GNAUKSVEJTA CÜGLE REDLI STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 12. marca 2009 • Leto XIX, št. 11 ARCUSFEST – narodnostni gledališki festival Letos je biu narodnostni V toj veseloigri postavi Laci gledališki festival že sedmič Kovač »krivo« gledalo pred prirejen v gledališči Thá demokracijo. V ednoj vesi lia v Budimpešti. Festival, se pripravlajo na volitve, ka steroga organizira Javni do nauvoga župana zbirali. sklad za narodne in etnične Dobro bi bilau biti župan, manjšine na Madžarskem, tau vejta ešče dvej sausedici je držo od 26. februara do 6. tö, zatok napravita kampa marciuša. njo, narod (Vinko pa Djan- Cil festivala je, da bi manj ko) se pa ta obrača, gde več šinsko gledališko ustvarjal dobi, gde se ma bole splača. nost notapokazo večinsko- Ja, če je prej demokracija, mi narodi. Letos se je od 13 te vsakši leko kandidira, manjšin notapokazalo 11, vsakši se leko glasi pa dela, tau so bili Bolgari, Grki, Hr ka šče. Naj bi se pa na konci vati, Poljaki, Nemci, Romi, svejt z glave nazaj na peté Romuni, Srbi, Slovaki, Slo postavo, v zaključki čüjemo, venci pa Ukrajinci. Špilali ka je prej demokracija takš so 18 predstav v 11 gezikaj. na kak voda v potoki. Če Predstave so se dojobrnile pomalek staupimo v njau, na vogrsko rejč tö. Med na čista ostane, če pa skačemo stopajočimi so bila profe v njau, mautna grata. sionalna gledališča (vekše festival. Mi, ništrni peštarski Za Porabske Slovence pravi manjšine) pa amaterske Slovenci, smo igro že vidli, jo, ka smo gostoljubni. Tau gledališke skupine. dapa zatok smo dun tak so pokazali Števanovčani Nas Slovence je zastopala mislili, ka če »naši« pridejo tö. Na konci igre so publiki gledališka skupina »Veseli špilat, se nam šika tam biti. ponidili domanjo palinko pajdaši« iz Števanovec, steri Pa zatok tö, ka se vsigdar pa medico. Doma so spekli so že petkrat bili na tom fes dobro čütimo, če pridejo špi-trno fanjske fanke. Tak smo tivali. Špilali so 1. marciuša, lat iz Porabja, iz naši vesnic. se pa po konci igra ešče nota so pokazali veseloi- Zvün nas je prišlo ešče dosta malo pogučavali pa drüžili. gro Volitve, stero je napiso drugi, vogrski gledalcov tö, Žirija in voditeli festivala so pa notanavčo števanovski prišli so pa predstavniki slo-v petek, 6. marciuša ocenili, školnik Laci Kovač. venskoga veleposlaništva, sto kak je špilo, med ama- Dvorana Novoga študio med njimi začasna odprav-terji so dobile štiri skupine na v gledališči Thália se je nica poslov Ksenija Škrilec – med njimi Števanovčarge cejlak napunila, navzoče pa konzul Blaž Masle. Pred-tö – v svojoj kategoriji po je pozdravo programski stavo si je pogledno referent sebno priznanje žirije, ba vodja ARCUSFESTA András na glavnem oddelku za kreni kipec. Frigyesi, ki je med drugim manjšine Martin Išpanović, pravo, ka je razveseljivo, ka pa predstavniki Javnoga Irena Pavlič so se Slovenci pá zglasili na sklada so tö tam bili. 2 Signal – letni zbornik štajerskih Slovencev KAR JE MARSIKJE SAMOUMEVNO, JE NA ŠTAJERSKEM - ŠE - NEURESNIČLJIVO Signal, ki ga izdaja Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko, tudi z letnikom zima 2008/2009, nadaljuje natis vsebinsko pomembnih tekstov različnih vsebin. Je dosledno dvojezična publikacija, njegova urednika sta Mihael Petrovič in Suzanne Weitlaner, ki sta v spremni besedi poudarila, da je bilo leto 2008 v znamenju dveh pomembnih jubilejev: Kulturno društvo je počastilo dvajsetletnico ustanovitve in uspešnega dela, Pavlova hiša v Potrni pa deseto obletnico obnove. »V zadnjih letih sta bila v ospredju vključitev Pavlove hiše v obmejno področje z regionalno povezavo in internacionalizacija sporeda. Pri določanju položaja Pavlove hiše smo morali imeti v mislih poleg širokega spektra področij vedno tudi novo geopolitično usmeritev avstrijske Štajerske in Slovenije.« Zlasti pomenljiv iz spremne besede je poudarek: »Dolgotrajni boj za pravice manjšin in kulturnopolitične odločitve, ki so zavezane evropskemu liberalnemu duhu, so simbolično vidne na naši letošnji naslovnici. Kar je v drugih državah z demokratično-političnega vidika samoumevnost in privlačnost za tržno gospodarstvo in turizem, pomeni na Štajerskem dolgoleten boj, ko gre za postavitev dvojezičnih kažipotov, ki naj bi kazali pot do Pavlove hiše.Ta primer kaže seveda smer našega kulturnega ustvarjanja: stopati čez kamne spotike je za nas izziv, seveda pa povzroča tudi veselje!« Signal je obsežna publikacija s tristo stranmi tekstov in dodatkom Društveno leto 2008 v slikah. O usodi prisilne delavke v prvem članku piše študentka graške univerze Nika Mahne. Opisuje pretresljivo zgodbo svoje babice, rojene v Krškem, ki je drugo svetovno vojno preživela v Nemčiji. Številne pomembne informacije in podatke preberemo v razpravi Regija raznolikosti. Mihaela Strapatsas in Waltraud Soiser sta opravili anketo o avstrijsko-slovenskih aktivnostih na šolah avstrijske Štajerske iz obmejne regije. Anketa je bila izvedena na avstrijskih šolah v štirih obmejnih regijah avstrijske Štajerske, ki mejijo na Slovenijo. Cilj je bil ugotoviti, ali imajo na šolah avstrijsko-slovenske aktivnosti in kakšne so njihove izkušnje. Zanimivi so odgovori na vprašanje, kje so razlogi za projektna partnerstva. Najpogostejši odgovor je: kulturne aktivnosti, zanimanje za Slovenijo in slovensko kulturo, izdelovanje skupnih produktov in skupna priprava prireditev. V razpravi je niz tehtnih spoznanj, pomembnih predvsem za nadaljnje raziskovanje. Ernestine Scheucher, učiteljica iz Lipnice, predstavlja utrip v počitniškem jezikovnem tednu v Piranu. Kako je bilo z učenci na Dunaju in v Fiesi opisujeta Maria Hirz in Brigitte Wutej. Sonja Novak Lukanovič predstavlja raziskavo Percepcija kulturne in jezikovne raznolikosti v obmejnih območjih – stališča in znanje jezika soseda v obmejnih področjih. V raziskavo so bili vključeni učenci in starši iz izbranih sedmih šol v Novi Gorici in Gorici; Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu/Avstrijski Radgoni ter Lendavi in Monoštru. Nekaj poudarkov iz zaključka: »S podrobnejšo analizo rezultatov ob rabi specifičnih statističnih metod smo zaznali razlike vprašanih glede na posamezno šolo in ovrednotili najrazličnejše povezave jezika in kulture v obmejnem prostoru. Ugotovili smo, da razlike med šolami obstajajo predvsem v oceni znanja jezika sosednje države, v stališčih do posameznih jezikov pa ni statističnih odstopanj... Rezultati so pokazali močno povezavo jezika in ekonomije, kjer znanje jezika drugega predstavlja pomemben, celo osnovni element za uspešno poslovno sodelovanje v obmejnem področju.« Vsekakor eden nosilnih tekstov Signala. Mati – Domovina – Bog, Žen-ski princip v slovenski nacio- Narodni park Ôrség ima nov logotip Za Őrség in Porabje je najbolj značilno, da na tem območju živi kakih 120 vrst metuljev, je povedal na tiskovni konferenci prejšnji teden ravnatelj Narodnega parka Őrség Ferenc Márkus. Prav zato je dal park narediti nov logotip, kajti v prejšnjem je bil veliki ali divji petelin (siketfajd, Tetrao urogallus), ta žival pa že več desetletij ne živi na tem območju. Čeprav so se zavedali, da je zamenjava dalj časa uporabljanih simbolov zmeraj tvegana, so se po zbiranju informacij odločili za razpis, s katerim so zbrali ideje, kaj naj bi vseboval nov logotip, gobe (jurčke), vaški zvonik ali metulja. Strokovnjaki so se odločili za metulja, in sicer za močvirskega modrina (védett sötét hangyaboglárka, M. nausithous) kot ogroženo vrsto. Ena od največjih evropskih populacij tega metulja živi prav na območju parka. Novi logotip je izoblikoval grafik iz Soprona Balázs Szegedi, je pa tudi oblikovno bolj enostaven, kot je bil prejšnji, ta je namreč le dvobarven (zelenobeli), medtem ko je bil prejšnji sestavljen iz deset barv. MS nalni ideologiji na Koroškem, je čustven razmislek Tine Bahovec: »Krščanska slovenska mati! Tvoja dolžnost je, da svoje otroke naučiš slovenskega jezika. In nauči jih tudi ta jezik ljubiti, spoštovati in mu zvestobo ohraniti! Družina naj bo prva slovenska šola, čitalnica, koncertna dvorana in oder.« Vera Klopčič piše o znanstvenem posvetu, ki je bil leta 2007 v Murski Soboti, Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah. (Zbornik s simpozija so predstavili v Ljubljani 27. februarja). Franc Kuzmič predstavlja dva skoraj neznana rojaka: »Iz takoimenovanega Radgonskega kota izhaja več vidnih osebnosti, tudi iz slovenskih vrst, a kaj ko je spomin nanje skoraj v celoti zbledel. Od časa do časa ga moramo torej osvežiti. Tokrat se bomo spomnili dveh, pesnika Andreja Gutmana in stenografa Ivana Vinkoviča.« Isti avtor piše tudi o Murski Soboti skozi čas. Gábor Ruda iz Budimpešte piše o Srednjeveških cerkvah na severnem Madžarskem; o novi arhitekturi v Sloveniji razmišlja arhitekt in novinar Fabian Wallmüller: »Dejansko je bila arhitektura tista, ki se ni pustila ujeti v meje države«. August Jost, Richarda Kölbl in Franc Mally pišejo o pomenu Avstrijsko-slovenske trgovinske zbornice: »Gospodarsko sodelovanje med državami in regijami je v času globalizacije vedno pomembnejše in pravzaprav nujno, prav tako pomembno pa je tudi poznavanje gospodarskih značilnosti posameznih trgov.« Z vprašanjem, Ali Evropska unija koristi etničnim manjšinam, se na primeru koroških Slovencev pri projektih Interreg IIIA, ukvarjata Martina Kert in Gerhard Karl Lieb. Prikrito grobišče Maribor – Tezenski gozd, obširno opisuje Mitja Ferenc. Mirjam Polzer-Srienz je avtorica članka Pluralizem in koroški Slovenci v kontekstu politične participacije; prispevek o rdečih sencah – nostalgiji po socializmu kot elementu kulturnega pluralizma v slovenski tranziciji je napisal Mitja Velikonja iz Ljubljane. V zadnjem tekstu Joachim Hainzel predstavlja razstavo Z divana v sedlo, ki je bila v Pavlovi hiši. Ernest Ružič Porabje, 12. marca 2009 3 Kelko narodov, telko šeg – 7 Vsjakij svogo ščastja kovalj V naši novinaj leko dosta štete o tom, kak so živeli, kakše šege majo pa ka gnesnaden delajo Slovenci na Vogrskom. V rosagi pa geste dvanajset drügi manjšin, štere so fejst ovaške od nas, majo ovaške šege, zgodovino, vöro pa gezik. V vsikšoj nauvoj številki Vam zatau na kratki nutpokažemo edno od tej manjšin. črnim ali radečim cvörnom. Nosili so šöbare (škornje), šterim je naus kumas stau ali črejvle s kauže pa drejvine skaurdje. Ukrajinci so zvekšoga po lesaj živeli, bili so pravi majstri lesá. Stejne, streje pa eške pločnik (járda) so tö iz lesa redili. Delali so s kaužo tö, štero so klačili z rokauv. Ženske so tkale, oprvin so bole graubi tekstil redile za šifte, sledik so že fajne stolnjeke tö delale. Iz vune so štrikale šapke pa štrümfe. Dosta moškov se je spravlalo z lončarstvom, v vekši varašaj so cügle tö žga li. Kovače so v vsikšoj vesi za veuko držali, redili so železne pa lesene table, štere so v stari cajtaj tukli, gde je zvonauv nej bilau. Küjali so alkoholno piti, takzvano medico, štero so redili z meda v vsikšom varaši. Pivo so tö küjali, pa radi pili. Med Ukrajinci so fejst lübléne pravlice ali detinske pripovejsti. Ranč tak majo pravlice o stvarinaj, kak drügi evropski narodi. Domanje stvarine (maček, kokaut) so v tej pripovejstaj simpatične, spejvajo, plešejo, padašivajo pa korijo se – ranč tak kak mlajši. Divdje stvarine (vuk, medved) si krale odebérajo, se bijejo, so nevoškene, nepoštene – ranč tak kak vözraščeni lidgé. Gestejo pravlice, štere gučijo o čalejraj pa čalarijaj, ništerne pripovejsti pa pripovejdajo o pravici pa krivici. Ništerne pesmi so si Ukrajinci vözbrodili prva, kak so kristjani gratali. Te so spejvali med delom, iz nji so gratale zimske kolede (betlehemske pesmi), ščedrivke (te pesmi zovejo lidi, aj darüjejo srmakom), pa pesmi na Ivanovo. Na den Janeza Krstitela uni ranč tak skačejo prejk ognja med spejvanjom pa plesom. Na den svetoga Andraža v no-vembri pridejo vküper mlajši v ednoj vekšoj iži. Spečejo trdi vrtanek, šteroga z žnaurov na plafon obesijo. Takzvano kale-to (vrtanek) skrb ma gospaud Kaletinski. Mlajši skačejo, pa morajo z lampami dosegniti kolač. Kaletinski se nauri redi pa vice pripovejda, mlajši se ne smejo smedjati. Če nekak ne vgrizne v vrtanek, ga Kaletinski zmlati s sajastov šibov. Na den Andraža pa se starejše dekle tö ne smejo smedjati. Vodau morejo nositi v lampaj s stüdenca, gde je čakajo podje pa norije gučijo. Gda se zavolé vodé zberé, spečejo male figice, balabuške, s šterimi dekle šatrivajo. Ništerne ukrajinske ljudske pesmi, ljudske motive leko najdemo v vogrskoj ljudskoj mu ziki tö. Zvekšoga so tau plesi, takzvane kolomijke. Vaugri so več stoletij spejvali njine melodije, štere so do gnes do-bile vogrsko formo. O tem je piso erični vogrski skladatelj (zeneszerző) Béla Bartók, pa gorprišo, ka so vorgske naute od svinjski pasterov gratale iz ukrajinski kolomijk. Bartók je eške pred prvov bojnov odo v Ukrajini, pa gorspiso 80 ukrajinski pesmi, depa knige so iz njé nikdar nej gratale. Takše vogrske naute so tö, štere so samo nauve reči dobile, ovak so sploj gnake z ukrajinskimi (takše so ništerne kozaške pesmi). Zoltán Kodály je pravo, ka edna pesem rejsan te vogrska grata, gda lüstvo svoje reči cüjspiše, pa brodi, ka je nauta njegva. Ukrajinska künja je erična po tom, ka trn dosta je k ednomi gesti cüjvalon, štero se leko kombinéra na vnauge fele forme. K ukrajinskomi boršči je potrejbno dvajsti fele del. Ta župa se ne küja samo, liki go pražiti tö trbej, zavolo toga ma posabni žma. Pri ukrajinskoj künji je dosta nadejvanoga. Žmano pa zdravo gesti so nadejvana kapüsta ali govensko mesau s špekom pa radečov repov (cékla). Z mele pečejo nudline, z mlejka in škipk pa župe, pudinge pa zonke. Leta 1990 je bilau na Vogr skom po statistiki vküper sedemstau Ukrajincov pa Rusinov. Deset lejt kisnej, gda so dvej manjšine že ejkstra vküpšteli, je pri nas živelo kauli pet gezero Ukrajincov. V nedelski šaulaj se leko svoj gezik včijo v Budimpešti, Szegedi, Komáromi pa Várpaloti. K ukrajinski sveti meši leko dejo v Budimpešti, v grškokatoliški cerkvi. Njina državna samouprava dobro vküper dela z matičnov domovinov, na njine prireditve pridejo gostje z Ukrajine, Rovačke, Slovaške pa Romunije tö. -dm »Vsikši človek je svoje sreče kovač,« -so si venak pravili Ukrajinci (ukránok), gda so se napautili s svoje domovine na Vogrsko. Stari papéri pravijo, ka so prvi Ukrajinci na gnešnjo Vogrsko prišli v 12. stoletji iz krajine Galicije, nauve domauve so si najšli na tisti brgaj v županijaj Bereg pa Zemplén, gde je niške drügi nej živo. Paugezero lejt kisnej je dosta Ukrajincov (ali Rutenov) bejžalo z drüge strani Karpatov zavolo lagvi pol-ski gospodarov. V 19. stoletji je iz Galicije dosta lüdi odišlo v Meriko, ništerni pa so si vöodebrali tiste tale avstroogrske monarhije, gde so eške prazne zemlé bilé. Dosta Ukrajincov je odišlo v Vojvodino (Vajdaság), na gnešnjo Rovačko pa eške v Bosnijo tö. Tej so se brž asimilirali, ka so nej svoje šaule pa vönavčene lidi meli. Štirideset procentov ukrajinski mlajšov je nej v šaulo ojdlo, če rejsan je je živelo kauli deset gezero v Pešti. Do leta 1993 so Ukrajinci vküper z Rusini edna manjšina bili, te so je na dvauje vzeli. Prva, kak so Ukrajinci pred več kak gezero lejtami kristjani gratali, so čestili poganjske slovanske bogauve. Med njimi je biu glavni Perun, baug grona. (Tau ime v našoj domanjoj slovenskoj rejči tö najdemo: Parün aj vdari v tebé! ali parünova trava.) Baug sunca je biu Hors, baug ognja Svarog, od vötra pa Stribog. Staro slovansko lüstvo je je čestilo pri potokaj, mlakaj, stüdencaj pa drejvaj. Svoji popov so nej meli, vsikši je sam aldüvo. Ništerne stare šege so se obdržale do gnešnji cajtov: začetek sprtolejtja so svetili s pesmimi (vesnjankami) pa z igrami. Te šege so kisnej zdrüžili s krščanskim vüzmom. Gda so Ukrajinci tihinske gospodare meli, je bila narodna noša simbol naroda. Té gvanti so baročni, fejst so okinčani s čipkami pa ejglanjom. Mlade dekle so svoje vlasé vsigder v dugo kito splele, na glavau so venec z živi rauž djale, z makovoga pa pšeničnoga cvejtja. Na šinjek so si džundž pa zlate peneze obesile. Neoženjene dekle bi nika nej smejle na glavau djati, depa gda je vleti ica bila, vzimi pa mraz, so vacalejge nosle. Ovak so ženske vleti samo dugo bluzo na sebi mele, štera je do gležéna segla pa so go z domanjoga bejloga lena ali konauple naredile. Moški so srajce do kolen meli, golejr je biu zašit s sivim pa Porabje, 12. marca 2009 4 Držinske štorije (8) Vsakša držina ma svojo štorijo, svojo pripovejst, stero največkrat poznajo samo členi držine pa kakšni sausedge, dapa vse oni tö nej. Spomini segajo nazaj največkrat do stari starišov, če so stariške kaj pripovejdali o njij, na živlenje stari starišov pa starišov se pa tisti, steri te zgodbe pripovejdajo, sami tö spominajo. Ema Sukič je zdaj v Sakalauvcaj gorziskala Elzo Kondor (Makoš), po domanje Petjino Böško, stero je živlenjska paut iz male vesi odpelala v velki varaš v Meriki pa nazaj. Mojo mladinstvo pa moja ženitev »Gda sam vö iz šaule prišla, eden moški, ka nam je samo sam se za oké volo nej mogla srpé pa öčke brüso, ka smo te tadala včiti za sobolico, če ležej travo pa trnje kosili. Gda rejsan bi trno rada šivala. Mo-smo v takšno lino prišli, ka je gla sam se s tejm pomiriti pa zadovolna biti, ka me je stari djagar goravzejo, ka sam leko v gauško ojdla delat. Istina, ka je tau tö nevarno bilau, ka gda smo kaj vöčistili pa z öčki sejkali, so vejke vse nasmaj letele. Tak bi se z mojo zdravo okauv tö leko kaj zgodilo. Dapa baugi vala, nigdar nikši problemov nej bilau. Rada sam v gauško delat ojdla, ka so moje padaškinje tö vse tam bile. Tistoga ipa je indrik nikšoga slüža nej bilau. 12 dekel nas je bilau, par oženjeni žensk, pa par moškov. Bijo je grmé trbelo vösekati, je dobro bilau, če so öčki ostri bili. Veseli smo bili, ka smo mladina vküper bili, smo spejvali, ka se je gauška vse trausila od velkoga glasa. Vsikšeféle naute smo spejvali, slovenske, vogrske, ešče ciganske tö. Naš djager je vsigdar pravo: »Veseli sam, gda čüjem, ka spejvate, ar če spejvate, te delate. Liki, gda je vse tijo, te znam, ka delo néde, te počivate ali spite.« Po obedi smo kakšno vöro ali celau dvej počivali, spali. Tisti počinek je trno dobro spadno na friškom lufti. Vse je tijo bilau, samo ftiči so nam lepau spejvali pa füčkali. Gda smo pa znali, ka de djager mogo na drugi den kama titi na kakšen djilejš, pa ga cejli den nede, smo normo en den prva že napravli. Smo pravli, mačka nejga, müši do plesale. Tisti den smo ranč škir nej naprejvzeli. Starejši so nam mladim pripovejdali, kak je za inda svejta bilau, ka se je kaj godilo, mi smo je pa z lampami pa očami poslüšali, ranč nej z vüjami. Sprtolejt pa vleta je fanj bilau, liki djeseni, gda so deževni dnevi prišli, te smo včásin tak mokri bili kak mački. Delala je z nami edna ciganjska ženska, ona nam je vsigdar velki ogen nalagala, pri tistom smo se potem kaj posišili. Smo pa vsikšeféle hejce tö delali. Gnauk je bila edna zima, ka skurok nej bilau snega. Če je kaj priletejlo, tisto se je odtupilo od sunca. Februara smo tö delali pa djager je tö z nami bijo. Nika smo se hejcali, gda je gnauk samo moškom pravo: »Steri de med vami tak batriven (pogumen), ka se dolarazmeče pa se v potoki v mrzloj vodej skaupa, tisti dobi liter vina pa ma dva dni nede trbelo delat priti.« Moški so si pogučavali, liki ednoma je nej trno vola bila, ka je voda mrzla bila, potok je z dva kraja malo zmrznjeni bijo. Gnauk pa samo moj šaugor naprej staupi pa pravi: »Dva litra vina pa dva dneva nej delati, tau je tö nika. Dja se skaupam.« »Dobro,« je pravo djager. »Dja ti dam dva litra vina.« Šaugor se je začno razmetavati pa züvati do nagoga, kak gda ga je mati porodila, pa je notra skočo v vodau. Z rokami se je brž poplačko pa nazaj vö iz vodé skočo. Mi, mlade dekle smo se smejale pa cvilile, ka smo tak od skrak nagoga moškoga ešče nej vidle. Djager je pošteni bijo, ka ga je brž pokrijo s svojim plaščom, on je pa tak trpeto kak šiba na vodej. Vsikši ma je nikšo coto lüčo, se je zbriso pa se obleko. Hvala baugi, nika ma nej bilau, ešče vozgrivi nej grato. Gda sam 16 lejt stara bila, sam se spoznala z enim mladencom, on je v kosino fabriko ojdo delat, vö se je navčo za šlosara (lakatos). Ojdo je pa igrat v varaško godbo na pihala (fúvószenekar) pa je pleso pri plesnoj skupini. Nas, sakalovske dejkle je tö on včijo plesat, ka smo mele folklorno skupino (néptánccsoport) pri gozdnom gospodarstvi. V dosta mesta so nas pelali plesat, ešče v Somboteli smo tö plesali v hoteli Kovács. Veselo je bilau, tak smo bar malo sveta tö vidli. 1954. leta majuša sva se oženila z mojim lübinom. Meni so starištje tö držali gostüvanje ranč tak kak vsikšoj sestri. Oče so tak pravli, ka nedo razločka delali med nami, sestrami, če so druge mejle gostüvanje, ga moram dja tö meti, ka sam tak nesrečna bila zatau, ka sam okau zgibila.« (se nadaljuje) Zapisala: Ema Sukič Porabje, 12. marca 2009 5 Kdor išče, ta tudi najde službo Velikokrat slišimo, da mladi, ki iščejo prvo zaposlitev, zelo težko najdejo službo. Nekateri pa vendarle imajo to srečo, da takoj po končani srednji šoli ali končanem študiju najdejo svojo prvo službo, kot jo je našla tudi Beata Bajzek z Gornjega Senika. Bea je diplomirala junija lanskega leta iz slovenskega jezika in komunikologije v Univerzitetnem središču Savaria v Sombotelu. »Po končanem študiju sem takoj začela iskati delovno mesto in sem se za tisto, kar mi je bilo všeč, pozanimala in šla na razgovor. Bila sem tudi v Budimpešti na pogovoru. Potem sem slišala, da imajo na uradu župana tukaj v Monoštru prosto delovno mesto. Vprašala sem, kakšno delo je to, sem šla na razgovor in sem s tretjim novembrom začela delati pri civilni zaščiti,« razlaga Bea. Po njenem mnenju ni tako težko najti službe, namreč kdor išče, bo že kaj našel. • Bea, rekla si, da si bila na razgovoru celo v Budimpešti. To pomeni, da bi se bila pripravljena preseliti tudi v bolj oddaljene kraje, če v tej okolici ne bi našla službe? »Ja, če bi našla kaj zanimivega ali dobrega, bi potem premislila in bi po vsej verjetnosti šla delat tudi drugam. Vendar mi je zdaj dobro tu v Porabju, saj poleg glavnega delovnega mesta delam še pri televiziji Gotthard, na Gornjem Seniku pa vodim začetni tečaj slovenskega jezika za madžarske učitelje in starše.« • To se pravi, da kljub temu, da ne delaš v svoji stroki, se vseeno lahko ukvarjaš s tistimi stvarmi, ki si jih študirala. »Ja, in to me zelo veseli. Televizija Gotthard ima vsak torek dnevnik, zato ob vikendih ali občasno tudi ob delavnikih zvečer, ko je kakšen dogodek, grem snemat in delam reportaže. Poleg tega vsak četrtek učim slovenski jezik madžarske učitelje in starše na Gornjem Seniku.« • Kako je prišlo do ideje za ta tečaj? »To se je začelo tako, da se je svetovalka za porabsko šolstvo Valerija Perger pogovarjala z učitelji, da na Gornjem Seniku že četrto leto poteka dvojezični pouk in bi bilo dobro, če bi tudi madžarski učitelji kaj znali slovensko. Zato je predlagala, da se začne tečaj kar na Seniku, in me povabila, da ga izvajam. Javilo se je tudi pet staršev, pred dvema tednoma pa se je našemu tečaju pridružila tudi vzgojiteljica iz vrtca. Tečaj imamo vsak četrtek od pete do pol sedme ure in bo trajal do konca maja. Moram povedati, da so udeleženci zelo pridni. Pripravljajo se na vsako uro, se naučijo nove besede. Le dvojina, sklanjatev in izgovorjava jim delajo nekaj preglavic.« • Kaj pa delaš pri civilni zaščiti, katere so tvoje naloge? Visoko priznanje za stavbo wellness kopališča v Monoštru Terme St. Gotthard Spa in Predsednik komisije za do-Wellness v Monoštru so na delitev nagrad za dosežke v koncu lanskega leta dobile gradbeništvu László Somogyi najvišjo nagrado za dosežke v je povedal, da je komisija sogradbeništvu, ki so jo sloves-glasno dodelila monoštrskeno predali v petek, 6. marca v mu kopališču nagrado v kastavbi kopališča. Nagrado za tegoriji športni in rekreacijski leto 2008 je monoštrskemu objekti. Zahvalil se je vsem, ki termalnemu parku dodelila so sodelovali pri gradnji ko12-članska komisija. pališča na kakršenkoli način. Na podelitvi nagrade je nav-Tudi župan Monoštra Tibor zoče pozdravil generalni di-Viniczay je nagovoril navzorektor Gotthard-Term d.o.o., če, in je bil mnenja, da je nadr. Sándor Gömbös, ki je do-loga gradbenikov ustvarjanje godek opredelil kot praznični vrednot, in to za monoštrsko dan za mesto. V svojem govo-wellness kopališče vsekakor ru je poudaril, da je Monoš-velja. Župan je izrazil veselje, ter izbral pravo pot, ko se je da si je mesto zaslužilo najodločil za pospeševanje turiz-večje priznanje sodobnega ma, kopališče pa je označil za madžarskega gradbeništva. »vodilno ladjo«, okrog katere Wellness kopališče v Monošse lahko gradijo hoteli. Prvi tru je načrtoval Ottó Viczencz hotel s štirimi zvezdicami, ki (AEDIS Studio d.o.o., Pécs), bo s kopališčem povezan s gradnjo pa je izvajalo Splošno hodnikom, se bo za domače gradbeno podjetje Zalske žuin tuje turiste odprl na začet-panije (ZÁÉV). ku poletja. Nikoletta Vajda »Moje naloge so, da ko imamo kakšen sestanek, moram pisati poročila, potem vsak petek do desete ure moramo napisati zapisnik o tem, kaj smo delali cel teden. Imamo načrte civilne zaščite, to moramo vsak mesec pregledati in precizirati. Ko so kakšne vaje civilne zaščite, takrat moramo biti tudi zraven. Ko so pa kakšne izredne okoliščine, takrat moramo zagotoviti bivalni prostor in hrano tistim, ki to potrebujejo.« • Ti je to delo všeč? »Ja, všeč mi je in sem tudi zadovoljna s to službo. Zelo sem pa vesela, da lahko delam pri televiziji, še posebej pa, da lahko učim, četudi samo odrasle, saj sem že od mladih let želela biti pedagoginja.« Nikoletta Vajda Porabje, 12. marca 2009 6 Starci nam pripovejdajo (1) Kak so gnauksvejta cügle redli Gnesden se žaurgamo, kak te so taši velki sto naprajli. zemlau notraklau. Gda je tau vejke, gde so pa kakšno staro so cügle vöžgali, je bilau tak, dosta dela, kak dosta pejnaz Bejo je eden plačani ciglar, napravo, te je z rokauv s tiste kučo razmatavali, tam so pa z ka je vertinja na den dvakrat trbej za edno kučo gorazozi-šteri je tauma mešter bejo. zemle vzejo, kak kolač kröja, tistimi brvami nalagali.« peč kürila, zato je ka dosta dati. Kak je pa te prvin bilau, Najprvin so tau zemlau pre-dvakrat, trikrat tak povalo, • Kak dugo so nalagali? delavcov bilau. Za zajtrik so gda so eške cügle doma redli, kopali tak söjo.« pa je notradjau v tisto ladico. »Tau ne vejm stalno, dapa tau perece davali, té pa kafej ali ka so pri zidanji nücali. Kak se • Vsakša fela zemla je dob-Potejm je ladico dola k stola gvüšno, ka več dni. Odjenj so pa tjöjano vejno. Sto kak je je tau prvin delalo, od tauga ra bejla? vdaro, naj blato dolasede, pa z nej mogli dosiliti, zato ka tisto lado. V desetoj vöri so bejkline de nam pripovejdala Kozau-»Vsakša fela zemla je dobra ednim naužicom je vrkar bla-je tü nej dobro bilau. Tau je ci-davali pa vejno. Obed je melina Mariška to dolavrezo. Te je bejla taša glar že znau, pa tak je nalago, sau bilau, kapüsta pa repa. Za (Marija Kovač) dekla, štera je vkraj nosila, pa kak je trbelo.« večerdjo so dostakrat mlejčno z Otkovec. te sirauve cügle dola na travo • Te ciglar je cejli čas tam kašo tjöjali. Gda so se cügli • Ka je najpr klala.« bejo, dočas so s cüglami de-vörazmrazili, potistim so je vo delo bilau, • Trava se je nej lovila vcuj lali? s talidji, ali če je daleč bilau, če je stoj ram k cüglom? te s kauli skrjej sto zidati? »Nej, zato ka je s pejskom po vozili ta, gde de »Najprvin so tau sipana bila. Tau so vsigdar se ram zido. Gda vözmerili, gde posipavali, pa te so tak na red so s tejm zgotaude ram, potistim dolaklali cügle, naj med nje vili, te so tiste, pa tisto mesto, leko dé. Če je slabo seno cü šteri so pomagagde de se cügeu geu, te so ga obračali.« li, vse vküppozvöžgau. Tau je • Eden den tjelko cüglov so vali, pa so edno edna taša peč naprajli? paradijo držali. bejla, štero so s »Tau stalno ne vejm, dapa Djesti, piti bilau, sirauvimi cügli gvüšno, ka več stau, zato ka metali so se, navösklali, štere do od šeste do šeste so delali.« ganjali so se, vöžgali. Tau me • Kak dugo je seno cügeu? norca so delali sto so tak mejter »Te cügeu je tak tri dni seno. eden z drugoga. ali ešče globše Gda je vöpuseno, te so ga zač- Bilau je tak, ka vöskopali, naj nili vtjüper nositi, pa so te šta če sam nej skrb ico bole drži. Sirauve cügle bejla, samo kamana pa pej-uze klali. Tau so tak klali, ka emo, te so iz ma-so v tau grabo tak klali, ka na sačna nej, zato ka ta je ranc naj potistim ešče cügeu leko kovi bejklinov srejdi je taši tanöl bejo, gde so spadnila, pa se je röjšila. Ka sene, naj luft leko odi med na srejdi mak nalagali. Cügle so tü tak klali, je töj kauli po naši vesi zemla njimi.« vövzeli. Moštji naj med njimi ica ta leko de, bila, ta je vse dobra bejla.« • Velki štauzi so tau bili? so ženske vklapa etak so se te vse lopau vö-• Daleč so kopali tau zem-»Tak dva, tri mejtre visiko so »Nej, gda je sišiti trbelo, te je vdarili, ženske so moškim zažgali. Gda so na ednom kra-lau? sklali, pa so dolapokrili, če je on nej bejo. Pri žganji je pa že lače dolavlačile, tak ka je sploj ji v tanöli začnili nalagati, te »Tau zemlau so kak najbola lagvo vrejmen bilau. Če nej, den nauč tam bejo, dočas so veselo bilau.« so na drugom kraji pa vrkar skrjej vökopali, naj nej trbej te so tau dolapobrali, pa te je se cügli nej vözažgali. Tam pri • Ka mislite, gnesden bi zemlau nasipali, naj ica zna-daleč voziti. Če je stoj kakšni tau tak senilo cejlo leto. Gda je peči je emo napravleno edno prišli pomagat z vesi, če bi utra med cügli ostane. Gda brejg emo, ali če ma je kaj na-žetvo že minaulo, potistim so tašo malo üto. Streja je s šaupi cügle vöžgali? so se na ednom kraji cügli pauti bilau, te je najprvin tisto cügle začnili vküpernositi pa bejla napravlena, spodkar pa »Zdaj ranč lüstva nega, pa že vözažgali, te so tü zasipali zemlau začno tavoziti. Gda so peč zidati. Dva, trdje so zidali slamo emo taprstrejto. On je ranč bi nej prišli pomagat.« zemlau, pa so na drugom kra-začnili cügeu redti, te so tisto drugi so pa vcuj nosili. Dosta dočas tam bejo, ka so se cügli • Kak tau? ji nalagali. Pet, šest taši peči je zemlau prekopali, z vodauv so lüstva nej trbelo, zato ka tam vö nej zažgali. Mi, taši mali »Zato, ka te je lüstvo bola na bilau, gda se je ram zido.« vküper zmejšali, pa so tak kak se je paštjiti nej mogo, kak so mlajši smo se tam pri peči pomauč bilau, pa je bola vör • K taumi je sploj dosta zem-edno testau naprajli. Z noga-zidali peč, tak je trbelo prau-segrejvali, pa smo vsigdar ci-valo. Te so si tak mislili, ka le trbelo, gda so se že začnili mi so klačili, z motikami so to vcujnositi. Tau pomalek glara nutra v üto šli. Mlajši na ma trbej pomagati, zato, ka kreda dejvati? prekapali, dočas ka z motike šlau, zato ka tau so tak klali, glaž skrb mejte, je pravo nam je v nevaula. Moj oče je tak »Že prvo djesen kak bi zidali. zemla dola nej spadnila. Gda kak so se cügli vküpšikali, pa tašoga reda. Zato, ka je v sla-pravo, mlajši pojte, ka tam Kak so čas meli, edni so sami je že dolaspadnila, te je tista naj dim pa ica skauz deta. Na mi emo glaž vina.« cügeu vküpnosijo, tejm trbej delali, edni so zvali pomauč. zemla že dobra bila za cügeu. vrejek so zemlau gorasklali, • Odkec je bejo te ciglar? pomagati, zato ka so v neva-Te je ešče cejla ves vküpprije-Potejm so tau zemlau z talidji če je pa deževno bilau, te pa »Z Ritkarovec je bejo Lovenja-ula. Doma naj ostane delo, vej la, pa so pomagali, če je stoj na tisti velki sto vozili, ka so ešče ponjave. Te ponjave smo kovski. Velke bajüsi je emo, pa tau nas počaka. Tau je razlika, zido. Zemlau so na eden küp ga že gorapostavlanoga meli. vtjüper zdavali, zato ka telko vejn ranč zato so ma Bajöjs kak si je lüstvo te zmišlavalo znosili, pa te je zemla zmrz-V ednom kraji je mešter emo je niške nej emo doma. Gda so gučali. Tistoga reda so ma pa kak gnesden.« nila pa razmalejla. Gda so se pejsek, s šterim je sto posipo, s tejm zgotauvili, potejm so te dva pengöna plačali na den, kreda djali, ka do cügeu redli, pa tiste dvej ladice, kama je peč naložili. Mejterske drve, pa piti pa djesti. Tisti čas, gda Karel Holec Porabje, 12. marca 2009 7 SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNAMLAKA Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi noug go zovejo sraka Črnamlaka. Tou pa zato, ka se najraj drži tam pri Črni mlakaj. Kradne, kradne pa vseposedi, samo naj se njoj prilika pokaže. Tak kak tistoga dneva, gda je najšla… Vrejmen je leko trno lejpo. Vrejmen je leko takšno nej najbole lejpo tö. Leko pa je vrejmen vcejlak lagvo. Tou je za vse ftiče tisto vrejmen, gda se dneve pa dneve lejva dež. Ja, tou je za ftiče trno lagvi čas. Za srake pa najbole. Za srako Črnomlako pa eške bole lagvi čas. Tou pa zato, ka ne more biti gizdava. Ne more lejtati koulivrat pa srakati, se pravi raščati kak sraka. Pa ne more nika čednoga vkradniti, ka bi leko bila eške bole gizdava. Tak leko samo sedi v svojom gnejzdi više Črni mlak pa čaka, naj dež tamine. Depa dež neške pa neške preminouti. Kak naj zdaj pokaže svojo srakino naturo? Nikak ne more tou naprajti! Depa sraka Črnamlaka se ne pisti samo tak doj poglednoti. Nej, tou nikak nej! Dobro, prva dva dneva je čakala, ka se dež stavi. Že na tretji den pa je skur betežna gratala, ka je nej mogla srakati pa biti gizdava. Ja, tou je trno velki beteg gé, gda se sraka ne more vöpokazati. Zato se je začnola koriti na kmične oblake. Začnola se je koriti z njimi, ka eške telko DEŽ PA LI SAMO DEŽ deža majo v sebi. Najprva se je korila bole potiüma. Pa je nika nej pomagalo. Zato je bole zdignola svoj srakasti glas. Tak je že za pou vöre tak na glas raščala, tak na glas srakala, ka se je čülo do Kermedina pa vse do Sobote. Ja, trno se je doj svadila. Pa se je eške bole čülo samo njou, ka so druge srake vcejlak nejme ostanole zavolo dežove nevole. -Ka pa se godi, ka se sraka Črnamlaka tak na glas dere, ka tak rašči, ka se tak na glas mantra srakati, so se spitavale druge srake. -Vej pa v tej dežji gvüšno nej kaj vkradnola? Ja, tak so se spitavale, una pa se je tadale korila z oblakami, dežjom pa s cejlim svejtom. Dež pa se je sipavo tadale. Že se je skur naredila nouč, una pa je raščala tadale. Depa vse gnouk mine pa je tak premino dež tö. Ranč v tisti minuti, gda je že skur nouč bila. Pa je v tejm sraka Črnamlaka gratala vcejlak tiüma. Tak tiüma kak kakši stari grob na krajej groubišča. Drugi den go je prebidilo sunce. Toplo sunce njoj je posišilo perdje. Pa je začnola srakati tak na glas, ka se go je čülo vse od Pešte pa do Lublane. Druge, eške snene srake so se začnole malo čemeriti, ka je tak gor bidi. Vej so se pa postrašile od takšnoga raščanja. Una pa je srakala tadale, kak bi njoj slejdnja vöra žitka prišla. Zato so go srake pitale, ka je gé za baje. -Nikšne baje nejga. Samo tou je gé, ka sam naprajla tou, ka je eške edna sraka nej naprajla. Pa tou ranč edna sraka ne vej naprajti, je bila gizdava kak vse srake na svejti vküper. - Včera večer sam oblakom dež vkradnola. Ste vidli, kak sam ga vkradnola? Tak na glas sam srakala, ka je premino. Na, škem prajti, ka sam ga tak oblakom vkraj vzela. Srake so go samo z debelim gledale. Edne so njoj vörvale, druge pa nej. Pa je tou njoj sploj nej nika brigalo. Tadale je gizdavo raščala pa si brodila, ka je tou istina. Tou, ka je oblakom vkradnola dež. Miki Roš Zveza Slovencev na Madžarskem je v petek, 27. februarja, v Slovenskem domu v Mono štru organizirala tekmovanje iz slovenskega jezika za višje razrede porabskih osnovnošolcev. Kviz je potekal od 8. do 11. ure, vodil pa ga je učitelj števanovske šole Laci Domjan, ki se je odlično izkazal v vlogi »šefa« Senika in Števanovcev so tekmovali v mešanih skupinah, teh je bilo pet. Vsaka skupina si je morala sama izbrati ime, tako so postale naslednje sku-pine: Porabje, Divje mačke, Divje svinje, Jagoda in Vita-mini. Reševale so raznorazne naloge, na primer sestavljale so dialog, ki so ga tudi zaigrale, reševale so križanke računalniku. Tekmovanje so opazovale in skupine točkovale predsednica šolske komisije Erika Glanz, svetovalka za porabsko šolstvo Valerija Perger in referentka Zveze Slovencev Biserka Bajzek. Tekmovanje je potekalo v dobrem vzdušju, učenci so se zabavali, saj so vmes imeli tudi vaje za motivacijo kot na primer družabno igro activity. Na koncu pa so seveda štele le konkretne točke, rezultate je predstavila Valerija Perger. Tretja je postala skupina Porabje, druga pa Vitamini. Prvo mesto je dosegla skupina Divje mačke, katere člani so bili Henrietta Škaper, Petra Lazar, Cintia Soós iz DOŠ Gornji Senik ter Dora Domjan, Angela Ropoš in Robert Grebenar iz DOŠ Števanovci. Vsak udeleženec tekmovanja osnovnih šol Igra s predlogi in Potovanje bo po predhodnih načrtih na z Gor-s črkami. Učencem je bila koncu meseca aprila. nj e g a seveda najbolj všeč vaja na Nikoletta Vajda in tudi na računalniku so bo za sodelovanje povabljen dvojezičnih reševale naloge z naslovom na ekskurzijo v Slovenijo, ki PETEK, 13.03.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 KIM, RIS., 9.35 PISMO, KRATKI FILM, 9.50 ENAJSTA ŠOLA, 10.25 JASNO IN GLASNO, 11.20 TO BO MOJ POKLIC: SLIKOPLESKAR-ČRKOSLIKAR, 11.50 TO BO MOJ POKLIC: ZIDAR, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 VOJNA V ARKTIKI, NEMŠ. DOK. SER., 14.10 ARHITEKT OTON JUGOVEC, DOK. FELJTON, 14.30 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 IZ POPOTNE TORBE: KAMERA, 16.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 MOSTOVI MOJEGA DEDKA, OTR. FILM, 18.35 LOJZEK, RIS.; ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 PETA HIŠA NA LEVI: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU, HUM. NAN., 20.25 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 13.03.1991, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL PETEK, 13.03.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.20 TV PRODAJA, 8.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 9.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 11.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM, 13.15 GLASNIK, 13.40 OPUS, 14.05 BESEDE IN SLIKE, EMERIK BERNARD -MATERADA (1987), 14.15 ČRNO BELI ČASI, 14.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 13.03.1991, 15.00 ŠPORT ŠPAS, 15.30 MINUTE ZA ..., 16.00 ŠTUDENTSKA, 16.25 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 18.55 NOSTALGIJA S PESNIKI, 20.00 ARHITEKTURNA POTEPANJA, ANG. DOK. SER., 20.45 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 21.35 KOVAKOV LABIRINT, ŠP. FILM, 23.20 TO NI TVOJA DOMOVINA, AVSTRAL. FILM, 0.50 SVITANJE, AM. NAD., 1.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 14.03.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 ZAJČEK BINE: OLIMPIJSKE IGRE, LUTK.NAN.; TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., OČARLJIVI AMSTERDAM, OTR. NAD., 9.05 KARO IN LJUBI BOG, AVST. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TRANZISTOR, 13.50 BACEK JON, RIS., 14.00 PISMO, KRATKI FILM, 14.15 RIBOLOV, RIS., 14.20 GOSPOD PRVA VRATA DESNO, FR. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT – ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 MOŽ BREZ OBRAZA, AM. FILM, 22.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.45 HRI-BAR, 23.50 DEADWOOD, AM. NAD., 0.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 14.03.1991, 1.10 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL SOBOTA, 14.03.2009, II. SPORED TVS 6.20 SKOZI ČAS, 6.30 TV PRODAJA, 7.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 14.03.1991, 7.30 POLEMIKA, 8.30 POSEBNA PONUDBA, 8.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 9.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 10.40 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI TEKI 30 KM (Ž), 11.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 12.25 SVE. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 13.40 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: MANCHESTER UNITED -LIVERPOOL, 15.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 17.45 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 18.15 NOGOMETNI MAGAZIN FIFE, 18.45 ŠPORT, 19.55 NOGOMET, TEKMA LIGE TELEKOM: MARIBOR MIK - CM CELJE, 21.50 BLEŠČICA, 22.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.50 DVOJNA SMOLA, AM. FILM, 0.30 INFOKANAL * * * NEDELJA, 15.03.2009, I. SPORED TVS 7.00 TRNOVO ROBIDOVJE, RIS., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 ČAROBNO DREVO, POLJS. NAN., 10.50 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NAGLAS!, 17.20 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 RECI NE!, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 MOTNE PRETEKLOSTI, FR. NAD., 0.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 15.03.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 15.03.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 6.50 SKOZI ČAS, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 15.03.1991, 7.55 GLOBUS, 8.25 MED VALOVI, 8.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 10.30 TRANZISTOR, 11.05 TURBULENCA: ODHOD OTROKA OD DOMA, 11.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, EKIPNA TEKMA (M IN Ž), 13.10 ALPE-DONAVAJADRAN, 13.40 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI SKOKI, 15.40 ROKOMET, TEKMA LIGE MIK: TRIMO -GORENJE, 17.25 KOŠARKA, TEKMA LIGE NLB: UNION OLIMPIJA -ZADAR, 19.15 IZ OČI V OČI: POGOVOR S CHIARO LUBICH, 20.00 ŽIVI!, FR. DOK. SER., 20.50 PODKRALJI, IT. NAD., 21.40 GOVORI Z MANO, ANG. NAD., 22.25 NA UTRIP SRCA: OB 150-LETNICI ROJSTVA RISTA SAVINA (1859-1948), 0.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 16.03.2009, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS. NAN., 9.30 ODDAJA ZA OTROKE, 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 IZ POPOTNE TORBE: KAMERA, 10.40 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.05 JELENK -SVETA GORA STAROVERCEV, DOK. FILM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. DOK. SER., 13.50 NOČ MODRIJANOV, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 SVET PETRA ZAJCA IN PRIJATELJEV, RIS., 16.10 OČARLJIVI AMSTERDAM, OTR. NAD., 16.30 BINE: OLIMPIJSKE IGRE, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.40 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.20 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 16.03.1991, PONOVITEV, 1.10 MRZLOKRVNO ŽIVLJENJE, ANG. SER., 2.00 DNEVNIK, 2.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 16.03.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.10 TV PRODAJA, 11.40 SOBOTNO POPOLDNE, 13.55 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 14.10 SLOVENSKI UTRINKI, 14.40 TV PRODAJA, 15.10 POSEBNA PONUDBA, 15.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 16.03.1991, 15.45 OSMI DAN, 16.30 ALPEDONAVA-JADRAN, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ZIDAR, 18.00 HUMORISTIČNA NANIZANKA, 19.00 DR. WHO, ANG. NAN., 20.00 MRZLOKRVNO ŽIVLJENJE, ANG. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: BEOGRAD, 22.45 POT V MEMPHIS, AM. DOK. FILM, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 17.03.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 ALENA TOMASOVA: LIZIKA, LUTK. IGRA, 9.50 OČARLJIVI AMSTERDAM, OTR. NAD., 10.10 BINE: OLIMPIJSKE IGRE, LUTK. NAN., 10.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.05 MRZLOKRVNO ŽIVLJENJE, ANG. SER., 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 UMETNOST IGRE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 16.15 PROFESOR PUSTOLOVEC, PUSTOLOVCI SPREMINJAJO SVET, 16.30 POTPLATOPIS, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 RIBNIKI, 18.00 KNJIGA MENE BRIGA, 18.20 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 ŠENTILJ - SPIELFIELD, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 MEDIJSKI MOGOTEC MURDOCH, FR. DOK. ODD., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.20 RIBNIKI, 0.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 17.03.1991, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL TOREK, 17.03.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.20 TV PRODAJA, 8.50 NLP, 11.55 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.50 NA LEPŠE, ODDAJA O TURIZMU, 13.20 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.50 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: BEOGRAD, 14.15 BLEŠČICA, 14.45 STUDIO CITY, 15.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 17.03.1991, 16.00 NA OBISKU, 16.30 TV PRODAJA, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN EN SHAO, 19.35 SLOWIND, PIHALNI KVINTET, 20.00 MUZIKAJETO: JUŽNA AMERIKA, MLAD. SER., 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.25 DEDIŠČINA EVROPE, 23.10 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 0.00 TRANZISTOR, 0.35 DEDIŠČINA, ŠVED. FILM, 2.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 18.03.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 9.35 SVET PETRA ZAJCA IN PRIJATELJEV, RIS., 10.00 PROFESOR PUSTOLOVEC, 10.20 POTPLATOPIS, 10.40 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 11.05 KNJIGA MENE BRIGA, 11.25 RIBNIKI, 12.00 ŠENTILJ - SPIELFIELD, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 TINČEK, RIS., 18.40 OZI BU, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 PRAVE ŽENSKE IMAJO OBLINE, AM. FILM, 21.25 GORAN VOJNOVIĆ: DOB’R JE, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 TURBULENCA, 1.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 18.03.1991, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL SREDA, 18.03.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.35 TV PRODAJA, 10.05 SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN EN SHAO, 10.40 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 11.30 SPET DOMA, 13.15 HRI-BAR, 14.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 18.03.1991, 14.40 PRAVA IDEJA!, 15.05 TV PRODAJA, 15.40 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 17.45 ČRNO BELI ČASI, 18.00 HUMORISTIČNA NANIZANKA, 19.05 KMETJE, POLJS. NAD., 20.00 J. MASSENET: MANON, POSNETEK OPERE IZ BERLINA, 22.40 TIBETANSKI MISTERIJ: ČRIMEKUNDAN ALI BREZMADEŽNI, 0.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 19.03.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 RISANKA, 9.40 POD KLOBUKOM, 10.15 MAINA SOFIE IN ISKANJE ZLATEGA JELENA, DAN. NAD., 10.45 TURBULENCA: 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PETA HIŠA NA LEVI: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU, HUM. NAN., 13.45 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.10 RDEČI ALARM, KRATKI FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOLGCAJT, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 STALIN, NEMŠ.DOK. SER., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, MITJA FICKO - PRISTAN I. (2006), 23.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 19.03.1991, 0.10 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL ČETRTEK, 19.03.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.40 TV PRODAJA, 10.15 FINALE SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH, 13.10 GLOBUS, 13.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 19.03.1991, 14.05 ŽIVI!, FR. DOK. SER., 15.00 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. DOK. SER., 15.25 NA LEPŠE, 15.55 EVROPSKI MAGAZIN, 16.25 POMAGAJMO SI, 16.55 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ELEKTROINŠTALATER, 18.00 NANIZANKA, 19.00 MLADINSKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA IN STOP, 19.40 ZA SRCEM S SLOVENSKIM OKTETOM, 20.00 SMEH IN SOLZE: SLOVO, ANG. FILM, 21.35 DAVID NOLANDE, FR. NAD., 22.25 HUDIČEVO SEME, NEMŠ. NAD., 23.55 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Spoštovani starši, dragi otroci! DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku vljudno vabi bodoče prvošolčke in njihove starše oziroma vse zainteresirane na Dan odprtih vrat, ki bo v sredo, 18. marca 2009 ob 9.30 uri. Staršem in otrokom bomo pokazali obnovljeno šolo, jih seznanili z življenjem šole ter z vzgojno-izobraževalnim delom, ki poteka na naši šoli. Vljudno vabljeni! Podrobnejše informacije o šoli lahko dobite v času pouka med 8. in 15. uro po telefonu 94/534-016. Informacije najdete tudi na spletni strani www.kossicsiskola.gportal.hu. Tisztelt Szülők! Kedves Gyerekek! A felsőszölnöki Kossics József Kétnyelvű Általános Iskola és Óvoda nagy szeretettel várja és hívja a leendő 1. osztályosokat és szüleiket, illetve minden kedves érdeklődőt az iskolánkban tartandó bemutató foglalkozásra, valamint nyílt napra, melynek időpontja: 2009. március 18. (szerda) 930 . Az érdeklődők megtekinthetik a szépen felújított intézményt, tájékoztatót kaphatnak az iskola életéről, profiljáról az itt folyó oktató-nevelő munkáról. Minden érdeklődőt sok szeretettel várunk! Bővebb információ iskolánkról munkaidőben a 94/534-016-os telefonszámon kapható, valamint a www.kossicsiskola.gportal.hu weblapon található. MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU Stalne razstave: Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju, Slovenci v okolici Monoštra Občasna razstava: Ruta in predpasnik Kontaktna oseba: Marijana Sukič, 00-36-94-380-767. Vodstvo v slovenščini! Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina, študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro. Podprite s svojim obiskom edini slovenski muzej na Madžarskem!