106. številka. Ljubljana, v torek 10. maja 1904 XXXVII. leto. jshaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ograke dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja ;deiete toliko ?ec\ kolikor znaša poštnina. — Ba naroCbe brez istodobne vpoBnjatve naročnino se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 12 h, če so oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h,, če i»;trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah st. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. — DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. ii Narodna tiskarna" telefon št. 85. Proti »Štajercu". Iz Celja, 8. maja. »Domovina« poroča, da se je riTŠi »Štajercev« urednik Drevenšek v Celju ponudil, da bi prevzel ured ništvo novega, proti »Štajercu« naperjenega slovenskega lista in da se je ta ponudba odklonila. Da se je ta Drevenskova ponudba odbila, je bilo popolnoma umevno in umestno, ne bilo bi pa umestno, ako bi se b tem korakom pokopala tudi ideja, da bo preje aH sleje vendarle treba ustanoviti proti »Štajercu« neodvisen slovenski list, namenjen za prosti narod, ako se hoče preprečiti, da se ne bo vgnezdil v slovenskem ljudstvu po-gubonosni duh, ki ga širi sedaj »Štajerec« po Spodnjem Štajerskem. Že pred leti so sicer mariborski kanoniki ustanovili v Mariboru strogo klerikalni list »Naš Dom« kot proti-težje proti »Štajercu«. Mnogi so že takrat izražali svojo bojazen, da bo novi list pač s vso intenzivnostjo širil klerikalno misel med ljudstvom, ne bo pa polagal dovolj važnosti na narodno idejo., s katero bi se edino še dalo uspsšno zavirati prodiranje »Štajerčevega« vpliva na slovensko kmetsko maso na Spodnjem Štajer sktm Ta strah se je upravičil. »Naš Dom« ni samo ničesar dosegel proti listu spodnieštajerskih nemčurjev, marveč je s svojo intransigentno politiko mnogo svobodoumnejših slovenskih kmetov, ki so bili preie trdna opora slovenske stranke, pregnal v »Štajercev« tabor. Kdor bi mislil, da so v tem taboru zbrani res sami nemšku-hrji, bi se zelo motil Dognano je namreč, da je med »Štajerčijanci« mnogo narodnih kmetov, ki so prešli v ta tabor, ker se jim je pristudila štajerska, pod komando mariborskih kanonikov stoječa hiperklerikalna politika. Vsled tega je dobil tudi »Štajerca toliko pristašev v ptujskem okraju, kar je ^melo posledico, da je ptujski okrajni zastop padel v nemške roke. In tudi v celjskem okraju je »Štajerc« nepričakovano razširjen in zlasti mnogo pristašev si je pridobil v ladnjem času, ko se je razkrila umazana Kosmova afera. Pri volitvah v okrajni z-.istop celjski, ki se prične v petek, se bo pokazalo, ako je našel »Štajerc« tudi v celjskem okraju ugodnih tal. Nemci računajo na gotovo zmago in če bodo zmagali, bo to ponajveČ »Šta-jerČeva« zasluga. In tako bodo sedaj še v slovenskih rokah se nahajajoče korporacije na Spodnjem Štajerskem polagoma prehajale v nemške roke, dokler se ne bodo Slovenci poslužili proti »Štajercu« edino uspešnega sredstva, da ustanove cenen narodni list, ki se bo samo pod praporom narodnosti bojeval proti »Štajerčevim« nakanam. Vojna na Daljnem Vztoku. Japonci na Liaotongu. Iz Šanghaikvanga se poroča, da so se Rusi umaknili iz zapadnoga dela polotoka Liaotong v Hajčeng. V četrtek in soboto so Japcnci izkrcali v Kinčovu 10000 mož, v Fu-čovu 10.000 in v Picsvu 7000 mož, nadalje so zasedli Vafangtien in Port Adama in razdjali železniško progo. Pri Kajčovu, kjer so se preje opazovale transportne ladje, se je slišalo grozovito grcmenje topov. Zveza Port Arturja z zunanjim svetom je popolnoma pretrgana in trd« rjava je okoli in okoli obdana od sovražnikov. Šestnajst japonskih vojnih ladij ščiti izkrcevanje japonskega vojaštva pri Kinčovu. V cbližju Kin-čova ni nobenega, Rusa več; kar jih ni bUo ubitih in ranjenih, so se umaknili proti severu. V Niučvang je dcšlo 75 ranjencev. Mukden je zelo slabo preskrbljen z živili, vsled česar tudi vojaki ne dobe poštene hrane. V Niučvangu vlada velika negotovost. Prebivalstvo se pripravlja ne beg. Redno obleganje Port Arturja s kopne in morske strani se je torej že pričelo. V pomorskih krogih v Petrogradu vlada prepričanje, da se je Japoncem pri zadnjtm nppadu na Port Artur posrečilo, vsij deloma zapreti izhod iz pristanišča, ker bi se drugače Japonci še gotovo ne bili i?krcali na polotoku Liaotongu. Port Artur sedaj obkoluje vsepovsođi sovražnik, o tem ni dvoma. Z živili in streljivom je trdnjava baje preskrbljena za eno leto, vendar pa se v vojaških krogih izraža prikrita bojazen, da bi Port Artur vendarle preje pal, zakaj nobena trdnjava ni tako močna, da bi se končno ne mogla zavzeti. Ker je Port Artur cerniran, je admiralu Skridlovu zaprta pot k brodovju, katerega vrhovnim poveljnikom je bil imenovan. Skridlov je sedaj takorekoč admiral brez bro-dovja in vsi njegovi vojni načrti so sedaj pokopani. Kakor se iz Petrograda poroča, je Skridlov že zdavna naglašal, da je neizogibno, da bodo Japonci od vseh strani obkolili Port Artur in general Steselj je že pred dvema mesecema v svojem manifestu opozarjal vojake, da se naj pripravijo, da bodo Japonci v najkrajšem času z vseh strani s suhega in mokrega obkolili Port Artur, iz Česar pač sledi, da so Rusi z obleganjem Port Arturja računali, kakor z že davna gotovim dejstvom. AdmiralSkrid-lov Be odpravi sedaj s svojim štabom v Vladivostok, katero pristanišče je takoj sprva označil kot zelo ugodno za vojne akcije. Japonski napad na sanitarni vlak, Iz Mukdena poroča rusko brzojavno agentstvo, da je v nedeljo popoldne tjakaj dospel vlak, ki je 5. t. m. zapustil Port Artur. Potniki pripovedujejo, da 8) J3pocci 6 t. m. dopoldne iz daljave 1500 korakov streljali na vlak. Vlak je imel sedem sanitarnih vozov, v katerih so se rahljali sami bolniki in ranjenci. Na vozovih je bila pritrjena zastava i iečega križa. Med bolniki sta bila tudi dva ranjena vojaka. Na več mestih so japonske krogle prevrtale stene vozov. Od krogelj zadtta sta bila dva bolnika. Fengvangčeng v japonskih rokah. Včeraj smo že poročali, da je general Kuropatkin brzojavil carju Nikolaju, da so Japonci zasedli Fengvangčeng. Dotično poročilo se glasi: General Zasulič javlja, da je 7. t. m. konjeniški oddelek japonske armade zasedel Fengvangčeng. Dve japonski kompaniji in dva eska-drona sta na potu v Daliandiaponse. Naši konjeniški oddelki so se umaknili v Selindžeme Iz Fengvančenga došli vohuni poročajo, da sta 6. maja dve japonski diviziji prodrli iz Pian-mina do Fengvangčenga. Tretja divizija, ki je prodirala po dolini reke Eiho. se je utaborila v Kunaudia-ponse in tamkaj zgradila močne fore in baterije, da bi streljala na Feng-vančeng, kjer je mislila, da se nahaja naša armada. Japonci prodirajo pncej počasi, a z veliko previdnostjo. Japonsko poslaništvo na Dunaju pa je izdalo o zavzetju Fengvangčenga tole poročilo: General Kuroki javlja, da je naša pehota 6. t. m. zasedla Fengvangčeng, ko je že preje naše konjeništvo nagnalo sovražnika v beg. Predno so se Rusi umaknili iz mesta, so zažgali ves svoj vojni proviant in razstrelili vsa svoja skladišča; pač pa so pustili mnogo sanitarnih priprav v mestu, katere bo sedaj porabila naša armada. V naše roke je padlo mnogo ubežnikov, ki so se potikali po sosednik gozdih in vaseb. Kakor prebival«) pripovedujejo, znaša število ruskih ranjencev, katere so Rusi transportirali 2. maja skozi Fengvangčeng, okroglo 800 moi. V celem znašajo ruske zgube okoli 3000 muž. O naši armadi, ki se je izkrcala na Liaotongu, se pripoveduje, da je pognala neki manjši sovražni oddelek v beg in zasedla 6. t. m. Pulatien. Skoro na to je pretrgala brzojavno zvezo in uničila železniško progo. Port Artur je ob koljen od vseh strani. Iz Tokija pa se poroča preko Berolina, da so Japonci pri Hu&ncipu napadli 2200 Ru- sov in jih popolnoma porazili. Japonci so vjeli 400 Rusov in zaplenili šest topov, kateri so pa neporabm. Rusi so se umaknili v Uciapu. Japonci prodirajo proti Liaojangu z namenom, da bi generalu Zasuliču zaatopili pot, da bi se ne mogel umakniti. Rusi so zapustili Niučvang Reuterjev biro javlja, da imajo Rusi namen, se umakniti iz Niuč-vanga. Vse utrdbe bo že razdjali in velik dal armade je že zapustil mesto. Ruski generalni Štab se je preselil iz Liaojanga v Mukden. Tudi rusko civilno prebivalstvo je že zapustilo Niučvang. Oatalega prebivalstva se je polastil velik nemir, ker se misli, da bodo v slučaju, ako mesto zapuste* Rusi in je takoj ne zasedejo Japonci vdrli v mesto kitajski tolovaji in je izropali. Evropejci se pripravljajo na odpor. Angleški konzul je izpoiloval, da se pošlje v Inkov ▼ varstvo tujcev angleška topničarka. Rusi imajo namen razdejati vse štiri železniške mostove med Port Artur-jem in Niučvangom. Iz verodostojnih virov se čuje, da smatrajo Rusi svojo vojno silo še za nedostatno, da bi mogli držati to pokrajino in bo za to sklenili, da se umaknejo do Harbina. Po včerajšnjih poročilih iz Londona, pa so Rusi že v soboto zapustili Niučvang. Topove so ponoči spravili iz utrdb in jih odposlali v Liaojang, kjer se sedaj kon-centrujejo ruske vojne sile. V ne nedeljo so vse vojaške in civilne oblasti sklenile, takoj zapustiti mesto, čim se približa japonsko brodovje, da bi izkrcalo svoje vojaštvo. Pred odhodom eo Rusi topničarko »Sivuč« potopili, da bi ne prišla v sovražnikove reke. V varstvo Evropejcev ostane v pristanišču ena angleška vojna ladja, kadar ruska oblastva zapuste mesto. Prihodnja bitka Po poročilih iz Petrograda, vlada v vojaških krogih prepričanje, da se bo za Ruse šele pred Makdeuom okrenilo na bolje. Prva bitka pa bo Ob potoku. Črtica. Slava J a m s k a. Potoček, postoj, ja« pojdem s teboj sirota iz tujega kraja . . . S tritar. Tam ob potoku stoji naslonjena Da ročaj ozke brvi in gleda v deroče taičke, kateri nemirno žubore\ drve aaprej ... Solnce stoji že nekoliko nad aebcsklonom, po dolinah poljublja tar.e3 zadnjič glavice nežnim cvet« kam, katere ziblje lahen vetrič, poljublja vrhunce visakih gora in jih Qbdaja s svitlo-zlatim bliščem. Zadnji nJpgovi žarki prodirajo jelševje ob Potoku in grmičevje, rastoče na njenem bregu, in posamni svitli trakovi padajo na vodno površfno in 8^Cejo semintja ... Vsa nar?va se ePravlja k nočnemu počitku; cvetke spirajo svoje čaše, nič več ne srkajo 11 njih pridne čebelice medu in nič ?8č jim ne dvorijo raznobarvni, tajnopestri, koketni metuljčki . . j Petje ptičev je utihnilo, že se podajajo v svoja gnezda k družicam in mladičem, le tam iz grmovja se še oglaša slavec in žvrgoli svojo pesmico o bajni ljubavi . . . Mrak nastaja . . . Mladenka, sloneča na brvi se ne meni za krasoto poletnega večera, I ampak zamišljena gleda v potokove valčke in posluša njih žuborenje. In zdi se ji, da ji govore ti žuboreči valčki o nekdanjih dneh, o dneh njene mladosti . . . Nemirno ji done* na uho. To so nemirni njih glasovi, kakor je nemirno njih srce . . . In ona jih posluša: . . . Rodila si se na kmetih. V gosposkem dvoru je bil tvoj dom . . . Oni lepi grad tam pod hribom, obdan od vseh strani z zelenimi gozdovi, v katerih živi večno življenje . . . Tam si se rodila; tam ti je cvetela prva sreča, sreča otroških let, mladostne dobe . . . Mladost sreča . . .? Po domačih vrteh si tekala in po domačih livadah in travnikih trgala krasne cvetke in jih povijala v šopke . . . Domači gozdovi to slišali tvoje veselo govorjenje, tvoj krik in smeh .. . Domače gore so videle tvoja zorna lica, cvetoče sreče in mladosti . . . Mladost, sreča . . .! In potem si prišla v mesto. Sumno življenje 87eta te je potegnilo med svoje vrvenje. Nisi še poznala do tedaj sveta, bila si še napol otrok . . . Kmalu so tudi tebe potegnili burni valovi v svojo sredo, izkusila si življenje, začela trpeti . . . in tedaj je bil konec tvoji sreči . . . Videla si, da svet vara in da je hudoben, poln hinavstva in laži. In tvoja čista duša se je zgrozila nad to pokvarjenostjo ... Še si hrepenela po vzvišenih ciljih, a nesreča te je prepričala, da je življenje trdo, ue-uemiljeuo . . . Nekoč pri plesu si videla prvič njega. Bil je lep mož i i kakor si sodila po njegovi zunanjosti tudi plemenitega značaja. Približal se ti je in ti si se ga oklenila s svojo prvo, sveto ljubeznijo Toda on te ni bil vreden, ni bil vreden tvoje ljubezni... Prevaral te je. In to je vzelo peruti tvoji duši. Vržena si bila iz svojih sanj na kruto zemljo; a nisi našla tu usmiljenja, sočutja svojih sobratov, ampak njih krohot, njih zasmeh ... In to te je ranilo še huje nego prva prevara. Videla si, da mora biti vsak človek sam sebi svet, ako hoče živeti vsaj nekoliko srečno . . . Začeli so se sa-te dnevi nesreče. Kakor se nakupičijo temne in neprijazne meglo v pozni jeseni nad zemljo, tako so tudi tvojo dušj objele sive megle nesreče . . . In ko si izgubila še starše, ostala si sama, sama na tem božjem svetu. Nihče več ni imel za-te po milovalnega pogieda, nihče več te ni ljubil, kajti materino srce, katero te je najbolj ljubilo, je že počivalo pod hladno rušo. Oddaljeni sorodniki so te vzeli k sebi, prišla si zopet sem, kjer si se rodila. Kako si bila nekdaj tu srečna, a kakšna je tvoja usoda sedaj . . . Toda tako je življenje . . . In sedaj živiš to bedno življenje, ker ga moraš živeti, živiš ga bedno, nesrečno, sama zapuščena .. sirota... Tako so ji pripovedovali valčki in ona jih je poslušala pazno, pazno. — Saj je bila to pesem o pretekli sreči, a tudi o izgubljeni sreči. Solza ji je stopila v oči in kanila na bledo lice in za to druga, tretja. Krčevito je zaihtela, zatrepetalo je njeno telo vsled silnih bolesti, ki so ji znova pretresale du$o . . . In zazdelo se ji je, da ji govori potoček še dalje, da jo vabi sabo v daljni, daljni svet. Tam najde mogoče srečo, pozabi prebite bolesti mogoče ozdravi v tujini njeno bolno srce . .. Mogoče .. . In tudi ona si je zaželela proč, proč od tod. Tam hoče, tam mora pozabiti vse preteklo in hoče živeti le srečni bodočnosti. — Žali si s potokom tja v tuji svet.. . A sedaj se zdrzae. Nekdo prihaja po potu prrt brvi. Hitro It obriše solze in se nameni proti domu . . . A na vihodu priplava na sinji svod luna in vesla med milijoni zvezi dalje in dalje . . . brez dvoma že na gorskem prelazu Motien med Fengvangčengom in Liaojangom. Namestnik Aleksejov. Angleški listi poročajo, da je bil namestnik Aleksejev t Port Arturju nevarno ranjen in da se je komaj rešil v Mukden, kamor je te dni prišel. Aleksejev je vzel sabo v Mukden, kakor brzojavlja carju Nikolaju, tudi vojno blagajno iz Port Arturja, da ni torej nobene nevarnosti, da bi prišla v japonske roke. Včeraj smo poročali, kakor nam se je brzojaviio iz Londona, da je car Nikolaj na zahtevanje generala Kuropatkina in admirala Skridlova že odpoklical namestnika Aleksejeva in da bo za njegovega namestnika imenovan veliki knez Nikolaj Nikolajevič. To vest pa sedaj kategorično dementuje rusko brzojavno agentstvo in pravi, da je popolnoma neutemeljena. Kitajski roparji. Iz Petrograda se poroča, da sanitarni vlak, vozeč iz Port Arturja v Mukden, niso napadli Japonci, kakor se je sprva mislilo, marveč kitajski roparji. Vsi ranjenci, ki so se nahajali v vlaku, in vsi železniški uslužbenci so bili ubiti. Dasi ta vest še ni uradno potrjena, je vendar vzbudila silno pozornost. Ako se uresniči, še lahko nastane oster konflikt med Rusijo in Kitajsko, da, niti izključeno ni, da bi se ne prekinile diplomatične zveze med obema državama. Baltiško brodovje. »New-York Herald« v Parizu je dobil brzojavno poročilo iz Petrograda, da bo baltiško brodovje? obstoječe iz 11 oklopnio in 17 križark ter velikega števila torpedovk, odplulo meseca junija na Daljni Vztok. Ali bo plulo preko Sueza ali okoli južne Amerike, še ni določeno, določeno pa je, da se bo usidralo v pristanišču v Vladivostoku. Iz Viadivostoka se bo odpravilo proti Port Arturju, bo napadlo japonsko brodovje in rešilo portarturško rusko eskadro. Nova bitka? Japonsko poslaništvo v Berolinu je baje dobilo porcČilo, da je bila pri Homutangu med Japonci in Rusi velika bitka, katera se je takisto nesrečno končala za Ruso. Rusi imajo 1800 mož mrtvecev, ranjencev in vjetnikov. Potrjena še ta vest ni! Rusi prodirajo proti zapadu. Iz Pekinga se poroča, da je potrjeno, da so Rusi zasedli vso pokrajino zapadno od reke Liao, ki je bila dosedaj nevtralno kitajsko ozemlje. Parlamentarni položaj. Dunaj, 9. maja. Državni zbor se odgodi jutri ali v sredo, in sicer bodo trajale parlamentarne počitnice do jeseni, baje celo do novembra. Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) Papež Benedikt VIII. je pred vsem gledal, da osvobodi papeetvo vseh zunanjih vplivov. Papež vladar vsega sveta, kralj vseh kraljev, gospodar vseh narodov — to je bil cilj Benedikt« VIII. Pred vsem se je sporazumel £ neapoljskim kraljem Ka-rolom, sinom Karola d' Anjou. Karol in Benedikt sta bila drug na drugega narezana, in dasi prej sovražnika, sta bila zdaj hitro prijatelja. Karol p pred vsem preskrbel, da bi prostovoljno odstopivši papež Cele-stin V. ne mogel postati nevaren njegovemu nasledniku. Benedikt je vedel, da ,rn* mnogo sovražnikov, vedel je tudi, da bo postopal v cerkvenih posvetnih zadevah tako, da ga bo velik del 87eta sovražil. Zato je hot^l preprečili, da bi se njegovi nasprntniki zbrali okrog Celestina V. Kralj Karol je obljubil, da spravi Ce-leatina V. na varen kraj, da se ne bo mogel ganiti. Papež Benedikt VIII. ni hotel, da bi bil tako čist, p šten in svet človek, kakor je Celestin V. — svobo^n, kajti vest mu je rekla d« se mu jo tega moža bati. Kralj VaiA je po-lal bivšega papeža Marsikaj si bo morala pridobiti vlada med tem časom po ovinkih ali pa s § 14. FiuauČni minister n. pr. potrebuje milijone za izvenredne vojne potrebščine za leto 1905. Blagajniških preostankov ni dovolj, zato bo moral najeti amortiiujoči se rentni dolg, ki ne obteži državne blagajne. Dunaj, 9 maja. Sprejem delegacij pri cesarju je določen za nedeljo, in sicer sprejme cesar avstrijsko delegacijo ob 12, ogrsko pa ob 1. popoldne. Avstrijska delegacija je sklicana k prvi seji za soboto popoldne. Proračunski odsek se takoj vpreže v svoje delo ter ostane skupaj ves prihodnji teden. Ako dokonča svoje delo do Binkošti, začno se po binkoštnih počitnicah plenarne razprave. Spor med Poljaki. Dunaj, 9. maja. Med poljskim klubom in gališkim deželnim odborom je nastal konflikt. Deželni odbor je namreč v dopisu poljskemu klubu istega obdolžil, da pri pogajanjih z vlado zaradi vodnih ceBt ni zadostno zastopal deželnih interesov. Poljski klub je sklical posebno sejo ter tako obdolžitev z vso odločnostjo zavrnil. Minister dr. Pietak je poldrugo uro dokazoval, da temelji trditev gališkega deželnega odbora na napačnih informacijah. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 9 maja. V današnji seji je bila volitev podpredsednikov in zapisnikarjev. Za podpredsednika sta zOpet izvoljena Ja-kabffv in baron Feilitzscb. Posl. Ugron se je pritožil, da se poslanska zbornica zapostavlja za magnat-sko zbornico, ker se je zadnji naznanilo že v soboto sklicanje delegacij, poslanski zbornici pa šele danes. Ministrski predsednik grof T i s z a je to zmoto pojasnil. Nadalje je naznanil ministrski predsednik, da ti načni minister že v jutršnji seji predloži in razloži proračun. Zatrjuje se, da finančni minister Lukacs takoj potem odstopi ter mu sledi državni tajnik v tem ministrstvu Aleksander Popovics. Iz Srbije. Bel grad, 9. maja. Inozemsko časopisje je zadnje dni zopet začelo trositi vesti o ministrski krizi, o spremembi ustave in o odstopu kralja. Vie ta vesti so prazne ali celo hudobne izmišljotine. Petrograd, 9. maja. Dopisnik »Novoje Vremja« v Belgradu je imel včeraj razgovor s kraljem Petrom, ki se je glede macedonskega vprašanja zelo skeptično izrazil, češ, da se boji novih zmed. Rekel je, da stori vse, da ne pride Srbija b tem vprašanjem v kako dotiko. Nadalje je kralj povedal, da je zarotnike odstranil z dvora na rusko željo. Toda smatra jih vkljub temu za prave patrijotične junake. kot jetnika v Rim. Bivši papež Celestin je na potu pobegnil, in kra ljevi biriči ga niso dohiteli. Kmalu potem se je tudi papež Benedikt 1. 1295. odpravil iz Nea-poija v Rim. Komaj teden dni po odhodu se je v Neapolju raznesla vest, da je papež Benedikt na potovanju umrl. Vsled tega je v mestu zavladalo nepopisno veselje. Neapo-litanci so v proslavo papeževe smrti priredili velike slovesnosti, priŽ-gali umctalni ogenj in izraŽaii svoje veselje na vse mogoče načine. Toda veselili so se prezgodaj — papež ni bil mrtev. V Rimu je bil papež sprejet z nepopisnim sijajem. Papež Celestin je prijahal v Rim v meniški halji na osliču, papež Benedikt je nastopil kot cesar vseh cesarjev, tako da so bili še cerkveni knezi nejevoljni in so papežu očitali: in hic succesisti non S. Petro, sed Constantino! Med tem, ko je papež Benedikt svoje kronanje obhajal s tolikim bleskom, kakor kak paganski cesar, je bivši papež Celestin V. begal po gorah in gozdih in skušal priti v va ren kraj, kjer bi mogel živeti kot samotar. A papeževi in kraljevi bi riČi so bili svetemu možu za petami. Celestin V. je s tem, da se je odpo- Dogodki v Macedoniji. Solun, 8. maja. Pri Denidje-Vardaru su bili zadnje dni boji a močno bolgarsko četo, ki jo vodi Apostol. Carigrad, 9. maja. Med generalom De Georgisom, člani or iniške komisije in turškimi častniki je nastal resen konti k t. Volitve na Franooskem. Pariz, 8. maja. Ravnokar so se izvršile volitve v mestne zastope. Skoraj povsod so prodrli pristaši ministrskega predsednika Combesa z veliko veČino. V pariškem občinskem svetu je imela dosedaj ministrska večina le dva glasova več, v bodoče jih bo pa imela 7. Nemoi o rusko-japonski vojni. Berolin, 9. maja. Pri tretjem branju proračuna je imel danes posl. Bebel velik političen govor. Rekel je, da je vsakdo dobil iz cesarjevega govora v Karlsruhe vtis, da je Nem* čija napram ostalim velesilam osamljena. To se je posebno pokazalo iz navdušenega sprejema francoskega predsednika Loubeta v Rimu. Proti nobeni državi ni toliko mržnje in škodoželjnosti na svetu kakor proti Nemčiji. Nadalje je Bebel kritikova), zakaj je cesar Viljem povodom potopitve »Petropavlovska« brzojavil v Petrograd: »Žalost Rusije je žalost Nemčije«. Tako zatrjevanje baje nikakor ne odgovarja nazorom nemškega naroda, kojega sočutje je temveč na strani nasprotnikov. Končno je govoril tudi o vstaji v afriški koloniji ter kritikoval, da pošilja vlada toliko vojaštva v Afriko. — Odgovarjal je grof Billow. Glede cesarjeve brzojavke Rusiji je izjavil: »Prepričan sem, da to Čustvo človeškega sočutja ne deli samo večina v zbornici, temuč tudi večina v narodu (pritrjevanje), in le obžalovati moram, kako ee v enem delu našega tiska znova norčujejo iz nesreče nam sosednje in prijazne dežele v sovražnih in sramotilnih člankih ter v podobah šaljivih listov. To je proti človeškemu čustvu in proti političnemu taktu«. — Glede vstaje v Afriki je rekel, da bi bilo sedaj štedenje z vojaštvom in denarjem pravo hudodelstvo. Vstaja v nemški Afriki. Berolin, 9. maja. Čimdalje jasneje se kaže, da je cesar zakrivil veliko diplomatiČno in strategično napako, ko je izrekel, da se mora guvernerju Leutweinu odvzeti vrhovno vojaško poveljstvo. Leutwein je namreč vsled tega hudo užaljen ter hoče takoj zapustiti Afriko, kakor brž dospe tja general Trotha. Vsi boljši Afričani vidijo v tem veliko nesrečo za celo deželo, ker je Leutwein pri domačinih priljubljen ter bi z njegovim od s topom vred se vstašem pridružila tudi tista plemena, ki so bila dosedaj na strani nemške vlade. Po ložaj je zelo resen, ako cesar Leut-vveina ne prisili, da ostane za guvernerja v Afriki. Angleži v Tibetu. London, 8. maja. 700 Tibtta-nov je naskočilo Gjrangtse. Vodil jih je neki general. Angleži ho napad odbili. Tibetani so izgubili 250 mož, Angleži pa 2 (?) vojaka. Dopisi. Iz Logatcu. V »Slovenskem Narodu« z dne 4. maja je bilo čitati dopis iz Plauine, v katerem je rečeno: Preteklo nedeljo 1 maja smo preživeli tudi »mi« Planinoi nekaj veselih uric Presenetili so nas nam reč ta dan popoldne naši vrli sosedje Postojnci s svojim izvrstno it-vežbanim orskestrom iti. itd. — Tudi mi Logatčani moramo prepoznati, da smo pri koncertu pri Lavriču imeli lep užitek, ker je orkester igral prav prikupne komade, ki so se morali vedno ponavljati. Dopisnik iz Planine poudarja, da so preživeli Planinci nekaj veselih uric. Mi pa poudarjamo, da so res isti preživeli vesele urice, kateri so se priredbe udeležili. Koliko se jih je pa udeležilo? Od pričetka pa do mraka seje udeležilo zabave izmed Planinoev — trije gospodje in štiri gospice! Planina je res prijazen kraj. ter tudi pripravna za vse izlete Ono nedeljo pa je bila udeležba Planincev tako pičla, da so se zunanji izletniki ču dili. Ako bi se enak koncert napra vil v Logatcu na pr. pri PetriČu (Hotel Kramar), gotovo bi se ga udeležilo na stotine ljudi saj je v nedeljo obiskalo sedemnajst oseb iz Logatca korcert v Planini in je torej bilo deset oseb iz Logatca več na koncertu, kakor Planincev. Toliko v pojasnilo dopisniku iz Planine. . . el. Nova cestna postava. Letos je izšla nova cestna postava, ki določa, da morajo imeti vozniki, ki vozijo več ko 2000 kg., Široka kolesa pri svojih vozeh. Ker bo s to postavo prizadetih mnogo naših gospodarjev, ki bodo trpeli veliko škodo, bi bilo dobro, da njen namen in posledice malo pregledamo in da bi se postava kolikor mogoče olajšala. Če vprašamo, Čemu popravljamo ceste, bo vsakdo odgovoril, da zato, da lažje vozimo, to je, da pospešujemo promet. Kajne, tudi cestne postave postavljajo v ta namen, da bi pospeševali promet. Ali pa odgovarja omenjena postava temu namenu? Bomo videli. Vsak voznik vozi po cesti najraje z ozkokolesnim vozom, ker tak voz najraje teče in more torej največ peljati ž njim. Ce vzame Še enkrat tako široka kolesa, kot jih je imel dozdaj, ali še širja, kar zahteva nova postava, bo peljal z istimi konji komaj dve tretjini tega, kar je peljal z dosedanjim vozom. Koliko izgube bo imel s tem gospodar, ki mora vsak dan voziti in sicer celi dan, ali pa tako daleč, da naredi pot le enkrat na dan! Porabil bo tri dni za to, kar bi lahko opravil v dveh in bo tako oškodovan za celo tretjino zaslužka in koliko je takih gospodarjev! Morebiti bi kdo rekel: „Če ne more peljati z dvema, naj si pa kupi še enega ali dva." Seveda, če more, in neglede na to, da bi bilo tad tedaj to veliko, da, neznosno breme zi gospodarja, ker ne zadostuje samo vina, ampak je treba tudi krme, hlap cev, novih voz in dr., kar ne zmot? vsakdo, moram vprašati: Za čim strem vsak" posameznik, vsak narod, vsaki dežela glede izrabljanja moči, ki jil, ima? Mislim da ni tako zaostalega uu roda, ki bi ne stremil za tem, da bi silami, z močmi, ki jih ima, dosege vedno več in ne manj, da bi iste sik bolje izrabil, da bi napredoval. Om<.' njena postava bo pa ravno nasproti provzročila stotinam naših gospodarja izgubo in potrato na močeh, čan kar je glavna stvar, zaslužku in je torej proti prometu, proti koristi deželi, napredku. Naloga cestnih uprav je, da po .-.pešujejo promet s tem, da popravljaj«; < este; popravljanje cest je torej le sredstvo za pospeševanje prometa. Cestua uprava se je pa postavila likaj na ravno nasprotno stališče, pozabila svojo pravo nalogo in si postavila sred stvo za nalogo in obratno: trpi t promet, da bodo ceste lepe.- Kaj mi vendar pomagajo lepe ceste, če jih i/ rabiti ne smem, kakor bi jih labko, mi ne bodo donašale one koristi, n zdaj ?! Sicer pa naše ceste niso t. slabe, da bi se moralo toliko goq darjev tako obremeniti, kakor jib hoče nova postava, ki pa drugače niti jemu namenu popolnoma ne odgovai Cesta je najslabša spomladi in jeseni, ko je mehka in jo prazen voz bolj i rije in pokvari, ko poleti popolnoma obložen. V tem času pa tako skoro nihče dosti več ne naklada, kaKor je predpisano za ozka kolesa, ker bi gače ne mogel peljati, in bo torej stava veljala le bolj za poletje iu zime. ko so ceste trde in se jim ne pozna dosti, ali je malo več na vozu ali in. Torej bodo spomladi in jeseni c skoro ravno tako razrite, ko do z poleti in pozimi, kadar so ceste ti in se tako nihče ne pritoži zoper nje, bo pa strogo izpolnjevanje omeu postave le oviralo promet. Naj še omenim, kako bi se vo s širokokolesnimi .vozovi pozimi v snegu, ko ge nabere toliko snega v kolesa, da so videti, kakor bi bila iz-cela. Že pri ozkih kolesih sta konja vsa premočena, če vlečeta v tak poti prazen voz. S širokokolesi. vozom bi bil pa izključen skoro vsuk promet. (Konec prui.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. ma ... — Klerikalni shod na Savi pri Jesenicah. Klerikalci so bili vedno ljudski sleparji. Sleparstvo je vse, kar govore, sleparstvo je vse, k delajo, sleparstvo jih redi in jim polni bisage. Sleparijo na vse načine, sle; . stvo je njih življenski element. Na vorniku in na Savi so uprizorili velikansko lumparijo, in zdaj varajo zapeljane in za 30.000 kron oškod* delavce tako, da se kar tema Klerikalci so delavce naščuvali a Štrajk zgol in edino iz strankarska političnih nagibov. Tem ljude:: delavec v obče pes, ki ga zaničuje izkoriščajo po oderuški; poznaj samo, kadar jiui to strankarskopol koriBti kažejo. Za aristokrat med delavci, za ljubljanske ei^ar. in delavstvo industrijalue družbe, kar gore za tiste reveže, ki so res pomoči potrebni, se pa ne zametu ljubljanski predilnici u. pr. je lavstvo skrajno slabo plačano; a & kdo oglasi za pomoč pri klerik., ga napode, da je veselje. Klerik i brigajo samo za tisto delavstvo, od tu> terena pričakujejo kaj p rotita a gorje tistim, od katerih ni pciSak protita. Ljubljanski Škot svojih gozdih vse polno dclavce\, pa z njimi prav po š i n t a r s k o S na Javorniku in na Savi so kler uprizorili, da bi občino Koroško dobili v roke iu si zagotovili gos stvo na Jesenicah, da bi delavstvo i v svoje zanjke inje potem molzli k znajo samo klerikalci. Zaradi p* i koristi iu zaradi deuarja so upri/orili klerikalci Štrajk iu zdaj se trudijo, cU bi delavstvo ne spoznalo klerikalni lumparij in ostalo še nadalje v ta teh hinavcev. Delavcem niti ne zam^ rimo, da se dajo od klerikalcev Ml imeti. Savski iu javorniški dclavi a, kar jih je klerikalnih, so skoro izključil kmetski ljudje, reveži, ki nimajo toliko zdrave pameti, da bi mogli spozuati klerikalne nagibe in namene, dusev"1 ubožci, ki slepo verjamejo duhovnikom iu njihovim agentom iu niso zm« spoznati, kaj je resuica iu kaj laž. Te vedal pfcpeški kroni, podpisal svojo smrtno obsodbo Takrat se je pokazalo, da v katoliški cerkvi papeža, ki se je odpovedal, niti v samoti ne puste živeti. Po dolgih tednih je papež ves onemogel prišel do morja. Hotel se je čez morje peljati v Dalmacijo, da bi tam v kakem go/du živel. Toda nastal je vihar in zanesel barčico nazaj na apulski breg. V Viesti so meščani spoznali papeža. Pozdravili so ga z največjo spoštlji-vostjo, a duhovniki so ga izdali in provzroČili, da je bil izročen kraljevim biriČem, ki so ga zopet izročili birtčem papeža Benedikta VIII Celestina bo najprej zaprli * papeževem gradu v Anagniju in potem v gorskem gradu Fumone, kjer je bil že marsikak pošten mož, ki je bil nasprotnik paptžev, v strahoviti ječi končal svoje življenje. Petrus de Aliaco poroča, da so nedolžnega papeža vrgli v najtesnejšo ječo; ut vir sanetus ubi habebat pedes, dum missam celebravit, ibi caput reclina-ret dum dormiendo quiesoeret Papež Celestin je v ti ječi kmalu umrl, 19. maja 1296. Ves svet je bil edin o tem, da je bil Celestin mučenik, pa pež Benedikt VIII. pa njegov morilec. Celestinski menihi so mnogo stoletij branili in kazali velik ž* bolj, ki ga je bil dal papež Benedikt VIII. biv šemu papežu Celestinu zabiti v glavo. Sele ko je bil Celestin mrtev, se je Benedikt VIII. Čutil varnega na papeškem prestolu. Sicer so vsi njegovi nasprotniki trdili, da si je prid bil papeško krono na sleparski način, ali živi reprezentant teh nasprotnikov, Celestin V., je ležal v grobu in to je bilo za Benedikta velikanskega pomena. Zdaj se je p*pež lotil dela, da bi S o i I i j o spet dobil v svoje kremplje. V Siciliji je vladal kot kralj Maufre dov vnuk Fridorik in branil je srečno svojo krono in neodvisnost države. Papež jo npš'el svojim zaveznikom ogromno denarja za vojne proti Siciliji in jim je pomagal še s tem, da je kralja Friderika in vse Sicilce preklel. Toda papeško prekletje, ki je svoj čas vplivalo tako strahovito, kakor dandanes dinamit, ni Sicloem Čisto nič imponiralo. Zasmehovali so papeža s tem, da so po Palermu gnali z napenjajočo krmo pre-nasičenega osla, ki je bil našemljen kot papež, a tako, da je imel glavo napravljeno na zadnjem koncu . . . Mislimo, da nas vsakdo razume. (Dalje prih.) usmiljenja vredne sirote sta v nedeljo sleparila Susteršič in Krek. „ Slovenec" je priobčil včeraj Snsteršičev govor. Kdor ta govor prečita, spozna na prvi pogled, da se Šusteršiču še vredno ni zdelo, da bi se bil količkaj pripravil za ta nastop iu količkaj premislil, kaj da bo govoril. Za savske in javorniŠke klerikalce je vse dobro, si je mislil mož in zato jim je natresel tacih otrobi, da se vsi razumni ljudje smejejo In kaj naj bi se ne smejali, ko je Susteršič izustil velikansko budalost, da niso klerikalci stranka kapitalistov, nego stranka tistih, ki morajo s trdim delom služiti svoj kruh. Cujte, ljudje božji! Klerikalci si s trdim delom služijo kruh. Ti duhovniki trdo delajo, da si prislužijo vsakdanji kruh. Saj se jim že na obrazih pozna, tako trdo delajo. In ti ^usteršiei, Jarci, Kauscheggi, Belci itd. itd. itd., ki graščine kupujejo, ti vsi tako trdo delajo, da zaslužijo stotisoee. Iu klerikalci tudi niso stranka kapitalistov. Sicer je „Slovenec" šele pred kratkim veselo zapel nkjer so farji, tam so dJ narjia, ali kapitalisti klerikalci niso. Samo največ kapitala je v njihovih rokah in ta kapital je na nepošten način prišel v njih kremplje! S kako trdim delom služijo klerikalci kruh, pa tudi vemo. Susteršič dela tako trdo, da je s trdim delom pridobil v desetih letih čez pol milijona krou in lahko vsako leto 50.000 K zapravi. In kaj šele drugi! Ce bo prilika, bomo enkrat odprli knjigo, v kateri imamo zabeleženo, kako so različni ljudski prijatelji postali kapitalisti in zasmrdelo bo do oblakov. Ker Susteršič na savskem shodu ni vedel nič pametnega povedati, je čvekal, kar mu je ravno na misel prišlo. Seveda je stresal tudi vsakovrstnih infamij. To je že tako njegov značaj. Ta Človek, o katerem so -odišča vseh instanc izrekla, da ima od žlindre umazane roke, se je pod varstvom poslanske imunitete predrznil reči. da je naš list od industrijalne družbe podkupljen. Mi smo obširno in vsestransko pojasnili svoje stališče, odkrito in pošteno, kakor vedno. Niti ..Slovenec" niti Susteršič nista mogla ne enega naših argumentov ovreči. Ker pa ničesar stvarnega nista mogla proti nam navesti, sta posegla po tistem podlem sredstvu, s katerim si podli značaji v tacih slučajih pomagajo, po sunanicenju in častikraji. Pozivljemo ljubljanskega škofa kot vrhovnega gospodarja „ Slovenca" in ožlin-dranega Susteršič a, naj to svojo dolžitev dokažeta, ali pa naj nam dasta priliko, da jima pred sodiščem dokažemo podlost in infamnost te I dolžitve. Če tega ne storita, bo vsa I javnost vedela, kako o njiju soditi. — Skušnje učne usposobljenosti za meščanske in ljudske sole so bile včeraj končane. Aprobirani so: A. Za meščan-Bie šole z nemškim učnim jezikom: Karol Javoršek, učitelj na nemški naeslni deski šoli v Ljubij∋ Rudolf Schlenz, učitelj v TrBtu, in Karol Vviesinger (s obliko) B. Zi ijud-&ke šole s slovenskim in nemškim učnim jezik< m: Maita And.Mškova I 7 Ljubljani, Ana Bitenčeva v DcbjU, Eruestina Bradaškova v Sromij&h, Terezija Debevčeva v Ljubljani, Josipi na Derstvenskova In Sv. Aatcnu, Emilija Greben-va v Ljub;j*kii, Misija Grošljeva • Ljubljani (e odliko), Marija Jan- I sova v Stranicah, Zofija Kalan ova I v Gorjah, Julija Kosova v Želimljah, tarioa Krašovčeva v Kapelah, I Ana Mallvjeva v Brdu, Vinka Novakova v Globokem, Ana Pfei- I ^rjeva v Moziju Eona P 1 e š k o v a v Št Petru pri Ljubljani, Ana Po-:an ć e v & v Ljubljani, Albina Svet- I *ova v Ljubljani, Ljudix.il* Uro ^argerjeva v Si. Petru pod Sv. zorami, Vik tor J a m š e k v Radečah, I I*an Kocijančič v Srednji vasi, ^zn Petru v c v Koprivniku, Lju- I fovit Pirkovič v Ljubečni, Rudolf j Heskovio v Šmartnem pri Litiji, Miroslav P r a r o t n i k v Homcu, I Mtoc T u*1 k \ Orehku, Ivan Ver - j Mjt v Rum ftu i o Viljem Z i r k e 1 - I |*ch v L;uoJj»4oi; C. za ljudske I M« z nemšteiiri učuim jezikom: Mara I Jressei pl. Baraga v Ljubljani, I wirej Eppich v Alierheiligen &a \ Gornjem Štajerskem in Jos Polanc I v PuŠenoih; C. z* ljudske Šole s slo I venskim učnim jezikom: e. Fabiana I Neuwirthv Repnjab; D. speoialno I skušnjo sta napravila: Ivan L a o k n e r ] v Obergrasu ca ljudske šole a slo-I venskim učnim jezikom in Joahim Tončio v Miholjicah za ljudske šole z nemškim učnim jezikom; I E. dopolnilno skušnjo iz veionauka je napravila Marija Fajdigova v Doberničah; F. za francoščino z nemškim učnim jezikom so aprobirani: Ivan Bele v Ljubljani, s. Marija Bab ar v Gorici, Jcsipina Buch mttllerjeva, Marija Fischerj e v a, Ana Pauklova, Štefanija Sup-pantaohitschova (z odliko) in Olga Tibyjava[ (z odlike), vse na Dunaju. Dve kandidatinji, in sicer rena z* meščanske šole, en* pa £a ljudste šole ste med skušnjo odstopih, ena kaudidatinja za meščanske šol* pa je bila reprobirana — V koncertu Glasbene Matice1' s" bo v suboto zvečer prvikrat v Ljubljani izvajal dr. A n -tona Dvofaka Slavnostni spev za mešan zbor in orkester, op. 113. ki jo vsled prerane smrti skladateljeve zadnja njegova koncertna skladba za zb"*r in orkester. Delo je b»lo leta 1901. zloieno in ae je uagloma po Češkem razširilo. V zadnjih dveh letih je pa Dvo-hu edino le skladal opero »Armido«. Besede slavnostne kantate je zložil slavni pesnik in Dvorakov prijatelj Jaroslav Vrchlickv Vsak ton slavnostnega speva doni k srcu in briljantna instrumentacija dviga skladbo k biserom D ve rakovega skladanja Delo se tudi raznim pevskim dru štvom kot hvaležna in ne pretežka konoertna točka priporoča. V koncertu »Glasbene Matička jo bo izvajal šolski zbor glasbene šole, dijaški in dekliški zbor ter oddelek ženskega zbora »Glasbene Matice«*; vsi ti zb: ri imajo na praznik Vnebohoda, v četrteh dopoldne ob 11. uri skupno pevsko vajo v »G lasbeni Matici«. — Slovensko trgovsko društvo „Merkur" je priredilo preteklo nedeljo izlet na Vrhniko, katerega se je udeležilo 68 društvenikov z rodbinami ter obilo prijateljev društva. Izletniki so si najprvo ogledali tovarno za lesne izdelke g. Lenarčiča ter šli nato k izvirom Ljubljanice. Zvečer so se sešli izletniki v restavraciji tamošnje čitalnice, kamor je prišlo tudi več odličnega občinstva z Vrhnike in okolice. Vrsto govorov je otvoril g. Bahovec ki je naglašal pomen društva ter spodbujal društvenike k skupnosti in izražal željo za večkratno prireditev I izletov in sestankov. Posebno navdušeno je govoril g. P., ki je poudarjal, kako je slovenskemu trgovstvu potrebno, da se združi ter se s tem obvaruje gospodarskega propada, ki nam preti od sovražnikov našega naroda. Dalje je g. govornik tudi omenjal namen našega društva, namreč povzdigniti slovensko trgovstvo potom strokovne in splošne naobrazbe. Končno je g. govornik pozdravil g. samostojne trgovce, ki so se izleta v tako častnem številu udeležili ter s tem dokazali, da so za napredek našega društva zavzeti. G. go- I vorniku, čegar govor je bil z velikim navdušenjem sprejet, se je zahvalil v I imenu g. trgovcev I. podpredsednik I društva g. Lilleg ki je obenem pozdravil navzoče Vrhničane. Nadaljni go- I vorniki so vsi razpravljali o pomenu I našega društva. Nato je pevski zbor I zapel več zborov ter žel obilo pohvale; I posebno pobvalo pa je žel g. Lilleg, ki je pel „Solo" točke. Omeniti je še, [ da je poletela na Vrhniko tudi naša I plesna šola ter da se je razvil v čital- I nični dvorani živahen ples, katerega se I je udeležilo tudi več tamošnjih gospic. I Da je izlet tako krasno vspel, je za- j sluga načelnika našega zabavnega od- I seka, g. Josipa Perdana, ki je izlet I aranžiral. Končno moramo pohvaliti re- I stavraterja v Čitalnici g. Sternišo, ki nas jejjv vsakem oziru izborno pogo--til —o—. J — Občni zbor „Sloven-skega planinskega društva" I v Ljubljani se vrši, kakor orno že poročali, jutri v sredo dne U. maja I ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu*. I Na že objavljenem dnevnem redu je I poleg običajnih točk tudi volitev I enega odbornika. i — Kranjska skupina Prvega splošnega uradniški ga društva in pa I tukajšnje Hranilno in posojilno urad- I niško društvo imata svoj letošnji I redni občni zbor v sredo, dne 11 j maja ob 8. uri »vrčer v prostorih I. I ljubljanskega uradniškega konsum- I nega društva (ogel Vegovih ulio in I Korgresnega trtfa.) Da bode občni I zbor sklepčen, treba biti navzočih 30 I članov. j — Vego v obzirni življenjepisi katerega izda v nemškom je- ' . ziku stotnik F. Kaučič v drugi po-I množeni in iluatrovani izdaji, bode I tiskan le v tolikem številu izvodov, I kolikor s« oglasi naročnikov. Intere I senti se prosijo, da se kmalu na I knjižico, ki stane s poštnino vred I 1 K 20 h naroČe, ker bo subskrip-I cija v kratkem dokončana. Knjigo I bo di-Jil krasno komponiran Zajcev I projekt Vegovega spomenika, j — Sedmo javno predavanje bralnega društva v Dolenjem Logatcu. Slavni L-tii g I je zapisal v svoji znani knjigi »Die J Ghemie in ihrer Anwendung auf I Agrikultur und Ph jrsiologie« tele kr<-I late besede: »Unter den L»ndwirten I hatte ziemlich allgemein das Vor-I urteil \Vurzel gefaast, dass zu ihrem I Betriebe der praktisehen Landwirt-I eohaft eine niedrigere Bildungsstufe I au*reiohend se*, als die, welche an-dere Industriella bedtirfen«. Mož je imel prav. A vzroka tem nazorom pa ne smemo nikd&r iskati v konservativnosti našega, alt recimo sploh, vesoljnega kmeta, temveč izvira tej trditvi je iskati v ustroju izobraže valnih virov. Dajte pa našemu kmetu priliko do uobrazbe — do prave, ne enostranske, na raznih m;st'cia t. 1. v restavracij« Richter, Dunaj, III , Rennvveu: 1, ob 8. uri zvečer. — Semenj. Dne 9. t. m. biio je na *«jem prignanih 570 konj in volov, 139 krav in telet, skupaj 709 glav. Kupčija je bila pri govedi srednja, pri konjih živahne, ker so prišli po konje Lahi. — Cirkus Guillaume. Danes zvečer j« častna predstava v slovo res odličnima članoma bratu iu sestri Amato. V četrtek sta dre predstavi, v petek pa je zadnja high-life pvedfttava. — Hrvatske novice. — Nov hrvaški list. V Belovaru je začel neki Lav \Vc:ss izdajati tednik »Belovsrski V jestnik«. — Samomor. V bolnišn ci usmiljenih sester v Zaprebu si je upokojeni major Aleks. Gassner vpričo poslrež-nioe zabodel nož v srce. — Družba sv. Cirila in Metoda zalttro je imela v pretečenem letu 74 558 K dohodkov ter je njena imovina narasla na 38 004 K. — Ponareja lec 100 kronskih bankovcev, sagrebSki litograf Z 1 a m a 1, je priznal svoj zločin. Njegova žena, ki je Duri&jčanka, je nosila dobro ponarejene bankovce na Dunaj raz-pt-čavat, dokler je niso pri tem za lotili * Najnovejše novice. — Liga proti dvoboju in neaktivni Častniki. Vojni minister je naznanil predsedstvu omenjene lige, da je dovolil neaktivnim častnikom in kadetom vstop v ligo. — Državni železniški svet je sklican k svojemu spomladanskemu zasedanju na dan 3. junija — Obesil se je nemški dež. poslant-c Jos Bo /jao, ki je zastopal v češkem deželnem zboru okraj U^tje Karbioe. — Poneverjenje. Ravnatelj družbe »Invalidendank« v Dr*ž-danlh, poročnik Reinholz, je pone-veril in zapravil oeio družbmo premoženje 140000 K ter se obesil. — Bogastvo gledaliične igralke. V Berolinu je umrla gle-dališčna igralk* Jennj Gr OIB, ki je zapustila 2 milijona mark. — V Mehiki so spremenili ustavo tako, da voli ljudstvo podpredsednika za republiko. — Shod čeških odvetnikov, ki se vši 21. t. m. v Pragi, bo zahteval, da se tudi pri najvišjem sodnem dvoru, pri upravnem in državnem sodišču, uvede Češki raz-prarni jezik. — 57 sumljivih oseb so zaprli v S e v i 11, ko je prišel tja kralj Alfonz XIII. — Kos gore se je udri nad dolino Cadore (južna Tirolska) ter je podsul sedem koč. Tri osebe so mrtve. — Pri razstrelbi trdnjave v C*sale Monferrata so bili ubiti neki general in dva vojaka. * Plombirano drevje. Vra-tisiava ima v svojem siovečtm mestnem iogu £e več prastarih, velikanskih hrastov , ki pa so jih zadnji čas napadli lubadarji. Da bi vkljub temu onrandi starinska drevesa, bolne dele pod lubjem poiščejo s trkanjem, potem se previdno izžagajo in iz-dorbejo, a nastale votline se zalijejo s cementom. Cement potem prevle-čejo z barvo, ki je slična hrastovemu lubju, še celo vraske in razpoke kakršne ima hrastovo lubje, se umetno vdolb^jo v cement. ' O postanku ,konj-ska silacf kateri zaznamuje, kakor znano, silo, ki vzdiguje v eni sekundi 75 kilogramov težko utež eden meter visokoy je čit»ti v nekem listu sledeče: James Watt, iznajditelj par nega stroja, ie dobil nalog, napraviti v pivarni v Vidbradu na Angleškem parni stroj, ki bi mesto konj gnal vodno sesalko. Slo se je pa sedaj zato, kako meč mora imeti stroj, da bo dovedel ravno toliko vode, kakor eden močan konj. V to svrho je na-pregel pivovar svojega najboljšega vranca ter ga osem ur neprestano gonil naokolo, kolikor je bilo možno. Na ta način je izsesal 2 milijona kilogramov vode; odpade terej ravno 75 kilogramov na eno sekundo 1 m viBoko. To mero je vzel Watt za podlago va svoje proračune. ' Nenavadni predmeti na razstavi v St. Louisu. Pre-tečeoi teden so otvoriU svetovno raz siavo v St Louisu, ki naj ni pred vsem svetu pokazala nedosežno in-dustrialno moč ameriških držav. Naj več zanimanja pač vzbuja razpisano tekmovanje a zrakoplovi. Zmagovalec dobi 400000 K. Celo umeten snežni vihar bo videti na razstavi. Nadalje je razstavila vsaka država po en velikanski kip iz predmeta, ki tvori glavno industrijo v državi. Tako je razstavila drŽava Louisiana kip Me-fiata iz žveplc Držav.* Minnetott* je poslala orjaški kip ustanovitelja ameriške mi^-karake industrije Johna rJtevvarta iz surovega masla. Stalne vrednr.sti pa je velikanski kip iz bombaža, ki ga je razstavila država Mississippi. Država Utah ima umetne izdelke iz voska. Kalifornija velikan skega slona iz eamih mandeijnovih zrn. Nadalje stoji tukaj kip Lotovo žene is soli, dr.-vo ki je bilo baje že ob prihodu Krištofa Kolumba 400 let staro, »hlebček« bira, ki tehta 4000 funtov itd. ' Mehke zime. Stare kronike poročajo o nekaterih izredno mehkih zimah. Tako je leta 1172. bila tako topla zima, da so drevesa že koncem januvarju zelenela in so ptice v te- briivarju že delale gnezda. O Božiču so nosila dekleta vijolične šopke. Leta 1421 je cvetelo drevje v marcu, trta pa v aprilu. V istem me«rcu no dozorele črešnje. Leta 1572 je zelenelo drevje v februvarju in ptic* so delale gnezda. Leta 1585 ie b lo o Veliki noči žito v kJasju. Leta 1607. in 1617 ni bil" ni mraza ni snega. L u 1662. niso niti v severni Nemčiji kurili peči celo zimo in drevje je cvetelo v februvarju. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 10. maja Danes zvečer bo konec zasedanju poslanske zbornice in sicer se odgedi parlament na nedoločen čas V današnji seji je minister VVittek predložil načrt, v katerem se za zgradbo alpskih železnic zahteva okroglo 160 milijonov kron naknadnih kreditov. Ta predloga je napravila veliko senzacijo. Paca k je protestiral, da je prišla ta predloga na dnevni red, ne da bi se bilo vršilo prvo branje. Cehom se je reklo, naj dovolijo, da se predlega odk?že odseku, tam da naj se pudloga odkloni in vlada strmoglavi. Cehi pa te ponudbe niso sprejeli, češ, da se na ponudnike ni zanašati. — Ministrski predsednik Korber ia ministra Wit-tek in C aH so petem cdgovar-jali na različne interpelacije, na kar so se čitale razne vloge Med temi se nahaja tudi interpelacija dr. K r am a f a zaradi prekoračenja za zgradbo alpskih železnic dovoljenih kreditov. Dunaj 10. maja. Ob 3. popoldne je predsednik grof V e 11 e r prečital dopis ministrskega predsednika Korberja o odgodenju parlamenta. Ob 4. popoldne so se sešli slovenski delegatje pri Ja-vvorskem na posvetovanje. Dunaj 10. maja Po današnji seji poslanske zbornice se zbero zastopniki nemških strank, da se zedinijo glede skupne izjave o političnem položaju. Izjava, ki ne bo naperjena proti nobeni stranki, bo opravičevala postopanje Nemcev v minolem zasedanju in navidezno obsojala porabo § 14. Rusko-japonska vojna. Petrograd 10. maja. Oficijelno se razglaša, da so oblast va prišla na sled nameri užgati K r o n s t a d t. To se je hotelo doseči z eksplozijo, pri kateri bi se bila uničila vsa razstreliva, kar jih je v trdnjavi Petrograd 10 maja Od Japoncev najeti agentje so poskusili razstreliti Kronstadt potom velikanske eksplozije. Ta naklep je ponesrečil Vsi tuji uslužbenci so bili odpuščeni. Petrograd 10. maja. Rusko telegrafsko agentstvo poroča iz Mukdena, da Japonci, ki so zasedli Fenhvančeng, so avanzirali naprej in zasedli več novih važnih postojank. London 10. maja V Poit Arturju je za vojne ladje toliko premoga, da bodo lahko izhajale šest tednev. Živil je 2a 8000 mož za tri mesece. London 10. maja. „Daily Ohromele" javlja, da je namestnik Aleksejev ukazal, da morajo vsi Kitajci z i pustiti Mukden. London 10. maja. Rusko vojaštvo zapušča Njučvang. V mesta ostane samo toliko vojakov, da bi mogli braniti prebivalstvo pred razbojniki. London 10 maja. Z raznih strani se potrjuje, da so Rusi zavzeli Dalnij in da je to velikan skega pomena, ker so v Daljnem elektrarno, ki dajejo Port-Arturju elektriko za ogromne reflektorje, s katerimi se ponoči nadzira morje. Port Artur je popolnoma izoliran. Japonci so podrli tri mostove. London 10. maja. Henrik S t a n 1 e y, znameniti potovalec po Afriki in rešitelj Levvingstcneov, je danes umrl. S»lal»«»t*m«D9 nervozne in malo-irvce osibe, tledičae, 6 lok t in otroke, ki slabo izgledajo, okrepča železna to vino lekarnarja Piccolija v Ljubljani na Dunajski cesti. — 8 Zunanja naročita po povzatju. 1 Pozor! Le ,,Tempel-vreleo" in ,,8ty-ria-vrolec" sta kot rogaški slatini postavno varovana. Vsi dragi izdelki, ki nimajo oznamenila ,,Tempel-vrelec" ali „Styria-vrelecu, temveč se spravljajo goljufivo pod imenom „Rogaska slatina41 v promet, naj se zavrnejo. — Oskrbnifltvo deželnih vrelcev Rogatec-SIatina. zvrstmi okus kM amttli • pnm»«an!WT> Ulfdrove žitne kave POPUST!«*. Vl9*m\ ~" Pomot 6 *«. oomfka * K SO n fiua DOtVlAOl PRUATELJ~ Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v Ljubljani. Oradni kur«i dunaj. borze 9. maja 19>4. BTaločbeni paptrjl. 4 2° o majeva renta . . . 4-2°/0 srebrna renta . . . 4C,0 avstr. kronska renta „ zlata „ 4C o ogrska kronska „ 4C o zlata ,, 1° 0 posojilo dežele Kranjske 41,3°/o posojilo mesta Spljet 4V«Ve m Zadei 4! t°'0 bos.-herc. 2el. pos. 1902 4C o češka dež. banka k. o. . ? p A?* K 418e'o zst.pismagal.d.hip. b. 4vt°/0 peSt. kom. k. o. z 10% pr. ..... 4Va°/0 zast. pisma Innerst. nr. **/,•/• „ n ogrske con. dež hr...... 41 a0 o z. pis. ogr. hip. ban. 41.,0 o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 4*/o obl. češke ind. banke 4° o prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°;0 prior. dol. žel. . • . 3° o juž. žel. kup. V 7 41 / avst.pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od 1. 1864 .... « » " -Mcc?1 * • ' " u „„ 1864 ... . „ tizske...... zem. kred. I. emisije Ti „ ogr. hip. banke . . „ srbske a trs. 100 — M turške ..... Basiiika srečke . . . Kreditne „ ... Inomoške „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ m n ... Rudolfove ,. ... Salcburške „ ... Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice . . . Državno železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Zivno8tenska „ . . Premogokop v Mosta (Brux) Alpinske montan .... Praške žel. indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... TrbovlJBke prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Denar 99-76 9960 9970 118-96 97 80 118*10 9995 9970 99 90 11915 £8- 118-30 100-— 100*76 100-25 10125 lCO'-i ion- - 10075 101-75 100-— 100 100-25 100-25 101-65: 102 65 10690 107-90 101*—! 102.— 100-60 101 — 10020 10120 100-10 101 — 100- 75 10175 98- 5/; 99- 60 100-— 295 50 297 50 101— 102 — 195-182-260- 18450 262 50 161 85 163 85 2S-8 — 308 — 291— 299 — 871-— 278 — 90-; 96- 130*-2110 131 -22-10 465— 475 — 60-—: 84 — 77-— 68 — 53-60 29 25 66- 7e-— 504 — 79 50 8150 72-55-60 30 25 TISO— 514 — 80-- 639 25 640 25 1606 — 1615 — 633 75 839*75 754'—1 755 — 249-50 250-75 626*— 635 — 409— 410 — 1975 - 1986 — 489—! 491 — 323—j 327 — 464—1 466-— lbo— 159 — 11722 117-42 95 20 95-40 252 75 253 75 4*84 6 — Talnte. C. kr. cekin......i 11-341 11*39 20 franki ...... 1907 19-09 20 marke....... 2346 23.54 Sovereigns....... 23*9^1 24 — Marke....... Laški bankovci .... Rubiji....... Ddarji....... Žitne cene v Budimpešti. Dne 10. maja 1904. Termin. Pšenica za maj 1&34 . „ 50 „ „ oktober 1904. „ 50 Rž „ oktober . . „60 Koruza „ maj 19*34 . . „50 „ julij 1904 . . „50 Oves „ oktober ... „60 Efektiv. 5 vinarjev višje. 788 7 98 B-62 6-02 516 5 56 Meteorologično poročilo 2 9 10 ! Čas |»"*| I5* j ionazo-1 baro' i I Vetrovi i l*?*^ metra S«? j vetroVI | h^j£gg g g j j 9. zv. j 734 9 i 112 si jvzhod < 7. zj. 738 5 j 10 1 sr. ssvzh. 2 pop.! 738 5 Nen d si jvzhod del. jasno dež 14 6 I e1 sever ipol.oblač. I Srednia v<3crajšaja t^peratura: 12 -'ormale: 13"2U. ađcskrion v 34 urah : 2-5 mnc. Zahvala. Za iskreno sočutje povodom bolezni in smrti naše nepozabne matere, oziroma sestre in tašče, gospe Marije Skrinar kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu in za darovane vence, izrekava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najino najtoplejšo zahvalo. 1352 V Ljubljani 10. maja 1904. Marija in Hugo Eberl. 9parat za izdelovanje sladolede velik s strojem, se takoj proda« Kje pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 1364—1 SprejncLejo se pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni Ponudbe naj se pošiljajo pod ^zavarovalni potovalci" na upravništvo „Slov. Narodau. 921-11 Stanovanja in sicer eno s 5 sobami v I. nadstropju in eno z 2 sobama v II. nadstropju v Kolodvorskih ulicah; dalje eno stanovanje z 2 sobama v dvoriščnem traktu v Sodnijaaih ulicah se oddajo za 1. avgust. Več so izve pri kamnoseku Vodniku v Ljubljani. 1351—1 I Damsko kolo novo, elegantno, se radi odpotovanja poceni proda 1347—1 ▼ hiši Kranjske stavb, druibe, Levstikove ulloe št. 13, III. nadstr. S 15. majem ali 1. junijem te odda lepo meblovana 1346 1 za dva ali enega gospoda. Fr. Iglic, Mestni trg št. 11. Botri in botrice! Priporočam veliko zalogo birmskih daril kakor vsakovrstne zlatnine, sre-brnine, namiznega orodja (Besteck) in žepnih ur. Obilnega obiska prosi z velespuštovanjem Karel Januš juvelir in zlatar 13*23—3 Ljubljana, v Židovskih ulicah št. 3. 755-17 Žive ribe (postrvi, karpe) J. C. Praunseiss ima vedno v zalogi trgovina deiikates vinarna, Glavni trg. francoski cirkus Guillaitme. Ljubljana, Latermanov drevored. Danes v torek, dne 10. maja 1904 ob aa*-i aveeei« 1305 odslovni in častni večer s tolikim odobravanjem sprejete, priljubljene in dobroznane AltlAtft družbe efevilibristov na lestvi WlllillUi Jutri v sredo, dne 9. maja 1904 «■» »večer posebna predstava. Z odličnim spoštovanjem R. Guiilaume, ravnatelj. Strahovito ceno! Več sto perilnih platnenih oblek za otroke od 3—10 let po gld. 1-2") in tudi mofike obleke za Laun-tcnnis po 5 gl. M a*GUfko SKLADIŠČE O BERNATO VI C a$loyodj9 ' KLEIOER ' MAGAZIM I a v Angleškem skladišču oblek ■■^5 v Ljubljani, Mestni trg št. 5. 1349 1 Salonska oprava in otoman se po nizki ceni proda. V-č pove Ivan Gale, Tržaška cesta štev. 2. 1292—6 Iščem za Ljubljano 1321-3 hiša Stanovanje! z razgledom na ulico, obstoječe iz 4 sob in pritiklin, se za avgust odda. Gradišče št. 7. Važno za trgovce in gostilničarje! %m p roti »J mim it proate roke HoT* dve hi^i ^W za moj znani Cvekov brinovec. Pismene ponudbe z referencami na Frana Cveka v Kamniku. Proda ao največja, enonadstropna št. 51, pri ,Kraljičuc I v Št. Vidu nad Ljubljano, ob državni cesti, oddaljena 5 minut od | kolodvora, z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v hiši je stara gostilna), travnikom itd. Ponudbe in vprašanja sprejema K. Meglic v Ljubljani, Rimska cesta Št. 20; ustmene informacije se dajejo istotam vsak dan od 12. do 2. ure popoldne. 1313-4 Poskusite prta na Irački tik zapne evfcfe, v kateri je že nad 3<> let obstoječa trp>vin» in gostilna, droga pa nova na Studenca tik farne cerkve, v kateri je dobro vpeljana trgovina Cene in plačilo po dogovoru — Več p' vi fJm*. K. Trvii, Studonec, posta Radni pri Sevnici 1334—2 7ežki in lahki vprežni ter jahalni konji v veliki izberi in vozovi se dobe pn 1316 Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: 5-106 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. - S. Bayerjn v ZagreliD. Prodajalna na Starem trgu št. 26 pripravna za 133^ prodajo prekajenega mesa in klobas se odda takoj v najem. Pogoji se poizvedo istotam ali pa na Mestnem trgu št. 7, I. ttdstropje. stanovanj vsako z 2 sobama in pripadki in sicer eno takoj — drugo pa i avgust: dalje mesečna soba takoj. 1337 Kje? pove upravništvo nSl. Nar. -Y»Nl©vi«eJNe lepotice s3 umivajo z Doei*tnej -ovim mlloiti s fii€»w«»* Zakaj? Ker je za vsakdanje gojenje polti najboljše, ker izenači različne nepriličnosti: vročino, mraz, oster veter trdo vodo pri umivanja, lepotilno mok pene pa kožo dobrodejno osvežujejo. Polt se ečisti in rožnata mladostna rdečica 8e i • pesi ali koliker mogoče dolgo ohrani. Zatorej: Umivajte se z Uoeeincf -ovliai 826 Generalna zaloga: A. TlotMeh de < o.> ilutiiij X. Ćelavo! zalogi v I .J ubljunl : Anton l^rlw|»er In \ o*o I*e(rleie. DvitJu (DS&BS& FRANC DOLENC v £jubljanl, JVTarijin trg St. 1 aeraven Franlskaniike c-^-»*lU» sam Redka priložnost! mmm- 4 v m Zaradi izpraznjenja prostorov moje trgovine prodajalo se bo vse v_zalogi se nahajajoče manufakturno blago, katero obstoji iz:*sukna, ševijotov in kamgarnov iz volnenega blaga za damske obleke, žametov, perilnega blaga, vseh vrst belega blaga in podlage, belih Šnurl in piket porhantov, belih batistov za obleke, belih in volnenih zastorov, garnitur, tepihov in preprog, cvilhov za matrace. platna za rjuhe, kovtrovjn kocev, belih in Jagerjevih srajc, vseh vrst mo-dercev, nogavic, ovratnikov, manšet in kravat, židamh in kambrikastih robcev — po jako znižanih cenah. Blago se oddaja tudi v večjih množinah, zaradi tega se gospodje trgovci v okolici na to priložnost posebno opozarjajo. Slavnemu obcinsvu priporočam, uporabiti to priliko za nakup o vanje manufakturnega blaga, in se udano priporočam FRANC DOIvlvNC Ljubljana, Marijin trg štev. I. 13.0-1 „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU« 14 upu J« In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, arečk, delnic, valut, novce? in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital H 1,000.000-— Zamenjava ii ekskaaptuje Daja predujme oa vrednostna papirja. izžrebane vrednostne papirje in I21arrsL3raJo srečka proti vnorfuje zapale kupone. ir,::zr.i lzg^u/bi. Vinkuluje in devinkuluio vojaške ženitninske kavcija. IOT Fjtkompt lt» inkHHMt utoni«. "%Jk 03T Bonu naroella. Podružnica v SPLJETU. Denarne vloaje MpreJeniM v tekočem računu ali na vk>£ue fcniilioa proti ugodnim obrestim. Vložeul denar obrostujc ^ dne vloge do i*a vzdiga. 39- 5o Promet s Čeki In nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni tiren" m k: Dr. Ivan T avla r. Lastnina iu tiuk ^Nirodne tiskarne AV 14 39