m/uwm/m: http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 865 ČETRTEK^4. JUNIJ 2010 / ŠTEVILKA 865, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 78961 2l|44067l'1 PRODAJA • MONTAŽA • SERVIS TOSHIBA Panasonic DAIKIN GSM: 041 / 650 671 www.viking-klima-sp.si, Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743 (3 simobil 'ko Pr\\/oi noL/ai lanona Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC 1. SAMOPOSTREŽNA PRALNICA V IZOLI OPERLA Gasilska ulica 2, Izola • tel: 041/707-567 Kdor je vedež ni revež Izolska občina je dober naročnik. Zunanjim izvajalcem naročamo izdelavo prav vseh prostorskih aktov, naročamo tudi izdelavo različnih strategij, čeprav imamo v občini največ zaposlenih doslej. (Mef) Ne vem, kakšen plačnik teh naročil je Občina Izola, vem pa, da nekatera naročila niti približno niso bila poceni. Samo za strategijo reorganizacije Centra za kulturo, šport in prireditve, ki smo jo zavrnili takoj zatem, ko smo jo sprejeli, smo odšteli več kot 40 tisoč Eurov. Če temu dodamo še turistično strategijo, ki smo jo, vsaj kar se organiziranosti turizma tiče, tudi že pozabili, potem mirno lahko zatrdimo, da zapravljamo proračunski denar. V tem obdobju je Mestna občina Ljubljana, ki ima proračun vsaj 15 - krat večji kot Izola, za izvedbo osmih javnomnenjskih anket porabila 105.000 Eurov. Vendar pa to niso bile ankete o tem, kako popularna je občinska oblast ali župan, pač pa ankete o zelo vsebinskih vprašanjih. Ljubljančane so spraševali o tem, kako so zadovoljni s kvaliteto življenja v Ljubljani, pa o športno rekreativni dejavnosti Ljubljančanov, o kolesarjenju, o trajnostni mobilnosti in o onesnaženosti zraka. V Izoli takšnih anket ne poznamo. Pravzaprav smo Izolani enkrat samkrat odgovarjali na vsebinsko vprašanje in to kar na referendumu o gradnji garažne hiše pri cerkvi sv. Mavra. Takrat smo rekli ne in odgovor je imel za predlagatelja kar hude posledice. Od takrat naprej nobene oblasti več ne zanima mnenje Izolanov, razen ko se bližajo volitve. Takrat se ankete o kandidatih kar vrstijo, kot da je pomembno samo vladati, javni interes pa je navadna španska vas. Nina Ne, da bi hotela biti fina ampak mi Gregoriči smo zares umetniška družina. Starejši bratje mojster kontrabasa, mlajši bo s kitaro kmalu klasa, meni gre bolj pisanje od rok in oče je zaljubljen v stari rock. In, da ne bi bilo preveč tiho doma, še mož pri 3 big bendu igra. Skratka, mi smo taka družina, ki ne ve le tega, kaj je tišina. Kortežanski gasilci so ob 30 letnici društva dobili kar dva nova prapora. SbdBamahU? 1 879 Trgovina Delamaris nudi poleg ribjih izdelkov Delamaris ter pakirane sveže in zamrznjene ribe, odslej tudi pakirano sveže perutninsko meso in izdelke Pivka. Obiščite nas v Izoli, Tovarniška 13, ob delavnikih do 18.30 in v soboto do 12.30 ure. Tel.: 05 6605864. Vabljeni! Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZC Tel. 05 / 64 01 300 SPREMENJEN URNIK ponedeljek - petek: od 8.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 sobota: od 8.00 do 12.00 zaželieno naročanie AVTO CENTER Avto Centei Jereb. Izola www.a-jereb.si mn BANKA KOPER Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba P0NEDEUEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA: 8.00 -12.00 tomunato NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO izo/a -šola V DELOVNEM ČASU - tel: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882 Pogrebna služba (24 ur) tel: 041/ 650 375 Dogajalnik Minister je spoznal ribiče Slovenski morski ribiči so bili kar zadovoljni z odstopljenim kmetijskim ministrom Pogačnikom. V torek pa so spoznal njegovega naslednika, mag. Dejana Židana. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je v torek, skupaj s sodelavci, obiskal predstavnike slovenskih morskih ribičev, ki izvajajo gospodarski ribolov. Po predstavitvi razvojnih izzivov so se dogovorili za način sodelovanja v prihodnje. Minister je predstavil potrebo po ohranitvi vitalnega dela slovenske ribiške flote in izkoristku 28 milijonov evrov sredstev, ki so na voljo v okviru Operativnega programa za razvoj ribištva v RS 2007 - 2013. Minister Židan je omenil, da bi morali proizvodnjo in potrošnjo rib v Sloveniji povečati za 2,5-krat, zato se je med prednostne naloge zavihtela promocija rib kot kakovostne hrane. Prav zaradi tega je Židan na srečanju ponovil neizkoriščenost 28 milijonov evrov, kolikor jih EU Sloveniji do leta 2013 namenja za ribištvo. V sklopu teh projektov je možno obnoviti ribiško floto, denar pa se lahko porabi tudi za gojenje rib in školjk, njihovo predelavo in za gradnjo pristaniške infrastrukture. Slednja je v Izoli prav zdaj sicer postala operativna, medtem ko je vlaganje ribičev v opremo minimalno, saj enostavno nimajo denarja za zagotavljanje lastnega deleža sredstev. Oziroma, kot je povedal predstavnik ribičev Zlatko Novogradec, so ribiči nezadovoljni z evropsko zakonodajo, ki je po njihovem mnenju neprilagojena domačin razmeram. Razpisi EU za nepovratna sredstva so namreč pisani na kožo velikim ribičem, ki že imajo nekaj kapitala, ne pa majhnim slovenskim ribičem. Zato je malo verjetno, da bodo posamezni ribiči konkurirali na razpisih EU. Od novega zakona o morskem ribištvu, ki je že v pripravi, pa si ribiči želijo predvsem to, da ponovno dopusti različne dolžine mrež za poklicne in popoldanske ribiče, ter omogoči nekatere oblike ribolova, ki jih zdaj prepoveduje za nepoklicne ribiče. Brez tarnanja seveda ni šlo, saj so ribiči izpostavili slab ulov - ki je iz leta v leto manjši. Minister pa je ob tej priložnosti razveselil Snežano Levstik, saj je povedal, da bo sprememba zakona zagotovila tudi redno financiranje delovanja ribiške pisarne. sta, ur Začetek del na ribiškem pomolu Dela pri obnavljanju ribiške infrastrukture - popravila pomola, ureditve privezov, inštalacij in vsega ostalega, kar naj bi olajšalo pogoje dela izolskih ribičev, se očitno začenjajo. Začetek bo na korenu ribiškega pomola, kar pomeni, da bo treba odstraniti tam parkirane avtomobile. Morda pa je to priložnost da premaknemo tudi bližnji spomenik Londonskemu memorandumu? Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o do-, godkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki) KAKO JE JAKOV SPREMENIL SVET Adamu in Evi bo lepo v Ljubljani. Jakov ju je naredil, Jakov Brdar, ne Jakobov bog, ki ju je vrgel iz raja, če bog je in če raj je. Osebno menim, da ju je Jakov Brdar, čeprav ni bog, ampak samo kipar (kar je včasih enako), zares umestil v resnični raj - na še neodprt Mesarski most čez Ljubljanico, ki spaja Plečnikovo tržnico z Petkovškovim nabrežjem, par metrov stran od Tromostovja in Prešerna z muzami in golobi, ki po pesniku v glavnem ser... Na Petkovšku, na eni strani mostu je vsaj pet gostiln, ena zraven druge, na drugi strani je tržnica z arkadami, nešteto gostilnic, stojnic, kar pomeni, da Adamu in Evi ni treba krasti jabolk z drevesa spoznanja. Pa tudi vina ali česa drugega ne. In niti osamljena ne bosta. Jakob jima je na drugem koncu mostu, točno nasproti, postavil trimetrski kip človeka, narejenega po vseh zakonih anatomije, kot, da bi ga naredil vrhovni poveljnik, vsemogočni in vsevideči. Bližnji mesarji so ga že vzeli za svojo maskoto, ampak Jakob je pobesnel, ker ni imel nobenega namena, da bi naredil mesarja. Jakov je drugače suh, visok, apostolski tip neurejene bradice in nepo-česanih las, ki ima rad ljudi, čeprav, ko sedimo v družbi in kdo začne blebetati neumnosti, naenkrat postane gluh. Ko je jezen pa je kot gromovnik in tak je bil takrat, ko so njegovega človeka v časopisu proglasili za mesarja, ki vleče goveje ali svinjske polovice. Če bi ubogo novinarsko revše, ki je res naredilo lep zapis o mostu, takrat sedelo zraven, se mu ne bi dobro godilo. Tako pa sva z Jakovom spila po deci rdečega, kar je bilo zelo koristno za njegovo osušeno grlo, po celi filipiki o neumnežu, ki je njegovo skulpturo proglasil za mesarsko. On je nmreč naredil človeka, ki stremi v nebo, ki je čista energija, ki ni podoben nobenemu človeku, ampak je človek kot tak in človek sam po sebi. Univerzalen, svoboden, stremeč v nebo, v višave...Potem pride, sredi mostu, kip Satira, na drugi strani pa človeški par, ki so ga vrgli iz raja. Sredi Ljubljane. Kot, da je Jakov Brdar hotel napisati svojo resnico - človek je bog, raj je tam kjer si ga človek naredi, vse ostalo je satira. Ali - živi kot Satir, pa boš človek in ne potrebuješ raja tam nekje daleč, ker ga lahko narediš tukaj in zdaj. Na Tromostovju, po Jakovu Brdarju. Ali kjerkoli drugje, kjerkoli si, če si človek. V Izoli, na primer. A ne kot naš predsednik vlade, ki je povedal, da živi od prihrankov, ker ima majhno plačo. In je še povedal, da razume nas, ki živimo od plače ali pokojnine, ki znaša kakšnih 400 evrov, dvajset gor, kar je v redu, dvajset dol, kar je hudo. Ampak, prej je treba prilesti do te nesrečne pokojnine. Namesto, da po šestdesetih začneš uživati v svojem minulem delu, bomo udarniško umirali v osemdesetih, na delovnem mestu. Seveda pod pogojem, da preživimo nogomet, bolje povedano, če preživimo vse drtje iz tv študija in neslanosti, ki si jih udeleženi in povabljeni privoščijo. Posebej tisti, ki bi prepovedali vuvuzele, v katere pihajo, ob katerih plešejo in ob katerih pojejo afriški reveži. Veselijo se, kar iriti-Š ra in moti naše komentatorje, novinarje, ki priznajo samo jerihonske § trobente, katerih zvok vabi na rušenje mest in »ubij Žabarja«. Kot da je edini pravi način navijanja s pivsko steklenico, kolesarsko verigo, bok-serjem, ali pendrekom. Češ, bomo že mi civilizirali in evropeizirali te Afričane in črno obarvane. Dovolj je tega vuvuzelskega primitivizma! MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/640 0010 / Prelom: Graffit Une Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Občinski svet Nekaj točk dnevnega reda je vrednih temeljitega premisleka Danes, 24 junija bodo izolski občinski svetniki odločali o podrobnem prostorskem načrtu za novo cesto Jagodje ■ Šared, ki ga zdaj že poznajo na pamet. Dokaj na hitro pa bi morali odločati o ustanovitvi stanovanjskega sklada Občine Izola in o spremembi zazdalnega načrta za območje tistega dela Livad, ki je že postalo stanovanjska soseska. Kot so v gradivu zapisali predlagatelji, sprejem novega odloka o ustanovitvi javnega stanovanjskega sklada Občine Izola narekujejo potrebe po celoviti in pregledni ureditvi nepremičninskega področja za potrebe stanovanjske politike na območju lokalne skupnosti. Zapisali so še, da Občina Izola vse do sedaj ni imela učinkovitega pregleda nad njeno nepremičninsko bilanco, niti ni imela rešenega vprašanja in pokritosti javnopravnih evidenc, v tej posledici pa tudi ne celostnega pregleda nad nepremičninskim/stanovanjskim stanjem v občini. Pomemben razlog za ustanovitev stanovanjskega sklada je dejstvo, da se končuje prva faza stanovanjske izgradnje Livade, pri kateri je bilo ugotovljeno, da je do veliko znanih problemov prihajalo zato, ker tako kompleksne gradnje ni mogoče voditi iz občinske uprave. Zaupati vodenje takšnih investicij zunanjim izvajalcem pa je predrago in preveč rizično. Po odloku bo javni stanovanjski sklad samostojno opravljal vse strokovne naloge v zvezi s pridobivanjem in gospodarjenjem s stanovanji in v zvezi z dodeljevanjem stanovanj ter izvajal celotne naloge na stanovanjskem področju. Povedati je treba, da trenutno večino teh nalog opravlja koncesionar Stavbenik servisne storitve, ki sredstva za svoje delo prejema iz deleža plačanih najemnin za stanovanja in poslovne prostore, njegovo delo pa je bilo v vseh teh letih ocenjeno kot uspešno. In koliko nas bo stal novoustanovljeni Sklad stavbnih zemljišč, ki naj bi imel zaposlenih pet ljudi. V gradivu je zapisano, da v prvem letu občine ne bo stal bistveno več, kot občina za te namene porabi danes znotraj lastne proračunske porabe. Sredstva za delo, materialne stroške, prostore in sredstva za plače bo občina zagotavljala v proračunu. V naslednjih letih bi moral biti finančni učinek pozitiven. Bazeni so bili korenček VSe bolj jasno je, da se območje Livade - zahod, ki je bilo v svojem osrednjem delu namenjeno gradnji vodnega parka, spreminja v navadno stanovanjsko naselje. Tako je bilo moč razbrati že na seznanitvi predstavnikov klubov svetnikov s predlaganim odlokom o spremembi zazidalnega načrta LIVADE - ZAHOD za območje B. V zraku je namreč obstalo razmišljanje, da vodnega parka tam nikoli ne bo in da bo še najbolje, če svetniki sprejmejo usmeritev, da se območje spremeni v stanovanjsko sosesko, namesto bazenov pa bi gradili vrtec in šolo. Seveda je šlo le za razmišljanje a nkatere predlagane spremembe zazidalnega načrta že gredo v to smer. Tako je že prisoten predlog, da morajo vodne površine (pokriti in odprti bazeni) obsegati najmanj (le) 3500 m2, medtem ko je v veljavnem dokumentu zapisano, da kompleks vodnega centra obsega 6.900 m2 vodnih površin in še 6.300 m2 plažnih in drugih prostih površin. Hotel za stanovanja Res pa je, da se s to spremembo povečuje število hotelskih ležišč, kar naj bi bilo del nekakšnih izračunov morebitnih nvestitorjev, ki ocenjujejo, da se ne izplača graditi hotela z manjšim številom ležišč. Osnutek sprememb omenja gradnjo dveh hotelov s kupno 600 ležišči, medtem ko je bil doslej predviden en hotel z dvesto ležišči. Seveda ne gre spregledati, da je načrtovana gradnja dveh namesto enega hotela zelo namenska. Z njo se namreč opravičuje prestrukturiranje drugih območij v pretežno stanovanjska ali drugače rečeno, namesto turističnih apartmajev bi v že zgrajenih objektih imeli stanovanja, ki so, med drugim, obremenjena z nižjim DDV-jem in se jih lažje proda. d.m. Vrtnarstvo Cedra ,.ST*JAPSKE STORITVE tN TPGOVINA POSEZONSKA RAZPRODAJA VSEH RASTLIN V LONCIH 20 - 50% POPUST od 14.6. do 26.6. 2010 Vrtnarstvo Cedra d.o.o. Cankarjev drevored 29, Izola Jel.: 6418 227 / gsm031 345 569 OPOZORILO VINOGRADNIKOM Nevarnost izbruha zlate trsne rumenice Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja na nevarnost izbruha karantenske zlate trsne rumenice. Bolezenska znamenja pri trti se začnejo pojavljati v mesecu juliju in se proti jeseni stopnjujejo. Zlata trsna rumenica ima epidemični značaj, ki povzroči propad trte, zaradi česar lahko nastane velika gospodarska škoda, zlasti če ukrepi niso izvedeni pravočasno. Ministrstvo poziva vse vinogradnike, da dosledno upoštevajo napovedi prognostične službe za zatiranje ameriškega škržatka, opažena znamenja okužbe pa takoj sporočijo najbližjemu strokovnjaku za varstvo rastlin ali fitosanitarnemu inšpektorju, ki bo odvzel vzorec za laboratorijsko analizo. Zlata trsna rumenica se širi s pomočjo žuželčjega prenašalca ameriškega škržatka, ki se je pri nas razširil v vse vinorodne dežele, njegova številčnost pa narašča. V lanskem letu je ministrstvo sprejelo Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice (Uradni list RS 73/2009), ukrepe pa natančneje opredeljuje Načrt ukrepov obvladovanja trsnih rumenic. V primeru laboratorijsko ugotovljene najdbe zlate trsne rumenice Fitosanitarna uprava RS z odločbo določi razmejeno območje, ki obsega žarišče okužbe in varnostno območje. Žarišče okužbe je območje s polmerom 1 km okrog točke potrditve zlate trsne rumenice, varnostno območje pa je pas do 5 km okrog žarišča in ga omejujejo meje občin ali katastrskih občin. V žarišču okužbe je takoj po najdbi treba posekati okužene trte, poleg tega pa tudi vse trte, ki kažejo bolezenska znamenja zlate trsne rumenice. V primeru, če bi v vinogradu v žarišču več kot 20 % trt kazalo bolezenska znamenja, se izkrči celoten vinograd. Tako v žarišču kot tudi v varnostnem območju je obvezen ukrep zatiranje prenašalca ameriškega škržatka, da bi s tem preprečili širjenje te nevarne karantenske bolezni. Za preprečevanje širjenja te bolezni je pomembna tudi pridelava neokuženega sadilnega in razmnoževalnega materiala. Zato morajo biti na novo posajene trsnice, matični vinogradi in matičnjaki oddaljeni vsaj 100 m od žarišč okužbe, obvezno pa je tudi spremljanje ulova na rumene lepljive plošče ter zatiranje ameriškega škržatka.. V Sloveniji je bila bolezen na trti prvič odkrita leta 2005 v okolici Kopra, nato pa v naslednjih letih na več lokacijah v Slovenski Istri. Zaradi pravočasnih ukrepov se v slovenski Istri zlata trsna rumenica ni razširila. V vseh primerih je šlo za posamične okužbe trte in za najdbo okuženega srobota v okolici vinogradov. mkgp Šolsko dvorišče Prva izolska fakulteta Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu je prejšnji teden odobrila preoblikovanje Visoke šole za zdravstvo Izola v Fakulteto za vede o zdravju. Od ustanovitve Visoke šole za zdravstvo Izola leta 2002 se je na šolo vpisalo že 1200 študentov in diplomiralo 198 diplomantov. Na UP VŠZI je v študijskem letu 2009/2010 do sedaj največje števi- Šola je zelo aktivna tudi na razisko-lo vpisanih študentov, kar 767. Šola valnem področju, kar ji je tudi omo-izvaja dva dodiplomska študijska gočilo preoblikovanje v fakulteto, in programa, in sicer Zdravstvena nega pospešeno pripravlja vlogo za akre-ter Prehransko svetovanje-dietetika ditacijo dodiplomskega študijskega ter podiplomski študijski program 2. programa Radiološka tehnologija stopnje Zdravstvena nega. ter 2. stopenjskega podiplomskega Novosti v letošnjem študijskem letu študijskega programa Dietetika. Poso bile razpis za vpis v izredni štu- vejmo še, da so pred dnevi podelili dij Prehranskega svetovanja, prvič kar 76 diplom Visoke šole za zdravje šola vpisala študente v 1. letnik stvo Izola, kar je največje število do bolonjskega študijskega programa sedaj. Zdravstvena nega, velika pridobi- Kot je povedala dekanja, doc. dr. tev v letošnjem študijskem letu pa Nadja Plazar je bilo za doseženo je za šolo nedvomno nabava novega raven kakovosti v pedagoškem in simulacijskega centa za zdravstve- znanstveno raziskovalnem delu, ki no nego, ki omogoča vpeljevanje je bila potrebna za preoblikovanje, nove metode poučevanja študentov vloženega veliko požrtvovalnega tako splošne kot kritične obravnave dela vseh zaposlenih in vseh sode-pacienta. lavcev šole. Po počitnicah diši Izolski župan dr. Tomislav Klokočovnik je v torek v Manziolijevi palači slavnostno sprejel učenke in učence devetletke, ki so se še posebej izkazali z izjemnim učnim uspehom oziroma so v tem šolskem letu dosegli vidna priznanja tudi na drugih področjih. Poleg župana so učenkam in učencem čestitale tudi ravnateljice izolskih osnovnih šol, Lenčka Prelovšek iz OŠ Vojke Šmuc, Maja Cetin iz OŠ Livade in Simona Angelini iz OŠ Dante Alighieri ter pomočnica ravnateljice Glasbene šole Koper Danijela Terbižan. Svečano podelitev petinštiridesetim izolskim odličnjakom je popestril krajši kulturni program, ki ga je zaznamovala mlada violinistka izolske glasbene šole Maša Stopar. Lenčka Prelovšek, ravnateljica OŠ Vojke Šmuc je povedala, da so z letošnjim šolskim letom še posebej zadovoljni, da pa pričakujejo še večje sodelovanje s starši. Letos so sicer pripravili veliko različnih projektov, dobili pa so tudi priznanja kot eko, zdrava in inovacijska šola. Posebej so ponosni na začetek projekta uvedbe elementov pedagogike Montessori, ki pri učencih spodbudi notranjo motivacijo za delo ter še dodatno dviga zmogljivost koncentracije. Prelovškova pravi, da neprestano poskušajo priti do kakšnih novih in uspešnih pedagoških metod, in zato bodo naslednje leto uvedli medpredmetno sodelovanje in fleksibilni predmetnik. Omenila pa je tudi prostorsko stisko, ki bo z vsakim letom večja, saj se bo prostorska stiska vrtcev v naslednjih letih preselila v osnovne šole. Zato upajo, da jim bodo na Občini pomagali pri gradnji novih učilnic, kot tudi pri postavitvi ograje okoli šole, ki je trenutno ni. Reagiranja Ali izolani res plačujemo najnižjo neprofitno najemnino ? To vprašanje sem si zastavil, ko sem v torkovi številki brezplačnika prebral trditev, da so neprofitne najemnine v Izoli znatno pod republiškim poprečjem, kakor tudi, da so nižje kot v nekaterih krajih po Sloveniji. Zato sem tudi na hitro preletel omenjeno Študijo izvedljivosti za reorganizacijo obstoječega stanja oziroma možnosti ustanovitve Stanovanjskega sklada v občini Izola. Trdim, da Izolani ne plačujejo najnižje neprofitne najemnine in kdor to trdi ali nima pojma o pravem stanju stvari ali se spreneveda. Posebej je presenetljivo, da to, kot navaja brezplačnik, trdi stroka. Da je povprečna najemnina v Izoli nižja kot drugje dokazuje samo, da izolski najemni stanovanjski fond po kvaliteti zaostaja za drugimi kraji. V strukturi izolskega stanovanjskega fonda je približno 30% odstotkov stanovanj v objektih zgrajenih pred letom 1900, okrog 10% med letom 1900 in 1940 ostali pa so zgrajeni po letu 1940. Taki objekti, kljub pred leti izvršenim določenim izboljšavam, zaradi drugih okoliščin, ne morejo doseči najemnine kot se le ta doseže v sodobno zgrajenimi objektih. Stari stanovanjski fond je tisti, ki bistveno vpliva na znižanje poprečne najemnine v Izoli. Zato ni možno z enostavnimi matematičnimi operacijami primerjati višine najemnine med posameznimi kraji v državi ne, da bi upoštevali prej navedeno dejstvo. Ko stroka v omenjeni študiji navaja, da poleg tega, da je tržna vrednost stanovanj v občini Izola krepko nad republiškim poprečjem, najemnine pa pod republiškim poprečjem, se z lahkoto ugotovi, da ta stroka ne ve kako se izračunava višina najemnine. V Republiki Sloveniji se za izračun najemnine uporablja vrednost stanovanja izračunana po točkovnem sistemu tako, da je najemnina v objektih z istimi lastnostmi ne glede kje se nahajajo, enaka (izjema je le uporaba faktorja lokacije). Višina tržnih cen stanovanj nima nikakršnega vpliva na višino neprofitne najemnine in ga tudi ne bi smela imeti. Res je, da uredba napotuje na možnost uporabe faktorja, ki zvišuje najemnino in kot enega argumentov navaja tudi bivanje v turističnih krajih in ob morju, vendar se sprašujem ali je možnost bivanja na tem območju rezervirana samo za izbrance in ali naj se Izolani odselijo iz Izole globoko v zaledje in tako eliti, ki je uredbo sestavljala, dajo dovolj prostora za svoje »užitkovanje«. Višina neprofitne najemnine v RS maksimalno znaša 4,68% vrednosti stanovanja letno (vrednost, ki se ugotovi po prej omenjenem principu, ne po tržni vrednosti). Ta stopnja je enaka tudi za stara stanovanja, vendar je zaradi stanja stanovanja njegova vrednost nizka, kar ima za posledico tudi nižjo najemnino. Študija kot dokaz, da so najemnine v Izoli nizke ali najnižje navaja naslednje primere: - Stanovanje Stanovanjskega sklada RS v Šmartnem pri Litiji i; izmeri 55,69m2 - najemnina 159,00 EUR ■ Stanovanje v občini Postojna v izmeri 86,23 m2 - najemnina 271,63 EUR Jaz pa navajam naslednje primere: - Stanovanje v občini Izola i/ Livadah (Južna cesta 20, neprofitni blok) v izmeri 56,8m2 (l,llm2 več kot v Šmartnem) - najemnina 203,64 EUR - Stanovanje v Livadah (Zvonimira Miloša 27) v izmeri 59,08 m2 (3,39 m2 več kot stanovanje v Litiji) - najemnina 218,76 EUR - Stanovanje v Livadah v istem območju v izmeri 85,61 m2 (0,62 m2 manj kot stanovanje v Postojni) - najemnina 305,32 EUR Mislim, da navedena primerjava pove , da je najemnina v Izoli celo nekoliko višja kot v mestih iz študije. Morda bo stroka rekla, da je treba primerjati stanovanje iz mestnega jedra. Lahko, vendar pod pogojem da ima primerjano stanovanje v drugem kraju iste lastnosti. Navedeni primeri dovolj zgovorno odgovarjajo na vprašanje ali Izolani resnično plačujemo najnižjo najemnino. Kje so nezasedena stanovanja Čeprav je bil moj namen le z argumenti dokazati, da Izolani ne plačujemo najnižje neprofitne najemnine, bi ob tem rad še komentiral ugotovitev stroke, da je v občini Izola nezasedenih 30 stanovanj oziroma 12,54%. Da ne bi kdo napačno sklepal, da gre za slabo gospodarjanje s stanovanji je treba povedati naslednje: - 6 stanovanj je v ti. neprofitnem bloku in so še v postopku prodaje - 5 izpraznjenih stanovanj je u objektu Kulturnega doma zaradi rekonstrukcije ali morebitne odstranitve objekta - 4 stanovanja so v objektih v Spinčičevi 3 in na Velikem trgu 3 (objekt Ribič), za katere je podeljena stavbna pravica za druge namene - V Smrekarjevi 15 in 23 sta 2 enoti predvideni za prodajo - V Krpanovi 5 so zaradi požara izpraznjene 4 enote. Objekt je v mešani lastnini zato morajo pri rekonstrukciji sodelovati vsi etažni lastniki. - Stanovanja Piranska 3, Dantejeva 18, Smrekarjeva 51 in 52, Cegnarjeva 2,4 pripravljamo za adaptacijo - Nekaj stanovanj je v postopku oddaje Vlado Marič Lokalne volitve 2010 Predvolilne novice Še o volilni pravici tujcev Nogomet je dokončno potisnil predvolilne aktivnosti v drugi plan. Pa vendar smo prejšnji teden zabeležili nekaj novosti v izolskem predvolilnem dogajanju. Brez “par condicio” objavljamo nekatere. Novo vodstvo izolske Oljke Izolski občinski odbor Oljke - stranke slovenske Istre prenavlja svoje vrste in se s tem že aktivno pripravlja na jesenske občinske volitve. Vrh stranke je od dosedanjega predsednika Bogdana Cerka prevzel Vojko Ludvik, ki je kot prioriteto odbora postavil pripravo programa izolskega odbora. Vojko Ludvik je rojen leta 1958, osnovno šolo je zaključil v Izoli, šolanje je nadaljeval na Gradbeni tehniški šoli v Ljubljani. Že 20 let je zasebnik in se ukvarja pretežno z gradbenim inženiringom, vodenjem in nadziranjem projektov, priprave investicij. Ludvik je tudi zaprisežen sodni cenilec, kar opravlja kot dopolnilno dejavnost. Poleg predsednika, se je vodstvu stranke pridružil Vlado Krulčič, ki odslej opravlja funkcijo sekretarja Izolskega občinskega odbora. Dva popravka V prejšnjem Mandraču smo naredili dve nepotrebni napaki. Bivši predsednik DU Jagodje Dobrava je seveda Boris Debeljak, najboljši učenec OŠ Vojke Šmuc pa ni Dario ampak David Koradin. Kandidat SD in IDZ V Manziolijevi palači se je v sredo predstavil neodvisni kandidat za izolskega župana, magister manage-menta Igor Kolenc. Je sicer Izolan, star 51 let, vendar že nekaj let živi v sv. Antonu. Bil je direktor podjetja Tomos Altan, od leta 2008 pa ima zasebno podjetje ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem za trajnostni razvoj. Nima strankarske preteklosti, tudi zdaj ni član nobene politične stranke, v kandidaturi pa ga podpirata izolska SD in IDZ. Aleksij Skok (SD) je ob predstavitvi povedal, da so v stranki iskali svojega kandidata a ga niso dobili zato so iskali širše in neobremenjeno in tako so se odločili, da bodo podprli nestrankarskega kandidata Igorja Kolenca. Podobno je povedal tudi Dejan Vatovec iz izolske občinske organizacije Istrskega demokratskega zbora. Slovenska unija molči Prejšnji teden smo med tistimi strankami, ki imajo svoje organizacijske enote v Izoli pozabili na novo stranko Slovenska Unija, ki ima organizacijsko enoto tudi v Izoli, vendar je res, da niti iz glavnega sedeža stranke niti iz izolske enote nismo prejeli nobenih obvestil o njihovih predvolilnih načrtih. Članom Društva invalidov -Člane Društva Invalidov Izola obveščamo, da bo društvo od 5.7. do 18.7.2010 in od 1.8. do 8.8.2010 ZAPRTO zaradi koriščenja letnega dopusta. -V vmesnem času to je od 19.7. do 30.7. je društvo normalno ODPRTO. - Dne 4.9.2010 organiziramo izlet v Domžale na praznovanje 35. obletnice Dl Domžale. Z vpisovanjem začnemo v sredo, dne 11.8.2010. Prazni na deponijo in polni z deponije Dokaj nenavadno je opazovati tovornjake Cestnega podjetj Maribor, ki na deponijo pod Šared vozijo prazni, z deponije pa prihajajo polni. Čakamo na pojasnila o teh nenavadnih prevozih. MANJŠA HIŠNA POPRAVILA in VZDRŽEVALNA DELA Lauriano Stefančič s.p. mob 040/ 624 - 225 MOB 041/703 -927 Državni volilni komisiji smo poslali vprašanje, ki se nanaša na možnost izvrševanja volilne pravice tujcev v Republiki Sloveniji, komisija pa je naše vprašanje posredovala Direktoratu za upravno notranje zadeve, ki nam je poslal takšen odgovor. Pojasnjujemo vam, da imajo skladno z Zakonom o lokalnih volitvah pravico voliti člana občinskega sveta pod enakimi pogoji kot slovenski državljani (polnoletnost, volilna pravica ni izrecno odvzeta) tudi vsi tujci, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, z dodatnim pogojem, da imajo volilno pravico v občini, v kateri imajo stalno prebivališče. Takšna ureditev sledi ustreznim dokumentom Sveta Evrope (Konvencija o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni iz leta 1992 in drugim dokumentom na njeni podlagi). Tujci imajo torej aktivno volilno pravico, ne pa tudi pasivne. V skladu s predpisi Evropske unije (Direktiva Sveta 94/80ES) ter na podlagi Zakona o lokalnih volitvah pa imajo tujci, ki so tudi državljani drugih držav Evropske unije, in ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, širšo pravico od pravic drugih tujcev, saj imajo pravico voliti in biti voljeni za člana občinskega sveta. Prijavo stalnega prebivališča tujca v Republiki Sloveniji, ki je, kot pojasnjujemo v prejšnjem odstavku, osnovni pogoj za izvrševanje volilne pravice, ureja Zakon o prijavi prebivališča. Posameznik (državljan ali tujec) mora skladno s tem zakonom, pri pristojnem organu (na upravni enoti) prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova, kadar se v nekem naselju stalno naseli ali spremeni naslov stanovanja, odjaviti pa v primeru, kadar se stalno odseli z območja Republike Slovenije. Stalno prebivališče oziroma spremembo naslova stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh od naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo, ob tem pa dati pristojnemu organu osebne podatke, določene v 7. členu zakona,ter dokazilo, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja.. Tujec ob prijavi stalnega prebivališča in spremembe naslova stanovanja, poleg dokazila o pravici do prebivanja, predloži še dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji ureja 41. člen Zakona o tujcih, ki med drugim določa: Dovoljenje za stalno prebivanje se lahko izda tujcu, ki pet let neprekinjeno prebiva v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, ki izpolnjuje druge pogoje za izdajo dovoljenja, določene s tem zakonom, in če ni razlogov za zavrnitev izdaje dovoljenja iz 43. člena tega zakona. Pogoj petletnega neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje je izpolnjen tudi, če je bil tujec v tem obdobju odsoten iz Republike Slovenije in ni imel izdanega dovoljenja za začasno prebivanje, če so bile odsotnosti krajše od šestih zaporednih mesecev in če skupaj ne presegajo deset mesecev. Čas prebivanja tujca v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija in poklicnega usposabljanja se v obdobje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje šteje polovično. Čas prebivanja tujca v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi sezonskega dela, kot napoteni delavec ali kot dnevni delovni migrant in čas prebivanja tujca v Republiki Sloveniji kot osebe z začasno zaščito se ne všteje v obdobje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Dovoljenje za stalno prebivanje se ne izda tujcu, ki je bil v zadnjih treh letih obsojen na zaporne kazni, katerih skupna dolžina presega eno leto. Čas, ki ga je tujec prebil na prestajanju kazni, se ne šteje v čas, potreben za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Glede na navedeno pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, ki je osnova za prijavo stalnega prebivališča ter s tem pridobitev volilne pravice tujca, ni mogoča, kolikor je tujec iz naslova dela šele pred kratkim prišel v Republiko Slovenijo. DušanVučko, generalni direktor direktorata za upravne notranje zadeve Kljub turobnemu, deževnemu dnevu, ki je spremljal letošnji pevski tabor v Stični je bilo tudi letošnje srečanje velik praznik zborovskega petja. Moškemu pevskemu zboru Izola pa je vendarle posvetil tudi svetel žarek sponzorjev, ki so jim pomagali in omogočili njihov nastop. Zato se zahvaljujejo kava baru Suzi, Jadranu Pojetu in Celestini Ražman. Koliko je tujcev z volilno pravico pri nas? Mef v precej dolgem članku v Man-draču razlaga o nepomembnosti problema volilne pravice tujcev s stalnim prebivališčem v Izoli, češ da je njihovo število zanemarljivo, saj da je aktivnih volilcev med njimi komaj za prste na eni roki. Svoje stališče utemeljuje na dejstvu, da gre za delavce in da je pridobivanje stalnega bivališča zelo dolgotrajno in zapleteno. Vse to je lahko res, vendar pa je po demografskih podatkih Statističnega urada RS z nami v Izoli konec leta 2005 živelo 472 tujcev s stalnim prebivališčem, medtem ko se je od junija leta 2008 (ko je bilo pri nas 712 tujcev s stalnim prebivališčem) zgodil velik preobrat in se je do konca leta povečalo število tujcev s stalnim prebivališčem na 1472 in 1.1.2010 je med nami 1546 tujcev s stalnim in samo 163 z začasnim prebivališčem. Mislim, da bi bila krivična kakršnakoli diskusija o narodnosti tujcev, ki imajo stalno prebivališče v Izoli, vendar vsi tujci, ki imajo volilno pravico na lokalnih volitvah, predstavljajo kar 10% vsega prebivalstva in zagotovo glede na njihovo starostno sestavo kar nekaj odstotkov večji delež volilnih upravičencev. In kje je dejanski problem? Popolnoma se strinjam z Mefom, da gre pri veliki večini teh ljudi za delavce, ki sodijo med preprostejši del prebivalstva, ki zaradi verskih in kulturnih običajev, zlasti pa zaradi popolne odvisnosti od svojih delodajalcev zlahka nasedajo obljubam ali ubogljivo izvajajo direktive svojih gospodarjev. Njihovi gospodarji oziroma voditelji, ki jih vsi poznamo in so že dlje časa v Izoli, organizirajo razne sestanke in veselo trgujejo z njihovimi glasovi ter se dogovarjajo za povolilna plačila v obliki ugodnih poslov, privlačnih poslovnih prostorov ali površin za sezonsko dejavnost. Ni dovolj, da te tuje delavce njihovi delodajalci izkoriščajo na delu in jih tlačijo v sramotne bivalne razmere - jemljejo jim celo njihovo demokratično pravico do svobodnih volitev! Aktualni župan je leta 2006 veliko obljubljal, izpolnil pa bore malo. Predvsem pa nima časa za Izolo in njeno vodenje prepušča drugim. Po govoricah sodeč pa veliko pomembnih odločitev sprejema njegov brat, ki niti svetnik ni in nihče ne ve, kakšno uradno funkcijo opravlja v občinski upravi. Sliši pa se, da pri javnih uslužbenkah in uslužbencih vzbuja krčevit strah. Med neizpolnjenimi obljubami iz davnega leta 2006 je tudi sto zastonjskih operacij za Izolane, ki pa jih baje ni bilo mogoče izvesti, ker izolska bolnišnica nima koncesije za srčne operacije. Sem pa prebral v Delu, da je župan pridobil koncesijo za vgradnjo srčnih spodbujevalnikov. Prebral sem tudi, da stane njegov delež pri tem posegu celih 1000 EUR. Veselimo se! Sedaj bo končno lahko vsaj delno izpolnil svojo obljubo in nekaj naredil za Izolo, saj se bo po vsej verjetnosti Reaktor svojemu delu honorarja odrekel v dobro Društva prijateljev mladine, Rdečega križa ali Društev upokojencev, morda pa bo pomagal sanirati obubožani občinski proračun. Zato je pomembno, da tisti, ki se volitev udeležujemo po svoji lastni in svobodni volji, ki se odločamo po tehtnem in treznem premisleku, resnično natančno analiziramo programe posameznih kandidatov in strank in ocenimo realnost izvedbe programov in obljub, da ne nasedemo lepim in za uho prijetnim besedam, ki so po volitvah hitro pozabljene, kot so bile pozabljene obljube, ki jih je leta 2006 v najbolj umazani volilni kampanji do tedaj razpredal aktualni župan. Izolani, upam, da se še spomnite, kaj vse nam je obljubljal in kaj je konec štiriletnega mandata uresničenega. Celo komarjev ni uspel pregnati, nasprotno, celo več jih je in še hujši so, kot so bili pred njegovim prihodom v Izolo! Alojz Pečan Javno povabilo županu Spoštovani g. Župan! Vljudno vas vabim v Ulico Zvonimirja Miloša 26, v Livadah, kjer bi vam rada, na licu mesta prikazala problem vsakodnevnega zaparkira-vanja rumeno označenega parkirnega prostora, z enometerskim ma-neverskim prostorom za invalidski voziček, namenjen osebam na invalidskem vozičku, ki ga vaši “vitezi okrogle mize” Huremovič, Peško, Zadel, Cvetko in Dečman, že skoraj 1 leto ne morejo rešiti oziroma nikakor ne najdejo časa za reševanje, ker se, sklepam, zaradi velike medsebojne oddaljenosti, nikakor ne morejo sestati (dva izmed njih vsak dan situacijo samo opazujeta, s sklonjeno glavo). Meni pa ta zadeva predstavlja vsakodnevno odvečno obremenitev, sem namreč paraplegica. V pričakovanju vašega pozitivnega odziva vas pozdravljam. Mejak Alenka Pojasnilo: Namesto omenjenih dajemo pojasnilo iz uredništva Mandra-ča, kjer smo že pred tem izvedeli, da si je komisija ogledala omenjeno parkirno mesto in preverila točnosti vaših navedb, rešitev pa bodo iskali na seji komisije, ki bo menda naslednji teden. Svetujemo, da jih v naslednjih dneh dobro seznanite z vašimi težavami, da bodo sprejeli pravo rešitev, posebej za vas. Ni razloga za veselje! Veliko zadovoljstvo ob podatkih, da so podjetja, ki so registrirana v izolski občini ustvarila skoraj 6 milijonov dobička, v ostalih obalno-kraških občinah pa praviloma velike izgube hitro zbledi, če podatke analiziramo podrobneje. Podatki za leto 2009 res kažejo, da so podjetja (fizične in pravne osebe) na področju koprske občine ustvarila skoraj 150 milijonov izgube, v Izoli pa kar 6 milijonov dobička, vendar podatki Statističnega urada RS za leto 2008 ( za 2009 še niso objavljeni) kažejo tudi to, daje 4.936 koprskih podjetij ustvarilo kar 3.869 milijonov prihodkov, 1.648 izolskih podjetij pa samo 323 milijonov. Pa tudi to ne pove dosti. Šele, ko ugotavljaš koliko prihodkov je v povprečju ustvarilo posamezno podjetje, ali zaposleni v tej občini dobiš realno sliko o kakovosti gospodarstva v posamezni občini. Tako je posamezno podjetje v Kopru v povprečju ustvarilo 784 tisoč € prihodkov, v Izoli pa le 196 tisoč €. Če pa celotne ustvarjene prihodke v Kopru razdelimo na posameznega zaposlenega v koprskem podjetju, lahko hitro ugotovimo, da je le ta v povprečju ustvaril 164 tisoč € prihodka, v izolskem podjetju pa samo 56 tisoč €. Še slabše je razmerje, če primerjamo prihodek na posameznega občana. Takoj lahko ugotovimo, da na vsakega občana Kopra pade 75 tisoč €, na občana Izole pa 20 tisoč € prihodka, ki so ga ustvarila podjetja registrirana v tej občini. Zdaj lahko vsak Izolan razume, zakaj je bila v letu 2008 povprečna plača občana Izole samo 820 €, povprečna plača občana Kopra pa 942 €, v obdobju, ko je bila povprečna slovenska plača 900 €. Še bolj žalostno je dejstvo, da v Izoli v glavnem razvijajo le turizem, za katerega je značilna nizka donosnost in seveda posledično nizke plače. Zanimivi so podatki, da je bila leta 2009 povprečna mesečna neto plača v gostinski dejavnosti 693 €, gradbeništvu 762 € in ribištvu 804 €, ob dejstvu, da je bila v tem obdobju povprečna slovenska neto plača 930 €. Kaj to pomeni? To pomeni, da z intenzivnim razvojem turizma, gradbeništva in ribištva ustvarjamo nove socialne probleme, saj nizke povprečne plače v teh dejavnostih ne omogočajo primernega preživetja. Prav zato jim mora družba pomagati z raznimi socialnimi pomočmi. Seveda pa tu zgodbe še ni konec. S pomanjkanjem delavnih mest in nizkimi plačami so povezani tudi premiki v naseljevanju. Izola je imela po statističnih podatkih objavljenih na spletni strani Statističnega urada RS na dan 30. junija 2009 kar 16.035 občanov. V to številko so zajeti tako občani s stalnim, kot začasnim prebivališčem. To je kar 751 občanov več kot 30. junija 2006. Glede na to, da je po Izoli opaziti zmeraj več tujih državljanov, ki seveda niso turisti, je zanimiv tudi podatek, da je bilo dne 30.06.2006 v Izoli 1.091 občanov s tujim državljanstvom, kar je pomenilo 7,1% v primerjavi z vsemi občani. Ta odstotek je junija 2009 narastel na 9,7% (1.553) kar pomeni, da ima skoraj vsak deseti občan Izole tuje državljanstvo. Da ne bo pomote, tu govorimo o državljanstvu in ne o narodnosti. Ta delež občanov s tujim državljanstvom je v drugih obalnih-kraških občinah bistveno manjši. Tako znaša ta delež v Kopru 7,2%, Piranu 6,8%, Ilirski Bistrici 2,8%, najbolj pa se Izoli približa Sežana z 8,6%. Povprečje Obalno-kraške regije je 7,5%. V Ilirski Bistrici, kjer je najmanjše število podjetij, kot tudi najmanjši povprečni prihodek na občana, se je od junija 2006 do junija 2009 zmanjšalo število občanov za 227 oseb. Kljub vsemu, pa se je povečalo (103) število občanov s tujim državljanstvom. Še bolj zgovorni so podatki v Piranu, kjer se je v istem obdobju za 297 povečalo število občanov s tujim državljanstvom, čeprav je v občini samo 88 občanov več. Kaj to pomeni? Nič drugega kot to, da se državljani Slovenije iz Ilirske Bistrice in Pirana izseljujejo, na njihovo mesto pa prihajajo tuji državljani. Da bi se tako črna slika obalno-kraš-kega gospodarstva spremenila, so potrebne strukturne spremembe v gospodarstvu, kakor tudi v načinu razmišljanja. Potreben je premik iz dejavnosti z nizko dodano vrednostjo v dejavnosti z višjo, oziroma visoko dodano vrednostjo. Kako to doseči? Enostavno! Z dobro načrtovano občinsko gospodarsko politiko, z natančno določenimi cilji ter iskanjem in vabljenjem ciljnih podjetij. Občine morejo prevzeti svojo odgovornost in aktivno ustvariti pogoje za razvoj takega gospodarstva, ki prinaša kvalitetna delovna mesta in visoko dodano vrednost ob maksimalni skrbi za okolje. Kot sem že večkrat napisal: »Prišel je čas, ko se morejo tudi občine pričeti obnašati tržno, župani pa odgovorno!« Mag. Radivoj Nardin Asfaltiranje pri ribarnici Potem, ko so se, tudi na naše nekajletne pripombe na račun nemogoče ceste ob stari ribarnici, delavci le lotili popravila tega dela cestišča, so se začele tudi pripombe, da to počnejo zaradi sosednje slaščičarne. Na naše vprašanje so iz Občine Izola odgovorili, da gre za sanacijo površine pri ribarnici na Velikem trgu. Slednja je bila namreč dotrajana in potrebna temeljite prenove. Dela izvaja podjetje Hidrogradnja, d.o.o., dela bodo predvidoma končana do konca meseca. 30 LET BORBE PROTI OGNJU Pompjerji so pravi gasilci Minilo je 30 let od kar je tudi na izolskem podeželju nastala požarna obramba, ki smo ji pri nas rekli kar »pompjerji«. Izraz izhaja iz besede “pompa" - črpalka, a v Kortah, do leta 1980 niso imeli niti tega. Danes imajo še marsikaj drugega, predvsem pa gasilce. In tako so v soboto, 20. junija v Kortah lahko pripravili slovesnost in proslavo v počastitev 30 - letnice ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva, ki je edino podeželsko gasilsko društvo in eno od dveh gasilskih društev v izolski občini. Program je bil, kljub slabemu vremenu, zelo razgiban. Že dopoldne so, v sodelovanju z Gasilsko brigado Koper, dali na ogled gasilska vozila, mladi gasilci so prikazali svoje znanje in spretnosti, vaje operativnih gasilcev pa so zaradi slabega vremena žal odpadle. Popoldne je sledila slavnostna seja in podelitev priznanj s kulturnim programom, nato pa parada vozil in gasilcev iz stare vasi (izpod cerkve) do parkirišča pred zadružnim domom v Kortah. Praznovanja so se, poleg številnih domačinov, udeležili tudi predstavniki izolske Občine in Komunale, ki so bili tudi botri novemu članskemu in pionirskemu praporu, prisoten pa je bil tudi namestnik predsednika Gasilske zveze Slovenije Vili Bržan. Seveda je takšen trenutek pravi za pogovor o delu kortežanskih gasilcev in tudi o njihovih težavah. Sogovornika sta predsednik in tajnik prostovoljnega gasilskega društva Korte Dušan Grbec in Zlatko Kristančič. - Kako je praznovati 30 letnico prostovoljnega gasilskega društva? - 30 let je res dolga doba. Ko smo društvto ustanavljali, nas je bilo vsega kakšnih 15, ki smo bili takrat še člani Civilne zaščite, do ustanovitve pa je prišlo na pobudo gasilske zveze, saj podeželje še kako potrebuje gasilsko ekipo. Danes pa je članov društva več kot sto, operativnih pa skoraj štirideset. V teh tridesetih letih smo sicer poskusili ustanoviti še desetino na Maliji, a poskus je na žalost padel v vodo. - Kaj pomeni gasilsko društvo za podeželje? - Pomen je neprecenljiv. Intervencij je v zadnjih letih sicer vedno manj, predvsem zahvaljujoč veliki preventivi, a vedeti moramo, da delo gasilcev ni samo gašenje požarov, temveč tudi pomoč pri raznoraznih naravnih nezgodah. Nas pokličejo recimo, ko kakšno drevo pade na cesto ali kaj podobnega. Tudi ob zadnjih velikih poplavah v državi, so naši fantje prostovoljno priskočili na pomoč v Železnike, za kar so tudi dobili priznanje. - Toda gasilci vendarle gasijo požare. Kako je kaj z opremo na podeželju? - Še vedno uporabljamo takoi-menovani “ruski voz”, ki smo ga dobili ob ustanovitvi gasilskega društva, in bi ga lahko tudi uradno že registrirali kot “old timer”, ki pa je zelo dobro vzdrževan. Bb tem imamo še nekaj vozil, ki pa niso vsa primerna za prevoz gasilske ekipe. Zato ravno v tem času pričakujemo novo vozilo, ki prihaja iz Francije, ga pa morajo še opremiti za gasilsko delovanje. - Govorilo se je tudi, da ste imeli težave pri popravilu enega od vozil. - Ja, zgodilo se je, kar se pač je. Fantom je nasproti vozeči avtomobil sekal pot in ko so se mu poskusili umakniti, jih je zaradi polne cisterne vode prevrnilo. Vozniku je nato test alkoholiziranosti pokazal minimalno, skoraj nično prisotnost alkohola v krvi, a ker se voznik gasilskega vozila upošteva kot poklicni voznik, je bilo tudi to preveč za zavarovalnico. Zaradi tega smo imeli kar nekaj težav, ki pa smo jih s pomočjo donatorjev končno rešili. Je pa ta zakon resnično problematičen, saj vendarle govorimo o prostovoljnih gasilcih, ki delujejo povsem prostovoljno. Torej bi jim morali zdaj zavoljo zakona preprečiti, da popijejo kozarec vina ob večerji, ko pridejo s službe. Govora je vendarle o prostovoljcih, ki včasih tudi po mesec dni niso poklicani na intervencije. - Kako pa je kaj s sredstvi? - Nekaj dobimo od Občine, nekaj pa od različnih donatorjev. Tega ni veliko, a nekako uspemo plačati osnovne stroške, ni pa nič nenavadnega, če kdaj pa kdaj sami plačamo iz lastnega žepa za gorivo. Nekaj več sredstev smo dobili letos zavoljo obletnice, tako da smo si lahko privoščili nakup novega vozila s pomočjo leasinga. Upamo seveda, da nam ne bodo teh sredstev znižali, sicer bi izgubili to vozilo. Večja težava od samih sredstev pa nam predstavljajo prostori. - In ravno o prostorih je bilo dosti govora že v preteklosti. - Prostori za Zadružnim domom, ki smo si jih zgradili s pomočjo balinarskega društva pred tridesetimi leti so že hudo pretesni. Sploh nimamo prostora za skladiščenje PGD KORTE | opreme, in pogosto se zgodi, da ob klicu za intervencijo moramo najprej v Malijo po opremo, in nato na kraj požara, kar ni niti praktično, niti racionalno, saj je v tem poslu vsaka minuta dragocena. Ali pa se zgodi, da moramo preparkirati vsa vozila iz garaže da pridemo do kakšnega kosa opreme. - In obstaja kakšna rešitev? - Vsako težavo je mogoče rešiti. Najprej smo upali, da bi nam prepustili prostore bivše trgovine ob Zadružnem domu, a je svet Krajevne skupnosti izglasoval, da bi raje poskusili ponovno odpreti trgovino, kar je tudi prav, saj na podeželju ni takorekoč nobene več. V primeru pa, da se na razpis ne bo javil nihče, so nam že obljubili prostore. Sicer bo potrebno zadevo rešiti drugače. - Vendarle je govora o že ustaljeni inštituciji. - Krajani nas podpirajo, kar je najpomembneje, in že to, da se je število požarov drastično znižalo, govori o tem, da dobro delamo. Od začetne ekipe nas je še kakšnih deset operativnih, prihajajo pa vedno novi prostovoljni gasilci. V teh letih se je na naši gasilski šoli izobrazilo 248 mladih gasilcev, večina pod mentorstvom Marina Grbca, ki je bil ravno ob naši obletnici odlikovan za 50 let aktivnega dela v gasilkih brigadah. Bi še kaj povedali za konec? Predvsem bi se radi zahvalili vsem, ki nas podpirajo, in so nam pomagali organizirati obletnico. Rad bi omenil predvsem Banko Koper, zavarovalnico Adriatic-Agent, Gostilno Korte, izolsko Komunalo, ki nam vedno pride na pomoč pri organizaciji, kot tudi Občino, lovski družini sta nam predali vsaka po enega srnjaka, s katerima smo pripravili odličen golaž za 250 ljudi, zahvalili bi se pa tudi župniku, kulturnemu društvu Korte s pevskim zborom, društvu Šparežink, društvu Bičikleta iz Kort, namestniku predsednika Gasilske zveze Slovenije Viliju Bržanu, Brigadi Koper, izolskemu Pihalnemu orkestru, ženskemu pevskemu zboru iz Kort in KS Korte. Aljoša Mislej Sfiorì Jebenti Ameriko, da ti Eurofest 18. Eurofest je pred vrati! V soboto, 3. julija 2010, se bo tako začel letošnji šestdnevni mednarodni 18. Eurofest. Ta rokometni festival sicer privablja v Izolo pretežno moštva s starega kontinenta, a je vedno med njimi tudi nekaj ekip z drugih celin. Tudi letos bo tako, saj so svoj prihod napovedala tudi moštva iz Azije, Afrike in Kanade. Skupno jih bo 170, s čimer bo izenačena rekordna udeležba na dosedanjih prireditvah. Čez tri tisoč udeležencev bo tako že kmalu za slab teden dni preplavilo Izolo, pa tudi Koper. Mladi športniki in športnice se bodo pomerili v sedmih starostnih kategorijah, tekmovali pa bodo tudi v članski konkurenci. Poleg športnega rivalstva pa bogato festivalsko družabno dogajanje prisotnim iz različnih krajev in kultur, ras, religij, v prijetnem obmorskem ambientu tudi letos omogoča tvorbo novih prijateljskih vezi. Ob tem športni dvoboji na Eurofestu izgubljajo običajno ostrino in tekmovalni naboj. Tekmovalni urnik je spričo množice ekip natrpan, tako da bodo srečanja potekala vsak dan od osme do dvajsete ure. Prvi dvoboji bodo že v nedeljo, 4. julija dopoldne, sklepno dejanje tokratnega Eurofesta pa bodo finalni obračuni v četrtek popoldnevu in večeru, ko bodo tudi podelili priznanja najboljšim. Organizatorji, ki imajo spričo velikega odziva ekip, še nekaj težav z namestitvijo, si najbolj želijo, da bi tudi letošnja prireditev minila brez hujših poškodb in da jim bo vreme šlo na roko. Tačas sicer potrebujejo še manjše število prostovoljcev, sicer pa je za letošnji »polnoletni« Eurofest bolj ali manj vse pripravljeno. Nogomet Uspešen izolski podmladek Mladi nogometaši UMNK Izola U-10, in sicer selekcija A - letnik 1999 - in selekcija B - letnik 2000, so se v soboto, 19.6. 2010, udeležili turnirja v Dekanih za memorial Rajka Kaligariča in dosegli lep uspeh. Igralci letnika 1999 so v svoji kategoriji zasedli 4. mesto, medtem ko so bili dečki letnika 2000 najboljši in celo zmagali. Izolski nadobudneži so, pod vodstvom trenerja Iztoka Kozloviča, najprej gladko premagali vrstnike iz Trbovelj in Kopra, nato pa v polfinalu nogometaše kluba Ilirija iz Ljubljane. Še bolj razburljivo je bilo v finalu, kjer so se Izolani ponovno srečali s Koprčani. V infar-ktnem finalu je po asistenci Aleksa Alagiča 15 sekund pred sodniškim žvižgom Matej Kozlovič v slogu Pippa Inzaghija izenačil izid. Sledilo je izvajanje enajstmetrovk. Vratar, Gašper Jugovac, je obranil oba prva strela nasprotnikov, kar je poplačalo trud celotne ekipe in prineslo zmago nad vrstniki iz Kopra s 3:1. Za ekipo iz Izole so igrali: Aleks Alagič (5), Matej Čo-kelj (4), Jaka Herbst (6), Jan Jerman (10), Gašper Jugovac (1), Matej Kozlovič (8), Maj Mittendorfer (11), Patrik Šavle (7), Rok Švagelj (2) in Ryan Viler (23). Sodniki in organizatorji so zelo pohvalili izolske fante in za najboljšega vratarja letnika 2000 izbrali Gašperja Jugovca (MNK IZOLA U-10 B), ki je pokazal svoj razkošen talent, medtem ko si je Matej Kozlovič (MNK Izola U-10 B) s svojimi 5 zadetki prislužil naslov najboljšega strelca. Očitno se ni treba bati za prihodnost izol-skega nogometa! (D.K.)____________ Jadranje Neugodnikovu zmaga, Dekleva sedma Četrta izvedba regate Slovenija Match Race Cup se je končala z zmago Evgenija Neugodnikova. Rus je polfinalu s 3:1 odpravil branilca naslova lana Ainslija, v finalu pa gladko premagal še Novozelandca Philipa Robertsona. Praznih rok ni ostal niti aktualni svetovni prvak Adam Minoprio, ki je v Kopru slavil (ne četrtega mesta, temveč rojstni dan) z županovim vinom. Slovenska posadka Vesne Dekleve Paoli je osvojila 7. mesto. Med devetimi sodelujočimi ekipami je slovenska sestava krmarke Vesne Dekleve Paoli osvojila sedmo mesto. Ta je zadnji dan na glavnem jadru namesto Katarine Kerševan vpregla olimpijca Karla Hmeljaka, pred dvobojem za sedmo mesto pa je dekletom nekaj napotkov dal tudi izkušenejši dvobojevalec Jure Orel. Audi Quattro Junior Cup 2010 V soboto se je udeležencem Slovenia Match Race Cup-a v Kopru, pridružila še flota 70 - ih jadralcev razreda Optimist, ki se je potego- vala za številne nagrade, katere je organizator že 8. Leto zapored na koncu tudi podelil. Letošnji program za naše najmlajše je bil še dodatno zanimiv, saj jih je v Taverni v Kopru po končani regati čakal kar 3 urni program. Začelo se je z uradno podelitvijo, sledila je nagrada za natečaj »Napiši pesem o čistem morju«, gledališka predstava, žreb za novo jadrnico razreda Optimist in na koncu še srečelov s 400 praktičnimi nagradami. Nova jadrnica bo tako napol- l|e: Žarko Kovačič Žal nam še en veliki met ni uspel. Rokometašem so vrata svetovnega prvenstva zaprli Madžari. Dva gola prednosti nista zadostovala za napredovanje. Vendar pa so naši bili zelo blizu, odigrali zelo dobrih 50. minut tekme, nato pa tema. Že v drugo so si zapravili udeležbo na SP in s tem tudi morebiten nastop na 01. Težko je razumeti, da ekipa ni sposobna deset minut doseči gola. Težko tudi razumem, da reprezentanca nima izdelanega niti enega samega napada, kako zadeti z igralcem več. Vse kar jim je uspevalo v obrambi, so na lahek način zapravili v napadu. Že to, da je v napadu vse odvisno od enega igralca je veliko premalo. Po novem neuspehu se zastavlja veliko vprašanj. Ali naj Serdarušič še vodi reprezentanco? Verjetno je prisoten premalo časa, da bi mu uspelo popolnoma »očistiti« glave igralcev. Vsemu naj bi sledila tudi regeneracija reprezentance, saj ob vsem premoremo tudi tretje mesto mladincev na SP. Postaviti bo potrebno tudi realne okvirje naših želja, veli- nila klubske prostore JK Olompic Izola, nova jadra Olimpie sails, pa so si na regati prijadrali: Marko Radman, Liam Orel, Nicolo Kravanja in Luka Babnik. Rezultati Audi Junior Quattro Cup 2010 Absolutno: 1. Marko Radman (JK Izola), 2. Maks Vrščaj (WSC Črnomelj), 3. Toni Vrščaj (WSC Črnomelj) Deklice: L Valentina Baruca (JK Jadro), 2. Lin Pletikos (JK Burja), 3. Jana Germani (YC Cupa - ITA-LUA) Kadeti do 12 let: 1. Liam Orel (JK Jadro), 2. Nicolo Kravanja (ŠD Piran), 3. Luka Babnik (ŠD Piran) EX Optimist: Domen Vasič Stepančič (Burja Izola) ko več časa pa nameniti obrobnim zadevam, brez katerih pa ni želenega uspeha. Nekoliko nas lahko potolaži dejstvo, da se ni izšlo tudi bolj zvenečim imenom rokometa. Slaba tolažba, boste dejali, toda to je naša realnost. Opravljen je bil tudi žreb skupin za ligo prvakov. Naši prvaki tokrat res niso imeli sreče. Za nasprotnike so dobili: nemški Kiel, špansko Barcelono, francoski Chambery in poljske Kielce. Skupini se bo pridružil tudi zmagovalec turnirja, kjer bo nastopalo tudi Velenje. Skupina je res izredno atraktivna in bodočemu zmagovalcu lahko napovemo evropsko krono. Morda malce prehitevam, saj se večina ekip šele formira, ob vsem pa bo še najbolj pomembna »prostornina« klubske blagajne. Obetajo se nam prave rokometne poslastice in po tej strani smo lahko zadovoljni. Danes je tudi znano ali smo postavili nov mejnik v slovenskem nogometu. Prijetno so nas presenetili nogometaši in la malo je manjkalo pa bi dosegli napredovanje že prej. Četudi nam nebi uspelo premagati »učiteljev« nogometa so nogometaši poskrbeli, da je Slovenija najbolj iskana beseda na internetu. Lep primer, kako bi se morali predstavljati v svetu. Morda nebi bilo slabo, če bi se vsi skušali obnašati kot naši športniki. Verjamem, da bi nas Svet veliko bolj poznal in tudi upošteval. A M T(P TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI JL Jm. JL\/ J L Ja- V—^ AMTC d.o.o. Izola-Industrijska cesta 4f - Izola-telefon: 05/ 640 22 00 Aljaž Jadek na Mini fastnetu Prejšnji teden je bila 25ta zaporedna regata Mini Fastnet. Start regate je v Duarnenezu in te pelje mimo Land’s Enda v Angliji do Fastneta pod jugo zahodno irsko obalo in nazaj v Francijo. Skupaj 600 navtičnih milj. Regate se je udeležilo 68 doublé handed posadk od tega 38 v razredu serijskih minijev. Na regati je sodeloval tudi jadralec izolskega Olimpica, Aljaž Jadek, ki se je pridružil Hugu Lavayssie-re na serijski jadrnici Pogo 2. Prvi dnevi regate so bili v znamenju močnega vetra (do 35 vozlov) v nos in znamenito razburkanem morju v Kanalu vse do Anglije. Nato pa je sledilo jadranje v bok in krmo z nekaj vmesnimi luknjami brezvetrja vse do cilja. 600 nm sta odjadrala v 4 dneh 22 urah 33 minutah in v cilj prišla kot 13 od 38. Balinanje Tekmovalci Arrigonija počasi zaključujejo s tekmovalno sezono. Reprezentančne obveznosti čakajo le še Erika Paulina in Katrino Sterchi, ki spadata v sam vrh svoje generacije. Sicer pa je prestopni rok za igralce in igralke v sloven-skeih klubih odprt še do konca meseca, in šele takrat bo jasno, v kakšni zasedbi bodo izolani igrali v naslednji sezoni. Trener Zdenko Švab pravi, da seveda upa, da bodo igralke zavrnile kakšne morebitne boljše ponudbe, in da bodo tako tudi v prihodnje ostale v Izoli, a da to odločitev prepušča izključno njim samim, ter da ne bi rad vplival na le-to. Zaenkrat ve le, da bo zagotovo vsaj prvi del sezone zaradi materinstva izpustila Kristina Rahotin, tako da bo priložnost za se izkazati dobila kakšna mlajša igralka. V organizaciji Varstveno delovnega centra Koper so od 11. do 13. junija 2010 v Kopru potekale 15. državne igre Specialne olimpijade Slovenije. Častni pokrovitelj prireditve je bil predsednik države Danilo Tiirk. Specialna olimpijada je svetovno gibanje, namenjeno osebam z motnjami v duševnem razvoju. Specialna olimpijada širi vrednote, ki povezujejo ljudi, saj temelji na enakosti, spoštovanju in sprejemanju drugačnosti. Slogan spe-cialno-olimpijskega gibanja, kjer je vsak športnik tudi zmagovalec, se glasi: »Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu.« Vse skupaj se je pričelo v petek malo po sedemnajsti uri z mimohodom tekmovalcev po koprski promenadi do dvorane Bonifika, kjer je potekala uradna otvoritev iger. Med gosti otvoritve so bili prva dama države Barbara Miklič Tiirk, minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, direktorica Varstveno delovnega centra Koper Andreja Jurca, direktor direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Cveto Uršič in podžupan Mestne občine Koper Alberto Scheriani ter mnogi drugi. Po uradnih govorih se je vse skupaj lahko pričelo. Prijavljenih je bilo več kot 330 tekmovalcev iz vse Slovenije in tudi Bosne in Hercegovine ter Italije. Tekmovalci so bili polni adrenalina in želje po dokazovanju. Tako so se v zgodnjih sobotnih urah vsi skupaj odpeljali z Debelega rtiča, kjer so bili nastanjeni do posameznih tekmovalnih prizorišč. V nadaljevanju so kolesarili po Sečovljah, plavali v Žusterni, v Postojni so se bili boji v atletiki, na različnih prizoriščih na koprski Bonifi-ki pa so se udejstvovali v košarki, judu, nogometu, namiznem tenisu in balinanju. Prav vsi so se potrudili maksimalno po svojih močeh, v svojo športno panogo so dali veliko mero borbenosti, vztrajnosti in dobre volje. Po dopoldanskih naporih so si popoldne privoščili malo zabave s kopanjem v morju, vožnjo z barčico ob naši prelepi obali, ogledom naših krajev in se vozili s starodobniki ter vlakcem. V večernih urah so se na Debelem rtiču zabavali ob dobri glasbi in plesu pozno v noč. Prispevek o Specialni olimpijadi Slovenije bi radi zaključili z mislijo direktorice VDC Koper Andreje Jurca, ki je poudarila, da igre Specialne olimpiade niso zgolj priložnost za rekreacijo in športno udejstvovanje, temveč predvsem uspešno vključevanje oseb z motnjami v duševnem razvoju v širšo socialno mrežo, njihovo medsebojno druženje in zabava. Letošnje igre so se zaključile s predajo olimpijske zastave Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava, ki bo igre Specialne olimpiade organiziral čez dve leti. Damijan Žnideršič (www.livade.net) Kortežani vzgajajo podmladek V sodelovanju z osnovno šolo Korte je Balinarski klub Korte v letošnjem šolskem letu 2009/10 izpeljali 1. šolski balinarski krožek. Krožek je potekal enkrat tedensko na baliniščih v Kortah, pod vodstvom inštruktorjev balinanja Nikolo Dordeviča in Mirana Kleve. Krožek je obiskovalo kar 14 otrok iz naše krajevne skupnosti. Predsednik BK Korte, Miran Kleva Balinarji s Kort se ne bojijo za prihodnost! Kaj bomo gledali ta teden Čet Jun 24, 2010 20:30 Slovakia Italy Čet Jun 24, 2010 20:30 Paraguay New Zealand Čet Jun 24, 2010 16:00 Denmark Japan Čet Jun 24, 2010 16:00 Cameroon Netherlands Pet Jun 25, 2010 16:00 Portugal B razil Pet Jun 25, 2010 16:00 Korea DPR Còte dlvoire Pet Jun 25, 2010 20:30 Chile Spain Pet Jun 25,2010 20:30 Switzerland Honduras Kultura in prosveta Muzejsko noe je pokvaril dez Letošnja prireditev Poletna muzejska noč je bila že osma po vrsti, še nobene doslej pa dež ni tako pokvaril kot prav letošnjo. Na prostem je bilo namreč predvidenih kar nekaj prireditev, ki pa so zaradi slabega vremena odpadle. Med njimi tudi dve Izolski - cirkus in pogovori z rimljani. Tradicionalna akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih razstavišč, ki se dogaja vsako tretjo soboto v juniju, predstavlja muzejsko-galerijske in druge umetnostne ustanove kot prostore za sproščeno in ustvarjalno preživljanje prostega časa in je bila na obali že šesta po vrsti, v slovenskem prostoru pa osma. Zato tudi v obalnih mestih lahko govorimo o tradicionalni prireditvi, ki vsako leto privabi več obiskovalcev. V njej sodelujejo nekateri javni zavodi že od leta 2005 - Obalne galerije Piran, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, Pokrajinski muzej Koper, Galerija Insula Izola, italijanske skupnosti in zasebna galerija Contra. Dež je dobro ponagajal Koprskemu Pokrajinskemu muzeju, ki je postavil razstavo Po sledeh prve istrske pokrajinske razstave, ki jo je skupaj s številnimi sodelavci in ljubiteljskimi zbiralci starin pripravila kustosinja Vlasta Beltram. Na Brolu je bilo, ob pomorstvu, predstavljenih še šest tematskih sklopov: kmetijstvo in obrt, znanost, literatura, umetnost, samostojne korporacije in zdravstvene ustanove, šolstvo in dobrodelne ustanove. Pripravili so tudi različne delavnice - od klekljar-ske, delavnice pletenja do teoretične in praktične predstavitve istrske kuhinje, ki jo je slikovito predstavil Alberto Pucer. Dež je še bolj pokvaril dogajanje v Izoli, kjer je bilo tokrat predvidenih več dogodkov kot prejšnja leta, še posebej žal pa nam je bilo zaradi odpovedi prireditve v arheološkem parku v Simonovem zalivu, vendar je treba organizatorje, Univerzo na Primorskem, razumeti, saj se je najdišče rimske vile spremenilo v eno samo blatno lužo pa tudi obiskovalcev v takšnem nalivu ni moglo biti prav veliko. Pl/ * Razstava v tunelu Porečanke Piranski slikar Repy Repija je v tunelu nekdanje železniške proge, med Strunjanom in Valeto, razstavil 100 slik v akrilni tehniki. Format 50 slik je 90 x 90 cm, ostali formati so večji ali manjši.Slike so razstavljene vzdolž obeh strani tunela, 50 slik na vsaki strani. « A Dež ni oviral ljubiteljev likovne umetnosti, ki so v galeriji Insula, potem pa še v Manziolijevi palači odprli razstavo lokovnih del štirih slovenskih in štirih furlanskih umetnikov pod skupnim naslovom Most - ponte - puint. Na tematski razstavi umetniki predstavljajo dela z osrednjim motivom človeške figure. Razstavo je, v sodelovanju z izolsko italijansko samoupravno skupnostjo sta, kot nekajkrat doslej, pripravila Društvo likovnih umetnikov Insula in Centro friulano arti plastiche iz Vidma. Doslej so se umetniki sicer izmenjevali, tokrat pa se prvič predstavljajo na skupni razstavi, kar projektu daje dodatno vrednost. In če so bili likovniki na varnem je nevihta odnesla zanimivo predstavo CIRK uveljavljene gledališke skupine Pantakin iz Benetk. Manziolijev trg je bil enostavno neprimeren za predstavo, ki vsebuje cirkuške in akrobatske vložke. Peli so pod pavilijonom Dež je sicer pokvaril, ni pa odgnal nastopajočih in obiskovalcev v parku Pietro Coppo, kjer se je predstavila skupina El calfin iz Bassano del Grappa, peli pa so ljudske pesmi iz Benečije pa tudi kakšno bolj Tržaško zraven. Bilo je deževno a je pesem vseeno odmevala pozno v večer. Likovci so tokrat risali zgodbe Slikarji, združeni v izolskem likovnem društvu Lik vsako leto pripravijo vsaj eno tematsko razstavo, ki na nek način odraža njihov ustvarjalni odnos do našega mest pa tudi njihova osebna spoznanja in doživetja. Prav izkušnjam oziroma zgodbam, so tokrat namenili skupinsko razstavo, ki jo bodo odprli danes, v četrtek, 24. junija ob 19.00 uri v galeriji ALGA, na Kristanovem trgu. Pri pripravi te skupinske razstave so sodelovali likovniki: Jadranka ANDREIAŠIČ, Milenka ARSENOV, Dragana-Dada ČURIN, Zorko DEŽ-JOT, Marica FRANČEŠKIN, Zdenka GAČNIK, Vojko GAŠPERUT, Irena JELENČIČ, Oskar JOGAN, Božen-ka KNEZ, Edo KRBAVČIČ, Slavica NASTOVSKI, Sonja PEROCI, Sonja POVHE, Mira PUHAR, Vahida PUHOV, Karmen ROJC, Ivan Stojan RUTAR, Marica ŠTEFANČIČ in Angelo ZERBO O tokratni razstavi je profesorica likovne pedagogike, Marlene Zor-jan, zapisala: Tokrat smo pisali kratke zgodbe, ki jih piše življenje. Ne bomo dolgovezili. Naša sporočila so jasna. Naše napisane strani visijo, tako kot visijo nad nami dobri in slabi občutki. Ujeli smo tisto plat, ki izraža in izdaja največ. Mimika, detajl tega, kar izdaja ali zakriva vsak pozitiven ali negativen trenutek, ki smo ga živeli in ki ga živimo. Kako lepo je ujeti trenutek teh hitro pozabljenih mimik, ki nam dajejo neko posebnost in nedotaknjenost v svojem jazu! Zgodbe v portretu Predstavljamo utrinke kratkih ali dolgih poti, ki so nam na obrazu govorile o lahkotnem preskakovanju ovir, o nabiranju ostankov spominov in obžalovanju... Na velikih platnih smo razkrili detajle, ki povedo cele zgodbe v delno vidnem portretu. Pri portretu je zaželeno, da je viden v celoti, vendar smo mi skozi to namerno napako izrazili tisto, kar daje portretu in osebi prepoznavnost, karizmo in moč. Obrazi in izrazi, ki visijo na stenah pa govorijo o poteh portretirancev. Malenkosti so tiste, ki bogatijo naš obstoj, drobna veselja in tista, ki nas delajo lepe. Prepustili smo se lepoti v likovnem izražanju, iskanju drugačnih likovnih poti in vsebin. Izbrane motive so člani Lik-a skušali uskladiti z znanjem o barvah in odnosih med barvami. V svojem likovnem znanju in likovnih izraznih izkušnjah so se člani preizkusili tudi v prvi polovici leta s skupnim motivom tihožitja. Začeli so z osnovami pri preprostih risbah in kompozicijskih postavitvah ter nadaljevali s svetlobo in senco, modulacijo in koloriz-mom. Našli smo rešitve, ki jih morda v kaki drugačni kompoziciji, ne bi našli. Portreti v tihožitju Tu je veliko možnosti. Pomembno je delati in ustvarjati. Z aktivnostjo se pojavljajo vedno nova vprašanja glede likovne teorije in likovnih pravil. Z likovnim ustvarjanjem se bogati likovna in estetska občutljivost, rahločutnost do barv in odtenkov, do likovnih odnosov in do likovnega prostora... in to krepi posameznika. Zato smo naše portrete umestili med tihožitje, v oboje lahko pričaraš spokojnost in zgodbo, ki si jo gledalec v svojih mislih pričara sam. „ 11 Kulturniški smerokazi ----------------------------------------------------- Četrtek, 24. junij 2010 Kulturni dom Izola Sporočam, da bo predstava plesnega društva BALERIMA prestavljena iz četrtka, 24. junija na TOREK, 29.junij ob 19.oo uri v Kulturnem domu Izola. Kino Odeon Ob 19.00 Rezervni načrt Režija: Alan Poni Igrajo: Jennifer Lopez, Danneel Harris, Alex O’Loughlin, Eric Christian Olsen, Noureen DeWulf, Anthony Anderson Po dolgih letih neuspešnih zmenkov se Zoe naveliča čakanja princa na belem konju, toda ker si srčno želi otroka, se odloči za umetno oploditev. Tik po posegu ji s pomočjo nagajive usode pot prekriža zapeljivi Stan in njuno druženje hitro preraste v iskreno ljubezen. Idilo ogrozi pozitivni test nosečnosti, saj Stan ni prepričan, če je že pripravljen postati oče, za dodatne zabavne težave v njunem odnosu pa poskrbijo nenavadne priprave na rojstvo. Ob 21.00 Shrek za vedno Režija: Mike Mitchell Igrajo: Mike Myers, Cameron Diaz, Eddie Murphy, Antonio Banderas, Megan Fox, Justin Timberlake, Jane Lynch, Julie Andrews Čemerni, toda dobrosrčni orjak Shrek se ne more sprijazniti z dolgočasnim družinskim življenjem, zato pristane na čarovnijo prebrisanega Špicparkeljca. Znajde se v vse prej kot sanjski deželi, kjer njegova žena Fiona vodi odpor proti zlobnemu tiranu, in nima časa za ljubezen. Na hladen sprejem naleti tudi pri nekdaj najboljšem prijatelju Oslu, vedno bojeviti Obuti maček pa se je močno polenil in poredil. Shrek se odloči vzeti stvari v svoje roke, kar povzroči kopico novih zabavnih norčij in prigod. Petek, 25. junij 2010 Kino Odeon Ob 19.00 Shrek za vedno Režija: Mike Mitchell Ob 21,00 Rezervni načrt Režija: Alan Poul Sobota, 26. junij 2010 Manziolijev trg v Izoli - ob 20.30 Vljudno vabljeni na občinsko proslavo v počastitev Dneva državnosti V sklopu kulturnega programa bosta nastopila Damiano Roi in Tinkara Kovač, slavnostni govornik bo župan Občine Izola dr. Tomislav Klokočovnik. Vljudno vabljeni! Prireditev poleg Občine Izola organizirata tudi Center za kulturo, šport in prireditve ter Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola. Kino Odeon Ob 19.00 Rezervni načrt Režija: Alan Poul _______Ob 21.00 Shrek za vedno Režija: Mike Mitchell_ Nedelja, 27. junij 2010 Park Pietro Coppo -19.30 KLOVNBUFOVA VESELA KARAVANA: SMEJ SE ! Predstava za otroke Alexey Myronov (Rusija), Zavod Bufeto / Vstopnine ni! Kino Odeon Ob 19.00 Shrek za vedno Režija: Mike Mitchell Ob 21.00 Rezervni načrt Režija: Alan Poul Ponedeljek, 28. junij 2010 Kino Odeon Ob 19.00 Rezervni načrt Režija: Alan Poul Ob 21.00 Shrek za vedno Režija: Mike Mitchell Torek, 29. junij 2010 Kulturni dom Izola - ob 19.00 predstava plesnega društva BALERIMA Kino Odeon Ob 19.00 Rezervni načrt Režija: Alan Poul Ob 21.00 Katalin Varga (Katalin Varga) Režija: Peter Strickland Igrajo: Hilda Péter, Tibor Pàlffy, Norbert Tankó, Melinda Kšntor, Sebastian Marina, Roberto Giacomello, Làszló Màtray Ko mož Katalin Varga odkrije, da ni Orbšnov oče, ženo pri priči vrže iz hiše. Pod pretvezo, da gresta obiskat bolno babico, se mati in sin odpravita proti Karpatom, kar za Katalin pomeni vrnitev tja, od koder je zbežala in kamor se ni želela nikoli več vrniti. S srebrnim medvedom za zvočno oblikovanje nagrajeni filmski prvenec je preplet cestnega filma in pripovedi o maščevanju ter sočutna filmska študija o travmatičnih posledicah posilstva. Sreda, SO.junij 2010 Kino Odeon Ob 19.00 Rezervni načrt Režija: Alan Poul Ob 21.00 Katalin Varga Režija: Peter Strickland ^dlGrijd INSULA SMREKARJEVA20IZOLA, tel. 05/641 5303 Galerija Insula in Palača Manzioli MOST - PONTE - PUINT« BORIS BENČIČ, BARBARA JURKOVŠEK, SIMON KASTELIC, ROK ZELENKO, ISABELLA DEGANIS, RENATO TOSO, ANNAMARIA FANZUTTO, NETTA BENES GalGfija Alga / Krlstanovtrgl Vabimo vas na otvoritev skupinske razstave članov društva LIK IZ IZOLE bo v četrtek, 24. 06. 2010, ob 19.00 uri v galeriji ALGA. h ntp I D P If Ì n razstava akvarelov IlulCI L/Ul1111 v • v -|-i j Krbavcic Edo Vedute Izole -prednastankommarinevlzoli Letni kino »Lavra« v Laboru 24. - 26.6.2010 Kinovečeri v letnem kinu »Lavra« se bodo odvijali od 24., 25. in 26. junija 2010 med 21. in 24. uro v slikovitem okolju vasi Labor v koprskem zaledju (KS Boršt). Program posameznega večera je sestavljen iz sklopa krajših filmov in videov domačih avtorjev, ki mu bo sledil ali pred-hodil celovečerni igrani film (klasika). Znotraj sklopa domačih avtorjev se prepletajo tematski in žanrski poudarki kratkih raznovrstnih filmov o preteklem in sedanjem življenju in krajih v Istri ter drugod, ki jih povezuje med- in znotraj-genra-cijsko »soočanje« filmov, ki so nastali v okviru ljubljanske AGRFT in praške FAMU. Prikazani bodo kratki dokumentarni in igrani filmi koprčanov Borisa Palčiča, Črta Brajnika in Petra Lešnika, video posnetek narečne veseloigre »Mi smo z Rout doma« Kulturnega društva Rovte Kolonkovec iz zaledja Trsta (v kateri nastopa tudi laborski rojak Gildo Jerman) ter akademijski igrani filmi ljubljančana Florijana Skubica. Izbor celovečernih igranih filmov izhaja iz svetovne filmske klasike oziroma nabora »kultnih« avtorjev: montypythonovski film za mladino in dorasle »Razbojniki za vse čase«/«Time Bandits« (Terry Giliam, GB 1981), klasika italijanskega neore-alizma »Tatovi koles«/»Ladri di biciclette« (r. Vittorio de Sica, p. 1 1948) in jugoslovanska črnovalovska klasika »Zbiralci perja«/»Skupljači perja« (r. Aleksander Petrovič, p. YU 1967). Projekcijo »Zbiralci perja« posvečamo spominu na Bekima Fehmijua, glavnega igralca filma, ki je preminul 15. junija 2010. Vstopnine ni, za dobro voljo in zanimive pogovore poskrbljeno. Društvo Labor organizira letni kino »Lavra« s pomočjo Primorskega informacijskega ateljeja PINA Koper in filmskega distributerja Demiurg & Company. Prireditev je podprla MO Koper. Manziolijev trg Sobota 26.6.2010 ob 21.00 Koncert Tinkara Kovač Mestna knjižnica Izola obvešča, da bo knjižnica od 01.07. do 31.08.2010 odprta za obiskovalce: • ob ponedeljkih in četrtkih od 8.00 do 12.00 in od 18.00 h do 20.00 h. • ob torkih, sredah, petkih od 8.00 h do 15.00 h. • ob sobotah bo knjižnica zaprta. Središče za samostojno učenje in Borza znanja bosta delovala v času odprtosti knjižnice. • RAZSTAVE V MESECU JUNIJU Na steni ustvarjalnosti v mesecu maju svoja dela razstavljala akademska slikarka Martina Žerjal. V vitrinah ustvarjalnosti na ogled Izbrani keramični izdelki Snežiče Kranjc. NAŠE MESTO IN VAS Več kot klasičen Adria Classic Društvo ljubiteljev starodobnih vozil in plovil ADRIA Classic iz Kopra je v soboto organiziralo 14. ADRIA Classic rally starodobnih motorjev in avtomobilov. Izola ga je sprejela odprtih rok. Starodobniki so lepi že na pogled, ko pa se jih na enem mestu zbere toliko in ko ima srečanje tudi nekaj tekmovalnega, predvsem pa prazničnega naboja, smo priče zanimivemu dogodku s turističnim prizvokom. In res je marsikateri izolski gost z zanimanjem pospremil letošnji rally Adria Classic. Start rallyja je bil ob 10. uri v drevoredu 1. Maja v Izoli, dolžina proge pa je bila približno 55 km. Pot je vodila mimo San Simona, nato ob morju do Kopra. V PC Autocommerce je sledila mala spretnostna preizkušnja in ogled vozil, pred Mercatorjevim centrom pa je sledila še spretnostna vožnja. Cas je za “živalsko policijo” Lastniki psov in mačk - preprečite rojstvo neželenih mladičev. Morda ne veste, da 11. člen Zakona o zaščiti živali pravi, da ste dolžni preprečiti nenadzorovano razmnoževanje vaših živali. Nekaterim ljudem se pri nas ne godi ravno dobro, nič bolje pa ni z nekaterimi domačimi živalmi. Vesti o mučni smrti psa iz Boršta, pa tiste o psu z izolskega podeželja, je imel več uši kot dlak in podobni primeri ki jih morda niti ne poznamo kar kličejo po oblikovanju policije za živali (animai policej, kot jo že imajo marsikje po svetu. Prej ali slej se bo zgodilo tudi to. Do takrat pa lahko le opozarjamo na koristnost kastracije in sterilizacije. V Sloveniji je preveč neželenih psov in mačk, vsako leto je zavrženih več kot 4000, mnogo teh zelo žalostno konča. S sterilizacijo in kastracijo preprečite neželena rojstva mladičkov, zmanjšujete število evtanazij po zavetiščih (saj imajo živali v zavetiščih le 30 dni časa, da najdejo novega lastnika, sicer jih čaka evtanazija) Pobijanje mladičev je nezakonito. Naravno je, da samica poskrbi za svoj naraščaj, če mladiče pobijete, ji povzročite ogromen stres in samica se zopet pari. Se vam tako pobijanje zdi naravno in etično 1 Tako sterilizacija kot kastracija imata pozitiven vpliv na vedenje živali, manj je potepanja, manj pretepanja, samci ne »markirajo« terena, živali so bolj vdane in zadovoljne doma. Zaščitene so pred spolno nalezljivimi boleznimi, samice ne zbolijo za vnetjem rodil, kastrirani samci pa ne zbolevajo za rakom na prostati. Evropska zakonodaja omenja 5 temeljnih svoboščin živali, od preprečevanje lakote, žeje, bolečin, poškodb in bolezni do zagotavljanja primernega zavetja in prostora za počitek. Ob grozljivem mučenju psa v Borštu pri Kopru pred dnevi in strašljivem dogodku v vasi Soča v Trenti, vas prosimo, da vsako mučenje ali zlorabe živali NEMUDOMA prijavite na št 113 ali na gsm Društva 051 351 791. Žal, se moramo kot prostovoljci soočati s hudimi težavami pristojnih, saj Veterinarska inšpekcija tako na lokalni kot tudi na republiški ravni NE DELUJE. Po naših dosedanjih izkušnjah, so mučitelji živali vedno odnesli celo in zdravo kožo, zato je treba po hitrem postopku zakon spremeniti, ga poostriti in ustanoviti živalsko policijo. Društvo za dobrobit živali Izola je neprofitna, nevladna, dobrodelna in prostovoljna organizacija, ki potrebuje tudi vašo podporo. Včlanite se in pomagajte živalim. Skupaj bomo močnejši! Prostovoljne prispevke za pomoč živalim lahko nakažete na TRR 05100-8010927527, A banka Pe Izola. Naš elektronski naslov je: ddz.izola@ guest.arnes.si Pot so vozniki in starodobniki do štartnega mesta, kjer je bil nadaljevali mimo Gažona, Ba- tudi predviden cilj. Na cilju jih je redov in Šareda do Cetor kjer sprejel DJ Lovro in veliko število so imeli srečanje s krajani in ljubiteljev starih avtomobilov in pogostitev z lokalnimi dobrota- tradicije nasploh. Letošnji Adria mi. Nato so zapeljali še do Kort Classic je bil, po mnenju udele-potem pa do Portoroža in nazaj žencev eden najboljših doslej. Uspešna ekipa prve pomoči V soboto, 19. junija je v Cerknica potekalo regijsko usposabljanje ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Zahodne regije. Sodelovalo je 17 ekip, med njimi tudi ekipa OZRK Izola, ki je zasedla odlično peto mesto in si prislužila »vstopnico« za državno preverjanje, ki bo v sredo, 9. oktobra v Murski Soboti. Vsi nastopajoči pa so dobili priznanja za res dobro opravljeno delo. Ekipo OZRK Izola sestavljajo naslednji člani: UROŠ NABERNIK vodja ekipe, MITJA PALJK namestnik vodje, ter VIKTORIJA CARLI, MARKO MAJERIČ, BORIS BUKOVŠEK in MARKO DOMIO. Vsem sodelujočim izreka OZRK Izola iskrene čestitke za prikaz dobre usposobljenosti in za mnogo vloženega prostovoljnega dela. Sekretar OZRK Izola Tudi letos jih skupaj peljimo na morje! Negotovost, izguba delovnih mest in povečevanje socialne ogroženosti so postali sestavni del življenja marsikatere družine pri nas, mogoče tudi vas. Zato se še toliko bolj zavedamo, da sta solidarnost in dobrosrčnost vrednoti, ki sta sedaj še pomembnejši kot kadar koli doslej. Ste kdaj sploh pomislili, da tudi v Sloveniji živijo otroci, ki jih starši ne morejo peljati na morje? Da marsikateri starostnik ne more okusiti blagodejnega vpliva morske klime? Zato Rdeči križ Slovenije že tretje leto organizira nacionalno dobrodelno akcijo Peljimo jih na morje!, s katero želimo na morske počitnice peljati 500 otrok in 100 starejših iz socialno šibkejših okolij. Z donacijo 250 evrov lahko enemu otroku iz socialno šibkega okolja omogočimo enotedenske počitnice v letoviščih Rdečega križa Debeli rtič in Punat na Krku, z donacijo 350 evrov pa lahko enemu starostniku iz socialno šibkega okolja prav tako omogočimo teden dni morskih počitnic. Prosimo vas za prostovoljni prispevek. Le s skupno pomočjo bomo otrokom in starostnikom omogočili brezskrbno letovanja in pričarali nepozabne morske počitnice. Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN02 na račun 03100-1234567891, sklic 00-937030 ali pa pošljite SMS z besedo MORJE na 1919. Vnaprej hvala za vašo dobrosrčnost, pozornost in podporo. Rdeči križ Izola Vse generacije Od gibanice do Matije Gubca Upokojenci Jagodja - Dobrave so se letos že drugič odpravili na zanimiv in prijeten izlet. Tokrat so obiskali Prekmurje in naše sosede v Porabju, Medimurju in Zagorju. Tudi tokrat izlet ni bil zgolj turističen ampak skoraj šolska ekskurzija, saj smo, poleg lepih vtisov, domov prinesli tudi veliko novih znanj. Po obveznem krofu v Trojanah smo se podali proti ravninam panonskega sveta. Na turistični kmetiji v Pečarov-cih smo si ogledali klet in ob pokušini izvrstnih vin so nam bogato postregli s prekmurskimi dobrotami. Dobro razpoloženi smo nadaljevali vožnjo po Goričkem, pokrajini številnih evangeličanskih in katoliških cerkva, mlinov in značilnih s slamo kritih domačij. Tu smo v Krajinskem parku obiskali največji grad na slovenskem, ki ima toliko sob, kot je dni v letu. Ogledali smo si muzej v gradu in nadaljevali pot v Porabje. V Monoštru, središču porabskih Slovencev so nas prijazno sprejeli v kulturnem centru Lipa. Ogledali smo si tudi muzej Avgusta - Pavla, ki predstavlja življenje Slovencev na Madžarskem. Po odhodu iz Monoštra smo se zapeljali še na avstrijsko stran do Modijancev, kjer se na vzpetini nahaja kamniti križev spomin na zmago združene krščanske vojske nad Turki leta 1664. Prevzeti od lepot in znamenitosti smo se zapeljali v Mursko Soboto, kjer smo si v hotelu Diana odpočili in nabrali moči za naslednji dan. Naslednji dan smo se mimo Lendave in Murskega Središča zapeljali v Čakovec. Čakovec, središče Medimurja je mesto evropskega duha in prijetnih ljudi. Po ogledu in kratkem sprehodu po mestnem jedru smo se zapeljali v Varaždin, mesto ki po razvitosti sodi v sam vrh na Hrvaškem. Veliko pozornosti posvečajo turizmu in presenečeni smo bili nad številnimi cvetličnimi zasaditvami v mestu s skoraj 50 tisoč prebivalci. Seveda smo obiskali muzej na gradu in bežno tudi eno najlepših pokopališč. Po dobrem kosilu smo nadaljevali pot do slikovitega dvorca Trako-ščan. V njem se nahajajo bogate zbirke slik, pohištva in orožja rodbine Draškovič. Pot smo nadaljevali mimo Krapine v Gornjo Stubico. Ogledali smo si muzej in impozanten spomenik Matiji Gubcu in kmečkim uporom. Srečanje upokojencev bo v Kopru Letošnje srečanje upokojencev Primorske bo 10. julija 2010 v Kopru. Zaradi logističnih potreb organizatorja (ZDU MO Koper) prosimo, da bi se udeleženci tega srečanja predhodno prijavili na DU Izola. Prijave sprejemamo samo v ponedeljek 28. junija 2010 od 9.00 ure - 18.00 ure ali po tel.: 641 97 37 v pisarni Društva na Plenčičevi 3. Predsednik DU Izola in predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev južne Primorske, Marjan Pavlič. V Izolo smo se vrnili polni lepih vtisov. Uspelo nam je spoznati lepote in bogastvo kulinarike Prekmurja, Porabja, Medimurja in Zagorja. Za odlično organizacijo se zahvaljujemo gospodu Borisu Debeljaku in vsem, ki so mu pri organizaciji pomagali. ur Pižama žur in skupina Kužki Odraslim se spanje izven domače postelje ne zdi nič posebnega, toda za otroke iz vrtca je to prava avantura. Tistim, ki sojo doživeli, ni žal. V skupini Kužki smo sklenili, da se bodo otroci lahko za zaključek vr-tčevega leta udeležili pižama žura in prenočili v vrtcu. V petek zvečer smo se zbrali v naši skupini, vsi polni prijetnih pričakovanj. Otroci so si takoj začeli kazati pižame in igračke, ki so jih prinesli s seboj. Malo pred dvajseto uro smo bili vsi zbrani in se končno preoblekli v pižame, tudi medve z Branko in mamico Ireno, ki nama je ponudila svoje sodelovanje v tem projektu. Budni do 23.00 ure Z otroki smo se igrali različne družabno - gibalne igre, eksperimentirali smo z jedilnim škrobom, nizali drobne testenine na vrvice, plesali in polušali pravljice. Seveda smo se vmes nekoliko okrepčali s keksi, sadjem in kruhom, žejo pa pogasili s sokom ali vodo ter tako z novimi močmi nadaljevali našo zabavo do 23.00 ure. Prva je vstala ob 5.30 Sedem otrok, ki so bili s starši tako dogovorjeni, je nato odšlo domov. Z ostalimi, desetimi otroki pa smo noč prespali kar v vrtcu in prav nikogar ni motilo ne grmenje, ne bliskanje. Otroci so se zgodaj (prva deklica že ob 5.30), drug za drugim prebujali ter se pridružili poslušanju pravljic o medvedu in njegovih gozdnih prijateljih. Otroci so za žur Do zajtrka ob 7.30, ki nam ga je pripravila in postregla kuharica Danica, so bili že vsi budni, umiti in preoblečeni. Pojedli smo, si oščetkali zobe in že so prišli starši po otroke. Na vprašanje, kako so se imeli, so odgovarjali z navdušenjem in s prošnjami, če lahko še jutri in še kdaj imajo tako nočno zabavo - pižama žur z nočitvijo v vrtcu. Zapisala vzgojiteljica: Dajana Hrast-Vončina Predpočitniško DOGAJANJE Taborjenje ob Dragonji V Društvu prijateljev mladine Izola smo se povezali z Športnim in mladinskim centrom Piran (Epicenter) ter organizirali tradicionalno taborjenje ob reki Dragonji. Udeležilo se ga je lepo število otrok in odraslih spremljevalcev (okroglo 30), ki smo izrabili sončen vikend sredi junija za uživanje v naravi. Nekaj utrinkov iz taborjenja lahko razberete iz posnetkov, več pa vam lahko razložijo mladi udeleženci, ki so se soglasno strinjali, da moramo zadevo čimprej ponoviti. Torej, sledite našim objavam. Hkrati vas obveščamo, da bo tudi letos potekala »Šola na počitnicah«, ki bo trajala med poletjem vsak delovni dan od 7h do 15.30. V kolikor niste prejeli prijavnic v šoli, se lahko oglasite na našem društvu v stari italijanski šoli na Gregorčičevi 21, oziroma nas pokličete na telefone 031/775-739 (Bojan) ali 040/385-529 (Barbara) Pojasnilo Podiranje in obrezovaje dreves na Svetilniku Na podlagi članka v Mandraču dne 10.06.2010, glede podiranja in obrezovanja dreves v Izoli, vam posredujemo naš odgovor. Komunala Izola skrbi za urejenost okolja v Občini Izola. Med drugim redno vzdržuje parke, zelenice, čisti suhe veje, odpadlo listje in druge odpadke. Kadar pri čiščenju in vzdrževanju ugotovi, da drevesa zaradi preraščenosti, fizičnega propada, naravnih katastrof in drugih razlogov ogrožajo osebe, infrastrukturo in varnost cestnega prometa, o tem obvesti strokovne službe občine, ki v kritičnih situacijah odredijo odstranitev dreves. Drevesa na Svetilniku niso slabo vzdrževana, problem se pojavi na območju, kjer je površina predvsem kamnita. Drevesa imajo zelo slabe življenjske pogoje za rast, saj korenine nimajo dovolj zemlje, da bi se utrdile, zato se drevesa zaradi svoje velikosti počasi sušijo. Pri večjem neurju (npr. tramontana ali močna burja) se veliko dreves upogne ali podre. Tako je leta 2008 tramontana podrla kar 22 dreves, veliko pa jih je poškodovala. Kjer so se poškodovana drevesa (predvsem suha) nahajala v bližini sprehajalne poti in parkirišča, je Komunala Izola zaradi varnosti takšna drevesa odstranila, saj bi lahko prišlo do nepredvidenih nesreč. Novih dreves na Svetilniku nismo posadili, ker nam Občina za posaditev ni dala naročila. Kljub temu, pa pričakujemo, da bo v prihodnosti prišlo do celovite ureditve Svetilnika. Platane v Drevoredu 1. maja so zaradi njihove višine in dolžine vej, ogrožale mimoidoče in cestni promet. Da ne bi prišlo do kakšne materialne škode, nevarnosti za ljudi ter za dosego večje preglednosti cestišča, smo v letu 2006 platane obrezali pod strokovnim nadzorom profesorja g. Vladimirja Vremca. Takšno stanje pa po navodilih vzdržujemo vsako leto. Očitki, da se drevesa v Izoli sušijo zaradi nestrokovnega ravnanja so neutemeljeni, predvsem zato, ker se zaradi naših posegov do danes Članek z enako vsebino bi lahko zapisali tudi mi, kot sporočilo sosednjim občinam: »Zakaj nestrokovno vzdržujejo uvožene palme, ki se občasno sušijo?« Saj je avtorica članka želela opozoriti prav na te »telegraf štange«. Komunala Izola d.o.o. Zapisi iz Kajuhove Aleksandra Krejči Bole pravi, da je upokojenka, takšna, ki opazuje svet okoli sebe. In ga tudi opiše. Zase in zdaj tudi za vas. Goooolll! Slišim kričanje iz sosednje hiše. Kmalu potem pa zvok petarde - nekdo je dal duška svojem navdušenju. Tudi moj mož, ki je ponavadi miren človek in nikoli ne pokaže velikega navdušenja, vstane s kavča in veselo poskoči. Vsi so veseli in radostni, tudi jaz. Srečni trenutki trajajo do konca prvega polčasa in še naprej do trenutka, ko da nasprotno moštvo gol. Potem nastane zatišje, tiha jeza, razočarenje. Nič več petard. Ko tako razmišljam, se hitro prepričam, da smo si ljudje podobni, ko reagiramo na dobro in slabo. Uspehi in pozitivni dosežki nas navdušijo, dvignejo »v nebesa«, medtem, ko nas porazi spravijo v stanje grenkobe in malodušja. Zato je čisto normalno, da nihče ne mara izgubljati, biti »luzer«. Biti zmagovalec, prvak, vodilni, biti pomemben, znan obraz z naslovnic časopisov in TV ekrana - to je sen skoraj vsakega posameznika. Problem nastane, ko ugotovimo, da mi nismo tak tip človeka. V današnji družbi je biti znan in pomemben redkost. To so resnično redki posamezniki. Ostali smo povprečneži med katerimi so osebe, ki se iskreno veselijo uspeha drugega, zlasti, če je ta oseba nekdo, ki ti je blizu, je »tvoj« ; drugi pa potuhnjeno čakajo, da tisti drugi izgubi, pade, postane podoben tebi. Potem se čutiš bolje -saj nisi več sam »luzer«, so še drugi, ki hodijo po isti življenjski poti. Ja, ta šport, ta nogomet, nam je prinesel lepe trenutke. Da bi vsaj trajali še kar naprej. Bojim se, da po evforiji pride treznost, moment, ko ugotoviš, da je vse okoli tebe daleč od idealnega okolja in idealnih ljudi, ki te obkrožajo. Okolje je ogroženo, ljudje imajo resne obraze in se redkokdaj smejejo. Treba je samo pogledati okoli sebe, soseščine, mesta, dežele in drugačna stvarnost je tu. Ne živimo v televizijskem, neresničnem svetu, temveč v resničnem, kriznem svetu polnemu problemov, težav, lokalnih in mednarodnih afer, ekoloških katastrof. Vseeno se mi zdi, da je čas afer pri nas mimo. Ah je to samo navidezno zatišje pred nevihto? Morda je sedaj nepravi čas, ker je poletje, čas dopustov in počitka. Tudi naši politiki so najbrž utrujeni od vseh teh afer in arbitražnih zdrah in prepričevanj kaj je dobro za vse nas nerazumni-ke v deželi razumnikov. V deželi, ki bi rada bila boljša, pa ne zmore. Kar preveč je nesnage v ozračju, med ljudmi in njihovimi odnosi do drugih. Veliko nezaupanja, gorja, razočaranja, veliko bede in revščine. Danes sem spet dobila položnico Karitasa (ah Unicefa, saj je vseeno), ki me prosi za denarno pomoč potrebnim pomoči. In vse to v deželi razumnikov, ki dobro vedo, kaj je pomembno za ljudstvo in ki, žal, ne naredijo veliko za to isto ljudstvo, ki jih je izvolilo. Od mladine, študentov, delavcev do upokojencev, je v tej dvomiljonski človeški verigi veliko nezadovoljnežev, ki čakajo čudežno ozdravitev, formulo, recept razumnikov, vodilnih, ki niso »luzerji«, da jim pomagajo. In rezultat? Ga vidite? Še dobro, da imamo uspešno nogometno ekipo, naše super fante, ki nam lahko polepšajo dan. Upam, da bom vsaj še enkrat slišala Goooolll in petardo iz soseščine. Vsaj takrat bom vesela in srečna. Pojasnilo: Kolumna je novinarska zvrst s katero avtor izraža svoje ocene, ideje in razmišljanja, kipa so lahko tudi v skladu z uredniško politiko časopisa. Nogomet premika tudi seje To, da kakšna seja odpade ah je prestavljena zaradi delovnih obveznosti udeležencev je nekaj običajnega, ko pa postane nogomet pomembnejši tudi od politike, potem se zgodi, da zaradi nogometne tekme prestavijo tudi sejo kakšnega odbora. Tokrat se je zgodilo, da je bila seja statutarno pravnega odbora občinskega sveta sklicana prav takrat, ko je bila tekma med Anglijo in Slovenijo. Glede na opravičila, ki so jih prejeli v službi občinskega sveta so sejo na hitro prestavili na zgodnejši čas, pol ure pred tekmo in tako zagotovili, da ne bo trajala predolgo in bo razprave manj kot običajno. Predzadnja KRIMINALNE MALI OGLASI Sezona se je začela Neznanec je v začetku tedna v poznih večernih urah na plaži Simonovega zaliva ukradel usnjeno denarnico črne barve z belo črto, v kateri je imel oškodovanec dokumente in denar. Prav tako je nekdo izkoristil nepazljivost tuje gostje in ji ukradel torbico z dokumenti, denarjem in očali z dioptrijo, ki jo je v restavraciji hotela obesila na naslon stola. Oškodoval jo je za 200 eurov. Vedel je kaj je vredno Neznani storilec je vlomil v kontejner na gradbišču, iz katerega je ukradel več kosov ročnega električnega orodja in visoko napetostni kabel. Povzročil je za 3000 eurov materialne škode. Sledi kazenska ovadba. Poceni plagiat Delavka banke je obvestila policiste, da imajo ponaredek za 20 eurov, ki so ga prejeli v izkupičku enega od podjetij. Policisti so bankovec zasegli in ga bodo poslali na forenzično preiskavo ter podali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Kdo zbira kolesa V noči na sredo je nekdo vlomil v več kleti in po sedaj zbranih podatkih ukradel moško gorsko kolo modre barve, neznane znamke, vredno 200 eurov in moško gorsko kolo znamke Cannodale, tip Rush 5, kovinsko sive barve, vredno 2200 eurov. Z zbiranjem obvestil se nadaljuje. Prav tako sta bili v tem tednu ukradeni kolesi znamke Street dumper, modre barve, z nalepko oranžen zmaj v vrednosti 150 eurov, in sicer pred športno dvorano na Kraški ulici, in moško gorsko kolo, viola barve, znamke ATILA, vredno cca.100 eurov, in sicer pred picerijo Primavera v Jagodju. Predelal ga je Policisti Policijska postaja Izola so na Cankarjevem drevoredu zaustavili voznika kolesa s pomožnim motorjem znamke Piaggio Zip 25. Ker je obstajal sum, da presega največjo konstrukcijsko dovoljeno hitrost, je bil odrejen izredni tehnični pregled, ki je tudi potrdil, da presega za več kot 20 km/h. Vozilo je bilo zaseženo in bo zoper voznika, ki je tudi lastnik, podan Obdolžilni predlog za pristojno sodišče. Leteči mobilni Občanka je na Policijsko postajo Izola prinesla gsm znamke Sony Ericsson, ki je padel iz črnega osebnega avtomobila med vožnjo po Prešernovi ulici, v bližini avtokampa Jadranka. Gsm se hrani na policijski postaji, kjer ga lastnik lahko prevzame. Make love not punje Policisti PP Izola so med vikendom intervenirali v izolski diskoteki, kjer je prišlo do pretepanja med dvema mladoletnikoma, eden je utrpel lažjo poškodbo, ki jo je oskrbel zdravnik. Zoper oba mladoletnika bo podan Obdolžilni predlog. 17-letnik je nadaljeval s kršitvijo, ni upošteval ukazov policistov in je bil zato pridržan do streznitve, nakar ga je prevzel oče. Posušeni rastlinski delci Policisti PP Izola so pred diskoteko 22-letnemu fantu zasegli pvc vrečko s posušenimi rastlinskimi delci, za katere se sumi, da je prepovedana droga in bo zoper njega podan ukrep po prejetem rezultatu preliminarnega testa. Zadeta od skale Policisti so posredovali še v bolnišnici Izola, kjer sta poiskala pomoč dva vinjena mladostnika, ki sta se predhodno pred isto diskoteko lažje poškodovala pri plezanju preko ograje in hoji po skalah ob objektu. 17-letnega fanta so zaradi poškodbe glave obdržali na opazovanju v bolnišnici. Obveščeni so bili starši. Zato nas tepejo na Hrvaškem Policisti so med vikendom intervenirali tudi na Kraški ulici v Izoli, kjer je eden iz skupine mladostnikov prijel domačina za vrat, ker jih je opozoril na njihovo neprevidno hojo po vozišču In udarjanje po vozilih. Zoper mladoletnega storilca bo podan Obdolžilni predlog na sodišče. Kradel brez veze Neznanec je med vikendom vstopil v dve garaži in iz odklenjenih vozil ukradel različne predmete, opremo za vozila in gedore ključe ter lastnike oškodoval za 270 eurov. Videli so ga Policisti PP Izola so v tem tednu obravnavali dve prometni nesreči z materialno škodo. V enem primeru je voznik po nesreči z vozilom odpeljal s kraja, vendar so ga policista s pomočjo občana, ki je nesrečo opazil, izsledili in ga oglobili za storjene prekrške. Piha piha veter čez planine Policisti so pri odrejenih preizkusih alkoholiziranosti zoper voznike v cestnem prometu beležili kršitev, kjer je voznik napihal 0.80 mg/l in bil tudi pridržan. Na gavi-olijsko noč so ustavili tudi 34-let-nega voznika iz Zagorja. Rezultat opravljenega alkotesta je pokazal 0,66 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Pridržali so ga do streznitve, srečal pa se bo tudi s sodnikom za prekrške. Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine PRODAMO - V Dobravi prodamo stanovanje, 138 m2, novo zgrajeno z vrtom in parkiriščemfmožnost predelava v drugo namembnost) 040 648 297 - V Izoli - Livade ugodno prodam brez posrednika, enosobno stanovanje v izmeri 46 m2 v 5/5 nadstropju mirnega bloka. Stanovanje obsega predprostor, kopalnico, shrambo, bivalno kuhinjo, dnevni prostor in balkon ter klet. Na galeriji stanovanja dodatnih 30m2 (15m2 pohodnih). Stanovanje obnovljeno 2010. Cena 99.900 EUR. tel 031 - 827290 ODDAMO - Oddam dvosobno stanovanje, popolnoma opremljeno, za daljše obdobje (za 4 odrasle osebe). Parkirni prostor zagotovljen. 05/ 641 92 75 - Družini ali paru oddam v najem opremljeno 3-sobno stanovanje v Izoli, za daljše obdobje. Za informacije pokličite na telefon 031 606 668. Delo - Dve devetošolki iščeta delo. tel 030 352 949 - Nudim nego na domu starejšim osebam. tel 051 235 947 - Inštrukcije angleščine in španščine za osnovno.srednjo šolo in fakulteto ter priprave na maturo. Kontakt: 031 579 177, www.smartcorner.webs.com - Nudim likanje in gospodinjska dela. tel 040 517 156 - Družina želi pomagati starejši osebi pri gospodinjskih opravilih, tel 051 444 912 - Nudim vsa gospodinjska dela in pomoč starejšim na domu. tel 031 567 627 -Opravljam različna gospodinjska opravila. tel 031 295 156 Vozila in plovila - Prodam avto Lancia Z enoprostorec -7 sedežev, nove gume, veliko opreme. Cena 1.500 eur. Marko: 041 935890 - Prodam 4 gorska kolesa(21,18 brr-zin) in eno moško, cena cca 50EUR na kolo. tel 040 638 217 - Prodam Fiat Punto 16V dynamic, letnik 2004, rdeč. cena po dogovoru tel 040 845 933 - BMV 318 i Tourning letnik 97, odlično ohranjen, prodam, tel 031 611 568 Kmetija - 50 litrov domačega tropinovca prodam. tel 041 676 541 (Josip) - Prodam ektsra deviško oljčno olje po ceni 11,00 evrov/liter in domači refošk po 1,50 evra/liter. Kontakt 040/251-335 - Kompostiran KOZJI GNOJ tel 040 342 200 - Prodam extradeviško oljčno olje. Cena 10 EUR/1. Po želji možna dostava na izolskem območju. Kontakt 041 217 485 Razno - Novo enojno posteljo z jogijem prodamo za 100 EUR. tel 041 939 688 - Na Svetilniku pri igralih sem izgubila sem fotoaparat Olimpus (analogni kompakttni). Poštenega najditelja prosim da me pokliče na 041 39 21 80. - Podarim kolo in peč za centralno kurjavo. Gsm 040/247-827 Marjan - Prodam zelo ohranjeno otroško kolo Tiger (14col) z dodatnimi koleščki in dobro ohranjen otroški latex jogi, debeline 5 cm velikosti 60 x 120.Cena po dogovoru, tel 040 984 263 - Prodam otroško posteljico z posteljnino. Kot nov. Cena po dogovoru. 041/828605 - Spalnica, z drsno omaro dolgo 3 m, nočne omarice in ogledalo nujno prodam poceni, tel. 030 399 887 Falso alarme oziroma novinarska napaka V prejšnji številki Mandrača smo napačno zapisali, da so se začela dela pri gradnji pločnika od Jagodja do Belvederja. Tako smo vsaj ocenjevali, ko smo videli, da so se gradbeni stroji lotili brežine nad cesto. Žal nam iz Občine Izola niso uspeli pravičasno poslati odgovora na naše vprašanje ali gre res za nadaljevanje gradnje pločnika, po izidu Mandrača pa smo ugotovili, da omenjena gradnja nima nobene zveze z gradnjo pločnika ampak gre, po naknadnih informacijah iz občinske hiše, za gradnjo podpornega zidu najbližje hiše. Res pa je, da je trasa bodočega hiše pločnika načrtovana prav na tem delu cestišča. Za nenamerno zavajanje se bralcem iskreno opravičujemo. NLB Družinski varčevalni paket I o o fN Poslovalnica Izola | Trg republike 3 , ! Tel.: 05 663 06 00 (/^ ^ d " m NLB® www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket Po vseh teh deževnih dneh se kar prileže fotografija z letovanja izolskega Društva prijateljev mladine v dolini Dragonje. Bilo je tako toplo, da so se nekateri odločili celo za kopanje v sicer hladni reki. Ekipa Civilne zaščite oziroma prve pomoči izolskega Rdečega križa je na tekmovanju v Cerknici dosegla izvrsten rezultat.- § 2 Mladi jadralci izolskega Olimpica še nimajo dovolj znanja za medalje toda sreča spremlja hrabre in pri žrebu so zadelo novo jadrnico razreda Optimist. Rally Adra Classic je letos minil v dežju ampak to ni motilo niti voznikov, niti avtomobilov niti priložnostnega štarterja v osebi župana Tomislava Klokočovnika, ki je znan ljubitelj starin. o I