njega postavili verigo posebej izbranih oddelkov. Čez to širno ravan so najvišji uradniki GPU vlačili na grbi zaboje z zlatom od nabrežja d<> železniškega tira. Dan za dnem so vlačili zlato breme, nalagali zaboje na tovorne vozove, ki so jih potem z oboroženim spremstvom pošiljali v Moskvo.
Poskusil mi Je približno oceniti množino zlata, ki so jo r«>' ložili v Odesi. Sla sva ravno povprek čez širni Rdeči trg. Pokazal je na široko odprte ploščadi okoli naju in dejal:
»Če bi vsi zaboji z zlatom, ki smo jih nakopičili v odcškein pristanišču, ležali tu na Rdečem trgu, bi ga pokrivali od tega konca do drugega.«
Tako nazorno je znal on prikazati velikost Stalinovega plc«a> Kmalu po padcu Cahallerove vlade sem nekeg dne sedel v pisarni Sluckega. ko je pozvonil telefon. Plical je posebni oddelek-Hotel je vedeti, če je gospodična Staževska zapuščin Sovjetsko zvez«.
Za Jugoslovanska Utkarnc t Liobltaol. lota Kramarič ~ Izdajatelj: tal lot« Sodja «* Urednik. Uirke Javornik « Rokopisov o* vračamo ~ »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12 ~
V	ponedeljkih |e tatraajik » Mezeča* naročnina |a 14 din za inozemstva tl din •< Samo ponedeljskl »Slovenski dom« »elja mesečno S dinarjev, polletno 25 dlnarlev, celoletno 50 dinarjev. Urednlttvat Kopitarjeva aiiea S/lII m OpraTal Kopitarjeva allea 6, Ljubljana w lelelon 4001 da 10 05 ~ Podrulnleei Maribor, Celja, Ptuj, Jesenice, Kranj, Nova mesto, Trbovlje.