B U H O V N O
L A	V II O A	E
Leto VIII. - ŠTEV. 1F.5 DECEMBER 1940
življenje;
s F> o R O T U A IL
ANO VIII. - NUM. 155 DICIEMBRE 1940




‘|?n V»«*•!(**<




■ M it..'.



Yugoeslavia se formd en 1918 unidn-doso con la Serbia antigua los pafees: Croacia, Bosnia, Dalmacia, Banato y Es'.ovonia.
La extensin del pais es de 250.000 km2. con 15.550.000 de habitantes.
El primero de Diciembre es la fecha de la proclamaciön de la inde-pendencia del nuevo eslado de Yugo-cslavia. que se realiiö el 1 de Diciembre de 1918.
En el extreme Sud se hallan las ciudades de Ohrid y Bitolj y los lagos de Ohrid y Prespa. lugares cercanos a las acciones bčlicas de Albania.
Se celebrard la fiesta nacional del V DE DICIEMBRE con la misa a las 10.30 horas en la Cripta de la Basilica del Sanlisimo Sacramento, y con los fesiivales el 30 de Noviembre a las 21 horas, en el Saldn Pte. Luis Sdenz Pena 242, y el V de Diciembre. a las 16 horas, en el Saldn Alsina 2832.
PROSLAVA ZEDINJENJA j IZSELJENSKA NEDELJA j
Pod pokroviteljstvom ministra dr. I. CANKARJA ^ Praznik za vse Slovence in vse Jugoslovane | slavi “SLOVENSKI DOM”	j
1. decembra ob 16 uri
v DVORANI NA ALSINI 2832.	\
Program je zelo bogat, polen lepih prizorčkom, | vesele pesmi, živahnih slik, umetniških plesov, do- * živetih deklamacij.	]
Nikar ne opusti lepe prilike, da doživiš veselo f popoldne med rojaki.	?
PROSLAVA ZEDINJENJA
katero slave skupno vsa naša društva, slovenska in jugoslovanska se vrši
30. novembra ob 21 uri
v DVORANI “CENTRO ALMACENROS” ULICA PTE. SAENZ PESA 242.
Pod pokroviteljstvom ministra dr. I. CANKARJA Prihiteli bodo rojaki iz vseh strani, doma iz vseh krajev Jugoslavije in zasedenega ozemlja, da vsi skupno manifestiramo trdno voljo in ljubezen do ene skupne domovine vseh Jugoslovanov.

DUHOVNO ŽIVLJENJE
je mesečnik.
Uredništvo:
P a s c o 4 3 1 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 3361
Kliči od 11—13 ure in po 7 uri zvečer.
Ob pondoljkili, sredah in polkih ni doma. Uprava:
Paz S o 1 d a n 4924 Telefon 59 - 6413 Registre de Prop. Intelectual 81190 Letna naročnina za Argentino 2 $.
CERKVENI VESTNIK
1.	dec. maša v kripti Santisim) Sacramento (San Martin 1039) ot> 10.30 za Jožefa Brundola.
8. dec. Maša na Avellancdi ob 10 uri na č. Materi božji. Molitve na Patemalu,
15. dec. Maša na Patemalu ob 10 uri ! za Katarino Stalita. Molitve na Ave-i Hanedi.
22. dec. Maša na AvellaurdL ob 10 i uri. Molitve na Patemalu.
BOŽIČ. Pol očnica na Patemalu, ob 10 uri maša na Avellanedi za Marijo in Francčiška Fatur. Molitve na Patemalu.
29. dec. Maša na Patemalu ob 10 uri za Ivana Pečenko. Molitve na Patemalu.
NOVO LETO. Maša na Avellanedi.
NEDELJSKA MAŠA se za naprej vrši
AVISO A LOS ABONADOS
La Vida Espiritual es una revista mensual, organe cultural Y religioso de la Colectividad eslovena.
Su parte principal se halla redactada en el idioma esloveno, pero en ella iambien habra siempre alguna pogina en castellano, para nuesiros amigos. Seran dedicadas a la historia de nuestros paises y a otros temas interesantes.
No: d'riglmos a todos nuestros amigos para que tcngan a bien apoya. nuestros ezluerzos en bien de sus lectores. cooperando como suscriptores. sirviendo a la vez para estrechar mas nuestros vlnculos y conocer mejor nuestras riquezas culturales.
Pedimos a todos nuestros amigos, que se suscriban y aporten otros nuevos suscriptores.
Tambien solicitamos la contribucion de avisos para la Revista.
Pueden pedir los nümeros anteriores que se mandarčtn gratis.
El abono es de solo $ 2.— crnuales.
Pbro. JUAN HLADNIK Paseo 431. U. T. 48 - 3361 Administraciön:
PAZ SOLD AM 4924. U. T. 59 - 6413
• o
CAMBIO DE DOMICILIO
PADRE JUAN HLADNIK, el capellän yugoeslavo, se trasladö a la parroquia de Santa Rosa de Lima, Santuario National; (Paseo y Belgrano). Para poder cumplir mejor con su Colectividad; para c:tar mors cerca de su centro de Ävellaneda. eligiö la cgpellania que alli estaba vacante.
Todos los de su Colectividad como tambien sus demäs hijos espirituales pueden verlo alli.
Su confesionario es el segundo a la derecha entrando en la iglesia. Estarä disponible todas las mananas desde las 7 horas hasta las 10 horas, menos los miercoles. Martes y jueves, tambien por la tarde desde las 17.30 horas. Sabados desde las 16 a 20 hs. Domingos hasta las 9 horas.
vselej ob 10 uri!
V CERKVI SV. ROZE bodo sledeče maše vselej ob 12 uri: 1. dec. za Antona Prinčič. 8. dec. za Franca Benčič, 17. dec. za rajne Prinčič.
PRVO SVETO OBHAJILO se bo vršilo ob enem z Birmo.
SV. BIRMA
bo v mesecu aprilu na Patemalu v kapeli na Av. del Čampo.
Prosim, da se že sedaj zato zanimate in prijavite otroke, da bomo uredili prav vse priprave.
..Krščeni so bili na Patemalu Carlos Alberto in Nelida Marta Mozetič, v Flor^su Boris 1'ršič, na Saavedri Ana Marija Kju-<ler.
Shod v Novi Pompeji je bil prav lep praznik, na katerem so jo zbralo kakih 300 naših ljudi. Prihiteli so posebno < ni
iz Im n lisa, Alaine, Pinoyrn; videti je bilo tudi obraze iz daljnjih strani. Vsi smo poleg svojih osebnih želja prinesli s seboj tudi eno veliko skupno prošnjo: molitev za mir, ki jo bila ob enem tudi zahvala. Saj je res pravo čudo božje dobrote, kako so še more držati naša domovina izven grozot vojne.
Po nagovoru, ki je bil /. ozirom na mnogo občinstvo ki našega jezika ne razume, deloma Uidi v španskem jeziku, so naši pevci nadvse lepo zapeli litanije, nakar smo slojili v rpženvcnsko kapelico in spet tamkaj nadaljevali naše petje. Prav la drl naše slovesnosti v Novi Pompeji ju ve no najganijivejši in najlepši. Saj bi kar ostali do pol noči, sa se človeku zdi, da je na Sveti gori ali na Brezjah ali pa na Svetih gorah... Tam daleč nekje doma na Marijini božji poti.
«	POZOR!
PRESELIL SE JE
Janez Hladnik, slov. izšel j. duhovnik, ki je živel doslej v Floresu je menjal svoj sedež. Prevzel je kaplansko mesto v župniji SANTA ROSA DE LIMA — PASO O 431.
Na novem mestu bo imel več -svobode za delo med rojaki.
Cerkev sv. Roze stoji na ulici Pasco in Belgrano (2200) enako daleč od Plaza Once in Con-gresa na južni strani Rivatia-vije.
Prilika za krste in poroke bo nadalje v cerkvi svete Roze.

BANC0 GERM ANICO
DE LA AMERICA DEL SUD
Avda. L. N. Alem 150. 25 de Mayo 145.
BUENOS AIRES
Slovenski Oddelek
POHITITE, DA NE ZAMUDITE!
Pošljite svojcem pravočasno Vaše običajno božično denarno nakazilo.
Specijalni tečaji za izseljenske dinarje in lire.

19ÜB - dt“ DIE BICIEMBME - jLSMt®
Lo que para Argentina representa el 9 de Julia, para Yugoeslavia es el 1 de Diciembre. Es el dia de nacimiento de esta naciön. Durante largos siglos los pueblos del Sur eslavo vivian repartidos entre varios estados y desunidos entre si. Pero entre la gente latia siempre un ardiente anhelo hacia la uniön de los hermanos que antiguamente hablaban un idioma comün que con el correr del tiempo y el chocar de los acontecimientos dividiöse en varios grupos que bajo las circunstancias politicas y culturales formaron tres pueblos distintos: Los Serbios, Croatas y Eslovenos.
La gran guerra europea liquidö el imperio austrohüngaro que contenia la mayor parte de esas naciones eslavas del Sur. El anhelo de antes, las aspiraciones hasta entonces contenidas se transformaron en grito alegre, y del jübilo comün naciö el nuevo estado de Yugoeslavia en cuyos paises se han estre-chado las manos las tres agrupaciones hermanas: serbios, croatas y eslovenos, iormando un nuevo estado en el sur europeo, establecido en las costas del Danubio, al norte del mar Adriätico que con sus ondas azules acaricia a Yugoeslavia en la costa dälmata.
Nuestro jübilo no fue completo. Algunos vecinos han espiado el momento favorable quedando toda via retenidas notables minorias fuera de la Patria comün, a mencionar especialmente las provincias de Trieste, Goricia, Pola y Fiune que quedaron dentro del limite Italiano con una poblaciön yugoeslava de 675.000 almas.
En 1918, el primero de Diciembre, los representantes de los tres grupos constitutivos de la Yugoeslavia actual declararon su firme voluntad de formar un estado comün sobre las bases de la Justicia e Igualdad bajo el cetro del glorioso rey Pedro I.
Ya han transcurrido 22 ahos desde esta fecha. Yugoeslavia fue victima mientras tanto de una gran tragedia, cuando le asesinaron su energico rey Alexandre. Pero tambien esos momentos criticos han pasado, consolidändose mäs y mäs la patria comün de los eslovenos, croatas y serbios; y hoy, bajo la direccion prudente del Principe Pablo, tio del rey Pedro II, actualmente menor de edad, nuestra querida Patria hace frente con todo valor y gallardia a la actual y peligrosisima situaciön.
Con gran jübilo se celebrarö en Yugoeslavia esta fiesta nacional. Pero nosotros tambien, hijos de ese pais, participaremos de aquella alegria.
Imploraremos tambien a la Providencia divina que dirige amorosamente la suerte de nuestra Patria, como implora tambien nuestro himno nacional.
Dios de la justicia, que hasta ahora cuidadosamente nos habeis conservado, oid tambien para en adelante nuestras voces y sed nuestra salvaciün.
La ceremonia catölica se celebrarä en la cripta de la Basilica del Santisimo Sacramento, el 1 de Diciembre, a las 10.30 horas.
SPOMENIK KRALJU ALEKSANDRU I.
ZEDINITELJU
je postavila Ljubljana in Slovenija v Zvezdi. Na Kongresnem trgu je bilo oni dan 6. sept. vse živo. Slovenija je praznovala rojstni dan mladega kralja na zares slovesen način.
Že 4 leta so se delale priprave, da dobi Ljubljana čim najprimernejši spomenik pokojnemu kralju. Po raznih umetniških predlogih je obveljal osnutek umetnika Lojzeta Dolinarja. Kot mesto je bila izbrana Zvezda, ki je s tem dobila ne le odličen spomenik, temveč tudi velik umetniški okras: na visokem podstavku Kralja Aleksandra Zedinitelja na konju, kot borca, zmagovalca in vladarja. Spomenik je po izjavi umetnika samega njegovo najpopolnejše delo in se more imenovati eden najznačilnejših spomenikov na Balkanu sploh.
6. sept. je imela Ljubljana nepozaben praznik. Sam mladi kralj Peter II je prihitel v Ljubljano, da praznuje med Slovenci svoj god. Silne množice naroda so prihitele, fantje in dekleta v krojih in narodnih nošah, zbori vojakov, zastopniki vseh narodnih sil, vse je hitelo v Zvezdo, kjer se je vršil zgodovinski dogodek, ko je mladi kralj odkril spomenik svojega rajnega očeta,
ko so številni govorniki z izbranimi besedami dali izraza narodnemu čustvovanju, ki je bilo javno izpričano, da je po 20 letnih nesporazumih in teškočah zavladala edinost in sloga med vsemi Jugoslovani, strnjenimi danes v eno vrsto vpričo težavnega položaja, Id ga z grozo preživlja razbesnela Europa.
Po stoletnih borbah je prišel željeni Prvi December. ----1. decembra praznujemo praznik Zedinjenja.
Stoletne želje so se uresničile. Kamor tečejo naše vode, tja se je obrnila tudi misel vseh src in “Zedinjenje” je postalo dejstvo.
Z negotovostjo smo upali vsi. Toda mnogi so ostali še razočarani. Ni še prišla vsem svoboda in enakost, ni Lilo vsem dano, da bi si podali roke z brati na jugu. To je pač moreča bol, ki pa ni bolečina brez upa. Le upajmo še naprej. Nekoč pride tudi tisti dan.
Večina našega naroda pa stoji strnjena okrog enega skupnega kralja, z ljubeznijo do ene naše domovine nase ljube Jugoslavije, kateri naj dobri in mogočni Bog da trdnost na zunaj in na znotraj, da srečno preboli tudi sedanje usodne trenutke in povede vse brate v srečno bodočnost.
PO ARGENTINI SEM TER TJA
Že tisti večer sem hotel preiskusiti vrednost kopeli. Toda... kakšno bolezen naj preganjam? Dognal sem, da edino kar mi je treba, je, da se rešim jedkega prahu, ki mi je grizel v kožo... Ne moreni reči, da mi ni kopelj dobro napravila! Toda milo se me pa kar nič ni hotelo prijeti...
Z velikim veseljem so letoviščarji pozdravili novico, da bo naslednje jutro maša, kar se je tudi zgodilo in bila je tako lepo obiskana, da se mi je kar sama sprožila beseda in sem prisotnim tudi pridigo naredil, čeprav me je še tiščal v grlu prah prejšnjega dne in tudi vesela pesem prošle nedelje v Cinco Saltosu! Naj-bržc ne bom kmalu imel tako hvaležnih poslušalcev.
Ko je bila maša končana, smo se dvignili na pot v planino.
Kar sram me je bilo, pa ne tega, da smo šli v goro, temveč, da smo se skobacali na konje. Saj bi se doma vrane smejale turistu, ki bi zajahal konja v Vratih in na konjskem hrbtu tovoril na Triglav.
Pa naj bo v božjem imenu! Sicer pa me ni treba prav nič zavidati, kajti mnogo manj bi me utrudilo, če bi stopal z mirnim korakom, kot pa brezkončna pokora, katero sem delal na nesrečnem živinčetu, ki očividno se nikdar ni imelo na svojem hrbtu človeka, ki bi znal pošteno jezditi, jaz pa tudi nisem izmed najbolj veščih jahačev — čeprav sem že parkrat s konja padel.. ..
' Kdo ve, če ne bom tudi danes! Uboga Almira je bila še vsa polna žuljev prejšnjega dne, ko je napravila isto pot, katero smo namenili danes.... Ubogi pa tudi jaz, ko me je nesrečno živinče tudi spravilo v tako voljo, da nisem več vedel določno ali je mula ali oselj... kadar sem hotel, da gre v korak, je norelo v galop, kadar sem poganjal naprej, je rinilo nazaj, kadar sem hotel na desno, je glava res kazala tja, toda vse drugo je šlo na drugo stran... ti peklena mula!... Pa mislite, da je kaj pomagalo, če sem zarentačil! Vraga je. Konec vsega je bil, da mi je odletel bič... jaz sem bil hud, kljuse pa veselo... Tako se na svetu vse izravna.
Visokb gori nad nami je blestela gora v jasnem poletnem soncu. 1000 m je do vrha gore, vse zavite v snežno odejo. Kmalu smo zavili na snežna polja. Mrzla noč je utrdila zrahljani sneg, toda pozno dopoldne je že zopet izvabljalo blesteče solze jokajočemu snegu, ki je umiral pod žgočimi sončnimi žarki. Saj bi človek ne mogel verjeti, kako je to: Zgoraj skoraj tropsko sonce, človek ves poten na razgretem konjskem hrbtu, pod nogami se pa bleste snežna polja... In vendar je bilo res... Kako ne, če se je pa pod Almiro vdrla snežna ravan in je bilo opravka, da smo njo in konja izkopali iz snega, v katerega sta se vdrla. Menda je pred kratkim neki konj tako zginil v globok snežen prepad...
VOLČAN — OGNJENIKOVO ŽRELO
V dolgi vrsti' so stopali naši konji po strmi snežini. Tik pred nami je bila skupina izletnikov iz Čile... Tedaj me ni bilo več sram, da sem bil na konjskem hrbtu. Saj so bili drugi tudi. Tam menda sploh ne znajo hoditi peš. V dolgi vrsti smo se vlekli kvišku kot doma po snežni gazi k polnočnici.
Daleč doli pod nami se je odpirala prelestna poljana, v kateri so blestela kot smaragdi zelena jezera, v dolino pa so drveli peneči se potoki, tja v daljo so bile nanizane dolge verige gora. Pred nami je kipel v nebo Volkan, pod nami sc j epa jokal sneg v blestečih solzah, ki so dajale vodo mrzlim potokom, katere je bilo mesto-
ma slišati iz globine pod snežnimi skladi, k j dr je voda iskala pot v nižavo.
Na Volkan! Marsikdo od letoviščarjev, ki so prišli v Copahue, gleda Volkana le od daleč. Saj si pripovedujejo letoviščarji zgodbe, ki človeku kar lase dvigajo. Da je le redek tisti, ki vzdrži tisto' vodo; da človeka kar potegne na dno....
Bo, kar bo, tako sem si mislil jaz, ko smo plezali kvišku. Kar so zmogli drugi, bom že tudi jaz!
Dve uri smo ovijali in zavijali, sedaj po snežnem bregu, sedaj po kopnem grušču, lconečno smo pa obstali pred tesnim vhodom v žrelo ugaslega ognjenika. Stopili smo s konj. Utrujene živali so mrtvo obstale tam, kjer smo jih pustili. Saj ni bilo niti blede travice, ki bi jih vlekla nase. V višini 3000 m nad Tihim oceanom ne cveto ne planinke, ne rododendron, ne marjetice ne osat, ne gorski svišč. ..
Zadnji konec poti je pa le bilo treba napraviti peš. Ni bilo brez nevarnosti nad strmim prepadom, ki je nastal pod udrtim snegom! Kmalu je zablestelo pred nami srebrno jezero. Srebrno pravim, kajti kakor da je živo srebro, je bila videti belkasta gladina jezera, ki je nastalo v žrelu ognjenika, ki je nekoč v davnini bruhal ogenj, danes pa še kuri v vrelih kotlih iz katerih teče vrela voda za toplice Copahue in Chanchoco, ki je kopališče z enakimi zdravstvenimi uspehi na drugi strani gore v čile.
Brez posebnih formalnosti smp šli moški na svojo stran, ženske pa na drugo stran visoke skale, ki deli ploščad nad jezerom na dva dela. Tako, kakor nas je Bog na svet poslal, smo stopili v vodo. Saj tudi ne veš, zakaj bi stopil v vodo s kopalnimi hlačami, ker je že tako gotovo, da ven prideš brez njih. Voda namreč raz-grize vse tkanine, tako zelo močna je.
Malo boječe sem stopil v vodo. Kakor ogenj me je vžgalo. Skoraj bi zavriskal od bolečine — če bi me ne bilo sram. Nemara, da me boli zato, sem si mislil, ker me je ogulil konjski hrbet!... Kmalu sem čutil, da me prav tako žge tudi drugod, koder je bila koža od ježe nedotaknjena. . . Stisnil sem zobe in junaško lezel v vodo, voda pa me je žgala kot ogenj. Mikalo me je, da bi zaplaval v jezero, toda če mi pa brizgne v oči kapljica tega živega ognja? Ne! In te neslutene globine? Nič nisem zaupal vodi. Kdo ve kako daleč v osrčje zemlje sega to jezero, ki ima premera na vrhu komaj kakih 60 metrov. Trdo sem se oprijel skale potopljen do vrata v
Plitvička jezera — Una cadena de lagunas en Oroacia Nahuel HuapI de Yugoslavia.
Žgočo vodo. Čudno, bo menil kdo? Še bolj čudno pa sc ti zdi, če to doživiš: žgala je žveplena voda. Pa če tudi ne bi žgala, bi te ne zeblo, ker je voda topla. Gotovo ima kakih 40v C, Če pogledaš tja nad jezero, te pa še bolj začudi, kako to, da semoreš kopati pod snežno kapo, ki pokriva goro' nad teboj. V visokih skladih se blesti sneg strmo nad stenami, oklepajo to žvepleno jezero. Človek tega ne bi verjel, ec ne bi na.lastne oči videl in na lastni koži poskusil.
Pa je prišla nevšečnemu brencelju skušnjava, da bi pokusil mojo kri. Menda edino živo bitje, ki brenči tam gori, kamor je prijahalo menda tudi na konjskem hrbtu. Saj ga niti opazil nebi, kajti preveč je žgala ognjena voda, da bi človek še obadov pik občutil. Drugi so me na mrčes opozorili in jaz — lop, pa sem ga videl, kako je plaval po blesteči vodi.. . pa mi je bilo kmalu žal, kajti s tem sem si zmočil čelo in voda mi je pripol-zela do očesa. Pesjana! Nobenega obada nisem več videl, tako me je žgalo cel četrt ure v očesu. Toda s tem še ni bilo konec žveplene kopeli. Ko sem konečno zlezel iz vode in se sušil na soncu — če bi se oblekel moker, bi s tem vničil perilo, ki bi ga razjedla jedka voda -— ko sem se sušil, me je od ene strani zeblo od druge pa žgalo sonce, iz vseh pa je žgala v kožo sušeča se voda. Ni zlodja, sem si mislil, sam vrag bi moral iz moje kože, če je notri. Sedaj pa že verjamem, da mora nekaj izdati kopanje v onem jezeru. Pravijo, da potegne iz človeka vse bolezni, ki jih ima. Tedaj mi je bilo pa skoraj žal, da nisem imel prav nobene bolezni, ki bi mi jo moglo ven vleči. Menda je voda po meni iskala bolezni in me je zato tako neusmiljeno žgalo ne le tisti čas, temveč tudi pozneje ko se je potil moj hrbet na nadaljnem potu.
Toda s tem še ni bilo bridkosti tistega dne konec. Na povratku iz žrela nad prepadom sem si hotel stopinje okrajšati. Skok! sem se pognal, da bi ne bilo treba iskati mesta stopinjam. Tja v sneg sem pomeril skok, pa sem z levo nogo priletel na rob skale, da se mi je spodvila noga. Kar zavriskal sem, tako me je zabolelo in nadaljeval pot z eno samo nogo... Tedaj sem pa nekaj razumel, kar mi preje še ni prav šlo v glavo. Le kako bi se vrnil s tako nogo, če bi ne imel nerodnega kljuseta! Tako sem razumel, da ima res vsaka stvar svoj dober namen. Lahko si mislite, kako mirno sem se držal na konju potem, ki je bil najbržc tudi bolj zadovoljen z menoj kot preje... Lahko sem bil miren! Sajone je vsepovsod pekla koža nevajena ježe, žgalo me, ko sem se potil v toplem soncu, ki je vse huje pripekalo, kot ogenj je bila pa tudi zvinjena noga...
V ČILE NAD STRMIMI PREPADI
Vse to mi pa nikakor ni vzelo volje, da ne bi držal načrta, da gremo tudi na obisk v Čile. Skupno s Čilenci smo krenili mimo argentinskega mejnika doli na za-padno stran. Po široki dolini, razkošni v mladi rasti, polni pasoče sc drobnice, smo krenili doli proti Tihemu oceanu. Po enourni ježi smo postali pred kočo gospodarja onih ovac in krav, ki so .jih za poletne mesece prignali na planine.
Da je to indijanski “caeique” so rekli. Zares so bili obrazi njegov in ženin in otrok pravi potomci Inkov; ljubeznjivo so nas pozdravili in nam postregli z mate; kmalu pa je prinesel mož tudi steklenico vina in kar dobro nam je storilo njegovo okrepčilo, ki je njemu tudi jezik razvezalo. Seveda smo govorili po špansko.
Ni se mogel načuditi, da vidi pred seboj duhovnika, ko mu je bilo povedano, da sem jaz “padre”.
Triglav (2864 m) — La punta mas alta y mfts Occidental de
Yugoslavia, časi en cl coniin con Italia y Aiemania.
In vaši otroci? Ali so krščeni?
Seveda so, je moško odvezal. Saj sem jih jaz krstil!
Seveda, kdo pa naj mu to stori, če pa sploh nikoli ne vidi duhovnika in kdo ve, koliko dni bi moral jahati, da bi prišel do kraja, kjer bi našel cerkev s krstnim kamnom.
Še dalje v nižino čilsko smo se spustili. Čez strmo steno, skoro navpično, je speljana ozka steza. Če se konju le en korak spodtakne, lahko delaš testament! Toda živali so tistega pota vajene in so enakomerno lezle dalje. Doli na dnu strme stene se peni besna voda, ki drvi iz sne9ne gore, tam nekje pa sika iz brega bel steber vodne pare, zopet tam se kadi vroči izvirek. Menda je vsa gora kakor razbeljen kotel iz katerega uhaja razbeljena para kot iz počenega lonca.
Kmalu smo bili pri skromnih toplicah Chanchoco. Na vseh straneh se kadi iz tal, koder tiščijo na dan vroči vrelci. Dve mali koči, ki imata prostora za kakih 10 oseb, so zgradili. Doli spodaj pa je kantina, v kateri smo si oskrbeli sladkega Črešnjevca, da nam malo prežene neušečne pekočine, ki nam jih je zažgala kopelj v žveplenem jezeru. Zopet nam je zrastla junaška volja za nekaj metrov in smo se spustili še naprej v nižino v družbi čilskih financarjev, katere smo našli v kantini in s katerimi smo spili na zdravje dvema republikama in naši Jugoslaviji čašico sladkega Črešnjevca.
Pred nami se je odprla nova dežela. Kakor da gledam v naše Alpe, tako so se vrstile gore za gorami, gole v višinah, sveže zelene na strmih pobočjih, doli v nižini pa je zelenel svež gozd. Povsem nova dežela, kakršno že tako dolgo zastonj iščem v argentinskih planjavah: na prvem koraku pa, ki sem ga napravil v Čile, sp je tista dežela, tako slična našim planinam, odprla pred mojimi očmi. Skozi trato rumenega cvetja se je vila sleza, po kateri smo hiteli proti zelenemu gozdu, ki nas je vabil v nižino. Kmalu smo bili v — hrastovi senci, tako, da smo doživeli oni dan tudi to, da smo stopili na prijetna gozdna tla. Vse tja.doli v nižino ob deroči vodi se širi temni gozd in pošumevajo hrasti skrivnostno gozejno pesem!
Kar pozabil sem na rame ožgane od gorskega sonca, na pekočo bolečino v gležnju leve noge, na odrgnjeno kožo radi ježe.. . Kar zadremal bi in sanjal v daljno deželo, kjer šume gozdovi in brze šumeči potoki in se pasejo v planinah bele črede ovac in pisanih krav...
Toda nismo imeli časa, kajti treba je bilo hiteti nazaj v Copahuč, da nas ne zaloti noč na nevarni poti.
Zato smo kar obrnili in se gnali spet nazaj v goro. Biti smo trudni. Toda še bolj je bilo zdelano ubogo živinče, ki me je nosilo kakih 8 ur na svojem hrbtu. Bil bi krivičen, če bi rekel, da je bilo iz hudobije, kar se je zgodilo: kar naenkrat me je kljuse povaljalo. Zrušilo se je pod menoj... Ravno na meji obeh republik se je to zgodilo! Ne vem če bi katerikoli predsednik obeh mejnih republik glasoval za “taulih” niti konju niti meni!... Prav klaverno figuro sva napravila oba, vredna podoba za Don Kihota in njegovega Kozinanta.
Bila je že devet proč, ko smo se vrnili v hotel, iz katerega smo odšli ob 11 uri dopoldne.
TOPLICE COPAHUE
Pogled na Copahue je nekaj slikovitega. Od daleč bi človek imel vtis, da je tamkaj nekako indijansko taborišče. Skromna človeška bivališča je iz dalje komaj opaziti, kajti “hotel” je pač beseda prenešena iz mestnega življenja, dejansko pa so vsi trije “hoteli” le skupine malih kočic. Vzrok temu je najprej ta, ker je to kopališče čisto novo in ni bilo še potrebnega kapitala za večje zgradbe. Drugo pa je tudi to, ker ni nič kaj zaupati volkanu na katerem toplice stoje. Toplice so pa odprte samo 4 mesece.
Tisto, kar daje vtis indijanskega selišča, so stebri dima, ki se na vseh krajih kade kvišku. Človek bi
odrgnjena koža, in kaj ostra je bila tudi bolečina zvinjene noge.... Tisto noč sem imel nekako skušnjo za ono, kar čaka človeka v vicah... Bilo je vsega, le spal nisem nič, kajti če sem le zadremal, sem se že kaj ganil in že se je zbudila dremajoča bolečina.
Nazadnje je pa le prikukal dan iz daljne Pampe.
Torej na noge!
Prvi moj korak je bil namenjen v kopelj, ki je že čakala pripravljena. Saj pravzaprav nisem vedel, zakaj bi se šel kopati. Morda bo celo narobe, ker s tem zgubi nemara vso vrednost kopelj na ognjeniku. .. Pravo reč bom zgubil, sem si mislil. Še bolj bom vesel, če se rešim nevšečne pekočine, ki me je morila še od včeraj. Kar po eni nogi sem skakal — ker bolečina zvinjenega gležnja je bila zjutraj še ostrejša.
Zlezel sem v vodo. .
Ko se mi je zdelo kopeli dovolj, sem se nenadno zavedel, da je zginila vsa bolečina v zvinjeni nogi. . . . Tako da mi .je kopališče v Copahue le prav prišlo! In prav živoresnično sem doživel, da ima ona voda zdravilno moč. Kot da bi odrezal je zginila vsa bolečina iz noge. Preje me je zares skrbelo, kako se bom mogel obračati pri maši s tako nogo in kako bom mogel stopiti gori na “žegen”, kjer je bila napovedana maša ob 8 uri.
Maša bo, tako se je zvedelo po kopališču. Prinesli
En el cräter del Vol-cän (Neuquen), donde hay una laguna calien-te del agua sulfurada.
—	Un grupo entre los picos andinos.
—	V Volkanovem žrelu — v čilskih gorah.
mislil, da so to morda taborni ognji, v resnici pa so kadeči se izvirki zdravilnih vod.
Ne vem, če je najti na svetu še kake toplice, ki dajejo toliko raznolikost zdravilnih izvirov. Različni so studenci po temperaturi. Od hladne mineralne vode vse do vrelega kropa jih dobiš. Eni so kristalnočisti, drugi rjavi, tretji belomotni, tam je vrelec blagordeče, tam temnozelene barve. Ene vode služijo za kopanje, druge za pijačo. Posebno upoštevana je mineralna voda “ vichi”.
Precej velika luža se imenuje “Laguna del chan-cho” — zato ker se bolnik zavije v mastno blato, ki potegne iz telesa bolezni. Ene kopeli so proti revmatizmu, druge proti notranjim boleznim.
Srečal sem moža, ki mi je pripovedoval svojo zgodbo: Zdravniki so nad njim že obupali. Pa je zvedel za te toplice. Napol mrtvega so pripeljali. Čez tri dni kopeli je pa že stopil na lastne noge in se je popolnoma pozdravil. Sedaj pa pride vsako leto za nekaj dni, da obnovi zaloge svojega zdravja.
Oni večer je že legel mrak nad Copahue, ko so nas naši trudni konji prinesli v hotel. Malo mi je bilo za večerjo. Saj si je lahko misliti, da je bil klic grla slaboten, ko je bilo pa vse drugo razboljeno: po celem telesu je še žgala žveplena sol vode iz ognjenikovega žvepla; za vratom mi je gorela koža, ožgana od planinskega sonca, po mečah in po stegnu me je pekla od ježe
so konec jeklene cevi in kladivo in priglasil se jc tudi strokovnjak zvonar, pa je zvonilo, kot da pritrkavajo na Praprotnem brdu z vsemi desetimi.
Dvignila sc je naša karavana. Eden je nesel mizo, ki bo služila za oltar, drugi je tovoril oltarni kovček, nekateri so si nesli stole in tako smo lezli gori v breg, kjer počivajo že štirje, ki so se iz kopališča v Copahue preselili naravnost v večnost... . Dobila se je tudi roka, ki je izklesala v kamen luknjico za božjo podobo. Tisti dan smo pa sklenili imeti tamkaj mašo za one pokojne... '	\
V bregovih nad toplicami je blestelo sonce v snežnih plasteh, dalje tam so kukali čez breg čilski snežni orjaki, pod nami se je kadila sopara iz kopališča, okrog oltarja pa se je sklonilo v pobožni molitvi kakih 50 vernikov. '
Eden tistih dogodkov jc bil oni prizor, ki ostane nepozabno zapisan v duši.
Na grobovih tistih, ki so hiteli v te gore iskati zdravja, ki so našli tukaj svoj neiskani grob... Pa so nemara pozabili na veliko resnico, da je “le eno potrebno”, kajti “kaj pomaga človeku, če cel svet pridobi, dušo pa izgubi”... Za nje, ki niso iskali smrti, a so jo našli, pa tudi za tiste, ki po isti poti hodimo, je veljala naša molitev, da bi razumeli potrebo skrbi tudi za dušno zdravje...
NAZAJ V PLAZA HUINCUL
Končala se je maša. In srečno! Povdarim to, kajti, kdor je videl nevšečnosti, ki nam je delal veter, ki mi je hotel odnesti celo sveto hostijo, s svečami pa je dal neverjetnega posla.. . Pa smo končali srečno in stopili nazaj v hotel.
Kar pohiteti bo treba, kajti čaka nas dolga pot danes.
Kmalu je zabrnel naš auto in že smo bili na dolgi cesti.
Ko je bila ura" 1 popoldne, smo bili že v Loncopue, kjer nam je Mavrin že zaklal koštručka in kar k pogrnjeni mizi smo sedli. Mislil sem si: Po! To je “ohcet”... pa le ni bila na čast njegovi poroki, kajti nismo ga mogli nikakor ukloniti, le> sina da mu bomo krstili... In smo ga res, potem smo pa šli naprej, vse nižje doli, v neukensko nižavo, ob potokih, čez reke, po bregovih.
V Zapali se kar nismo vtegnili ustaviti. Kot lint-vern smo drveli dalje. Le kako srečo smo imeli, da se nam ni prav nobena nevšečnost primerila. Ko je vto-nilo sonce za planinami in je legala na zemljo noč, so že bile za nami puste gmajne, že smo postali pred Be-jevo hišo.
Saj so nas pričakovali na večerjo, toda ali se nas ne bodo ustrašili? Saj nas je bilo kar šest.
Nič se nas niso zbali. Morda zato, ker smo bili tako zakajeni! toda proti prahu je tudi dobiti pomoč. Seveda so ostali potem brez vode; lahko si mislite, da smo je veliko potrošili z umivanjem.
Med tem, ko smo sedli k večerji, je pa noč kar svo-11111,,w etaoino etaoino etaoino hrdluo taoino hrdlotao jo pot hitela. Bili smo veseli in še zapeli smo, čeprav smo bili do kraja zagrljeni od tolikega prahu. Le to nam je bilo žal, da sc je prikazalo tako malo rojakov. Izgovorili so se, da so z delom zadržani... Pa menda niso bili vsi! Škoda!
Tamkaj sem pa zvedel spet za slovensko redovnico v Argentini. V Buenos Airesu, v samostanu v Villi Luro, živi redovna sestra reda Perpetuo y Buen Socorro. Sestra Ivana je, ki je krvna sestra gospe Bejeve iz Kozane. Sicer' sem že preje imel med naslovi tudi neko “Herrn an o Juano”, toda nikoli nisem zvedel kdo je... Torej sedaj vem in jo bom že obiskal ob priliki. — Tudi to ve je že zgolilo.
Tisto noč nam pa ni bilo sojeno, da bi šli k počitku. Polnočna ura nas je dvignila. Svetlo j e, gorel a luna na jasnem nebu, ko se je sprožil naš konj. Čez dve uri smo že švigali skozi topolove sence v Neuquenu in ob 3 uri zjutraj smo bili v Cinco Saltosu.
Saj ne vem, če je bila ura res toliko, ker se mi ni ljubilo pogledati nanjo. Vse bolečine iz prejšnjega dneva so se umaknile pred pritiskom spanja in šele, ko je zjutraj sonce pokukalo skozi okno, sem se zavedel spet v kraljestvu živih.
in nazaj v Buenos Aires. Še enkrat so prihiteli sosedje rojaki, da smo to in ono pokramljali. Bitežnik, Terčič, Frane, Vodopivec, Burgger... Ženske so pa spet vsaka po svoje poskrbele, za dobro večerjo in še kaj za na pot.
Vlak je med tein že pihal sem od Zapale, zame je pa tudi imel že rezervirano posteljo...
Toda! Ko sem stopil na vlak, ko se nisem še poslovil od Šinigoja in Gorupa Pavla, že sem se srečal z drugimi znanci.
Torej lahko noč! Kaj pa račun? sem povprašal Ši-
nigoja. Saj sva prevozila z vašim konjem več kot 1000 km.
Za račun vi nič ne skrbite; ga bodo že jabolka plačala. Saj jih bo nekaj, kot ste videli!
Poslovili smo se torej in naj še enkrat ponovim stokratno zahvalo Antonu Šinigoju, ki mi je na tako požrtvovalen način pripomogel, da sem v nekaj dneh doživel več kot mnogi celo svoje življenje.
če Bog da na svidenje čez eno leto.
PROTI BAHIJI BLANKI IN V LOMO NEGRO
Ali me ne poznate? Me je nagovoril mlad fant, ki me je že preje pozdravil.
Kmalu sem spoznal znanca iz Buenosa. Bil je nek študent iz Floresa in kar naenkrat sem bil v družbi znancev. Bili so akademiki skauti, ki so se vračali iz San Martina de los Andes, kjer so nekaj tednov taborili. Kar pozabil sem na spalni voz, tako lepo sem se počutil v novi družbi, oni so bili pa tudi veseli, posebno še tedaj, ko smo pogledali v zavoj, ki ga mi je dala gospa Mila Bruggerjeva. Kako se ne bi nasmejali veseli študenti, ko se jim so pa tako lepo nasmehnile čudovite slive, kakoršnjih jaz nisem menda še videl nikdar, jedel pa tudi ne do onega večera.
Študentje so polegli po klopeh in po tleh, bližala se je že Villa Regina, kjer sem imel dogovorjeno svidenje z Božičem in Budimirjem. Poslovil sem se.
Bila je polnočna ura, ko so zaškripale zavore in kmalu sta bila pri mojem vozu pričakovana gosta z dvema zavojema: v enem je bil prigrizek, v drugem pa “prilizek”, nekaj steklenic onega najboljšega vina, ki ga pridela Marko Budimir.
Tako da sem si nesel še nekaj spomina več iz Vilic Begine. Poslovili smo se, umaknil sem se na svoje mesto in kaj se je godilo nadalje, me ni več zanimalo. Ko jc bil že velik dan, so ljudje že vse križem hiteli po vlaku in — bili smo v Bahiji Blanki. Bilo je še pol ure časa, da smo si še enkrat stisnili roke z znanci v Ba-bi.ji, ki so nekateri prihiteli, da me pozdravijo in zakličejo na svidenje.
Upam, da se bomo v januarju spet videli!
Vlak se je kmalu pognal spet dalje in drvel skozi pekočo vročino tja gori proti Pringlesu in Olavarriji, kjer smo bili ob 5 popoldanski uri.
Bil je petek. Dan dela, kakor vselej v petek in Svetek v cementni tovarni v Lomi Negri.
Kdo ve, če niso dobili mojega pisma in brzojavko, sem pomislil, ker ni bilo opaziti nobenega znanega obraza... Seveda, se mi je jasnilo počasi; saj je ta vlak prišel preje, kot sem jaz uro naznačil. . .
Zatorej sem stopil v župnišče, da se dogovorim z župnikom za mašo. Pa je bilo že tam vse dogovorjeno m vse v redu. Župnik me je sprejel kot starega znanca in še za kaplana bi me sprejel, če bi mogel jaz tam ostati...
Vse je bilo v redu in kmalu sem spet stisnil roko znancem iz prejšnjih obiskov v Lomo Negro in tistim iz Metlike. Zdrčali smo po široki, neusmiljeno prašni cesti in spet smo bili v senci cementne tovarne, ki noč in dan brni pesem delu in znoju nekaterih stotin delavcev, ki tamkaj kamen meljejo in varijo in kot cement nalagajo v dolge vlake vsak dan.
Samo da bi bilo za dolgo, tega si želijo, kajti bolje trdo delo z rednim zaslužkom, če je tudi skromen, kot pa negotovost za jutri.
Pri Tonetu Štularju imam menda že “zapisano” so-
Misli za izseljensko nedeljo
HIŠA OB CESTI
Ob križpotju blizu državne meje stoji bela» hišica.
Dolgo let je že nisem videl, vendar vem, da je prav taka, kot je bila tedaj, ko sem gledal skozi njena okna, samo da je danes bolj zapuščena in skoraj prazna.
Le stara ženica sedi v zapečku, ter otožno čemi pred se. Včasi pa se ji bolj zaiskrijo oči ter pogleda na križ-potje s samotnim križem in kažipotom, kot bi nekaj pričakovala, nekaj prosila. Spet ždi zamišljeno nato vzdigne desnico ter zažuga: Cesta, ti si kriva, da sem ostala osamljena sedaj na stara leta. Ti kača zapeljiva si mi odpeljala vse, vse. Ti kažipot, ki stojiš kot stražnik ob njej, ne izvršuješ svoje dolžnosti napram drugim, kot bi moral, ker sicer se ne bi z narodom godilo tako. . . Mimo tebe gredo po cesti in za svet te vprašujejo, ti pa stojiš kot sluga in ti ni mar drugega kot sebična zapoved tvojega gospoda in trmasto molčiš. Zakaj ne opominjaš, zakaj ne svariš, zakaj ne poveš vsakemu one bridke resnice: ljudje odhajajo tod mimo, odhajajo v tujino a le mal odstotek teh se vrne... Največ le začasno ter z namenom da odpeljejo svoje v tujino, in spet v tujino...
In oni, ki se ne vračajo, kako je z njimi?!
Tujina pije njihovo kri, tujino bogatijo, za njo trpijo in umirajo... Domovina jih pa zastonj čaka in hrepeni po svojih sinovih in oni po njej. V tujini opevajo lepoto domovine želeč si onega tihega življenja v
Bl Rey yugoslavo Pedro II, (18 afios). — Despučs de la muerte trägica de rey Alejandro (1935) co-rresponde el trono yugo-siavo a su hijo mayor Pedro II. — Actualmente es el regente de Vugosla-via el tio del rey Principe Pablo.
domači vasici — a se ne vračajo; tujina jim je zaprla pot, tujina jih je začarala preslepila, ogoljufala...
Tako zdihuje ženica za pečjo v hišici ob cesti, ker tujina ji je vzela vse: moža, sinove in hčere. ..
Kažipot na križpotju nemo strmi pred se, kot bi se zavedal svojega rabeljskega opravila, ker v resnici bi moral nositi napis: Ostani, kam greš, kam seliš se narod slovenski...
Anton Podlogar.
MOJ GBEH
O,	da mi je mogoče, kar je nemogoče! Poravnala bi krivice, ki sem jo storila v norih mladih letih. Zatajila sem nekoč svojo lastno mater. Najbrže je bila boljše oblečena kakor Cankarjeva! Saj menda vsi Slovenci dobro poznamo Ivana Cankarja po njegovih lepih književnih delih, ki nam jih je zapustil v doto. Kdo še ni čital njegovo “Mater je zatajil” in pa “Skodelica kave”? V njih je pač dal dovolj zadostila za svoj greh in pa globoko ljubezen do s-voje matere.
O,	dragi Cankar, veš li, da si mi samo zato tako drag, ker si mi bil enak? Ti si dal dovolj dokazov svoje ljubezni, a jaz?
— In, ko bi midva bila tako nehvaležna na celem svetu, bi to bilo še dobro. Ali kako je sedaj? — Zakaj smo'vendar takšni? Zato, ker gledamo preveč površno, sodimo le po zunanjosti. Ljubezni, one velike in svete materine ljubezni pa ne vidimo, ker se ne potrudimo priti do jedra. Spoznamo jo le tedaj, ko je že daleč od nas.
Jaz sem jo spoznala takoj po moji nerodnosti — kot Cankar.
Mati! Da ste Vi tukaj, peljala bi vas v veleinestja, ne samo v naše skromne slovenske trge; celemu svetu bi rekla: “To so moja mati! Šestdesetletna mučenica!”
Da, moja mati so mučenica: trinajst otrok vzgojiti v solzah in trpljenju, svetovno vojno sama z nebogljenimi otroci prebroditi, pogorel dom nov pozidati,
bo, kadar pridem v Lomo Negro, pri vseh drugih pa me čaka prijazen sprejem.
Še isti večer sem obiskal večino družin in smo se dogovorili za naslednje jutro, da gremo k maši v Ola-varrio.
V soboto popoldne bo pa prilika, da se kaj več zadržim in smo se res zbrali in veselo katero rekli, dokler ni bila ura odhoda. Ob polnoči je odhajal moj vlak, da bom že ob 8 uri v nedeljo zopet na svojem mestu in tako je tudi bilo. — Konec,	Janez Hladnik.
od doraščajočih otrok se poslavljati — o ljudje, je še lahko kdo tako ponosen kakor jaz na svojo mater?
Pa vendar sem bila enkrat tako nesrečna da sem vse to pozabila. To je bilo takrat, ko me je prišla obiskat v mesto. Skoro do pol poti sem ji šla nasproti. Zagledala sem jo vso opečeno od letnega sonca, boso in trudno. Že tri ure je hodila peš. Pri srečanju sva si sedli v travo na rob njive. Pšenica v klasju naju je skrila pred pogledi ljudi. Govorili sva o domu: o očku, o bratih, o mali sestrici — vse me je zanimalo. Sonce se nama je že skrivalo za zrelo klasje. Čas je da nadaljujeva svojo pot. Materi so sc zdeli njeni lastni podplati vzdržljivejši za dolgo belo cesto, ki se je pred nama vijugala in začas med hišami izgubljala. Pred mrakom sva prišli v predmestje. Tukaj se mi je približal nevidljiv duh, ki mi je šepetal: “Ti, gospodična, kaj te ni sram, da tvoja mati hodi bosa, kakor prosjakinja? Kaj bodo mislile o tebi tvoje sošolke ako te vidijo z'njo?” Mati so si med tem nataknili svoje izrabljene čevlje na bose noge. Glas pa je nadaljeval: “Idi naprej, tako nihče ne bo vedel, da je to tvoja mati. Idi naprej, idi, idi!” In sem šla res naprej. Par korakov. Vroče mi je bilo in cela večnost se mi je zdelo onih par kratkih svetlih ulic. Odahnila sem se, ko sva se sešli v temni veži. Takrat sem spoznala, kako grdo sem ravnala. O, kako me je bolelo srce! Še vedno mi je tega žal, ko mislim iz tujine na svojo ljubljeno mater.
Hvala Bogu, da je to bilo samo enkrat v življenju. Neznosna bi mi bila tujina. Kadar se čutim zapuščena, zapuščena od vseh, tedaj se moji duši prikrade svetla misel: tvoja mati misli in moli zate. Vidim jo, kakor nekdaj: v mraku začne in še dolgo v noč sc premikajo ustnice: za Frančeka, za Janeza, Cirila — vseh trinajst jih priporoči Bogu in pri vsakem imenu se pomudi. A Bog le ve, koliko solz pa je ob vsakem imenu —------------
Da, preveč smo površni, da bi mogli spoznati vso veličino materine ljubezni. Spoznali jo bomo še le tedaj, ko se enkrat zopet snidemo. Tam — ob izviru Ljubezni!	Desetnica
RECUERDOS DEL GRAN FESTIVAL
“La Ascension al Aconcagua“, bajo este titulo so celebrö el festival auual yugoslavo, adquiriendo oste afio un carfictcr muy ospecial por la presentaciön de la primera pelicula de alpi-nismo argcntinö quo reproduce la subida al Acancagua de la expediciön Link, a la cual se agregd tambiön el deplorado ca-pellfin de la Colectividad eslovena Padre Jose Kastelic, que all! perdiö su vida.
En dicha cinta aparecc 61 diciendo su ultima misa, a 4300 mts. de altura.
Nuestra, revista, que es la obra deLfinado Padre, instituciön suya, por la cual hizo sacrificios incrcibles, ofreciö asi cou esta fiesta un homenajo a su fundador. Eue este un rasgo profunde que imprimid al festival con cl recuerdo de la trfigica suerte acaccida al malogrado Padre.
En la organizaeiön dol festival colaboraron con la Direc-ciön de ::La Vida Espiritual“ los coros de la sociedades: “Slovenski dom“ y “Slovenska Krajina“ y cl Colegio esloveno.
Los dos coros han contribuido esplendidamento con unas cunciones muy apropiadns al carfictcr del festival. Su canto fu6 una manifestaeiön conereta de la aspiraeiön del alma eslovena hacia las alturas, hacia cl silencio de las moutanas, hacia el descanso en Dios.
Las ninas han reproducido algunas danzas tipicas; niiias todas rubiecitas, cn sus trajecitos regionales — parccian ange-litos anuncinndo la paz.
Emocionante hasta hncer Uorar fu6 el cuadro vivo del Aconcagua con la cruz en su cima, bajo los caprichosos copos de niove. Dos jövencs con las bandoras argentina y eslovena expli-caron on los dos idiomas la vida y trfigica suerte del Padre.
La .cinta misma tieno su parte mäs hermosa en la misa que resultö la ultima del Padre Kastelic. Tan natural, tan vori-dico aparcciö, que crcimos verlo celebrar realmente la santa misa
\
NA AKONKAGUO.
3. nov. sc je vršila prireditev pri kateri smo Videli film o potu na Akonkaguo, katere se je vdeležil naš rajni gospod Jože, ki je tedaj našel smrt v planinah.
Za prireditev jo med rojaki vladalo veliko zanimanje. Saj smo si vsi želeli, da še enkrat vidimo rajnega gospoda Jožeta.
Ker jebil on ustanovitelj “Duhovnega Življenja", ki ga je z neverjetnimi žrtvami začel in prva leta vzdrževal, zato jo pač najprimerneje, da ravno “Duhovno Življenje”, kot najvidnejšo njegovo delo trajne vrednosti, izkaže rajnemu gospodu Jožetu poslednjo čast; v tem smislu se je vršila prireditev.
Pa je bilo opravka, prodno smo mogli zagotoviti film! Prav radi tistih ovir je bilo treba odgoditi prvič napovedano prireditev. Na hvalo našemu rojaku g. Do-micelju, ki je Član mendoškoga alpinskega kluba, se je lconečno vendar posrečilo, da smo dobili za najemnino .150 $ film za enkratno uprizoritev.
Kako je uspela prireditev1?
Nemara, da je bilo v tem tudi kaj prilizovanja! Dejstvo je, da ni bilo ne konca ne kraja častitanju, s katerim so mi prihajali od vseh struni.
Pa menda no bo daleč od resnico, če na podlagi vseh izjav, ki so mi jih povedali vdeleženci, zaključim, da zbor “Slovenskega doma” ni v dvorani svetega Jožefa še nikoli tako dovršeno zapel kot oni dan z obema pesmicama; “Slovenska Krajina” je pa tudi doživela isti dan svoj najlepši dosedanji uspeh. Zares so zaslužili pevci obeh zborov obilno odobrava-
como tantas veces untre nosotros lo hemos visto.
La Comisiön organizadora ticne un grato placer de ugra decer a todos los que han contribuido al exito dol festival: on primer lugar a las Hermanas de la Caridad que tanto han tra-bajado con las ninas y que han ideado y realizado cl euadro del Aconcagua; luego a los dos coros, a las dbclamadoras, y muy especialmento a la sefiorita Haidee Fusaro quo interpretfi las piezas al piano.
Fuči admirable el entusiusmo con e! cual se dedicö la senom Cotič a la organizaeiön do la rifa que tuvo un resultado brillante gracias a la incansablc senorita Hebe Žižmond y las demfis vendedoras de rifas. Con igual generosidad sc encurgö tambičn la sefiora Fani Kerševan tn la venta de golosinas eontribuyendo tambičn asi notablementc al boneficio de nuestra rcvista.
Muchisimas gracias tambičn a los que han contribuido con los premios para la rifa.
Que Dios rctribuya con crccos a todas estas almas tan des-interesadas.
A eontinuaeiön debemos tambičn expresar nuestro ngradeci-miento al seiior gereute de la Časa Bayer por cuya gentileza hemos conscguido la organizaeiön do la parte cinematogrfifica del festival. Ha sido una osplčndida reeomendaeiön de esta časa que demostrundo en esta forma sus simpatias para con la colectividad eslovena, puedo tener tambičn la seguridad de haber despertado la admiracidn y el aprecio hacia esta entidad comercial.
Finalmento tenemos que pedir sinceramentc disCulpas por algunas imporfeceiones que hayan podido deslizarge muy a pesar nuestro, partieularmente en lo referente al idioma castcllano. Nuestros labios y nuestra lengua extranjera no nos permiten salir siempre airosos en la palabra castellana. Nuestros amigos sabrfin perdonarnos las involuntarias faltas gramaticales y fo-neticas que tal vez hayan horido los oidos do algunos.
nje, ki so ga želi; oba pevovodja, dva Cirila, pa sta smelo ponosna na doseženi uspeli. “Que gente m&s simpfitica y cul-ta”, tako sem slišal z raznih strani.
Če so bili pevski nastopi prvovrstni, so pa bili otroški prizorčki nekaj čudovitega. Te našo deklice, same plavolaske, so rajale po odru kot zborček angoljecv. Občinstvo je bilo polno prekipevajočega navdušenja in ploskanja ni bilo konec.
Najlepša točka programa jebila pa brez dvoma živa slika Akonkaguo z dvoma zastavama. Naše šolske sestre so dale to lopo zamisel, pa so jo tudi čudovito izvedle. Marsikatero oko je bilo solzno ob pogledu na snežno gorol Skozi snežni motož je blestel križ, nngelj je kazal kvišku, v ospredju pa sta nastopili v slovenski narodni noši Jekšctova Irena in Laknerjeva Angela, prva s slovensko, druga z argentinsko zastavo in obe sta se izkazali kot spretni v svoji nalogi.
Zelo hpo sta izvedli svoj nastop tudi mala Ida in Irenas
Film sam od Akonkngue ni višek kinematografije. Ima pač nekatere prelepe sliko, v celoti pa ne bo žel triumfa. Na srečo je pa ravno oni del, ki je nas predvsem zanimal, prav dobro uspel. Od vsega filma najlepšo jo maša na Plaza do Mulas. Rajni gospod Jože jo tako živo stopil pred naše oči, tako resničen, tako naraven v svojih gestah, s pridigo v ustih, z molitvijo v obrazu, da bi človek kar pozabil na tragedijo, katero je rajni doživel gori v višinah.
Občinstvo je bilo nadvse zadovoljno. Pa tudi vdeležba je bila obilna. Saj jo
bila ogromna dvorana polna in še na galerijah jo bilo znatno število ljudi.
Ena posebno uspelih točk jo bil pa srečelov. S tolikimi opravki in skrbmi, ki sem jih imel s pripravami sem se malo mogel zanimati za stvari, katere navadno nimajo velikega pomena. Pa so je gospa Cotičeva sama spomnila in delo tudi v roko vzela in ga tudi čudovito izpeljala.
Dobrotniki “Duhovnega življenja” so prispevali z dragocenimi dobitki, ki so marsikaterega osrečenega zadivili. Naj namenoma navedem in so še posebno zahvalim vsem tistim, ki so k temu lepemu uspehu pripomogli. Dobitke so dali: Cotič Katarina, Kogoj Anica, Fani Jamšek, Ana Jug, Eliza Kragelj, Beltram Roberto, Dreossi Jože, Vida Kjudrova Vider Ivan, Dotnicelj Vigor, gospa Sulčič, šolske sestre, Andrej Lah, Vuga Justina, Bartolome Flor Pavla Rojc, Foto Sava, Gospa Jakončič, Maria Berrondo, Ivan Močnik, Stanko Stantič, Franc Kurinčič, Ivan Pahor Hedvika Proininger, Andrej Goin-boc, Jožefa Paškulin in še neimenovani darovalci.
Ni bilo malo dela, prodno so bili dobitki v red postavljeni, a lepota je bilo videti jih. Hvala gre gospej Cotičevi in gospodični Zizmondovi, ki sta imeli na skrbi srečke in dobitke, ki sta pa znali s svojo spretnostjo izpeljati tudi prodajo, tako da se jo oddalo vse in ni ostalo drugega kot — kdo bi si mogel misliti, kako veseli smo bili tega — ena jabolčna torta in krožnik ompanad. Kako prav so nam prišle po končani prireditvi.
Veliko delo je vršila tudi gospa Fani
NEKAJ ZA STARKE
NERODNA LETA
Saj ne vemo prav natančno, v katerp starost padejo ta leta. Vsak deček in vsaka deklica pa jih ertkrat, mora preživeti. In naj bodo razmere, v katerih otroci žive, še tako različne, znaki teh let so pri vseh precej enaki in se menjajo le v toliko, v kolikor nadzira vzgoja to razvojno dobo in se ji posreči obvarovati otroka pred hudimi stranskimi potmi. Morda bi bilo večkrat dobro poklicati ob nastopu te nesrečne dobe zdravnika na pomoč. Vsekakor pa se morajo v teh letih starši in za njimi učitelji z vso silo in skrbjo zavzeti za mladega vročekrvneža.
Pri bistroumnih in živahnih otrokih se zavedanje sramega sebe — zakaj to je glavni znak teh let — seveda veliko močneje javlja kot pri boječih materinih ljubljenčkih ali bojazljivih i deklicah. Prirodne zmožnosti in podedovane lastnosti igrajo pri tem veliko vlogo, vendar pa samo te ne odločajo nadaljnjega otrokovega razvoja. Nerodna leta se pojavijo sama od sebe. Pri rednem šolskem delu jih ni toliko opaziti kot doma, kjer je otrok bolj prost in se lažje kaže takega, kakršen je v resnici. Prav tako tudi učenec, ki je v uku pri kakem mojstru, ne more tako nebrzdano razviti svoje narave. Zato so ta leta učenja za vsakega otroka silnega pomena. Brez tega ni prave življenjske skušnje.
Doma se otrok veliko bolj prosto izživlja kot v šoli. Saj morda hišnega reda tufli doma ne zaničuje, vendar pa se nekaj upira v njem, da^bi bil vedno pod nadzorstvom. In to nasprotje med voljo otrokovo in voljo vzgojiteljevo navadno uvaja nerodna leta. Najprej se otroci v tej dobi sprejo z ubogljivostjo, nato postanejo glasni, trmasti, morda tudi predrzni in domišljavi. Vendar pa je to šele uvod v nerodna leta. Huje je potem, ko pride do pravcatega upora. V tej dobi bi otroci najraje bodili povsem svoja pota, ne pa tista, na katera jih navaja skušnja in skrb odraslih. In ta pota vodijo dostikrat daleč vstran od prave poti, često peljejo celo tik ob prepadu. Mladostna razposajenost se stopnjuje v nerodnost in ta pripelje mladega človeka dostikrat v velike nevarnosti. Kako pogosto pride ob tem do neljubih prizorov in dogodkov v domači hiši in v šoli, da cele družine propadejo včasih ob nebrzdanem vedenju takega mladega vročekrvneža, ki mu ni mar nobene lepe besede, ne prošnje in ne solz matere in očeta.
Kaj naj storita oče in mati, da preprečita tako nesrečo svojega otroka? Najprej je treba otroku priznati njegove zmožnosti in sposobnosti. To mu sicer okrepi zavest samega sebe, tako obnašanje pa zgradi trden most od staršev do otrok. Otrok bo staršem zaupal in ne bo hodil drugam iskat priznanja, ki ga v teh letih nujno potrebuje. Saj ni treba, da puste otroku, da jim čez glavo zraste; toda napačno postopa, kdor hoče iz svojega otroka pot.uhnjenpa vzgojiti. Zato je nujno, da se vsak, ki hoče biti v resnici vzgojitelj, zna vživeti v svojega varovanca. Marsikdaj je trelfa
El convento liistörico de San Naum, en la punta del extreme Sur yugoslavo sobre un pintoresco lago, en el limite con Grecia y Albania, cerca de Bitolj (Monastir)
pri tem celo svoja vzgojna načela in mnenja preme-niti; zakaj prav v naši dobi bi bilo najhujše, če bi hoteli vzgajati ljudi po enem in istem kopitu. Otroka je treba poznati in ga vzgojiti tako, kakor to njegovi naravi odgovarja.
Ni se pa treba teh nerodnih let preveč bati in vse slabo od njih pričakovati. Dostikrat so prav ta leta tista, ki dajo otroku podlago za njegovo poznejše krepostno življenje. Mlad človek si zdaj išče svoje vzore. In neprecenljive vrednosti je, če more tudi v svojem vzgojitelju gledati takega vzornega človeka. Voljo, ki je v teh letih v otroku posebej poudarjena, je treba usmeriti v to, da otrok prične samega sebe obvladati. Šele potem moremo reči, da res vzgajamo. Strogost naj se zdaj umakne zavesti odgovornosti, slepa pokorščina prosti odločitvi. V takih urah, tednih in letih postanejo starši svojim otrokom svetovalci in voditelji, otroci med seboj pa vzrastejo v resnične prijatelje. Otrok postane gospodar samega sebe in to je višek vse vzgoje. Iz površnosti pripelje otroka v globino čustva in od čustva k pameti. To je najlepši sad dobre vzgoje.
V teh letih sta oče in mati tudi dolžna, da svojega otroka vpeljeta v družinsko življenje, da mu jasno pokažeta vse skrbi in stiske, v katerih živita oče in mati ter vsa družina in mu pokažeta ves boj za obstanek, ki ga sama bojujeta. Tako sc bo otrok lažje vdal v to, kar življenje od njega terja, ker bo uvidel, da starša ne zahtevata žrtev in odpovedi od njega zato, da ga mučita, ampak ker jima pač življenje to nalaga. Otrok se ho podredil usodi, ne bo pa se ji slepo vdal, ampak ji bo skušal zagospodovati, če je dobro zrnje v njem.	*
Kerševan, ki je skrbela za sladka usta. Koliko opravka jo imela, pa je vso veselo storila kakor tudi njene pomočnice.
še gospoda Andreja Lahu naj imenoma navedem, ki je vrSil delo napovedovalca in voditelja programa; delo, ki je kaj nevgečno in zato tembolj vredno posebne zahvale.
Eno smo pa polomili.
Ko je stekel film iz Akonkaguc, jo občinstvo menilo, da je že konec. Saj je bilo
na filmu tako tudi zapisano 1 Kar dvignili so sc in — kdo bo vodo nazaj porival. ..
Tako je odpadla prelepa pevska točka žalnega zbora in film o zimskem športu v evropskih gorah.
Bo pa za drugič!
Za to pot pa še zahvalo firmi Bayer, ki je za malenkostno odškodnino prevzela na skrb vso organizacijo kinematografskega dela prireditve.
Vsem sodelavcem, posebno rediteljem in deklicam, ki so srečko in slaščice prodajalo še enkrat toplo zahvalo.
Za i:as vse je pa bila prireditev nekaj, ' kar nam je bilo v čast. Žal pa je lahko vsem, ki bi lahko prišli, pa jih ni bilo.
Prireditev je dala čistega dobička 300 $ s katerim bo izdatno pomagano v proračunu našo revijo.
Hvala vsem, ki ste k tejnu sodelovali!
Uprava D. ž.
ŽUPNIK KOMUNIST PIŠE BOGATEMU PA MOČNO GLUHEMU GOSPODU
1.	pismo v katerem načne prav pereč problem.
Neverjetno, pa vendarle resnično! Na lastna ušesa sem slišal tale očitek: “Vi se preveč zavzemate za vaše siromake! S tem ne pridemo nikamor. Vi ste komunist !”
Nič mu nisem odgovoril oni hip, kajti nisem hotel ven iz skrivalnice. Danes pa odgovarjam kar s pismom in takole zapišem: da, sem župnik-komunist, Vi pa, z vsem vašim denarjem, ste pomilovanja vreden glušee.
Zares, gluh ste, dragi moj gospod, in še to pravi pregovor: najbolj gluh je tisti, ki noče slišati. To je pa očitno, da Vi nočete slišati niti papeža niti drugih glasnikov resnice in seveda tudi ne takegale siroče-župriika, slabotnega glasnika onih siromakov... toda kričati le ne bom zato nehal.
Videl sem Vas v Lujanu zadnji dan euharističnega kongresa. Kardinal Copcllo je v svoji pridigi navedel nekatere besede iz papeževe okrožnice Divini Redempto-ris, Ker sumim, da ste Vi ono preslišali, naj Vam ponovim besede tistega, o katerem velja: če tebe poslušajo, mene poslušajo, če tebe zaničujejo, mene zaničujejo !
Takole je zapisal sveti oče: “Kadar vidimo na eni strani množice skrajno ubogih, strtih v bedi, na drugi slrani pa tiste, ki se zabavajo in brez računa razsipajo v neumnostih, moramo z bridkostjo ugotoviti, da je to proti vsaki pravici, da tisti nimajo srca krščanske ljubezni, da ne žive po njej’’.
Jaz, čupnik-komunist, ki živim sredi bedne množica in vsak dan vidim njihovo bol, bi hotel poljubiti roko sivemu starčku v Rimu za tako lepe besede, ki jih je zapisal.
Hotel bi pa tudi vas ozdraviti Vaše naglušnosti!
Ni dolgo tega, ste Vi, spoštovani gospod, bili na veselici, na kateri je bilo samo za cvetje potrošenih 32.000 pesov... kaj se Vam zdi?
Avto, s katerim ste se peljali tja, vas je stal 29.000 pesov.
Ali menite, da so sedaj čas., za take gluposti? Ali mar ne vpije to v nebo! In Vi še povsem mirno greste k maši in se drznite celo pristopiti k angeljski mizi k sv. Obhajilu. Sveti oče pa kliče:	Kje je pravica?
Menda boste tudi njega tožili, da je komunist!
Da, gospod moj, živimo v deželi škandaloznega razkošja in sramotne revščine!
32.000 $ za cvetje v eni noči — moja soseda šivilja, Vdova, mati 5 otrok, ki šiva za veletrgovino v mestu... z delom 15 ur, naredi 12 obleke... s krvavimi očmi vtika nit v šivanko, z morečo skrbjo pusti dom, da odnese svoj izdelek in dobi zanj — 2 $.
Zdi se kot hajka. Žali bog je resnica, katero vidim vsak dan.
Škandalozno bogastvo in sramotna revščina! Naj-hrže da to ne gre rado v vaša naglušna ušesa, pa bom zato naprej vpil in kričal, kot Jezus nad farizeji, hvalil pa bom moje cestninarje, kajti moje delo je sipati resnico in ne — cvetje....
Vi trdite:	komunistične nevarnosti ni! Jaz pa
vem: je! pa še kakšna! Vi govorite iz slonokostenega stebra, — jaz pa iz utripajoče realnosti. To' pa ni eno in isto!
Verjamem, da je malo tistih, ki komunizem v njegovi ideologiji poznajo; redki bodo, ki bi znali razložiti komunizem z besedami.
Pač pa je zame lahko delo povedati kdo so naši
Jajce, una ciiulad caracteristica de Bosnia, famosa desde siglos, durante las guerras turcas que los yugoslavos sostenian contra ese Invasor.
komunisti: množica ki strada in sovraži.
To pomeni, da bodo vsi naši komunisti krotka jagnjeta. kadar bodo dobili blagostanje in mrvico ljubezni.
Ljubezen jim bom delil jaz: ljubezen do Boga in ljubezen Jo bratov.... Toda, tako je zapisal kardinal Mercier: pridigati sestradanim želodcem je prazno delo! Gladen želodec nima ušes!
Torej, spoštovani gospod! Prvo najprej! To je pa preje vaša naloga, ker jaz nimam drugega kot dolgove. Vi pa mi morete pomagati, da vsejeva nekaj blagostanja v največjo bedo. Saj ne boste nič nesli s seboj v grob! Brez greha pa ne morete zapraviti velikanskega bogastva, dokler drugi umirajo v pomanjkanju. Da. smrten greh je! Brez sklepa poboljšanja se pa smrten greh ne odpusti!
Osnovni vzrok socijalnih hib in gospodarske krize je. ker množice ne najdejo tistega, ki bi .bil vreden ljubezni, tako je zapisal rajni kardinal Verdier.
Stopile v ka.jžo 3X3 m. kjer živi 7 oseb 43 ur ob samem grenkem mate 1 — Kdo bo tam mogel razumeli pridigo o nebesih in potrpežljivosti, o upanju in veri in bratski ljubezni!. . .
(V pa boste Vi ponesli k njim nekaj blagostanja, potem bodo ljudje kmalu imeli srce krščansko, ker bodo zaslutili nekaj o božji ljubezni, ko bodo doživeli, iskrico bratske ljubezni v dejanju.
Nemara boste menili takole: Saj ni mogoče vsemu odporno#. Zasebna ljubezen bo le kapljica v neskončnem morju revščine in potreb. To je delo države!
Nekaj je res na tem. Saj smo slišali nedavno od pri-masa : “o državi, ki ni spolnila v mnogem svoje naloge”.
Kmalu dobite v roke pismo, ki bo razpravljalo tudi o nujni potrebi socijalne zakonodaje. Za danes pa naj zapišem in posebno povdarim še tole: Dolžnosti, ki priti-čejo državi. Vas prav čisto nič ne razrešijo dolžnosti, katere pristajajo Vam. Res je, d«, ne boste mogli vsega storiti, res je pa tudi to, da boste lahko storili mnogo več kot ste doslej!
Delavni sloji dobivajo vsak dan večji pomen pri sestavi novega reda na svetu. Jutrišnje človeštvo bo toliko krščansko, v kolikor bodo imeli krščanskega duha nič... takole je zapisal preje kardinal, sedaj papež Bij NIT v pismu delavski mladini.
Pristavim še besede generala Castelnau: Če nočete odpreti vaših blagajen, bo že kdo odprl vaše trebuhe... Trdo se glasi, pa je prav!
Na svidenje in naj Vam izrečem moje spoštovanje in ljubezen v tisti meri, v kateri jo boste imeli Vi do Jezusovih ubožcev.	ž K.
Državljanstvo in izseljenci
Po izkustvih Rafaelove Družbe.
Ali so naši izseljenci v tujini naši državljani? Ln kako dolgo ostanejo državljani? Kaj je s tistimi, ki so sprejeli tuje državljanstvo?
To so zelo važna vprašanja ne samo za izseljence same, temveč tudi za državo, za narod, za občine, predvsem pa* za sorodnike izseljencev. Ta vprašanja so v teku let prinesla Družbi sv. -Rafaela izredno mnogo dela in težav, izseljencem v tujini povzročila že težko škodo in neprilike, posebno pa so bili po njih prizadeti izseljenski povratniki tu doma.
V	pojasnitev teh težav naj tu navedemo tri značilne primere iz naše pisarne, ki kažejo vso zmedo pri postopanju v takih zadevah:
1.	P. R. se je rodil v Clevelandu, torej je po postavah Združenih držav neizpodbitno njihov državljan. Leta 1936 je prišel na obisk svojih staršev, ki so se medtem vrnili za stalno domov. Toda oblasti so ga prijele, mu vzele ameriški potni list, češ da je naš državljan, ga izročile vojaški oblasti, ki ga je seveda vtaknila v vojaško službo in sicer kot vojaškega begunca kar za tri leta.
Poldrugo leto težkega dela, dokazovanja, prošenj in intervencij je vzelo Družbi, da ga je rešila. Sporočila je slednjič zadevo tedanjemu notranjemu ministru dr. Korošcu, ki se je za stvar zavzel, jo dal preiskati po strokovnjakih in izdal zdolaj omenjeno okrožnico, po kateri je bil P. R. rešen in se je mogel vrniti v Ameriko. V Ameriki je seveda ta primer povzročil silno mnogo zle krvi in je veliko naših slovenskih ameriških fantov ostrašil, da niso prišli na obisk domovine svojih staršev.
2.	J. Ž. se je rodil v Ljubljani. V Ameriko je odšel leta 1907. Bil je doma štirikrat, trikrat po svetovni vojni vsakorat po več let. Slednjič se je vrnil leta 1934. in sedaj stalno biva tu. Toda ker si je pridobil ameriško državljanstvo, so ga naše oblasti smatrale za tujca in ga podvrgle vsem težavam za bivanje tujcev v naši državi, in to tudi potem, ko je po dveh letih bivanja v domovini izgubil še ameriško državljanstvo in tako ni bil več državljan nobene .države na svetu.
3.	V. H. je v Ameriki že rlad trideset let. Tudi on je dobil ameriško državljanstvo. Sedaj bi se rad vrnil domov, da bi tu doma na stara leta dobil pri sorodnikih oskrboč ker je še sam. Toda Amerika od začetka te vojne ne izdaja nikomur več potnega lista, torej ga tildi V. H. ni dobil. Prosil je jugoslovanskega konzula, da bi mu dal jugoslovanski potni list, pa so mu ga odrekli, češ da je ameriški državljan. Sorodniki so začeli tu doma postopek, da urede to zadevo.
Družba sv. Rafaela se je lotila težavnega dela razčiščenja tega vprašanja že takoj pri prvem primeru. Dr. Korošec je na podlagi ugotovitve svojega ministrstva izdal okrožnico, katero smo zgoraj omenili. Ta okrožnica ugotavlja uvodoma: “Vprašanje državljanstva naših ljudi, ki so se izselili v Ameriko nam zadaja skrbi in ustvarja nezaželjene spore z ameriškimi oblastmi... Po drugi strani pa delajo naše oblasti prave zapreke tistim našim rojakom, ki so se izselili v Ameriko in si tam pridobili z naturalizacijo ameriško državljanstvo in so prišli k nam z ameriškimi potnimi listi na obisk k svojim družinam.”
V	tej okrožnici razdeli izseljence v dve vrsti: v tiste, ki so se izselili pred 1. decembrom 1918, in v tiste, ki so se izselili po tem dnevu.
Tisti, ki so sc izselili pred 1. decembrom 1918 v Ameriko in so bili tam pet let ter so si pridobili ameriško državljanstvo, so po avstrijskih postavah, ki so
zanje odločilne, izgubili državljanstvo, oziroma ga niso dobili v novi državi. In to je bila velika večina naših izseljencev.
Tisti, pa, ki so se izselili po tem dnevu kot naši državljani, pa ostanejo naši državljani, tudi če so si tuje državljanstvo pridobili, vse do tedaj, dokler niso po pravilni poti prosili za izbris iz državljanstva in jih je država na podlagi te prošnje črtala iz seznama svojih državljanov.
dede izseljencev po drugih državah določa ta okrožnica, da naj z njimi postopajo oblasti po našem novem dr. zakonu o državljanstvu. Nikomur pa ne smejo občine izdajati domovnice, temveč še morajo v vsakem primeru obračati na bansko uprave, ki določuje, ali jo sme izdati ali ne. Banska uprava pa mora vse te primere presojati po določilih te okrožnice.
V času, ko je nastopila Družba sv. Rafaela s svojim delovanjem, je vladalo med našimi državnimi izseljenskimi oblastmi prepričanje, da naj naši izšeljnci v tujini ne sprejemajo tujega državljanstva. Nekateri so šli tako daleč, da so trdili, da mora država smatrati vse take za izdajalce države in naroda.
Družba sv. Rafaela se je uprla temu naziranju kot krivičnemu, ter državi in narodu zelo škodljivemu in dokazovala:
1.	da se nobeden naših izseljencev s sprejemom tujega državljanstva ne namerava odrekati ne državi in ne narodu, temveč da to store samo v sili in iz potrebe.
2.	da se 90% naših izseljencev nikdar več ne bo vrnilo v domovino.
3.	da jim država pri naši, tako slabi izseljenski skrbi, v bolezni, brezposelnosti, revščini in drugih težavah ne bo mnogo mogla pomagati, da so navezani samo na pomoč in varstvo tujine.
4.	da jim bo tuje državljanstvo pomagalo pri iskanju dela v brezposelnosti in vseh drugih potrebah, pri urejevanju njihovih družinskih in gmotnih raznier.
5.	da je spričo neurejenih svetovnih razmer, za primer kakih vojska ali nemirov, bolj varno zanje, če so obenem tudi državljani tujih držav, v katerih živijo.
6.	da pa naši izseljenci kljub tujemo državljanstvu lahko ostanejo dobri Jugoslovani in Slovenci.
UN UTILISIMO DESCUBRIMIENTO
?	Los conociinientos acerca (le la importancia v la
T influencia do la luz šolar sobre el organisino so lian enriqueeido en los tiltimos tiempos con un importantisimo $ ndelanto cientifico.
i	Las investignciones realizndas en comün por'qiii-
i micos, lisicos y fnrrnacölogos permitioron encontrar una T substancia denominada “DELIAL”, que on forma de £ pomada y Hquido protege con seguridad la piol do las | dolorosas quemaduras, producidas por la fuerte nccidn do | algunos rayos do luz intensa, (solar) natural o artificial, i	Sin embargo esta crcma no impide on modo alguiio,
• la formacion dc la tan deseada hronccacidn natural dol | cutis, sino que por el contrario la faeilita, impidiendo t adenids que so lovanto la piol.
t UMETNO MIZARSTVO IN TAPISERIJA \
j	DUŠAN VARADINAC	)
I	CERRITO 560 — U. T. 35 - 5825	T
Ličnb pohištvo, prevlečeni stoli, zofe i. t, d. j
Nekaj vtisov z domačega kraja
Takole ob večjih svetkih, vsi ki živimo rastreseni po svetu, daleč od domačega kraja, radi pohitimo k domači hišici, kjer nam je tekla zibelka in obiščemo sta-riše, brate, sestre in rodbino, da si obudimo spomine na mlada leta ter obnovimo rodbinske vezi, ki so se mogoče ohladile. Človek, ki je dalj časa odsoten in redkeje prihaja v domače kraje, hitreje opazi vsak napredek in spremembo, pa tudi zaostalost mu pade hitreje v oči, ki bi lahko z časom napredovala pri količkaj dobri volji. Rad bi nanizal nekaj sličic iz polpreteklih dni in to ne, da bi kogarkoli hotel žaliti, hočem povedati resnico in vtise z ljubeznijo.
1.	Velikonočno procesija v Bogojini je napravila name zelo lep vtis. Toliko moških (več kakor žensk) z lepa nisem videl v farnih procesijah. Popolnoma nepotreben jebil glasen, ukazujoč ton nekega gasilca, ki je samo motil zbranost in discipliniranost. Vsa čast moškim bogojanske fare.
2.	Zanimal me je tudi v časopisju toliko razvpiti Dobrovnik. Bil sem pri jutranjem sv. opravilu. Lepo otroško petje in molitve pri sv. maši v lepi, čisti slovenščini me je presenetilo. Če pomislimo, da je veliko otrok ogrsko govorečih starišev — tako lepo in čisto izgovarjalo slovensko besedilo pesmic in molitvic, je znamenje velikega napredka in mnogega truda učiteljev, ki jim gre vsa čast!.
Želeti bi bilo, da si dobrovnički farani lepo staro cerkev obnovijo, pa bodo imeli še večje veselje prihajati k božji službi. Zelo lep vtis so napravili mladi fantje “regrutje”, ki so polnoštevilno pristopili k sv. obhajilu pred odhodom k vojakom. Sivolasi gospod župnik je gotovo čutil veselje nad svojo mladino.
3.	Narod, ki se z vso vnemo in skrbjo odpravljaš na sezonsko delo, tebi pa naj velja tale skromen opomin: Možje in žene, dečki in dekleta, ne pozabite, da denar in lepe besede tujcev ni vse. Ne verujte v razne alarmantne govorice in obljube, ne širite jih med domačine, ki mirno obdelujejo vaše njive in čuvajo hišico vašo. Mamice in dedeki Vaši, so tisočletja ohranili jezik in vero dedekov pod silnim pritiskom tuje vlade ter vedno rekli: mi smo Slovenci. Bodite tudi Vi ponosni na tisoč let stari zaničevani jezik in vero. ki ni izumrl in ne bo, če bomo složni in ponosni nanj. Ne poslušajte one, ki z neko svetsko modrostjo zaničujejo materinščino in pravijo: kaj jezik in vera in dom, tam sem doma kjer je bolje. Vi sami najbolje veste, kako grenak je tuj kruh. Kar vidite dobrega na tujem, posnemajte, kar je slabega, pa odvrnite od sebe. Dobro doma skušajte uveljaviti. Vsakega pa, ki vam obečuje zlate gradove, zavrnite, lažnik je, dela le zmedo. Naša sreča je v nas samih, v naši pridnosti in marljivosti, vse kar je obljuba od tujca, je le samo prikrita veriga, ki nas bo težila.
Tebi domača krajina lep pozdrav z željo, da se razvijaš, napreduješ, narod ti pa ostani'plemenit, v materinščini in v veri dedekov trden.
Kous Štefan.
t	ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE
t	Obrnite se na
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN LIPIČAR
1 GUTENBERG 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 60-3036
Odbor društva “Slovenska Krajina”.
“SLOVENSKA KRAJINA”
Nekaj mesecev šele ima zgodovine naše društvo. Marsikatero težavo je že bilo treba premagati. Toda hvala Bogu: srečno so bile premagane vse'
Najvidnejši dokaz uspešnega društvenega dela in poroštvo nadaljnih uspehov je pa veličastna prireditve, ki se je vršila 3S. septembra v dvorani Cosmos na Dock Sudu.
Bila je to prva kulturna prireditev mladega društva. Ni bilo malo opravka in skrbi z njo. Tako teško je dobiti igralce, težava je za pevce... Posebno pa še za prvi nastop!
Pa je vse uspelo daleč nad vse pričakovanje in zgodilo so je, da so se s to prireditvijo odprli čisto novi vidiki za bodočnost. Pokazalo se je, da nismo tako revni na uporabnih ljudeh, le zganiti sc morajo! Sedaj se bodo pa že zganili!
Igrana je bila burka v dveh dejanjih: Trije tički.
Kako jo bilo igrano? Kaj bi človek pravil! če povem, da so je gledalstvo cel čas od smeha kar za trebuh držalo, jo s tem že dokazano, da so igralci v polni meri izpolnili svojo nalogo.
Posebno krojač Nace lglač (Gelt), je bil nedosegljiv. Toda « tudi ostali, vsi brez izjeme, so sc obnesli tako, da so sami sebe prekosili.
Društveni predsednik Preiningor in vodja dramatskega odseka Kustec sta imela teško nalogo, kako navežbati igro. Koliko glavobola je dalo neumornemu Beli, prodno je srečno razdelil vloge: Saj jo žo skoro kazalo, da vse v vodo padlo!
Nazadnje je bil pa tak triumfi
Skoro prav tako trdo je bilo s petjem. Mladi organist Kren Ciril so je imel boriti s tolikimi težavami. Toda ko so zvesti preiskušeni pevci spoznali dobro voljo in zmožnosti mladega pevovodje, so se strnili okrog njega, pridobili novih pevcev in oni večer je, stopil pred nas popolen zbor, ki jo zapel tako, da smo bili kar ponosni, ko smo jih poslušali.
“Slovenska krajina”, prekmurska himna je bila začetek predstave, ki jo je predsednik Preiningor otvoril s primernim nagovorom.
“Glejte že sonce zahaja” in “škrjanček poje, žvrgoli” sta bili spet tako lepo podani da jo izrazil lastnik dvorane, da no ve, če je bil kdaj na tistem odru boljši zbor.
Pevci in igralci so dali vse in svojo nalogo sijajno dovršili.
Pa tudi gledalci so se izkazali. Ves čas prireditve in mod zabavo, ki je trajala do zore, ni bilo niti najmanjšega incidenta, tako jo bil uspeh prireditve popolen!
Le vdeležba bi bila lahko večja! Bili so namreč žalibog ne kateri na delu, da bi ljudi zadržali doma ali pa kam drugam zmotili.
Pa vendar je bila dvorana polna in je tudi materijelno prireditev dobro uspela.
Pevcem in igralcem čestitamo. Posebno čestitko pa zasluži pevovodja g. Kren Ciril, ki mu jc tako sijajno uspe] njegov prvi javni nastop.

233
OPAZOVALEC
Na Vahti smo se zopet zbrali na čaka-riti in zmolili za našo rajne, katerim ne moremo ponesti na grob cvetja. Naša molitev pa ne pozna razdalj. Lepo število rojakov se je zbralo. Eno je' pa bilo posebno zapaženo. Rajnega gospoda Jožeta ni bilo letos... On je imel druga leta žalni nagovor... to leto je pa njegov glas molče oznanjal, da je človek le prazna senca, ki nima v svojih rokah lastne usode... Odšel je tja v večnost, kamor toliki miljoni, kamor nevtegoma hitimo vsi.
Druga leta je lepoto nagrobne molitve dvignil žalni zbor s syojim ubranim petjem. Letos pa sc jo prav hip preje zgodila nesreča, katere žrtev je bil pevec Pečenko Silvan, ki se je ožgal z nafto. Pevci, ki so bili prav tedaj pri vaji, ko sc je ta nesreča zgodila, so seveda morali takoj poskrbeti za ponesrečenca in zato ni bilo mogoče iti na Čakarito.
V SAN ANTONIO DE PADUA se vrši celodnevno romanje 12. JANUARJA.
Ob 8 uri odhod z vlakom iz Plaza Once, s postankom v Floresu in Liniorsu.
Ob 10 uri bo slovesna sveta maša.
Nato v vrtu pri sestrah skupen “asa-do” za vse tiste, ki se bodo pravočasno prijavili. Za ceno 1 $ za odrastle, 0.50 S za otroke bo vsak dobil dovolj pečenke in kruha.
Ob 16 uri bo v samostanski dvorani lepa prireditev.
Ob 17.30 molitve in petje v cerkvi.
Ob la uri odhod v Buenos Aires.
Za vožnjo in kosilo se prijavite:
Ob priliki službe božje, pri g. duhovniku Hladniku Janezu, Calle Paseo 439; Na Paternalu pri Cotiču, Donato Alvarez 2262, pri g. Laknerju na Banco Germa-nico; pri g. škrbeču na Banco Holndes. — Na Avellanedi v društvu, Almafuerte 258 in pri g. Beli Preininger, Pasaje Union 640.
Rosario. Anton Brumec, doma iz Kala nad Kanalom star 36 let je umrl 16 julija. Bil je izvožbari kovač, zelo priljubljen. Naglo ga je prijelo. Odpeljala ga je asis-teneia publica. Za njegovo smrt pa so zvedeli naši rojaki šele ko jo bil že v jami.
Silvan Pečenko iz Rihenberka, zvest pevce, nenadomestljiv javen delavec je doživel L nov. nesrečo, ki pa, hvala Bogu, ni postala smrtna. V vinarni Globo na Paternalu, kjer vrši mehanično delo je nekdo vlil bencin v posodo kjer se kali železo. Lahko si jo predstaviti grozni učinek, ko je vtaknil razbeljeno železo v nafto. Nevarne opekline so sedaj že ozdravljeno.
V Vitovljah na Vipavskem je 4. okt. zaspal v Gospodu Košuta Anton, spoštovan mož, svoj čas tudi župan. V Argentini zapušča tri sinove.
Pod Colom na potu iz šturij na Vipavskem so je 9. avg. zgodila velika nesreča, ki je zahtevala več človeških življenj. Kamijon z delavci se je zvrnil iz ceste v divjem zagonu. Trije so bili na mestu mrtvi, mnogi pa ranjeni. Med objokavanimi je bil tudi Jožef Bizjak iz Rihenberka, brat Maksa iz Floride, znanega našega pevca, svak Andreja Škrbca. Prizadetim' žalujočim naše iskreno sožalje. Maša za rajnega bo 5 jan. na Paternalu.
Franc Batjel doma iz Vipave, lastnik ljubljanske mehanične tvrdko “Tribuna”, je umrl star 65 let. Bil jo svoj čas tudi časopisni poročevalec v Gorici; po konča-
ni vojni je bil njegov narodni čut preveč velik in si je moral pomagati čez mejo in se nasolil in lepo uspel v Ljubljani.
C. g. Leonard Ruskovič, frančiškan iz Dalmacije, je prevzel župnijo Chovet v škofiji Rosario. Tamkaj živi veliko število Jugoslovanov, kateri so tudi izdatno pripomogli k gradbi, novo župnije, ki jo imela napovedane veliko slovesnosti za 3. nov., pa je radi deževja svečanost bila odgodena na pozneje.
Na Avellanedi se je pri Terplanu vršila zabavna prireditev “Slovenskega evangeljskega društva” 23 nov. zvečer. Podali so burke: 1. Ženska kak Edison, 2. šver-car. 3. Kmet in gospod.
Severin Furlani, doma z Vrdelo v Trstu, star 37 let, je postal žrtev železnice. Povozil ga je vlak-FCCA na ulici Meliin. Postal je zadnje čase nekoliko gluh in ni slišal prihajajočega vlaka. Na čakarito so ga spremili mnogi prijatelji. Rajni je bratranec našega črkostavca Stankota Ba-retto.
Med čile in Argentino je nastal mal spor radi dežel na južnem tečaju. Tudi čilo namreč,'zahteva gotove pravice na Antarktiki, ki je sicer v večnem ledu, a nekateri trdijo, da krije velika naravna bogastva v rudah.
Bilje so dobile novega župnika v osebi Janeza Eržena, doma iz Cerknega. Bil je več let kaplan v Idriji, sedaj pa kurat v Lomu nad Kanalom. Blagega duhovnika so povsod močno ljubili in zato bo gotovo tudi v Biljah na svojem pravem mestu.
žena sledi možu. V Ložah na Vipavskem je za binkoštne praznike ležal ra mrtvaškem odru tainošnji spoštovani posestnik, 68 letni J. Rencr, bivši župan, čez mesec dni je prva za njim v uuhovniji umrla njegova zvesta žena "Terezija. Pokojna sta bila ugledna in priljubi jeka vaščana. Svojo številno družino — 6 sinov in 4 hčere — sta lepo vzgojila.
Poroka. V soboto, dne 22. junija, se je poročil v Gorici g. zdravnik dr. Zoran Dietz z gdč. Štefko Ježevo, nico. Obilo sreče I
Kanal. V nedeljo dno 16. junija smo pokopali gospo Antonijo Šavli, ženo tukajšnjega lekarnarja. Dočakala je častitljivo starost 88 let.
Ljubljanski občinski svet jc imel dne 11. julija svojo sejo, na kateri je bilo med drugim sklenjeno, da bo Ljubljana spot letos dobila nove važne pridobitve. Zidati bodo začeli nove tržnice, začeli bodo graditi nove delavske' naselbine, kjer bodo delavci imeli poceni nova stanovanja, zgradili, bodo čez Gruberjev prekop potrebni most, kanalizirali bodo poleg Trnovega tudi TyrScvo cesto, pripravljajo se načrti za novo mestno hiralnico na Bo-kalcah, v IColeziji dobimo novo ljudsko kopališče, tlakovani bosta Dunajska in Zaloška cesta, itd. V ta namen je občina dobila potrebna posojila. Zlasti važno jc poglavje delavskih hišic. V tem pogledu je treba omeniti, naj bi tudi država in druge oblasti začele posnemati Ljubljano.
Sonce je eksplodiralo. Na podlagi opazovanj v Hamburgu in Sonnoburgu jo bilo ugotovljeno, da se je dogodila pred nedavnim v vSemirju katastrofa ogromnega obsega. Eksplodiralo jo neko sonce v rimski cesti. To sonce, ki jo bilo enako veliko kakor naše, je eksplodiralo zaradi razpadanja atomov, iz katerih jo obstojalo. Zaradi ogromne energijo, ki so je razvila zaradi eksplozije, je zunanja plast odletela v vsemirje s hitrostjo več milijonov
Dr. Anton Korošec — el jefe politlco de los eslovenos, un politlco famoso ya en los tiempos del imperio de Austria.
kilometrov na uro v obliki vala na vso strani.
Pomanjkanje živil v Jugoslaviji še nc grozi, čuti so zadrega v industriji, ker zmnjkuje surovin, zlasti bombaža. Glede hranilnih snovi pa so nekateri v skrbeh radi olja. Pa je tudi ta skrb odveč. Saj Slovenija sama prideluje več olja, kot ga porabi. Posebno v Prekmurju se pridel •mnogo bučnega olja. Saj jo Austrijä sama uvozila za 3 milj. Din tega olja iz Slovenije letno. Zaradi špekuleij z oljem, je pa oblast bila primorana izdati nekatere odredbe o kontroli množine olja, ki se izdela.
Metlika. V Slamni vasi je umrl 20 letni Lojze Vraničar. — Vinska kupčija jo zelo oživela in so se vse stare zaloge spraznile. Plačalo se je po 5 Din liter.
Škocjan pri Mokronogu. V Goriški vasi jc vse pogorelo Jožetu Ruparju. Nevarnost je bila za celo vas. Gospodarsko poslopje j° pogorelo tudi Cvetu. — V Do-bruški vasi je pokosila smrt Janeza Fa bjan (83 let) in Janeza Umka (87 lot). — Umrla je tudi gostilničarka Alojzija Zopet.
•j- Smrt je pokosila oni dan Henrika Marušič iz Opatjega sela na Krasu. 38 letni fant je delal pri kompaniji General Motor. V San Martinu, prav v bližini kjer v Villi Piaggio živi 7 slovenskih družin, stoji velik tank. Tam je nesrečni rojak bil zadet od električnega toka močne napetosti in je na potu v bolnico izdihnil.
1 milijon rumenjakov v enem vagonu. Kakor smo že večkrat javljali, je sedaj čez Maribor silno ziyahon izvoz živil in živino v Nemčijo, čez Maribor gre tudi bolgarski izvoz; izvaža se živina, svinje, jajca. Pozornost je vzbujal ono sredo izvoz 10.000 živih kur, ki so prispelo iz Bolgarije, še večjo pozornost pa hladilni vagon v katerem se je nahajalo v pločevinastih posoda nič manj kot 1 milijon jajč-jih rumenjakov. To blago jo dospelo iz Vel. Kikinde tor jo bilo poslano v Berlin-Rumenjake rabi nemška živilska industrija.
Uredba o železu. Na pristojnem mestu v Beogradu so je zvedelo da namerava vlada v najkrajšem času izdati novo uredbo, tako imenovano uredbo o železu. Po ujej naj bi se rešilo tudi vprašanje pre-
skrbe našo železne industrije s potrebnim starim železom. Zadnjo čase so so cene staremu železu zvišale na .3 din. za kg.
Na Zaplazu je bila nova maša, ki jo je imel 14. julija Viktor Vitigoj, kateremu jo govoril v slavni Marijini ecrkvi škol' dr. Gregorij Rožman.
Na Raki je bila nova maša tudi 14. julija. Imel jo je Anton Salmič iz Dolge Ra ko. —. V Ravnem je pogorel Matija Duh, ki jo bil na srečo zavarovan in dobil vso zavarovalnino od Vzajemne zavarovalnice.
V	Mekinjah je pa pol novo mašo jezuit
Janko Koncilja.
V	Planini pri italjariski meji je zrastla lopa zgradba, v kateri so dobili mesta obmejni uradi. Zgradba je v kras trgu.
V	Mirni je umrl pekovski mojster Bajc Alojz, zapušča vdovo s sedmimi otroci. Star je bil 44 lot.
Iz Bovca v Gorico vozi od 20. juliju vsak dan dvakrat omnibus.
V	Dolu pri Opatjem selu je stara granata razmesarila Franca Spačala.
Pramazonska loža v Jugoslaviji. Letos v juliju so prišle na dan čudne stvari. Preiskava proti loži je dognala, da se je vodila vsa jugoslovanska nbtranja in zunanja politika skozi 20 let iz Francije. Vso ložo v Jugoslaviji, to so: v Beogradu, Zagrebu, Nišu, Skoplju, Kragujevcu, Su botici, Somboru, Petrovgradu Vršcu, Osje-ku, Karlovcu, Splitu, Sarajevu, Kotoru, Ljubljani, so sprejemale navodila iz inozemstva ter delale po načelih ki jim jih je nalagala centrala v Parizu. Tako je prišlo do nečuvenosti, da je najmočnejša organizacija, ki je imela v rokah politični, gospodarski in kulturni red v državi, kuhinje. Masonov koristi naše zemlje niso zanimale, niti okrepitev moči našega naroda. Slepo so ubogali direktive, ki so jih sprejemali, si pridna med seboj pomagali in ustvarili kliko, ki jo zavladala nad državo. Masonstvo je naši državi ogromno škodovalo, ker so onemogočili vsako zdravo politično pobudo, ki bi bila za državo koristna, a bi bila napravila konec karijeri mnogih masonov. Loža se je neprestano vtikala v jugoslovansko zunanjo politiko in jo prikrojevala interesom inozemske centrale. Bratje masoni, raztreseni v vsem našem javnem življenju na vidnih in vodilnih mestih, so načrtno sabotirali zdravi razvoj zunanje in notranje politike z vsemi sredstvi. Masoncrija ni pustila, da sc uvedejo socialni zakoni,
♦ ker ona potrebuje kalnih socialnih razmer, masoncrija je načrtno sabotirala vsako delo za organizacijo družabnega življenja, Masbnerija je v prosveti odločala o usodi naše mladine, šola, od osnovne pa do vseučiliške, je pod oblastjo masonov. Primor Francoske je jasno pokazal, kakšen je konec takšnih razmer. Zato je pa država energično posegla vmes in je vse lože razpustila.
Duhovniška vest. Novomašnik tržaške škofije g. Dominik Pogan iz Ponikev na Krasu je imenovan za kaplana v Buzetu v Istri.
še štirje novi doktorji. Na univerzi v Padovi so bili proglašeni za doktorje filozofije naslednji miši visokošolci:	gosp.
Mirko Zupančič iz Vrtojbe, gosp. Boris Bitežnik iz Solkana in gdč. Štefanija Ravnič iz Lupoglave v Istri; doktor inženirstva je postal gosp. Vilko Čermelj iz šturij. Vsem mladim doktorjem prisrčne čestitko!
Zveza Slovenije z morjem iz Črnomlja
na Sušak bo kmalu uresničena. Vojna zmeda je tudi tam dela nekoliko zadržala. Nova proga ima 44 km daljine. Tehnično zahteva gradba železnice zelo mnogo, ker bo treba mnogo tunelov, möstov in prekopov, tako da bo proga gotova šele 11)42 leta. Točasno jo zaposlenih pri dolu 2100 delavcev.
Kupšinci. Prod nedavnim se je vrnil večni popotnik g. Vladislav Kondor z daljšega popotovanja po svetu. Imenovani je prepotoval že skoraj pol sveta ter se je naučil že deset jezikov. Po poklicu jo karikaturist in je narisal že mnogo uglednih političnih in športnih osebnosti.
V	Sofiji je priredil razstavo svojih slik, ki jih je naslikal na popotovanju po širnem svetu. O razstavi so pisali bolgarski časopisi obširne članke in se. zelo pohvalno izrazili o njegovem delu. V tej zvezi so pisali tudi o tesnih vezeh mod obema bratskima državama. G-. Kondor je naš rojak, vendar pa že tako dolgo ni bil v domačem kraju, da je materin jezik že skoraj- čisto pozabil.
Ajdovščina je dobila novega župnika.
V	ponedeljek, dne 1. julija, je bil na župnika v Ajdovščini umeščen gosp. Dušan Bratina, do zdaj župni upravitelj pri Sv. Tomažu.
Sadne cene na štajerskem so so gibale med 2 in 3 Din za kg po vrsti jabolčne vrste.
Zvezda v Ljubljani dobiva novo lice. Po odkritju spomenika Kralju Aleksandru, so začeli podirati tudi stare častitljive kostanje, ponos ljubljanske Zvezde in paradiž za vrabce. Nadaljno skrb za Zvezdo bo imela mestna cvetličarna.
Dva mostova pod Halozami. V Tržen čez Polskavo j ebil otvorjen nov žolezo-betonski most. Upanje pa je, da bo v kratkem nekaj storjeno tudi za novi most čez Polskavo je bil otvorjen nov železo-Na žalostni gori pri Preserju se je na roženvensko nedeljo letos vršila velika mirovna molitev iz vseh bližnjih župnij.
Metlika. V banski trtnici v Vinomeru so pri rigolanju naleteli na ostanke prastare naselbine. Po sodbi strokovnjakov spadajo najdeni predmeti v dobo pred 0000 leti. Zdi se, da jebila tam precej velika prazgodovinska naselbina. — Belokranjski festival S sept. je obiskalo 5000 tujih gostov.
Dr. Marko Natlačen je 15 sept. dočakal že petletnico svojega velezaslužncga dela na najodličnejšem mestu slovenskega javnega življenja kot ban Dravske banovine.
Murska Sobota. Na katoliško vero je prestopila judovska družina Rajkova.
Gederovci. Na meji je našla smrt tihotapca 20 letnega Krainapača Jožefa iz Trnja. Graničar ga je na smrt ustrelil.
Suho zlato v Suhi Krajini. Z vso vnemo nabirajo po vaseh med žuženberkom in Ribnico, pa še drugod tudi, robidovo in malinovo listje, ki se za dobre denarje proda suho v Nemčijo. Pravijo, da bodo letos zaslužili lope denarje s tem. Kakih 10 milijonov din.
Andrej Rape, znan mladinski pisatelj je odložil pero in odpotoval v večnost.
Mirko Lovko, mlad duhovnik doma iz Cerknice, je vtonil v Dalmaciji. Bil je župnik v Dinjiški, star šolo 28 let.
Celje dobi novo justično palačo, ki bo stala na Glaziji. Kredit 7 milj. din. je že odobren.
Riko Debenjak doma iz Kanala ob Soči, si je pridobil lop sloves med slovenskimi likovnimi umetniki. 15. sept. jo bila v
miz L
BELGRANO 1389 U. T. 37-2848

JBALANZAS
COETADOEAS i	M O L I N O S
Ljubljani otvorjena razstava njegovih slik, ki so jo priredili njegovi prijatelji v umetnikovi odsotnosti, ker leži abvarno bolan. Učil se je umetnosti v Ljubljani. Beogradu in Parizu. Star jo komaj 32 lot.
Na Primorskem so jo pričel šolski pouk lli okt.
Na Jeličnem vrhu nad Idrijo je pogorel posestnik Rupnik. Zažgala jo strela.
Toča v Brdih 24 avgusta jo zadela ta nesreča mnogo vasi. šla jo vihra od Oslav-ja in števerjana čez Njivice in Kojsko do šmartina in čez Zg. Cerovo in Kozano do Dobrovega.
Velika kolesarska dirka so je yrš’la okoli Srbije in Bosne na 1400 dolgi progi. Iz Beograda je šla pot skozi Saharin Zvoinik v Sarajevo, nato čez Više-grad in čačak v Kosovsko Mitrovico, Skoplje, Vranje, Niš, Kragujevac in spet Beograd. Prvenstvo so odnesli Slovenci.
“Janez1' je ime motornemu letalu, ki je bilo razstavljeno na jesenskem ljubljanskem velesejmu. Mulo letalce, ki doseže 200 km brzine. Za letalstvo vlada v Sloveniji silno zanimanje.
V Veliki Nedelji je kmet Franc Petek točno napovedal svojo smrt. Zbudil jo vse svojce zgodaj zjutraj, jih poljubil in se od njih poslovil. Začudeni so gledali njegovo početje. In zares je pol ure nato umrl.
Za štiO milijonov dinarjev je bila v prvih sedmih mesecih letošnjega leta aktivna jugoslovanska zunanja trgovina. Podrobna razčlemba kaže, da . je bilo iz naše države izvoženega manj blaga kakor lani v istem času, vendar pa smo dobili za blago več kakor lani, To dokazuje, da so naši izvozniki dobili za svojo blago skoraj 56' odstot. več kakor lani. Izvoz v prvih sedirdh mesecih je znašal štiri milijarde 426.6 milijona dinarjev, uvoz pa tri milijarde 565 milijonov dinarjev. Uvoz jo bil večji po količini in po vrednosti, vendar jo razlika mnogo manjša kakor pri izvozu. Ne? izvoz je šol največ v Nemčijo, nato v Protektorat, v Madžarsko, Italijo itd., uvažali pa smo največ iz Nemčije, nato pa iz Italije, Romunije, Madžarske. iz Protektorata itd.
Postojna. Dekan Krhnč je bil imenovan za Častnega papeževega komornika.
Studeno. Enaka čast je doletela tudi studenskega župnika Domnika Janeža.
Mirovna procesija je šla 1. sept. na Kurešček. Ta lepa izletna točka se ponaša s prijazno gorsko cerkvico posvečeno Kraljici miru. Na pobudo ljubljanskega škofa dr. Gregorja Rožmana sc je zbralo oni dan kakih 5000 romarjev iz vseh slovenskih krajev, posebno iz ljubljanske okolice, ki so s svojim škofom pohiteli na lepo goro Kurešček in prosili za mir.
Na Rakovnik pri Ljubljani pa jo bila mladinska mirovna procesija 8 septembra.
V	Svetem Jakobu ob Savi sc pritožujejo radi stare premajhne šolo. Sedaj je pa menda bilo sklenjeno, da se stara šola poveča, za vasi Pešata in Dragomelj pa so namerava zgraditi nova šola.
V	Dol. Lakencu pri Mokronogu je bila otvorjena nova zasebna električna centrala Franca Dolenca.
Na šmarni gori so je vršilo veliko delavsko romanje 8 sept.
Mariborski škof dr. Ivan Tomažič je bil odlikovan z redom sv. Save I. stopnjo.
Camplin Ivan, preji" izseljenski duhovnik v Franciji, nato kaplan v Lendavi in urednik “Novin” je bil imenovan sedaj za škofijskega tajnika in dvornega kaplana. Upamo, da bo na novem mestu pokazal prav tako ljubezen do rojakov v tujini.
Ivan škafar je bil imenovan za kaplana v Slovenskih Konjicah.
Turnišče. Kaplan Anton Holzedl so prestavljeni v Lendavo; v Turnišče je prišel za kaplana Alojzij Kozar iz Brežic.
V	Mursko Soboto jo prišel za kaplana Matija Balažič.
V	Zagrebu grade najmočnejšo balkansko radio postajo ki bo imela 120 kilovatov.
Na Ptujsko goro je prišlo mirovno romanje iz Kranjske 24 in 25 avgusta. Organizirala ga je ljubljanska Prosvetna zveza.
Murska Sobota, Dno 30. avgusta jo tukajšnja kmečka posojilnica proslavila 15 letnico svojega obstoja in uspešnega dola.
—	Tukajšnjo olektriško podjetje je znižalo ceno električnega toka za kuhanje na en dinar zn Kvv uro, ako ga stranka porabi mesečno preko 25 Kw ur. — Letošnji Brtalanov sejni je bil mnogo slabše obiskan kot druga lota. Tudi živine je bilo prignane le 147 glav, a prodane je bilo 78 komadov. Cena je bila primeroma dobra. — Te dni je ponovno začelo obratovati kinopodjetje Dittrich, di je svoje prejšnje prostore popolnoma preuredilo.
—	Z naše gimnazije sta premeščena g. Perko Stana v Ptuj, g. Pušnik pa s samoupravne na realno.
Beltinci. V nedeljo, dne 1. septembra, smo pri nas imeli zadnjo novomašno slovesnost v Prekmurju. Prvo nekrvavo daritev je Bogu daroval salezijanec g. Duh Štefan iz Melince. Pridigal pa mu jo sorodnik g. dekan Jerič. Novomašnika je k oltarju Gospodovemu spremljala velika množica vernikov.
Hotiza. Prejšnji teden so neznani dolgo-prsteži vdrli v več stanovanj ter odnesli, kar so pač mogli. Med drugim so vlomili tudi v trgovino Osterc in odnesli nekaj nad 1000 cigaret.
Topolovci. G. Evgen Antauer, znani šolski nadzornik se jo srečal z Abrahamom. Želimo mu še dolgo let krepkega zdravja, da bo še mnogo let lahko uspešno deloval na prosvetnem polju 1
Dolnjelendavske gorice. Zopet so so o-oglasili klopotci s svojo monotono pesmijo ter oznanjajo ljudem, da že grozdje zori, čeprav ga letos no bo dosti. — Minulo nedeljo smo imeli na hribčku pri Sv. Trojici angelsko proščenje, na katerega je prišlo od blizu in daleč mnogo ljudi. Saj ob tej priliki običajno pridejo vsi vinogradniki z znanci pogledat svojo gorice, kjer v popoldanskih urah ob dobri kapljici med prijaznim pogovorom vsaj začasno pozabljajo na moreče skrbi.
Örensovci. 1. septembra, je bila slovesna otvoritev spomenika v svetovni vojni padlim vojakom. Spomenik je dalo postaviti prosvetno društvo. Izdelal ga je pa ljubljanski kipar Tine Kos.
Dolga vas. še marsikomu je ostal v živem spominu dogodek, ki je povzročil po vsej okolici obilo govoric in komentarjev. Pozimi je vozil posestnik Trajbar Jožef na saneh sod vina, ki ga je imel skrbno zakritega. Med potjo ga je srečal finan-car Ogrizek, ki je zaradi sumljivega Traj-barjevega zadržanja hotel pogledati, kaj vozi. Vendar pa Trajbar tega ni dovolil in je finančnega organa napadel z besedami in potem tudi dejansko. Ker je očetu priskočil na pomoč tudi sin Janez, sta preglednika podrla na tla, kjer ga je hotel Janez s kolom udariti, kar pa so preprečili drugi ljudje. Jožef jo že prej dobil zasluženo kazen, a Janeza je te dni obsodilo okrožno sodišče v Soboti na dva meseca zapora.
Sv. Trojica v Halozah. Naš novomaš-nik Merc Viktor je nastavljen za mestnega. kaplana v Brežicah.
Belokrajnski narodni festival se je vršil v Metliki 8 sept. Nastopili so zbori iz vseh strani Belokrajinc, da pokažejo svoje tradicionalne običaje in plese in sicer: Črnomelj: Zeleni Jurij, Kolo-most; Metlika: Metliško kolo, igro Most, Rešetca, Robčcci, Kurji boj, Turn, poleg toga so Metličani pokazali, kako sekajo pisanice.
Adlešiči: Dve svatovski koli: Hruška, jabuka, slive, Lopa Anka.
Preloka:	Svatski zborovod “Obično
kolo”.
Vinica: Viniško kolo in kolo Zvezda.
Poleg tega je bilo še Kresnice iz Druga -tuša in Most, Vreče šivajo ter Svetsko kolo iz Starega trga.
V Mariboru sta praznovala 50 letnico redovnih obljub P. Sevetin Korošec in sloveči pridigar Emerik Landergot. Skupno s frančiškani so ta jubilej slavili tudi tretjeredniki.
Ko so mlatili v Prekmurju jo postal žrtev neprevidnosti Sedonja Janez iz Rakičana n zopet nesreča ni mirovala ter je zahtevala življenje 35 letnega mehanika Golob Ivana. Imenovanega je transmisija mlatilnega stroja po nesrečnem naključju pograbila in potegnila s seboj. V groznih mukah je kmalu izdihnil. — V Vcščici pa je podajal snopje vlagaču mlatilnico delavec Virag Jurij iz Odranoc. Vtaknil je levo roko v žrelo stroja, ki mu jo jo nad laktom odtrgalo. Zdravi se v soboški bolnici.
Otrok pod motornim kolesom. Pred dnevi so jo peljal skozi Vrančo vas v Slov. Krajini neki motorist iz Soboto. Nič hudega sluteč se jo peljal skozi vas, ali naenkrat je pribežala z dvorišča štiriletna hčerka posestnika Vogričiča, ki jo jo motorist podrl ter ji prizadejal hude poškodbe po glavi.
Tiskovno društvo za Prekmurje. 22. avgusta, je bil v Turnišču ustanovni občni
zbor Katoliškega tiskovnega društva za Prekmurje. Občnega zbora sc je udeležila duhovščina iz obeh dekanij in drugi katoliški inteligonti. Gospod Klokl, lastnik katoliškega tiska v Prekmurju, je predal temu društvu lastništvo našega tisku. Za ravnatelja društva je bil izvoljen dekan gospod Jerič iz Turnišča. V' odboru so razen g. dr. Klara sami duhovnb ki. _ V kratkem bo začela v Murski So-
boti poslovati tudi zadružna tiskarna, ki bo tiskala naš katoliški tisk. Bog blagoslovi započeto delo. — Gospod Klekl Jožef, dosedanji izdajatelj našega tiska, je bil pa soglasno izvoljen za častnega predsednika tiskovnega društva.
Požari na Dravskem polju: V Mihov-cah pri Cirkovcah je pogorel Anton Vuk in Franc Peršuh. V Apačah je gorelo pri Katici Zavec in pri Izidorju Horvatiču, Čigar žena se je nevarno opekla. V šent Vidu je gorelo pri Francu Kolotniknč.
Savinjska dolina je imela 1. sept. velik praznik v Nazarjih, kjer jo bil tedaj odprt prometu novi betonski most čez Savinjo. Most jo stal 1. miljon in pol Din.
Jesenski velesejem v Ljubljani se je vršil v napetem času, ko vsa evropska industrija dela le za morilno orožje. Kljub temu je velesejem dobro uspel. Obiskalo ga je 120.000 gostov.
V	šent Lovrencu na Dravskem polju je bila izročena prometu nova tovorna postaja; Stala je 300.000 Din.
Slovenska Bistrica dobi nov vodovod, ki ga že grade.
V	Turnišču je pogorelo gumno pri Ma-kovčevih.
V	Kobilju so imeli ogenj pri Sršenu.
V	Zalogu pri Petrovčah je zgorel graščinski kozolec.
Na Igu pri Ifjubljani je pogorelo gospodarsko poslopje pri Kraljiču.
Murska Sobota. Novo šolsko loto je o-živelo mesto. 723 dijakov in dijakinj se jo vpisalo v gimnazijo. Velikansko število, ki dokazuje nujnost prekmurske gimnazijo. — Otvorjena jc bila popolna trgovska šola.
Motovilci. Naš rojak Matija čontola, misijonar lazarist je bil imenovan za su-periorja v Ljubljani. Ta naš rojak je že marsikateremu revnemu dijaku iz naših krajev pomogel v potrebi.
Bogojina. 15 sept so nam naši študenti priredili lepo zabavo. Igrali so komedijo 1 ‘ Lumpacius vagabundus”.
Sv. Andraž v Halozah. Letos smo imeli zelo nesrečno leto. Najprej nesrečno zimo; na leto jc pustošila rja; vinskega pridelka jo zelo malo, ajdo je vzela slana. Bojimo sc kaj bo na zimo! — Na Svete Gore jc poromalo letos izredno veliko romarjev.
Cerkniško jezero bodo izsušili. Pridobilo sc bo s tem 2500 ha polja. Kredita je zagotovljenega v ta namen že čez 5 miljonov Din.
V	števerjanu je 8. sept. pel novo mašo Marijan Komljanec iz Kakenccv.
V	Ajdovščini so preložili državno cesto, ki sedaj zavije pred trgom ob pokopališču proti postaji čez nekdanjo crcdilni-co na most čez Hubelj. Cesta je asfaltirana.
Goriški nadškof je obiskal predilnico v Podgori.
V	črnem vrhu nad Idrijo je med manevri ubila strela častnika, ki jo bil prav tedaj pri telefonu.
Danilo starosta slovenskih igralcev jo praznoval — zlato poroko 9 sept. On in
njegova gospa Avgustu sta oba poznana obraza iz slovanske drame. Pravo njegovo ime je Anton Cerar, ki je dobil pridevek “Danilo” po* istoimenski vlogi.
Na Brezjah se jo 18. avgusta vršila velika slovesnost. Bilo je vsakoletno romanje “bivših bojevnikov”. Zbralo sc je 10.000 romarjev in tudi več zastopnikov oblasti. Ob tej priliki jo bila Otvorjena tudi nova železniška postaja v Otočali, kjer je bilo doslej le postajališče. Slovesni blagoslov je opravil prevzv. g. škof Dr. Rožman. Mirovne pobožnosti na Brezjah se je vdeležil tudi minister dr. Korošec.
V	šalovcih je bila 18 avg. blagoslovljena nova motorna brizgalna.
V	Bogojini je bil ubit pri podiranju drevja Graben Franc.
V	Turnišču jo bilo 19. avg. preinovnnje živine za Turnišče in Nodclico. Na pobudo iz Rakičana so sc podobna premova-n ja vršila tudi v Polani, Pertoči, Puconcih in Martjancih. — Močno se je po poškodoval Koren .Jožef, ki je padel z drevesa.
V	Prekmurju so močno v skrbeh za drva. Lepi gozdovi so dodobra posekani, sedaj se pa čuti močno pomanjkanje goriva in sploh losa.
Janku Kersniku so odkrili spominsko ploščo na gradu na Brdu, kjer je bil sloviti pisatelj gospodar, katerega je tudi v svojih spisih na prelepo načine opisal. To značilno slovesnost je organiziralo kamniško dijaško društvo “Bistrica”. Slavnostni govornik je bil pisatelj Franc Finžgar, slovenski akademik.
Hvastja Franc, doma iz Savelj pri Ljubljani je bil že od mladosti velik ljubitelj petja. V cerkvi jo začel in povsod bil zraven, kjer je bila prilika. Pot ga jo nesla V daljni svet. Na Dunaju je žel lepe uspehe, sedaj je pa postal prvi baritonist opere v Bratislavi na Slovaškem.
Murska sobota je dobila pred kratkim okrožno sodišče. Za predsednika je bil imenovan Dr. Jože Dobrošek, doma iz štajerskega Pohorja.
Janez Pucelj, znani ljudski pisatelj, župnik na Jožici je oni dan slavil svojo 59 letnico. Zaslužil je, da mu narod izkaže svojo hvaležnost in je tako tudi bilo. Vsepovsod koder je župnikova!, je postavil trajne spomenike. Posebno hvaležni so mu na Ježici, kjer so povečali močno pretesno cerkev pod njegovim župnikovanjem.
Ljudsko šolstvo v Beli Krajini, šolstvu v Beli Krajini so je v osvobojeni domovini začela posvečati večja skrb in pažnja. Saj so bile v zadnjem deceniju otvorjenc tri šolo, in sicer v Gradacu, Lazah in Selih. Tako je sedaj v vsem črnomaljskem okraju .'15 šol, ki so imele ob sklepu letošnjega prvega polletja 2552 dečkov in 2402 deklic, skupaj 5014 učencev ter 112 oddelkov, na katerih jo poučevalo 39 učiteljev in 77 učiteljic in 2 učiteljici ženskih ročnih del.
Razvoj belokranjskega šolstva je precej star, saj je bila v Metliki šola že lota 1650, ki se je postopoma razvijala in je 1 tri.' 1889 dobila sedanje šolsko poslopje, katerega 50 letnico hoče lotos Metlika svečano proslaviti. Prav stare pa so še šole v Črnomlju, Dragatušu, Podzemlju, Budalo vicih, Semiču in Starem trgu, ki so bile večinoma ustanovljene v prvi polovici preteklega stoletja, ostale pa pozneje do pričetka svetovne vojne.
Naj lepše šolsko poslopje je v Semiču in na Radoviči, šole v Dragatušu, Pod-
zemlju, Preloki in Semiču imajo po dve zgradbi, katerih ena, razen v Podzemlju, služi samo za stanovanje. V prav dobrem stanju je 7 šolskih zgradb, 28 pa v dobrem. Pet šol še nima svojih stavb, od katerih pa bodo v Dragah lahko kmalu zgradili novo šolo, ker je že dobrotnik šole zapustil 93.000 din v ta namen.
Svetogorski zlatomašnik. Msgr. Ignacij Valentinčič, stolni kanonik v Gorici, je na Mali šmaren slovesno daroval zlato mašo v svetogorski baziliki. Na ta dan se vsako leto zbere v svetišču mnogo romarjev, kajti to je zahvalni praznik za letino in družinsko romanje. Letos pa sc je na sončnem vrhu zbralo okoli 12.000 ljudi, da sc udeležijo redkega slavja zlato mašo cerkvenega dostojanstvenika, ki je visoko spoštovan in priljubljen. — Janez • Eržen, do zdaj kurat v Lomu na Kanalskem, je imenovan za župnika v Biljah pri Gorici. — Po italijanskih listih so uradne cenitve ugotovilo, da znaša škoda, ki jo je napravila strašna ledena šiba na vinogradih, sadovnjakih in njivah po nekaterih krajih v Brdih, 1 milijon 200 tisoč lir. — Zaradi zadnjih hudih nalivov jc Idrijca močno narasla. 15. septembra popoldne, je 15-letni Valentin Burnik iz Spodnje Idrijo lovil ob narasli vodi drva, ki jih jo Idrijca bogve od kje prinesla. Fanta je voda odnesla.
DELO DOBE HMELJARJI
•
V Rosariu je g. konzul Rubcša izdal okrožnico, v kateri opozarja, da dobe delo tisti, ki znajo gojiti hmelj. Obrnejo naj se na: Josefa Arijön de Zinni, Quilino FCCC.
SLIKAR NA DNU MORJA
Skrivnostni svet lepote v Rdečem morju
Pred kratkim se je vrnil v London Robert Gibbings s svojega znanstvenega potovanja po Rdečem morju. Njegova dola in znanstveni uspehi so edini te vrste na svetu, kajti Gibbings je risal in slikal'samo na morskem dnu prebivalce mokrega elementa. Robert Gibbings je pred nekaj loti obiskal prvikrat koralno otoke v Tihem oceanu in jo prebival največ v vodi. Pri tem je ugotovil, da so ribe zelo plaš-Ijivo in da božo pred vsakim in najneznat-nojšim gibom, ko so blizu površino vode, da se pa sploh nič ne bojo, če se jim nekaj približa pod volo, torej v isti globini z njimi. Iz tega je slikar dognal, da bi videl veliko več, če bi se spustil, na dno morja in tam slikal. Lansko leto je preživel Gibbings svoj dopust na Bermudih v Atlantskem occapu, kjer je obiskal tamkajšnji biološki znanstveni zavod. Razmišljal jo, kako bi kot umetnik izkoristil svojo izkušnje in je hotel, da napravi nekaj slik z. motivi podmorskega sveta, takega sveta, kakor ga glodajo in vidijo pdtapljači. [Slučajno je prišel na Bermude tudi njegov prijatelj, profesor kemije, medtem ko je Robert Gibbings, profesor risanja na angleški univerzi Reading. Gibbings je pripovedoval svojemu prijatelju o svojih načrtih in ga je vprašal za svet, kako bi izvedel te svoje načrte. Profesor kemije mu jo povodni, da je treba za slikanje pod vodo zylonitovili plošč, ki so zelo dober nadomestek za papir in svinčnik, ki ima gumijasto držalo namesto lesenega. Gibbings si jo nabavil potapljaško obleko in se vrgel na delo. Z zylonitovimi ploščami in svinčnikom z gumijastim držalom je Gibbings pod vodo ravno tako risal, kakor v svojem ateljeju. Z umetniškega stališča so ga Ber-mudi razočarali. Ribe niso no tako lepe
in zanimive in koralni otoki niso imeli tako lepih oblik, kakor v Tihem oceanu. Zaradi tega je šel letos v marcu k Rdečemu morju, za katerega je slišal, da ima koralne otoke neverjetno lepoto. Ko se je prvikrat potopil v Rdeče morje pri .Gliardaga na egiptski obali nasproti Sinajskemu polotoku, se mu je zazdelo, da je v najlopšem nizozemskem cvetličnjaku ali v Nici. To je bila prava izložba rož in raznih cvetlic. Iz morskega dna so rasli korali v najbolj različnih oblikah in barvah. Nekateri korali so imeli obliko jelenjih rogov, drugi vencev in pisanih grmov, zopet nekateri so imeli obliko bajnih cvetličnih čaš s prašniki in pestiči. Nekateri so imeli belorumeno barvo z rdečimi pikicami, nekateri so bili rdečkasti, nekateri temno modri in svetlomodri. To je bila prava lepota oblik in barv, slavnostna pesem veliki stvariteljici naravi, s katero ne more tekmovati nihče.
V Rdečem morju je precej morskih psov. Gibbings pravi, da so vse navadno predstave o nevarnosti morskih psov pretirane. Sum se je spoznal z nekim ribičem, ki mu je pokazal na nogah strašne brazgotine, katere je dobil v borbi z morskim psom. Napadeni ribič jc imel nenavadno prisotnost duha in je z vso silo zarinil prste v oči morskega psa. Žival je pustila svojo žrtev in odplavala. Tamkajšnji ribiči dobro vedo, kdaj so v Rdečem morju morski psi in trdijo, da so nevarni le tedaj, ko so lačni. ,čw-uil
ZRAČNI NAPAD
ÄÄ-iWwi
Strašno razburjenje, ki se je izmaličilo v divji strah, se jo zadnje dni oktobra leta 1938. polotilo Newyorka in okolic.', ker so tisoči in tisoči prebivalstva mislili, da je izbruhnila strahotna svetov ua vojna, pri kateri sodelujejo neznaui prebi-valsi z Marsa. Vzrok za razburjenje je bila radijska oddaja dramatiziranega \Vell-sovegea romana “Vojna med svetovi” NowyorSko radijsko postaje družbe CBS so to točko oddajale tako dramatično in stvarno, da so vsi poslušalci menili, da gre pri tein za poročila o resničnih strahotnih dogodkih, ki so zajeli Združene države.
Vsebino Wellsovega romana tvori v glavnem nenadni prihod čudnih pošasti z Marsa na zemljo. Te pošasti se pripeljejo na letečih strojih, podobnih izpodnebni-kom. Marsovska letala napadejo 'VValesko pokrajino v Angliji. Ameriški prireditelji so pa zaradi večjo resničnosti prestavili napad v ncwyorško okolico. Vsa stvar je potekala takole:
Oddaja so je začela z vremenskim poročilom, ki ga je pa napovedovalec nenadno pretrgal in sporočil, da je znan ameriški zvczdoslovcc pravkar zapazil neobičajne eksplozije na premičnici Marsu. l’o tem je postaja nekaj časa oddajala plesno godbo. Čez nekaj časa je godba prenehala in od tega trenutka niso poslušalci slišali več drugega, kakor razburjena poročilu, vošče stopnjevana, ki so opisovala, da se bližajo zemlji Marsovci. Nato so prišlo vesti o bombardiranju newyorške okolice, nato opozorila prebivalstvu, ki so bila dana v taki obliki, kakor da prihajajo iz notranjega ministrstva.
Te radijsko vesti so imele strahoten učinek. Po „newyorSkih cestah se je razvila zmeda, kakršne ne pomnijo. Cele rnostue predele so prestrašeni prebivalci spraznili in bežali po ulicah. Glave so si zavijali v mokre cunje, da bi se obvarovali pred
LISICA ZVITOREPKA
MAČEK KRNJAV V PASTI
Zvitorepka skomizgne z ramami. ‘‘Hm, malko trdo gre pri nas, odkar nam je kralj zapovedal splošni mir in vesoljno bratstvo; le nekaj strdi še imam v satovju.”
‘‘Brrr! Strdi še nisem nikdar okusil”, se zgrozi maček, ‘‘nimate li nič drugega pri hiši, gospa lisica? Morebiti kako tolsto miško ali kaj sličnega; s tem bi mi bolj ustregli! ”
‘ ‘ Kaj praviš, ljubi ICrnjav ? ” sc začudi Zvitorepka. ‘ ‘ Tolsta miška, praviš, bi ti dišala za večerjo? Eh, to je prav kakor nalašč! Ne daleč od tod stanuje star kmet, in na njegovem skednju je obilo miši. Zvrhan voz bi jih bilo, čisto gotovo, ako bi vse naložili nanj. Res, čudo veliko je tega drobiža in dostikrat sem že slišala kmeta, kako je tožil in zdihoval, da ga bodo miši še iz hiše pregnale!”
‘ ‘ ti kor o ni verjetno, da bi bilo toliko miši na skednju! Oj, ko bi bil že tam!” vzdihne Krnjav.
‘‘Ali te res tako skomina po miših, mili prijatelj?”
‘‘No, seveda bi mi teknile! Miši čislam že oiI nekdaj nad vse. Ali ne veste, gospa lisica, da mi miške bolj dišijo nego vsa divjačina, kar je je na svetu? Storite mi to ljubav in peljite me k mišim!”
‘‘Prijatelj, menda se šališ!” odvrne rjavka.
‘‘Prav gotovo ne, Zvitorepka; čisto resnico govorim, na moje poštenje!”
‘‘l)a te hcntaj, torej si res željčen miši? Borute, prijatelj ICrnjav, nocoj se jih lahko naješ do sitega!”
‘‘Do sitega, gospa lisica, do sitega, pravite? So niste li morda zmotili?”
‘‘A ti, prijatelj, uganjaš morda le burke?”
.‘‘Bog ne prizadeni; nič mi ni ljubše od miši! ’’
‘‘No dobro, tedaj pa le brž z mano, dragi Kritja v; ročno te povedem na skedenj in te ne zapustim prej, da boš do grla sit! ”
“Na takšnem potu Vam prav rad sledim, gospa lisica;, pa če Iti bilo noter do
strupenimi plini, s katerimi so po radijskih poročilih Marsovci napadli Ameriko. Tisoči in tisoči ljudi so begali brez cilja ter širili še hujšo vesti, kakor pa jih ,ic dajal radio.
Policijske oblasti so takoj po začetku radijske oddaje začele dobivati telefonska vprašanja z vseh strani. Policija je mislila, da gre za šalo.
Toda spraševanje je naraščalo, policijske stražnice in urade so začeli oblegati razburjeni ljudje, ki so zahtevali varstva in pomoči. Nazadnje so bile policijske oblasti same prepričane, da je poročilo u nenadnem napadu iz zraka prišlo iz predsedstva vlade v Washingtonu. Policija je, v naglici začela dajati zbegane ukrepe' za varstvo prebivalstva in za vzdrževanje reda.
Radio pa je ves ta čas nemoteno dajsl poročila, ki so opisovala, kaj se dogaja ob tem napadu po Newyorku in drugih ameriških mestih: Porušena mesta, deset tisoče žrtev, požari vsepovsod.
Na neko policijsko stražnico v New Yorku jo pridrvel zbegan moški, ki je prisegel, da jo videl s svoje strehe, kako go .i onstran reke Hudsona mesto Jersey City.
Trstu. ’ ’
‘ ‘Ne mudiva se več”, pravi lisica, “dosti dolgo sva že marnjala! ”
In ubrala sta pot pod nogo, Krnjav pa Zvitorepka, tor letela in letela, dokler nista dospela do skednja.
V glinasto steno je bila lisica ne dolgo tega izkopala luknjo in še sinoči je ugrabila kmetu petelina s svisli. A za to hudobijo naj bi jo zdaj izkupil Krnjav; zakaj Tinče, kmetov poldorasli sin, je bil nastavil zanko pred luknjo. Tako je hotel ujeti lisico in ohladiti svojo jezico zaradi ugrabljenega petejina.
Vse to je dobro vedela Zvitorepka, poli igla v ka, in je dejala Krnjavu: “Le brž zlezi v tole luknjo, prijatclčckl Jaz pa bom na straži stala, ko boš lovil; zakaj opreznost je zmeraj dobra, zlasti pa še ponoči. Onstran luknje je miši na kupe; ali slišiš, kako dbjestno piskočejo? Kadar boš sit, pa pridi zopet venkaj; počakam to tule pred pragom; zakaj nocoj se no smeva ločiti, ako hočeva jutri zjutraj stopiti samodruga pred kralja.”
“Menite li, gospa lisica, ’ ’ vpraša maček nezaupno, “da smem brez skrbi v to temno luknjo? Ali ni morebiti nevarno? Saj veste, kmetje so navihani, da jim ni vrste, in imajo pogosto črne nakane.”
A nato Zvitorepka: “Da si taka mevža, priji^elj Krnjav, tega bi pa vendar ne bila verjela! Ce si ros tak strahopetec, se pa vrniva domov v Hudo luknjo, da ti tamkaj postrežem z večerjo, kakor se spodobi. Miši ti sicef ne bom mogla nacvreti, toda slaščic boš imel v izobilju.”
Te besede so Krnjava spekle in sram ga je bilo, da se lisica roga njegovi opreznosti. Mahoma je švignil v luknjo in v — zanko. Ko je začutil konopec okoli vratu, je maček prestrašen odskočil, a pri tem se mu je zanka zadrgnila še ože in ga jela daviti. Zagnal je vrišč, kakor da ga kdo na meh dere.
Ko je Zvitorepka zaslišala v luknji hrup in trušč, je začela zasmehovati uboge ga ujetnika: “Ali ti dobro diše miške, prijatelj Krnjav? Kajne, okroglo so in
Druga priča te zmede in strahu v New. Torku prippveduje takole: “Vrnil sem še domov ob 21. Komaj sem prišel v stanovanje, me je poklical po telefonu moj prestrašeni nečak, ki mi je dejal, da bo Now-Vork zdaj pa zdaj doživel bombardiranje iz zraka in da je vlada dala povelje, naj se prebivalci takoj umaknejo iz hiš. Planil sem k radiu ter res ujel naravnost blazne vesti, ki so še stopnjevalo tisto, kar je povedal nečak. Pograbil sem nekaj obleke in dragocenosti ter tekel na cesto, koder je begalo že na tisoče zmešanih ljudi. Vsi skupaj smo drveli proti Broartwayu, kjer so nas prestregli policijski avtomobili. Policija nam je začela dopovedovati, da smo vsi skupaj postali žrtev reklamne šale. ’ ’
Tretja priča teh dogodkov, avtomobilist, ki je poslušal radio v svojem vozu prod nekim kinematografom, je nenadno slišal radijsko vest, da so v New .Torseyu mobilizirali narodno gardo za pomoč protinapadu iz zraka. Planil je iz avtomobila v kino ter zavpil gledalcem: “Napadeni smo! Zdaj pa zdaj nas začno bombardirati ! ”	\
V dveh minutah je bil kino prazen.
debele?... Da bi le Tinče vedel, kake se tu gostiš, gotovo bi ti prinesel še gorčice k divjačini; zakaj vedi, Tinče je uslužen dečko!... Povej mi vendar, Krnjav, kje si se naučil tako ‘lepo peti? Ali pojo na dvoru tako pri obedu, kakor ti zdajle zavijaš? škoda, "da ni tudi Lakotnika pri tebi; iz srca bi mu privoščila; zakaj to širokoustno stradalo je že marsikatero neumno užagalo meni na kvari”
To rekši, jo jo Zvitorepka odkurila domov v svoj grad v Hudo luknjo.
Krnjav pa je mijavkal in kričal tako neusmiljeno — prav kakor jo navada vsem mačkom —, da je šunder in krik zbudil kmetovega sina Tinčeta. Brzo je skočil s postelje in viknil:	“Hvala Bo-
. gu! Dobro sem pogodil, da sem nastavil zanko. Nikdar bi sc ne bil nadejal, da dobim predrzno lisico tako kmalu v pest! Čak’, pokažem ti hoditi na svisli petelinov davit!”
Tinče je prižgal luč in zbudil še očeta in mater. “Brž vstanite!” jo zaklical, ‘ ‘ lisica sc je ujela. Pridite, d it jo oderemo! ’ ’
Urno so bili vsi oblečeni in so odhiteli na skedenj. Tinče je pograbil vile, prislonjene v kotu na podu, kmet je izdrl ročico iz voza, mati pa je svetila. Zdaj je šlo Krnjavu za kožo. Tinče je neusmiljeno drezal in bezal v luknjo, a kmet m kmetica sta kričala: “Le po njej, le po njej!” Kakor toča so se usipali udarci po mačkovem kožuhu; iz več ran je že krvavel in rogelj na vilah mu je bil iztaknil oko.
Kmetu se je zdelo dovolj Tinčetovega drezanja in je hotel s silnim udarcem pobiti ujeto žival do smrti. Ko je Krnjav videl, da bo zdaj po njem, je napel vse Isvoje moči in napel tudi konopec, ki je bil precej dolg, in se je zakadil kmetu naravnost. na tilnik. Razjarjeni maček jo začel obdela vati kmeta; praskal ga je po plečih, po tilniku in obličju, da ga je kur kri polila in se jo mož naposled okrvavljen zgrudil na tla.
Kmetica jo poblodela od strahu, da je bila kakor prt, in je zavreskala na sina: “Ubij, prebodi pošast!”
A dečko se je bal, da ne bi zadel očeta, in sc ni ganil. Ko se je bil kmet zvrnil na tla, je moral mi^ček nehati in popustiti, da se ne bi salti zadušil, zakaj konopec mu jo bil preHrutek.
Kmetica in Tinče sla odnesla krvavečega moža v posteljo ln v teh skrbeli ata čisto pozabila na mačka. Krjijav pu je bil še v veliki stiski; razbit in na enem očesu slep je zdihoval v zanki; vsak hip sc je zdrznil, kor je menil, da sc vrača Tinče in mu zada bridko smrt.
“Kako bi se neki rešil?” je mislil in mislil in končno je začel žvečiti in glodati vrv, k; so mu je zažela okoli vratu in je bila pritrjena na steni. In res, posrečilo se mu je, da je pregrizel zanko. Globoko sc jo oddahnil in planil pokonci, rekoč: “Nikdar več me ne dobite v post; le brž odtod!”
Krnjav jo prasnil izpod skednja in jo popihal kakor veter v noč. Bil je že velik dan, ko jo prisopihal na kraljev dvor.
Zbrane živali so ga že od daleč ugledale, toda spoznale ga niso, tako je bil » zdelan in izpremenjon. Kralj Miroljub pa je presenečen vzkliknil: “O groza, ali si ti Krnjav, moj sel? Kakšen pa si! Kako imaš razcapan kožuh, kako krvave oči! Za božje delo, kaj se ti je pripetilo?” (Dalje sledi)
DOLGOST ŽIVLJENJA NAŠEGA .TE KRATKA?
Pred nekaj leti je italijanski prof. medicine Gabboni iz univerzo Parme, natančno preiskal vso stoletnike v Italiji. S to preiskavo bi bilo dognano, na kakšen način so ti ljudje dosegli tako dolgo življenje. Giotto Bizzarrini pa je na tej podlagi spisal knjigo ‘‘Longevitd” (Dolgost življenja), ki je navzlic, težki vsebini v nekaj letih dosegla že četrto izdajo. Problem dolgega življenja je tukaj v vseli potankostih izčrpan in največ pomembnosti ima higijena. Najvažnejša jo okrepitev duha, to je velika skrivnost in najvažnejši činitelj človeškega življenja. Treba je imeti na uzdi voljo in fantazijo. Nikoli sc ne smeš bati, ‘ne zaveži si glavo prej, preden ni razbita”. Bojazen jo ena poglavitnih vzrokov telesnih težkoč. Bojazen pred boleznijo privede večkrat do ‘‘bolezni strahu”; s tem pa odpre pot boleznim, kor izpodjeda upornost. Volja do življenja je ena od poglavitnih živ ljenjskih prvin, prav tako tudi veselje do življenja. Vselej, kadar so smehljamo ali celo. smejemo, vdenemo novo nit v tkanino svojega žviljenja. Življenje pa krajšajo:	samopašnost, prevzetnost, skopost,
jeza, spolno izživljanje, žrtje, tobak, alkohol nesnaga, lenoba, nespečnost in zaprtost.
Colo najčudovitejši stroj, ki ga je iznašel človeški duh, je v primeri s človeškim telesom ničev. Ta stroj jo najduhovitejše urejen. Ima vsakovrstne varnostne naprave, in zoper strupe ima colo lastne protistrupe. Italijansko ljudstvo pravi: “Vino je ubijalec tobaka, kava jo ubijalec vina in vino spet ubijalec kave”. Medicinsko je to skoraj pravilno. Raj Unfein in nikotin krčita, alkohol pa razteza. Vsa igra bi bila neškodljiva, če se ne bi udje počasi obrabili, ker jih preveč izrabljamo.. Vendar je uporna sila človeškega organizma silovita. Težko bi bilo uničiti le s posameznim izživljanjem to naše delo, če ne bi ljudje, kakor pravi 1 a Bravere: “Prvo polovico življenja uporabili za to, da si drugo polovico čim slabše uredijo”. Glede na telesno življenjsko zmožnost sta zrak in pregibanje na prvem mestu. Vsakdanji zrak je tako rekoč bolj potreben kot vsakdanji kruh! Poglavitno navodilo za vsakega človeka, ki hoče ostati zdrav in močan, je to, da dan in noč vdihava dober zrak. že omenjeni Bizzarrini svetuje, naj bi bilo spalnice zmeraj največji prostori v stanovanju in naj bi obleko in čevlje in nogavico pustili zmeraj zunaj spalnice.
življenje jo gibanje. “Tisti, ki so navezani na delo s sedenjem ’ ’, piše Bizzarrini, “imajo slab krvni obtok; noge in roke so jim mrzle, v možgane pritiska kri in večkrat jih boli glava.” Žo davni narodi so rekli, da “je lenoba mati vseh pregreh”. Pregrehe, strasti pa so najhujši sovražniki zdravja in dolgega življenja. “Kadarkoli delam ali razmišljam”, jo dejal Cicero, ‘‘to si prihranim za sprehod”. Neki alpinski častnik na pravi: “Goro stoodstotno z zdravjem povrnejo vse tožkočc in napore. O turi-stiki, boji na hribe, pravi Bizzarrini: “Hoja na visoko goro jo izvrstna vaja za mišice in pot v najbol jši zrak, ki Unior balzam vpliva na pljuča. Prišedš! na vrh, ima turist resničen občutek ugodja, kor mu kri bolje kroži in jo tudi tek do jedi večji. Pod žarki mogočnega in blagodejnega sonca, ki prodira v telo, se razcvete lica in okrepijo udje.”
O delovanju kože govori knjiga, da koža čuti, izloča, sprejema, varuje in ureja toploto. Koža jo. “jaz” človeškega telesu, je meja, na kateri se vse začenja, kar je našo in samo našo. Koža sprejema vitamine svetlobe... Pazimo torej na ta Važni organi Glejmo, da ostane koža
zdrava, osnažimo jo vseh tistih snovi, ki so zajedeno v luknjico in ki se spojijo s prahom in kjer so nato podlaga za milijone mikrobov. ICer koža izloča skozi luknjico množino strupov in s tem jemlje krvi strupe, je umljivo, da bodi čim več na zraku. “Zračna kopel je torej naj-ccnejši povratek k naravi.”
Spanje, ki odvzame telesu strupe utrujenosti, ~~ je po besedah Shakespeareja “najbolj tečna jed tega življenja”. Tisti, ki ponoči dobro spijo, ostanejo zdravi in dosežejo dolgo čiv 1 jen je. fto izvita nespečnost iz duševnih vzrokov, tedaj “naj pomislimo, da moremo skrbi in vse nadlogo pozabiti in obvladati samo z delom in korajžo, ne pa, da pestujemo sami sobe in se zabubimo v svoje bolečino!” A ko pa ne spimo, ker je žeoldcc preveč obložen, naj si zapomnimo: “če hočeš imeti lahko noč, ti bodi večerja lahka.” (Ut sis noete levis, sil tihi con mi brevis.)
O stavku nekega angleškega gospodarstvenika, iln “je problem prehrano ključ do sreče narodov”, pa noče ta knjiga dosti slišati, Bizzarrini so drži izreka starega Platona: “Izkušnja nas brez dvoma uči, da nam zmernost v jedi bolj kot vse drugo koristi za zdravje, medtem ko množica in raznoličnost raznih jedač slabi žcoldee in poneumili duha”.
Kaditi so začeli ljudje kot v nekako reakcijo zoper pijanstvo, ki je skoraj ugonobilo človeštvo v prvih stoletjih nove dobo. Zatorej jo mogel neki slavni zdravnik iz časa sončnega kralja Ludvika XIX". napisati: “Kdor živi brez tobaka, ni vreden da živi, saj tobak razveseljuje in očiščuje človeške možgane in vzgaja duše k čednosti.” Dandanašnji pa sta nikotin in alkohol že postala siamska dvojčka. Glede na vino pravijo v Italiji, “da je dragocen kot služabnik, a krut in neusmiljen kot gospodar”. Neki italijanski higienik je celo zapisal, da je vino “balzam za telo, hožkanje duše in uničevalec vsakega duševnega in moralnega bacila.” Knjiga o dolgem življenju pravi: Niti abstinenca niti nezmernost! Raj mora vendar vsakdo vedeti, kaj mu prija in kaj ne. “Sto let dočakati ni nobena umetnost”, je dejal nekdo, “če moreš živeti tako, kakor si želiš. Le da jo treba prirodne predpise takoj izvesti, sicer postane pot' življenja le z dobrimi sklepi tlakovana, kot je pot v pekel.” lzprehi-tlkesahl
PRVI VOZNI LISTEK NA MARS
Mala idila iz predvojnega Londona.
V Londonu živi čudaški Anglež, ki ima vedno najbolj čudne muhe v galvi. Sedaj, odkar se je zadnje čase začelo malo več govoriti, da vožnja z raketo na Mars ni nobena nemožnost več, si je vtepel v glavo, da se hoče prvi s tisto prvo raketo peljati z zemlje na Mars. Da bi ga pa kdo ne prehitel, si je karto že kar vnaprej naročil ter jo tudi plačal.
Takole poročajo časopisi o tistem naročilu: V veliki Cookovi potovalni pisarni v Londonu je zabrnel tcelfon. Bilo je ravno poldne in uradniki so imeli polne roko dela, ker je ob tistem času naval največji. Vsakovrstno vozne listke ljudje naročajo v tej pisarni. Eden naroča pravkar listek za velblod ji pojozd skozi Saharo, drugi naroča sedež v nosilnici nekje v kakem indijskem mostu. Vsakdo ima kaj posebnega, kakor so posebneži vsi Angleži, vsaj v naših očeh. Ko je torej zabrnel tisto opoldne telefon, je ni bilo stvari, ki bi bila uradnika presenetila na telefonu. Ko pa je mož, ki jo telefonsko klical, spregovoril: “Rad bi prvi vozni listek v raketni ladji na Mars!”, tedaj je uradniku skoraj padla slušalka iz rok: ‘‘Kaj sto znoreli, gospod?” je za-kieul, pozabivši vso svojo dobro vzgojo.
“Nikakor nisem znorel, jaz som 1. I. Paddock,” so je ljubeznivo predstavil oni od druge strani. Ivo je uradnik zaslišal to ime, si jo bil takoj na jasnem, da gre zares. Paddock je tako nakazal pisarni potrebno voznino, ki znaša nekako pol milijona dniarjev. Paddock je namreč natančno izračunal, koliko kilometrov je od zemlje do Marsa. Potem pa jo vzel v roke žcelzniško tarifo ter jo izračunal, koliko bi moral za tako pot v prvem razredu brzega vlaka plačati. Ta denar je torej odštel pisarni, a sc obenem zavezal, da bo dodatno plačal še več, čo bo takrat, kadar ho odletela prva raketa na Mars, tista družba zahtevala večjo voznino. Kajpada je bilo o tem takoj obveščeno tudi časopisje. In Paddodk je časnikarjem takole dejal:
‘ ‘ Čeprav sc vam zdi nekaj nemogočega in utopičnega, da sem naročil in plačal prvi vozniisltek za raketno vožnjo na Mars, morate pa vendarle pomisliti, da je dandanašnji svet tehnično že tako o-gromno napredoval, da no bo več dolgo trajalo, ko se bomo res v raketi mogli peljati na Mars. Jaz bom to prav gotovo še doživel, če- bi se pa zgodilo, česar pa ne verjamem, da bi tega ne doživel več, bo pa kateri izmed mojih dedičev vesel, ko so bo lahko poslužil voznega listka na Mars, ki sem ga bil jaz naročil. Povem vam odkrito, da od svojega življenja pričakujem tega: Pri vseh velikih iznajdbah tehnike hočem biti soudeležen, in sicer hočem biti pri tem prvi! Pred nekaj časa sem prvi naročil in plačal prvi vozni listek za podmorsko vežno na Severni tečaj. Upam, da tisti načrt še ni propadel. Tudi sicer svil jaz in pa moj denar vedno i pripravljena za vsakršen lak namen! ”
No smemo pozabiti povedati, da jo Coo- ; kova družba Pnildoeku res rezervirala • vozni listek v raketi na Mars, kadar bo ■ tista prva raketa odletela.
Vendar pa Paddock ni imel vodno tiste sreče, da hi bil prvi. Anglija se menda pripravlja, da bo drugo leto začela med Anglijo in Ameriko voziti prva potniška zračna ladja. Tudi tukaj jo Paddock hotel biti prvi. Toda v svoje velikansko ogorčenje jo mož izvedel, da je prvo karto za tisto vožnjo kupil že nekdo drugi, in sicer mr. Matthews. Prav po angleško je Paddock klel, ko je to slišal. Kregal se je na potovalno pisarno, ki je njega, tako dobrega naročnika, pozabila obvestiti.
Na Koroškem je večje število Poljakov
___delavcev, za katere je izdal deželni
glavar sledečo odredbe:
1.	Civilni delavci poljske narodnosti v času od 1. aprila do 30. septembra od 21. do 5 ure ne smejo na ulico. od L ok:■>. bra lo 31. marca velja ta prepoved za čas od 20. do fi. ure. Smejo pa v tem času napraviti poti, ki so v zvozi z odmerjenim jim delom.
2.	Brez policijskega dovoljenja ne smejo uporabljati javnih prometnih sredi.t v kot so železnico, avtobusi, cestno železnico i li vzpenjače. Dovoljenje izda policija le sporazumno z delovnim uradom.
3.	Prepovedan jim je obisk nemških kulturnih, verskih ali družabnih prireditev. Dasnopastirska oskrba v mejah smernic ministra za cerkvene zadeve ostane s tem neokrnjena.
4.	Končno jim je prepovedan obisk gostiln, ki riso za določen čas izrecno dostopno tudi za Poljake. Nemški rojaki v tem času ne smejo obiskati takih gostiln.
Nemščina v šolah dobiva spel prednost. Doslej je bil n namreč na jugoslovanskih šolah prvi tuji jezik francoščina. Sedaj jo pa spet nemščina stopila na prvo mesto in je ostalo francoskemu jeziku le drogo mesto.
“SLOVENSKA KRAJINA”
17. nov. se je vršil v društvenem lokalu članski sestanek, na katerem se jc vršil razgovor o socijalni pomoči, ki bo pristo-jala članom.
Povabljeni so bili vsi člani, pa je bila vdeležba skromna. Na eni strani je to izraz zaupanja odboru, ki vedno stoji pred člani z jasnimi številkami, na drugi strani pa ni pohvale vredno, ker znači premalo zanimanja za društveno življenje in so zato graje vredni vsi tisti, ki bi mogli priti, pa jih ni bilo.
Zbrali so se pa naj agilne jši člani. Tudi iz Berissa je prišel zastopnik.
.Sestanek je bil jako živahen. Samo to ni bilo umestno, da nekateri razgovor takoj speljejo vstran. Na razgovoru je bilo
.... Hotel sem te nekaj vprašati, dragi prijatelj; želel bi poslati denarno nakazilo. Ker je jako nujno, mislim, da bi bilo najboljše z “zračno pošto”. Katero banko mi ti priporočaš?
Pojdi na Banco Holandes Unido Bmč. Mitre 234. Postrežen boš z naj večjo ljubeznivostjo in pažnjo v našem jeziku. Delajo hitro in boš lahko brez skrbi, da bo tvoje nakazilo prišlo hitro in gotovo na svoj cilj....
JUGOSLOVANSKI
ODDELEK
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL- BUENOS AIRES
ČASA CENTRAL.:	25 DE M A Y O Sl
A G E N C I A N °	1:	CORRIENTES 1 9 0 0
____ e I e I C C I O N CINKAL: CURAfAO
vprašanje podpore, pa so nekateri tiščali v razne spremembe pravil, ki nimajo nič opravka s tistim sestankom.
Kot zaključek razgovora je bil sprejet sklep, da se predlog društvenega odbora predloži še pismeno v presojo elanom.
Glavne točko tega predloga so:
1.	članu in članici pristoja polen pogreb.
2.	Otrokom do .14 leta popolen pogreb, če sta oče in mati člana, polovičen, če jc samo oče.
3..V slučaju bolezni pristoja članu na leto 30 dni zavarovalnina po 2 $ na dan; članici polovica tega.
To je podpora, katero zmore z novim letom društvena blagajna.
Ugotovilo sc je, da je v društveni blagajni poleg vse pla čanc članarine še prebitek 126 $.
IZŠEL JE KOLEDAR
Veliko se je prizadeval g. Škrbec Andrej in njegovo delo je bilo uspešno. Koledar se priporoči z naslovno stranjo, ki naznn čuje, da jo pisan za bralce, ki si z borbo služijo kos kruha.
Koledar želi podati kar najvernejšo sliko o našem življu v tej deželi. Zato seznanja bralca z vsemi društvi, ki so pokazala kaj volje za neko skupnost. Slovenski dom, SGPD Villa Devoto, Samopomoč Slovencev, Slovenska Krajina, Triglav iz Ko sarin, Kosovo iz Ensenade, Slovenski krožek iz Montevidea, zavod Lipa in paternalska šola, vsa to društva so predstavljena s svojim delom, ki je ilustrirano tudi s fotografijami.
Poglcšamo pa Ljudski oder in Cankarja; nič posebnega poročila tudi ni o Edinosti v Cčrdobi, ki je le v nekem poročilu omenjeno.
Precejšen del koledarja, ki je narnstel v obsežno knjigo (192 strani) obsegajo tudi leposlovni prispevki naših delavnih 1 isnteljov; nekateri spisi so prav lepo sestavljeni in glasna priča,' da nam tujina ni vničila liričnega in pripovedniškega duha.
Tretji del koledarja je namenjen gospodarskim potrebam. Podaja koristna navodila za poslovanje in socijalne potrebe.
Zelo lepo pa je rešil urednik zadevo oglasov, ki so navadno1 bralcu v neprijetno napotje. Tako lejo jih je razmestil, da pri dejo vsi do veljave, ne da bi koga motili pri čitanju.
Da so so urinile nekatere napake, to je pa naravna stvar, katero na podrobno ne bomo analizirali, ker koledar jo v danih razmerah prav razveseljiv pojav med nami in ga vsem topla priporočimo.
Cena jo 1 $. Po pošti 1,30.
Naroča so pri g. Škrbcu na Banki Holandčs Unido.
V CORDOBI
so se pa naši tudi zganili. Novo skupno društvo “Edinost” je pokazalo voljo do dela. 27. okt. se je zbralo čez 50 rojakov pri Jožefu Francetiču, kjer so na živahnem sestanku sklenili kako bodo delovali nadalje.
Društvo ima sedaj že zagotovljeno zdravstveno pomoč.
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO KOVINSKA OKNA IN POLKNA PRANO BANDELJ Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela.
AV. DE LOS INCAS 4821 Telef. 51-5184.
V SAN ANTONIO DE PADUA BOMO ROMALI 12. JANUARJA!
FRANC KLAJNŠEK
v mestu Bs. Aires edini slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte in proračune za hiše in vse drugo stavbe, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo. MARCOS SASTRE 4 3 5 1 Bs. Aires. — U. T. 50—0277. Villa Devoto
HOTEL IN RESTAVRACIJA
“PACIFICO” ANTON BOJANOVie CHARCAS 767-9 Telef. 31-8788. Modem hotel, zračne sobe, Izvrstna postrežba, hladna ln gorka kopel.
Cena 3—5 $ s penzionom.
Blizu Retira!	V centru mosta!
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu
PAZ SOLD AN 4844. Tel. 59-1356 j
“PABIRČENJE”
Zanimiva zbirka povesti iz izseljenskega življenja v Argentini.
Knjiga stane 3.— .f.
Naroči se:
Naša Sloga, Corrientes 3134, B. Aires