V vsakdanjem življenju nas lahko doleti smrt pri vsakem koraku. Dokazov za omenjeno dejstvo nam nud_ dov-olj življenje. Pismonoša in karbidka. Pismonoša v Parizu se je peljal po končani službi zadovoljno na svojem kolesu proti domu. Predpoldanski dež je nekoliko omilil poletno soparico, tu in tam je še bilo videti fcako mlako na cesti. Pri zaokrenu v stransko ulico je padel pismonoša s kolesom vred. Karbidna svetilka je padla z biciklja in se je razletela v mlaki. Plameni "so švignili kvišku, dosegli obleko pismonoše, 'ki se je začel valjati liki goreča baklja ob cesti. Mož je umrl nekaj ur po prepeljavi v bolnico v nepopisnih bolečinah. Mrlič kot življenjski rešitelj. Mrlič kot življenjski rešitelj — je pač eden najbolj redkih slučajev, kar si jih sploh zamoremo misliti. Dogodil se je pred kratkem v Lecco v bližini Comer jezera. Z zemljo naložen tovorni avto je padel preko obcestnega pobočja. Šoferja je pokopal voz pod seboj, spremljevalca je pognal sunek iz avtomobila, zakopal se je v pesek tako, da mu je gledala še ven glava in si sam nikakor, ni mogel pomagati in se ne ganiti. Iz prevrnjenega avtomobila se je neprestano oglašala električna hupa. Še le zvečer &o prišli mimo kraja nesreče poljsiki delavci, katere je priklicalo brlizganje hupe. Rešili in izkopali so iz peska najprej še živega spremljevalca, ker sicer bi se bil zadušil pod peskom, ki se je neprestano udiral nanj in nato so dvignili prekucnjeni avtomobil. ^7oz je stal na kolesih in hupa je potihnila. Kaka je rešitev uganke? Šofer je bil pri prekucu avtomobila pri priči mrtev. Z glavo je priletel na gumb, ki je sprožil električno hupo. Mrtvec je pritiska! z glavo na gumb, hupa je hreščala in je slednjič vendarle priklicala pomo5 in je bil eden od obeh ponesrečenih ušel groznc smrti počasnega zadušenja pod peskom. Ubit od knjig. Naslednji slučaj se je zgodil pred šestimi leti. Baltiški baron v mestu Riga na severu je bil lastnik obsežne znanstvene knjižnice. Lepega dne so našli barona mrtvega v knjižnici in tik ob truj/lu je ležalo na tleh nekaj debelih' knjig. Dokazali so, da je padlo gospodu nekaj težkih zvezkov na glavo, kar je povzročilo smrt. Dobesedno vzeto: starega barona je ubila znanost. Od inrivega ustreljen. Od mrtvega ustreljen! Kaj taJkega se lahko porodi samo v domišljiji kriminalističnega pisatelja. Nikako." ne! Omenjeni slučaj beleži čehoslovaška policijska kronika. Na me&to samomora se je pojavil iiradni zdravnik v spremstvu policijskega stražnika. Smrtno pogodeni je še vedno držal kr.evito orožje v roiki. Policaj je skušal ustreljenega dvigniti od tal, pri tem poskusu se je sprožil samokres, krogla je zadela stražnika v trebuh in je kmalu umrl. Strelec, ka.erecja je zadela lastna krogla. Strelec, katerega je zadela lastna krogla — taikale trditev tudi presega doniišljijo navadnega smrtnika. Lani decembra je nameril ljubosumni šofer, v Berlin-Spandau samoikres proti svoji nevesti. Krogla je zgrešila cilj, se je odbila ob steni ter je zadela str«lca v roko. Zadetega so morali taJkoj oddati v bolnico, ker sicer bi ga bila objela majka smrt radi izikrvavljenja. Usoda dveh slepcev. Res žalostna je usoda dveh slepcev.: Ob oglu ceste v Parizu je čakal slepec, da bi prekoračil v ugodnem trenutku1 oni del ceste, ki je določen za vozila. Ko je stopil nekdo ob njegovo stran, je bil slepi prepri&an, da ga hoče usmiljena duša popeljati preko opasnega mesta in se je oprijel njene roke. Oba eta postala smrtni žrtvi avtomobilsfee nesreče. Oni drugi, ikateremu je zaupal slepec usodo srečne prepeljave preko ceste, Je bil ludi slep!