----   284    ----
Štefan Stambulov.
V ponedeljek zvečer se je zgodilo v Sredci grozno hudodelstvo. Zvečer ob osmih peljal se je iz unijonskega kluba domov bivši bolgarski ministerski predsednik Štefan Nikolov Stambulov s svojim prijateljem Petkovem. Dvesto korakov od njegove hiše je nekdo z revolverjem ustrelil na voz. Štefan Stambulov in Petkov sta skočila z voza, a tu so jih napali štirje morilci in Stambulova grozno razmesarili, zlasti po glavi in rokah, potem pa zbežali.
Stambulova so potem strašno razmesarjenega prenesli v njegovo stanovanje. Zdravniki so mu morali odrezati obe roki in dolgo se ni zavedel. Imenoval je štiri osebe za morilce, mej njimi nekega Tufedžijeva, kateri je tudi na sumu, da je umoril ob svojem času bolgarskega zastopnika Vulkoviča v Carigradu. Vlada je bila dala zapreti štiri obdolžence, a jih je takoj tri izpustila, ker so baje dokazali, da so tedaj bili drugje.
Kaj je povod umoru, se danes ne ve. Od vladne strani se zatrjuje, da je to osebno maščevanje, dočim drugi z veliko odločnostjo zatrjujejo, da je to umor političen in da so ž njim v zvezi celo osebe, ki vladajo sedaj v Bolgariji. Danes soditi o tem ni mogoče, ker ne vemo, koliko je resnice, kar poročajo razni listi, kaj pa le domišljija.
Poroča se marsikaj čudnega. Tako so žandarji bežali, ko so razbojniki napali Stambulova. Stambulova služabnik je tekel za razbojniki z revolverjem, a ga je prijela policija in mu izvila revolver, dočim je pustila uteči razbojnike. Ko je sluga to policiji očital, ga je policijski stotnik Morsov vsekal s sabljo. Potem so slugo odpeljali v zapor.
Sestra Stambulova, vdova generala Mutkurova, se je tedaj peljala domu in se je bridko zjokala, ko je videla razmesarjenega brata. Soproga njegova se je močno prestrašila, ko se je pripeljala domu. Policija je hitro obstopila Stambulovo hišo, da bi ne bila nikogar notri pustila, a Stambulova soproga jih je jela zmerjati, da hočejo sedaj odganjati prijatelje, dočim ga poprej niso hoteli varovati pred sovražniki. Tako pravi jedno poročilo, drugo pa pravi, da Stambulova soproge niti v Sredci ta dan bilo ni. Prišli so diplomatični zastopniki popisat, kako je s Stambulovom, od ministrov pa nobeden. Stambulovo glasilo „Svoboda" dolži ministre in kneza Ferdinanda, da so krivi umora, ker ga niso pustili odpotovati v inozemstvo.
Govori se tudi, da so dva znana razbojnika izpustili iz ječe, da sta potem se udeležila napada na Stambulova. Stambulov je baje že protestoval poprej, da se taki ljudje izpuščajo iz ječ
Zaprli so izvoščika, ki ga je vozil, ker je na sumu, da je bil sporazumljen z morilci.    Ta izvoščik  je v do-
-----   285    -----
tičnem klubu le malo znan. Tisti večer se je pa posebno ponujal, da bode on vozil Stambulova in Petkova.
Na kraju napada našli so turški jagatan in revolver Iz tega sklepajo, da so napadniki bili Turki ali vsaj Makedonci. Drugi pa sodijo, da se je nalašč pustilo turško orožje, da bi tako razkrili sled, da ne bi dobili pravih morilcev. Vlada je razpisala 10.000 levov tistemu, ki ugrabi morilce. Razposlali so se žandarji na vse strani, ker so morilci najbrž pobegnili iz Sredca Iz vseh teh poročil se ne da nič gotovega posneti o uzroku umora.
Štefan Stambulov je bil rojen dne 31. jan. 1854. v Trnovem, v nekdanjem prestolnem mestu bolgarskih carjev, kjer je izvršil tudi prve šole.
Njegovi stariši so ga bili na to poslali v Odeso v bogoslovje, a Stambulov je kmalu spoznal, da on ni za duhovnika, in je popustil bogoslovje. Nekateri ruski listi trdijo, da je bil izpoden iz bogoslovniče.
Od mladega ga je navdajala ideja, kako osvoboditi Bolgarijo turškega jarma. V začetku osmega desetletja tega stoletja zdčel je mej narodom delovati za vstajo. Ko so obesili bolgarskega domoljuba Vasilija Levskega in ubili Angela Kančeva je on prevzel njiju mesto. S svojo zgovornostjo je vspodbujal narod k vstaji in razvijal veliko delavnost mej tajnimi odbori in domoljubnimi društvi. Kot dvajsetletni mladenič je bil že jeden najpopularnejših agitatorjev v Bolgariji. Dobil je nalog, da spunta narod v Stari Zagori. Z gorečimi besedami in vstaškimi pesmami svojimi je narod pripravljal, da prime za orožje.
Vstaja v Stari Zagori se pa ni posrečila. V začetku septembra 1875. 1. je bil Stambulov iz Rumunije prišel preko Carigrada v Staro Zagoro. Dne 16. se je imela vstaja začeti. Od vseh stranij so mu prihajala poročila, da je narod pripravljen spuntati se, in da je na tisoče oboroženih ljudij pripravljenih. Ko je pa prišel dan 16. septembra, se jih je zbralo jedva 20. Pa tudi drugi niso bili srečnejši. Turki so bili menda izvedeli, da se nekaj pripravlja in so zatorej že vse storili, da se je vstaja onemogočila. Stambulov in drugi bolgarski domoljubi, ki so skušali narod spuntati v več krajih, pobegnili so v Rumunijo, ker so jih Turki zasledovali.
V Rumuniji, ki je tedaj bilo zavetišče za bolgarske domoljube, je Stambulov se posvetoval z raznimi svojimi rojaki, kako bi se dalo spuntati Bolgarijo. Z nauduševal-nimi govori jih je nagovarjal na delo. Sklenili so poskusiti narod spuntati prihodnjo pomlad. V januvarji so se podali v Bolgarijo. Stambulov je dobil nalog, da organi-zuje vstajo okrog Trnovega. Pa tudi za ta poskus so prezgodaj izvedeli Turki in se zatorej ni posrečil.
Leta 1877. so prišli Rusi osvobojevat Bolgarijo. Ob vojski je bil Stambulov tajnik okrožnega načelnika v Trnovem in po berolinskem dogovoru je pa prišel v mini-sterstvo, ker je tedaj v Bolgariji močno manjkalo izobraženih ljudij. Državno službo je pa popustil in lotil se odvetništva. Prišel je v narodno sobranje, kateremu je postal celo predsednik.
On je pripadal tistim možem, ki so zagovarjali, da ostane Bolgarija združena tudi proti volji Rusije. Rusi namreč niso odobravali zjedinjenja obeh Bolgarij in zahtevali, da se zopet obnovi berolinski dogovor v tem oziru, da se dežela zopet razdeli.
Dne 9. avgusta 1886. leta so vsled zarote odpeljali iz Sofije zjutraj zgodaj kneza Aleksandra in osnovala se bila pred regenstvom raetropolita Klemena Rusiji prijazna vlada pod ministerskim predsedstvom Cankova. Ta prevrat bi se bil popolnoma posrečil, da ni bilo Stambulova, tudi že vojaki so bili prisegli novi vladi. Stambulov je pa prišel iz Trnovega v Sredec, ugovarjal proti prevratu, in stvar je dobila potem drugi obraz. Sklical je milieo in odstranil Cankovo vlado. Na to se je povrnil knez Aleksander, katerega so bili navdušeno vsprejeli. Knez se je pa odpovedal prestolu, ko je videl, da Rusiji ni po volji in vstanovilo se je regenstvo treh mož, Kara-velova, Mutkurova in Stambulova.
Odločilna oseba v regenstvu je bil Stambulov.
V tem so pa Bolgari vprašali Rusijo, koga naj volijo za kneza, a dolgo niso dobili odgovora. Naposled se jim je priporočil neki Dadian Mingrelčan, ki je nekdaj imel kneževino na Kavkazu, ki pa Bolgarom ni bil po volji. Ko danski princ Valdemar, brat ruske carice, ni hotel vsprejeti prestola, so volili sedanjega kneza, katerega pa neče priznati Rusija. Sedanji knez Ferdinand je bil izvoljen v juniji 1887. leta.
Za časa regenstva je bil v Sredec prišel ruski komisar Kaulbars, a se med njim in Bolgarom ni dalo doseči nobeno sporazumljenje. Rusi so zahtevali, da se vladanje Bolgarije izroči ruskemu komisarju, dokler se ne voli nov knez. V to pa Stambulov ni hotel privoliti. Tudi nekaj vojaških vstaj je bilo, največji v Ruščuku in Sili-striji, vlada jih je pa zatrla in dala postreliti več častnikov, med njimi nekaj takih, kateri so imeli več zaslug, iz vojske s Srbijo, kar je po deželi vzbudilo precejšnjo nevoljo proti Stambulovu. Pod knezom Ferdinandom je Stambulov bil skoro ves čas ministerski predsednik. Vladal je s strogostjo. Upornikom ni prizanašal. Več odličnih politikov je dal zapreti, majorja Panico je dal ustreliti, ker je snoval neko vstajo. Sploh je bil v Bolgariji vedni boj med dvema tokoma, med idejo tesnega združenja z Rusijo in med geslom: »Bolgarija za Bolgare", katero je zastopal Stambulov. Kako sodbo je sedaj težko izreči, kajti še le zgodovina bode odločila, kdo je hodil pravo pot. Tudi nekaj napadov se je poskušalo na4Stambulova, a se niso posrečili. Pri jednem teh napadov je bil ubit finančni minister Belcev, ki je šel s Stambulovom. Govorilo se je tudi, da je Stambulov napad najel. S svojim ostrim vladanjem si je pa bil Stambulov nakopal nasprotnikov.
Lani v maji se je spri s knezom in dal ostavko. Od tedaj v Bolgariji iščejo prijateljstva Rusije. Ljudstvo je pa tudi z demonstracijami pokazalo svojo nevoljo Stambulovu. Proti njemu se je pa na sklep sobranja začela neka preiskava, ker je baje rušil ustavo in tudi državo opeharil za veliko denarja.
-----   286    -----
Seveda je tudi tukaj težka nepristranska sodba, ker je tudi politična strast imela važno besedo. Omeniti je, da se je mnogo govorilo, kake krivice je delal Stambulov zasebnikom in da ga mislijo mnogi sami tožiti. Iz vseh teh tožeb pa ni bilo nič. Menda so le Stambulova nasprotniki želeli tacih tožeb.
Poslednji čas je pa Stambulov bil nevaren vladi zaradi makedonskega upiranja. Po svojem glasilu jej je očital, da ne razume velike naloge. Splošno se je sodilo, da je Stambulov hotel s tem pripraviti vlado pri narodu ob veljavo, da sam zopet pride na krmilo. Zatrjevalo se je tudi, da je roval proti knezu. Iz povedanega je vidno, da ima Stambulov več dobrih in več slabih stranij, in da je popolnoma nepristranska in pravična sodba o njem težka.
Zdravniki so Stambulov u odrezali obe roki in kon-statovali na glavi več nevarnih ran. Takoj se je pa videlo, da ni upanja, da bi ostal živ. V četrtek zjutraj ob polu štirih je pa zares umrl.