Politični pregled.
Občni  zbor  ^Slovenskega   političnega   društva*.
— „Slovensko politično društvo" je imelo v Maribori dne 22. m m. v čitalnični dvorani svoj občni zbor. Predsedoval je državni poslanec dr. Gregorec, ki je društvu naznanil enoglasni sklep slovensko - štajerskih deželnih poslancev, da ne grejo nazaj v štajerski deželni zbor, ki se je snidel 28. m. m. Društvo je z burnimi klici „živili!" pozdravljalo ta sklep, ki pač ne more biti drugačen, dokler nam Nemci v Gradci ne priznavajo nobenih narodnih pravic. O političnem stanju je govoril g. dr. Gregorec in razložil položaj naš v bodoči nagodbi z ogersko kraljevino ter naglašal, da morajo Ogri v prihodnje več plačevati, ko so do sedaj plačevali k skupnim državnim potrebam. Kajti Ogri so v dobi dua'izma obogateli, drugo cesarstvo je obožalo Ogri laže in boljše svoje pridelke prodajajo, ko mi. Naše vino, naše zrnje, naše svinje in živina ne gredo v denar, ker nam škoduje na dobro Ogrom večinoma skoz Reko dovažano italijansko vino, ogersko žito in ogerska živina. Glede razmerja slovenskih državnih poslancev med seboj je bila sprejeta od g dr Rosine iz Ljutomera nasveto vana resolucija, da naj vsi slovenski državni poslanci postopajo skupno za koristi našega naroda in naj porabijo svoj upliv v to, da bodo poslovali državni uradi, posebno tudi politične oblasti (okrajna glavarstva) tako, da jim bode mogoče zaupati. Novi odbor društvu se je izvolil takole: predsednik, preč. g. dr. Gregorec, državni poslanec; odborniki: preČ. gg. kanonika dr. Križanič in dr. Mlakar, potem gg. dr. Radey, prof. Robič, dr. Glančnik, vsi v Mariboru, dr. Jurtela v Šmarju pri Jelšah, dr. Sernec, dr Dečko in Dragotin Hribar, urednik „Domovine" v Celju; namestniki: gg. F. Korošec in dr. J. Glaser v Mariboru, notar L Baš v Celji. Pri konstituiranji odbora je bil izbran podpredsednikom, g. dr. Radev, blagajnikom gosp prof in poslanec Robič, tajnikom pa Dragotin Hribar v Celju. Po nasvetu g dr. Jurtele izrekla se je zahvala slovenskim časnikom za branitev naših pravic Gg. L Baš in dr. Pipuš sta prosila društvenike, naj se vsak v svojem delokrogu poteguje za dejansko izvrševanje ravnopravnosti pri uradih, da se odpravi postopanje nekaterih državnih uradnikov, ki ne smatrajo pripadnosti k slovenski politično-narodni stranki ravno tako upravičene kakor glede nemške stranke.
Baron Morsev je že dolgo hrepenel po ministerskem sedežu. Kakor sedaj pove neki štajerski konservativni list, se je že za koalicijske vlade govorilo o tem v klubu, da bi Morsev poljedelski minister postal. Kako da iz tega ni bilo nič, ne vemo. Morda grof Hohenwart ni dovolj odločno se potegoval na višjih mestih zanj. Ko pa še pri premeni vlade ni
postal minister, je pa kar gledal, kako bi napravil kak razpor mej konservativci. Tako je vsled njegovih intrig se konservativni klub razcepil. Pomagal mu je pa Dipauli, ki tudi oči-vidno hrepeni po ministerskem sedežu, ali pa vsaj po vodstvu konservativne stranke.
Najvišji dvor. —    Cesar dobiva od naše državne polovice 4,650.000 gld. —   Dvorna pisarna bo stala prihodnje leto 156.360 gld ; naša   polovica da tudi polovico, t. j. 78.180 gld.
Državni zbor. — Za gosposko zbornico je preraču-njeno 42 532 gld. Poslanska zbornica 586 607 gld. Skupne potrebščine obeh zbornic 101.955 gld Za delegacijo 16 055 gld Nadzorovalna komisija državnih dolgov bo stala 9793 gld. Konečno okrašenje drŽavnozborskega poslopja (največ kipov) bo stalo 60 000 gld. Zadnji obrok za zidanje delegacijskega poslopja v Budimpešti 116 000 gld. Skupaj vse 932 982 gld., več od lani za 46.630 gld.
Deželni zbori. — V soboto so se otvorili deželni zbori kranjski, goriški štajerski, češki, moravski, šleški, gaiiški in dolenjeavstrijski V dolenjeavstrijskem deželnem zboru so proti-semitje že prvi dan začeli hudo borbo proti vladi zaradi po-trjenja volitve poslanca nekdanjih predkrajev. Volitev se je vršila po dosedanjem volilnem redu, protisemitje so pa trdili, da bi se bilo moralo z dopolnilno volitvijo počakati, dokler deželni zbor primerno premeni volil ii red, ker po zjedinjenju predkrajev z Dunaja ni dotičnega volilnega okraja. Protisemitje bi radi s tem dru°e stranke in vlado prisilili, da se sklene jim ugoden nov volilni red Brez njih se namreč nov volilni red za dolenjeavstrijski deželni zbor skleniti ne more ker brez njih ni potrebne dvetretjinske večine, skleniti se pa nov volilni red mora, ker se drugače volitve v nekdanjih prtdkrajih vršiti ne morejo. Ko je pa vlada z razpisom volitve pokazala, da po njenem mnenju se lahko še voli po poprejšnjem volilnem redu, dokler se novi ne sklene, so pa jezni, ker vidijo, da sebi ugodnega volilnega reda ne bodo mogli izsiliti. V drugi seji so pa spravili v razgovor nepotrjenje dunajskega župana in so pri tej priliki zaganjali se v dolenjeavstrijskega namestnika in ministerskega predsednika. Prvemu so očitali, da je inozemec in da inozenmci še nikdar niso nič dobrega storili za Avstrijo. Dr. Lueger je pa stresel vso jezo nad grofom Badenijem in se zlasti izpodtikal, da Avstrijo vlada Poljak Dr Lueger menda misli, da imajo le Nemci pravico, da morejo biti ministri, če bodo krščanski socijalisti tako govorili, zgubiti morajo zaupanje vseh avstrijskih Slovanov. — V češkem deželnem zboru so Mladočehi izjavili, da namestnika nečejo več poslušati, ker ima preveč na vesti in je preveč škodoval češkemu narodu, in so ostavili deželno dvorano, ko je jel govoriti. V drugi seji je dr. Herold zopet izjavil, da s Thunom ne marajo imeti ničesa opraviti. Če on zares ljubi domovino, naj odstopi. — V štajerski dežeini zbor ni Slovencev. — V gališkem deželnem zboru je namestnik izjavil, da se bode vlada ozirala na Eusine, a demonstracij pa ne bode nobenih trpela S temi besedami je namestnik izrekel nevoljo, da so Rusini bili poslali deputacijo na Dunaj.
Ogerski dvorni maršal. — Cesar je grota Ludovika Apponvija imenoval za ogerskega dvornega maršala. To dostojanstvo je novo. Ogerski dvorni maršal bode pripadal k skupnemu dvornemu osobstvu in bode vodil v Budimpeštu dvorne slavnosti in vsprejeme. Ogri zmatrajo to za neko pridobitev. Novi dvorni maršal bode imel tudi cesarju predlagati imenovanje dvornih kapelanov. Imenovanje ogerskih dvornih zalaga-teljev pa ne bode spadalo v njegovo področje, temveč bode v tem oziru stavilo kroni predloge ogersko trgovsko ministerstvo.
Ogerski učni minister je izdal neki ukaz, po katerem se bode ženskam dovolilo študirati na medicinski in na filozo-fični fakulteti ogerskih vseučilišč. Ženske se bodo izobraževale pred vsem   za otroške in ženske   zdravnice in pa za učiteljice
3
na višjih dekliških šolah in ženskih učiteljiščih. Profesorice na medecinskih gimnazijah in realkah ne bodo mogle postati.
Nemčija. — Nemški socijalisti se pripravljajo na občen štrajk, katerega nameravajo uprizoriti bodočo pomlad. V ta namen se razpošiljajo razni oklici in se nabira denar. Za štrajk upajo pridobiti tudi železničarje. Prav dolgo pa ta štrajk vsejedno ne bo mogel trpeti, ker neverjetno je, da bi mogli sedaj toliko denarja nabrati, da bi shajali ž njim vsaj par tednov. Taka množica ljudij porabi mnogo in če ne bodo delali, kje naj bi vzeli.
Rusija. — Za kronanje ruske carske dvojice, ki bo maja meseca v Moskvi, se vrše velikanske priprave. Ministerstvo notranjih del, ki vodi priprave, povabilo bo k tej slavnosti zastopnike plemstva, mest, trgov in raznih stanov. Po pripravah soditi, biti carjevo kronanje velikanska slavnost za Eusijo.
Bolgarija. — Dočim se v Bolgariji v kratkem pričakuje prestop prestolonaslednika k pravosla\ju, so se zadnji čas pojavila neka nasprotstva mej knezom in veČino sobranja. Kneza razni listi močno napadajo. Vladni listi pa so jako nespretni v zagovarjanju. To in tudi prestop sina k pravoslavju ni povšeči knezu Ferdinandu. Njegovo prizadevanje je odstraniti s krmila rusofilsko stranko, ki ne kaže dovolj spoštovanja do vladarja
v
Španija. — Zadnja poročila vedo povedati, da se Spanjcem zadnji čas nekoliko bolje godi na Kubi. Španjske čete so baje zadnje dni parkrat zmagale vstaske čete in te zapodile v gorovje. Veliko ni iti na ta za Španijo ugodna poročila, ker skušnja uči, da so bili dosedaj v celem le vstaši zmagovalni in da so Španjce nebrojnokrat v velikanske zadrege spravili. — Preiskave glede sleparij pri mestnem magistratu madridskem se nadaljujejo. Zapletenih je v sleparije več mestnih odbornikov. Ker imajo ti za prijatelje več sodnikov, so poslednji hoteli stvar potlačiti. Časopisje zahteva, da se proti sodnikom uvede preiskava. Mej tem, ko monarhistična stranka preobrača take kozolce, se republikanska stranka utrjuje in te sleparije za se izkorišča.
Turčija. — Razmere v Turčiji so še vedno neizmerne. Dočim prihajajo iz vseh delov države poročila o nemirih in pobojih evropske velevlasti in napovedujejo sultanu obroke, do katerih mora poskrbeti za mir, nima sultan nobenega človeka na svoji strani, kateri bi mu pomagal v tej zadregi. Mesto, da bi turški dostojanstveniki tekmovali v tem, kako urediti razmere in narediti mir, si mej seboj intrigujejo, vsak za svoj žep skrbi in odločno vsake reforme odklanjajo. Onega, ki bi pokazal dobro voljo, odstranijo! Pri takih razmerah bodo pač le evropske velevlasti morale odločneje vmes poseči.