
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018
2
Oglasi
Tema tedna:    
V dveh desetletjih v Sloveniji 
cene le še navzgor  ........................................................ 4
Očistimo Slovenijo še zadnjič: 
Ne le čiščenje, temveč tudi 
ozaveščanje o zbiranju odpadkov ....................... 6
Koča na Klemenči jami: 
Naj visokogorska 
planinska koča leta 2018 ........................................... 8
Planinsko društvo Luče: 
Obeležili 40 let od postavitve 
Koče na Loki in 65-letnico društva ..................... 9
Razstava o Johannu Gabrielu Seidlu:
Že pred dvesto leti 
navdušen nad našimi kraji  ...................................... 11
SSK Ljubno ob Savinji BTC:
Žak Mogel drugi in četrti na Norveškem  ....... 21
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 38, 21. september 2018. Izhaja vsak 
petek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj-
ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav-
ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 
4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.
savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. 
Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Dvig konkurenčnosti ključ do večje 
blaginje
Legatum inštitut, neodvisna izobraževalna do-
brodelna ustanova s   sedežem v Londonu, je letos 
desetič zapored objavil lestvico držav glede na iz-
računani indeks blaginje. Omenjeni indeks se raz-
likuje od tradicionalnega merjenja blaginje v drža-
vah, saj upošteva različne indikatorje in ne zgolj 
povprečni letni dohodek na prebivalca. Indeks bla-
ginje je mešanica osmih indikatorjev in vsebuje go-
spodarske kazalce, priložnosti za podjetništvo, dr-
žavno upravljanje, izobraževanje, zdravje, varnost, 
osebne svoboščine in socialni kapital. 
V raziskavo podatkov za leto 2017 je bilo zaje-
tih 149 držav. Na vrhu lestvice najdemo Norveško, 
ki ji sledita Nova Zelandija na drugem in Finska na 
tretjem mestu, med prvo deseterico pa so še Švi-
ca, Švedska, Nizozemska, Danska, Kanada, Avstra-
lija in Velika Britanija. Slovenija se je uvrstila na 21. 
mesto, takoj za ZDA, Francijo in Španijo ter tik pred 
Malto, Japonsko in Hong Kong. 
V primerjavi s sosednjimi državami se je Slo-
venija, razen Avstrije, ki je na 15. mestu, izkazala 
bistveno bolje: Italija je zasedla 30. mesto, Hrva-
ška 43., Madžarska pa 45. mesto. Na repu lestvice 
se nahajajo države, kjer divjajo vojne; na zadnjem 
mestu je Jemen, mesto pred njim Srednjeafriška 
republika, pred njo, na 147 . mestu, pa Sudan.
Pri ocenjevanju smo se najbolje odrezali na po-
dročju naravnega okolja, kjer smo drugi na sve-
tu, takoj za Norveško. Na področju nacionalne in 
osebne varnosti smo na 19. mestu, na področju 
osebne svobode na 21. mestu, na področju izo-
braževanja in človeškega kapitala pa na 22. mes-
tu. Na področju civilne družbe smo se uvrstili na 
24. mesto, na ekonomskem področju na 29. mes-
to, nekoliko slabši pa smo pri kakovosti upravlja-
nja z državo, kamor sodita tudi pravni sistem in po-
litika (36. mesto), ter na področju poslovnega oko-
lja (56. mesto).
Prav področje poslovnega okolja je po prepriča-
nju podjetnikov in gospodarskih združenj potreb-
no bistveno izboljšati, če želimo dvigniti življenjski 
standard vseh prebivalcev. Problematična je zlas-
ti nadpovprečno visoka davčna obremenitev de-
la, še posebej pri višjih plačah. Bolj razvite drža-
ve imajo davčno ugodnejšo obremenitev 13. in 14. 
plače ter manj progresivno lestvico pri dohodnini. 
Ob gospodarski rasti, zaradi katere se je lani v 
državni proračun nateklo za milijardo več denarja, 
je čas, da razbremenimo stroške dela in poveča-
mo kupno moč državljanov. V tokratni temi tedna 
pišemo o trendih na področju cen in dostopnos-
ti izdelkov ter storitev. Zdi se, da smo glede tega 
včasih nerealno kritični, kar pa seveda ne pome-
ni, da bi morali biti zadovoljni s sedanjim stanjem. 
Če želimo dvigniti blaginjo vseh, moramo Sloveni-
jo narediti bolj konkurenčno. To bi moral biti mo-
to nove vlade.
(MČ)
(FA)
(MŠ)
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018
4
Naša anketa
Tema tedna, Anketa
Kakšen je naš standard?
Slovenska gospodinjstva v primerjavi z gospodinjstvi v sever-
nem in zahodnem delu Evropske unije zaostajajo po blaginji. Ce-
ne rastejo, v obdobju samostojne Slovenije se ni ničesar pocenilo, 
a za večino materialnih dobrin danes delamo manj kot v preteklo-
sti. Kaj menijo Zgornjesavinčani?
Terezija Bastl, Šokat
Savinjčani so imeli vedno višji standard kot 
ljudje na drugih območjih naše države. Vedno so 
imeli svojo lesno banko, ki so jo izkoriščali za svoj 
priboljšek. Prav tako je pri nas v veliki meri razvito 
kmetijstvo in ljudje so si lahko pridelali svojo hra-
no. A kot v ostalih državah tudi pri nas nismo iz-
jema. Osnovne življenjske potrebščine so se ved-
no dražile. In čeprav po statistikah za materialne dobrine delamo sedaj 
manj, kot smo v preteklosti, je naš standard še vedno nižji, kot je v osta-
lih državah Evropske unije. 
Sašo Rosenstein, Brezje
Standard v Sloveniji je za mnoge zelo dober. Se 
pa najdejo tudi taki, ki v proizvodnji delajo za mi-
nimalno plačo. A vsi živimo bolje, kot smo v prete-
klosti. Žal se cene različnih artiklov samo višajo, 
plače pa ostajajo na enaki ravni. 
Vesna Elsner, Zavodice
V mlajših letih sem si veliko stvari kupila v tu-
jini, ker so bile cenejše. Tudi danes se podam 
po nakupih čez mejo, a bolj preudarno kupu-
jem. Ugotavljam namreč, da so se cene dvignile 
tudi pri sosedih. Tako so sedaj cene življenjskih 
potrebščin in ostalih artiklov visoke tako pri nas 
kot v drugih državah Evropske unije. Se pa še naj-
dejo stvari, ki jih je bolje kupiti v tujini. 
Tadej Brgles, Ljubno ob Savinji
Zdi se mi, da je Slovenija v primerjavi z drugimi 
evropskimi državami cenejša, a je tudi naš stan-
dard bistveno nižji. V materialnem smislu živimo 
bolje kot kakšno desetletje nazaj. Imam občutek, 
da je ljudem še vedno bolj pomembna kvaliteta, 
odločajo se za naravne materiale. 
Anita Komar, Prihova
Res da za materialne stvari sedaj delamo manj, 
kot smo v preteklosti, a si vseeno ne moremo veli-
ko privoščiti. Imam občutek, da delamo le za pre-
živetje. Cene se vsak dan dvigajo, rast plač pa za 
njimi zaostaja. 
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
V DVEH DESETLETJIH V SLOVENIJI CENE LE ŠE NAVZGOR
Za več stvari delamo manj časa, (še) ne dosegamo evropskega 
povprečja cen, a vendar …
Evropski statistični urad Euros-
tat je pred kratkim naredil primer-
javo ravni cen in podražitev v čla-
nicah Evropske unije (EU) v zad-
njih dveh desetletjih. Slovenija, z iz-
jemo komunikacij, na nobenem po-
dročju ne dosega evropskega pov-
prečja cen, mu je pa marsikje ze-
lo blizu. In če je bilo pričakovati, da 
se bodo v letih po priključitvi EU ce-
ne gibale k evropskemu povprečju, 
smo Slovenci pričakovali, da se bo 
evropskemu povprečju približeval 
tudi naš standard. A slovenska go-
spodinjstva v primerjavi z drugi-
mi v mnogih članicah EU po blagi-
nji vse bolj zaostajajo. V lanskem le-
tu smo se po tem merilu uvrstili na 
rep evropskega povprečja. Kot so 
pokazali podatki Eurostata, ki jih je 
v strnjeni obliki povzel dnevnik Fi-
nance, se v tem obdobju prav nobe-
na stvar v Sloveniji ni pocenila. 
ZA VEČINO DOBRIN DANES 
DELAMO PRECEJ KRAJŠI ČAS 
KOT V SOCIALIZMU
Statistični urad Slovenije je za 
lansko leto objavil podatek, da 
za večino materialnih dobrin da-
nes delamo od tri do štirikrat kraj-
ši čas kot v socializmu, poleg te-
ga v materialnem smislu danes ži-
vimo mnogo bolje kot smo. Podat-
ki Eurostata kažejo, da je Sloveni-
ja še vedno cenejša od povprečja 
EU. Leta 2000 je bila pri ravni cen 
na 69 odstotkih povprečja EU, le-
ta 2017 smo bili na 84 odstotkih. Po 
BDP na prebivalca po standardu 
kupne moči je bila leta 2000 Slo-
venija na 80 odstotkih povprečja, v 
lanskem letu na 85 odstotkih.
ŠE NAJMANJ SO SE PODRAŽILA 
OBLAČILA IN OBUTEV …,
In ker se nič v Sloveniji ni poce-
nilo, poglejmo, kaj se je najmanj 
podražilo. Cene so se v Evropi med 
letoma 2000 in 2017 dvignile za 
36,5 odstotka, v Sloveniji za 63,6 
odstotka. V odstotkih merjeno sta 
25% 
podražitev cen komunikacij 
je bila v Sloveniji v 17 letih, 
medtem ko so se te cene 
na ravni EU pocenile za 21,7 
odstotka.
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018 5
Tema tedna, Aktualno
se manj od evropskega povpre-
čja podražila le transport (Sloveni-
ja 39,1 %, EU 41,2 %) in izobraževa-
nje (Slovenija 80 %, EU 91,2 %). Vse 
ostale cene so narasle višje kot v 
evropskem povprečju.
Sicer pa so v Sloveniji v obdobju 
od leta 2000 do 2017 cene še naj-
manj narasle pri oblačilih in obutvi 
(6,6% porast), a tudi na evropski 
ravni se je ta segment najmanj 
podražil (0,8 %). Naslednji naj-
manjši porast cen smo zabeleži-
li v segmentu komunikacij, teleko-
munikacij, poštnih storitev in opre-
me (25,1 %). A cene komunikacij se 
na ravni EU niso podražile, temveč 
so upadle, in to kar za 21,7 odstot-
ka. Slovenija je tako med redkimi 
državami, kjer so se komunikacije 
podražile, zato »zgolj« 25-odstotne 
podražitve pravzaprav ne moremo 
ocenjevati kot nekaj pozitivnega. 
Za 40 ali nekaj več odstotkov so 
se podražili segmenti rekreacija in 
kultura, zdravje, pohištvo in ostali 
proizvodi ter storitve za dom in vrt.
… ZA KAR 159 ODSTOTKOV PA 
STA SE PODRAŽILA ALKOHOL IN 
TOBAK
Najbolj, za 158,7 odstotka, sta se 
podražila alkohol in tobak. Podra-
žitve tega segmenta so bile pov-
sod visoke. V EU povprečju sta se 
tobak in alkohol podražila za 92 
odstotkov, v Romuniji celo za dob-
rih 700 odstotkov. Kljub temu ima-
jo Romuni v tem segmentu cene 
še vedno med najnižjimi v EU. Pre-
ko stoodstotno (117,9 %) se je pri 
nas podražil tudi segment nasta-
nitev, voda, elektrika in druga go-
riva (EU 57,2 %). Tretji najvišji po-
rast cen, skoraj stoodstoten (97 %) 
smo Slovenci pridelali v segmentu 
gostinstvo in hotelske storitve. Več 
kot 50-odstoten porast cen ima 
Slovenija tudi v segmentih hrana 
in brezalkoholne pijače ter izobra-
ževanje.
KAJ SE JE POCENILO PO EVROPI?
V Franciji sta se za dobrih se-
dem odstotkov pocenila rekreacija, 
prosti čas in kultura. Na Poljskem 
sta za dobrih 51 odstotkov cenej-
ši obleka in obutev. Na Irskem se 
je za skoraj 28 odstotkov pocenilo 
Za 63,6 % 
so se v v Sloveniji dvignile 
cene med letoma 2000 in 
2017 , v Evropi v tem obdobju 
za 36,5 odstotka.
pohištvo. V Avstriji, Nemčiji in Itali-
ji so cenejše komunikacije, na Hr-
vaškem obleka in obutev, le-ta tu-
di na Češkem, poleg tega so tam 
cenejše tudi komunikacije in po-
hištvo. Slovenija je še vedno kljub 
nadpovprečnim podražitvam ce-
nejša od povprečja EU, a se s svo-
jim standardom ne moremo ravno 
hvaliti.
Tatiana Golob
OKROGLA MIZA ZA VEČJO KONKURENČNOST GOSPODARSTVA V CELJU
»Če nam že ne pomagate, nas vsaj ne 
zavirajte« 
Gospodarska zbornica Sloveni-
je in Obrtno-podjetniška zbornica 
Slovenije sta v sklopu Mednaro-
dnega obrtnega sejma v Celju or-
ganizirali okroglo mizo z naslovom 
Za večjo konkurenčnost gospodar-
stva, na kateri so se uspešni podje-
tniki strinjali v ugotovitvi, da v naši 
državi ni spodbudnega poslovne-
ga okolja in da država nima dovolj 
posluha zanje. 
PREVISOKE OBREMENITVE PLAČ 
IN BIROKRATSKE OVIRE
»Država bi lahko več postori-
la, da bi bila naša podjetja še bolj 
konkurenčna na tujih trgih. Pro-
blem je v previsokih obremenitvah 
plač z davki in prispevki in števil-
nih birokratskih ovirah. Skrbijo 
nas zahteve Levice, ki je v koalicij-
sko pogodbo vnesla dodatne obre-
menitve gospodarstva,« je aktual-
no dogajanje komentiral predse-
dnik krovne obrtniške organizaci-
je Branko Meh. 
ZAMUDNI POSTOPKI ZA 
PRIDOBITEV RAZLIČNIH 
DOVOLJENJ 
Direktor podjetja KLS Ljub-
no Mirko Strašek je opozoril, da 
»če želiš dobiti nov posel, moraš 
že vnaprej plačati. Pričakovali bi, 
da nam naša država pomaga pri 
tem in nas podpira. Pomembno 
je, da se ustvarijo ustreznejši 
pogoji za nas podjetnike. V tako 
nespodbudni klimi v naši državi 
ni rasti in ni novih podjetij.« Stra-
šek je ob tem izpostavil primer, 
kako zamudni so postopki za pri-
dobitev različnih dovoljenj: »Pet 
mesecev smo čakali, da nam je 
Agencija RS za okolje odgovori-
la, da ne potrebujemo določenih 
dovoljenj za izgradnjo nove hale. 
Če nekateri ljudje v državi ne ra-
zumejo tega, da delujemo podje-
tniki v dobrobit države, je to za-
skrbljujoče.«
NEPRAVIČNA SOCIALA
Štefan Pavlinjek iz družbe RO-
TO group je povedal, da so pri njih 
dvignili plače za 20 odstotkov, saj 
so locirani ob meji in ljudje radi po-
iščejo delo v Avstriji. »Država nam 
hoče pobrati še to, kar bi mi ra-
di dali zaposlenemu. Naša socia-
la mora biti bolj pravična,« je de-
jal Pavlinjek in novo vlado pozval k 
treznosti in posluhu.
TEŽAVNO PRIDOBIVANJE POSLOV 
V TUJINI
Bojan Železnik iz podjetja KGL 
iz Litije je opisal težavno pridobiva-
nje poslov v tujini, kjer se od slo-
venskih podjetij že v startu priča-
kujejo nižje cene od konkurentov iz 
zahodnih držav, in poudaril pomen 
inovativnosti: »Neprestano je treba 
razvijati nove izdelke, kar je drago. 
Za to potrebuješ razvojni tim in tu-
di zunanje institucije. Potem mo-
raš to stvar prodati, da te razvojne 
stroške pokriješ. Če nisi aktiven v 
izobraževanju, če nimaš avtomati-
zirane proizvodnje, potem ne mo-
reš preživeti.«
PODJETNIKI SO POGUMNI, A 
POTREBUJEJO DOBRE POGOJE
Miran Rauter iz podjetja Hermi 
je dodal, da je v Sloveniji veliko po-
gumnih podjetnikov, ki se vsak dan 
dokazujejo in so inovativni, vendar 
pa za to potrebujejo dobre pogoje. 
»Če nam že ne pomagate, nas vsaj 
ne zavirajte,« je na novo vlado ape-
liral Rauter.
Franci Kotnik
Mirko Strašek je opozoril na problem zamudnih postopkov za 
pridobitev različnih dovoljenj. (Foto: ŠMS)
5 mesecev 
so v KLS Ljubno čakali, da 
jim je ARSO odgovoril, da 
ne potrebujejo določenih 
dovoljenj za izgradnjo nove 
hale.
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018
6
Aktualno, Iz občin
OČISTIMO SLOVENIJO ŠE ZADNJIČ
Ne le čiščenje, temveč tudi ozaveščanje o zbiranju odpadkov
Čistilne akcije v Solčavi so se udeležili tudi otroci. 
(Foto: Marija Šukalo)
V soboto, 15. septembra, je v or-
ganizaciji Ekologov brez meja po-
tekala očiščevalna akcija Očisti-
mo Slovenijo s ciljem, da bi ta taka 
ostala za vedno. Očiščevalna akci-
ja je potekala v 150 državah, v na-
ši v nekaj več kot 70 odstotkih ob-
čin. V Zgornji Savinjski dolini so k 
čiščenju pristopili v Solčavi, Lučah, 
Gornjem Gradu in Nazarjah. Med-
tem ko so v zgornjem delu doline 
pobirali razpršene smeti ob cestah, 
reki, potokih in sprehajalnih poteh, 
so v Nazarjah čistili pot do Farban-
ce in hkrati pripravili dan odprtih 
vrat te planinske koče. 
PRAVILNO RAVNANJE Z ODPADKI 
ZA ČISTO OKOLJE
Organizatorji vseslovenskega 
dogodka so prepričani, da bo to 
za našo državo predvsem svež in 
čist začetek za vedno čisto oko-
25 divjih odlagališč 
je po podatkih na spletni 
strani Ekologi brez meja v 
mozirski občini.
najčistejša občina Solčava, kjer ni 
nobenega divjega odlagališča. Evi-
dentirana odlagališča so še v obči-
nah Nazarje – štiri, Luče in Rečica 
po osem, Gornji Grad enajst, Ljub-
no 21 in Mozirje 25. Te številke so 
bistveno manjše kot pred osmimi 
leti, ko so vzpostavili register div-
jih odlagališč. Ljudje namreč od-
padke pripeljejo na ekološke oto-
ke, od koder jih odstranijo pristoj-
ne komunalne službe. Slednje po-
skrbijo tudi za odvoz kosovnih in 
nevarnih odpadkov enkrat na leto. 
Marija Šukalo
lje, ki ga bomo dosegli z zmanj-
ševanjem, ločenim zbiranjem in 
ponovno uporabo odpadkov. Se-
veda bo to moč doseči le s pre-
mikom v naših glavah. Namen le-
tošnje akcije namreč ni le čišče-
nje, pomembno je tudi ozavešča-
nje o boljšem zbiranju odpadkov 
in nenazadnje tudi o preprečeva-
nju nastajanja le-teh. 
ŠTEVILO DIVJIH ODLAGALIŠČ SE 
ZMANJŠUJE
Po podatkih na spletni strani 
Ekologi brez meja je v naši dolini 
ŠMARTNO OB DRETI
S slovesno predajo v uporabo končan dveletni projekt
Sodobno urejeno parkirišče sta ob prisotnosti številnih staršev, zaposlenih na šoli in v 
vrtcu ter ostalih krajanov predala namenu župan občine Nazarje Matej Pečovnik in krajanka 
Angela Štrukelj. (Foto: Marija Lebar)
V četrtek, 13. septembra, je bilo na dvorišču 
podružnične osnovne šole v Šmartnem ob Dreti 
praznično in veselo. V organizaciji šole je pote-
kala slovesnost ob otvoritvi prenovljenega par-
kirišča in nove male komunalne čistilne napra-
ve ter dodatne ureditve komunalne infrastruk-
ture. Trak sta prerezala župan občine Nazarje 
Matej Pečovnik in Angela Štrukelj, stanoval-
ka in nekdanja zaposlena na tej šoli.
NAJMLAJŠIM ZAGOTOVITI KAR SE DA DOBRE 
POGOJE
Župan je v nagovoru prisotnim dejal: »Vsem 
nam je veliko do tega, da se občani, še pose-
bej pa najmlajši v naši občini čim bolje počuti-
jo in da jim zagotovimo za učenje in delo ustre-
zne pogoje, zato se je občina odločila lotiti ure-
ditve najbližje okolice šole in vrtca. Upam, da bo 
nova pridobitev v korist tudi zaposlenim in bliž-
njim stanovalcem.«
Kot je še povedal, gre za dvoletni projekt ure-
ditve okolice šole in vkopa javne komunalne in-
frastrukture. Občina je že v letu 2016 z obmo-
čja šolskega dvorišča dala odstraniti nepotreb-
no cisterno za kurilno olje, lani so uredili parki-
rišče v makadamski izvedbi. Odstranili so od-
večni material, letos so vkopali malo čistilno na-
pravo, izvedli fekalno kanalizacijo, položili ploš-
če in asfalt ter popravili ali namestili nove varo-
valne ograje. Občina je za ureditev javnih povr-
šin in meteorno kanalizacijo namenila 66 tisoč 
evrov in za ureditev fekalne kanalizacije nadalj-
njih 24 tisoč evrov. Projekt je v manjši meri sofi-
nancirala Osnovna šola Nazarje. 
ZAHVALA TUDI S STRANI VRTCA 
Zbrane je pozdravila ravnateljica OŠ Nazar-
je Vesna Lešnik in se zahvalila občini za prip-
ravljenost prisluhniti potrebam šole in vrtca v 
Šmartnem ob Dreti, saj je pomembno, da bo po-
družnica lahko delovala še naprej. Število vpi-
sov v šolo ne upada, posebej razveseljivo je, da 
imajo v kraju sedaj dva oddelka vrtca, kar zago-
tavlja bodočnost tudi šoli. 
Prav vrtčevski otroci in učenci so skupaj z 
vzgojiteljicami in učiteljicami pripravili prikupen 
spremljajoči program. Melita Mikek, vodja vrt-
ca, se je v ganljivem govoru in s šopkom zahva-
lila Angeli Štrukelj za vsestransko pomoč, ki jo 
kot soseda in upokojenka nudi tako pri urejanju 
okolice kot pri različnih dejavnosti vrtca. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018 7
Organizacije, Volitve
LOKALNE VOLITVE 2018 
Podporo kandidatom bo mogoče podpisati 
tudi v svoji občini 
Kandidate za župane in člane občinskih sve-
tov v skladu z zakonodajo lahko predlagajo po-
litične stranke in skupine volivcev. Volivci svo-
jo podporo izrazijo s podpisovanjem na predpi-
sanih obrazcih. Obrazec je potrebno podpisati 
pred pristojnim organom, ki vodi evidenco vo-
lilne pravice, to je upravna enota. 
OBRAZCI PODPORE SO DOSTOPNI NA 
UPRAVNI ENOTI 
Tako podpisani obrazec podpore volivec na-
to odda kandidatu ali predlagatelju kandidata. 
Obrazci so brezplačni in so na voljo na uprav-
ni enoti. Kot pravi načelnica mozirske uprave 
enote Milena Cigale, bo mogoče tokrat obraz-
ce podpore podpisati ob določenem terminu tu-
di na sedežih zgornjesavinjskih občin. 
UPRAVNA ENOTA BLIŽE OBČANOM
»Ker nimamo več krajevnih uradov, se na 
Upravni enoti Mozirje želimo približati volivcem 
tudi tako, da bomo obrazce »podpora kandida-
turi« potrjevali tudi na sedežih šestih zgornjesa-
vinjskih občin. Vsak dan, v času poslovnih ur, pa 
lahko podpore kandidatom zainteresirani potr-
dijo na sedežu Upravne enote Mozirje.
Podpise podpore kandidaturi bomo potrjeva-
li v Nazarjah 5. oktobra, na Ljubnem 8. oktobra, 
na Rečici ob Savinji 9. oktobra, v Lučah 10. okto-
bra, 11. oktobra v Gornjem Gradu in 12. oktobra v 
Solčavi,« je povedala Cigaletova.
Potrjevanje obrazcev kandidatur bo potekalo 
na sedežih občin. Točne podatke o tem, kdaj in 
ob katerih urah bo potekalo potrjevanje, je mo-
goče najti na spletni strani Upravne enote Mo-
zirje in na spletnih straneh posameznih zgornje-
savinjskih občin. 
Marija Lebar
POHOD V SPOMIN NA ZAVZETJE MEJNEGA PREHODA PAVLIČEVO SEDLO LETA 1991
Uspeha brez sodelovanja ne bi bilo
Udeleženci spominskega pohoda na Pavličevem sedlu (Foto: Marija Šukalo)
Območno združenje veteranov vojne za Slo-
venijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline (OZ 
VVS ZSZD), Policijsko veteransko društvo Se-
ver za celjsko območje – Odbor Mozirje in Obči-
na Solčava so organizirali pohod. Z njim so v so-
boto, 15. septembra, obudili spomin na zavzetje 
mejnega prehoda Pavličevo sedlo v vojni za Slo-
venijo. Zbrali so se na Žibovtovi domačiji, od ko-
der so krenili proti Covniku. Po krajšem postan-
ku in okrepčilu so pot nadaljevali do Pavličeve-
ga sedla.
SOLČAVSKO PRIMER DOBRE PRAKSE 
Tu je sledila krajša slovesnost. Na dogodke 
pred 27 leti so se v govorih spomnili županja ob-
čine Solčava Katarina Prelesnik in predsedni-
ka obeh veteranskih organizacij, Maks Slatin-
šek ter Jože Rojšek. Govorniki so si bili enot-
ni, da uspeha pri osamosvajanju Slovenije, še 
posebej v vojni, ne bi bilo brez dobrega sode-
lovanja med takratnimi teritorialno obrambo, 
milico, civilnimi strukturami in prebivalstvom. 
Solčavsko je primer dobre prakse, na katerega 
so ponosni. 
VELIKA MERA DOMOLJUBJA
Prelesnikova je poudarila, da so občani in ob-
čanke pred nekaj več kot četrt stoletja izkazali 
veliko mero domoljubja in narodne zavesti in s 
tem omogočili, da so bile vse naloge v času osa-
mosvajanja uspešno izpeljane. 
Slatinšek in Rojšek sta bila mnenja, da je o 
Stanko Štiftar (levo) je iz rok predsednika 
Maksa Slatinška prejel srebrno medaljo 
za delovanje in krepitev Območnega 
združenja veteranov vojne za Slovenijo 
Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline. 
(Foto: Marija Šukalo)
dogodkih leta 1991 na Pavličevem sedlu, ko se 
je takratna jugoslovanska vojska predala brez 
prelite kapljice krvi in izstreljenega naboja, pot-
rebno osveščati mlade generacije. In neformal-
no druženje po poteh spominov je edinstvena 
priložnost za to. 
V PRIHODNJE SPOMINSKO 
OBELEŽJE
Obe veteranski organizaciji naše doline 
sta naredili korak dlje. Na Pavličevem sedlu 
bodo postavili spominsko obeležje. Aktivno-
sti za postavitev bodo stekle takoj, ko dobi-
jo soglasja pristojnih državnih institucij. Nji-
hovo namero je podprla tudi lokalna skup-
nost. Solčavska občina bo tako pripomogla, 
da pri ohranjanju spomina na osamosvojitve-
ne dogodke veteranski organizaciji ne bosta 
osamljeni. 
Dogodek je bil priložnost tudi za podelitev za-
hvalnih listin in medalj. Zahvalno listino OZ VVS 
ZSZD je za sodelovanje prejela Občina Solčava, 
srebrno medaljo za delovanje in krepitev orga-
nizacije pa Stanko Štiftar.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018
8
Iz občin, Organizacije
SREČANJE SLOVENSKIH ŽUPANJ V DIVAČI
Med udeleženkami tudi solčavska županja Katarina Prelesnik
Solčavsko županjo Katarino Prelesnik (tretja z leve) je na srečanju spremljala sodelavka 
občinske uprave Solčava Bernarda Prodnik (desno).
Na svojem rednem srečanju so se v Divači 
zbrale slovenske županje in se pogovorile o raz-
ličnih temah, med drugim tudi o letošnjih rednih 
lokalnih volitvah. Ob tem je bila njihova ugotovi-
tev, da so štiri leta skoraj prekratka doba, da bi 
bilo mogoče dokončati vse med mandatom za-
čete projekte. Pogovarjale so se tudi o predvo-
lilni kampanji in večina jih ne stavi preveč na 
oglaševanje in plakate, pač pa bolj na programe 
in na to, da so pomembnejša neposredna sreča-
nja z občani in izmenjava mnenj z njimi. 
Solčavska županja Katarina Prelesnik je 
svoje vtise s srečanja strnila takole: »Ob naših 
srečanjih spoznamo delo v občinskih upravah, 
sodelovanje s šolo in društvi na lokalnem nivo-
ju. Dobro delo in ideje lahko prenesemo tudi v 
naše okolje. Na zadnjem srečanju v tem man-
datu smo se ozrle na prehojeno pot in žal mi 
je vsakega srečanja, katerega se nisem mog-
la udeležiti. 
V vseh krajih so kotički, ki jih ne znamo po-
iskati in pogledati. Na srečanju v Divači smo 
med drugim obiskale Škocjanske jame, zelo le-
pe, vendar meni osebno so lepši skriti kotički, ki 
pa jih je v vsakem kraju veliko.«
Marija Lebar
AKCIJA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IN SIOL.NET
Naj visokogorska planinska koča leta 2018 je na Klemenči jami
Oskrbnik koče Rado Novak je navdušen povedal, da je ta izbor za njih 
ogromna pohvala po toliko letih dela in truda. (Foto: Manca Čujež)
S Kočo na Klemenči jami, ki leži na 1.208 metrov nadmorske višine, 
upravlja Planinsko društvo Solčava. (Foto: Manca Čujež)
Obiskovalci gora so za naj vi-
sokogorsko planinsko kočo izbrali 
Kočo na Klemenči jami pod Ojstri-
co. V poletni akciji Planinske zve-
ze Slovenije in digitalnega medi-
ja Siol.net Naj planinska koča 2018 
je sodelovalo 158 slovenskih koč, 
v novi kategoriji 29 visokogorskih 
koč, glasovalci pa so oddali 45 ti-
soč glasov. Z nazivom naj planin-
ska koča se lahko že tretjič pohvali 
Valvasorjev dom pod Stolom.
LEPŠEGA PRIZNANJA SI NE BI 
MOGEL ŽELETI
Kočo na Klemenči jami (1.208 
m. n. v.) upravlja Planinsko društvo 
Solčava. Njen oskrbnik je že sedem 
let Rado Novak. Navdušen je po-
vedal, da je ta izbor za njih ogrom-
na pohvala po toliko letih dela in 
truda ter dodal: »Poleg tega je to 
ena boljših promocij, glede na to, 
da naša koča ni na Slovenski pla-
ninski poti in je zato manj obiska-
na.« Meni, da je to prednost, saj se 
lahko posveti vsakemu gostu.
NA PRVEM MESTU SO GOSTJE
»Vsak, ki pride sem prvič, ima 
nekaj časa le odprte oči in usta, 
potem pa začne govoriti in si kaj 
naroči,« je dejal Novak. Po nje-
govem mora biti oskrbnik predan 
delu z dušo in telesom in na prvo 
mesto vedno postaviti goste. Poleg 
dobre postrežbe in urejenosti koče 
pomaga k uspehu tudi dostopnost, 
urejene poti in urejena okolica ko-
če, promocija v dolini ter sodelova-
nje s planinskim društvom.
IZBRANE KOČE POZITIVEN ZGLED 
ZA OSTALE
Podpredsednik planinske zve-
ze Miro Eržen je po končani akci-
ji povedal, da so izbrane koče pozi-
tiven zgled za ostale. V vseh kočah 
želijo tako odnos do obiskovalcev 
kot oskrbo dvigniti na višjo kako-
vostno raven.
Igor Solar
45.000 glasov 
so oddali glasovalci v akciji 
Planinske zveze Slovenije in 
Siol.net.
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018 9
Organizacije
LUČKI PLANINCI POD RADUHO OBELEŽILI 40 LET OD POSTAVITVE KOČE IN 65-LETNICO DRUŠTVA
Koča na Loki priključena na električno omrežje
Leta 1978 so predali namenu sedanjo Kočo na Loki, ki je skozi 
štiri desetletja postala prepoznavna in priljubljena planinska 
postojanka.
Kočo so nedavno priključili na javno električno omrežje in ga ob tej 
priliki uradno predali namenu.
Drugo septembrsko soboto so 
lučki planinci pri Koči na Loki pod 
Raduho obeležili štiri desetletja od 
njene postavitve. Spomnili so se 
spoštljivih 65 let od ustanovitve 
društva in predstavili nov logotip. 
Nedavno so postojanko priključili 
na javno električno omrežje in ga ob 
tej priliki uradno predali namenu.
KOČA PRIKLJUČENA NA 
ELEKTRIČNO OMREŽJE
Za dragoceno pridobitev ima po 
besedah predsednika društva Mir-
ka Pečovnika največ zaslug Obči-
na Luče in občinski svet. Na obči-
ni so prisluhnili njihovi želji po ele-
ktrifikaciji in jo s pomočjo donator-
jev uspešno izvedli.
PODELILI PRIZNANJA
Na slavju sta bila prisotna tu-
di podpredsednik PZS Roman Po-
nebšek in predsednica Savinjske-
ga meddruštvenega odbora pla-
ninskih društev Manja Rajh. Za-
služnim planincem so za njihov 
doprinos pri razvoju planinstva v 
Lučah podelili priznanja.
OB 65-LETNICI OBSTOJA 
PREDSTAVILI LOGOTIP DRUŠTVA
Leta 1953 je bilo ustanovljeno 
Planinsko društvo Luče-Solčava s 
sedežem v Solčavi. Tri leta pozne-
je je PD Luče postalo samostojno 
društvo. Ob 65-letnici so predsta-
vili logotip društva, katerega os-
nova je planinska markacija in v 
njej prepoznavni simboli planin-
stva in območja: cvet planike, sil-
hueta Raduhe in linije, ki ponazar-
jajo Savinjo.
KOČO TRIKRAT UNIČILI OGNJENI 
ZUBLJI
Zgodovina planinske postojan-
ke sega v leto 1903, ko je prvo kočo 
zgradila ljubljanska nadškofija. Ta 
je med 1. svetovno vojno pogorela. 
Žalostna zgodba se je ponovila v 2. 
svetovni vojni, ko je bila požgana. 
Leta 1975 so kočo domači planinci 
temeljito prenovili, a je že nasled-
nje leto ponovno pogorela do tal. 
Prizadevni Lučani so potrebovali 
samo dve leti, da so leta 1978 pre-
dali namenu sedanjo Kočo na Lo-
ki, ki je skozi štiri desetletja posta-
la prepoznavna in priljubljena pla-
ninska postojanka.
Tekst in foto: Franjo Atelšek
FESTIVAL POHODNIŠTVA SOLČAVA
Poti premagovali s kočijo, kolesom ali peš 
Tisti, ki radi spoznavajo zdravilne rastline, so se podali do Fidovega 
gaja in prisluhnili zgodbam o zdravilcu Vidu Strgarju – Fidu. 
(Fotodokumentacija MŠ)
Prvi septembrski teden so na 
Solčavskem organizirali Festi-
val pohodništva in kolesarje-
nja. Dogodek so pripravili različ-
ni ponudniki turističnih storitev. 
Udeleženci so ob vožnji s kole-
si ali z vodenimi sprehodi spoz-
navali lepote tega dela Sloveni-
je ali ob jogi meditirali v neokr-
njeni naravi. 
ZA VSAKOGAR NEKAJ
Tako so se sprehodili ali s ko-
čijo popeljali po Logarski dolini. 
Ob vodniku so se malo bolj drzni 
povzpeli na Klemenčo jamo. Lju-
bitelji kolesarjenja so se podali po 
panoramski cesti in na razglednih 
točkah spoznavali različne zname-
nitosti. 
STALNI RAZSTAVI
Tisti, ki radi spoznavajo zdra-
vilne rastline, so se podali do Fi-
dovega gaja in prisluhnili zgod-
bam o zdravilcu Vidu Strgarju – Fi-
du. Kako v tem delu doline skrbi-
jo za ohranjanje in predstavlja-
nje kulturno-zgodovinske dedišči-
ne Solčavskega, pa je bilo moč raz-
brati tudi v stalnih razstavah Po-
točka zijalka in Zdravje bolnikov, ki 
so si jih obiskovalci lahko ogledali 
brezplačno. 
DOGODKI TUDI ZA NAJMLAJŠE
V Pravljičnem gozdu Na Razpo-
tju so si najmlajši ogledali juna-
ke pravljic. Ob zaključku poti je do 
njih prispel tudi škrat, ki že vrsto let 
tam domuje. Ob njegovih zgodbah 
se je marsikateri kratkohlačnik z 
njim poistovetil in se podal v svet 
domišljije.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018
10
Kultura
PEVSKI SIMPOZIJ NA LJUBNEM OB SAVINJI
»Vodopivci« druženje zaključili s koncertom
Katja Gruber je Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec vodila pet let. (Foto: ŠMS)
Primorski akademski pevski zbor Vinko Vo-
dopivec je letos praznoval 65-letnico. Člani zbo-
ra, ki so pred dvajsetimi leti prepevali pod vod-
stvom Katje Gruber, se kljub temu, da so nji-
hova študentska leta že daleč za njimi, zadnjih 
dvanajst let srečujejo. Druženje so poimenova-
li Simpozij. 
Dan posvetijo prepevanju pesmi, ki so jih pre-
pevali v njihovem obdobju, za zaključek v kraju, 
kjer se dobijo, pripravijo koncert. Letošnje sre-
čanje in koncert na Ljubnem ob Savinji sta obo-
gatili še dve vokalni skupini Tona vokala in Fan-
tje treh vasi, dogodek pa je bil užitek za ljubite-
lje lepega petja.
ZBOROVODKINJA GRUBERJEVA
Katja Gruber je pet let vodila »vodopivce«, kot 
si člani zbora radi rečejo. V njenem obdobju je 
zbor doživel največje uspehe. Še vedno je edina 
zborovodkinja, ki je vodila ta zbor. Z njimi je med 
drugim osvojila srebrno in zlato plaketo na držav-
nem zborovskem tekmovanju Naša Pesem v Ma-
riboru in tretje mesto na evropskem tekmovanju 
za moške zbore v nizozemskem Apeldoornu.
GOSTUJOČI VOKALNI 
ZASEDBI 
Srečanje pevcev so obogatili člani zased-
be Tona vokala in Fantje treh vasi. Dogodek je s 
predstavitvami vseh zasedb povezoval Damjan 
Žvipelj, ki je bil poleg brata Sebastjana in Loj-
zeta Gluka tudi član zbora in se jim je pridružil 
pri prepevanju.
65 LET ZBORA
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec so 
leta 1953 ustanovili primorski študenti v Ljubljani, 
ki jih je družila želja po petju in zabavi. Zboru so 
nadeli ime po enem največjih slovenskih cerkve-
nih in posvetnih skladateljev, Vinku Vodopivcu. 
Prvi dirigent zbora je bil Anton Nanut.
ŠMS
SREČANJE OB DNEVU PISMENOSTI NA PONIKVI
Izvirna povezava slovenske besede, misli in umetnosti 
Goran J. Horvat je posebej za razstavo na Ponikvi izdelal skulpturo, 
ki jo je poimenoval Vzame križ na svoje rame. (Foto: Andraž Špan) 
Na Ponikvi je drugo soboto v 
septembru potekalo srečanje ob 
svetovnem dnevu pismenosti. Do-
godek je bil razdeljen v tri sklope, 
prvi je potekal na Slomškovi do-
mačiji, drugi v cerkvi sv. Martina in 
tretji v osnovni šoli Blaža Kocena. V 
sklopu programa je bila tudi otvo-
ritev razstave likovnih del Gorana J. 
Horvata iz Nizke. 
STUDEN O SLOMŠKOVI SKRBI ZA 
OMIKO
Srečanje se je začelo na Slom-
škovi domačiji z uvodnim nagovo-
rom predsednice celjske podružni-
ce Bralnega društva Slovenije dr. 
Tanje Jelenko, program je s pre-
davanjem Slomškova skrb za omi-
ko, moralo in zdravje nadaljeval 
zgodovinar dr. Andrej Studen, di-
jaki Srednje šole za kemijo, elek-
trotehniko in računalništvo Šolske-
ga centra Celje pa so opisali, kako 
danes berejo najstniki. Brina Za-
bukovnik Jerič je predstavila bral-
ne projekte Osrednje knjižnice Ve-
lenje.
GRŽAN O POMEMBNOSTI 
ZBLIŽEVANJA SLOVENCEV
Cerkev sv. Martina je obiskoval-
cem predstavil župnik mag. Alojz 
Kačičnik, v nadaljevanju pa je dr. 
Karel Gržan v navdihujočem na-
stopu izpostavil pomembnost zbli-
ževanja Slovencev. Osrednja pri-
mera njegovega govora – harmo-
nija, ki nastane, ko ubrano zazveni 
več glasov – je bila uvod v nastop 
organistke Petre Bračko in vokal-
ne skupine Amantes. 
HORVAT S 16 SLIKAMI IN 
SKULPTURO 
Dogajanje v cerkvi je zaokrožila 
otvoritev razstave likovnih del sli-
karja, kiparja in grafika Gorana J. 
Horvata. Kustodinja Darja Pov-
še je v predstavitvi orisala avtor-
jev opus in tokrat razstavljena de-
la. Poleg 16 slik iz različnih ciklov, 
se Horvat na Ponikvi predstavlja s 
skulpturo, ki jo je izdelal posebej za 
to priložnost in jo poimenoval Vza-
me križ na svoje rame. Razstava bo 
na ogled do sredine oktobra.
KULTURNA DEDIŠČINA PONIKVE
Udeleženci prireditve so se za ko-
nec odpravili v osnovno šolo, kjer so 
učenci predstavili kulturno dedišči-
no Ponikve; v duhu praznika – sve-
tovnega dneva pismenosti – pa so 
se v svojem nastopu posvetili še eni 
temi – branju. Prireditev na Ponikvi 
je na izviren način povezala sloven-
sko besedo, misel in umetnost. 
Franci Kotnik
8. september 
je mednarodni dan 
pismenosti, ki opozarja na 
to, da je stopnja pismenosti 
v mnogih državah še vedno 
zelo nizka.
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018 11
Kultura
RAZSTAVA O JOHANNU GABRIELU SEIDLU V SOLČAVI
Že pred dvesto leti navdušen nad našimi kraji 
Metod Rosc in dr. Peter Weiss (desno) sta v pogovoru o avstrijskem 
pesniku ugotavljala, katera območja je obiskal, vodja Centra 
Rinka Darja Knez (levo) pa je z Alenko Hren Medved spregovorila o 
nastanku zbornika. (Foto: Marija Šukalo)
V uvodu je obiskovalce pozdravila direktorica Osrednje knjižnice 
Mozirje Petra Širko Poljanšek.
Osrednji knjižnici Celje in Mo-
zirje, Zgodovinsko društvo Celje in 
Center Rinka so pripravili razsta-
vo o Johannu Gabrielu Seidlu. Do-
godek so v petek, 7. septembra, v 
Centru Rinka obogatili s predsta-
vitvijo zbornika in predavanjem o 
pesniku, potopiscu, zgodovinarju 
in šolniku. O zborniku in razstavi 
je spregovorila Alenka Hren Med-
ved, avtorica razstave in urednica 
zbornika, predavanje pa je pripra-
vil dr. Peter Weiss, višji znanstveni 
sodelavec Inštituta za slovenski je-
zik Frana Ramovša. Pozdravne be-
sede je obiskovalcem namenila di-
rektorica mozirske osrednje knji-
žnice Petra Širko Poljanšek. 
OBMOČJE POIMENOVAL 
SPODNJEŠTAJERSKA ŠVICA
Hren Medvedova je predstavila 
avstrijskega pesnika, ki se je pred 
dvesto leti tako navdušil nad kraji 
v zgornjem delu doline, da je ob-
močje poimenoval spodnještajer-
ska Švica. Pesnik je namreč dese-
tletje služboval na celjski gimna-
ziji, kjer je s svojo družino tudi ži-
vel. V svojih proznih delih, znan-
stvenih člankih in pesniških zbir-
kah se je ukvarjal s temami, ki ne-
posredno zadevajo Celje in oko-
lico. Z današnjega zgodovinske-
ga vidika so po besedah avtorice 
razstave zanimivi potopisi, ki go-
vorijo o našem območju, čeprav 
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO STOPINJE
Zanimivo gostovanje na Koroškem
Nasmejanih obrazov na obisku pri koroških prijateljih (Foto: Lidija P.)
Prvi septembrski torek so se čla-
ni KUD STOPinJE podali na obisk na 
Koroško. Gostovanje pri tamkaj-
šnjih literatih sodi v okvir projek-
ta, imenovanega Stopinje prijatelj-
stva. Na ta način so literati sekcije 
Bele stopinje vrnili obisk literarnim 
prijateljem iz Mežiške doline. Ti so 
že bili gostje na literarnem popol-
dnevu v Mozirju.
Najprej je potekalo literarno sre-
čanje v gostilni pri Hobru med Pre-
valjami in Mežico, nato so se naši 
literati kot tudi članici pevske sek-
cije STOPinJ sestri Apšner, poznani 
pod imenom Gmajnice, preselili na 
prizorišče na Poljani, kjer je v pri-
jetnem ambientu starega kozolca 
potekala prireditev Srečanje v ljud-
ski glasbi, plesu, pesmi in besedi.
Nastop na dogodku so pope-
strili z branjem svojih pesmi tudi 
zgornjesavinjski literati, s petjem 
pa duet Gmajnice. Kot je povedala 
predsednica KUD STOPinJE Ivana 
Žvipelj, sta bila srečanje in nastop 
pestra ter zanimiva, prijateljske sti-
ke med obema društvoma pa na-
meravajo še nadaljevati. 
Marija Lebar
30 let 
in več je od tega, kar je dr. 
Peter Weiss objavljal svoje 
razmišljanje o Johannu 
Gabrielu Seidlu v Savinjskih 
novicah.
dajejo zelo subjektiven pogled na 
življenje in običaje ljudi. 
PREDSTAVILI TUDI ZBORNIK O 
SEIDLU
V preteklem letu so pripra-
vili simpozij o Seidlu, na kate-
rem so predstavili izsledke razi-
skave o njegovem življenju v Ce-
lju. Prispevke s simpozija so obja-
vili v zborniku, ki so ga predstavi-
li v Solčavi. V njem so zbrani članki 
številnih avtorjev, ki so preučili pe-
snika z različnih vidikov. V zborni-
ku ga je kot potopisca opisal tudi 
Zgornjesavinjčan Peter Weiss. 
POTOPISI ZAČETKI TURIZMA
O njem in drugih nemškopisočih 
avtorjih v naših krajih je zato spre-
govoril tudi v Solčavi. Poudaril je, 
da so bili potopisi začetki turizma. 
Na tak način so njihovi avtorji na-
še kraje predstavili širši javnosti. Ob 
tem je prebral nekaj prevedenih od-
lomkov iz potopisov po Solčavskem. 
Svoje razmišljanje o avstrijskem pe-
sniku v naših krajih je Weiss obja-
vljal tudi v našem časopisu pred ne-
kaj več kot tremi desetletji. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018
12
Kultura
POD TO GORO ZELENO
Ljudsko petje oživelo v družbi ljudskih godcev
Pevke in pevci društva upokojencev iz Luč so v pesmi obudili stare čase. (Foto: ŠMS)
Javni sklad RS za kulturne dejav-
nosti – Območna izpostava Mozirje 
in Kulturno društvo Radmirje sta v 
nedeljo, 9. septembra, v radmirski 
kulturni dom privabila veliko števi-
lo pevcev, godcev in obiskovalcev. 
Večina pevcev in godcev je bila iz 
Zgornje Savinjske doline, pridružile 
so se jim pevke iz Gaberk in pevci 
s Svetega Štefana iz občine Šmar-
je pri Jelšah. Prireditev Pod to go-
ro zeleno je s predstavitvijo nasto-
pajočih in z zabavnimi prigodami s 
Solčavskega popestril Nejc Slapnik.
TUDI ŠESTGLASNO PETJE 
Največ nastopajočih je bilo iz 
Luč. Pevci in pevke društva upo-
kojencev so zapeli kar tri sklad-
be. Najprej pevke, nato pevci in 
še vsi skupaj. S šestglasnim ljud-
skim petjem so prireditev obogati-
li Ljudski pevci iz Luč, ki so bili tudi 
najštevilnejša zasedba. Robniko-
vi sestri iz Konjskega vrha sta od-
peli stari pesmi, katere ju je nau-
čila še mama, Ljudski godci iz Luč 
pa so odigrali pesmi iz repertoarja, 
starega že veliko let. Iz Solčave so 
na prireditvi zapele Ljudske pevke 
Solčavanke.
»ZA POVRH« SVERJANSKI 
FANTJE
Nastopili sta tudi sestri Apšner, 
poimenovani Gmajnice, ki prav ta-
ko prepevata pesmi iz mladosti. Iz 
Mozirja so nastopili še Štirje prija-
telji. Na harmoniko je zaigral go-
dec Ivan Retko z Ljubnega ob Sa-
vinji, ki se igranja na harmoniko 
naučil sam, največkrat pa je na-
stopal v družbi drugih godcev. 
Redne gostje srečanj so pevke 
Gaberški cvet iz Gaberk pri Šo-
štanju. Nastopili so še Štefanski 
fantje s Svetega Štefana. Za dob-
ro voljo nastopajočih in obisko-
valcev so prireditev sklenili har-
monikarji Sverjanski fantje, ki so 
skupaj z vsemi udeleženci odpe-
li pesem, po kateri prireditev no-
si ime.
ŠMS
ŠMARTNO OB DRETI 
Veselo popoldne je bilo pisano, živahno in zabavno 
10. leto 
zapovrstjo so v Šmartnem ob Dreti 
pripravili urico prijaznega druženja ob 
glasbi in govorjeni besedi.
Pevski prijatelji Fantje treh vasi so pogosti in dobrodošli gostje na prireditvah KD Lipa. 
(Foto: Marija Lebar) 
Kulturno društvo Lipa Šmartno ob Dreti tradici-
onalno prispeva k dogajanju v okviru občinskega 
praznovanja. Tako so tudi letos, tokrat deseto leto 
zapovrstjo, pripravili urico prijaznega druženja ob 
glasbi in govorjeni besedi. Dogodek so poimeno-
vali Veselo popoldne s pevci, godci in literati. Po-
tekal je v nedeljo, 9. septembra, udeležil se ga je 
tudi župan občine Nazarje Matej Pečovnik. Dvora-
no šmarškega gasilskega doma so obiskovalci in 
izvajalci dodobra napolnili ne samo s svojo priso-
tnostjo, pač pa tudi z dobro voljo. 
OB POSKOČNIH VIŽAH SO MARSIKOGA 
ZASRBELE PETE 
Z nastopi so občinstvo razveseljevali pred-
stavniki različnih generacij in zvrsti ljubiteljske-
ga ustvarjanja. Ljudske pevke Lipa, Fantje treh 
vasi, Sončnice, Sestre Lamprečnik so s svojimi 
glasovi in lepimi pesmimi navdušili obiskovalce, 
ki so dvorano napolnili do zadnjega. Med obi-
skovalci sta bila tudi župan Pečovnik in direktor 
občinske uprave Samo Begič. Za instrumental-
ni del je bilo poskrbljeno s kitaro kot spremlja-
vo Sester Lamprečnik in dvema samostojnima 
nastopoma mladih harmonikarjev Amadeja Ko-
lenca in Klemna Lamprečnika.
TOKRAT JE DOBILA BESEDO TUDI LITERATURA
Posebnost tokratnega nastopa je bilo sode-
lovanje članic Kulturnega društva Slap, pred-
stavnic treh generacij ljubiteljskih ustvarjalk. 
Svoje pesmi sta predstavili dve domačinki – 
Ana Remic in Rebeka Cigale ter Šmihelčan-
ka – sicer predsednica KUD Slap Albina Rajter. 
Njihovo izvajanje je pri publiki vzbudilo pozor-
no zanimanje, po besedah predsednice KD Li-
pa Nataše Bele, ki je povezovala prireditev, je 
med društvoma pričakovati še nadaljnje sode-
lovanje. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018 13
Zgodovina in narodopisje
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
Bogata tradicija Turističnega društva 
Mozirje
Malokatero turistično društvo 
v Sloveniji se lahko pohvali s ta-
ko častitljivo starostjo kot mozir-
sko. Leta 1982 je preteklo 90 let, 
odkar so 12. maja 1892 v Mozir-
ju sklenili ustanoviti Olepševalno 
društvo. Ob tej priložnosti je bil v 
Savinjskih novicah objavljen pri-
čujoči članek.
OLEPŠEVALNO DRUŠTVO IZ 
NARODNOSTNIH RAZLOGOV
Pobuda za ustanovitev Olepše-
valnega društva je izhajala iz na-
rodnostnih razlogov, saj so Mozir-
jani organizirali razne oblike zdru-
ževanja zavednih ljudi v boju pro-
ti napadalnemu potujčevanju v tis-
tih časih. Iz zapisov je razvidno, da 
se je za to dejavnost močno zavze-
mal Žiga Laykauf. Povsem verjetno 
je torej, da je bil tudi med ustano-
vitelji društva. 
GOSTILNA »PRI KRONI« PRVI 
TURISTIČNI URAD
Prvi upravni odbor je vodil Alojz 
Goričar, gostilničar in zelo prizade-
ven mozirski tržan. V njegovi go-
stilni »Pri kroni« so imeli nekakšen 
turistični urad. Zbirali so podatke o 
razpoložljivih posteljah v kraju, da-
jali vse vrste pojasnil ter usmerjali 
obiskovalce Mozirja. 
NABIRALNIKI ZA PRISPEVKE 
OLEPŠEVALNI DEJAVNOSTI
Občina je močno pospeševala 
mlado turistično dejavnost v kraju. 
Kot primer lahko navedemo, da so 
v dve glavni gostilni namestili na-
biralnike za prispevke olepševalni 
dejavnosti, pa tudi trški proračun 
ni bil gluh do potreb društva.
KOPALIŠČE OB MOZIRSKI 
STRUGI
Prva večja delovna zmaga je bi-
la postavitev kopališčnih kabin ob 
mozirski strugi, kjer so uredili tudi 
kopališče. Seveda je takšno narav-
no kopališče takrat zelo vleklo. To 
je bilo komaj dve leti po ustanovi-
tvi društva. Leto prej je Žiga Layka-
uf na svoje stroške uredil kosta-
njev gaj onstran Trnave. 
AVSTRIJSKA MINISTRA NA 
DOPUSTU V MOZIRJU
Iz listin, ki so ohranjene, je mo-
goče razbrati, da so v Mozirje kma-
lu privabili številne oddiha željne 
Slovence in Hrvate, pozneje pa tu-
di Srbe. Med uglednimi letoviščar-
ji so Mozirjani lahko pozdravili tu-
di dva avstrijska ministra (Beck in 
Režek), ki sta preživela svoj dopust 
v tem kraju, pa tudi sloviti sloven-
ski slikar Langus je bil prijatelj mir-
nega okolja ob Savinji.
ZASLUGE PESNIKA ŽIGE 
LAYKAUFA
K obveščanju širše javnosti je 
mnogo pripomogel pesnik Žiga 
Laykauf – Lajakov Mozirski, ki je v 
svojih pesmih opeval lepote Mozir-
ja in Gornje Savinjske doline. Pe-
smi so bile objavljene v takratnih 
narodnih časopisih, kot Ljubljan-
ski zvon, Slovenski narod, Domo-
vina itd. Tako je število obiskoval-
cev hitro rastlo, domače društvo 
pa je dobro skrbelo za počutje go-
stov v kraju. 
TENIŠKO IGRIŠČE ŽE LETA 1910
Že leta 1910 so na desnem bregu 
Savinje uredili teniško igrišče, ki je 
pomenilo v takratnem času pravo 
redkost. Pri zasebnikih so poskrbe-
li za prijazen odnos do tujcev, ki je 
vedno znova privabljal obiskoval-
ce. Vse več je bilo znamenitih lju-
di, ki so radi prihajali v ta lep hri-
bovski svet. Velik ljubitelj naravnih 
lepot, avstrijski nadvojvoda Ivan, je 
bil celo dvakrat v Mozirju, vendar le 
za kratek čas. Pa že to je bilo dovolj, 
da se je o kraju govorilo.
TUJSKO PROMETNO DRUŠTVO
Med prvo svetovno vojno je dru-
štvo mirovalo, vendar so njegovi 
člani skrbeli za redno urejanje ko-
pališča. Takoj po vojni, leta 1919, so 
društvo preimenovali v Tujsko pro-
metno društvo, ki se je vključilo v 
Zvezo tujsko prometnih društev 
Slovenije.
AKTIVNA PROMOCIJA
Tega leta so postavili nove kopa-
liške hišice in ob tej priliki pripravi-
li v kopališču slavje, na katerem so 
izbrali najlepšo Mozirjanko. Leto za 
tem so pričeli z objavljanjem ogla-
sov v časnikih in s tiskom letakov. 
Matija Goričar je leta 1932 uredil 
sodobno teniško igrišče ob kopa-
lišču, ki pa je bilo po vojni odstra-
njeno. 
NAVDUŠENI GOSTJE
V tem času se je narodnostni se-
stav obiskovalcev spremenil. Vse 
več je prihajalo Hrvatov in Srbov, 
manj pa Slovencev, ki so takrat ra-
di zahajali na morje. Gostje so bili 
nad lepimi sprehodi v okolico Mo-
zirja navdušeni, posebno so radi 
hodili po Ljubijskem grabnu do iz-
vira Ljubije. Kot posebnost turistič-
ne ponudbe je takrat veljala vožnja 
z lojtrskim vozom po dolini. 
TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE
Da so bili takratni turistični de-
lavci uspešni, kaže podatek, da so 
v letu 1939 našteli kar 4.110 nočitev. 
Druga svetovna vojna je prekinila 
plodno delo društva, vendar so se 
takoj po vojni Mozirjani znova or-
ganizirali in ustanovili Turistično 
društvo Mozirje. Skrbeli so za lep 
videz kraja, prizadevali so si za so-
dobno cesto, ki so jo leta 1954 tu-
di dobili.
VSE VEČ POZORNOSTI 
ZIMSKEMU TURIZMU
Zimskemu turizmu so posveča-
li vse več pozornosti, posebno po 
tem, ko je bil odprt TRC Golte. K te-
mu je pripomogla tudi smučarska 
vlečnica na Brčkem vrhu. Uspehi 
so se videli v splošni olepšavi kra-
ja, vse več je bilo okrašenih ohi-
šnic in nasadov. Mozirje je posta-
jalo vedno lepše in zato ni naklju-
čje, da so v tekmovanjih za najlep-
ši kraj večkrat uspeli.
SPREMENJENA VLOGA DRUŠTVA
Ko se je leta 1969 ustanovila Tu-
ristična zveza Gornje Savinjske do-
line, se je društvo vanjo aktivno vk-
ljučilo. Seveda pa je treba pouda-
riti, da se je marsikaj spremenilo. 
Zasebne sobe so postopoma šte-
vilčno upadle, čeprav je turistično 
društvo skrbelo za kreditiranje teh 
zmogljivosti. S tem se je tudi vloga 
društva spremenila.
NASTANEK SAVINJSKEGA 
GAJA
Turistični delavci so iskali širše 
obeležje za svoje delo in porodila 
se je zamisel o ureditvi zapušče-
ne gmajne ob Savinji. Prav Turistič-
no društvo Mozirje ima pri tem lev-
ji delež. Nastal je Savinjski gaj, ki je 
ponesel daleč v svet dober glas o 
Mozirju in njegovih ljudeh. 
ORGANIZIRANOST PO SEKCIJAH
V prilagajanju potrebam se je 
društvo usmerilo v razne dejavno-
sti po sekcijah. Tako je nastala ze-
lo uspešna sadjarska sekcija, nič 
pa ni zaostajala narodopisna, ki 
je poskrbela za lepo zbirko orodja, 
kmečko hišo in mlin v Savinjskem 
gaju. Konjeniška sekcija je zaradi 
uspešnega dela prerasla v samo-
stojen klub, ki je v določenem ob-
dobju v slovenskem merilu veliko 
pomenil. 
Vožnja z lojtrskimi vozovi je bila nekoč zelo priljubljena. 
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018
14
Ljudje in dogodki
PETRA LAMPREČNIK ZA TRI MESECE V AMERIKO
»V kampu za osebe s posebnimi potrebami se zaveš, 
kaj vse ti je dano«
Pri kipu svobode na otoku Liberty island 
ob ustju reke Hudson v newyorškem 
pristanišču
Po vsakem delovnem terminu sta sledila 
prosta dneva, ki jih je Petra izkoristila za 
potovanja.
Z mislijo, da bi odšla v Ameri-
ko, se je Petra Lamprečnik iz Spo-
dnjih Kraš pričela spogledovati 
pred dvema letoma, zamisel pa je 
postala realnost letošnje poletje. 
Tri mesece je delala v zvezni državi 
New York v kampu za osebe s po-
sebnimi potrebami, saj vse bolj ču-
ti, da bo to tudi njena poklicna pot. 
Zanimivosti in drugačnosti v deželi 
čez lužo ne manjka, a bolj ko se je 
izkušnja bližala koncu, bolj si je Pe-
tra želela vrnitve v domače kraje.
V ISKANJU POKLICNE POTI
Povezala se je s slovensko 
agencijo, ki v Ameriki nudi poči-
tniško delo v gostinstvu in kampih. 
Odločila se je za kamp za osebe s 
posebnimi potrebami in že decem-
bra lani oddala vlogo. V februarju 
so ji sporočili, da je izbrana, nato je 
z njimi opravila intervju, podpisala 
pogodbo in čakala na odhod.
Petra zaključuje študij razredne-
ga pouka, trenutno je absolvent-
ka in v tem času je potovanje laž-
je prilagodila študijskim obvezno-
stim. Lani je mesec dni kot prosto-
voljka preživela na slovenski obali 
z otroki iz socialno ogroženih dru-
žin in z otroki s posebnimi potre-
bami, tako da je nekaj izkušenj na 
tem področju že imela.
»Že takrat sem začutila, da bi to 
delo rada opravljala vse življenje in 
odločitev za delo v Ameriki je bi-
la povezana z mojo prihodnostjo,« 
razloži. V kampu je skoraj tri mese-
ce pridobivala dragocena izkušnje, 
saj razmišlja, da bi svojo izobrazbo 
nadgradila v tej smeri.
PRIDOBIVANJE IZKUŠENJ 
IN NEKAJ POČITNIŠKEGA 
POTEPANJA
Pred začetkom dela v kam-
pu je za en teden odšla v Miami, 
da se privaditi na časovno razli-
ko in angleško govorečo drža-
vo, nato pa v New York v kamp 
Anne, kjer so sledila predava-
nja in praktično usposabljanje. 
V kampu je bilo na voljo pet ter-
minov, namenjenih osebam s po-
sebnimi potrebami, trije za odra-
sle, dva za otroke. Vsak termin je 
trajal enajst dni in v tem času ni 
bilo kaj veliko prostega časa. Z 
delom so pričeli ob sedmih zjut-
raj in končali okrog desetih zve-
čer, vmes je bil enourni odmor in 
še nekajkrat po 10 minut. Po vsa-
Absolventka razrednega pouka Petra Lamprečnik iz Spodnjih Kraš 
je letošnje poletje delala v kampu za osebe s posebnimi potrebami 
v ameriški zvezni državi New York in si v prostem času ogledala del 
Amerike. 
kem terminu sta sledila prosta 
dneva, ki ju je Petra izkoristila za 
potovanja (jezeri George in Tagh-
kanic, Atlantic City in New York 
City). Po končanem delo v kam-
pu si je vzela še teden dni za po-
tovanje in si podrobneje ogleda-
la New York City in Washington.
V AMERIKO BI SE ŠE VRNILA, A 
TAM NE BI OSTALA
»Iz Amerike sem se vrnila boga-
tejša, bogatejša v srcu in v izkuš-
njah,« pravi Petra. Spomni, da se 
velikokrat pritožujemo nad malen-
kostmi, a smo lahko srečni, da ima-
mo dve nogi, dve roki, da si lahko 
sami umijemo zobe, se oblečemo, 
sami sprejemamo odločitve in gre-
mo v trgovino. »Potrebno je ceniti 
vsak trenutek, ki nam je dan in to, 
kar imamo, čeprav se nam včasih 
zdi, da nimamo dovolj, a, ko vidiš 
tiste ljudi, se zaveš, da imaš prav 
vse, le širše je potrebno gledati,« 
še dodaja.
PREIZKUSILA SAMO SEBE
Petra pravi, da je s potovanjem v Ameriko pre-
izkusila samo sebe: »Glede na to, da sem na po-
tovanje odšla sama in v kampu bila edina Slo-
venka, sem vsekakor pridobila na samozavesti 
in na zaupanju sama sebi.«
O Ameriki pa pripoveduje, da je vsaka zvez-
dna država drugačna, ljudje živijo eden mimo 
drugega, ne vzamejo si časa za druženje s so-
sedi, kar je tudi razumljivo, saj živijo v večnad-
stropnih stolpnicah. Hrane pogosto ne priprav-
ljajo doma in večinoma kosilo kupijo kar v trgo-
vinah, od juhe do sladic.
Pravi, da bi se v Ameriko še vrnila, ne pred-
stavlja pa si, da bi tam živela: »Bolj ko se je mo-
je poletje v Ameriki bližalo koncu, bolj sem si 
želela domov. Pogrešala sem zasebnost, nara-
vo naše doline ter seveda družino in čas preži-
vet z njo.«
Barbara Rozoničnik, fotodokumentacija 
Petre Lamprečnik
3 mesece 
je Petra Lamprečnik delala 
v zvezni državi New York v 
kampu za osebe s posebnimi 
potrebami.
Navdušila mesto pod mestom v Celju in degustacija 
piva v Laškem
V tedniku Savinjske novice smo 
organizirali izlet za naročnike ča-
sopisa v Spodnjo Savinjsko doli-
no. Ti so se potovanja po Laškem 
in Celju v soboto, 8. septembra, 
udeležili na osnovi žreba v nagra-
dni igri.
SREČKO PISNIK PREDSTAVIL 
SVOJE INOVACIJE
Druženje so pričeli pred gradom 
Vrbovec v Nazarjah. Na poti je glav-
ni in odgovorni urednik Savinjskih 
novic Franci Kotnik v avtobusu po 
pozdravu in predstavitvi programa 
izleta predstavil inovatorja Srečka 
Pisnika iz Bočne, ki je spregovoril 
o svojih inovacijah.
OGLED LAŠKEGA, PIVOVARNE IN 
MUZEJA
V Laškem so si ogledali mesto, 
pivovarno in muzej. Pri tem so ugo-
tovili, da so delo rok v pivovarni v 
veliki meri zamenjali stroji in ra-
čunalniki. Ob zaključku ogleda je v 
hotelu Thermana sledila degusta-
cija različnih vrst piva. Iz Laškega 
so se podali na Celjsko kočo, kje so 
ob kosilu lahko uživali v pogledu 
na pokrajino pod njimi.
MESTO POD MESTOM ZBUDILO 
ZANIMANJE
Na popoldansko potepanje so 
se podali v knežje mesto. V Pokra-
jinskem muzeju Celja so si ogle-
dali stalni razstavi Celeia – mes-
to pod mestom in Grofje Celjski. 
Slednja govori o vzponu in padcu 
najpomembnejše plemiške rodbi-
ne v obdobju od poznega srednje-
ga veka do današnjih dni na slo-
venskih tleh. Mesto pod mestom 
se razteza na skoraj tisoč kvadra-
tnih metrih površine pod grajskim 
dvoriščem in v kleti Knežjega dvo-
ra. Je največje razstavišče s konzerviranimi in si-
tu ohranjenimi ostanki antične Celeje izpred dva 
tisoč let. Pred zaključkom druženja je sledila ve-
čerja na gradu Komenda v Malteškem hramu na 
Polzeli. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
V Muzeju Laško so spoznali zgodovino kraja. Ob degustaciji piva se je prilegel tudi prigrizek. 
Srečko Pisnik iz Bočne je spregovoril o svojih inovacijah.
Obiskovalci so lahko hodili nad eksponati, 
saj so ti zavarovani s steklenimi tlemi. 
Prilika za skupinsko fotografijo se je 
pokazala po obisku Pokrajinskega 
muzeja Celje. 
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018 15
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018
16
Ljudje in dogodki
VAŠI ČAROBNI VRTOVI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Joštov raj v Šokatu je prostor miru v objemu 
cvetja
Z avgustom smo pričeli z nagra-
dno akcijo, ki smo jo poimenova-
li Vaši čarobni vrtovi v Zgornji Sa-
vinjski dolini. Zavod Stanislava iz 
Gornjega Grada je pobudnik akci-
je in jo pripravlja v sodelovanju s 
Kmetijsko zadrugo Šaleška doli-
na ter Savinjskimi novicami. Vsak 
mesec predstavljamo vrt, ki obse-
ga zelenjavni, sadni in okrasni vrt s 
poudarkom na medonosnih rastli-
nah. Lastniki vrtov, ki jih bomo obi-
skali predstavniki vseh treh orga-
nizacij, bodo prejeli darilo. Akci-
ja bo potekala do avgusta nasled-
njega leta, ko bo v prostorih Zavo-
da Stanislava njen zaključek s po-
delitvijo nagrad. 
DOM SREDI NARAVE
Nada in Josip Jošt sta si v Šo-
katu ustvarila svoj mali košček ra-
ja, ki smo si ga z veseljem ogle-
dali. Mala lesena hišica obdana s 
cvetjem, vrtom in mladimi drevesi 
je zanju dom že devet let, kjer jima 
dela družabo psička Mimi. V Šoka-
tu, v gornjegrajski občini, so že leta 
1962 zgradili 14 vikendov in v ta od 
vrveža odmaknjen kraj so radi za-
hajali turisti. Nakup ene od hišic je 
Joštovima izpolnil njune sanje po 
domu sredi narave, v miru in tišini.
CVETOČI VRT
Po kamnitih stopnicah smo se 
podali pod hišico, kjer je v času na-
šega obiska vse cvetelo in zorelo. 
Številne vrste rož, grmovnic in trav 
so povsem zakrile kamniti zid. Ro-
že so namreč Joškotu, kot ga vsi 
kličejo, v veliko veselje in redno 
dodaja nove in nove sadike. Cve-
toči slamnik, plamenke, kovačnik, 
glicinije, slez in japonska vrtnica 
so le nekatere od cvetic, ki obkro-
žajo dom. Na robu vrta ob poto-
ku Šokatnica so svoj prostor naš-
li oreh, leska, češplja, višnja in figa.
V NAČRTU VISOKE GREDE
Na zelenjavnem vrtu so bili v tis-
tem času krti skoraj bolj aktivni kot 
Joško, zato je že delal načrte za vi-
soke grede, ki bodo poskrbele, da 
bo pridelek večji. Je pa na vrtu še 
vedno rastla solata, paradižnik je 
zorel pokrit pod folijo. Zelišča je do-
miselno nasadil v lončke in jih obe-
sil na leseno ograjo. Tako so ved-
no pripravljena kot dodatek jedem 
ali za čaj. Joško je zadolžen za »zu-
nanje zadeve«, skrbi za vrt in hišo, 
medtem ko je Nadino delo bolj v 
notranjosti hiše.
ŽELELA STA SI ŽIVETI 
ODMAKNJENO
Joštova nista le ena od »viken-
dašev« v Šokatu. Življenje v naravi, 
brez dostopa z avtomobilom do hi-
še in popolni mir je to, kar sta si naj-
bolj želela. Njuna zgodba je, kot je 
povedala Nada, podobna mehiškim 
limonadam s srečnim koncem. Spo-
znala sta se pri desetih letih in priz-
nata, da sta si bila usojena, čeprav 
sta najprej šla vsak svojo pot. A nju-
na srečanja vsakih deset let so jima 
dala vedeti, da si še vedno želita biti 
skupaj. In nekega dne se je zgodilo 
tudi to, kasneje pa ustvarjanje sku-
pnega kotička v Šokatu.
JOŠTOV RAJ RES OBSTAJA
Joško je delal v gostinstvu kot 
vodja kuhinje za slovensko pod-
jetje na Hrvaškem, Nada je bila fi-
nančna direktorica v tekstilni in-
dustriji. Naporno delo in stres v 
službi sta po upokojitvi zamenja-
la za Joštov raj, kot sta poimeno-
vala svoje domovanje. Kot upoko-
jeni kuhar sedaj rad kuha prepros-
te domače jedi, včasih pa je prip-
ravljal razne specialitete, tudi indij-
sko kuhinjo je obvladal. Doma re-
dno peče tudi kruh. Nadina specia-
liteta je sarma, nas je presenetila s 
sladico cimetova fantazija.
LJUBITELJA POTOVANJ
Oba obožujeta naravo in rada po-
tujeta. S sabo vzameta tudi psičko 
Mimi in poti jih vodijo sem in tja po 
Evropi. Pri njiju je vsak dan živah-
no. Joško namreč že načrtuje, ka-
ko bo izdelal letno kuhinjo, obnovil 
to in ono, pa kaj posadil in presadil. 
Večino dela namreč opravi sam, re-
stavrira predmete za dom, vrtnari in 
ravno to je iz hišice, ki sta jo kupila, 
naredilo dom – Joštov raj. 
ŠMS
9
let je, odkar sta si Nada in 
Josip Jošt v Šokatu ustvarila 
svoj mali košček raja.
Sredi cvetja in zelenja se Joško Jošt najbolje počuti. (Foto: ŠMS)
Joštova je z darilom razveselila Kmetijska zadruga Šaleške 
doline. Podarili smo jima tudi izvod Savinjskih novic, v katerih je 
predstavljena akcija Vaši čarobni vrtovi. (Foto: ŠMS)
Mala lesena hišica je obdana s cvetjem, vrtom in mladimi drevesi. 
(Foto: ŠMS)
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018 17
Ljudje in dogodki, Iz občin, Oglasi
3. SAVINJA BEER FEST V MOZIRJU
Poleg piva točili tudi gin tonike
Fantje so na festivalu poleg piva pili tudi gin tonik, katerega 
ponudba je bila letošnja novost. (Foto: Benjamin Kanjir)
Na sejmišču v Mozirju se je 8. 
septembra odvil že tretji festival pi-
va oziroma mikro pivovarjev. Orga-
nizatorja prireditve Saša Koren in 
Sašo Slemenšek sta osnovno ide-
jo ponudbe domačih varilcev hme-
ljevega napitka letos nadgradila s 
ponujenim bogatim spektrom gin 
tonikov, ki niso na voljo na trgo-
vskih policah.
DOBER OBISK
Festival piva oziroma predsta-
vitev manjših, predvsem domačih 
varilcev piva, se je med Mozirjani 
in širše dobro prijel. Sobotni popol-
dan je bil zato v marsikateri druži-
9
malih pivovarjev se je 
predstavilo na tretjem 
festivalu piva v Mozirju.
ni v znamenju tega hmeljevega na-
pitka, saj so sejmišče zasedle ce-
le družine, ne zgolj moške družbe. 
RAZISKAVA TRGA 
Obiskovalci so lahko znova 
spoznavali, da na slovenskem trž-
išču niso zgolj dve ali tri vrste slo-
venskega piva, poleg vse večje po-
nudbe tujih velikih pivovarn. Vse 
več je namreč posameznikov ozi-
roma mikro pivovarn, ki izdelujejo 
kvalitetne hmeljeve napitke, zači-
njene z različnimi dodatki. Pred iz-
delavo večjih serij raziskujejo trž-
išče s pomočjo prijateljev, ki oce-
njujejo ponujene okuse. Tako pri-
dejo do optimalnih izdelkov, ki gre-
do nato na trg. Nekateri uspešnejši 
prodrejo na trgovske police, osta-
li pa se v skromnejših začetkih tru-
dijo s promocijo in prodajo tudi na 
podobnih prireditvah, kot je Savi-
nja beer fest.
PRISEGAJO NA MANJŠE ŠTEVILO 
Korenova in Slemenšek se za-
vedata, da za en popoldan prire-
ditve ponudba ne sme biti preveli-
ka, največ tja do deset ponudnikov 
različnih piv. Tako sta letos v goste 
povabila osem domačih varilcev in 
predstavnika iz Avstrije. 
PRVIČ V PONUDBI TUDI GIN 
TONIKI
Organizatorja sta se odločila, da 
prireditev popestrita z novo po-
nudbo. Izkazalo se je, da je bila ide-
ja več kot odlična in med obisko-
valci dobro sprejeta. Gin tonik spa-
da med najbolj priljubljene kok-
tajle in priprava se zdi enostavna. 
Kljub temu pa velja pri pripravi vr-
sta pravil, različni dodatki in recep-
ti, ki naredijo ta napitek res vrhun-
ski. Tako dodelani so bili tudi na fe-
stivalu ponujeni. Obiskovalci, pred-
vsem nežnejšega spola, so z vese-
ljem segali v žep po kupončke, s 
katerimi so plačevali naročeno.
OBISKOVALCI ZAIGRALI NA 
BOBNE
Poleg dobre kapljice je bil v po-
nudbi spremljevalni program. Obi-
skovalci so lahko ob strokovnem 
vodstvu zaigrali na afriške bobne, 
imenovane djembe. Otroci so se 
zabavali na lesenih igralih in s tem 
pustili starše, da so lahko v miru 
srkali napitke in se mastili z dobro-
tami izpod rok mozirskega master 
šefa Jerneja Nejca Goličnika.
Benjamin Kanjir
700 LET OD PODELITVE TRŠKIH PRAVIC MOZIRJU
Dogodek bodo obeležili z 
velikim koncertom
Mozirje v tem letu praznuje 
700-letnico podelitve trških pravic. 
V ta namen se je zgodilo že več pri-
reditev, tudi koncert zgornjesavinj-
skih godbenikov z ansamblom Šta-
jerskih 7 na trgu. Osrednji dogodek 
praznovanja tega jubileja bo ta pe-
tek, ko bo v Športni dvorani Mozir-
je nastopila vrsta glasbenikov, tudi 
ansambel Saša Avsenika.
Večino niti te prireditve je župan 
Ivan Suhoveršnik prepustil v roke vo-
ditelja Francija Podbrežnika. Idej mu 
ne manjka, ob sebi pa je zbral mla-
do ekipo domačinov s predlogi, ka-
ko zadevo speljati. Osrednji nastopa-
joči bodo trije prepoznavni glasbeni-
ki oziroma sestavi. Poleg že omenje-
nega Ansambla Saša Avsenika se bo 
na oder povzpela domačinka Alya in 
člani Ansambla Golte. Za večjo pe-
strost dogodka se bodo s prepeva-
njem predstavili še mešani in moški 
pevski zbor iz Šmihela, Moški pevski 
zbor KD Mozirje, člani Gledališča Mo-
zirskega, Mladinski pevski zbor OŠ 
Mozirje in vrteška mladina.
Benjamin Kanjir
SAŠA REGIJA
Spletna anketa za celostno 
prometno strategijo
Tudi mozirska občina se je pri-
družila evropskemu projektu Pa-
metna dnevna mobilnost (Smart 
Commuting). Z ostalimi občinami 
Savinjsko-šaleške regije priprav-
ljajo regijsko celostno prometno 
strategijo. V ta namen zbirajo po-
datke in želijo pridobiti tudi odgo-
vore občanov na anketo, ki je ob-
javljena na spletni strani http://bit.
ly/smartcomm-anketa.
V fazi analize stanja potrebuje-
jo podatke o potovalnih navadah 
prebivalcev, da bo strategija odraz 
stanja, potreb in želja lokalnega 
prebivalstva. Projekt Smart Com-
muting je v 85 odstotkih sofinan-
ciran iz programa Interreg Srednja 
Evropa.
NM
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018
18
Organizacije
ČEBELARSKA DRUŽINA KOKARJE
Druženje na pikniku in obisk jubilantov
Člani Čebelarske družine Kokarje so se oglasili pri Frideriku Celinšku in Francu Krajnerju, ki 
sta dopolnila častitljivih 80 let. (Fotodokumentacija družine)
Člani Čebelarske družine Kokarje so se na 
Lazah ob koncu preteklega meseca srečali na 
pikniku. Udeležilo se ga je preko 30 čebelar-
jev in njihovih družinskih članov, ki so kljub 
deževnemu dnevu dogodek izkoristili za iz-
menjavo izkušenj o čebelah in delu v čebel-
njaku.
Prav tako v avgustu sta dva njihova člana, 
Franc Krajner iz Dobletine in Friderik Ce-
linšek iz Spodnje Rečice, praznovala visok 
jubilej, 80 let. Oba so obiskali čebelarji ČD 
Kokarje, jima zaželeli zdravja in predali sim-
bolično darilo.
Barbara Rozoničnik
ZGORNJESAVINJSKO MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV MOZIRJE
Na kopalnem izletu v Izoli
Izleta se je udeležilo več kot sto članov društva. (Foto: Ciril M. Sem)
Tudi letos so se na letni kopalni izlet poda-
li člani Zgornjesavinjskega medobčinskega 
društva invalidov Mozirje. Tokrat se je v Izolo od-
peljalo več kot sto njihovih članov. 
Nekateri so se podali v hotel Delfin, kjer so 
si ob kopanju privoščili kosilo. Del skupine se 
je popeljal z ladjo. Morske jedi je za njih pripra-
vil kapitan ladje s svojo posadko. Udeleženci so 
lahko uživali v vožnji in druženju. Ob vrnitvi na 
kopno so si tudi oni privoščili kopanje. 
To ni bila njihova zadnja letošnja aktivnost. 
Čaka jih še martinovanje. Enkrat tedensko čla-
ni lahko obiščejo pisarno društva v Mozirju, kjer 
dobijo vse potrebne informacije, ki jih rabijo.
Marija Šukalo
DRUŠTVO UPOKOJENCEV BOČNA
Jesenski piknik v čudovitem vremenu
Upokojenci so prisluhnili, kaj vse jim bo prineslo brezplačno članstvo v društvu 
Penzion servis. (Foto: ŠMS)
V sredo, 5. septembra, so se v Zagradišču 
zbrali bočki upokojenci na tradicionalnem je-
senskem pikniku. Kar preko osemdeset se jih je 
v prijetnem vremenu zbralo, kar je skoraj polovi-
ca vseh članov društva. Druženje so popestrili z 
družabnimi igrami, med drugim so zabijali žeb-
lje in ugotavljali višino obešenega pršuta. 
Udeležence je pozdravil predsednik društva 
Dani Veršnik, obiskal jih je gornjegrajski žu-
pan Stanko Ogradi. Druženje je bila priložnost 
za predstavitev društva Penzion servis. To bo z 
novim letom povezalo slovenske upokojence, ki 
se bodo v društvo včlanili, in jim z njihovo karti-
co urejalo popuste pri nakupih in tudi možnost 
dela. 
ŠMS
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018 19
Oglasi
Zaupanja vredni ljudje bodo tudi letos 
merili priljubljenost in dosežke športnikov
Ob razgovorih, ki potekajo ob pripravah na 
izbor športnikov leta v naši dolini, smo se lah-
ko prepričali, da je sistem evidentiranja, glaso-
vanja in nominiranja podlaga za končno gla-
sovanje o dobrih in najboljših športnih ekipah, 
posameznikih ter zaslužnih ljudeh s tega pod-
ročja. Kot je dejal vodja komisije in organiza-
tor zaključne prireditve, Ivo Milovanovič, gre 
za kredibilni sistem, ki temelji na principih to-
vrstnih izborov po Sloveniji in kriterijev Športne 
zveze Slovenije. 
Da je mera zaupanja še večja in da gre za 
enakopravno porazdeljen morebitni vpliv lokal-
ne skupnosti, so na svetu županov že prvič potr-
dili zaupanja vreden način na končno ocenjeva-
nje in presojo sedmih predstavnikov iz sedmih 
občin. Na skupnih kolegijih jih koordinira prire-
ditelj in hkrati vodja komisije za izbor najboljših 
športnikov Zgornje Savinjske doline v koledar-
skem letu. 
VSEH SEDEM STROKOVNIH ČLANOV SO 
IMENOVALI ŽUPANJA IN ŽUPANI
Da je komisija dokaj kompatibilna, čeprav to 
ne pomeni povsem enotna pri odločanju, pove 
dejstvo, da se je v prvih dveh letih na svojo že-
ljo izločil le eden član (iz občine Luče). Zamenjal 
ga je drugi na predlog župana. Vsi imenovani so 
dobili zaupnice v svojih okoljih tudi za letošnjo 
ocenjevalno obdobje, ki bo sklenjeno v sredini 
decembra, ko bo zaključeno javno glasovanje. 
Tako so v letošnji komisiji poleg vodje Iva-
na Milovanoviča še Primož Jelšnik iz Nazarij, 
Franjo Pukart z Rečice ob Savinji, Jože Jelen 
iz Mozirja, Rajko Rudnik iz Solčave, Rajko Pin-
tar z Ljubnega, Tomaž Pečovnik iz Luč in To -
mi Stankovič iz Gornjega Grada. V skupini je 
kot tehnično-organizacijski koordinator tudi Vili 
Kranjc kot dodatni član.
DOLŽNOSTI IN PRAVICE ČLANOV PRI 
NOMINIRANJU IN ODLOČANJU 
Člani se srečujejo na mesečnih sestankih, 
predlagajo kandidate in kandidatke za nomina-
cijo ter sodelujejo pri sestavi enotnega sezna-
ma nominirancev, ki je podlaga za javno objavo 
in za glasovanje. Po zaključenem glasovanju na 
spletni strani, ki jo upravlja organizator, in jav-
nem glasovanju v tedniku Savinjske novice so-
delujejo pri končni odločitvi o zmagovalcih v po-
sameznih kategorijah. 
Milovanovič je ob tem povedal, da »gre za iz-
redno strokovno podkovane člane, ki so odlič-
no seznanjeni s športnimi dogajanji v njihovem 
okolju, ne navijaške, prave ambasadorje športa 
v Zgornji Savinjski dolini«. Ne nazadnje so vsi 
dovolj javne in kredibilne osebnosti, vredne za-
upanja, ki so se tako ali drugače že izkazali pri 
svojem delu in športnem poslanstvu. To so s 
predlogi potrdili tudi županja in župani.
KOGA IN KAKO BOSTE IZBIRALI?
Kot že doslej bo tudi tokrat potekalo nomini-
ranje in kasneje glasovanje za športnika, špor-
tnico, športne ekipe, mladega športnika, mlado 
športnico ter prireditelja tekmovanj. Kot doslej 
bodo brez glasovanja iskali in izbrali kandida-
ta(ko) za življenjsko delo na področju športa in 
rekreacije ter mu/ji podelili priznanje. 
Kot prvič v lanskem letu bodo mimo siste-
ma glasovanja predlagali in izbrali športnike in 
športnice za posebne dosežke. Čeprav se lahko 
zdi, da je slednjih še več, kot jih izbere komisi-
ja, bo ostalo pri racionalnem izboru, saj se lahko 
stvari na tem področju hitro spreminjajo oziro-
ma lahko kandidati kakovost in posebne dosež-
ke v naslednjem letu še potrjujejo ali presežejo. 
Ko bodo v Savinjskih novicah in na spletni 
strani www.sportnik-zgs.si objavljene glasovni-
ce, bo ob njih tudi natančno navodilo, kako se 
glasuje, in pojasnilo glede oddaje glasovalnih 
listkov iz časopisa. Že zdaj pa se lahko še bolj 
posvetimo spremljanju dosežkov naših špor-
tnikov tako na družabnih omrežjih, posameznih 
spletnih portalih kot tudi na spletni strani www.
savinjske.com in v tedniku Savinjske novice. 
Tekst in foto: Jože Miklavc
Pokali so narejeni iz lesa. Tako bo tudi na 
decembrski prireditvi, le da bodo drugače 
oblikovani.
Prvo prireditev je popestrila mozirska diva 
Alya.
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018
20
Organizacije, Ljudje in dogodki
ORATORIJ V ŽUPNIJI NAZARJE
Počitniški teden ob spoznavanju Friderika Ireneja Barage
Hvala – udeleženci oratorija so se tako želeli zahvaliti donatorjem, ki so jim pomagali pri 
izvedbi oratorija. Fotografija je posneta z zvonika nazarske cerkve. 
Letošnje poletje so imeli otroci nazarske žu-
pnije priložnost preživeti teden dni v družbi vr-
stnikov ob igrah in spoznavanju življenja ter de-
la škofa in misijonarja Friderika Ireneja Barage. 
ZVEDAVI OTROCI IN PRIZADEVNI 
ANIMATORJI
Skoraj trideset otrok, starih od štiri do tri-
najst let, je bilo med počitnicami teden dni v 
družbi enajstih animatorjev in duhovnega vod-
je p. Andreja Pollaka. Tokratna pomlajena eki-
pa animatorjev, ki so jo sestavljale tudi bodo-
če birmanke, je mladim ob katehezah pripravi-
la vrsto delavnic in drugih aktivnosti, rdeča nit 
vsemu dogajanju pa je bilo življenje Barage, ki 
je deloval v misijonih med Indijanci v Severni 
Ameriki. 
ZANIMIVI GOSTJE, IZLET IN OBISK 
OSTARELIH
Da na oratoriju nikakor ni bilo dolgčas, so 
poskrbeli tudi gostje. Letos jih je obiskal mi-
sijonar frančiškan p. Pepi Lebreht, sledil je 
obisk policista Sebastjana Miklavžine, ki je 
predstavil svoje delo in policijski kombi. Sre-
dina tedna je bila rezervirana za izlet. Odpravi-
li so se do cerkve na Gorici, nato v Kamp Me-
nina na adrenalinske podvige in kopanje. Proti 
koncu tedna so s svojim obiskom razveselili še 
bolne in ostarele.
Kot je povedala animatorka Katja Špende, so 
se na oratorij pripravljali že tekom leta. Na za-
četku počitnic so na pripravah preživeli konec 
tedna, nato so se do oratorija dobivali še ob so-
botah. Hvaležni so p. Andreju za njegovo prip-
ravljenost sodelovati in za prostore v samosta-
nu, ki so jim vedno velikodušno na voljo. 
Barbara Rozoničnik
ŠTEVILČNA UDELEŽBA IN DOBRI REZULTATI NA GASILSKEM TEKMOVANJU
Rečiške ekipe osvojile največ pokalov
Rezultati: 
V organizaciji Gasilske zveze 
Zgornje Savinjske doline in gasil-
skega poveljstva Občine Mozirje je 
8. in 9. septembra potekalo gasil-
sko tekmovanje. V soboto so tek-
movali mladi gasilci, v nedeljo pa 
članske desetine. Mladinci in pi-
onirji so hkrati tekmovali tudi v 3. 
krogu pokalnega tekmovanja sa-
vinjsko-šaleške gasilske regije. 
Največ prvih mest so zasedli pro-
stovoljni gasilci in gasilke z Rečice 
ob Savinji.
ZANIMANJE ZA GASILSTVO JE 
PRI MLADIH ŠE VEDNO VELIKO
Mladinske desetine so tekmova-
le v mokri vaji, razvrščanju in teo-
retičnem delu, kjer so opravljale 
test. Pionirji so se pomerili v vaji z 
vedrovko, v štafeti in razvrščanju. 
Zaradi udeležbe na tekmovanju, ki 
je bilo tretje od štirih v regijskem 
pokalnem tekmovanju, se je zbra-
lo kar 72 ekip. Za mladinske tek-
me so organizatorji pripravili par-
kirišče pri podjetju BSH Hišni apa-
rati v Nazarjah in za pionirje lokaci-
jo na športnih površinah v Mozirju. 
Kot je povedal predsednik zve-
ze Janko Žuntar, je bilo skupaj z 
mentorji, sodniki, starši in navijači 
ter gosti prisotnih preko tisoč ljudi, 
ki so tisti čas imeli v mislih en cilj, 
to je čim boljša uvrstitev. 
VAJE POMEMBEN DEL 
GASILSKEGA USPOSABLJANJA 
»Tekmovanja so del usposa-
bljanja in pripravljenosti gasilskih 
enot. Zadovoljni smo z udeležbo 
desetin kot tudi s celotnim pote-
kom tekmovanja. Nekatera društva 
člani A: 1. Rečica ob Savinji, 2. Rečica ob Savinji A2, 3. Gorica ob Dreti
člani B: 1. Rečica ob Savinji, 2. Gorica ob Dreti, 3. Šmartno ob Dreti
članice B: 1. Gorica ob Dreti, 2. Rečica ob Savinji, 3. Šmartno ob Dreti
starejši gasilci: 1. Rečica ob Savinji, 2. Pobrežje ob Savinji, 
3. Šmartno ob Dreti
mladinci: 1. Rečica ob Savinji, 2. Šmartno ob Dreti, 3. Luče
mladinke: 1. Rečica ob Savinji, 2. Mozirje, 3. Luče
pionirji: 1. Rečica ob Savinji, 2. Šmartno ob Dreti, 3. Mozirje
pionirke: 1. Rečica ob Savinji
morda letos niso imela svojih mla-
dih ekip, a so njihovi pionirji in 
mladinci morda sodelovali pri kako 
drugi gasilski aktivnosti, kot je kviz 
ali orientacija in podobno. Nihanja 
v udeležbi na tekmovanjih so obi-
čajna in večjega osipa v društvih 
ni opaziti,« je bil zadovoljen Žuntar.
Razveseljiva je bila tudi udelež-
ba na tekmovanju za članice, člane 
in starejše gasilce. Tekmovanja se je 
udeležilo 32 desetin. Pomerili so se v 
tridelnem napadu z motorno brizgal-
no, v štafetnem teku in v razvrščanju.
Marija Lebar 
Sodniki merijo čas in pazijo na pravilno izvedbo vaje, zato se je 
vredno potruditi za čim boljši rezultat. (Foto: Marija Lebar)
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018 21
Šport, Oglasi
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC
Žak Mogel drugi in četrti na Norveškem
Žak Mogel (levo) je med 
najmlajšimi tekmovalci v 
celinskem pokalu, a se uspešno 
kosa s konkurenco. Drugo mesto 
je dosegel na prvi tekmi na 
Holmenkollnu.
Na zadnjih dveh tekmah celin-
skega pokala v norveškem Hol-
menkollnu je Žak Mogel dosegel 
drugo in četrto mesto ter dokazal, 
da se razvija v odličnega skakalca. 
17-letnik, član ljubenskega smu-
čarsko skakalnega kluba, je na-
mreč premagal tudi tekmovalce, ki 
nastopajo v svetovnem pokalu. 
Mogel je bil na tekmi edini slo-
venski predstavnik. Na prvi tekmi 
je po dveh odličnih daljavah zao-
stal le za zmagovalcem Avstrijcem 
Philippom Achenwaldom. Na drugi 
tekmi ga je od stopničk ločilo le 0,3 
točke. Mogel v skupnem seštevku 
celinskega pokala zaseda odlično 
tretje mesto.
ŠMS
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Pripravljenost na novo sezono preverjali na prijateljskem turnirju
Prejšnji petek in soboto so v na-
zarskem košarkarskem klubu ob 
prazniku občine Nazarje pripra-
vili močan prijateljski turnir Na-
zarje 2018. Ljubiteljem košarke je 
postregel z zanimivimi dvoboji, 
zmagovalci so postali košarkarji 
Medvod, na drugem mestu je kon-
čal Hrastnik, na tretjem domačini 
in na četrtem Triglav Kranj.
V POLFINALU ZMAGA 
HRASTNIKA IN MEDVOD
Na turnirju so poleg domače so-
delovale ekipe iz 2. slovenske lige: 
Hrastnik, ECE Triglav Kranj in Brinox 
Medvode. V petek, 14. septembra, 
sta bila na sporedu polfinalna ob-
računa. Najprej so na parket sto-
pili Nazarčani in Hrastničani, sta-
ri znanci iz pretekle sezone. Gostu-
joči košarkarji so si odločilno pred-
nost priborili v drugi četrtini. Nazar-
ski so vse moči vpregli v lovljenje 
zaostanka, ki so ga proti koncu tek-
me znižali, za kaj več pa je zmanjka-
lo moči. V finale so se uvrstili košar-
karji iz Hrastnika z rezultatom 66:78. 
Tudi tekma med Kranjčani in 
Medvodčani se je odvijala po po-
dobnem scenariju, boljši pa so bili 
košarkarji iz Medvod 77:63.
NAZARČANI TRETJI, ZMAGA V 
MEDVODE
Polfinale je dal pare sobotnega 
dne. Za tretje mesto sta se pome-
rili ekipi Nazarij in Kranja. Tekma je 
bila zanimiva in izenačena. V konč-
nici so Nazarčani bili bolj zbrani 
in zasluženo zmagali z rezultatom 
76:69. Sledilo je finale za prvo mes-
to, v katerem so v drugem polčasu 
prevladovali Medvodčani in prepri-
čljivo slavili 93:71.
2. OKTOBRA PROTI ZAGORJU
Turnir je pokazal pripravlje-
nost članske ekipa na novo se-
zono, v katero vstopa z »lastnim« 
kadrom, to je mešanico izkuše-
nih igralcev in mladincev. Oboji 
so skrivnosti košarke spoznava-
li v mladinskih selekcijah nazar-
skega kluba. 
Članska ekipa bo prvič na par-
ket stopila 2. oktobra, ko jih v prvi 
tekmi 1. kroga pokala Spar čaka 
gostovanje pri Zagorju. Z Zagorjani 
se bodo pomerili še dvakrat zapo-
red, najprej 9. oktobra na povrat-
nem obračunu pokala in v sobo-
to, 13. oktobra, ko jih bodo gostili v 
prvenstvenem uvodu.
Tekst in foto: Roman Mežnar
Na prvi tekmi turnirja Nazarje 2018, na kateri ni manjkalo 
borbenosti, sta se pomerili ekipi Nazarij in Hrastnika. 
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018
22
Šport
KEGLJAŠKI TURNIR LJUBNO 2018
Svetovna rekorderka Ines Maričić izboljšala rekord kegljišča
678 kegljev 
je Ines Maričić podrla lani v nemškem 
Dettenheimu in s tem dosegla svetovni 
rekord.
Ines Maričić (levo) se je na turnirju pomerila 
z Anito Kure. (Foto: ŠMS)
V gostišču Kegljišče na Ljubnem ob Savi-
nji poteka kegljaški turnir, ki vsako leto privabi 
več eminentnih kegljačev. Med njimi je bila le-
tos že drugič Hrvatica Ines Maričić, nekdanja 
svetovna prvakinja in trenutna svetovna rekor-
derka. Ines že nekaj let živi v Dravogradu. S fan-
tom, dolgoletnim mednarodnim kegljaškim sod-
nikom Mitjem Hudovernikom se rada udeležu-
je turnirjev po Sloveniji. Kegljaški klub Ljubno 
ob Savinji, ki je organizator turnirja, tudi v moški 
konkurenci pričakuje močno udeležbo.
ZA ŠPORT NAVDUŠILA ŠOLARJE
Maričićeva je na Ljubnem suvereno prema-
gala tekmico Anito Kure in dosegla nov rekord 
kegljišča 634 kegljev. S tem rezultatom je izbolj-
šala lanskoletni rekord. Pohvalila je ljubensko 
kegljišče, ki omogoča dobre rezultate. Prav ta-
ko je izrazila zadovoljstvo nad organizatorji tur-
nirja. Sem rada prihaja in z veseljem se bo tur-
nirja še udeležila. 
Pred turnirjem je na povabilo ravnatelja lju-
benske šole mag. Sama Kramerja obiskala šo-
SVETOVNA REKORDERKA IN BIVŠA 
SVETOVNA PRVAKINJA
Zagrebčanka je svoj dom pred leti zame-
njala za Dravograd, kjer se odlično počuti. V 
zadnjem času 30-letnica išče službo, saj se 
od kegljanja, kljub dobrim rezultatom, ne da 
živeti. Zadnja leta nastopa za nemški klub 
SKC Victoria 1947 Bamberg. Med tednom vsa-
kodnevno trenira, ob sobotah nastopa na tek-
mah v Nemčiji. Kegljati je začela pri osmih le-
tih in sčasoma dosegla velike uspehe. Osvoji-
la je številne kolajne na svetovnih prvenstvih, 
od lani je tudi lastnica svetovnega rekorda s 
678 keglji.
ŠMS
larje v podaljšanem bivanju in jim predstavi-
la kegljanje ter spregovorila o svojih uspehih. 
Učenci so bili nad športnico navdušeni in so se 
z njo z veseljem fotografirali in jo prosili za av-
tograme. 
LOKOSTRELSKO TEKMOVANJE NA LAZAH
Družina Robida Reberšak brez konkurence
Najboljši lokostrelci v svojih kategorijah z organizatorji (foto: Blaž Robida)
65 let 
je štel najstarejši in osem najmlajši 
tekmovalec.
Društvo tabornikov Rod Sotočje Nazarje osta-
ja zvesto tradiciji in že vrsto let ob praznovanju 
občinskega praznika pripravi lokostrelsko tek-
movanje. Letošnje druženje tabornikov in dru-
gih ljubiteljev loka in puščice so pripravili na 
svojem tabornem prostoru na Lazah v soboto, 8. 
septembra. Sončno vreme je poskrbelo za šte-
vilčno udeležbo, taborniki pa za nemoten potek 
in varnost na strelišču.
STRELJALA TUDI ŽUPAN IN 
PREDSEDNICA KRAJEVNEGA ODBORA
V uvodu sta pozdravne besede udeležen-
cem namenila predsednica krajevnega odbora 
Kokarje Andreja Zupan in župan občine Nazar-
je Matej Pečovnik ter tekmovalcem zaželela ve-
liko športne sreče. Slednjo sta preizkušala tudi 
sama in s svojimi zadetki v tarčo pristala v zla-
ti sredini.
LOKOSTRELSKA DRUŽINA
Letos so bili brez konkurence v družini Robida 
Reberšak. Na prvem mestu sta namreč pristala 
sestra in brat Anja in Blaž. Z očetom Zvonetom 
so se na prvo mesto uvrstili tudi ekipno. Da velja 
računati tudi na mamo, je z drugim mestom po-
trdila Antonija Reberšak. 
USPEHI OSTALIH
Tretje mesto v ženski kategoriji je pripadlo Pii 
Štober, drugo in tretje mesto v moški kategoriji 
pa Mateju Verbuču in Dejanu Ugovšku. Med eki-
pami so na drugem mestu pristali De best (Vi-
da Jure in Mario Jovičić) in tretjem Ta bulši (Silva 
Umek, Matej Verbuč in Dejan Ugovšek). Najbolj-
ši posamezniki so si prislužili medalje, ekipe pa 
pokale. Te sta jim izročila starešina Zvonka Zak-
rajšek in župan Pečovnik. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018 23
Pisma bralcev, Zahvale, Kronika, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic imajo 
15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep 
kot zvezda na nebu …
                  (Tone Pavček)
ZAHVALA
ob smrti drage mame, taje in tašče
Jožefe SMOLNIKAR
rojene Rup iz Gornjega Grada
3. 3. 1928 - 10. 9. 2018
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v jeseni življenja obiskovali, ji po-
magali in jo imeli radi. Zahvala tudi vsem, ki ste v dneh slovesa bili z 
nami, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam izrekali sožalje in jo 
ob njenem zadnjem slovesu spremljali na poti k počitku. 
Žalujoči hčerka Tanja z možem Petrom in 
vnukinja Petra
•	 SPOR	MED	STANOVALCI
Kokarje: 12. septembra v večernem času je v stanovanjski 
hiši v Kokarjah prišlo do kršitve javnega reda in miru. Do ver-
balnega spora je prišlo med stanovalci. Po opravljeni interven-
ciji in zbiranju obvestil so policisti kršitelju izdan plačilni nalog.
•	 FIZIČNO	OBRAČUNAVAL	V	CENTRU	STAREJŠIH
Gornji Grad: 15. septembra v popoldanskem času so poli-
cisti intervenirali v centru starejših v Gornjem Gradu. Eden iz-
med njihovih varovancev je fizično napadel drugega, zaradi če-
sar so mu policisti izdali plačilni nalog.
•	 PLANINEC	SI	JE	ZLOMIL	GLEŽENJ
Mala Rinka: 16. septembra ob 13.49 si je na poti na Malo Rin-
ko planinec zlomil gleženj. Reševalci GRS Celje, posadka heli-
kopterja Slovenske vojske in dežurna ekipa GRS na Brniku, so 
poškodovanca na kraju oskrbeli in ga s helikopterjem prepelja-
li v UKC Ljubljana.
Zavrnitev zdravstvene obravnave sina Matjaža
V torek, 28. 8. 2018, je štiri letne-
ga sina Matjaža med igro v usta pi-
čila žival. Odpeljala sem ga v Zdra-
vstveni dom Nazarje, kjer je obra-
tovala redna popoldanska zdra-
vstvena ambulanta. Tam sva bila 
s strani medicinske sestre odslov-
ljena in napotena v dežurno ambu-
lanto v Gornji Grad. Ta ista sestra 
me je že enako odslovila pred dve-
ma mesecema z obrazložitvijo, da 
ambulanta ni dežurna ampak re-
dna torkova.
Za vso pomoč smo hvaležni 
strokovnemu osebju gornjegrajske 
ambulante, reševalcem nujne me-
dicinske pomoči Zgornjesavinjske-
ga zdravstvenega doma in sose-
di, ki nama je nudila prevoz iz Kraš 
do Gornjega Grada. Sin je namreč 
vedno bolj zatekal in pričelo se mu 
je dremati, zato si ga sama nisem 
več upala peljati. 
Le z njihovo pomočjo smo še pra-
vočasno prišli do Splošne bolnišni-
ce Celje, kjer je bilo kasneje ugoto-
vljeno, da je šlo za sršenov pik.
Mojca Žlebnik
Rovt 1
3341 Šmartno ob Dreti
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018
24
Za razvedrilo
KO JE TISTIM NA SLIKI IN TISTIM, KI JIH GLEDAJO, LEPO
Udeleženke izleta naročnikov Savinjskih novic na sliki so se imele nadvse lepo na degustaciji 
piva v Laškem. Nazdravljajo z leve: Tatjana Mazej, Natalija Plankl, Nina Zidarn, Tatiana Golob, Hele-
na Kotnik in Cvetka Angioi.
Tatjana: »Kako fino je tu na degustaciji piva!
Natalija: »Ja! In nobenih vinskih mušic!«
Nina: »In kolikor piva spiješ, nič nisi vinjen.«
Tatiana: »Pri izviru je res boljšega okusa.«
Helena: »Stare vrane ne pobirajo črvov blizu brane.« V prevodu: »Žejni itak nismo izbirčni.«
Cvetka: »Dedki so naši stari znali same dobre stvari. Njim ni bilo treba leka, pivo jim bila je 
apoteka.«
Minister Fakin pa opozarja, da zmerno pitje alkohola doprinaša zdravju in državnemu proračunu.
KAKO ZAČETI, NADALJEVATI 
IN KONČATI
Stand up komik Gašper Bergant iz Luč: 
»Da malo pomislim ... Ali naj kaj povem na te-
mo košev za smeti, takih, kot je ta ob meni, ali 
naj ostanem pri živalih. Sicer pa moram raz-
misliti, kaj naj povem Ljubljančanki, ki ne ve, 
kateri del prašiča je govedina.«
(Foto: UK)
(Foto: MŠ)
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018 25
Petek,
21. september
ob 19.00. Športna dvorana Mozirje
Osrednja proslava ob 700-letnici trških pravic
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Delavnica Zakaj je dobro misliti pozitivno?
Sobota,
22. september
ob 9.00. Strelišče v Zagradišču pri Gornjem Gradu
Strelsko tekmovanje za memorial 
Edija Mavriča - Savinjčana
ob 10.00. Mozirski trg
13. likovna kolonija vrtca Mozirje
ob 10.00. Solčava
8. Festival ovčje volne Bicka
ob 13.00. Mozirski gaj
Razglasitev rezultatov za najtežjo bučo
ob 14.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Ilirija (kadeti)
ob 17 .30. Center Rinka Solčava
Odprtje razstave polstenih in volnenih slik
ob 18.00. Slomškova dvorana v Mozirju
Otvoritev delovne razstave Ex tempore Mozirski gaj
ob 18.00. Kulturni dom Radmirje
Ksaverijanski večer
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 39. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Napovednik
Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26.
Napovednik dogodkov
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018
26
Sobota,
22. september
ob 19.00. Kulturni dom Bočna
Gledališka predstava Diagnoza: Fotr!
ob 19.00. Cerkev Marije Snežne v Solčavi
Koncert vokalnega sestava Sončnice
ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji
Koncert Koroškega okteta
Nedelja,
23. september
ob 7 .30. Pri OŠ Ljubno ob Savinji
Pohod na Smrekovec
ob 8.00. Solčava
Prigon in zbiranje plemenskih jagnjic
ob 9.30. Šmartno ob Dreti
Trim kolesarjenje
ob 10.00. Dom na Smrekovcu
Prireditev 2. Dan Smrekovca
ob 10.00. Športni park v Mozirju
Nogometna tekma ND Mozirje : Šoštanj 
(ml. dečki)
ob 10.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Drava Ptuj 
(st. pionirji)
ob 10.00. Solčava
Tržnica volnenih izdelkov in mesnih dobrot iz 
ovčetine
ob 11.15. Solčava
Modna revija ročno polstenih in volnenih oblačil 
ter obutev
ob 12.00. Šmartno ob Dreti, Račnek
Športno in družabno srečanje
ob 12.30. Solčava
Prikaz striženja, sortiranja, mikanja, predenja in 
odbire volne
ob 13.15. Solčava
Prodaja plemenskih jagnjic
ob 16.30. Solčava
Prikaz priprave mesa jagnjetine
Torek,
25. september
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka 
ob 17 .30. Muzej Vrbovec Nazarje
Otvoritev razstave del in izdelkov članov 
TD Nazarje
ob 18.00. Dom kulture Nazarje
Prireditev Z roko v roki že 30 let – TD Nazarje
ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predavanje Sožitje v družini
Sreda,
26. september
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji 
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Brezplačna svetovalnica za demenco
Četrtek,
27 . september
ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Delavnica Meditirajmo skupaj
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25.
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
ŽIVALI – PRODAM
Prodamo prašiče, težke od 100 do 
160 kg; gsm 031/832-520.
Prašiče, najboljše mesne pasme, 
za dopitanje na večjo težo, Fišar, 
Tabor; gsm 041/619-372.
Prodam burske koze – samec in 7 
koz samic; gsm 070/830-525.
Prodam 3 bikce sr; gsm 051/429-
829.
Prodam teden dni starega bik-
ca sivca, cena po dogovoru; gsm 
068/616-311.
Prodam teličko limuzin, staro 7 dni; 
gsm, 031/805-832.
Prodam bikca, starega teden dni; 
gsm 041/783-572.
Prodam 2 mladi ovci, mesni tip, za 
zakol ali za nadaljnjo rejo, možnost 
prevoza; gsm 070/870-321.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke, bikce nad 100 kg; 
gsm 031/533-745.
DRUGO – KUPIM
Kupim traktorje štore, zetor, univer-
zal ter ostale traktorje v dobrem ali 
slabem stanju; gsm 030/419-790.
Kupim lesen sod, 600-litrski, dobro 
ohranjen; gsm 041/216-648.
Prodam cepilec na sveder in pri-
kolico za manjši traktor – ugodno; 
gsm 041/783-448.
Traktor in ostalo kmetijsko meha-
nizacijo kupim; gsm 041/259-810.
Kupim stiskalnico za sadje od 50 
do 100 l; gsm 070/439-445.
Kupim hrastove deske; gsm 
031/800-852.
DRUGO – PRODAM
Prodamo otroško kolo schwinn ti-
gress, 12 col, modre barve. Cena 30 
eur; gsm 051/357-753.
Prodam lupinico cybex vijolične 
barve + isofix nastavek, zelo kva-
litetna in lepo ohranjena. Cena 90 
eur; gsm 051/357-753.
Prodamo jabolka za prešanje; gsm 
031/815-238.
Prodam mlin za sadje, 2 lesena so-
da hrast 130 in 150 l; gsm 031/256-
334.
Hruške in jabolka stare sorte, ne-
škropljene in hrastov sod prodam; 
gsm 041/650-151.
Prodam meso polovico telice, eko-
loške reje; gsm 051/335-751.
Prodam okusna jabolka (0,5 evra/
kg) z ekološke kmetije v Šmihelu; 
gsm 031/387- 183.
Jabolčni sok, pasteriziran, iz doma-
čih neškropljenih jabolk, pakiran 
po 10 l, prodam; gsm 031/344-791.
Prodam gajbice za sadje; gsm 
031/800-852.
DRUGO – PODARIM
Brezplačno podarim sadje v zame-
no za jabolčnik; gsm 041/411-922.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam lepo opremlje-
no garsonjero v 1. nadstropju blo-
ka v kraju Ljubno ob Savinji; gsm 
070/777-281.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Savinjske novice št. 38, 21. september 2018 27
Čestitke, Oglasi
Smučanje na Golteh je vedno 
zabavno in zdaj še posebej 
ugodno
Čeprav nas poletje še vedno raz-
veseljuje, se na Golteh že priprav-
ljajo na zimsko sezono, ki bo tu, kot 
bi mignil! Prihajajoče sezone se 
nadvse veselijo in se nadejajo, da 
bo takšna kot prejšnja (2017/18), ki 
je trajala kar 16 dni več kot sezona 
pred njo (126 dni), v njej pa je smu-
čišče Golte obiskalo kar 68.196 
smučarjev, to je približno 20 od-
stotkov več kot v sezoni 2016/17 . 
KAR ZA 12 KILOMETROV 
SMUČARSKIH PROG
Tudi v letošnji zimski sezoni bo-
do v gorskem resortu Golte smu-
čarje navduševali z odlično prip-
ravljenimi smučarskimi proga-
mi (na Golteh jih je kar za 12 kilo-
metrov), bogatimi spremljevalnimi 
aktivnostmi in okusnimi domačimi 
specialitetami. In ker se smučišče 
nahaja v vaši neposredni bližini, je 
razlogov več kot dovolj, da si – sku-
paj s svojimi domačimi, prijatelji in 
znanci – privoščite odlično smuko.
PREDPRODAJA VOZOVNIC
Da bo slednja še ugodna, so na 
Golteh v septembru pripravili pri-
vlačno predprodajno akcijo, ki 
velja vse do 30. septembra 2018. 
Smučarske vozovnice lahko kupi-
te v septembru po kar 20-odstotni 
nižji ceni. Izbirate lahko med tipi 
vozovnic, ki vam najbolj ustrezajo, 
in sicer dnevnimi, urnimi, večdnev-
nimi ali družinskimi vozovnica-
mi. Predprodaja vozovnic poteka v 
spletni trgovini na naslovu https://
skipass.golte.si/.
ZA »ZAMUDNIKE« PREDPRODAJA 
TUDI OKTOBRA IN NOVEMBRA 
Vozovnice si lahko zagotovite 
tudi na blagajni v Žekovcu, na spo-
dnji postaji nihalke, ki v septembru 
obratuje od petka do nedelje od 8. 
do 16. ure. Na recepciji hotela Gol-
te je nakup smučarskih vozovnic 
po akcijski ceni mogoč vsak dan v 
septembru. Za »zamudnike« se bo 
predprodaja nadaljevala tudi okto-
bra in novembra, s 15-odstotnimi 
popusti na smučarske vozovnice. 
Na Golteh vam zaposleni družno 
želijo radosten september. Preživi-
te ga s svojimi najdražjimi. Če pa 
vam čas dopušča, jih le obiščite na 
1.410 metrih.
PR
Ljudje in dogodki, Oglasi