Stev. 4.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meseca
Stoji z.a celo leto 3 gkl. —t pol leta 1 „ 60 četrt „ — „80 (Posamezne štev.
15 ki-.)" Oznanila, L krat natisnena, od vrste 15 kr. Naročnina, oznanilaiii reklamacij«
pošiljajo se upravništvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
V Mariboru, 25. februarja 1894.
Tečaj XV.
POPOTNIK.
Grlasilo
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izdajatelj ian. -u.z e	:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8.
Pismom, na katera se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo.
Ncfrankorana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo.
Psihologični listi.
Piše ravnatelj H. Schreiner.
II.
(Dalje od št. 23. 1. 1893.)
Akoravno je oko v prvi vrsti organ razumnosti, ima itak tudi za naša čustva preveliko važnost. Vid nam blaži srce, zaznavajoč lepoto prirode in umetnosti. Že same barve uplivajo močno na čustvo nekaterih ljudij; rumena in rudeča barva razburjate, oživljate, modra in inodrorudeča pa pomirjate. Zelena barva nam daje zadovoljstvo; ako počiva na nji, noče in ne more dalje. (Goethe.) Akoravno barve ne uplivajo jednako na vsakega človeka, vendar se ne da tajiti, da močno delujejo na naša čustva. Barve so torej velikega pomena v umetnosti, osobito v slikarstvu. In ker so tudi različnost razsvetljenosti, oblike in razmerja vidna, posreduje pri zaznavanji estetičnih vtisov slikarstva in ostalih grafičnih umetnostij, kakor tudi kiparstva in stavbarstna samo le oko. Istotako pa z večjega tudi pri uživanji prirode. Krasota zvezdatega neba, mavrice, jutranje in večerne zarje, milina kakega kraja, evetane itd. so, seveda, samo očesu odprta.
Čutenje sploh.
Iz tega, kar smo doslej povedali, sledi: občut nastane, ako zadene kak mik ob periferičen konec čutnega živca; vsledi mika nastane v živci živčni proces, ki se dovaja k možganom; ta proces se prevede na nek del možganov in se spremeni tam — kako, tega ne vemo, — v občut.
Pri čutenji razlikujemo tedaj petero dob:
1.	Vnanji mik. Ta-le je fizično gibanje, namreč tresenje tela, ki dejstvuje kot svetloba ali toplota na nas; zračni valovi, ki jih čutimo kot zvok, vonljive tvarine, ki se nam dovajajo po zraku, okusljive, ki nam prihajajo v podobi tekočin itd. Vsi čutni miki so torej gibanja. Kakor oko miče tresenje etera, uho tresenje zraka, tako se draži okusni aparat in vonjilo po gibajočih se delcih (molekulib) okusljivih in vonljivih tvarin. Tudi tipalo se miče bodi-si po gibajočih se telesih bodi po uporu, ki mu ga dela mirujoče telo. In celo takrat, kadar leži vzrok mika v našem lastnem telesu, torej pri telesnih občutkih itd., deluje kot vzrok samo gibanje na občutne živce.
2.	Udar fizičnega gibanje na pripraven del telesa (čutilo).
3.	Živčni proces, ki nastane vsled udara v čutnem živci. Po. novejših zasledo-vanjih je živčni proces nekaka sprememba živčne električnosti. Po živem živci pretakajo se namreč vselej, ako tudi ne deluje (miruje), električni toki. V prehodu mirujočega
živca v delujočega odkloni se električen tok v negativno stran. Ta živčni proces je popolnoma telesen pojav, ki nič ni podoben vnanjemu miku, ki ga je vzbudil, pa tudi ne občutu, b kateremu dovaja.
4.	Prenos (prevod) živčnega procesa na osrednje živčevje iu naposled na možgane.
5.	Zadnja doba tega procesa je občut, ki ga stvari duša vsled proprejšnjih dogodkov sama iz sebe. Občut ni slika vnanjega predmeta, ampak samo odgovor na mik, ki izhaja iz tega predmeta,
Občut torej ni, kakor se dostikrat krivo misli, že izprva gotovo stanje, ki se tako rekoč odloči kot gotova slika od predmetov vnanjosti, in ki bi mogla potovati skozi čutila kakor skozi odprta vrata v našo dušo Tresenje etera ni niti modro niti rtideee, ni svetlo niti temno, ni toplo niti mrzlo; nima barve, niti svetlobe niti toplote, ampak samo gibanje. Tresenje zvona in zraka ni niti glasno, niti tiho, ni visoko niti nizko, ni harmonično niti neharmonično, zvon in zrak ne zvenita, ampak le gibljeta se. Sladek ali kisel okus, kakor tudi različni vonji so samo v nas, ne pa v predmetih in nam ne povedo nič o bitji predmetov. Ko bi naša čutila drugačna bila, dišal bi znabiti sladkor kiselo, sol pa sladko, vijolica bi neprijetno dulitela, pasji peteržilj pa prijetno itd. Saj nam resnično v boleznih gostokrat kaj ne diši ali neprijetno duhti, kar nam prijetno diši, ali duhti, kadar smo zdravi. Občut nastane v nas kot poslednji člen nekega procesa; isti vnanji dogodki, ki se pred njimi godijo, ga samo pripravljajo. Kar dohaja našim čutilom od predmetov vnanjosti, ni nič drugega, nego nekako gibanje in dogodki, ki se vzbudijo vsled vnanjih mikov v čutilih in živcih, so istotako samo (električna) gibanja, ki nimajo v sebi občuta, kakor tudi vnanji živci ne. Zvonov zvok, rožni vonj, drevesna vidna slika itd.; vsi ti čutni dojmi nikakor niso, kakor se dozdeva, v vnanjosti ali pa v naših čutilih, ampak nastanejo še le v možganih (v duši) in so kakor vsi drugi duševni dogodki, povsem notranje nravi. Od druge strani pa tudi ne smemo smatrati občutov kakor gotove nasledke onih dogodkov in te-le ne kot same in zadostujoče vzroke. Ti miki so namreč povsem materijalna gibanja, ki se vrše pred občutom in so popolnoma različna od tega-le, ki je povsem duševne (breztelesne) nravi ter nima nič materije ali gibanja v sebi. Naj bodo torej občuti še tako trdno navezani na omenjene vnanje dogodke, kot vzročne pogoje, nikakor jih ne moremo razumeti samo iz njih. Temveč misliti si moramo k njihovemu postanku še neki drugi vzrok, iz kojega drugačne, nematerijalne nravi se pojasni kakovost občuta, ki je od vsakega telesnega dogodka popolnoma različen in to je — duša. Duša je vzrok čutenju, duša čuti.
Res je, da je duša čuteča mnogoterno zavisna od živčnih procesov. Najprej duši ni na voljo dano, je-li nastane vselej vsledi živčnega mika občutek ali ne; kadarkoli se kak mik dovede do možganov, je duša prisiljena, da odgovori z občutkom. Istotako duša nima v svoji oblasti določevanja, kakšen občut mora nastati na kak zunanji mik. Ampak vsako čutilo vsprejema in dovaja duši samo neke določene mike. Oko dovaja vidne, uho slušne, vonjalo vonjave, okusni organ okusne in tipalo tipne mike. Vsako čutilo odgovarja na vnanje mike v svojem lastnem jeziku. To se zgodi tudi tedaj, ako na katero čutilo delujejo miki, vzbujajoči na drugih Čutilih celo različne občute. Vsledi pritiska ali udarca na oko vidimo iskrice, barvne slike, svetle kolobarje, žareča obla, temne pege, premikajoče se črne pike itd. Iste prikazni opazujemo vsledi navala krvi k možganom, vsled živčnih boleznij, vsled vžitja obilnega alkohola, vnetja itd. V teh slučajih nastane vid vsled mikov, ki nikakor niso svetloba. Istotako nastanejo v sluhu večkrat različni zvenki ali šumenje, ne da bi kak slušni mik deloval na uho. Baš ker vsak čut vzprijete dojme obdeluje po svoje, more nastati isti občut iz zelo različnih mikov. Iz istega vzroka pa se morejo obratno vzbuditi istim mikom različni čuti.
Električni tok povzroči na jeziku okus, v očesu vid, v ušesu sluh. Isti solnčni žarki, ki proizvajajo v očesu svetlobo, stvarjajo v koži občut toplote.
Svojstvo čutnih živcev, da na vse k njim dovedeno mike odgovarjajo dosledno na isti način, imenuje se specifična energija čutil.
Po pravici torej se čutni živci primerjajo elektrovodnim žicam. Po njih se pretaka električni tok; njegov učinek se ravna po stroji, s katerim je na konci zvezan. On prinaša brzojavke, razkraja vodo, zažiga podkope, sveti itd. Slično more živčni proces z ozirom na različna čutila, s katerimi so dovajajoči živci zvezani, vidne slušne itd. čute vzbujati, pa tudi gibanje —- o tem bomo govorili pozneje — provzročiti itd.
Na konec so zavisne tudi jakost, jasnost in trajnost občutov od živčnega procesa. Kljub temu stvarja občute duša sama; telesni dogodki v živcih in možganih, ki se gode pred čutenjem, niso nič drugega, naj bodo še tako umetno sestavljeni, nego dražila, ki provzročajo, da duša stvarja občute. Oni so takorekoč znamenja; kadar ona nastopijo, vzbudi se v duši in to po duši sami, dotični občut.
Skratka: „Občuti so najednostavniše in prvotne storitve duše, s katerimi vse duševno življenje začinja. Oni niso zanaprej zgotovljeue slike vnanjosti, ki bi je mogla duša kot takšne samo vzprijemati, niti niso gotova posledica delovanja čutil in živcev, ampak so duševni proizvodi. Vnanji dogodki, ki se vrše pred čutenjem, niso nič drugega, nego vzbujajoča dražila, akoravnoje od njih zavisen postanek, način in trajnost občuta". (Ostermanu Wegener).	(Dalje sledi.)
•-e^s-
Učni načrt za računstvo v štirirazrcclni ljudski šoli.
(Dalje.)
XXXVI. teden.
Ponavljanje o računanji z imenastimi števili in z decimalnimi ulomki. — Sklepni račun. — Krajša oblika za deljenje s celimi mešanimi števili. Od hod naprej se vrši vsako deljenje v najkrajši obliki. — Namešane uporabne naloge — Časovni računi.
XXXVIII. do XI. teden.
Ponavljanje o izvajanji pravil za seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje celih števil. — Vaje v raznih računih s celimi števili, uporabne namešane naloge. — Priprosti sklepni račun (sklep a, b, c in d). — Časovni računi. — Ponavljanje o merah v redu, o računanji z imenastimi števili in z decimalnimi ulomki.
III. razred.
2. oddelek (5. šolsko leto).
Opomnje. 1. Čisto in uporabno računanje s celimi števili se ponavlja.
2.	Računanje z decimalnimi ulomki se z onimi slučaji za množenje in deljenje dopolni, v katerih je multiplikator ozir. divizor decimalen ulomek.
3.	Računanje z imenastimi števili se obkroži.
4.	Računanje z navadnimi ulomki se dovrši.
5.	Zraven priprostega sklepnega računa vzame se še sestavljeni.
6.	Uporabni računi se razširijo s povprečnim, s priprostim delnim in obrestnim računom (krajšemu izrazu ^odstotek (°/0)" se umikamo).
7.	Obrestni raeun se naslanja na sklepni račun. Izračunajo se pa : 1. obresti za jeclno leto, 2. obresti istega kapitala za več let, ako so obresti za jedno leto določene, 3. obresti so iste, čas in kapital pa se spreminjata.
8.	Pri uporabnih nalogah se učenci navadijo navajati pri rešitvi razne stopnje. A. Priproste naloge, pri katerih se razloči 1. naloga, 2. rešitev, 3. izvršitev, 4. odgovor, 5. mehanična zvršitev (to bomo izračunali, ako seštevamo itd. števila). B. Sestavljene naloge, pri katerih se navaja 1. vršitev, 2. zvršitev.
I.	teden.
Ponavljanje o shvatbi celih in decimalnih ulomkov. — Seštevanje in odštevanje celih števil in decimalnih ulomkov. — Uporabne naloge.
II.	teden.
Ponavljanje o množenji celih števil in decimalnih ulomkov. Množenje celili števil oziroma decimalnih ulomkov z decimalnimi ulomki. — Namešane uporabne naloge.
III.	teden.
Ponavljanje o deljenji celih števil in decimalnih ulomkov; deljenje z decimalnimi ulomki. — Priprosti sklepni račun, izračunanje obresti za jedno leto (op. 7, 1).
IV.	teden.
Ponavljanje računanja z decimalnimi ulomki. — Namešane uporabne naloge; povprečni račun; obrestni račun (op. 7, 2.) — Ponavljanje o shvatbi ulomkov.
V. teden.
Ponavljanje o merah v redu; mnogoimenasta števila se spreminjajo v decimalne ulomke (n. pr. 4'25/ se bere 4 cele 25 stotin litrov). — Razdrobitev imenastih števil (ustno in pismeno). — Ponavljanje računanja z decimalnimi ulomki, namešane uporabne naloge. — Obrestni račun (op. 7, 3).
VI. teden.
Ponavljanje o merah v redu, o razdrobitvi imenastih števil, skrčitev imenastih števil (ustno in pismeno). — Ponavljanje računanja z decimalnimi ulomki, namešane uporabne naloge. — Obrestni račun (op. 7, 1, 2, 3.).
VII. in VIII. teden.
Ponavljanje o razdrobitvi in skrčitvi imenastih števil; seštevanje in odštevanje mnogoimenastih števil, časovni računi (ustno in pismeno); izvajanje pravil za seštevanje in odštevanje celih števil in decimalnih ulomkov. — Namešane uporabne naloge. — Delni račun.
IX. in X. teden.
Množenje mnogimenastih števil. — Ponavljanje izvajanja pravil za množenje celih števil in decimalnih ulomkov. — Obrestni račun (op. 7, 1, 2, 3), povprečni račun, delni račun.
XI. in XII. teden.
Deljenje mnogoimenastih števil. Izvajanje pravil za deljenje celili števil in decimalnih ulomkov. — Sklepni račun a) na nalogah o ceni, b) na obrestnih nalogah (op. 7 1, 2, 3.), c) na raznih drugih nalogah.
XIII. teden.
Zaporedno ponavljanje vsega o računanji z imenastimi števili. — Sklepni račun (prim. prej. ted.)
XIV. in XV. teden.
Ponavljanje računov s celimi števili in decimalnimi ulomki. — Uporabni računi, pri katerih se je ozirati na vse stopnje. — Obrestni račun (op. 7, 1, 2, 3.), povprečni račun, delni račun.
XVI., XVII. in XVIII. teden.
Navadni ulomki.
Shvatba in načrtanje ulomkov (prim. rac.); razširjanje, okrajšavanje in zimenenje ulomkov (ustno in pismeno). — Spreminjanje decimalnih ulomkov v navadne in obratno, Sklepni račun (prim. XI. in XII. teden). — Pri neposrednem pouku se ponavljajo računi s celimi števili in decimalnimi ulomki.
XIX.	teden.
Ponavljanje o seštevanji celih števil in decimalnih ulomkov; seštevanje navadnih ulomkov a) jednakoimenih, b) raznoimenib. — Uporabne naloge za seštevanje, na katerih se pokaže razno postopanje pri ustnem in pismenem računanji (prim. op. 8., A.). — Pr. neposrednem pouku itd. (prim. prej. itd.).
XX.	teden.
Odštevanje celili števil in decimalnih ulomkov, odštevanje navadnih ulomkov, a) jednakoimenih, b) raznoimenih. — Uporabne naloge z ozirorn na seštevanje in odštevanje (prim. opom. 8, A in B.). — Sklepni račun (prim. XI. in XII. ted.)
XXI., XXII. in XXIII. teden.
Ponavljanje o množenji celih števil in decimalnih ulomkov. — Uporabno množenje (prim. op. 8, A in B). — Množenje navadnih ulomkov. Ponavljanje o sklepnem računu (prim. XI. in XII. teden).
XXIV., XXV. in XXVI. teden.
Ponavljanje o deljenji celih števil in decimalnih ulomkov. — Uporabno deljenje (prim. op. 8, A in B). — Deljenje navadnih ulomkov. — Delni in povprečni račun. —
XXVII. in XXVIII. teden.
Zaporedno ponavljanje o navadnih ulomkih. Sklepni račun (prim. XI. in XII. teden).
XXIX.	teden.
Sestavljeni sklepni račun.
Ponavljanje o seštevanji in odštevanji celih števil, decimalnih in navadnih ulomkov; pripadni uporabni računi. — Ponavljanje priprostega sklepnega računa. —
XXX.	teden.
Ponavljanje o množenji celih števil, decimalnih in navadnih ulomkov, pripadni uporabni računi. — Ponavljanje priprostega sklepnega računa (prim. XI., XII. teden.); pri-prosti sklepni računi, pri katerih so v nalogah trivrstne količine v zvezi (n. pr. 6 delavcev opravi delo v 24 dneh, ako delajo po 12 ur na dan; 4 delavcev opravi delo v ? dneh, ako delajo po 12 ur na dan).
XXXI. in XXXII. teden.
Ponavljanje o deljenji celih števil, decimalnih in navadnih ulomkov, pripadni uporabni računi. Sestavljeni sklepui račun, pri katerem se samo iz jednega na množino in obratno sklepa (n. pr. 6 delavcev opravi delo v 24 dneh, ako delajo po 12 ur na dan; 1 delavec opravi delo v ? dneh, ako bi delal po 1 uro na dan).
XXXIII., XXXIV. in XXXV. teden.
Sestavljeni sklepni račun; sestavljeni sklepni račun osobito za obrestne račune v katerih se vpraša a) po obrestih, b) pj kapitalu, c) po številu let.
XXXVI. teden.
Ponavljanje o računanji z imenastimi števili, uporabni računi.
XXXVII. in XXXVIII. teden.
Ponavljanje o računanji z decimalnimi ulomki, uporabni računi. — Sestavljeni sklepni račun.
XXXIX. in LX. teden. Ponavljanje o računanji z navadnimi ulomki; uporabni računi, sklepni račun, (prim XXXIII. in XXXIV. ted.)
— Sestavljeni L. Lavtar.
©se---
Prirodopisni pouk v jednorazrednicah.
(Pišeta ravnatelj Henrik Schreinerin prof. J. Koprivnik.)
(Dalje.)
Tudi močno, a globoko ne sezajo, zato zahteva smreka bolj vlažno zemljo in če se sade smreke po sprehajališčih, saditi se morajo blizo skupaj, da obsenčajo tla ter ja ohranijo mokrotna. Kakšno je deblo bora po obliki, N? Kakšno deblo smreke, U? Tudi ravno. S kakšno skorjo je obdano pri boru, A? S kakšno pri smreki, E? Bolj tanko in lukasto. Kakšna je skorja pri boru po barvi, B? Kakšna pri smreki, V? Spodaj sivorujava, zgoraj rudečkasto rujava. Kako so razpostavljene veje pri boru, A? Kako pri smreki, Z? Še bolj redno v motovilo. — Tako in jednako se primerijo drugi deli. Po končanem primerjanju se ponovi smreka, naposled pa se navede, o čem sta si drevesi a) jednaki, b) različni.
VI. Ribnik.
c) Živali po ribniku.
Jezerska ali ribniška školjka.
Katere živali gomazijo po ribniškem blatu, R? Pijavke, drugi črvi pa jezerska školjka. Jezerska školjka je tedaj vodna žival. Kakšne oblike je, C ? Podolgovata in ploščata. Čemu je takšne oblike, K? Da ložje reže vodo, kadar lazi. Kako dolga je, Z? Blizo Um. Kako široka, L? y2dm, Kaj obdaja mehko žival, J? 2 trdi lupini. Kje sta lupini med seboj zvezani, P? Na hrbtu. Vez se imenuje sklep. Ponovi to, Č! Žival lupini samohotno odpira in zapira. Ponovi to, Č! Kakšne barve sta lupini od zunaj, M'? Rujavozelenkasti. Kakšne od znotraj, N? Biserno svetli. Niže lupin se nahaja na živali koža, ki je na hrbtu telesu priraščena, na desni in levi pa se nanj samo naslanja. Imenuje se plašč. Povej to, Ž! Pod plaščem sede na hrbtu in vise ob straneh telesa na vsaki strani 4 nežne, z žilicami prepletene kožice. To so škrge. Ponovitev. Znotraj škrg je brezglavo ploščato telo. Na sprednjem koncu so usta, na trebuhu pa je mesnat podaljšek — noga — katerega pomoli žival med zevajočima lupinama ven in se po njem v mehkem blatu počasi dalje pomika. Ponovitev. Najložje si predstavljamo školjko, ako jo primerjamo s trdo vezano knjigo, katero smo postavili tako po konci, da je hrbet zgoraj. Kaj sem povedal, A? Tedaj nam pomenita knjigini platnici trdi lupini, prvi in zadnji list v knjigi plašč, prihodnji štiri in štiri listi pred zadnjim škrge, drugi listi na sredi pa skoljkino telo. Vsi imenovani deli knjige so na hrbtu med seboj zvezani, a na straneh vsaksebi, tako je tudi pri školjki. .Ponovi to, O! Še ti, S! Jezerska školjka se redi s premicanimi živalmi, katere išče po blatu. Z njeno lupino posnemajo mleko. Ponovitev. Razen popisane je po naših ribnikih, jezerih, potokih in rekah še več vrst školjk, mnoge žive tudi po morji. Nekatere dajejo dragocene bisere, ki se sami narede o plašču, iz debelih in bliščecih lupin delajo gumbe, zapetnice, platnice pri nožih, tobačnice i. dr.
VII. Vrt.
b) Živali na vrtu. Krt.
Katere živali žive na vrtu pod zemljo, C? . . . . Kaj dela krt pod zemljo, J? Rije in išče živeža. Kaj si še vse opazoval na krtu, S ? .. . Kakšno je njegovo telo po obliki, U ? Valjastoin predi priostreno. Da, tako rekoč pravo bodalo ali vrtalo. Čemu je takšno, N? Da lože vrta po zemlji. Kakšne so noge po visokosti, D? Nizke, čemu li neki nizke, M? Če bi bile visoke, moral bi riti veče rove, to bi ga pa stalo preveč truda. Kakšne so po debelosti, B? Zadnje bolj šibke, prednje zelo močne, nazven obrnene in imajo lopatasto stopalo s širokimi in dolgimi nohti na prstih. Zakaj so prednje noge tako stvarjene. C? Da rahlja z njimi prst, jo grabi na stran in da krepko poriva telo po zemlji naprej. S kakšno dlako je pokrito telo, E? S kratko, gosto in mehko, po barvi črno. Čemu s kratko in mehko, L? Dolga in trda bi mu bila pri delu na poti. Zakaj z gosto, V? Da mu ne pride prst do kože. Kakšne so oči, L? Majhne in pod dlako skrite. Kakšen je vid, Z? Slab. Zakaj so oči pod dlako skrite, U? Da mu kaj v nje ne pade. Zakaj so majhne in zakaj je vid slab, B? Ker je pod zemljo temno in mu je vid brez vsake koristi. Katerega dela ni pri ušesih, D? Uhlja. Sluhovod je zaprt z dlako, posluh je zelo tanek. Ponovitev. Zakaj nima na ušesih uhljev, E? Bi mu bili na poti. Zakaj je sluhovod zaprt z gosto dlako. F? Da mu kaj v uho ne pade. Zakaj je posluh tanek, G'? Da ga vodi, ko išče hrane, z njim tudi spoznava nevarnost. Katera čuta sta še ostreja kakor sluh, L? Voh in telesni čut. Zakaj, N? Ga tudi vodita, vrh tega mu javita bližajočega se sovražnika. Pomnite: Ker ima krt slab vid in mu ta čut sploh nič ne služi, so njegovi drugi čuti toliko ostreji, da mu vid nadomeščujejo. Ponovi, kar sem povedal, O. Še ti, M! Kakšen je vrat, Č? Kratek in debel. Čemu takšen, F? Da lože vzdiguje z glavo zemljo, ko rije. Koliko zob ima krt, G? Mnogo. Kako stoje v čeljustih, C? Gosto. Kakšni so konci, K? Ostri kakor igla. Zakaj ima toliko zob in zakaj so konci ostri, V? Da lahko drobi z njimi trdokože žuželke. Povej, katere živali žre krt, R! Kaj si naredi krt pod kakšnim drevesom, grmom ali štorom, T? Umetno stanovanje. Kateri so glavni deli njegovega, Š? Duplina, zgornji in spodnji krogohodnik, poprečni rovi in odhodni rov. Zakaj je treba krta varovati, U? Kaj bi se zgodilo, ako bi krtov zmanjkalo, J? Podzemeljski mrčes bi se tako pomnožil, da bi pogrizel in požrl vsem rastlinam nežuiše korenine. Kje je krt včasih neprijeten, D? Po vrtnih gredah. Zakaj, A? Komu je še nevšečen, K? Koscu. Zakaj, L? Kako se krtovine po travnikih lahko odpravijo, EV Se razgrabijo. Ponovitev vsega. —• Pozor 1 Kaj spoznamo, ako primerjamo uredbo krtovega telesa z njegovim bivališčem, njegovim življenjem in nj eg o vo hran i t bo , H? Daje tako stvarjeno, kakor mu more pri tem ži vi j enj u n a j bolj služiti.
(Zakon fizijologične primernosti, modrost božja.)	(Dalje sledi.)
--
Listi slovenskega učitelja — kolesarja. V Inomost.
(Dalje in konec.)
Drugi dan hitim zopet v razstavo, da si jo natančneje ogledam. Kdor si je ogledal več razstav, priznati mora, da so si v marsičem jednake. Zato se bolj težko dobi kaj zanimivega, novega v kaki deželni raz-
stavi. Vse jedno me je ta razstava zanimala. Zanimivo je bilo gledati izdelovanje svile. V nekolikih minutah je nastala v spretnih rokah iz kokonov s pomočjo strojev fina svila. Primeroma je bila naj bolj zastopana

turistika in alpinistika. Tudi slikarstvo in podobarstvo je pokazalo, koliko izbornih slikarjev in podobarjev premore dežela. Drugi oddelki me niso toliko zanimali.
Konečno sem se hotel poučiti v razstavi o šolstvu. Deželne razstave so navadno natančne slike šolstva iste dežele. Druge stroke zastopajo interesentje iste in mnogokrat tudi tujih dežel, a šolstvo pa le šolniki iste dežele. Tako je bilo na deželnih razstavah v Gradei, Pragi in Zagrebu. Komur ni znano, kako častno je bilo zastopano šolstvo na imenovanih razstavah? Pričakovati se je smelo, da bodo tudi tu odstopili šolstvu primeren prostor, toda na tej razstavi je bilo zastopano samo obrtno šolstvo. Od razstave obrtnih šol ne bom govoril, pač pa o obrtnih nadaljevalnicah, ki se naslanjajo na ljudsko šolo. Tudi ta oddelek me ni popolnoma zadovoljil. Pismeni izdelki niso bili nič kaj vzgledni. Osobito je bila pisava prav slaba. Risarije so bile boljše, a so ležale po mizah kot „flie-gende Blatter", ne da bi se lepo v mape vredile. Najbolj pa me je osupnilo,, da niti šolsko vrtnarstvo ni bilo zastopano. Nisem se pa več temu čudil, ko sem zvedel, da je na Tirolskem samo 21 šolskih vrtov.
Pač pa seje priredila v učiteljišči za časa deželne razstave razstava učil. Ravstave učil so si večinoma jednake, vendar se je tu videlo mnogo novega, osobito je bilo zemljepisje bogato zastopano. Izbočnih zemljevidov, v prvi vrsti tudi oni Tirolskega v večji meri, je bilo tu mnogo. Ker so na Tirolskem večinoma jednorazrednice, vre-dili so v jedni sobi vsa za jednorazrednice potrebna, učila. Razven tega se je razstavilo tu mnogo prav praktičnih, mnogokrat sicer primitivnih od tirolskih učiteljev narejenih učil. Razstava učil se je torej prav posrečila. Zaslužila je pač, da bi ji odstopili prostor v deželni razstavi kjer bi v po-vzdigo ljudskega šolstva — zlasti pri nižjih slojih — lahko prav veliko storila.
Tretji dan se podam ob reki In proti Kufsteinu. To je bilo zelo prijetno potovanje, kajti cesta je peljala skozi mnogo ličnih selišč. Prvo je mestece Hali s krasno okolico. Od tu do trga Schwarz ne manjka krasnih podob, da, včasih se prikažejo celo snežniki Stubajske doline. Za Sclnvarzem je priroda jednoličneja, dokler ne pridemo v Innbach, ki ima krasno skoraj amfiteatralično lego. Hiše so večinoma sezidane iz žlindre, ki jim vstaja v bližnjih plavžih, ter so le redkoma pobeljene. Za-
pustivši Brixleg in Rattenberg zagledam konečno trdnjavo Geroldseek, katera ozko dolino popolnoma zapira, a v nje podnožji prijazno mesto Kufstein. Isto je praznovalo nekaj dnij poprej 400-letnieo, odkar je postalo mesto, zato je bilo še takrat z zastavami in slavoloki okrašeno. Nisem se pa dolgo v Kufsteinu mudil, kajti vleklo meje, ogledati si malo bavarsko deželo. Zato sem se kmalu napotil proti Monakovem.
Konečno si oglejmo še tirolsko ljudsko šolstvo. Ker pa je voralberško ljudsko šolstvo popolnoma, ločeno od tirolskega in ker na Vorarlberškim še nisem bil, pečati se hočem le s tirolskim ljudskim šolstvom.
Tirolsko je imelo 1890. 1. 1481 javnih ljudskih šol (privatnih 49, med temi 28 samostanskih), a 1871. leta 1684 (privatnih 39). Leta 1890. je torej imelo 203 šole manj ko leta 1871, To je jedina krono-vina v katerej se je število šol zmanjšalo od leta 1870—1890, dočim so druge kro-novine vse zdatno pomnožile število šol. (Tako Bukovina za 100.79%, Kranjsko za 55% Štajersko za 33.6% itd). Vzrok temu, kakor se čita v „ Statisti k der all-gemeinen Volks- und Biirgerschulen" je „in erster Linie die fortschreitende Bildung grofierer Schulkorper zum Zwecke gesicherter Forterhaltung der offentlichen Sclmlen".
Tirolsko do 30. aprila 1892. leta ni imelo deželne postave; torej tudi ne šolskih občin in krajnih šolskih svetov, ko drugod. Zato se manjše vasi niso združevale, da bi si vstanovile v središči dobro šolo, ampak vsaka vas je gledala, da je na najcenejši način si priskrbela svojega učitelja. Kjer je bil cerkovnik, zadostoval je on, kjer ga ni bilo, prevzel je ta posel za nizko plačo kak odslužen vojak ali kak ponesrečen dijak. To so bile šole za silo, a tudi v večjih vaseh in celo v mestih je bilo mnogo učiteljev brez vseh izpitov. Ni čuda, da je bilo 1890. 1. 23 šol za silo, razven tega 35 filialk ter 2 ekskurendo šoli, a 299 učiteljev t. j. 22% ter 331 učiteljic t. j. 30% brez spričeval.
Saj tudi drugače ni mogoče. V mestih so pač imeli učitelji malo boljše plače, a na deželi se od njih niso mogli preživeti. Opravljali so torej razna rokodeljstva itd. Ko so pa opešali, čakalo jih ni drugega ko — sirotnišnica.
Glede na število prebivalcev je še vse jedno največ šol na Tirolskem, kajti jedna šola pride na 531 prebivalcev. To je pa vsled tega, ker so šole večinoma jednorazrednice

(1025 jednorazrednic, t. j. 69'3%, dvoraz-rednic 22.5%, a čveterorazrednie 18%).
Pouk je večinoma celodneven, le na 28 šolah je poludneven, a na 289 šolali je po zimi celodneven, po letu poludneven ter traja večinoma le malo časa, da na 608 šolali manj ko 30 tednov.
Ukovina se plačuje sedaj na večrazred-nicah 3 gld. na leto. a na drugih šolah 2 gld. Šolskih vrtov je na Tirolskem samo 21. Ženska ročna dela se gojijo na 675 šolali, t. j. na 62% od istih šol, koje deklice obiskujejo. Višjih izobraževalnih zavodov v zvezi z ljudsko šolo je prav malo, namreč dve deški meščanski šoli, jedna privatna dekliška meščanska šola, a na dveh šolah je poljedeljski tečaj z 20 učenci ter na petih obrtni nadaljevalni tečaj z 449. Razven tega so bili še trije višji tečaji za deklice z 99 učenkami.
Leta 1890. je poučevalo na Tirolskem 76 duhovnov, 1239 posvetnih učiteljev, 218 nun ter 885 učiteljic.
Na jednega učitelja je prišlo samo 47 učencev. Šolo je obiskovalo 98.9% za šolo godnih otrok.
Da so na Tirolskem tako neugodne šolske razmere, da je jedna četrtina učiteljstva brez spričeval, pripisovali so oso-bito temu, da učiteljstvo ni imelo nikakoršne umirovnine. S postavo od 30. aprila 1892 so pridobili učitelji postavno zajamčeno umirovnino, še več si je pa pridobila duhovščina, ki je sedaj odločilna v kraj ni h, okrajnih in deželnih šolskih svetih Po postavi so pač tudi tam krajni, okrajni in deželni šolski nadzorniki, a pravi nadzorniki so le duhovniki. Zastopnik katoliške cerkve v krajnem šolskem svetu ima namreč pravico se vsaki čas prepričati o vseh šolah iste šolske občine, a zastopnik katoliške cerkve v okrajnem šolskem svetu v vseh šolah istega okraja, je-li vzgoja nravno-verska. Ako z vzgojo nista zadovoljna, poročata o tem krajnemu, oziroma okrajnemu šolskemu svetu, ter stavita primerne predloge.
Šolske občine — ali šolski patroni — imenujejo definitivne učitelje, a deželni šolski svet imenovanje potrdi. Zadnji se zamore imenovanju protiviti le s postavnimi vzroki. Istotako zamore definitivnega učitelja deželni šolski svet prestaviti le takrat, ako to dovoli dotična šolska občina.
Ako so z učiteljevo službo v zvezi cerkvena opravila, poslati mora krajni šolski svet vso prošnje cerkvenemu predstoj-ništvu; na katerega želje se je ozirati.
Beda učiteljev na Tirolskem je bila vsled slabih plač prav velika, A tudi sedaj po šolski postavi se čujejo prav slabe vesti. Tako se poroča „Volksschule" iz Tirolskega: „S sedanj en i šolskimi razmerami so celo nekateri duhovniki nezadovoljni, kajti šolsko vprašanje se je reševalo le na podlagi najcenejših stroškov. Mnogo šol se je opustilo, večrazrednicc v jednorazrednice spremenile in se tako šolske razmere namesto zboljšale poslabšale.
Drugod zopet beremo: „In manehen Gegenden sind die Lehrer dem Erhungern nalie und schiitzen sieh vo.r der allerargsten Notli nur dadurch, dafi sie sicli gelegent-lich als Knechte und Feldarbeiter in den Sommermonaten ih die Schvveiz verdingen".
Kako je to mogoče! Po novi deželni postavi so zajamčeni učiteljem dohodki 600, 500 ali 400 gld. Razven tega imajo mnogi stranske dohodke po cerkvenih opravilih. Ti torej, ako tudi nimajo lepili dohodkov, ne stradajo. Pač pa ona četrtina vsega učiteljstva, katera nima nikakoršnih spričeval. Oni so nameščeni vedno le začasno za isto šolsko leto. Ker pa pouk na 608 šolah traja manj ko 30 tednov, je plača prav mala ter zadostuje komaj za čas poučevanja. Potreba jim je torej si preskrbeti v poletnih mesecih drugo službo.
Pač se bodo te razmere zboljšale, ko bo zadostno število izprašanih učiteljev, a do tje bo še po sedanjih razmerah preteklo mnogo časa.
Oglejmo si še učiteljstva društveno življenje. Pred nekoliko leti se je ustanovilo na Tirolskem učiteljsko društvo, ki je stalo na stališči državne šolske postave. Imelo je svoje glasilo „Der Schulfreund". Danes ni več glasila, ne istega društva.
Pač pa se je ustanovilo novo. katoliško učiteljsko društvo. Povodom I. glavnega občnega zbora 31. avgusta I. 1. v Iuomostu, poročale so „Neue Tiroler Simmen", da ima društvo 1500 udov, med njimi 4 škofe, 16 prelatov, 15 profesorjev, 3 nadzornike, 600 učiteljev itd.
Za danes naj bo dovolj. Morda Vam ob priliki opiše nadaljno potovanje Vaš
zvesti kolesar.
-ose> -

— 58 —
Društveni vestnik.
Čresnice. (O zborovanji učiteljskega društva z a c e 1 j s k i in 1 a š k i o k r a j, 2 febr. t. 1.) Prvega mesečnega zborovanja se je udeležilo 19 udov, med njimi ste bili 2 zastopnici krasnega spola; nekateri sicer redno dohajajoči gospodje so bili odsotni radi bolezni, oziroma radi opravkov. — Predsednik gosp. Ar min Gradišnik v svojem nagovoru srčno pozdravi dva nova uda, namreč gospdč. Ivano So rit s eh — Teharje in gospoda J o s. Kranjca —Smartin ob Paki, istotako nekdanjega društvenega predsednika, gosp. J o s. Su-panek-a, nadučit. v Grižah, katerega mu je čez več let zopet čast pozdraviti v naši sredini. Dalje gosp. predsednik v navdušenih besedah pozivlje vse navzoče, zvesto se okleniti društva; zdi se mu po-vdnrjati to tembolj, ker se je hotelo naše društvo denuncirati kot politično; a mi zborujemo vselej pri odprtih durih in bi nam bilo vsikdar ljubo, ako pošlje slavni mestni urad k sejam svojega odposlanca, kar se mu pa do zdaj še ni zdelo potrebno. Zato pa tudi naglašagosp. predsednik, naj pokažemo, da nas taki glasovi ne ,ustrašijo, na podlagi pravil složno delovati v korist šole in učiteljskega stanu.
I.	Pod vodstvom društvenega pevovodje, gosp. J. Kramarja odpoje pevski zbor krasno Volaii-čevo „Za dom".
II.	Zapisnik o glavnem zborovanji se prečita in odobri.
III.	aj Predsednik naznanja, da je zadnji sklep, s katerim je društvo pristopilo k štaj. „Lehrer-bundu", javil dotičnemu predsedništvu ter prečita pismo, v katerem ono pozdravlja naš pristop.
h) Prečita se članek v celjski „Deutscho Wacht", v katerem hoče nek dopisun — upamo, da ne kak stanovski tovariš — zlobnim namenom denuncirati naše društvo kot politično, trdeč, da se je v zborovanji sklenilo, pobotnice za mesečno plačo spiso-vati izključljivo v slovenskem jeziku. Ta sklep se nikoli ni storil in je bilo dotično uredništvo vsled odločnega postopanja tedanjega predsednika, gospoda Brezovnika prisiljeno svojo trditev preklicati.
. cj Z oziroin na dopis „Zaveze slov. učit. društev" o ustanovitvi učiteljskega doma, oziroma konvikta se sklene, da naj gosp. predsednik drage volje iz-posljuje pri direktoriji določne j a vprašanja ter to zadevo v prihodnjem zborovanji še jedenkrat predloži.
IV.	O razširjatvi števnega prostora do 1000 po Lavtarjevi metodi, govori na kratko, a jedrnato gosp. F. Zidar, rekši, da se ima posebno tukaj jemati v poštev velevažni izrek „zoriti je treba" ; že po-čenši s prvim šol. letom naj se pripravlja polje za razumevanje višjih jednot in orijentovanje v številni vrsti s poočitovanjem in z vsestranskimi števnimi vajami in to posebno na podlagi mer.
V.	Gosp. Knaflič kritikuje sklep glavnega
zbora, s katerim je društvo zopet pristopilo k štaj. „Lekrerbundu" ter obširno navaja zle posledice, katere bodo ali bi lahko postale vsled storjenega koraka; akoravno so navedeni pomisleki vredni uvaževanja. vendar se želji, naj se storjeni sklep razveljavi, upro tudi oni tovariši, ki zadnjič niso glasovali za pristop k Lehrerbundu.
Na predlog gosp. Kramarja, naj vsak nekaj daruje za spomenik nepozabnega nam tovariša Freuensfelda, odzovejo se navzoči s posneme-vredno požrtovalnostjo; kajti hipoma imeli smo nabranih 28 kron.
Prihodnje zborovanje vršilo se bode na velikonočni torek; upamo, da bode tedaj udeležba pol-noštevilna, ker bo moči priti tudi onim gospodom tovarišem, ki so ob praznikih zadrževani; oni pa, ki bodo čez praznike na počitnicah, si lahko tako uravnajo, da bodo mogli zadnji dan počitnic žrtvovati društvu. Upamo, da bodo vstopili v naše kolo tudi oni tovariši (ice), kateri se doslej društva izogibajo. Res ne vemo, zakaj to storijo, Mar li jim je društvo res preveč narodno? Nam se to ne dozdeva. Držimo se le društvenega smotra: se duševno nadalje izobraževati, se vaditi v petji ter pospeševati ljudsko-šolske in učiteljske interese sploh. Nikomur še nismo branili, povzdigniti svoj glas v dosego tega smotra tudi v nemškem jeziku. Da se pa raje poslužujemo mile slovenščine, tega nam vendar ne more nihče šteti v zlo. Saj to je jezik, v katerem nam je izobraževati našo deco, jezik pro-milega naroda, iz katerega smo vzrastli in katerega iskreno ljubimo, trdim, da ravno ljubezen do bornega mi naroda me dviga, da z veseljem in navdušenjem vztrajam v težavnem svojem poklici. Izruj mi ljubezen do premilega naroda in strtih perut ti ležim v prahu pedagogičnega dninarstva.
Dovoljujem si še par besed o društvenem petji. Kakor smo imeli priliko opazovati v zadnjem zborovanji, lotil se je sedanji gospod pevovodja z resno voljo svoje naloge; on rad žrtvuje čas in trud, da bi le pozdignil društveno petje. Zato je pa častna naloga nas pevcev, da ga podpiramo po svojih močeh, oglasimo se k petji, skrbno se vadimo svojih glasov; kdor pa še nima sekiric za prihodnjikrat, nuj se le oglasi pri gosp. pevovodji, on mu jih rad pošlje. Radi skupne pevske vaje vabijo se vsi pevci, da se zbero prihodnjikrat že pol ure pred zborovanjem. Prosimo, pa gotovo! Gosp. pevovodja želi tudi ustanoviti mešani pevski zbor in so mu nekatere cenjene dame že obljubile svoje sodelovanje. Vsled njegovega naročila obračam se še do drugih cenjenih koleginj-pevkinj, naj blagovole pripomoči, da se izvede ta hvalevredni namen. Ne-gujmo lepo petje, sebi v veselje in razvedrilo in društvu v čast!	F. B.

Od Save. Brežiško-sevniško učiteljsko društvo je zborovalo 2. t. m. v Brežicah. Po pozdravu gosp. predsednika sprejmejo zborovalci na novo pristop-lega uda, tovariša g. Crnelca iz Brežic z „živio"-klici v svoj delokrog. Na to se prečita:
1.	Dopis „Štajerske učiteljske zaveze", v katerem se društvo poživlja, da stori v merodajnih krogih potrebne korake v dosego uravnanja učiteljskih plač po nje predloženem načrtu. G predsednik na to pripomni, da se je v ta namen obrnil do p. n. gg. poslancev barona Moscona in Jermana, katera sta obljubila glasovati v smislu omenjene peticije. (Odobravanje.) II krati se odpošlje v isto svrho de-putacija, obstoječa iz gg. Morica, Tramšeka jun. in Kramerja do merodajnih oseb brežiškega okrajnega zastopa.
2.	Dopis tovariša g. Eksel-na, s katerim na-svetuje, naj se naše društvo odzove prošnji ljutomerskega učiteljskega društva glede na prepeljanje v Pragi umrlega tovariša, pesnika iu pisatelja gosp. J. Freuensfeldn s tem, da priredi koncert s pomočjo reichenburškega. godbenega kluba, ki mu je v to svrho na razpolago. G. predsednik spomni, da se ni mogel ta načrt z ozirom na zakasnjeni dopis v željnem kratkem obroku izpeljati, da se pa hoče novi odbor pooblastiti z izvršitvijo tega ukrepa.
3.	Na dopis „Zaveze slov. učit. društev" glede na vprašanje: Ali naj se v Ljubljani postavi učiteljski dom, ali konvikt za učiteljske sirote ali pa oboje, razvnela se je živahna debata ter konečno- obveljal predlog g. Skarlovnika, da se odgovori v potrjenem smislu na vprašanje o ustanovitvi konvikta za učiteljske sirote.
G. predsednik Mešiček je govoril na to o prostoročnem risanji brez stigem jako zanimivo ter omenjal, da je risanje s stigmi protinaravno in navadno brezuspešno. Na izbornem predavanji, katero je g. poročevalec baš tako nazorno oživljal, izrekla se nrn je vsestranska pohvala in obče se je izrazila želja, da se to vprašanje razmotriva na letošnji uradni konferenciji.
Po tem je sledilo poročilo o stanji društvene blagajne, katero se je z odobravanjem in zahvalo vzelo na znanje.
Volitev odbora. Ker je g. Mešiček zahva-livši se na nadaljno mu nameravanem zaupanji odločno odklonil opetno predsedništvo, sestavil se je odbor tako-le: g. Mor i c, predsednik, g. Me š i če k, podpredsednik, gospa S k a r 1 o v n i k, blagajničarka, g. Zupan, pevovodja, gg. Stan te in Črne lc, tajnika in g. T r a m š e k ml., odbornik.
Nasvet g. Skarlovnika, naj se imenuje umirov-Ijeni odlikovani šol. ravnatelj sevniški, g. Drnjač, častnim udom, bil je jednoglasno sprejet; hkrati se dogovori, da bo društvo o priliki izročitve častne diplome ob jednem v Sevnici zborovalo, a popoldan, istega dne priredilo koncert v prej že omenjeni namen.
Po končanem zborovanji predstavili smo se pod vodstvom g. Mešičeka lsorporativno novemu predsedniku okr. šol. svetov c. kr. okr. glavarja gosp. Taxu, kateri nas je ljubeznjivo sprejel ter nas osi-guril svoje naklonjenosti do šole in učiteljstva.
To prvo letošnje zborovanje posetilo je od 24 udov komaj njih 10, da-si je marljivi odbor vsako šol. vodstvo še posebej opozoril in povabil na-nj. Ne morem si kaj, da ne odkrivam tovariškeinu svetu krepkih korakov, katere dela naše društvo že nekaj časa vsled nevrjetne mlačnosti nekaterih sodrugov — nazaj. Žalostno, da ne sramotno! Upajmo pa, da bo našlo razvijanje in razcvitanje drugih učit. društev v njih posnemanja, spoznavši vsaj to: Kar veleva ti stan, si storiti primoran! x.
Iz novomeškega okraja. Naše učiteljsko društvo imelo je 5. t. m. svoje prvo letošnje zborovanje v Rudolfovem. Udeležencev bilo je 18, med temi 6 gdč. učiteljic. Predsednik g. Fr. Koncilija je navzoče prisrčno pozdravil iu prosil, naj pazljivo sledijo razgovoru, ker na dnevnem redu je za društvo važno vprašanje, potem naj vsak svoje mnenje izrazi.
Potem nam je g. nadučitelj J. Franke prečital svoje izvrstno sestavljeno poročilo „sadjarski pouk v ljudski šoli". Opisal nam je vse delo, ki se pričenja s setvijo peškov, in jenja s presajanjem drevesa na stalno mesto. Posebno je priporočal, naj učit -Ij kolikor mogoče vsa dela v drevesnici, kakor tudi cepljenje v rokah v navzočnosti učencev opravlja. Šolski vrt razdelil je on v O leh za sadjerejo, rabate v drevesnici poseje in zasadi s cvetlicami, med cvetlično grmovje postavil je lničelnjak; tudi strupenim rastlinam dal je prostora v svojem vrta
Poročilu dostavil je g. Dular, da bi dobro bilo, ko bi se na šolskem vrtu v kakem kotu posadil hrastič, ki naj bi bil vaba hroščem, ki so že na vrtu. Vsi hrošči, ki bi hoteli ogrizavati sadno drevje, preleteli hi na hrast; ta naj bi se vsako jutro otresalf in pokončalo bi se nekaj tega škodljivca.
Poročilo vzelo se je pohvalno na znanje.
Najvažnejša bila je tretja točka namreč „poro-čilo iu konečna določitev glede na nameravani skupni koncert". Pri zadnjem občnem zboru nasveto-valo se je, naj bi društvo priredilo povodom otvor-jenja drugega dela dolenjske železnice velik, skupen koncert vsega dolenjskega učiteljstva v Rudolfovem. Predlog sc je sprejel in odboru se je naročilo storiti potrebne korake, da zve mnenja dolenjskega učiteljstva. Odbor je razposlal 160 vprašalnih pol, a odgovorov dobil je do danes 60. Ker to število ne zadostuje, da bi se imenoval koncert z gornjim imenom, sklenilo se je po časopisih prositi odgovorov; ta točka pa se je preložila na prihodnje zborovanje, ki bode velikonočni torek, to je 27. marcija v Rudolfovem.
Društveni tajnik g. Hiti nam je potem prebral nekatere odgovore. Iz teh posnamemo, da poziv društva ni bil glas vpijočega v puščavi; našel je krepak odmev v srcih dol. učiteljstva, ki je to misel z navdušenjem pozdravilo. Posebno me veseli, da so gdč. učiteljice tako častno zastopane med sodelovala'. Torej tovarišioe, tovariši! če Vam je mar ugled našega stanu in ste vneti za sveto stvar, združimo se, priredimo velik, skupen koncert; pokažimo svetu, da učiteljstvo dolenjsko ne drži križem rok, ampak hrepeni po napredku in tudi vspeva. Dolenjska metropola naj bo naš sestanek, v Narodnem domu" stopimo pred občinstvo. Ako to storimo, ravnali se bomo po besedah pesnika: „Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan".	—t—
Iz voloskega okraja. Učiteljsko društvo za kotar Volosko imelo je 11. oktobra m. 1. svojo glavno skupščino v Opatiji, kateri je prisostovalo 27 rednih in 1 podporni član ter gdč. Katica Pančič, učiteljica v Dobrinji, kot gost.
Dnevni red bil je precej obširen pa se je vse-kako temeljito rešil. Gosp. Rajčič je podal navzočim s svojimi učenci I. šolskega leta prav temeljito učno sliko o nazornem nauku, po kateri se je vršila kratka debata tudi o metodi za nazorni nauk.
Po tem se je razgovarjalo o raznih se društva in šolstva tičočih stvarij in se potrebno ukrenilo. Najbolj zanimiva je vendar bila razprava o prošnji, ki se je imela poslati dež. zboru za zboljšanje gmotnega stanja učiteljstva v Istri. Zlasti je povzročila točka v prošnji, ki se je tikala določbe, da bi naj dobile učiteljice isto plačo ko učitelji, in je se gospdč. Zabija prav toplo potegovala za pravo svojih tovarišič. Žal, da je bila, kakor se je po-
zneje pokazalo, vsa razvnema zaman, kajti italijanska večina dež. zbora v Poreči je stavila 30. jan. t. 1. v dež. zboru predlog, da se čez naše prošnje preide na dnevni red, kar se je res tudi zgodilo oziroma sprejelo. Naši upi splavali so torej zopet po vodi!
Poročilo g. Dukiča o V. skupščini „Zaveze" v Mariboru vzelo se je pohvalno na znanje in se potem izvolila odposlancem k VI. skupščini „Zaveze" gg. Nekerman in Rajčič.
V odbor za prihodnje društveno leto so se dosedanji funkcionarji zopet izvolili, namreč: Ni kola B u tkovic, predsednik; Ivan Nekerman, podpredsednik; An te D u kič, tajnik; Božo Dubro-v i č, blagajnik in M i r o s 1. G r o s m a n , zborovodja.
Iz ptujskega okraja. (Vabilo.) „Ptujsko učit. društvo" ima v četrtek 1. marca 1.1. v navadnih prostorih ob '/aH- uri predpoldan svojo mesečno zborovanje se sledečim vsporedom: 1. Pevska vaja ob 10. uri. 2. Zapisnik in dopisi. 3. Poročilo o spisu društvene 20letnice (poroča g. Strelec). 4. Volitev slavnostnega odseka in slavnostn. govornika. 5. Predavanje: O Ilerbartovi pedagogiki (g. Serajnik ml.) 6. Slučajnosti. Pri zborovanji se bodo delili tudi novi šematizni in Pretterhofer-jevi gratis-zvezki. Radi važnega vsporeda prosi obilne udeležbe vljudno	odbor.
Sv. Trojica v SI. gor. (Vabilo.) V nedeljo 4. marca t. 1. zboruje Št. Lenartsko učiteljsko društvo ob 11. uri dopoludne pri Sv. Trojici v SI. g. Vspored : 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Učna slika iz naravoslovja — por. g. Maichen; 4. in 5. Nadaljevanje gg. Breganta in Kosa. 6. Nasveti. K obilni udeležbi vljudno vabi	odbor.

Dopisi in druge vesti.
Iz Kranjskega. Proračun za šolske potrebščine napravlja brezupen vtis! Dežela preveč troši za šolstvo, vspehi so neznatni!"
Križ božji — ali je ves pouk v ljudskej šoli tako slab, kakor se riše, ali so vzdihi res opravičeni? — Ali imamo res premalo nadzorstva, in da brez nadzorstva ne delamo? Ali nas morebiti mi-mijo palače, v katerih mladež poučujemo? — Ali pa morda deluje v nas še ona sprijenost, ki nas je gnala vunkaj iz drugih učilišč v zadnje zatečišče — v pripravnico?
Psovka — krivica, ki ti jo brusi v lice tvoj sovražnik, ako je še tako ostra, žalila te ne bode
mnogo, vsaj veš od kodi prihaja, vsaj veš, da od nasprotnika blagoslova pričakovati ne moreš.
A beseda — žal beseda, ki ti jo izreka oseba, kateri si daroval svoje simpatije, krivica, katero ti zadaje ona — ta vsekava hudo rano, ki težko celi!
Tu kliče narodna inteligenca: „Napredno narodno učiteljstvo — zavedaj se svoje vzvišene naloge, deluj — žrtvuj se za narodovo prosveto!" — In učiteljstvo —je ponosno na tak klic in — odzove se z veseljem blagej nalogi!
Ista inteligencija pa nam nekaj trenotkov kasneje meče najhujše preziranje v lice — deluje našim nasprotnikom v roke, ki nam itak odrekajo zmožnost, da se navdušimo za vzvišen svoj poklic!

Gospoda — britek, liud udarec je to za nas, naperjen hote ali nehote, da nas Se bolj osami — da nimamo kmalu ne žive duše na svojej strani! S tem pa mora padati naš ugled v deželi, v občini, mora padati tudi pri izročenej nam mladeži in — vspešno delovanje učiteljevo je pokopano!
Da bi bil vspeh v našej deželi tako slab ? — Čudno — čudno — da toliko nadzornikov tega slabega vspeha v našej šoli ne vidi ? — Pri naših okrajnih konferencijah se marsikaj graja, a še več hvali in konečna sodba je navadno jako laskava. Gg. nadzorniki! — ali res le hvalisate ? — Proč s livalisanjem — povejte nam v lice, kaj nam gre ter ne trosite šolskim oblastvom peska v oči! Šolska oblastva bodo na to že vedela potrebno ukreniti, da se napredek v šoli povzdigne. — Morda nas tudi doleti kaj ostrega — slednjič bodemo le hvaležni !
In odkritosrčno, tovariš ali imaš res tako slabe vspehe v svojej učilnici, ako tudi imaš učencev, da jih je videti ko „vernih duš" na pratiki, ali imaš res vspehe, da povešaš oči — da se jih sramuješ? Ne — ne brate! Vesel mi odkimavaš in razkažeš mi sliko tvoje šole tudi v nenavzočnosti učenceš! Hitiš mi razgrinjati zvezek za zvezkom: pisanko, spisovnico, številnice, risanko — ter me vabiš celo, da te obiščem pri pouku! Ze dobro — vsaj vem, kako je! Svest si si, da nisi lenaril!
In to tudi gg. nadzorniki dobro vedo! — Vsaj nam nadzorstva — strokovnjaškega, ki ve ceniti vspehe pri vseh težkočah in ovirah — ne manjka, pa tudi ne nadzorstva — nevednega! — Krajni šolski svet, krajni šolski nadzornik, oče slabo nadarjenega otroka, pa še toliko mamic in tetlc — vsi ti so tvoji nadzorniki, katere vodi le zavist, strankarstvo, breznačelnost ali nevednost!
Gg. deželni poslanci vidijo ogromui šolski proračun, kateri pa je relativno nizek! Vidijo ogromne stroške za učiteljstvo, a ogromnih — res pravih
—	potroškov v deželi pa ne vidijo! — Plača učiteljeva je od plače vsakega stanu najnižja, stanovanje njegovo pa je mnogokrat odmerjeno le za postelj in zibel, za pisalnik pa že ne! — Da ne govorim podrobnejše!
Kaj pa so vzroki, da je res šolski vspeh tu in tam nepovoljen ali celo nezadosten? Oglejmo si jih nekaj natančnejše!
Mnogokrat so vzrok slabega šolskega napredka prenapoljene šole. Jcden učitelj naj poučuje za dve
—	tri učne inoči, pa naj ima ob jednem dobre vspehe! Preveč zahtevate, gospoda!
Največ, pa je vzrok slabemu vspeliu v šoli proti vnošt našega priprostega naroda. Da se toliko kmetskih mož upira z vsemi silami našej šoli, veleva jim njihova značilna starokopitnost, ki se brani vsega novega.
Da bi se naš priprosti kmet vnel na šolo, že z ozirom na šolske zakone ni misliti.
Postava sili, da se ustanovi šola, da se preskrbi šolska oprava in učila — in ker se kmet tej sili ustaviti ne more, ga napolni to že naprej s sovraštvom do učitelja, do šole; s tem pa je zaprto vsako vspešno delovanje še tako marljivega učitelja!
Vrhu tega pa se vsajajo in gojijo v pripro-stem ljudstvu še napačni predsodki, kakor: učitelja plačuje občina, udovo živi občina itd. — in to celo od oseh, ki dobro vedo, da je stvar drugačna!
In za učitelja — za šolo naj bi se priprosti kmet vnel, za šolo, ki nima drugega namena, kakor da njegovim otrokom iztrga vero, ta najdražji zaklad, ki ga ima človek, da ga stori nevrednega božjih blagrov!
„IJčitelj je brezverec, antikrist — šola pa torišče njegovo — vera se v šolah zatira" tako nekako se glasi misel, bojni klic zoper sedajuo šolo, ki leti raz lečo med verne župljane. Je-li res čuda, ako nas ima ljudstvo potem takem za pomagače satanove? — In vendar smo vsi krščanskih mater sinovi in — s ponosom rečem! — verni sinovi, če tudi nismo pri vsakej „dekliškej" bratovščini.
Ne mislim žaliti nam prijazne, trezne duhovščine — v mislih mi je verski fanatizem, ki se razlega iz ust mladih bojevnikov v vinogradu Gospodovem ! — Imel sem priliko poslušati nekoč govor preč. gosp. Koširja, kaplana v Smledniku, ki je v navdušenem govoru bičal nemarno vzgojo kmetskih starišev —• pa povdarjal se svetim zanosom vzvišeni namen šole! — Govoril je živo o verskej šoli, pa je postavljal iz ponižnosti celo delovanje učiteljevo na prvo mesto, a svoje na drugo! — Tako govorjenje slišal sem samo tedaj, ne prej ne slej, pa pridobil si je gospod govornik srca vseh učiteljev, kar je bilo navzočih. S takim duhovnikom hotel bi delovati, pa bi imel tudi on v meni vzornega kristjana!
Verski fanatizem nam jemlje ljubezen narodovo in s tem zavira vspehe v šoli. Šolsko obiskovanje slabo — vse slabo I	(Konec prih.)
Tatre v Istri. 28. januarija t. 1. spremili smo k zadnjemu počitku tovariša gosp. Ivana Sluga.
Pokojni se je porodil v Brezoviei v Istri 12. julija 1844. 1., umrl je tedaj v najlepšej moškej dobi v 51. letu svoje starosti. Služboval je kot pomožni učitelj v raznih krajih Primorske. Ker je imel majhno plačo in mnogohrojno obitelj, ni si mogel prihraniti toliko, da bi pokril potne in druge t roške za polaganje izpita uč. usposobnosti. Leta 1892 se je na prigovarjanje tovarišev vendar odločil in je izpit dobro dostal v Gorici. Pred tremi meseci imenoval ga je vis. dež. šolski svet za Istro stalnim učiteljem na njegovem mestu v Tatrah.
Dasi bolehen, udeležil se je 15. januarja t. 1. vendar uradne okr. učit. konferencije v Opatiji. — Mesec dni preje že veselil se je sestanka tovarišev
celega okraja. Daljna in težavna pot v mrzlem, zimskem času pospešila je njegovo bolezen — baje šel je s hripo v Opatijo. — Ko je prišel domu, napadli ste ga b krati vročnica in pljučnica. Dne 26. januarja izdihnil je tovaziš blago svojo dušo, ostavivši vdovo in 7 nedoraslih hčera, izmed katerih ima najstarejša 17, a najmlajša 1 leto.
Pokojnik bil je blagega, miroljubnega značaja. Z vsemi občani je najrajše živel v lepej prijaznosti. Koliko so ljudje pokojnega ljubili, pokazalo se je pri pogrebu. Pred rakvijo in za njo bila je dolga vrsta žalujočih spremljevalcev; do malega prišli so k pogrebu vsi prebivalci šolsk. okrožja Taterskega. Učitelji so prišli samo trije, to pa zato, ker je večina učiteljev iz okolice zvedela to žalostno vest prepozno, t. j. šele potem, ko so bili pokojnika že pokopali. Največ je zakrivilo to slavno materijsko županstvo, ki ni hotelo gg. učiteljem naznaniti talcoj žalostno vest. Pri pogrebu pogrešali smo g. nad-župana, kot predsednika krajn. šol. sveta ali vsaj njega odposlanca.
Na grobu pokojnika predočil je nadučitelj gosp. Nekerman v kratkem, jedrnatem govoru zasluge pokojnikove, priporočujoč ga občinstvu in posebej še šolski mladine, da se ga spominjajo v molitvi.
Dragi, nepozabljivi tovariš, preselil si se v boljšo bodočnost, prišel si v kraj ljubezni in miru, kjer ni onih morilnih soparic, ki so Ti težile trudapolno življenje v tej solznej dolini. Od ondi se oziraj na nas svoje tovariše-trpine na zemlji ter nam izprosi milosti večnega Očeta! — Večnaja ti pamjet.
—e.
Iz Kranjskega. (Šolstvo na prihodnji deželni razstavi). Kranjsko učiteljstvo seže jako zanima za deželno razstavo, ki bode leta 1895. v Ljubljani. Dokaz temu božično zborovanje „Slo-venskega učiteljskega društva" in izjava predsedništva „Zaveze" v zadnjem „Popotniku." Tudi nastopne vrstice so namenjene temu predmetu. Ker bode razstava obča, obrtna in gospodarska, bode šolski izložbi odmerjen gotovo le primeroma majhen prostor. Zaradi tega tudi ne bodo mogle biti zastopane vse šole*) in torej je tudi vsako splošno na-vcdilo v razstavi šolam odveč. Pač pa naj se skrbi za to, da bode na razstavi videti vzorno šolstvo vseh kategorij, namreč:
1.	Ljudstvo šolstvo. (Otročja zabavišča, ljudske in meščanske šole, učiteljišče).
2.	Obrtno šolstvo. (Strokovne šole, obrtno-nadaljevaljne šole, šolske delarne".
3.	Kmetijsko šolstvo. Gospodarska šola na Grmu.
*) Za to bi najbrže ne zadostoval celi razstavni prostor. Na razstavah itak le povsod razstavljajo le uzorne in pa zgodovinsko znamenite predmete.
4. Srednje šole. Gimnazije in realka.
Pri vseh teh šolah naj se napravijo posebni oddelki in sicer: a) Šolarski oddelki. Pri ljudskih šolah zadostuje, ako je tu zastopana 1 jedno-razrednica, 1 dvorazrednica, 1 trirazrednica, 1 štiri-razrednica in veorazrednice (zadnj > zlasti ljubljanske). Druge šole (obrtne, kmetijske in srednje) bodo lahko vse zastopane-; b) Učiteljski izdelki (tu naj bode udeležba prosta vsemu učiteljstvu); cj Učila; d) Književnost (zopet vsemu učiteljstvu). Slavna naloga »Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani pa bode, da pravočasno skrbi za dostojen prostor na razstavi; ker drugače bi se znalo primeriti, da ostanejo za rastavo poslani šolski predmeti v zabojih.	— a —
Iz Istre. (K oper s ki okraj.) Štiri leta že učiteljstvo našega okraja ni imelo uradne učiteljske konferencije. Srce nam je torej tembolj vskipelo radosti, ko smo se 15. januarija na uradni poziv vendar-Ie zbrali vsi učitelji obširnega okraja k sestanku v dvorani učiteljišča v Kopru. Prišli smo skoraj polnoštevilno. Predsedoval je zboru okr. šolski nadzornik gosp. Jožef Kožuh, ki je navzoče primerno pozdravil — v nemškem jeziku, nam predstavil c. kr. okr. glavarja g. Schaftenhauerja, kateri je blagovolil ves čas prisostovati, ter konečno navzoče učiteljstvo v italijanskem in slovenskem jeziku pozval k trikratnemu „Eviva" in „Živio" na pre-svitlega cesarja, čemur se je zbor navdušeno odzval.
Preide se na dnevni red, k volitvi jednega učiteljskega zastopnika v okr. šolski svet. (Kot II. zastopnik učiteljstva v okr. šolsk. svetu posluje po dež. zakonu ravnatelj koperskega učiteljišča). Pravico voliti jih je med navzočimi imelo 65 udov. Volitev bila je res zanimiva, kajti volilo se je trikrat. Veseli nas pa, da je slovanski kandidat (Slovencev in Hrvatov), g. prof. Frankovič vsakokrat dosledno dobil 25 glasov, toda nikakor ne absol. večine; konečno dobil je absolutno večino (35 glasov) italijanski kandidat g. J. C u m a r, nadučitelj v Isoli, kateri je torej od učiteljstva izbrani zastopnik naš v okr. šolskem svetu koperskem.
Glede na druge volitve nam je poročati, da so bili izbrani a) v knjižnični odsek tudi naši gg. profesorji na učiteljišči; b) odposlancem k dež. učit. konferenciji poleg dveh Italijanov tudi Slovenec g. A. Bane in cj v stalni odbor tudi dva Slovenca gg. K. Bogateč in Jus. Valentič.
Po končanih volitvah so se tovariši ital. narodnosti ločili od nas Slovanov ter se posvetovali o daljnih točkah dnevnega reda v posebnem zboru pod predsedništvom piranskega nadučitelja gospoda Contento. Nam Slovanom pa je jjredsedoval tudi dalje g. okr. šol. nadzornik.
Reševala se je točka: „Razgovor o pokončni pisavi". Poročevalec g. Berno Bekar, nadučitelj v
Buzet-gradu. Vnela se je dokaj živahna debata — pro in eontra. Posebno je bi), tako rekoč iz narodnega stališča, prof. g. pl. Kleinmayer proti pokončni pisavi. Zjedinili smo se v tem oddelku k temu le zaključku: Eadi posebnili odnošajev v tem okraji, glede na posebne tej pisavi neugajajofe šolske priprave, se konferencija ne izreče sedaj že pozitivno za upeljavo pokončne pisave v tukajšnje ljudske šole.
Po končanej konferenciji zbrali smo se udeleženci slovanskega oddelka k skupnemu obedu, katerega so se udeležili tudi nekoji gg. od učiteljišča in dekan in član okrajnega šolskega sveta, č. g. Kompare, ki se je bil udeležil tudi konferencije.
Pri tej priliki je predsednik slov. učit. društva za ta okraj, g. Bogateč razdelil mej vse učiteljstvo tega okraja, rekše med Slovence, Hrvate in Italijane, prošnje za poboljšanje gmotnega učiteljskega stanja, v slovenskem jeziku in italijanskem prevodu, v svoje-ročne pcdpise.
Prošnje so se podpisale in odposlale na visoki deželni zbor v Poreč. Isto tako je odposlalo učiteljstvo tudi drugih okrajev svoje prošnje.
Učiteljstvo je torej storilo svojo dolžnost in prosilo za boljše blagostanje svojili otrok in se je nadejalo, da bode visoki deželni zbor uvaževal prošnjo učiteljev-vzgojiteljev dece, bodočih deželanov, ter, da reši stanu ugodno, kolikor toliko po možnosti dežele.
A upali smo — zaman! 30. m. m. je „večina" deželnega zbora v Poreču, proti predlogu „manj-šine", zavrgla ali odklonila našo opravičeno prošnjo. Nič ne pomagajo torej besede v prošnji: „Učitelj-stvo je tako zapuščeno nasproti sedanjim razmeram življeuskim in vsem njegovi eksistenci ugajajočim državnim paragrafom, kakor da bi moralo res tu biti kot nekov znak, da svet za svojega učitelja-vzgojitelja nima usmiljenega človeškega srca, pač pa se mu večkrat polena mečejo pod noge po primitivnem ljudstvu, ki ima tu še vse preveliko avtonomno občinsko pravo na šolo".
Dragi stanovski tovariši! Kaj nam je sedaj po-ČPti po požaru naših prošenj v Poreču?! Obupati, prenehati z našo prošnjo ? Rekel bi, da ne! Iz Po-reča nam pri takovih odnošajih skoraj ni pričakovati ugodne rešitve. Premislite, prevdarite, mogoče, da pridemo do zaključka, da bi znabiti bil umesten nasvet, namreč, da bi se učiteljstvo te pokrajine združilo (saj začetek je storjen), doposlalo jednemu naših državnih poslancev po eksemplar naših prošenj iz vsakega okraja (ki jih je imel visoki deželni zbor v rokah) s primerno prilogo, (izkaz učiteljskih plač), s katerim bi se dokazalo, da štiri petine uči-teljstva ima (razen kake kvinkvenije) po 10, 15, 18 letih službovanja manjšo plačo, nego pri vstopu službe v ta stan, ter ga naprosilo, da on prošnjo blagovoli izročiti s primerno motivacijo višji državni kompetenci, »aučnemu ministerstvu na Dunaji v
pregled ali v presojo, ali se v resnici spolnnje dežela napram svojemu učiteljstvu paragraf 55. lin. 1. državnega zakona izdanega 14. maja 1869. leta, lcoji zakon zagotavlja učileljstvu primerno eksistencijo ?
Kaj je primerno? To je treba od časa do časa presoditi. Čas ustvarja različne odnošaje, okolnostim različne, nujne, neobhodne potrebe. Vse vpije: Uredite različnost, paralizujte trud, a s tem potrebe, kar se jim gleda ustreči. Kaj li učitelj, faktor pro-svete ne bi smel za to povzdigniti svojega glasu?!
Diogenovič.
Iz Ptuja. Vnovič vzhaja zvezda na jasnem obzorji mile nam slovenske domovine. Ona zvezda, koja je bodrila pred 10 leti, rekli bi skoraj takrat tii še osamela, ona vstala vnovič z večjo radostjo, da praznuje svojo veličastno lOletnico. In ta zvezda je naše „Slovensko pevsko društvo" v Ptuji. Zato ozira se ona na Vas, častite pevke in častiti pevci, ssprošnjo, pripomoči, da pokažemo, kaj zamore slo-sloveuska pesem.
Odbor „Slov. pev. društva" v Ptuji sklenil je v svoji zadnji seji sledeče:
1.	Desetletnica se bode letos vršila dne 5. avgusta v Ptuji.
2,	Pele se bodo sledeče pesmi:
Mešani zbori:
Dr. Gust. Ipavic: ,,Pod prozorom" za kor in čveterospev; Volarič : „Slovenskim mladenkam" za ženski zbor s spremljevanjem orkestra; Foerster: „Venec Vodnikovih pesnij s spremljevanjem orkestra.
Moški zbori:
Dav. Jenko: „Na moru" ; Foerster: „Samo" : Nedvecl: „Vojaci na poti".
Note novih pesnij se že tiskajo ter se bodo kmalu razpošiljale. Če bi se pa utegnilo pripetiti, da bi kje glasov, znanih zgoraj navedenih pesnij pomanjkovalo, prosimo p. n. gg. poverjenike, naj se v tem oziru nemudoma obrnejo do odbora „Slov. pev-društva" v Ptuji, da se zamorejo pesni vežbati prej ko mogoče, posebno sedaj po zimskih večerih.
Najbolj častno pa bode kakor za pevce tako za društvo, če se nam posreči, da se 1 (»letnica izborno obnese.
Vsa slavna društva uljudno opozarjamo na lOletnico »Slovenskega pevskega društva" v Ptuji.
Z a odbor „Slov. pev. društva".
D r a g o t i n Zupančič, t. č. podpredsednik.
Ptuj, 27. prosinca 1894.
(Umrl) je dne 11. t. m. v Ljubljani v cvetni dobi 19. let gospod Anton J a k š e, učitelj v Podragi na Kranjskem. Le malo časa pustila mu je nemila usoda uživati zaželjeni učiteljski stan, kateremu je tudi v bolezni posvetil vse svoje moči. Veselil se ga je in mnogokrat rad sanjaril o njem s svojimi
tovariši, upajoč znebiti se neozdravljive prsne bolezni, katera ga je že kot dijaka večkrat položila v postelj. Toda le smrt ga je rešila težkih bolečin, za-tisnile so mu za zmeraj oči in položili so ga k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Spavaj sladko v tihem grobu, iz kojega naj poženo blage cvetke, razodevajoče svetu, da tu počiva Tvoje blago srce.
A. Š.!
(Umrl) je 16. t. m. v Linci bivši c. kr. profesor na mariborskem učiteljišči, g. Tank racij Ekrat star 63 let. — V Podnartu na Gorenjskem pa je v soboto popoludne ob 3. uri umrl tamošnji nadučitelj, gosp. Marko Kovšca. K v m. p.!
(Književno naznanilo.) „Pedagogiško društvo v Krškem" izdalo bode v kratkem za leto 1893 in 1894 sledeče tri knjige: a) Nazorni nauk, ki bode kmalo dotiskan; b) Pouk o črtežih, druga pomnožena izdaja z 58 slikami; cj Razni spisi in društveno poročilo. K obilni na-ročbi, oziroma k društvenemu pristopu vabi vljudno
odbor.
Kujiževne novosti. „S 1 o v e n s k o - n e m š k i slovar", izdan na troške rajnega knezoškofa ljubljanskega- Antona Alojzija Wolfa. Uredil M. P1 e-t e r š n i k. Deveti sešitek. V Ljubljani. Založilo in na svetlo dalo knezoškotijstvo. Tiskala Katoliška tiskarna. 1893. Ta se.itek obsega na straneh 641 do 720 gradivo od n a j a d a do o b. Cena mu je 40 kr. — „Solski vrt." Vzgojevalno in učno sredstvo naših ljudskih šol. Kratek navod, kako snovati, dopolnjevati in oskrbovati šolske vrte z dodatkom o trsniuši. Spisal J. Koprivnik, profesor na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Priložen je načrt šolskega vrta c. kr. učiteljišča v Mariboru. Ponatis iz „Popotnika". Maribor 1894. V založbi pisateljevi. Tisk tiskarne sv. Cirila. Str. 15. Cena 20 kr. — Vele-
zaslužni gospod pisatelj je gotovo jako vstregel našim p. n. gg. čitateljem in sploh vsemu učiteljstvu slovenskemu, da je izdal to svojo korenito razpravo v posebnej knjižici in ji pridejal še načrt šolskega vrta c. kr. mariborskega učiteljišča. Nadejamo se torej, da bodo p. n. šolski vrtnarji pridno segali po njej.
(Okrajnim učiteljskim knjižnicam) priporočamo prav toplo „Volksgesundheit. Blatter fiir MaBigkeit und gemeinniitzige Gesundheitspflege", katere izdaja društvo treznosti na Dunaji. Isto društvo razpisuje tudi 150 gld. nagrade za najboljši spis proti pijančevanju. Spisi naj se pošljejo do 30. aprila t. 1. pod naslovom: Dr. Danin, Wien I. Plankengasse 5.
(Slovenski učenjak in jezikoslovec Jan. Topolovšek izdal je znamenito knjigo „Die baskoslavische Spracheinheit", v kateri je dokazal sorodstvo med Baski in Slovani. V kratkem izda drugo knjigo, v kateri hoče dokazati sorodstvo med keltskim, slovanskimi in romanskimi jeziki. V irščini našel je 1000 slovanskih besedi.
(Lehrerheim) t. j. „Učiteljski dom" nemško-avstrijskih učiteljev tudi le počasi napreduje. V novejšem času pa so pričeli na korist te zgradbe prirejati veselice, ki se prav dobro obnesejo. Ako se slovenski učitelji resno poprimemo ideje „kou-vikta", če tudi pod imenom ,,'Ociteljski [dom", pričakovati smemo sčasoma mnogostranske podpore. J. B.
(Nižjeavstrijski deželni šolski svet) je določil, da se bode pri uvrstitvah v prvi plačilni razred oziral na nastopne točke: 1. Kvalifikacijo 2. Službena leta. 3. Zaslužno delovanje glede na pouk zunaj šole. 4. Pohvalne dekrete. 5. Na ovirajoče šolske razmere.
Razpis natečajev
Učiteljska služba.
Na novo razširjeni trirazredni ljudski šoli v Zitalah umestiti je učiteljsko mesto z dohodki po IV. plačilnem razredu definitivno ali tudi provi-zorično.
Prosilci in prosilke nemškega in slovenskega jezika zmožni naj vložijo svoje prošnje, ki morajo biti opremljene z zrelostnim spričevalom, s pričevalom učne usposobnosti in z domovnico, potoni predstojnega okrajnega šolskega sveta do 20. marca 1894 pri krajnem šolsltem svetu v Ž i t a I a h poleg Rogatca.
Okr. šolski svet Rogatec, 1. februarja 1894. 2-2	Predsednik: Scherer s. r.
st m- Razpis učiteljske službe.
S tem se razpisuje služba nadučitelja III. plač. vrste mešane trorazrednice v Sv. Križi.
Dohodki službe so določeni v dež. šolsk. postavah 10. marcija 1870 in 5. marca 1879.
Prošnje s postavnimi spričevali usposobnosti je vložiti do 31. marca t. 1. pri krajnem šolsk. svetu. C. kr. okr. šol. svet v Gorici, 8. febr. 1894.
Predsednik.
Natečaj.
(Učiteljica ročnih del.)
Na štirirazdnici v Poličanih namestila se bo izpraševana učiteljica ročnih del z letno plačo 128 gld. proti dolžnostij da poučuje 8 ur na teden skozi 10 mesecev na leto.
Prosilke naj vložijo svoje prošnje, katerim morajo priložiti svoje spričevalo usposobnosti in dokaz avstrijskega državljanstva, rednim potem do konca februarja t. 1. pri krajnem šolsk. svetu Poličanskem.
Prosilke, ki javno ne služijo, morajo tudi pri-dejati nraviiostno spričevalo.
Okr. šol. svet Slov. Bistrički, 20. jan. 1894.
Predsednik: Kankowsky s. r.
Vsebina. I. Psihologični listi (H. Schreiner). — II. Učni načrt za računstvo (L. Lavtar). — III. Prirodopisni pouk v jednorazrednicah (H. Schreiner in J. Koprivnik). — III. Listi slov. učitelja-kolesarja. — Društveni vestnik. — IV. Dopisi in druge vesti. — V. Natečaji.
Lastnik iu založnik: „Zaveza'i
Tisk tiskarne sv. Cirila v .Mariboru. (Odgov. .1. Otorepec.