104
Ocene m poročila o publikao ah in razstavah
ARHIVI XV 1992
C stale publ Jcacije
Ema Umr.k, ftrbergi m dol* k arhiv, 1. del, Arhiv R;pubtikc Slovenije, Ljubljana 1991, /50 str.
Ki i je Vincerc F. Klun pričel objavljati pri spevke k literam:' zgodovini Kianjske, ki jih je spisal Jožjf Kabsanc ban a Eroerg, je opozori da je v arhivu graSČire Dolr katere lasLiik je bil Erberg, mnogo diagocencsti za kranjsko zgoaovi-no, žal pa da lastniki nerad', dovoijujtjo uporabo gradiva Po smrti zadnje baronic Erberg leta 187S je po posredcvarju graikega umveni.etne^a profesorja ArroMa Luschina v. Ebengri uth, ki je bil kon»ervaror arhivske sekcijc Centralne korr/ sije za umetnostne in zgndovnske spomeniE tudi za Kranjsko, arhiv- ki je bil daleč najpo membnejši del do'skih *birk pridobil Deželni muzej v Ljubljani, deaar pa je zagot ivJ deželni odbor. Tako je pončal o dolskem graŠČii .sk^m arhivu Lu-chin v. Ebi-ngreutb v Glasniku muzejskega druitva za Slovenijo leta 1930.
Poudariti je treba, da dolski arhiv m samo običajni graščinski arhiv. Jožef Katrane taron Erberg (1771-1K43) je namreč pod vplivom Žigi Zoisa, Franca Breckerfelda in drugih začel zbi rati arnivjko gradivo o preteklosti Kranjske in njei.fli pomembnih mož iz lazličnih graščin. Pri zbiranju so ma p omagali pozn; >valci zg ^ovine kakjr Anton TC'maž Linhart, Jernej Kopitar, Ja nez \nton Snpantschitsch, Tomaž Dolinar in drugi Razumljivo je, da se je avtorica TJmukova leta ly58 s posebno ljubezniio lotila urejanja in popisovanja fonda dofske graščine, ki je eden naj ob si žnejših graščir ¡kih for dov v Arhivu Ri ¡publike Slcvenije, saj obsegr 2? knjig in 220 fa-sciklov za čas od 1477 do 1855 in s prepisi listin od 13. stoletja dalje. V nekaj letih je fond uredila in ga podrobno popisala, sed^j pa je redigirari popis z vrsto dodatkov v obliki inventarja pripravka za objavo, Katerega prvi del je izšel v seriji publikacij Arhiva Republike SIo-v inije.
V uvodu inventarja bi želel opo"oriti zlast na tehtne prispevke avtorice o imetnikih graščin Osterberg m Dol, o genealogiji in po se'iti ple-miškt družine Eroerg, o dtiu oa fc du, gradivu ■z dolske grai^ine v dri gjh arhivih in objavah grHrvs Tako kot v svoji prvi objavi inventarjev (Samostani Ko"tanjovica, Pletene in Stična, Ljubljana 1974) je Umekova tudi na tem fondu pn kazal« prvotne ureditve- xar omogoča preu-
^-evanje razjoja sistemov razvrščanja dokumentär niiga grad:' 'a v graščinskih pisarnah. Popisi fonda, ki sta ga izdelala Kari Dežman in dr Josip Mal, pa dajejo vpogled v tedanje načine strokovnega dela.
Prvi že objavljeni del inventarja obsega Knjige in 118 fasc Jdov sp sovrn ga gradiva Zij-ma dolski graščinski arhiv v ožjem jmislu ter zbirki Nenhauf m Strassoldo. V drugem delu inventaria bodo zaiete Breekerfi ildova, Gal'enbergova m R.igersfeldova zbirka kar predstavlja 102 fcscilda "pisovnega gradiva, nadalje bc vsebovano imensko in krajevno kazalo ter rekonstrukcija lis tir ske in rokopisne zbirke Jožefa Kiilacanca barona Erberga
Po svoji vsebini predstavlja objavljeni inventar ne le pomemben prispevek zgodovinski znanosti marveč tuoi obogatitev arhivske vede, saj nedvomno pome; ii zgleden primer, kako je treba ol javljati tovrstne inventarji
Joži Žcntar
\and? Bezek s sod.: Arhivski vin o razvoju šolstva v Slovenski Istri od razpada Beneške republike do 194S, i. del. 1797-1918,, Ljubljana 19^0 2% str.
Kot rezultat raziskave v okvj*u Znanstvenega inštituta FilozofsKe takultete je do konea le:a 1?90 v obliki v izmnoienega tipkopisa na voijo pregled arhivskih virov o Šolstvu v Slov:nski Istri, ki jih hranijo v Sloveniji (Pokrajinski arhiv Kop-r, \rbiv Republike Slovenije, Slovenski šolski muzej), na HrvaJkem (arhiva v Pazinu in na R;ki) m v Italiji (Državni arniv v Trstu). Dele ima nan en olajšati razskovalcem pot do arhivskega gradiva, pri tem pa upošteva vodnike arhivov in inventarje fondov ali zbirk. Nosilec raziskave je Vanda Bnzek. arhivistka Pokrajin skega arhiva Koper - sicer poznana po svojem inventarju fonda občne Izola, objavljenega v več delil, ki je raznkavo izpeljala ob sodelovanju svoje kolegice Maruše Zagradnik.
Uvodni intf.rmadji (tudi o obsegu Slovenske Istre) sledi študijrki prikaz »Šolskih« mštitucij in posebno šol v letu 1912/13, nato pa sledi pre-