[JNA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 83 KRANJ, torek, 29.10.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO m Kranjski tovarni Sava so že veliko naredili za varčno porabo energije, varčevanje z energijo bo prej ali slej .^"a/o postati sestavni del prizadevanj sleherne tovarne. Pri Ljubljanski banki je trenutno odprt natečaj pri-totve tujega posojila za financiranje energetsko varčnih programov, 60 milijonov dinarjev kredita je name-svetovna banka za obnovo in razvoj. Doslej je prispelo za okoli 20 milijonov dolarjev programov. Tuje po- 7»*o, ki računa na polovično udeležbo lastnih sredstev, je namenjeno financiranju programov, ki bodo l^^/ša/i specifično porabo energije, ki bodo proizvodnjo preusmerili k cenejšim in domačim virom energije fjff} Predstavljajo vlaganja v energetsko varčno opremo in materiale. Svetovna banka bi rada čimbolj razpo-^da posojilo, posamezni krediti bodo znašali od 1,3 do največ 5 milijonov dolarjev. M. V. slednja številka Gorenjskega glasa fešla v torek, 5. novembra V Selcih glasovali za samoprispevek V nedeljo so se v krajevni skupnosti Selca odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka, ki ga bodo za vzdrževanje komunalnih objektov, izboljšanje turistične ponudbe in druge naložbe po vaseh plačevali naslednjih pet let. Za uvedbo samoprispevka so na referendumu glasovale več kot tri četrtine volilcev. L. B. W ar, 01 zadružništvo na majavih femeljih 0renjski kmetje so lani, sodeč po številu oddanih kož, na »črno« I dvu tisoč govedi (verjetno pa še precej več, saj je šlo več kož tu- ^ Je$P°'S-ocmo v strojenje), kar je približno toliko, kot so zaklali govedi ltijwe.n'ški uli radovljiški klavnici. In drugo: zadružniki Gorenjske Wd^Ske zadruge bodo (so) letos zanesljivo prodali mimo zadruge več j^.set tisoč ton krompirja. |vKlteŽko najti skupnega imenovalca obeh podatkov: zadružništvo • • kpiz'' tako da se nekateri kmetijski strokovnjaki že resno ^Odri'^0, u'* tovrstno nespoštovanje pogodb (množično klanje živine ^» mimo zadruge) ne vodi — vsaj dolgoročno — k propadu za-k^ot °''av n* oc* v^'eraJ' vsekakor pa se je v razmerah, ko je živinore kiii. 1 tudi sieor vsp kmetiistvo v hudi krizi, še močneie razširil. Špe- s* ki kupujejo gnojila in ostali reprodukcijski material v zadruž-^0d^°v'nan' prejemajo regrese in premije ter so deležni še drugih °-?ti (davčnih olajšav, na primer), dobivajo čedalje več posnemo-^fo ' ftt° jo tudi poštenih zadružnikov, ki bi zadrugi oddali večino, kVi "1° VS( tržnih presežkov, tako kot to predvideva pogodba, vse ^0 vse manj jih bo, če jim z različnimi gospodarskimi ukrepi ne 'f5'! >5?8otovili prednosti pred špekulanti. a Vl^ Qdru/.i)istvo, taksno kot je, sloni na trhlih temeljih in pogodba ' - m ud,'ugo m kmeti je le papir, ki si ga vsak kroji po svoji koži. 1$ >w c Zap^tnik 17. sejaCK ZKS Poročilo bo sprejeto po javni razpravi Javna razprava o osnutku poročila o delu zveze komunistov med 9. in 10. kongresom naj bo akcijska. Povezati jo je treba z ustvarjalnim uresničevanjem sprejete politike zveze komunistov. V razpravo naj se ne bi vključevali le člani zveze komunistov, ampak tudi drugi družbenopolitični delavci, množične organizacije, delegati, člani samoupravnih organov, strokovnjaki in mladina. Zlasti slednja se mora bolj vključiti v družbeno dogajanje. To so poudarili v razpravi na 17. seji centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije, na kateri so obravnavali in sprejeli osnutek poročila o delu zveze komunistov Slovenije v obdobju od 9. kongresa dalje. Uvodni referat je imel sekretar predsedstva CK ZKS Miha "Ravnik, ki je poudaril, da komunisti v Sloveniji lahko uresničujemo svojo avantgardno vlogo le v tesni povezanosti s komunisti vseh narodov in narodnosti v Jugoslaviji. Priprave na kongrese morajo mobilizirati komuniste v vseh institucijah političnega sistema, zlasti pa v SZDL. Dokončno oceno dela med kongresom bomo sprejeli po javni razpravi o poročilu, ki mora biti kritična in realna. Jasno je treba opredeliti, kako postopno preiti v novo, bolj kakovostno obdobje razvoja Slovenije in Jugoslavije. Dejal je tudi, da mora /veza komunistov dosledno spoštovati pluralizem samoupravnih interesov in se zavzemati za sintezo teh interesov, v kateri morajo prevladati napredni. }v 9o*da Janez Hafner ,N dan, ko se spomnimo naših dragih, ki jih ni več med y« -t^l bodo ta dan grobovi odeti v cvetje, zagore naj svečke, naj A an oživi spomin nanje, ki so bili, kar smo danes mi, in so. kar bomo jutri tudi mi... Darilo slikarja Rudolfa Arha Gorenjskemu muzeju Ob zaključku razstave nsb Stanovi in staje v bohinjskih in blejskih planinah in sonožetih v galerijskih prostorih Prešernove hiše v Kranju je avtor del inž. Rudolf Arh podaril celotno zbirko Gorenjskemu muzeju. Zbirka, ki je nastajala skoraj dve desetletji, obsega 53 listov in predstavlja pomemben dokument ljudskega stavbarstva na Gorenjskem, še posebej, ker mnogih spomenikov, ki so upodobljeni na razstavi, danes ni več. C. A. V SREDIŠČU POZORNOSTI Varčevanje Ob besedi varčevanje se dandanes grenko nasmehnemo. Čemu bi varčevali, če je naš dinar vse manj vreden, če so cene tako podivjale, da smo komajda na tekočem, koliko kaj stane. V takšnih razmerah je smešno svetovni dan varčevanja še naprej oblepiti z bančnimi lepaki, ki pozivajo k varčevanju, predvajati reklamni film, kako malček meče svoje dinarčke v hranilnik, Visoka inflacija je dinarju vzela ugled. Šepeta nam na uho, da prihraniš največ, če ga hitro potrošiš in tako morda ujameš cene preteklega meseca. Kako se izviti iz krempljev inflacije? Z varčevanjem! Toda ne z varčevanjem v smislu hranjenja, temveč s tehnološkim razvojem, ki je danes edino pametno varčevanje. Inflacija namreč ni bolezen, je le vročina, ki bolezen naznanja, ki kaže na obolelost gospodarstva. Inflacije torej ni moč odpraviti s tabletami za zbijanje vročine (beri: z umetnim zadrževanjem cen). Kaj hitro se pokaže v še hujši obliki in tabletke proti vročini ne pomagajo več. Inflacija bo izginila le z ozdravitvijo gospodarstva, z odpravo napak, ki povzročajo njegovo pregretost. Zapoved današnjega časa je tehnološki razvoj. Kolikor bolj bomo izgubljali tehnološki korak s svetom, toliko več težav bo imelo naše gospodarstvo, toliko bolj se bomo zvijali v krempljih inflacije. Tehnološki razvoj, denimo, ukazuje, da naše tovarne ne smejo več izdelovati avtomobilov, ki pokurijo deset litrov becina na sto kilometrov, saj se po svetovnih cestah že vozijo takšni, ki pokurijo le štiri. Rešitev je torej avto, ki manj pokuri, ne pa bencinski boni ali prepoved vožnje ob določenih dnevih. Ob delu in denarju postaja znanje vse bolj poglavitni dejavnik razvoja. Neusmiljeno prihajajo časi, ko pridne roke same po sebi ne bodo pomenile veliko, če jih ne bo vodila glava, polna znanja. Znanja, ki bo vsaj dohitevalo, če se že ne bo moglo postaviti ob bok svetovnemu. Na znanje oprt tehnološki razvoj je danes edino pametno varčevanje. Na to smo skušali opozoriti ob svetovnem dnevu varčevanja, da ne bo imela ta beseda le grenkega prizvoka. M. Volčjak NNNP v kranjski občini Nabrali 350 kubičnih metrov odpadkov V soboto so se množične očiščevalne akcije še posebno resno in zavzeto lotili v šolah — Varstvo okolja še naprej stalna skrb Kranj — Varstvo okolja je letošnja glavna obrambnozaščitna akcija Nič nas ne sme presenetiti. Odbor za izvedbo akcije je dobil iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti precej programov za odpravo slabosti na tem področju. Domala vsi vključujejo tudi redno čiščenje okolice. V soboto je bila na območju celotne občine množična očiščevalna akcija. Še posebno resno in zavzeto so se je lotili v šolah, malo manj pa ponekod v krajevnih skupnostih. Kamioni Komunalnega obrtnega gradbenega podjetja Kranj so odpeljali okrog 350 kubičnih metrov odpadkov. Pozornost pa je zbudila tudi razstava šolarjev o varstvu okolja na stojnicah na Titovem trgu v Kranju. Nedvomno je ostalo še precej nepo-čiščenega, a je akcija vendarle uspela. Varstvo okolja pa ostaja še naprej stalna skrb. Več na 8. strani. A. Ž. šenčurjani gostili zdomske otroke — V soboto zjutraj so se iz Stuttgar-ta pripeljali učenci slovenske dopolnilne šole, ki bodo do četrtka gostje vrstnikov iz osnovne šole Janka in Stanka Mlakarja v Šenčurju. Že dopoldne so se z njimi pomerili v zabavnih športnih igrah. Otroci naših delavcev iz Stuttgarta se gostiteljem pridriLŽujejo tudi pri dopoldanskem delu v šoli. — Foto: F. Perdan Akcija na Jezerskem Jezersko — Delavci KŽK-jeve farme Cerklje, ki so jim priskočili na pomoč še vojaki iz V. P 1098/40, so v soboto dokončno očistili pašnik in obnovili dotrajani vodovod na posestvu na Jezerskem, že pred tem pa so uredili ovčarsko stajo. S tem so zagotovili vse potrebno, da bodo lahko ovce ostale na Jezerskem tudi prek zime in jih ne bo treba voziti v Cerklje. Vojaki, ki so izkopali 350 metrov jarka, položili vodovodne cevi in pobrali kamenje in vejevje po pašniku, so živinorejcem obljubili, da jim bodo še priskočili na pomoč. — Lado Stojič Cg £ KOMPAS 52 KRANJ S tel.: g 28-472 " 28-473 KOMPAS JUGOSLAVIJA GLAS 2. STRAN. NOTRANJA POLITIKA TOREK, 29.0kT0BBAl»S . Študentje v Kranju živijo najdražje V študentskem domu ne plačujejo izračunane stanarine Študent v domu Ivo Lola Ribar v Kranju naj bi na mesec plačal 4145 dinarjev stanarine, izračunane po normativih republiške izobraževalne skupnosti, izračunana po realnih stroških bi veljala 5600 dinarjev. Študentje pa plačujejo le akontacijo 2700 dinarjev. Kranj — Problematika Doma učencev in študentov Ivo Lola Ribar v Kranju je aktualna že lep čas, zaradi dveh razlogov pa jo je te dni obravnavalo tudi predsedstvo kranjske mladine. Eden od razlogov je prezasedenost doma (ob 144 študentih je v njem nastanjenih še 24 alžirskih študentov), zaradi česar je omajan študentski standard, drugi razlog pa je višina stanarine, ki je študentje niso voljni plačevati. Kranjski študentski dom je najdražji v Sloveniji. Trenutno nudi streho 144 študentom, v ljubljanskem ali mariborskem jih je po 6 tisoč. Stanarina, ki naj jo plačuje kranjski študent, pa je izračunana po normativih, ki veljajo za velika študentska centra v Ljubljani in Mariboru. Cena bivanja je visoka, saj zdaj znese 4145 dinarjev, kar je bilo še do nedavna še enkrat več kot drugje v Sloveniji. Zato študentje v Kranju niso voljni plačati izračunane cene in zdaj prispevajo 2700 dinarjev mesečne akontacije. Kako to vpliva na poslovanje Doma učencev in študentov Ivo Lola Ribar, je jasno. Cena bivanja študentov v tem domu je zaradi majhnosti seveda še višja, 5600 dinarjev, ekonomska celo prek 9000 dinarjev. Dom je v težkem položaju. Primanjkljaj, nastal pri študentskih stanarinah, so prisiljeni pokrivati s prelivanjem sredstev, deloma iz osebnih dohodkov zaposlenih, deloma iz dijaških oskrbnin, nekaj pa tudi iz dodatne komercialne dejavnosti. Kronično pomanjkanje sredstev dodobra izboljšuje tudi 24 študentov iz Alžirije, ki za bivanje plačujejo turistične cene. Zaradi njih je dom prezaseden, saj morajo v 15 sobah prebivati po trije študentje skupaj, kar ni v skladu z normativi študentskih domov. Zato je domska skupnost študentov v Kranju sklenila, da morajo alžirski gostje do 10. novembra oditi. Seveda bi dom s tem izgubil vir dodatnega financiranja. Predsedstvo kranjske mladine se je zavzelo, naj bi študentje kljub vsemu plačevali 5600 dinarjev stanarine, saj s sedanjo akontacijo že zaostajajo za ceno ljubljanskih študentskih domov. Seveda pa kaže najprej oceniti socialni položaj študentov in pomagati tistim, ki tolikšne obremenitve ne zmorejo. Študentje zdaj namreč zajedajo v osebni dohodek zaposlenih in dijaške oskrbnine, česar se oboji dobro zavedajo. Na ceno bivanja je mogoče vplivati tudi s skrajnim varčevanjem. Tega so se študentje že zavedli, saj so sami predlagali, naj bi v dom vgradili števce porabe. Pripravljeni so tudi doplačati vse, kar bi porabili nad normativi. Standard študentov je zaradi bivanja alžirskih vrstnikov v domu res nižji, toda tudi cena za one, ki po trije bivajo v sobi, je nižja za 24 odstotkov. Zato bi se bilo treba pomeniti s študenti, ki so prikrajšani pri standardu, ali lahko še vzdržijo do začetka prihodnjega semestra, ko bo tudi osip razredčil študentske vrste. Republiški izobraževalni skupnosti pa mladi sporočajo, naj znova pretehta specifičnost kranjskega študentskega doma in oceni, ali zanj morebiti ne bi veljala drugačna merila kot pri obeh gigantih. Skrbneje se bo treba v prihodnje posvetiti tudi osebnim dohodkom zaposlenih v domu, ki so na zadnjem mestu v občini. Izvršnemu svetu je predsedstvo kranjske mladine predlagalo, naj izjemoma pretrese možnost za dvig osnov. D. Z. Zlebir PREJELI SMO Zmeda z obračunavanjem nadomestil V nekaterih delovnih organizacijah na Gorenjskem obračunavajo nadomestila za bolniško odsotnost oziroma pripravljajo podatke za njen izračun v nasprotju z navodili strokovne službe MZS Kranj — Dvome je povzročila napačna metodologija, ki jo je pripravila Zveza društev računovodskih in finančnih delavcev SRS Kranj — Pri obračunavanju nadomestil osebnega dohodka za čas bolezenske odsotnosti z dela vlada v nekaterih delovnih organizacijah na Gorenjskem precejšnja zmeda. Potem ko so delegati vseh občinskih zdravstvenih skupnosti 30. septembra letos sprejeli predlagane spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, med njimi tudi sprememb o obračunavanja nadomestil, je strokovna služba Medobčinske zdravstvene skupnosti Kranj poslala navodila za obračunavanje oziroma valorizacijo nadomestil vsem organizacijam združenega dela na Gorenjskem. Skoraj istočasno s tem navodilom pa so računovodje v delovnih organizacijah prejeli tolmačenje o preračunavanju nadomestil za čas bolezni tudi od Zveze društev računovodskih in finančnih delavcev SRS v Ljubljani. Obračunavanje nadomestil po metodologiji, kot jo razlaga Zveza društev računovodskih delavcev, pa se razlikuje od metodologije, ki sledi iz spremenjenih določb samoupravnega sporazuma, sprejetega na Gorenjskem, prav malo skupnega pa ima tudi s konkretnim primerom obračunavanja nadomestil po novem, ki je bil naveden v republiškem sporazumu. Vse delovne organizacije na Gorenjskem pa so se dolžne ravnati po določbah samoupravnega sporazuma s spremembami in dopolnitvami, kot so ga sprejele skupščine gorenjskih zdravstvenih skupnosti; do konca tega meseca bo objavljen v Uradnem vestniku jorenjske. Ta sporazum se v nekaterih določbah razlikuje od republiškega sporazuma, predstavlja pa največji obseg pravic, ki ga gorenjske zdravstvene skupnosti glede na materialne možnosti še lahko zagotove. Delovne organizacije oziroma pristojni računovodski delavci morajo to rej upoštevati metodologijo obračuna vanja nadomestil, ki jo je pripravila strokovna služba Medobčinske zdravstvene skupnosti: to velja za posredovanje podatkov za obračun nadomestil nad 30 dni, kar pošiljajo zdravstvenim kupnostim, enako pa velja tudi za vse pooblaščene organizacije združenega dela, ki izplačujejo nadomestila nad 30 dni. Pri nadomestilih do 30 dni morajo delovne organizacije upoštevati v sporazumu določeno višino nadomestil le kot obvezno spodnjo mejo, ki jo mora nadomestilo obvezno dosegati, oziroma zgornjo mejo, ki je ne sme presegati; višino nadomestil osebnih dohodkov do 30 dni pa morajo določiti v svojih samoupravnih aktih. Če se v organizacijah združenega dela tako dogovorijo in tudi zapišejo v samoupravne akte, lahko delavci dobe tudi določen dodatek k nadomestilu osebnega dohodka, ki ga dobijo iz sredstev zdravstvene skupnosti za odsotnost zaradi bolezni nad 30 dni ali za odsotnost zaradi nege, izolacije, spremstva itd. od prvega dne naprej. Pooblaščene organizacije združenega dela pa lahko enako izplačujejo delavcem za odsotnost nad 30 dni višja nadomestila, kot pa so po določbi samoupravnega sporazuma; vendar pa so do refundacije izplačanih nadomestil iz sredstev zdravstvene skupnosti upravičene le do višine, ki bi jo nadomestila dosegala po veljavni metodologiji- Za izračun nadomestila osebnega dohodka za posameznega delavca se potrebuje: — povprečni mesečni osebni dohodek v preteklem letu po zaključnem računu, kar je osnova za nadomestilo — osebni dohodek delavca za mesec december — indeks porasta povprečnega osebnega dohodka v OZD (TOZD, TS) do meseca pred mesecem, za katerega se izplačuje nadomestilo Mladi naj bodo graditelji družbe Škofja Loka — Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani je letos že sedmič zapored organizirala Ziherlove dneve v Škof j i Loki. Ziherlovi dnevi so tradicionalno strokovno-znanstveno srečanje diplomantov in sodelavcev FSPN ter drugih družboslovnih fakultet. Tema letošnjega srečanja je bila Mladina kot dejavnik razvoja s podnaslovom Mladina med preteklostjo in prihodnostjo. Posvetovanje o mladini pa je bilo v letošnjem mednarodnem letu mladih osrednje republiško posvetovanje o tej aktualni temi. Delo je potekalo v skupinah, ki so razpravljale o vzgoji in izobraževanju mladih, o teoretično konceptualnih in metodoloških izhodiščih za raziskovanje in proučevanje mladine, o družbenoekonomskem in samoupravnem položaju mladih ter o kulturi, vrednotah in ustvarjalnosti mladine. Petkov zaključni plenum je dokazal, da se mladi zanimajo za svoje probleme in so jih pripravljeni tudi reševati. Najbolje se je to pokazalo pri razpravi o Seje zborov skupščine občine JESENICE - V sredo, 30. oktobra, bodo v občini ločene seje vseh treh zborov skupščine občine Jesenice. Na sejah zborov bodo delegati obravnavali stanje in razvoj trgovine v občini, organizacijo in nadaljnje delo delovne organizacije Gorenjska bolnišnica Jesenice ter problematiko avtobusnih prevozov. Delegati bodo razpravljali tudi o osnutku odloka o pogrebnih svečanostih, o osnutku odloka o pokopališkem redu, o stavbnih zemljiščih ter določili organizacijo za opravljanje upravnih nalog varstva premične naravne in kulturne dediščine na območju Jesenic. D. S. Poračuni za nazaj oziroma enkratna izplačila (v tekočem letu) se pri tem ne upoštevajo, upoštevajo pa se, seveda, naslednje leto pri določanju osnove. Najpogostejše dileme v zvezi z nadomestili: 1. Ali se mora v primeru poračuna za preteklo leto v, na primer, mesecu aprilu ponovno izračunati oziroma popraviti nadomestila za januar, februar in marec? Da, ker se ob upoštevanju poračuna za preteklo leto zviša povprečni osebni dohodek za preteklo leto oziroma osnova za nadomestilo, je treba vsa nadomestila ustrezno povečati in delavcu izplačati razliko. 2. Osebni dohodki v decembru so običajno mnogi višji kot v drugih mesecih, januarski pa mnogo nižji, tako da na primer indeks porasta osebnega dohodka glede na december šele aprila letos doseže 100. Za decembrski osebni dohodek, na katerega se računa indeks porasta, se upošteva dohodek, ki je delavcu dejansko pripadal za delo v decembru, toda brez izplačila za prejšnje mesece; vendar pa se ta izplačila seveda upoštevajo pri izračunu povprečnega mesečnega osebnega dohodka v preteklem letu oziroma osnove za izračun nadomestila. 3. Septembra so v OZD, na primer, povečali osebni dohodek za 10 odstotkov, razen tega pa so delavci dobili tudi 10-odstotni poračun osebnega do hodka od januarja do avgusta; indeks porasta osebnih dohodkov v septembru glede na december lani znaša kar 250 (v avgustu 160). S katerim indeksom je treba valorizirati osnovo za nadomestilo za mesec oktober? Z indeksom 170, ker je toliko dejansko znašal porast povprečnega osebnega dohodka v OZD glede na december. Zaradi poračuna za nazaj se nadomestila, izplačana od januarja do septembra, dodatno ne valorizirajo, upoštevajo pa se pri izračunavanju osnove v naslednjem letu. Res pa je, da šo delavci s takim načinom poračunavanja prikrajšani zaradi nižjega indeksa porasta osebnega dohodka in s tem v zvezi tudi nadomestil. Zato o tem kaže razmisliti pri oblikovanju sistema delitve osebnih dohodkov. „. , , Strokovna služba Medobčinske zdravstvene skupnosti Kranj vzgoji in izobaževanju, kjer so posebno kritično ocenili preveč predmetov, ki se jih morajo učiti. Tudi predmet samoupravljanje s temelji marksizma naj bi se spremenil tako po naslovu kot po vsebini. Mladina ni socialno, idejno in vrednostno homogena skupina. Spoznanje o razvoju specifične, notranje diferencirane, idejne in politične NAŠ SOGOVORNIK interes subjektivitete mladih je mev tudi v stopnjevanju družbenopolitičnih dejavnikov, iskovalnih, strokovnih in drug1» stitucij za probleme mladih. ^ ^ začrtan Jugoslovanski progra^ iskovanja mladine, ki se mu ai< pridružujejo tudi slovenski valci. «d V. Primož Verena Mencinger Tajnica, ki ne dela le za pisalno mizo __ Radovljica — Pred nedavnim so ji podelili zlati častni zna*Vgga ninske zveze Slovenije. Z njim so ji ob visokem jubileju Planins^ ^ društva Radovljica izrekli zahvalo za dolgoletno delo v njem- ^rnCin' bilo njeno prvo priznanje za planinsko dejavnost, smo Vereno Me ger zaprosili, naj zaupa, kako si jih je prislužila. Kdaj in zakaj ste se začeli ukvarjati s planinstvom? ra(}0' »V gore sta me popeljala starša, ki sta aktivno sodelovala v ^ vljiškem planinskem društvu. Sprva sem pomagala njima, poznej ta 1963, pa sem se pridružila društvenim aktivistom. Postala se\iI)0V niča upravnega odbora in bila kot domačinka poverjenik za mla^ osnovni šoli Lesce. Leta 1968 sem prevzela tajniške naloge, ki jih vljam še sedaj.« Kaj pomeni biti tajnik v planinskem društvu? a-r0v »V društvu, kakršno je naše — imamo prek 2400 članov o d <*jjm niče do Podnarta pa tri planinske postojanke v treh gorenjskih ^ nah — to ni lahka naloga. Tajnica nikakor ne more opraviti vsega .j, za pisalno mizo po telefonu, ampak mora zaradi številnih dro ^ opravil pogosto sama stopiti sem in tja ter urediti to in ono, ne=aI1Ki krat tudi namesto drugih. Če mi zvečer sporočijo, da v neki postoj ^ ne teče voda, ali naj jim rečem, naj gredo k vodovodarju? Goto ampak sama postorim, kar morem, da je vse čim prej v redu.« Kako izgleda vaše tajniško delo? »Zelo pestro je. Na začetku leta moram razdeliti osmim pove J jjr kom članske znamkice. Že pozimi se pripravljamo na sezono; P venturnih zapisih ugotavljam potrebe v kočah in izdajam naroči ^ z osebjem se dogovarjam o sodelovanju in sestavljam pogodbe, iz se jem cenike ter urejam razne druge formalnosti. Z nastopom seZ°;e $ pravo delo šele začne: od jutra do večera zvoni telefon, potrjevanj^ zervacij za prenočišča, uskladitev obiska, dajanje obvestil o zase ^ sti koč in urejenosti poti ter še marsikaj drugega pa poteka tO f. smeno. Vsako sredo med 16. in 18. uro sem dežurna v društveni P^.^ ni, kjer pregledujem in razdeljujem pošto ter skušam ustreči z ^ članov. Poleg tega skrbim za pisanje zapisnikov raznih sestankov-gajniška opravila, zalogo literature in propagandnega gradiva, nje arhiva, sodelovanje z drugimi društvi in še kaj. Po sezoni ' | največ dela z obračunom članarine in vodenjem članske kartote lastnega veselja zbiram tudi slikovno in pisno gradivo o društve javnosti.« Ali vam ob tolikšnem delu ostaja kaj časa za obisk gora? jM »V sezoni skoraj ne.^Ker sem v preteklosti veliko zahajala v ^, kogorje, se zdaj zadovoljim s krajšimi, enodnevnimi turami na ^ v nižje vrhove. Delam rada in niti ne razmišljam o zaposlenosti- || skušam narediti vse potrebno, da ni preveč dela hkrati. Včasih s < fJ nad čem zjezim, vendar me to ne odvrne od nadaljnjega sodelova Katere nepravilnosti vas motijo in kaj ovira društveno del°' eC »Domači planinci ponavadi zelo pozno sporočajo svoje nah1•jjjj skupinskih izletih, razen tega pa so ture najpogostejše konec ^p J škodljivo ravnanje posameznikov, ki se ne ozirajo niti na želje 0 ^ obiskovalcev niti na opozorila oskrbnikov. Moti me tudi neob^1 jj^ nekaterih naših članov, ki tik pred odhode i v gore prihite k n^pjd; člansko znamkico ali kaj drugega, kar bi si lahko priskrbeli ze $d Društveno delo pa najbolj ovira pomanjkanje ustreznega prosto* ' je graščina v Radovljici pozimi premrzla za sestajanje.« .g S. Saj (§®IMSB!jyJ©IEnGLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zve^ Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radoyljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kr*n!npK%?i y Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovcan, Le a Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak,' v,"t<'I,.,,i<' , v drej Zalar in Danica Zavrl-Žlebir — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec in tfPtfr ] Predsednik Izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od j»j*^ PjftK krat tedensko, od januarja 1984 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, ft"fj pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-603-31999 ' rektor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računoj"^ » /H, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za ILo»»"e s I IggEK, 29. OKTOBRA 1985 Volitve 1986 Med evidentiranimi je polovica žensk Na Jesenicah so do zdaj evidentirali 4071 delegatov, od tega {"20 na novo — Zamujajo v delovnih organizacijah, medtem *° Priprave na volitve bolje potekajo v krajevnih skupnostih Jesenice — NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE .3. STRAN ©©g^SSSMGLAS Predsedstvo občin-sKe konference SZDL Jesenice ocenjuje, da priprave na skupščinske »olitve v občini potekajo zadovoljijo, vendar pa se pri vsebinskih, ka-^ovskih in organizacijskih nalo-jfch v marsikaterem okolju poja-V1J| več težav, kot so pričakovali. Se vedno je preveč temeljnih sa-l°upravnih skupnosti, v katerih ^ujajo z nalogami, medtem ko , Ase v krajevnih skupnostih lotili aeia veliko bolj zavzeto. Marsikje pačijo pobude z evidentiranjem in j*1 tem pozabljajo, da da lahko podrlo vsak posameznik, samoupravni organ delegacije, društva, ^dentiranj« , — .znanje pa poteka na zboru plovnih ljudi, na seji osnovne or-S^izacije sindikata, na sestanku ^evne organizacije SZDL. Mar-p]e tudi ne poznajo ali ne razjme-z°al?0ge koordinacijskega odbora * kadrovska vprašanja in eviden-arajo v ozkih krogih. Med predlogi za kandidate na d°^ah je veliko novih imen, mla-JJ kadrov in tudi struktura je žaljiva. Zdaj morajo pobude podedovati v temeljna samoupravna *0lia, jih spremeniti v evidentirali de*° pravočasno opraviti, j J™ °bčinski konferenci SZDL na pšenicah imajo 300 imen za najzgovornejše funkcije, a to so šele rDude in predlogi. Razočarani so, j^1" kar polovica organizacij zdru-!*nega dela ni poslal al nobene-wnovoevidentiranega kandidata. Fj&ee pa ne more več kot dvakrat ^Udirati za delegatsko mesto, ^sprejemljivo je tudi, da nekateri ^ delegatsko mesto v zbor združe- nega dela evidentirajo kar vodje temeljnih organizacij. Do zdaj je evidentiranih 4071 kandidatov, od tega 1020 na novo. Med njimi je 2160 žensk, kar je za industrijsko jeseniško občino veliko, vendar je obenem treba ugotoviti, da je zdaj v občini že blizu polovica vseh zaposlenih žensk. V samoupravnih interesnih skupnostih nedvomno dajejo več poudarka prav ženam. Zaskrbljuje, da je med evidentiranimi le 9 odstotkov mladih in od teh le 13 odstotkov članov zveze komunistov. Med vsemi evidentiranimi je 1286 s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, tretjina ima več kot srednjo šolsko izobrazbo. Starostna struktura je zadovoljiva, saj je starih nad 55 let le 10 odstotkov kandidatov in so zatorej dajali prednost mladim. 712 evidentiranih je drugih narodnosti, se pravi tistih, ki so se pri popisu izrekli za to, da so neopredeljeni ali državljani SFRJ. Vzporedno s tem evidentiranjem so evidentirali tudi kandidate za republiške funkcije in do zdaj jih imajo trinajst. Čeprav je bilo predlogov več, so se domenili, da evidentirajo le tiste ljudi, ki so strokovnjaki na posameznih področjih, ki so značilna za jeseniško občino. Zato, ker imajo do zdaj imena evidentiranih za odgovorne funkcije šele značaj pobude ali predloga, bodo imena vseh delegatov za odgovorne funkcije objavili-po 15. decembru, ko bodo do zdaj evidentirane obravnavali po vseh predvolilnih postopkih. D. Sedej Kranj do leta 2000 Po poti ~ že razvitih držav Osnutek dolgoročnega plana občine Kranj kot usmeritveni planski akt temelji na porastu prebivalstva. Znanje bo osnovni pogoj za razvoj in dosego opredeljenih ciljev Kranj — Smernice za dolgoročni plan občine Kranj do leta 2000 so bile sprejete lani, junija letos pa je občinska skupščina sprejela osnutek in ga dala v javno razpravo. Tako o dolgoročnem planu kot o osnutku dogovora o temeljih družbenega načrta občine do leta 1990 (srednjeročni načrt) je v tem mesecu potekala v občini široka javna razprava, ki še ni končana. Pričakovati je, da bo vrh vseh dosedanjih razprav in precej konkretno opredelitev za sestavo predlogov obeh dokumentov dala občinska problemska konferenca, ki jo pripravlja občinska konferenca socialistične zveze in naj bi bila v Kranju 13. novembra. Ob osnutku dolgoročnega plana velja poudariti, da je to usmeritveni planski akt. Njegovo uresničevanje pa je opredeljeno oziroma konkretizirano v srednjeročnih planih. Zakon s tem v zvezi terja od občin, da pri dolgoročnem planiranju upoštevajo predvsem prostor in demografsko oziroma kadrovsko področje. Pri upoštevanju obeh temeljnih izhodišč pa so v Kranju izhajali še iz tretjega. Ta pa je, da se bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju in še dlje srečevali s precejšnjimi materialnimi pro- v Trideset let Tria V pol leta od projekta do otvoritve J»bilej so v Triu proslavili z dobrim poslovnim uspehom in 0(*prtjem novih prostorov Tržič - V soboto je 200-članski ^°iektiv Tržiške industrije obutve J konfekcije slavil trideset let ob-Sl93a. »V trideset let je ujeto delo IvangJtneraciJe,« je uvodoma dejal i2Vrv Kapel, predsednik tržiškega snega sveW. »Od začetkov s ko-%m°Smimi zaP°slenimi, z iska-frera P.raveSa programa, je Trio žacij /.v usPesno delovno organi-ti v ^'kl se je sposobna vključevala i£Vn0 zan«dno trgovino.« 0riSa.n, KaPel je zatem na kratko sp0cj letošnje uspehe tržiškega go-velik va' izP°stavil predvsem V0za° Povečanje proizvodnje in iz-»P0r' §°voril pa je tudi o težavah. *al0pSt stroškov, obresti, večanje ^ih pomanJkanje trajnih obratom sredstev zaskrbljuje. V razorih S° p,anski dokumenti, iz ka-razvidno, da je vse tržiško eno delo na razpotju. Imamo zastarelo industrijo in izjemno slabo izobrazbeno strukturo zaposlenih. Če hočemo ustvariti večji dohodek, moramo tehnološko napredovati, uvajati zahtevnejše programe in bolj strokovno delati,« je dejal Ivan Kapel. Za njim je povzel besedo direktor Tria Bruno Godnov, ki je še posebej pozdravil nekdanje delavce Tria. »Nova poslovna hala je eden od rezultatov dobrega dela. Od 600 kvadratnih metrov je 200 metrov namenjenih za skladiščenje materialov, 120 metrov pa za vzdrževalno službo, ki bo zdaj lahko delala bolje. S preselitvijo dosedanjih skladiščnih prostorov smo dali proizvodnji možnost, da uporabi površine za svoj razvoj, tehnološki pripravi dela pa, da se reši utesnitve.« Kot je povedal Bruno Godnov, je stavba stala 46 milijonov dinarjev in je zgrajena z denarjem Tria. »Gradili smo hitro. S pripravljalnimi deli smo začeli aprila. V pol leta smo prišli od projekta do otvoritve. S tem nas inflacija ni bistveno za-z dela, tudi prekoračitve stroškov ni bilo. Gradili smo tako, da bo mogoča kasnejša dograditev s podkletit-vijo. Gradiš in SGP Tržič sta bila izredno solidna graditelja.« V Triu že nekaj let niso dosegli tako blestečih poslovnih uspehov kot letos. Proizvodnjo so povečali skoraj za petnajst odstotkov z istimi proizvodnimi zmogljivostmi. Veliko časa, truda in strokovnega znanja so namenili nagrajevanju. Po dobrih dveh letih so sprejeli sistem nagrajevanja, ki je že pokazal ugodne rezultate. Delavci vedno bolje izpolnjujejo planske naloge, še neizkoriščene možnosti pa so v organizaciji in boljši kakovosti dela. Zato bodo še lahko proslavljali zmage. Na proslavi so podelili posebno priznanje Nadi Salberger za trideset let dela v Triu, Antona Bahuna in Staneta Vodopivca pa so nagradili ob odhodu v pokoj. H. Jelovčan blemi. Na to ugotovitev kažejo visoka inflacija, poslabšan življenjski standard, zmanjšano investiranje, visoke obrestne mere ... 83000 PREBIVALCEV Prebivalstvo naj bi naraščalo počasneje, kot v preteklih petnajstih letih. Še vedno pa s povprečno 1,1-od-stotno letno stopnjo rasti. Tako naj bi bilo leta 2000 v občini 83600 prebivalcev ali približno 15000 več kot letos. Osnovna značilnost prebivalstva v tem obdobju bo njegovo staranje. Število aktivnega prebivalstva pa se bo vsako leto povečevalo za približno 1 odstotek. To pa je po opredelitvah razvoja tudi zgornja meja povečanja zaposlovanja. V združenem delu naj bi se vsako leto zaposlilo za polovico odstotka več delavcev, v samostojnem osebnem delu pa za 5 odstotkov več. Število aktivnih kmetov naj bi se zmanjšalo od sedanjih 1930 na 1500 leta 2000. Vsako leto naj bi zaradi neusklajenosti med izobrazbo in »povpraševanjem« organizacij združenega dela iskalo zaposlitev okrog 600 oseb. Organizacije združenega dela s tem viškom računajo. Predvsem pa načrtujejo, da se bo število zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo v tem obdobju povečalo za 16 odstotkov. To je celo več kot predvidevajo v Sloveniji. Gospodarstvo torej izpostavlja še posebej povečanje (vlaganje) razvoj no-raziskovalnih delavcev. LE Z IZVOZOM Materialne možnosti kažejo, da bi v prihodnjem obdobju lahko dosegli nekaj več kot 3-odstotno povprečno letno realno rast dohodka. Pogoj za takšno rast pa je stalno povečevanje izvoza in doseganje precejšnjega presežka nad uvozom. S tem pa bo lahko razvoj temeljil predvsem na znanju. Torej ne na pretiranem zaposlovanju, marveč na kakovosti oziroma preusmerjanju k razvojno intenzivnim panogam. Začrtana smer razvoja je zato takšna, kot so jo že uresničile razvite države sveta. Znanje bo merilo uspeha v občini v tekstilni in elektronski industriji. To načrtujejo tudi v organizacijah združenega dela. ZNANJE POMEMBNO TUDI V KMETIJSTVU , V kmetijstvu v občini je za dolgoročno obdobje predvidena 2—3-od- stotna letna rast proizvodnje. To zagotavljajo ugodne naravne možnosti, saj je v občini 80 odstotkov obdelovalnih površin v ravnini, 60 odstotkov kmetijskih površin pa je v prvem kakovostnem razredu. Vendar pa bosta tudi v kmetijstvu v tem obdobju pomembna znanje in tehnologija. Predvideno je namreč zmanjšanje števila kmečkega prebivalstva. TRGOVINA, GRADBENIŠTVO... Čeprav je trgovina že zdaj sorazmerno slabo razvita, ne predvideva hitrega razvoja. Za nekaj časa je namreč y težkem ekonomskem položaju. Da pa bi ohranili vsaj- sedanjo raven razvitosti, bi morali v občini do leta 2000 zgraditi okrog 7000 kvadratnih metrov trgovskih površin. Drugače je v gradbeništvu. Načrtovalci ocenjuje, da je najhujša kriza že minila in da bi zato lahko dosegli precejšen vzpon. Zavedajo pa se, da bo to izvedljivo le v boljšim delom doma in v tujini. S tem v zvezi velja omeniti cilj v stanovanjskem gospodarstvu. Vsako leto bi morali zgraditi 400 stanovanj, da bi jih imeli leta 2000 v občini toliko, kot bo takrat družin. Prostorsko bi bilo takšno gradnjo moč zagotoviti. Bistveno težje pa bo zbrati denar zanjo. Na komunalnem področju pa je osnovna opredelitev varstvo okolja. Le-to je bilo z dosedanje hitro urbanizacijo zanemarjeno. Zato naj bi tudi v prihodnje stremeli za boljše vzdrževanje in obnavljanje obstoječih infrastrukturnih objektov. Dokaj zadržani pa so načrtovalci glede razvoja družbenih dejavnosti v občini do leta 2000. Menijo, da na tem področju ni moč pričakovati bistvenega napredka, saj bo precejšen del denarja porabljen že za ohranjanje sedanjega stanja. Zaradi povečanja števila prebivalstva pa bo treba vse sile usmeriti k izboljšanju materialnega položaja vseh delavcev, še posebej pa v tistih dejavnostih, kjer se je materialni položaj zaposlenih v zadnjih petih letih precej poslabšal. Za prostorski del dolgoročnega pla na velja enaka ugotovitev kot za celotni osnutek. Konkretno bo opredeljen v srednjeročnih planih. Dolgoročno pa je ta dokument usklajen z opredeljenimi cilji drugih načrtovalcev. A. Žalar Žirovski vrh — V soboto in v nedeljo so vaščani Žirovskega vrha nad Gorenjo vasjo kopali jame in postavljali drogove za telefonsko omrežje. Vas ima trinajst hišnih številk, telefon pa bodo napeljali do desetih. Zato morajo postaviti 170 drogov. Vsak naročnik'mora prispevati 150.000 dinarjev, pet drogov in opraviti petdeset delovnih ur. Vaščani pravijo, da bodo prav gotovo delali vsak po 100 ur, pa tudi drogov so nekateri prispevali veliko več. Največ jih je dal Jože Kavčič-Jermanca in to kar 61. Domačinom je pri delu pomagalo tudi nekaj ljudi iz Gorenje vasi. Telefon naj bi jim priključili prihodnjo jesen. Foto: L. B. ^r°dni her°J Vinko ^dnjk:Viktor-Železnik je 1 a Užičani in Ariljci ostal if^nak med Saki ne bil iz Praš pri Mavčičah, Kokolčeve sin. Mladost ie bila temu Dri- lu,fi---------J-' ' ...... ' ^'t^s*k te*6*' Za vsako delo, ubogati, biti poko rat J~ ^me ozmerjati. V njem se je dvigoval v9si J" uP°ren duh- Mend a ni bilo prete-^1 a M a' ^er bi ne bil zraven tudi Kokolčev. %>^Df>tnca ni imela denarja za uk. Malo se je i •stri Je zidaril. V srbskih zapisih piše, da je ?sWj&' stricu Je gonil živino na semnje, pri-Skar i^idaril- V srbskih zapisih piše, da je *r n;; Morda je tudi pleskal, vendar izučen ■g h > kar se mu je ponudilo. Ko so V tj v 'Skofjeločane, je Vinko Zevnik delal ^ta *aJel■ Vsi jugoslovanski vojaški bazi. Tam QvUv' 'n kmam Je bil v ariljskem okraju. Po 0 A*\^ arilJske partizanske čete ter po y^t^.r0£ji ,cijah sežiganja občinskih arhivov in Jv a'U„1 0r°žnikov v Brekovu in v Arilju je '3bs*S5*te čete ?iWShJiniUčeta' ki Je steIu Preko sto borcev, »fP/UlC^i n ^e bllu skoraj polovica Slovencev, je ^IH^^ni. v.e-mbra 1941 bila tožke boje s četniki Kos boj sjeriču, Subjelu, Druškovcih in i»vA'.kJer so bile zbrane močne enote če- '4Nw^iha.^?vića: ljjjanih- J«' bila odločilna bitka. Bila }<■ tu 2a partizanske enote v Srbiji. Položa Na tem mestu je v Prašah stala lesena Kokol-čeva bajta, kjer je Vinko Zevnik živel s svojo materjo Maneo. — Foto: D. Dolenc je so zavzemali zdaj četniki /.daj partizani. Odločilni boj pa je bil 18. in 19. novembra 1941, v njem so sodelovali borci Prve ariljske, Druge Požeške in Moravičke partizanske čete. Bojevali so se tudi ponoči. Četniki so se borili volčje, ker so spoznali, da gre za obstoj. Dež je padal, ponekod na položajih je bilo blata do kolen. Četniki so imeli prednost, ker so poznali teren. Priplazili so se v neposredno bližino partizanskih položajev in se s strašnim vpitjem vrgli v juriš. To je bila borba na življenje in smrt. Nadaljevala se je še ves naslednji dan. Ariljci, ki so bili na vzhodni strani Pranjanov,so se morali od desetih dopoldne do treh popoldne trikrat umakniti. Četniki so jih potisnili nazaj tudi po dva kilometra. Potem S6 l<' obrnilo. Ariljci in slovenska partizanska četa Ivana Cankarja, katere komandant je bil Albin 1'ibcMtiik /. Jesenic, je še enkrat zbrala vse svoje moči in z jurišem udarila s tako silo, da so bili četniki povsem iznenađeni. Nekaj minut so se vrteli v krogu, ne vedoč, kaj naj delajo, potem so se spustili v beg, Ariljci pa so zavzeli svoje stare položaje. Od tu jih četniki niso mogli spraviti. Isti dan so bili četniki Draže Mihajlovića do konca razbiti in so se umaknili proti Braji-čem. V tej borbi v Pranjanih se je, pripovedujejo še danes Užičani in Ariljci, posebno odlikoval tudi Slovenec Vinko Zevnik-Viktor. Vendar pa bi bil ta zadnji večer zanj kmalu tudi usoden. Zevnikova navada je bila, da se je dostikrat ločil od čete in napadal sam. Potihem se je ponoči priplazil na četniške položaje in se vrnil v tabor z orožjem. Nič kolikokrat v četo prinesel orožje. Nihče ni vedel, kako se mu to posreči. Tudi ta večer v Pranjanih je Vinko izginil. Po bitki so se borci nastanili v nekem poslopju, Viktorja pa od nikoder. Predolgo je že bilo, da bi soborci verjeli, da je šel v eno svojih »kratkih« akcij. Ker ga po boju nihče ni videl, so bili prepričani, da je padel. Vinko je šel res v akcijo, vendar tokrat ni imel sreče. Padel je v četniško zasedo. Ko so mu odvzeli puško in samokres, jim je govoril, da je Slovenec, da so Slovenci in Srbi prijatelji, da se ne bojuje proti njim, da bi rad »sodeloval« z njimi. A ni nič pomagalo. Zvezali so ga in dva četnika sta ga odpeljala na streljanje. Zdaj je vedel, da ga čaka smrt. A je še vedno upal, pod srajco je namreč nosil še en samokres. Da bi mu četnika, preden ga ustrelita, razvezala roki, mu je šlo po glavi. Obljubljal jima je, da bo ostal s četniki, pa sta ga osvobodila. V trenutku je imel v rokah samokres in oba ubil. Mrtvima četnikoma je odvzel orožje, ju zvezal s pasovoma in odvlekel do partizanskih položajev. Tu se je s četnikoma in orožjem javil Ratku Jovanoviću, komandirju Prve ariljske partizanske čete. Kako veseli so ga bili soborci! Takrat si je nataknil na glavo tudi četniško »šubaro« in jo nosil nekaj dni. Viktor je imel posebno veselje s preblače-njem; ko je prišel do nove uniforme, je odvrgel staro in si oblekel novo. Tudi s soborci je zamenjaval oblačila. Nekoč jih je ta njegova »žilica« celo rešila. Med umikom se je Ariljska četa nekaj časa zadrževala tudi na položajih okoli Klisure, kjer je samostan. Tu je našel »kamilavko«, valjasto kapo pravoslavnih menihov in si jo posadil na glavo. Tak je šel tudi na stražarsko mesto. Megla je prekrila Klisuro, na 50 metrov ni bilo mogoče videti človeka. Medtem so šli četniki in Nemci v napad. Hoteli so presenetiti partizane. Megla jim je pomagala, da so prišli čisto blizu. Ko so zagledali pred seboj Viktorja s »kamilavko«, ki je v megli izgledala kot četniška kučma, niso napadli. Viktor pa je lahko pravočasno obvestil tovariše, da so se umaknili brez izgub. »Vinko Zevnik-Viktor je naš heroj«! pravijo Srbi. »Naš, kajti boril se je z nami, z nami pobijal četnike, tu je napravil svoja herojstva«. O Vinku Zevniku je šel glas po Srbiji. Kako se je 6. januarja 1942 boril s četniki v vasi Visoka pri Arilju. Veliko junaštva je pokazal tudi v bojih okoli Uvca, predvsem kot bombaš. Tam je bil tudi ranjen, potem se je zdravil v partizanski bolnici v Novi Varoši. Ko so sestavili Drugo proletarsko brigado, je Viktor z borci z ariljskega področja stopil v sestav druge čete prvega bataljona. Poleti 1942 so ga poslali v Slovenijo. Najprej je bil vodnik v četi, ki je spremljala slovenski Glavni štab, v začetku leta 1943 je prišel v zaščitno četo partijskega vodstva Gorenjske. Septembra 1943. leta je postal komandant bataljona v brigadi Janka Premrla-Vojka. Novembra 1943 je padel na Otaležu nad Idrijo, kjer je jurišal na nemške tanke. Vinko Zevnik-Viktor-Železnik je bil za narodnega heroja proglašen 20. decembra 1951. leta. Ariljci in Užičani ga ne bodo nikoli pozabili. Po njem se imenuje ulica v Arilju, v spominsko kostnico v parku herojev pa je v marmor vklesano tudi ime Viktorja Zevnika. D. Dolenc d©IMll»IEHGLAS 4. STRAN GOSPODARSTVO Je plan realen Družbeni proizvod naj bi se na Gorenjskem v prihodnjih letih povečeval za 3 odstotke letno, dohodek pa za malenkost manj ob povprečnem letnem porastu števila zaposlenih za 0,7 odstotka. Bomo te cilje lahko dosegli? Ali pa je planirana gospodarska rast bolj posledica izračuna, koliko več moramo v prihodnjih petih letih ustvariti, da bi izboljšali razmere v družbenih dejavnostih, gospodarski infrastrukturi, da bi osebni dohodki začeli ponovno naraščati in da bi tudi gospodarstvo lahko uresničilo planirane investicije v razvoj. V analizi razvojnih možnosti Gorenjske lahko preberemo, da sta se v letih od 1980 do 1984 tako ekonomičnost kot rentabilnost poslovanja poslabšali, odpisanost osnovnih sredstev pa se je povečala. Dohodek na zaposlenega se je sicer povečal, dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva pa je upadel. Osebni dohodki so realno padli za 14 odstotkov in se je povečala akumulacija, vendar pa se investicijska vlaganja zato niso ustrezno povečala, niti se ni povečala učinkovitost vlaganja. Delež izvoza v celotnem prihodku kot merilo uspešnosti gospodarstva v primerjavi s svetom je sicer poraste! z 8,5 na 12,5 odstotka, vendar sloni na sorazmerno majhnem številu delovnih organizacij. Zanimiva je tudi primerjava uspešnosti gorenjskega gospodarstva s slovenskim. V začetku srednjeročnega obdobja je imelo gorenjsko gospodarstvo prednost pred slovenskim, ki je v letih 1983 in 1984 ugasnila. Vidi se, da gorenjsko gospodarstvo stagnira, slovensko pa hitro napreduje. Kako torej zaostajanje obrniti v hitrejši razvoj? Ekonomisti, ki so izdelali analizo razvojnih možnosti, menijo, da je to mogoče, ker lahko računamonaviso-ko usposobljenost prebivalstva za delo, imamo relativno dobro razvito gospodarsko in družbeno infrastrukturo, visoko raven znanja in tehnološkega napredka v proizvodnji, dobro razvito kmetijstvo in ker pravkar poteka na Gorenjskem več velikih investicij, za katere se združuje denar iz vse Slovenije. Je gorenjski plan dober ali je le skupek želja? Odgovora ta hip ni mogoče dati, četudi bi imeli vse številke na mizi. Vsaj dotlej ne, dokler ne bodo znani pogoji gospodarjenja, ki jih prinaša nova devizna zakonodaja, zakon o planiranju in drugi predpisi, ki naj bi bili sprejeti do novega leta. Osnutek dogovora o skupnih gorenjskih nalogah do leta 1990 Več hrane, boljše ceste in več telefonov Do 15. novembra je v javni razpravi osnutek dogovora o skupnih temeljih planov gorenjskih občin za obdobje od 1986 do 1990, ki naj bi ga sprejeli do konca leta. Podpiše ga vseh pet občinskih izvršnih svetov, medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko, Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske, sis za PTT promet Gorenjske, Območna vodna skupnost, medobčinska zdravstvena skupnost, energetska skupnost za območje gorenjskih občin in skupnost za zaposlovanje. Osnutek dogovora je pripravila posebna planerska skupina pri medobčinski gospodarski zbornici, ki jo vodi Tone Jenko iz Škofje Loke. Osnova za planiranje razvoja družbene in gospodarske infrastrukture je gospodarski razvoj. Na osnovi občinskih planov so sestavljalci osnutka gorenjskega plana predvideli, da se bo družbeni proizvod povečeval 3 odstotke na leto. Dohodek naj bi bil vsako leto večji v povprečju za 2,8 odstotka ob 0,7 odstotka več zaposlenih in z 2,2 odstotka večjo produktivnostjo. Izvoz naj bi se povečeval za 8 odstotkov na leto, od tega konvertibilni za 10,5 odstotka. Uvoz naj bi bil večji za 6,5 odstotka na leto, konvertibilni pa za 8 odstotkov. Delež investicij naj bi porastel in naj bi znašal 15,5 odstotka družbenega proizvoda. Osebni dohodki naj bi se letno povečevali za 2,6 odstotka, družbene dejavnosti naj bi dobile vsako leto 3,1 odstotka več denarja, občinski proračuni pa 2,9 odstotka. Dohodek in družbeni proizvod se bosta lahko povečevala le s preusmeritvijo proizvodnje k zahtevnejšim in dražjim izdelkom in večjo pro-duktvnostjo, ker ne bo več možnosti za ekstenzivno zaposlovanje. Gorenjsko združeno delo lahko računa na 2.500 do 2.600 delavcev letno, vendar pa jih bo hkrati zaradi upokojitev in drugih pogojev odšlo med 1950 leta 1986 in 2700 leta 1990. Kmetijstvo in gozdarstvo Pridelovanje hrane naj bi se vsako leto povečevalo in leta 1990 naj bi gorenjsko kmetijstvo pridelalo 86 odstotkov potrebne hrane. Prevladovala bo proizvodnja mleka, mesa, jedilnega in semenskega krompirja. Za dosego tega cilja naj bi v vseh občinah združevali denar najmanj v višini 0,8 odstotka bruto osebnih dohodkov. Poenotili bodo politiko do kmetijstva in ukrepe za pospeševanje kmetijske proizvodnje v višinskem svetu. Posebej bodo pripravili skupen program razvoja kmečkega turizma in ponovno preverili razvojne programe živilsko-predelovalne industrije. Sestavljalci plana menijo, da samo upravne interesne skupnosti za preskrbo ne potrebujemo, potrebno pa bo nadalje razvijati sodelovanje intervencijskih skladov. Skupaj z ŽVZG Kranj naj bi vse gorenjske občine zgradile skupni ve-terinarsko-higienski obrat na Kokri-ci in skladišče za trimesečno zalogo zdravil Podprle bodo zgraditev centralne hladilnice na Trati, posodobitev klavno-predelovalnih obratov v Škofji Loki, v Kranju in na Jesenicah, združevanje predelave mleka v Kranju in peko osnovnih vrst kruha v leski, kranjski in škofjeloški pekarni. Najpomembnejša naloga na področju gozdarstva je razen načrtnega gospodarjenja z gozdovi in izgradnje 27 km gozdnih cest na leto doseči skladnejše razmerje med posekom lesa in njegovo porabo v gorenjski le-sno-predelovalni industriji. Večino lesa naj bi gorenjski gozdarji prodali lesni industriji, ta pa bi jim zagotovila devize, tako da jim lesa ne bo treba izvažati. Industrija Podprli bodo večje investicije, med njimi dokončanje elek tro jeklar ne na Jesenicah, posodobitev proizvodnje telekomunikacijskih naprav na osnovi digitalne tehnike v Iskri, povečanje proizvodnje merilne in regulacijske opreme hidravličnih komponent, sredstev za avtomatizacijo v in-dustiji in prometu v žirovskem Kla-divarju, razvoj in uvedbo novih avto-plaščev, transportnih trakov z jekleno kombinacijo v kranjski Savi in vse druge naložbe, ki bodo upoštevale merila preusmeritve. Na področju gradbeništva se bodo gorenjske občine dogovorile za načrtno izkoriščanje peskokopov in drugih naravnih gradbenih materialov, na področju rudarstva pa o zaščiti rudnih bogastev pred urbanizacijo. Hkrati pa bodo podprle ukrepe za varstvo okolja in gradnjo potrebne družbene in komunalne, prometne in oskrbne infrastrukture za potrebe Rudnika urana Žirovski vrh. Čeprav sta razvoja drobnega gospodarstva in turizma skupaj s trgovino opredeljena kot prednostni nalogi, planerji v skupen plan niso zapisali nobenih konkretnih naložb oziroma zadolžitev. To kaže na pomanjkanje razvojnih programov zlasti v turizmu, hkrati pa tudi, da se gospodarstvo oziroma Gorenjska v celoti še vse premalo zaveda prednosti dobro razvite turistične ponudbe. Sedaj bi že morali točno vedeti, kaj naj bi zgradili in izboljšali v prihodnjih petih letih, ne pa, da se šele planira izdelava razvojnih programov in splošno deklarativno podpiranje turistične ponudbe oziroma drobnega gospodarstva. Gospodarska infrastruktura Tu je seznam naložb, ki naj bi podprle vse podpisnice, veliko daljši. Železniško gospodarstvo Ljubljana predvideva gradnjo drugega tira železnice med Podnartom in Bledom ter posodobitev železniških postaj v Škofji Loki, Kranju in na Jesenicah. Prva bo na vrsti jeseniška železniška . postaja. Občine pa bodo opredelile rezervat za izgradnjo hitre železnice in proučile ekonomsko upravičenost ponovne usposobitve železniških prog Jesenice—Rateče in Kranj—Tržič. V cestnem gospodarstvu ima prednost izgradnja ustrezne infrastrukture ob novi avtocesti in karavanškem predoru. Največja naložba pa je v tem obdobju izgradnja karavanškega predora ter avtoceste na odseku Hrušica—Žirovnica. Posodobili naj bi tudi ceste Kranjska gora—Dovje, Kranj—Črnivec in Podkoren —Korensko sedlo. Med regionalnimi cestami naj bi imele prednost posodobitev ceste Trebija—Žiri, dokončanje uranske ceste, izgradnja blejske obvoznice in ceste Britof—Hotemaže. V okviru medregionalnih povezav ima prednost cesta Sovodenj—Kladje—Cerkno. Če pa bo denar, naj bi posodobili tudi cesto Petrovo brdo—Sorica— Vresje—Bohinj. Za zadrževanje cest naj bi v vseh občinah združevali denar v višini najmanj 1 odstotek bruto osebnih dohodkov. Velika vlaganja so predvidena tudi v telefonijo. Zanje naj bi združili 1,6 milijarde dinarjev, računajo pa tudi na prispevke naročnikov in drugih uporabnikov. Zgrajena naj bi bila GATC Kranj in VATC Radovljica ter Škofje Loka. Del denarja naj bi prispevali tudi za izgradnjo prenosnih sistemov Ljubljana—Kranj—Avstrija, Kranj—Ljubljana, Kranj—Radovljica—Jesenice, Kranj—Škofja Loka in Tržič ter medkrajevnih povezav. V vseh občinah naj bi vsaj 10 odstotkov sredstev za SLO in DS, zbranih na ravni občine, investirah v razvoj telefonije. S temi naložbami naj bi dosegli, da bi ob koncu leta 1990 imeli na Gorenjskem skoraj 40.000 telefonskih naročnikov ali 20 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev. Energetika, vodno in komunalno gospodarstvo V naslednjih letih računajo, da se bo na Gorenjskem poraba vseh vrst energije še povečevala. Električne naj bi porabili vsako leto 2,9 odstotka več, energije iz trdih goriv za 3,6 odstotka več, poraba naftnih derivatov naj bi se povečevala za 2,5 odstotka na leto, zemeljskega plina za 3 odstotke in toplotne energije za 2,8 odstotka. Elektrogospodarstvo bo nadaljevalo gradnjo distribucijske mreže, tako bodo začeli na novo graditi ali pa bodo nadaljevali gradnjo 400-KV daljnovoda Kranj—Beričevo, 110-KV daljnovoda Kranj—Jesenice, daljnovoda Kranj—Tržič, RTP 110/20KV Jesenice, Primskovo in Tržič, RTP 400/110-KV Jesenice ter RTP v Škofji Loki in v Radovljici. S sofinanciranjem iz sredstev za ljudsko obrambo in ugodnejšimi kreditnimi pogoji bodo spodbujali gradnjo malih hidroelektrarn ter obnovili hidroelektrarno Lomščica. Vodno gospodarstvo predvideva naslednja večja dela: regulacijo Sore v Zireh, Tržiške Bistrice, hudournika Koprivnik, Zabnice in Dupeljščice. Zgradili naj bi tudi zadrževalnik Vi-ševnico. Predvidena je izgradnja čistilnih naprav v Radovljici, Kranju, na Jesenicah in v Tržiču, za kar bodo občine zagotovile vsaj tretjino denarja. Ponovno naj bi skupaj z Ljubljano in drugimi, ki jih to zanima, usposobili sežigalnico odpadkov v Stražišču pri Kranju, za shranjevanje nevarnih odpadkov pa naj bi se dogovorili na republiški ravni. Družbene dejavnosti Posebej velja opozoriti na zdravstvo. Delež družbenega proizvoda, ki ga na Gorenjskem namenjamo za zdravstvo, je zdrsnil nizko pod republiško raven in znaša le še 3,5 odstotka. Do leta 1990 naj bi za zdravstvo vsako leto namenili več denarja, tako da bi njegov delež v delitvi družbenega proizvoda leta 1990 znašal 4,15 odstotka. Posebej pa naj bi reševali problem zastarelosti zdravstvene opreme. Zanjo naj bi združili 690 milijonov dinarjev. Več denarja kot doslej naj bi namenili tudi za skupne raziskovalne naloge, pomembne za več občin. V ta namen naj bi občine združevale denar iz dohodka združenega dela najmanj v višini 0,05 odstotka bruto osebnih dohodkov. Nova je tudi naloga na področju informiranja. Povezali naj bi lokalne radijske postaje in tako ustvarili pogoje za delovanje regijskega radia in tem primerno preuredili oddajnik na Krvavcu. Varstvo okolja Na Gorenjskem naj bi skupno reševali problem nevarnih odpadkov in skupno financirali naloge v zvezi s sanacijo ekoloških problemov. Vse občine pa naj bi sprejele dolžnost, da bodo sprejele sanacijske programe za vsa žarišča onesnaževanja zraka, za vse vodotoke in druge vire onesnaževanja. Zaradi varovanja okolja in ohranjanja najpomembnejših razvojnih možnosti turizma na Gorenjskem bodo vse občine in drugi podpisniki dogovora proti večjim energetsko-vodnogospodarskim posegom na Bohinjskem jezeru, Radovni, Savi in v povit ju Save Dolinke v Zelencih. L. Bogataj Tekstilindus Kranj Plin zagotovljen do konca leta Inž. Andrej Krč, vodja vzdrževalno-energetske službe: »Na' še nadomestno gorivo je mazut, ki ga imamo na zalogi za 1 ? do 20 obratovalnih dni. Tudi če bi nastale težave pri presk*"* bi s plinom in mazutom, ne razmišljamo o ponovnem vra* čanju na premogov prah. Prizadevamo si, da bi se čimpre' znebili ,požrešnih' strojev.« Kranj — Ob precejšnjem pomanjkanju različnih goriv, ob seda nji vsesplošni energetski stiski,smo se oglasili v Tekstilindusu v.vL. nju. Ko so lani prešli s premoga na plin, so se,žal, morali sprijazniti di s tem, da še nekaj časa ne bodo uvrščeni med tiste porabnike PUIV ki imajo zagotovljeno nemoteno preskrbo čez vse leto. Kako kaže s P nom do konca leta, smo povprašali vodjo vzdrževalno-energetske si be inž. Andreja Krča. »V naši pogodbi glede preskrbe s plinom sta opredeljeni dve ob- dobji. Od 1. maja do 30. septembra je neprekinljiva dobava in za^Vi vijena 100-odstotna preskrba. Od 1. oktobra naprej pa je v P°# iz opredeljena prekinljiva dobava. To pa pomeni, da nas v tem oasu Petrola, DO Zemeljski plin po predhodnem obvestilu lahkb °PoZ°r-L' da moramo preiti na nadomestno gorivo. Sedaj pa imamo zagotovi* da do konca leta plina ne bi smelo primanjkovati.« »Kako pa ste bili letos preskrbljeni s plinom?« -p »V začetku leta, januarja in februarja, smo ostali brez plina . smo se morali preusmeriti na mazut. Zaradi mraza pa je bila takrat di preskrba z mazutom motena in smo živeli tako rekoč iz rok v u teza' plina Kako bo v začetku prihodnjega leta, še ne vemo. Napovedane so ve zaradi premajhnih transportnih zmogljivosti sovjetskega Pj^Jj prek Avstrije, od koder ga dobivajo tudi Italijani. Ti so bili pri g™0™ menda sovlagatelji, zdaj pa napovedujejo, da bodo svoje potrebe pov čali. Če bo res tako, bodo pri nas preskrbljeni s plinom le prvi podP1 \ niki sporazuma iz let 1973 in 1974. V Kranju pa sta to le Sava in Isk^ij »Vaše nadomestno gorivo je mazut. Se lahko zgodi, da bi mor*1 ponovno preiti na premog?« J »Da bi ponovno prešli na premogov prah, je izključeno. Moralo priti do vsesplošne katastrofe, da bi se spet odločili za tak način- m zalogi imamo 900 ton mazuta, kar zadošča za 15 do 20 delovnih dni. ^ pa bi bila dobava plina prekinjena dlje časa, upamo, da bi nas v Pe^ lu spet tako zavzeto in redno oskrbovali z mazutom, kot letos v zace. ku leta. Pričakujemo, da bomo v zadnjem četrtletju leta 1988 tudl/jij vključeni med redne in nemotene porabnike plina. Takrat naj W *> namreč priključeni tudi mi na alžirski plin. Moram pa poudariti, o imamo vseeno precej težav zaradi pomanjkanja premoga, od katereg smo odvisni v našem drugem obratu. Čeprav redno izpolnjujemo 0 veznosti in sovlagamo v bosanske rudnike, od njih ne dobiva"1 ustreznega premoga.« t ? »Nedvomno imate v Tekstilindusu tudi program varčevanj* energijo nasploh?« . »Imamo. Pri tem pa se spopadamo predvsem z zastarelo tehno gijo. 30 in več let stari stroji so zelo požrešni. Z mednarodnim PoSrL lom bomo nekatere zamenjali in ponekod prihranili kar 60 odstotK vložene energije za vročo vodo. V prihodnjem srednjeročnem obdo« pa bo to vsekakor glavna naloga. Najprej moramo ugotoviti, pri ka.g, rih starejših strojih bomo lahko uresničili program vračanja energU Vse druge pa bomo postopoma izključili.« A. Žalar Mlada ustvarjalnost Štiri inovacije pri 21 letih Emil Gašperin z Jesenic pri svojem delu razmišlja — P1*' njegov elektronski števec Blejska Dobrava — V temeljni organizaciji Iskra, Tovarna telefonskih enot Blejska Dobava — Telematika Kranj, je kot razvijalec tri leta zaposlen tudi Emil Gašperin z Jesenic. 21 let star, s komaj tremi leti delovne prakse se je izkazal kot zelo uspešen inovator. Ob nedavnem dnevu inovatorjev so med drugimi inovacijami in tehničnimi izboljšavami na Jesenicah razstavili tudi elektronski števec, ki ga je pomembno izboljšal. Gašperin je končal Iskrino srednjo šolo v Kranju in se zaposlil na Blejski Dobravi. Na delovnem mestu se je srečal z dokaj zastarelo opremo, s starimi navijalnimi stroji in začel je razmišljati, kako bi števcu podaljšal življenjsko dobo in ga prilagodil vsem zahtevam. Uspelo mu je, tako da se je elektronski števec s čipom pridružil ostalim trem njegovim inovacijam. »Predvsem si prizadevat"0' čimveč uvožene opreme %*„M< domačo,* pravi Emil Gašp*L i, tem so izboljšave posamei" 0, jev in opreme. Sam pač raž\!{ m in če pridem do rešitve in JF\ sem vesel. V temeljni orČ*J.on L- Vlr ^alkanske plese. Vrhunec večera je bil brez dvoma b^a za orkester, ki je pod vodstvom dirigenta Antona Goved- s s s!^/a' Šišakove Koncertne variacije ter Ples rožnih deklet in ' Sat>ljami A. Hačaturijana. Dolenc JJ^ftn^f' mlii^'S'foP^o v kranjski glasbeni šoli. Vrhunec večera pa je bil hc~ b .arski orkester in Hačutrijanov Ples s sabljami. — Fo h ar to: Ex tempore Jošt 85 V organizaciji ZKO Kranj, pod pokroviteljstvom delovne organizacije Sava Kranj in s sodelovanjem gostišča na Joštu je septembra potekal ex tempore Jošt 85 — Razstava bo v večjem obsegu iz razstavnih prostorov Save prenesena v Iskro Ob pričujoči razstavi likovnih del v razstavnem prostoru tovarne Sava v Kranju, ki so nastala na ex tempo-ru Jošt 85 moramo najprej povedati, da je to le izbor slik in risb, nastalih na Joštu 20. in 21. septembra. Sodelovalo je deset slikark in slikarjev, ki svoja dela tudi razstavljajo, to so: Anton Gaber, Branko Škofic, Igor Pokoren, Bojan Frantar, Zdravko Purgar, Izidor Vrhovnik, Vida Štem-berger, Alenka Bizovičar Damjan Štirn in Tomaž Šebrek. Čeprav ex tempore časovno omejuje ustvarjalno delo slikarjev, je v dveh dnevih vseeno nastalo kar precej del, ki so motivno usmerjena z ozkim pogledom na stavbe in drevesa na samem Joštu ali pa so široko razprti v pokrajinske razsežnosti, kakršne ponuja pogled z vrha. Ob podobnih razstavah smo že večkrat govorili o likovnem amaterizmu, ki spada med zanimiv družbeni pojav v Sloveniji. Od sedemdesetih let se je vedno več ljudi iz še neugotovljivih vzrokov začelo ukvarjati s slikarstvom ob svojem rednem in ob poklicnem delu. Rastoče število ljubiteljskih likovnikov je narastlo v pravo ljudsko gibanje, saj jih je bilo po podatkih izpred treh let že več kot 900 organiziranih v okoli tridesetih likovnih skupinah ali društvih pri Zvezi kulturnih organizacij ali v delovnih organizacijah. Kot da je nakopičena ustvarjalna energija ljudstva našla v likovnem izražanju eno od primernih oblik sproščanja in uresničevanja ustvarjalnosti. Kljub temu da ne vemo vzroka za ta pojav, smo lahko zadovoljni, da si je ljudska ustvarjalna sila našla tako globoko humano obliko opredmetenja. K vsemu je treba dodati še naravno potrebo, da slikar amater postavi svoj izdelek na ogled in drugim v presojo. Vsakdo si želi, da bi v delu, v katerem je sam užival, mogli tudi drugi najti zadovoljstvo in užitek. To potrjuje globoke človeške in družbene korenine likovnega izražanja, ali še drugače, globoko potrebo posameznika, da bi se potrdil v soljudeh. Tako se tudi ta razstava sklada s povedanim. Marsikatero delo vsebuje strah pred pomanjkanjem časa, ki je tako značilen za Opera Don Pasquale v begunjski bolnici Mogočna begunjska graščina je v sredo, 16. oktobra, sprejela imenitne goste. Priznani operni pevci Sonja Hočevarjeva, Ladko Korošec, Marcel Ostaševski, Raj ko Koritnik in Anton Prus so ob spremljavi pianista Leona Engelmana uprizorili opero DON PASQUALE, skladatelja Gaetana Donizettija. Resnično lepa dvorana s starinskim pohištvom je predstavljala navadno primerno in izvirno sceno. Nekdo izmed pevcev se je pred predstavo na vprašanje, kako je zadovoljen z dvorano, hudomušno posmejal: »Bolje kot v Ljubljani«. Nastopajoči so s svojo domišljeno igro in pevsko izrazno močjo na mah osvojili številne gledalce, ki so ž rastočim zanimanjem sledili dogajanju na odru in izvajalce večkrat nagradili z dolgotrajnim aplavzom. Iz skrbno uigranega ansambla je izstopal Ladko Korošec tako s svojimi glasovnimi kvalitetami kot s svojim nenavadnim smislom za humor in komično. Prepričani smo, da pri nas še dolgo ne bo pevca, ki bi tako suvereno odigral in odpel vlogo don Pas-quala. Prijetno je bilo-tudi po predstavi. V sproščenem pogovoru so gostje obujali spomine in anekdote iz svojega bogatega opernega življenja. Vse nas je prevevala želja, da bi se na ta ali podoben način še srečali. Organizacija opernega večera sodi v prizadevanje Psihiatrične bolnice Begunje, da bi prispevala h kulturnemu utripu svojega kraja. To je bil letos že četrti koncert pri nas. Izredno akustična dvorana je kot nalašč za razne pevske nastope in nastope instrumentalnih skupin. Takšni dogodki pa imajo še globlji pomen. S tem, ko bolnišnica odpira svoja vra ta krajanom in okoličanom, si obenem prizadeva spreminjati tudi mi selnost, ki v preteklosti psihiatriji pogosto ni bila naklonjena. Franci Debeljak način dela pri ex temporu. Tudi piscu o razstavi prostor in čas ne dopuščata globlje analize posameznikovega dela, zato je pogled na razstavo naravnan nekoliko posplošeno: vsi udeleženci ex tempora na Joštu ustvarjajo znotraj širše pojmovane-ga realizma, razen morda redke izjeme (Bojan Frantar). Eni se posvečajo bolj risbi (Pokorn Saber, Stirn) ali nasploh risarskemu pojmovanju obdelave motiva (Gaber, Hralenka, Bi-zovič, Purgar) drugi so bolj slikarsko naravnani in se izpovedujejo v kolo-rizmu (Škofic, Vrhovnik, predvsem pa Vida Štemberger). Razstava kot celota je le izsek iz delovanja kranjskega ljbiteljskega likovnega ustvarjanja in kot taka je dosegla svoj namen. A. Pavlovec Srečanje s pisateljem Ingoličem Tržič — Tržiška knjižnica prireja ob mesecu knjige zanimivo prireditev. Danes, 29. oktobra 1985, ob 17. uri bo v pionirskem oddelku knjižnice srečanje s slovenskinm pisateljem Antonom Ingoličem. Prireditelji vabijo vse, ki bi ga radi pobliže spoznali in se z njim pogovorili. (S) Nagrada Jožetu Volariču V okviru prireditev, ki so jih organizirali na 18. jugoslovanskem srečanju Bratstvo in enotnost v Kraljevu, je tudi razstava del likovnih umetnikov Jugoslavije, na kateri so sodelovali nekateri slovenski slikarji in kiparji. Jože Vo-larič je za razstavljeno kiparsko delo Kmečki upor prejel »nagrado Sveta zveze sindikatov Jugoslavije« in odkupno nagrado sveta sindikatov občine Kraljevo. Jože Volarič in Pero Mandić v Mestni hiši v Kranju Groteska in poezija Jože Volarič, ki se skupaj s slikarjem Perom Mandičem predstavlja v galeriji Mestne hiše v Kranju, si je za gradivo, iz katerega nastajajo njegove plastike, izbral železo oziroma jeklo, ki ga vari in oblikuje v najrazličnejše figuralne skupine. V resnici je Jože Volarič bolj naklonjen skupinski kot individualni plastiki. Celo številne, na videz samostojne človeške in živalske figure so na svoj način povezane med seboj in jih je mogoče sestaviti v različne prizore. Volaričevo kiparstvo je izšlo iz naivnih likovnih predstav o svetu in njegovih pojavih. Sprejelo je motivni svet, ki so ga upodabljali naivci, predvsem kmečko okolje z vso pestrostjo. S postopnim uveljavljanjem realističnih elementov v Vola-ričevem delu, se je širil krog tem, s katerimi se v prejšnjem obdobju navadno nismo srečevali, povečalo se je na eni strani zanimanje za zgodovinsko dogajanje in na drugi strani za sodobno življenje, pa tudi, kot imamo priložnosti videti prav na naši razstavi, za pisan živalski svet. Vendar Jože Volarič še zdaleč ni želel tekmovati z neko oblikovno dognano realnostjo, bolj mu je ugajal odmik v grotesknost ali v dobrodušen humor, s katerim je obogatil likovni in vsebinski izraz svojih upo-dobljencev. S tem je tudi premagal statičnost figur, ki je tako pogosto obvladovala naivno kiparstvo našega časa, in jih skušal čim bolj razgibati. V upodobljenih telesih so se pojavili napetost, življenje in predvsem želja po komuniciranju z obda-jajočim okoljem, kar kaže skupaj s premišljenim izborom tem tudi na močne socialne tendence v Volariče-vem delu. Te tendence so v simbolni obliki skrite tudi v galeriji predstavljenem svetu živalskih oblik. j Slikarstvo Pera Mandiča, slikarja iz Sanskega mostu v Bosni, je vpeto v dve razsežnosti: med realizem in naivo. Tako so na primer nekatera Plastike Dolenc Jožeta Volariča njegovih del prava dokumentarna podoba Bosne in življenja v njej, medtem ko so druge polne nežne in tople fantazije in poetičnega razpoloženja, ki ga v takem obsegu zasledimo le pri malokaterem slikarju naivne smeri. V obeh okvirih bo Pero Mandić ostal pomemben likovni upodabljalec: v risbi nemalokrat kot zanimiv in iskan dokumentarist, v sliki in grafiki, s katero se seznanjamo v Kranju, pa kot izviren ustvarjalec in pesnik svoje zemlje. Če natančneje proučujemo njegova dela lahko ugotovimo, da pomenijo Man-dičeve skice in- grafike nekakšen uvod v kasnejše slikarske stvaritve, ki nastajajo v oljii in v katerih se spletata pestrost bosanske vasi in slikarjeva sveža in polna Fantazija v uglašeno celoto, "ki se nam ne zdi prav nič tuja in odmaknjena, temveč topla in domač** Cene Avguštin •vi-*".: -i. t 3;it*e| b'pb onaj JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (225) »PERFEKTAN JUGOSLOVENSKI JEZIK« »Pretekli teden sem bila službeno v Trstu. Pri vhodu v mesto mi je nekdo vrgel v avto priloženo reklamo. Ko sem jo nekoliko kasneje podrobneje pogledala, sem bila presenečena: reklamno gradivo je bilo napisano v srbohrvaščini. Tudi v dveh trgovinah so me ogovarjali srbohrvaško. Najbolj pa me je začudilo, ko sem v reklamnem gradivu prebrala, da v tržaških trgovinah govorijo .perfekten jugoslovanski jezik'. Mislim, da bi bilo dobro prek jugoslovanskega konzulata v Trstu opozoriti podjetje Amar (in morda še katero), da v Jugoslaviji ni jugoslovanskega jezika, ampak da Jugoslovani, t. j. Slovenci, Srbi, Hrvatje, Črnogorci, Makedonci, Albanci, Madžari, Italijani, itd., govorijo razne jezike in ne enotnega jugoslovanskega jezika.« V priloženem prospektu res beremo: »Parliamo perfettamente la lingua jugoslava. — Govorimo perfektan jugoslovenski jezik.« Predlogu tov. A. M. iz Ljubljane se pridružujemo in pozivamo naš konzulat v Trstu, naj ustrezno posreduje, t. j. obvesti italijanska podjetja in pristojne organe, da je srbohrvaščina samo eden izmed jugoslovanskih jezikov (navsezadnje ima na določenih območjih Jugoslavije uradno veljavo tudi italijanščina). Ker pa omenjeni prospekt dovolijo deliti tudi na naši strani meje, kot nam sporoča J. D. 21. 9. 1985 s Fer-netičev, bi morali ukrepati tudi naši obmejni organi — vsebina citiranega besedila je namreč v nasprotju z jugoslovansko ustavno ureditvijo. Poleg tega je tudi srbohrvaški prevod tako slab (npr. »U očekujemo vašu posjetu, hvala«), da po našem mnenju lahko žali srbonivaško govoreče Jugoslovane. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. -VARSTVO PRED HRUPOM— (nadaljevanje in konec) Varstvo pred hrupom je pomembna oblika skrbi za zdravje, ki pa je pri nas šele na začetku poti. Ne zavedamo se še dovolj, kako pomembno je zavarovati sluh — če ga hočemo obdržati neprizadetega. Tega se ne zavedajo niti v tovarnah, še manj obrtniki in kmetje. Tudi pri običajnih domačih delih, kjer je hrup povečan, ne vidimo nobene zaščite. Posebej moram opozoriti obrtnike in kmete, ki so prepuščeni svoji (ne)uvidevnosti. Žaganje z motorno žago je nedvomno prvo dejanje, kjer bi delavec moral uporabiti ustrezne glušnike. Na jesen poslušamo neprestano cviljenje cirkulark, ki traja ure in ure. Tistim, ki so blizu ali celo delajo pri žagi, piska v ušesih še več dni po žaganju, nekateri nekaj dni tudi slabše slišijo. Žagar sam je navadno nedovzeten za opozorila: pač že preslabo sliši, da bi ga nauk sploh lahko dosegel. V večjih tovarnah se ukvarjajo z varstvom pri delu posebni strokovnjaki, ki so dolžni skrbeti tudi za varstvo proti hrupu. Vedo povedati, da je izredno težko prepričati ne le delavce, ampak tudi mojstre, da bi uporabljali zaščitna sredstva proti hrupu. Kaže, da še nismo dosegli, da bi se tega sploh zavedali. Neobčutljivi za pretečo nevarnost so tudi načrtovalci in vodstva tovarn in delavnic, ki gradijo objekte v bližini stanovanj oziroma ne zaščitijo hrupnih strojev in naprav. Kaj potlej more posameznik, ki ga povrh še označimo za preobčutljivega nevrotika, proti tako pomembni dejavnosti, ki poleg vsega daje krajanom celo sredstva za preživljanje? Vata v ušesih kaj slabo zaščiti pred hrupom. Posebne plastične vložke, ki se na toploti oblikujejo in prilezejo sluhovodu, je težko dobiti, ker so iz uvoza. Ker človek prevaja zvoke tudi prek kosti ob zunanjem ušesu, bo še najboljša zaščita s pomočjo posebnih naušnikov, podobnih slušalkam, ki se tesno prilegajo glavi in uhelj dejansko pokrivajo v celoti. Možna je tudi kombinacija ušesnega vložka ih navfpika, ki ga je možno kupiti v trgovini, kjer prodajajo zaščitna sredstva za varstvo pri delu. Cena je v primerjavi s koristjo malenkostna. Več posluha za zaščitna sredstva — skupaj z nasveti — bi morale imeti tudi kmetijske zadruge v svojih trgovinah, v katerih kupujejo največ kmetje. Nerazumljivo je, da prodajalci strojev, predvsem motornih žag, cirkulark, obdelovalnih strojev za kovino in les, hkrati ne ponudijo tudi zaščitnih sredstev. Tone Košir rAFRODIZIAK — DA ALI HE Pravijo, da ginseng poveča spolno slo in preprečuje staranje. Strokovnjaki ugotavljajo, da ni znanstvenih dokazov za to trditev. Ginseng ni afrodiziak, pravijo, je pa zanimivo razmišljati, zakaj mu ljudje že tako dolgo pripisujejo lastnost spolnega dražila. Prave razlage ni mogoče najti. Menda se je ljudem zdelo, da je ginseng (kot tudi mandragora) podoben človeškemu trupu z nogama ali celo s penisom. Ta zunanji videz, naj bi bil vzrok, da so ginsengu začeli pripisovati zdravilno moč. Res pa je, da ima ginseng veliko vitaminov. Ponekod na vzhodu trdijo, da so iz ginsenga osamili snovi, ki spodbudno vplivajo na srce in ožilje, vendar evropska medicina teh snovi ni mogla ugotoviti. DA ALI NE Ali krompir izvira iz Afrike? Odgovor: Ne. Doma je iz Čila. Prvič so ga prinesli v Evropo Španci med 1580. in 1585. letom. Najprej je bil okrasna rastlina. Gomolje so začeli uživati šele v 18. stoletju. RIMSKA ODMATA KOPEL Že leta 212 pr. n. št. so imeli rimski aristokrati v razkošnem Karakalovem kopališču na izbiro petindvajset različnih vrst kopeli. Ženske so najraje uporabljale najdražjo oljnato kopel v marmornati kadi, napolnjeni s prijetno toplo vodo, dragocenimi olji in dišavami. Take kopeli so dandanes modne tudi v Ameriki, verjetno zato, ker so se ženske prepričale, da pravo olje za kopeli, razpršeno v milijone drobnih oljnih kapljic v topli vodi, napravi suho kožo mehko in voljno. Naj vam zapišem recept za razkošno in izbrano oljno kopel, kakršne Rimljani niso poznali: 1 kozarec žitnega olja (Rimljani so uporabljali se-zamovo ali olivno olje) 1 žlico kakega tekočega čistilnega šampona 1/2 žličke rožnega olja ali kake druge prijetne dišave. Vlij olje, šampon in dišavo v steklenico. Pred vsako uporabo dodobra pretresi. Šampon razprši olje v milijone drobnih kapljic, ki se pri-lepljajo na sedem milijonov kožnih luknjic (por). Dve žlički te mašanice sta dovolj za kad tople vode. Kopel mehča suho kožo, vrh tega pa ne stane veliko. r PRAV JE, DA VEMO-, Čebula se bo opražila lepo zlato rumeno, če ji med pra-ženjem dvakrat ali trikrat prilijete nekaj kapljic vode. Slaščice bodo ostale dolgo sveže, če jih hranite v zaprti porcelanasti posodi. Za prežganje ni vedno nujna maščoba. Moka postane lepo svetlorjava, če jo previdno prepražite v popolnoma suhi kozici. Sveže madeže od sadja boste najlažje očistili s surovim mlekom. Blago namakajte v njem eno uro, nato pa .ga operite še v blagi raztopini detergenta. Pokvarjenih jajc ne odvrzi-te, so namreč odlično gnojilo. Premešajte jih z vodo in zalijte rože na vrtu. CESTA ZA JEZEROM Zadnje čase nas vedno znova presenečajo vesti v časopisih, v katerih poročajo o cesti za jezerom. Najdejo se ljudje, ki govore v prid Bohinjcem, veliko več pa je takih, ki so nas vse po vrsti ožigosali kot nespametne in nepreračunljive. Pa smo res tega krivi vsi mi? Marsikdo se sprašuje, kdo je krivec. Morda smo krivca že našli ali pa so ga našli novinarji in vsi tisti, ki o tem vedo največ. Zanimivo pa se mi zdi, da po tolikem času nekateri še vedno izgubljajo besede. Ali je mogoče to tako hud prekršek, če se spelje cesta po tako rekoč pusti in za obdelovanje neprimerni pokrajini? Veliko večji greh je uničevati polja na koncu Bohinjske Bele, kjer delajo priključek za asfaltno cesto. Že res, da priključek mora biti, toda razvaline se širijo nekam čudno daleč pod gozd. Končno pa pustimo probleme Bele njim, saj imamo Bohinjci svojih dovolj. Za piko na i pa še tole. Če je cesta za jezerom v tako spotiko turistom in jim kvari lepote bohinjskega kota, kako neki se počutijo ob pogledu na številne »zastavice« ob Savi in na kupe smeti v gozdovih. Cesta je del pokrajine, se staplja z njo, kaj pa prazne konzerve? Barbara Hribar, 8. a r. OŠ J. Mencingerja Boh. Bistrica S ČOLNOM — PO BREGU Borut ima počen čoln. Z njim sva se spuščala po hribu navzdol. Vozila sva se po travi. Marko naju je gledal, kako sva se zabavala. Spustil sem se sam. Skočil sem čez hribček. Vrglo me je iz čolna. V zraku sem se obrnil in priletel na vse štiri. Potem sva šla z Borutom skupaj. Borut se je ustrašil in skočil dol, jaz pa sem se peljal naprej. Nato se je Borut peljal še enkrat sam in se zavalil. Šel sem še jaz in sem se tudi zavalil. Pospravila sva čoln in odšla domov. Robert Hudolin, 3. r. COŠ Selca NAGRADNA UGANKA V muzej sta preurejeni hiši F. S. Finžgarja v Doslovčah in Franceta Prešerna v Vrbi. Tak je pravilen odgovor na prejšnjo nagradno uganko. Poslal ga je tudi Roman Poljak, 64248 Lesce, Na vrtači 3, ki je bil izžreban in bo prejel Aerove akva-relne barve. Na fotografiji je slavna angleška glasbena skupina, ki se zadnje čase deli na dve. Več ne bomo izdali, saj jo gotovo dobro poznate. Odgovorite, katera skupina je na sliki in kako se imenujeta skupini, v katerih ločeno igrajo in prepevajo njeni člani. Hočemo torej tri imena. Odgovore pošljite do 15. novembra na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. Izžrebanca čakajo Aerove barvice. NABIRANJE KOSTANJA V četrtek, po drugi šolski uri, smo šli nabirat kostanj v Žiganjo vas. Kostanj smo nato oddali lovcem za hranjenje gozdnih živali v zimskem času, ko si srne, jeleni in mufloni ne najdejo dovolj hrane. Šli smo po cesti do Žiganje vasi, kjer smo pri sošolkini hiši pobrali po tleh ves divji kostanj. Potem smo šli v gozd. V gozdu je bilo polno' pravega kostanja in želoda. Kostanja smo morali nabrati veliko, če smo hoteli, da bi zmagali. Kostanj in želod smo odnesli v šolo, kjer ga je hišnik stehtal. Stehtal je tudi tisti kostanj, ki smo ga nekateri prinesli nekaj dni pred tem. Vsi smo bili veseli, ker smo zmagali. Nabrali smo kar 226 kilogramov kostanja in želoda. Zaradi neposlušnosti se je v gozdu izgubilo osem učencev, vendar se je na koncu vse srečno izteklo. V šoli smo imeli kosilo, potem pa smo šli domov. Alenka Teran, 4. a r. OŠ Kokrškega odreda Križe Darja Bidovec: Modne novosti letošnje jeseni in zime Krila, obleke ^ Letos ženske rade poudarjamo svojo linijo, to pa lahko sežemo z ozkimi krili. Prav bi bilo, da bi jih malo podaljšale morda na kakšni strani vstavile kos pliseja, lahko jih zaP hjamo ob strani z gumbi, lahko so spredaj in zadaj mal kostno razprta, da bo hoja udobnejša. TA MESEC NA VRTU Proti koncu oktobra moramo pred zimo zavarovati vrtnice, ki smo jih na novo nasadili, pa tudi stare nasade. Nizke vrtnice je najbolje posuti s kompostnico, ne s prstjo z grede. Če jemljemo prst z grede, s tem lahko preveč odkrijemo korenine. Osuti moramo tako visoko, da je pod zemljo kakih 15 cm žlahtnega dela vrtnice. De-belca stebelnih vrtnic tudi obsujemo, večinoma pa zadostuje, če jih zavarujemo z vrečevino ali smrečjem. Kakor hitro prične odpadati listje, moramo trato vsaj vsak drugi dan pograbiti. To lahko delamo tudi s pahljačastimi grabljami (metlo). Kdor pušča listje na trati, mora računati, da bodo zaradi gnitja posamezna mesta ogolela. Konec oktobra trato še zadnjič pokosimo. Ob tem populimo in spodrežemo tudi morebiten plevel. Razen tega pa je treba pokošeno tfavo skrbno pograbiti. Tako urejena trata je tudi pozimi lepa. Do konca oktobra in do konca mrazov lahko še zme- raj tieiiino in presajamo krepkejše trajnice. Take trajnice so predvsem zlata rozga, astre in rudbekije. Dobro pa je, če pokrijemo tla okrog presejanih rastlin s prepere-lim gnojem ali šoto. Gomolje dalij izkopljemo, kakor hitro nadzemni deli zmrznejo. Paziti moramo, da gomoljev pri izkopavanju ne ranimo, sicer v shrambi gni-jejo. Zato gomoljev ne izkopavamo s štiharico, temveč z vilami za štihanje. Z gomoljev otresemo in odstranimo vso -prst. Nadzemne dele dalij porežemo 10 od tal. Tako pripravljene gomolje damo v suh, zračen prostor, da se posuše. Tam seveda ne sme zmrzovati. V prezimovališče damo lahko le dobro suhe gomolje dalij. Prostor, v katerem dali-je prezimujejo, mora biti mrzel, zmerno vlažen in v njem ne sme zmrzovati. V takem prostoru lahko damo dalije tudi na.kup. Pri tem pa moramo paziti, da so gomoljni vratovi prosti. Če v prostoru za dalije občasno tudi zmrzu-je, moramo gomolje dobro pokriti s suho šoto, ki je mo- ra biti okrog gomoljev naj' manj 20 cm. Na gom6ljih s štrclji ne sme biti ostankov listja ali poganjkov. Ko se proti koncu oktobra začenjajo močnejši mrazovi-moramo pobrati iz zemlje tudi poznocvetoče gladiole. Nj-kakor pa ne smemo čakati, da bi tla zmrznila. Po prvih mrazovih pobe£e' mo iz zemlje tudi koreni*^ kane, z njih ne otresefl^ zemlje. Nadzemne dele pofe' žemo tako, da ostanejo okrog 10 cm dolgi štrclji. Vse ostanke listov poberemo. Prostor, v katerem prezimujemo ka ne, ne sme biti preveč hla den; najbolje prezimijo pn 1 do 12 stopinjah. V prez^J vališče damo korenike tak -kot smo jih izkopali, in Jl nič ne sušimo. Zimskih krizantem, ki Pr* zimujejo na prostem, ne del mo in ne presajamo jesen-temveč šele spomladi. , . Ciklame, ki prezirnuj«^ na prostem, moramo dobro zavarovati zoper mraz. bolje jih pokrijemo z boro NaJ' mi iglicami. V norma Mih f mah zadostuje že 5 cm dev la plast iglic SREČANJE Ko sem šla v trgovino, sem ob cesti videla ostarelega moža. Zdel se mi je osamljen in žalosten. Ko sem šla mimo njega, sem ga prijazno pozdravila. Mož se je obrnil in nasmejal. Videla sem, da mu je kar odleglo. Odšla sem domov. Vesela sem bila in on gotovo tudi. Svetlana Akalovič, 5. a r. OŠ heroja Grajzerja Tržič Bojan Eljon, OŠ Simonu Jenka Kranj ZBOR MLADIH DOPISNIKOV Primož Knez iz dopisniškega krožka osnovne šole - ,g, Kavčiča v Škofji Loki je bil naš predstavnik na srečanjui P.fj nirjev dopisnikov. Iz Slovenskih Konjic nam je na raZ^,.e to' poslal lepe pozdrave, ko se je vrnil domov, pa je napisa' le »poročilo«. koVV V četrtek sem odšel na 17. srečanje pionirjev dopisni Slovenske Konjice. Peljal sem se po Gorenjski in StaJer # V Slovenskih Konjicah so nas pričakali pionirji do .f šole in nas odpeljali v osnovno šolo Dušana Jereba. Tu J g£> čakal moj gostitelj Vojko. Ta deček je mojih let. Televizij snemali Periskop in mi smo izkoristili priložnost in hit tervjuvali Josa. Zvečer me je Vojko peljal na svoj dom- ijl V petek smo imeli zjutraj novinarsko delavnico. ?j smo časopis. S pomočjo Boža Kosa smo sestavili časop ^ vse, ki rastemo, Klicaj. Najbolj so mi bili všeč mali °8^sr vS' koncu smo se pod rubriko Glavni uredniki podpisali K ^ mladi dopisniki. Obiskal sem tudi delovno organizacijo ^ nus, kjer izdelujejo usnjene izdelke. Zvečer pa so nam pesniki iz Stranic na literarnem večeru brali svojo PeS[jCeV. V soboto smo obiskali spomenik in grobišče stotih ^f.^g« ki so jih Nemci spomladi 1945 obesili kot povračilo za UD'jjjjjj nemškega nacista Antona Dorfmeistra. Srečanje se je K lo s podelitvijo nagrad nagrajenim šolskim glasilom. Poln lepih vtisov sem se vrnil domov. UGANKA Tale Jaka zajca čuka. Zajec zvit, v tfrmu skrit se smeji: hi, hi, hi. Komu? Irena Marin, OŠ Komenda-Moste MLADA UUBEZtf Mlada ljubezen na pesek se piše, veterček pihne, črke izbriše. IMonika Varčeval bom tako, 0JWfy pazil na šolske P°tr. ^f/f' in da ne bom metal Sašo Močnik, 0§v|jjl Davorin Jenko ^y\\ W proč. IZ NASLEDNJIH BESED SESTAVI NOVE: SKAKALEC PESNIK RAČUNALNIK VETERINAR SKLADATELJ Primerj ILUSTRATOR -stan, sir, ata, star, ris, torta ... JESEN NA JEZER**^ j? Pogled skozi okno fljjft nja, da je prišla jesen 1 fc Jezersko. Letos je bllf VrL zelo prijazna. Prinesl* je obilo sonca in lepe# mena Čeprav je naša va-s vj.JjJ med gorami, je ^ei°s nij dozorelo. Tudi zelenjaV? Jli tov in pridelke z nj|v Jgfc pravočasno pospravi'1^ da, da je jesen na Jezt? * ^ iako kratka. 0 <■ £'* Klara Iiahajna1"'" JJ OŠ Jezersko J 1 -S^REK. 29. OKTOBRA 1985 RADIO, KRIŽANKA .7. STRAN (MMmmglGLAS Pšenice Irtrt^? slovesnost ob dnevu mrtvih bo v četrtek, W ' ob 16- uri v spominskem parku. V kul-jese^!? Programu bodo sodelovali pihalni orkester jen železarjev, pevski zbor društva upoko- je Čula^ pevski ZDOr in recitatorji osnovne šole To- H^vf1^ komen"ioracija ob dnevu mrtvih bo v četr-%' oktoDra, ob 16. uri na Trgu revolucije v Kra- jem oracije po krajevnih skupnostih: nica, ob 16.30 pri centralnem spomeniku na ob 16. uri pri spomeniku na a» 30. oktobra *°rvem Pokopališču; J-hek-Drulovka Strm^k>°V0' ob 17-30 Pri spomeniku pred šolo; ^jv^sče, ob 16. uri v spominskem parku v Stra- ^orlij^°dni St-°lp' °b 10uri Pri spomeniku pri ^rtek -vem mlinu. 31. oktobra ^tnje, ob 10. uri pri spominskem obeležju bra-gjjVilfan v Zgornjih Bitnjah; 7ela, ob 17. uri pri centralnem spomeniku na gornji Beli; ritof, ob 16. uri pri Domu Andreja Kmeta; poriče, ob 16.30 pri centralnem spomeniku v Goščah; Jezersko, ob 18.30 pri spomeniku padlih borcev £a Jezerskem; Janina, ob 14.15 pri spomeniku na kranjskem ^opališču; tZ^ddvor, ob 16.15 pri osrednjem spomeniku v ^eddvoru; Parku6' °b 10'Uri Pri sP°meniku Padlih v vaškem domu°' °b 17"Uri pri sPomeniku pri Žari™2™31*1' Komemoracije ob dnevu mrtvih petek, 1. novembra — Bitnje, ob 10. uri pri spomeniku pri mlinu v Spodnjih Bitnjah; — Cerklje, ob 11. uri pri spomeniku v Cerkljah; — Duplje, ob 11. uri pri spomeniku padlim pred OŠ Tine in Stane Teran v Dupljah; — Kokra, ob 8.30 pri spomeniku borcev in talcev; — Kokrica, ob 10. uri pri spomeniku na pokopališču na Kokrici; — Naklo, ob 10. uri pri spomeniku pri vrtcu; — Podbrezje, ob 10. uri pri centralnem spomeniku v Podbrezjah; — Šenčur, ob 11. uri pri centralnem spomeniku na pokopališču v Šenčurju; — Tenetiše, ob 10. uri pri spominskem obeležju; — Trstenik, ob 10.30 pri spominskem obeležju na Trsteniku; — Velesovo, ob 9. uri pri spomeniku v Velesovem; — Žabnica, ob 9. uri pri spomeniku v Žabnici. Radovljica Centralna slovesnost ob dnevu mrtvih bo v petek, 1. novembraf ob 10. uri pri grobišču talcev v Dragi, ob 11. uri pa v Begunjah na grajskem pokopališču. — Radovljica, v sredo, 30. oktobra, ob 16. uri pred spomenikom pri Grajskem dvoru — Goreljek, v četrtek, 31. oktobra, ob 11. uri pri spomeniku. Škofja Loka Osrednja slovesnost ob dnevu mrtvih bo v petek, 1. novembra, ob 9. uri pred domom Zveze borcev v Škofji Loki, ob 10. uri istega dne pa pred kulturnim domom Ivan Cankar Sveti duh-Virmaše. Tržič Osrednja slovesnost ob dnevu mrtvih bo v petek, 1. novembra, ob 10. uri pri grobišču padlih na centralnem pokopališču v Tržiču. — Podljubelj, v četrtek, 31. oktobra, ob 17. uri pri spominskem obeležju; — Bistrica, v četrtek, 31. oktobra, ob 16. uri pri spominskem obeležju pri Domu družbenih organizacij; — Križe, v petek, 1. novembra, ob 8.30 pri spomeniku; — Leše, v petek, 1. novembra, ob 9. uri pri spomeniku pri šoli; — Brezje pri Tržiču — v petek, 1. novembra, ob 10. uri pri spomeniku; — Kovor, v petek, 1. novembra, ob 10. uri pri spomeniku v Kovorju; — Lom, v petek, 1. novembra, ob 15. uri na pokopališču. Jgvembra 8 O? p"'' Pr°9ram -"ojte, p,°nirski tednik K PosE,Za " 12.10-14.00 iN- r J405 Kulturna lV 905 Šo l)ska j9ra " '5,05 Ned*,P°Lmni,e' ^vari "'3-00 N»«-I,ska ™tineja -,ašl Poslušalci česti- y ""asi fAV|\| tajo in pozdravljajo 13.20 Za naše kmetovalce 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav Ijajo - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reporta ža - 16.20 Pogovor s poslušalci -17.50 Zabavna radijska igra -19.45 Glasbene razglednice 20.00-22.00 V nedeljo zvečer PONEDELJEK, 4. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.30-15.25 Popol danski mozaik 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba 18.00 Na ljudsko temo - 20.00 Kulturni globus -20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Orkester Philharmonia in dirigent -22.50 Literarni nokturno 23.05 Zimzelene melodije TOREK, 5. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbe nih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... -11 05 Ali poznate ... - 11.35 Naše pesmi in plesi 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Od premiere do premiere - 23.05 Vodomet melodij 00.05-4.30 Nočni program SREDA, 6. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba 8.05 Za knjižne molje -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko - 11.05 Ali pozna- te... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev Albin Kranjc - 20.35 Minute z našimi interpreti ... -21.06 Giusep pe Verdi: Odlomki iz opere »Tra-viata« 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Jazz za vse ČETRTEK, 7. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo 8.35 Igraj kolce -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 14.05 Enaj sta šola - 15.10-15.25 Popoldan ski mozaik 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Li terarni večer - 22.50 Literarni nokturno 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev IK SVETUJE ^ATV^E ODŠKODNINSKE NAGRADNA KRIŽANKA ♦ za analizo smešen portret poletno obuvalo (E0N.) dalmatin- ' ski šauivec tropska papiga živalska krma ante k0vačić Crtana začetku notnega ćrt0vja špica pri kolesu najvišja gora turcue divje živau sestavil r noč bivši ugandski diktator (idi) zagrebški igralec bašič območje. površina nadav. naplačil0 močvirska mrzlica župan pod francozi vun0lej vrezana suka | vzdevek EISENH0WEPJAl žen oseba iz verdijeve opere •ples v maskah- (tal.s0-pranistka tebaldi osebni zaimek najmanj ša ujeda norveški sl0vničar _iwarj„_ it pisatelj IC0RRAD0I enaka s0-glasnika hudič zl0dej del bleda z regatnim centrom rim. duhovi umrlih država na arabskem polotoku franc terorist 0rganiz. v alžiru gl mesto jemena tuje m0s" ime igralka ullman dalmat. višnja štukeu leon prašiček mesto v 0klah0mi (nafta) tone kralj jezik bantujcev arthur rank ščrro- n0sec vzhod. jutr0v0 prebivalci italue orel iz german mitol0g. znan slov -čarov- Rešitev nagradne križanke pošljite do 6. novembra do 9. ure na naslov: ČP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako NAGRADNA PRAZNIČNA KRIŽANKA. 1. nagrada 1.000 din, 2. nagrada 600 din, 3. nagrada 400 din, pet nagrad po 200 din. Pis r*»nja iži"la Prerl^m navaJate le, da vam P ^^očena5^!11 Pa stanovanjski vgmna škoda" Ker "niste ve- L^Ogli 2 ? Je škodo povzročil, ni-n0 Oh19- Vas , ati nJene Povrnitve. iCg0C Z7astaralni rok nskot taraIni rok za od-1^ kOt r!'riateV ZnaŠa 3 leta- °d" zar ovanec zvedeli za « Drbvfga' ki j0 je naPravil-Ja Petih ll/?.eru zastara ta terjanj te«h, odkar je škoda na- ^ 'ka ■ J "jvi smrti ste dedovali hiso Stanu ZaPuščinski obravnavi 11 Približno vrednost teh Ker davek na dedišči-°dmerjen, vas zanima, ali •^v je0,ščeni plačila tega davka, zaPusčinska obravna- • J ^e Je sklep o dedovanju i W°na ^°moten Pred veliavnos PISMA BRALCEV MUHA V KAVI V Zgornjih Bitnjah imajo Živila Kranj bife. Tam sem se ustavil 9. oktobra, da bi popil kavo. Natakarica mi je takoj postregla. Ko sem kavo pomešal, sem v njej odkril dobro rejeno muho. Poklical sem natakarico in ji pokazal, kaj je v kavi, pa se je opravičevala, da za to nič ne more, da gre vsa kava skozi filter. Navsezadnje sem bil kriv jaz, češ da mi je muha padla v kavo, medtem ko jo je natakarica nesla na mizo. Kave z muho seveda nisem popil, naročil sem drugo, nato pa odštel 70 *L ^konf PreJmembah in dopoi-fe?1 »W " 0 davkih občanov, to ^^Jt98Snebostemo«li L c6r n davka na dedi- ^ nrfU davka na dediščino l^ali. 'Naftnega dednega reda ne Telefon v KS Brezje Brezje — Pred dvema letoma so se v krajevni skupnosti Brezje skupaj s krajani sosednje krajevne skupnosti Mošnje odločili, da zgradijo telefonsko omrežje. V krajevni skupnosti Brezje se je za telefon odločilo 95 krajanov, v Mošnjah pa 75. V letu in pol so s skupno akcijo položili 11 kilometrov kabla. Akcija je uspela, saj imajo danes že vsi telefone. P. V. dinarjev, kolikor stane ena kava. Tedaj pa je zavrelo. Natakarica se je razburila, češ kdo bo pa plačal prvo kavo. Odvrnil sem, da je nisem spil. Natakarica pa se je razburila, da je tudi ona ne bo plačala, da mora iz kilograma dobiti določeno število skodelic kave, da bo na izgubi . . . Nisem se več dolgo pregovarjal, temveč sem odštel še 70 dinarjev. Zahteval sem tudi pritožno knjigo, vendar je nisem dobil, ker je v tem bifeju nimajo inje tudi nikoli niso imeli. T. A. v slovenski Soli Zelo sem bila presenečena, ko sem videla svoje ime v 40. številki Gorenjskega glasa. Lani sem . bila v poletni šoli slovenskega jezika v Kranju. V Kranju imam sorodnike in sem živela pri njih. Zelo mi je bilo všeč. Videla sem vso Slovenijo. V Sloveniji sem bila četrtič. Zdaj sem stara 17 let in hodim zadnje leto v gimnazijo. V Windsorju ni dosti Slovencev. Zdaj smo začeli s slovensko šolo, kamor bosta začela hoditi moj brat in sestra. Upam, da bom drugo leto spet prišla v Slovenijo. Lep pozdrav! Irena Makse Windsor, Ontario Kanada Različno iskanje lukenj Kranj — »Menim, da ne morem biti odgovoren za očitani finančni prekršek, ker tržnih predpisov ne poznam, nihče pa me ni opozoril, ali je takšen nakup zakonit ali ne. Smatram, da sem kot predsednik sindikata deloval pravilno, ker sem v razmerah, ko se standard delavcev neprestano slabša, sprejel ponujen nakup pod ugodnimi pogoji z namenom in željo, da s tem tudi delavcem z nižjimi osebnimi dohodki omogočimo nakup, ki ga sicer ne bi mogli uresničiti. Smatram, da je med drugimi nalogami sindikata tudi ta naloga pomembna.« Pod to utemljitev se je podpisal predsednik IO osnovne organizacije sindikata. Utemeljitev ni bila napisana, ker bi sindikat delavcem omogočil nakup ozimnice; tudi tokrat je šlo za popolnoma drugo blago, kršena pa je bila uredba o splošnih pogojih za potrošniške kredite. To je le eden od primerov, ki jih imajo v zadnjem obdobju evidentirane na Tržnem inšpektoratu Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Vsem takšnim primerom mora po določilih slediti ovadba za gospodarski prestopek. V Gorenjskem glasu smo konec julija in v začetku avgusta precej obširno pisali o takšnih pojavih na Gorenjskem, jih razložili in razgalili njihovo ozadje. Proizvajalec in tudi trgovina zaradi vse manjše kupne moči potrošnikov nista bila pripravljena znižati cene (v primerjavi s svetovno ceno) predragega izdelka. Z iskanjem lukenj sta skušala dobiti predpise o. potrošniških posojilih oziroma dovoljeni prodaji. Zadnji primeri, ki niso stari več kot mesec dni, ponovno potrjujejo, kako resničen je pregovor, da je navada železna srajca in da je to železno srajco tako težko sleči kot spremeniti navado. Še vedno so namreč želje močnejše od možnosti, marsikje pa tudi že potrebe po tistem, kar je nujno za normalno življenje. Narobe pa je tudi to, da nekateri takšno stanje skušajo posploševati in ga prikrojujejo sebi v prid. Luknjo pa so iskali tako, da so se skušali skriti za predsednike sindikatov. Nedvomno je težko predsedniku sindikata, ki vidi, s kako težkimi materialnimi in zato socialnimi težavami se vsak dan bolj spopadajo delavci v njegovi delovni organizaciji. Vendar pa je lajšanje razmer s kršenjem predpisov huda stvar, ki nas v nobenem primeru ne bo izvlekla iz težav, v katerih smo. Še hujša pa je stvar, če proizvajalci izključno na tak način skušajo reševati sebe (in, recimo, še trgovino). Pot, ki jo zadnje čase ubirajo proizvajalci, samo potrjuje tisto o navadi in železni srajci. Svoje izdelke namesto po proizvodni pošiljajo trgovini po maloprodajni ceni. S tem pa so na svojo stran dobili tudi trgovino. V maloprodajni ceni, ki jo določi že proizvajalec, se namreč največkrat skriva večji zaslužek oziroma delež, ki ga ima trgovina za stroške v prometu (rabat), kot je predpisan z odlokom. Normalno naj bi namreč trgovina, denimo, zaslužila 15 odstotkov od proizvodne cene izdelka, proizvajalec pa ji z določitvijo maloprodajne cene prizna tudi 30 odstotkov in več rabata. Tako preprost izračun pokaže, da trgovina po tej poti.denimo za trenirko.zasluži 41.700 starih dinarjev več, kot bi lahko, če bi bila maloprodajna cena za takšno trenirko izoblikovana po določilih odloka. In zakaj tudi trgovina od proizvajalca ne zahteva proizvodne cene? Zato, ker ni zainteresirana, da bi za cenejši izdelek ob sedanjem predpisanem rabatu manj zaslužila. V takšni vzročni verigi je največkrat najlažje iskanje lukenj skozi železno srajco. Velikokrat se celo izplača, ker kazni niso tako hude. Zato ob vsem tem ni treba biti pretirano pameten glede nasveta: ve se, kam bi morala biti usmerjena akcija, tudi sindikalna. a. Žalar (^S^K^IEnGLAS 8. STRAN ZANIMIVOSTI — REPORTAŽE TOREK, 29. OKTOBRA Krajevna skupnost Blejska Dobrava Voda redko priteče iz pip Krajani Blejske Dobrave imajo že nekaj mesecev probleme zaradi pomanjkanja pitne vode — Obvoznica mimo Jesenic bi »razpolovila« plodno dobravsko polje — Gasilci načrtujejo gradnjo orodišča BLEJSKA DOBRAVA - V treh naseljih krajevne skupnosti Blejska Dobrava — na Kočni, Lipcah in Dobravi — že nekaj mesecev primanjkuje vode, ker zaradi pomanjkanja denarja jeseniški Vodovod še ne more napeljati vodovodnih cevi iz novega vodovodnega zajetja v Završnici. Krajani Blejske Dobrave pa se srečujejo tudi z drugimi problemi, ki jih rešujejo v dokaj delavni in aktivni krajevni samoupravi, krajevnih društvih in organizacijah. Blejska Dobrava ima 1470 prebivalcev, večinoma so delavci, ostalo je le enajst zaščitenih kmetij. Do-bravski kmetje dobro gospodarijo, saj so kar na tretjem mestu v občini pri oddajanju tržnih viškov — mleka. Lani so pridni kmetje s pomočjo občine in kmetijskih skladov uredili pašnik na Poljanah, kjer se pase živina tedaj, ko prihaja ali odhaja na planine. Med kmeti pa je precej razprav o tem, kako bo in če bo potekala obvoznica mimo Jesenic, saj bi »vzela« veliko dobravskega polja — v širini sto metrov in najmanj 2.800 kvadratnih metrov. Skupaj s pospeševalno službo se že pogovarjajo o nadomestnih kmetijskih površinah. »V minulih petih letih nam je uspelo položiti asfalt na Kočni, uredili smo visokonapetostno omrežje, s pomočjo krajanov in krajevne skupnosti smo kupili zabojnike za smeti in postavili avtobusna postajališča,« pravita predsednik sveta Franc Srpčič in predsednik skupščine Zdenko Tratnik. »Blejska Dobrava ima primarno kanalizacijsko omrežje in vse hiše imajo možnost za priklop na kanalizacijo. Lipce in Dobrava imata 40 telefonskih priključkov, kar je bilo največ, kar smo lahko dobili iz av- tomatske telefonske centrale na Jesenicah. Predlanskim smo dobili trgovino in pošto, Kovinar in komunalna skupnost pa se trudita, da bi dokončno uredili stavbo ob pokopališču. Moram reči, da so cestišča dobro urejena tudi po zaslugi in ob razumevanju samoupravne komunalne skupnosti in krajanov, ki so prispevali denar.« Zaradi vode ni novogradnje V prihodnjem srednjeročnem planu čaka krajevno skupnost Blejska Dobrava še precej nalog in problemov. Med prvimi težavami je oskrba krajev s pitno vodo, saj je v sušnem obdobju treba vodo do-važati s cisternami. Edino posamezniki, ki so blizu vaških zajetjih, imajo vode za prvo silo, vsem ostalim redko priteče iz pip. Samo tedaj, ko jo črpalka na Lipcah načrpa, nato pa so spet brez nje. Iskra na Blejski Dobravi je velik potrošnik, kar se krajanom nedvomno še bolj pozna. Letos so obravnavali nov zazidalni načrt, po katerem naj bi zgradili več stanovanjskih blokov in rušili nekatere stanovanjske hiše. Krajani so se odločno uprli, tudi zato, ker v kraju ni vode. Težave imajo s skromnimi prostori, saj je vse v kleti, in upajo, da bodo skupaj z gasilci prišli do novih prostorov v orodišču, ki ga gasilci načrtujejo. Kljub vsemu pa je aktivnost velika, saj so letos proslavili 10-letnico plodnega sodelovanja s pobrateno krajevno skupnostjo Ravne-Bate nad Novo Gorico, njihov taborniški Špikov odred je med najaktivnejšimi v občini, gasilci dosegajo pomembne uspehe na tekmovanjih. ALOJZ ZORMAN MILAN ČOP MIHA SVETINA ZDENKO TRATNIK, predsednik skupščine krajevne skupnosti Blejska Dobrava Med vsemi problemi pa se krajevna skupnost trudi, da bi se vendarle sporazumela s tozdom za železniški promet Nova Gorica, saj so v železniški postaji Vintgar na Dobravi v čakalnici in v prometni pisarni naselili svoje železniške delavce. Zdaj mora potnik stati kar na peronu, vozovnico pa si za Novo Gorico ali za Jesenice lahko kupi le na vlaku. Kaj pravijo krajani o pomanjkanju vode? • Alojz Zorman: »Zadnje tri mesece vode zelo primanjkuje, ker je Iskra na Dobravi velik porabnik. Za nas jo je bilo vedno dovolj. Ne smemo zalivati vrtov ne prati avtomobilov. Razumljivo je, da je zaradi pomanjkanja vode ogrožena požarna varnost, ob morebitnih požarih nam lahko priskoči na pomoč le poklicna gasilska enota jeseniške Železarne.« • Milan Čop: »Dosedanja količina bi za naselje vsekakor zadostovala, če ne bi bilo letošnjega sušnega obdobja in če ne bi bila Iskra velik porabnik. Nekateri krajani jo uporabljajo iz vaških zajetij, vendar pa se pomanjkanje vode čuti že vsaj štiri leta. Vsekakor bo potrebno čimprej poskrbeti za zadostne vire pitne vode.« • Miha Svetina: »Vode ni včasih tudi po ves dan, mislim pa, da bi jo bilo dovolj, ko bi poiskali dodatne vire in izvire. Res je, da je Iskra porabnik, vendar zato ne bi smeli biti krajani brez vode. Če bi na Dobravi gradili nove bloke in hiše, bi ob tem pomanjkanju nastale še večje težave.« D Sedej Najprej čisto, potem zdravo okolje Predvsem mladi za zgled V sobotnem množičnem čiščenju v kranjski občini v okviru letošnje obrambno-zaščitne akcije Nič nas ne sme presenetiti so marsikje marsikaj počistili. Okrog 350 kubičnih metrov odpadkov ni malo. Lahko pa bi jih bilo še več, če ne bi v akciji sodelovali v glavnem le šolarji. Kranj — Odbor za izvedbo letošnje obrambno-zaščitne akcije. Nič nas ne sme presenetiti je na letošnjo temo Varstvo okolja i/, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti doni precej programov. Prenekateri iačrti bodo lahko uresničeni v pri-lodnjem obdobju. V okviru progra-nov Varstva okolja pa je v soboto po 'sej občini potekala množična očiš-jevalna akcija. »Medim, da je današnja akcija uspela,« nam je ob koncu sončnega dopoldneva povedal Milan Kos, vodja delovne enote Odvoz smeti v toz-du Komunala v KOGP Kranj. »Posebno šole so se dobro pripravile in mladi so bili tokrat za zgled. Najprej so počistili okolico pa tudi okrog drugih objektov v krajevnih skupnostih.« Tam, kjer so se tudi krajani lotili čiščenja, uspeh vsekakor ni izostal. Žal pa kljub lepi soboti takšnih krajevnih skupnosti, kot kaže, ni bilo veliko. »Zares dobro so se pripravili in opravili delo v krajevnih skupnostih Orehek-Drulovka in v Besnici. Od šolarjev pa velja še posebej pohvaliti učence osnovne šole Helene Puhar-jeve, šole Bratstvo in enotnost na Planini in tudi šolarje osnovne šole Franceta Prešerna na Zlatem polju.« Že bežna anketa in priložnostno prisluškovanje tistim, ki so si v soboto lahko mimogrede ogledali razstavo o poblemih in dosežkih na ekoloških stojnicah na Titovem trgu, kažeta, da nismo kaj dosti vedeli o sobotni akciji. Škoda, da v nekaterih krajevnih skupnostih obveščanja skoraj ni bilo, čeprav so bili odgovorni v njih pravočasno obveščeni. »Precej prijav za odvoz odpadkov smo dobili po objavi v Gorenjskem glasu. Na podlagi teh smo tudi rezervirali osem kamionov. Žal pa so tudi še danes dopoldne prihajala obvestila o akcijah in odvozu odpadkov. To pa nam je ob današnji, sicer prosti soboti v kolektivu povzročilo nekaj organizacijskih težav. Ponekod so nas tudi potegnili, na primer Ekološke stojnice z likovnim, pisnim in slikovnim gradivom šolarjev na Ti-ovem trgu so bile prav gotovo posrečena in primerna propagandna akcija. Milan Kos, vodja delovne enote Odvoz smeti: »Okrog 350 m' odpadkov se bo nabralo. Lahko bi jih bilo več.« Ali starši znamo vzgajati otroke? Kar tretjina sklenjenih zakonov v kranjski občini se razD|Jenve. sledice tega pa včasih trajno nosijo otroci, ki jim nihče ni P dal in pokazal, da je lahko družinsko življenje tudi srečno — ^ prinaša na kupe stisk mladih in odraslih, družina jih ne znai sevati, imamo pa institucije, kjer bi jih lahko — O teh vp*88*^ so govorili na nedavnem posvetu v Kranju šolski in zdrajvst delavci, delavci v skrbstvu in varstvu otrok, predstavniki de nih organizacij in drugi. Kranj — V začetku tega leta je Center za socialno delo Kranj osupnil nad podatki o številu razvezanih zakonov v kranjski občini. To, da se v Kranju razveže kar tretjina vseh sklenjenih zakonov, je skupaj z nekaterimi drugimi pokazatelji, kot so na primer mladinsko prestopništvo, alkoholizem in drugo, kaj klavrna slika kvalitete družinskega življenja. Otroci iz takšnih družin pa zrastejo v ljudi, ki niso imeli pravih vzorcev obnašanja, ki v družini niso opazili, da bi se starši pogovarjali kaj drugega kot le najnujnejše, kjer ni bilo časa niti za poslušanje drobnih in tudi velikih težav odraščanja, kjer so ekonomske skrbi vedno odrivale v kot čustvene potrebe otrok in tudi zakoncev samih. Takšna spoznanja o družini niso od včeraj; v Kranju so že pred leti spoznali, da je treba družini pa tudi mladimi v najrazličnejših težavah nuditi strokovno pomoč. Tako je, na primer, uspešna posvetovalnica za mlade, vendar pa se ukvarja v glavnem s problemi spolnosti pri mladih. Te pa vznemirja še vse kaj drugega, stiske mladih so včasih hude, česar pa, na žalost, ne opazi ne družina ne šola ne zdravnik. Kje reševati takšne probleme mladih in tudi odraslih, je bil namen posvetovanja, ki ga je prejšnji teden sklicala skupnost socialnega varstva Kranj. Bi bilo potrebno ustanoviti zakonsko posvetovalnico, razširiti sedanjo posvetovalnico za mlade z dodatnimi strokovnjaki, kot je psiholog? Razpravljalci so dvomili, da bi bila nova institucija pravi odgovor na vsa ta vprašanja. Še posebej zato, ker se je izkazalo, da bi lahko že vse dosedanje institucije, ki se ukvarjajo z otroki, odraslimi in družino sploh, lahko naredile nekaj več. Če začnemo že pri šoli, kjer so tako imenovani vzgojni smotri, ki zajemajo medčloveške odnose, vrednote, lastnosti, pomembne za življenje, družino in podobno že vključeni v vzgojno izobraževalni program v osnovnih in srednjih šolah. Drugo je seveda, kako te smotre posredujejo učencem in tudi to, ali je šolski kader tudi za ta namen dovolj usposobljen. V večjih šolah imajo svetovalne službe, ki bi morale najti stalno obliko ne le sku- Ugotovitve posvetovanja Dr. Valičeva: »Starši PriPelS otroke v ambulanto zaradi Danab)e. zdravstvenih težav, za resne pr° * me pa zmanjka časa. Za stresne tuacije petnajstletnikov ne ve n če, nikogar nimajo, da bi mu P ,fl. dali, kako so žalostni, o hudih v q vah, ki se skrivajo za glavobolo"1^ želodčnih težavah, zbadanju Prl cu.« R. Pavlin: Družini je treba pojg' gati, da bo znala vzgajati otro Vrtci, šole, taborniki so le dodate* družinski vzgoji, Le skladna, vT?L na, srečna družina lahko izpolnJ tudi vzgojne naloge.« D. Erzar: » Družina se je PoZ^J pogovarjati. Med zakonci, ki r ^ mislijo na razvezo in so Prls* vi spravni poskus, je kar 40 odst°reio! takih, ki se ne znajo ali ne m° ,ade- pogovarjati.« B. Konjar: »V Kranju si Vvil varno širiti šolske svetovalne s j be. Na roditeljskem sestanku sta ne bodo razlagali družinskih te ^ temveč v pogovoru s pedagog0,1^ šolskim psihologom na štiri oči- M. Černe: »V družini morajo ijjjjj. di iskati vzorce obnašanja in . e sov med ljudmi. Žal danes druz dovolj :u tudi Nezakonske zv te naloge ne izpolnjujejo 'au?v'Jj0O to imamo na sodišču tudi predlogov za razvezo ; dr11' M. Perkovič: »V neprimerni ^ zini otroci dobivajo zmaličene P ^ stave o vlogi družine in o ?dJLejo med zakoncema. Otroci verjan r kar delamo odrasli, ne, kar g° mo.« pinske, temveč tudi individua^^ moči učencem in tudi njihov^ gj šem. Prisluhniti stiski mlade^u|: veka tudi v zdravstveni am*!zac bi prodrli v delovne organi^'!«] krajevne skupnosti. Prav te se, ki se pojavljajo v priz^d^ • ^ da bi mladim nudili vsaj n^art>' nja o medsebojnih odnosih**8.^! v drU i sicer morali naučiti že v o1""^ bodo morale biti spodbuda delo institucij za mladino in °, jI Krajani so se, kot na primer v krajevni skupnosti Vodovodni stolp, lotili obrezovanja drevja na Golniku, kjer ob dogovorjeni uri ni bilo ne ljudi ne odpadkov. Po prvih podatkih pa so bili dobro organizirani na Jezerskem, v Kokri, Olšev-ku, na Beli in še v nekaterih krajevnih skupnostih,« je ocenil Milan Kos. Po podatkih, ki smo jih dobili, so v prenekaterih krajevnih skupnostih (kot na primer na cerkljanskem območju in v Bitnjah) tudi sami organizirali odvoz. Zato bi bila ocena vseeno lahko: marsikje so marsikaj počistili. Prav gotovo 350 kubičnih metrov odpadkov, kolikor so jih prepeljali samo kamioni Komunale, ni malo. Lahko pa bi jih bilo še več, če ponekod v akciji ne bi sodelovali pretežno le šolarji. Sicer pa to nedvomno ni bila zadnja tovrstnu akci- A. Žalar Delegati sprašuj^0 Rodine bodo še brez vode d JESENICE -Delegacija'^J pri Žirovnici je opozoril*1 ^ manjkanje vode, delovna jjfrj cija Vodovod pa je na »e J vprašanje odgovorila. e rj Zaradi sušnega obdobja J vode v zajetju za Rodine 1* 'fl/l na sekundo, kar je za ta ^jjltfj ob minimalnih izgubah že kritično. Povezavo »iafe!L lja Rodin z novim naselj4"' napravili letos, če bodo vremenske razmere in Če denarja. Krajevna skupno^ , ca je dala soglasje /. a Pr°J^r voda Završnica —Smokuč,v i ¥i po tem projektu v prvi »{* ff, predvidena povezava nas*' na vodovod Završnica. Karavanški predor »Zgodovinska napaka, če predora ne bo« ^ani Stana iz Ljubljane strokovno in razgledano sledi gradnji Prometa v svetu in pri nas — Italijani bi nas radi prehiteli — odlašanjem trpi naš mednarodni in politični ugled Ljubljana — O nujni gradnji P„rec*0ra Karavanke ne razmišljajo !e »pristojni« organi in organizacije, temveč se potihem ali na glas *anj intenzivno zavzemajo tudi ljudje. Med njimi je morda najbolj 2avzet, strokovno podkovan in razjedan Hani Stana iz Ljubljane, ki se z vsem srcem, voljo in močjo »bori« za nujno in čimprejšnjo zadnjo te pomembne prometne Povezave Slovenije in Jugoslavije s svetom. »Trdno sem prepričan,« pravi \*ani Stana, ko nam razgrinja vse dostopne dokumente o predoru, *°a bomo napravili zgodovinsko jjapako, če predora ne bo. Ne zaradi moje filozofije, temveč po moji ?dravi kmečki pameti bi ga morali zdavnaj imeti. Kako velika in »oleča bo finančna devizna injek-ClJa, če predora ne bo, si sploh ne Moremo predstavljati.« Povezava s konvertibilnim deviznim svetom Hani Stana povsem upravičeno ^gotavlja, da je naša- dominantna tužbena obveznost, da v naše Planske dokumente vnesemo nuj-n° izgradnjo vsega prometa. Pri izgradnji ima prednost cesta Bratstva in enotnosti od Karavank do ^evgelije, kar pomeni priključek vse Jugoslavije, Balkana in Orien-** na evropske prometne tokove in direktno povezavo s konvertibilnim deviznim svetom. To nam bi ^oralo biti »sveto« prav v seda-nJern casu pomanjkanja in vračala deviz (zaradi zgrešenih kapital-nih naložb). Še posebej opozarja j*a to, da je predor življenjskega Pomena tudi za nadaljevanje ce-. .trie povezave z razvojem koprske uke in s tem celotnega Slovenske-sa Primorja z Istro in Reko ter ce-m1 tržaškim zalivom. "Moti me, da so priprave za sradnjo predora prepočasne,« pra-s1 V}?' »»zgubljamo čas, stroški 0 večji, cesta pa pomeni tudi na-Predek, kulturo in idejo, omogoča arn razvoj in vključitev v medna-r°dn0 delitev dela. Koroški Slo-^erici prek državne meje se bodo ^°cutili veliko manj osamljeni, če J Hm bomo približali tudi š to ce-ln° povezavo. Pijani bi nas radi prehiteli pomena predora se bolj kot mi, Sv bolj »navijali« za gradnjo d.°Jih cest, zavedajo sosedje, ki tu-p *°t konkurenca karavanškemu edoru hitijo z gradnjo najsodob-Jsih avtocest, čeprav v še težjih ok^i na italijanski strani zgrajena |S o«10? kilometrov dolga - od te-duw kilometrov predorov in via-Tr t V ~ magistralna avtocesta od sta pro^ Trbiža do avstrijske gPJe. Od tod pelje dalje prek Belja-na Tursko avtocesto do Bavar- ske. Izgradnje Plockentunela — Montecroce Carnico ali pravkar načrtovane gradnje cestnega^ predora pri Kotschach-Mauthnu pod Karnskimi alpami sploh ne omenjam, ker je očitno, da bi nas Italijani radi prehiteli. Znani so vsi dogovori in naše odlašanje in tako bi morali začeti z gradnjo julija letos, na avstrijski strani pa prihodnje leto. Toda z deli na naši strani nismo začeli, čeprav je bila o tem obveščena vsa evropska javnost. Mednarodni dogovor je postal javen in obvezen in kdo ima pooblastilo, da ga ruši? Kdo si sploh upa prevzeti odgovornost pred slovensko in jugoslovansko javnostjo za posledice izoliranosti? Zakaj zamujamo že zamujeno? Vsak izgovor je neresen Naši sosedje v Avstriji in Italiji prometne zveze grade z vsemi sredstvi in so več ali manj — predvsem zaradi svojih koristi — za cestno povezavo z našo državo. Žal pa se je prav zaradi odlašanja s predorom pojavila v Avstriji nam nenaklonjena smer, ki kot politični skrajnež svari pred gradnjo predora, češ da bo škodoval avstrijskemu turizmu. • Mi moramo z gradnjo pohiteti ter se v okviru konzorcija Alpe-Adria pridružiti naporom, da ne bi ostali odrezani od sveta. Oddaljili bi se od gospodarskih tokov in vsak izgovor se pri tem zdi skrajno neresen. Komaj si lahko predstavljamo posledice, da niti ne govorim o tem, kako z zavlačevanjem trpi naš mednarodni in politični ugled. V drugih republikah kljub manjši akumulativnosti in dolgovom grade ceste, a dajejo prednost vsejugoslovanski cesti Bratstva in enotnosti. Ne smemo prezreti gostinstva in turizma, s karavanškim predorom povezane izgradnje cest in prometa, ki bi nam zagotovila hitrejšo in racionalnejšo rast narodnega gospodarstva in s tem standarda delovnih ljudi in občanov,« pravi Hani Stana. D. Sedej Prebivalci KS Trata in Sv. Duh že več kot deset let čakajo na sanacijo proizvodnje v Termiki Kaj smo ljudje? Vprašanje, ki se je kot rdeča nit vleklo skozi razpravo na četrtkovi problemski konferenci o ekološki problematiki v okolici tovarne termo-izolacijskih materialov Ter-mika — Skoraj dvesto krajanov je zahtevalo odgovor o sanaciji v Termiki, vendar ga zaradi odsotnosti predstavnikov tovarne, škofjeloškega izvršnega sveta in drugih odgovornih v vodstvu občinskih organov niso dobili TRATA — Tudi predstavnikov republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora v četrtek ni bilo na problemski konferenci na Trati, čeprav so govorili o ekološki problematiki, o kateri bi prav oni morali spregovoriti odločilno besedo. Problemske konference pa so se udeležili predstavniki Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji, predstavnik skupine SEPO na inštitutu Jožef Štefan, ki ocenjuje posege v okolje, predsednik občinske konference SZDL Štefan Žargi in predstavnik republiške konference SZDL Slovenije Marjan Tepina. Torej so bili številni starejši pa tudi mladi krajani Trate in Svetega Duha prikrajšani za odgovore o poteku sanacije v Termiki. Predstavniki Termike so poslali pismeno sporočilo, da so vsi vodilni na službenih potovanjih. Ostali, ki bi tudi lahko marsikaj pojasnili, pa se niso niti opravičili. Okrog 20- tisoč ljudi, ki žive v okolici tovarne Termike, že več kot deset let terja takšno sanacijo Termike, ki ne bi ogrožala zdravja, predvsem pa ne zdravja otrok, ki zaradi žveplovega dioksida, žveplo-vodika, formaldehidov in drugih škodljivih snovi, prahu, smrada in hrupa v zadnjem času prekomerno obolevajo. Čeprav jim pripisujejo ime »zeleni« in jih obtožujejo, da hočejo zapirati tovarne, zaenkrat še mirno, toda odločno zahtevajo ekološko tako urejeno okolje, ki ne bo vplivalo na zdravje. Po osmih neuresničenih sanacijskih programih, trditvah vodstva Termike, da so za zmanjšanje onesnaževanja okolja v preteklih letih namenili 110 milijonov dinarjev, ne verjamejo več obljubam, izgubljajo pa tudi zaupanje v občinsko vodstvo. • Mitja Zupan, predsednik skupščine KS Trata: »To, da se niso udeležili naše problemske konference niti predstavniki Termike niti predstavniki vodstva občine Škofja Loka, ponovno potrjuje našo ugotovitev, kako malo se upošteva glas krajanov. Termika naj bi, kakor so obljubili, do 20. septembra organizirala problemsko konferenco, na kateri bi nas seznanila o poteku sanacije. Ker tega še ni storila, sklepamo, da ni naredila ničesar.« • Marjan Tepina, predstavnik RK SZDL Slovenije: »Predlagam vam sklep, da se obrnete na republiški komite za varstvo okolja, če oni tega ne slišijo in ne ukrepajo, pa direktno na izvršni svet Slovenije, ki naj oceni, ali je Termika sposobna sama rešiti problem ali ne. Če bo odgovor negativen, najbrž bo, potem se je treba obrniti na ob- čino, naj ona reši problem na širši osnovi kot je sama delovna organizacija. Kajti vsi ti so problem dolžni reševati.« • Franc Pintar, predstavnik KS Sv. Duh: »Že pred petnajstimi leti sem kot odbornik vprašal, kako se bo reševalo vedno hujše onesnaževanje na Trati. Namesto da bi že takrat začeli reševati onesnaževanje in bi bilo danes že bolje, je vedno slabše.« • Franci Feltrin, predsednik komisije, ki spremlja potek sanacije: »Ko smo začeli zbirati podatke o onesnaženju, tako zraka kot vode, o hrupu, smo od vodstva Termike zahtevali, da se sestanemo, dogovorimo o skupnih stališčih in poiščemo skupno pot za reševanje problemov, je nastal pri njih popoln odpor. Ko smo začeli sami pripravljati to -problemsko konferenco, zbirati material, smo z vseh strani čutili odpor proti njej. Pred dvema dnevoma pa je prišlo sporočilo, da ne bo nikogar, da so vsi na službenih potovanjih.« • Štefan Žargi, predsednik občinske konference SZDL: »Občinska konferenca se je že v začetku tega leta dogovorila, da bo vse probleme okolja v občini temeljito proučila na posebni problemski konferenci, uskladila pa jih bo s planskimi dokumenti. Za" konferenco pa bomo vnaprej zagotovili prisotnost vseh in bomo dejansko razčistili,kaj je možno, kakšne so rešitve in kako naprej. To je naš cilj. Če ne bomo uspeli, potem bomo stvari zaostrili.« To so bile le besede nekaterih, ki so sodelovali v odločni, vendar tehtni razpravi o tem, kaj ukreniti, saj se krajani kljub nekaterim očitkom nočejo prepirati in vznemirjati. Zahtevajo pa, naj bi človek vendarle postal prva vrednota v naši družbi, četudi na račun ekonomskih interesov. V. Primožič Pomnik Žirovski četi V soboto so v Žirovskem vrhu, v bližini kraja, kjer je bila ustanovljena Žirovska četa, odkrili spominsko znamenje — Zbralo se je več kot trideset nekdanjih borcev in bork Žirovske čete bil komisar bataljona. Potem sem s približno 50 tovariši in tovarišicami odšel na formiranje brigade v Dav-čo, kjer sem bil postavljen za pomočnika komisarja II. bataljona.« Žirovski vrh — V soboto dopoldne so v Žirovskem vrhu, v bližini kraja, kjer je bila 23. marca 1943. leta ustanovljena Žirovska četa 2. bataljona Gorenjskega odreda, odkrili spominsko znamenje, ki bo spominjalo na ta dogodek. V mrzlem jesenskem dnevu se je zbralo več kot^trideset nekdanjih borcev in bork Zircvske čete, ki so v kratkem tovariškem srečanju obudili spomine na partizanska leta. Na kratko je dogodke izpred 24 let opisal Janez Jan iz Žirov. Povedal je, da se zametki Žirovske čete kažejo t*tblt0 *e je v Žirovskem vrhu zbralo več kot 30 nekdanjih borcev Žirovske " Foto: L. D. že na prelomu iz leta 1941 v 1942. leto, ko se je Vinko Oblak, Primcov iz Nove vasi, s skupino borcev vrnil iz Dražgoš. Prekaljeni borci so se vključili v Poljansko četo 2. bataljona II. grupe odredov. Poljanska četa je bila enota, v katero se je do marca 1943 vključevala večina borcev in bork iz Poljanske doline. V začetku leta 1943 je bil priliv prostovoljcev tako velik, da so morali ustanoviti več čet in s tem tudi Žirovsko četo, ki je imela v začetku 31 borcev in bork. Prvi komandir čete je bil Adolf Kalan-Muki in politkomisar Brani-slav Žigon-Sokol. Kasneje sta ji poveljevala še AntOn Kavčič-Sever in Niko Blaznik-Rado. Politkomisarji pa so bili Franc Jernejc-Milče, Karol Kavčič-Iztok in Alojz Krelj-Simon. Skupno se je v žirovski četi borilo okoli 140 borcev in bork, med njimi bi težko našli katerega, ki bi bil prestar za mladinsko organizacijo. Ko je bila nekaj mesecev kasneje ustanovljena Prešernova brigada, so bili najboljše oboroženi borci Žirovske čete vključeni v to prvo operativno enoto na Gorenjskem. Po hajki na Žirovskem vrhu, kjer je padlo ve liko borcev Prešernove brigade, je imela tudi Žirovska četa velike izgu- be. Sledilo je prestrukturiranje enot na Gorenjskem, prišla je kapitulacija Italije in večina borcev Žirovske čete je odšla na druge dolžnosti. Kljub temu da ni dolgo delovala, je dejal Janez Jan, je prav, da se Žirovske čete spominjamo, saj je bila izredno pomembna za razvoj partizanskega gibanja na tem koncu Poljanske doline. V lovski koči na Javorču, kjer so se nekdanji borci spet srečali in obujali spomine ter se poveselili, smo se pogovarjali z nekaterimi. • Milka Sitarjeva-Irena, danes živi v Križah, je povedala, da je bilo v Žirovski četi tudi devet tovarišic. Ona je bila bolničarka. »Doma sem iz Češnjice pri Železnikih, živela pa sem v Škofji Loki. Tam sem delala na terenu. Mara Lo-rencijeva-Durjava, Poldka Štigličeva in jaz smo bile v trojki. Maja 1943 sem morala v- Partizane. Najprej sem bila v škofjeloških hribih, potem sem šla v Selško dolino. Ob ustanovitvi Prešernove brigade sem bila v Davči in ob prihodu Prešernove brigade v Žirovski vrh sem se znašla v Žirovski četi. Ker sem bila bolničarka in sem se brigala le za ranjence, sem šele kasneje zvedela, da sem bila dodeljena v to enoto. V hajki na Žirovskem vrhu sem bila ujeta, potem sem bila zaprta v.Begunjah, čas od novembra 1943. leta pa do konca vojne pa sem preživela v koncentracijskem taborišču Auschvvitz na Poljskem.« • Andrej Fortuna-Izak iz Gorenje vasi je povedal, da so bili v Žirovski četi kar trije bratje. Razen njega še Franc in Tone. Prvi je odšel v partizane 21-letni Tone, z bratom Francem pa sta odšla v partizane julija, 1943. leta. France je padel v hajki na Žirovskem vrhu. • Branislav 2igon-Sokol,Ljublja- ne, je bil prvi politkomisar Žirovske čete. »Z Mukijem sva bila zadolžena, da oblikujeva Žirovsko četo. Vendar sem v njej ostal le kratek čas, ker sem bil kmalu zatem poklican, da sprejmem dolžnost pomočnika komisarja Poljanske čete. Zatem sem • Karel Kavčič-Iztok je iz Žirov oziroma z Dobračeve. V partizane je prišel januarja 1943. leta in sicer v Poljansko četo. »Imela je dva voda. Dodeljen sem bil vodu, ki ga je vodil Pavle Inglič-Bar iz Gorenje vasi, komisar pa je bil Žirovec Tone Kržiš-nik-Liubo. On mi je dal partizansko ime. Se vedno se dobro spominjam raznih akcij, med njimi napada motorizirane patrole v Maharjevi grapi na Fužinah. Štirje Nemci so obležali, šest pa je bilo težje ranjenih in uničena sta bila dva avtomobila. Svobodo pa sem dočakal v Vidmu. Po odhodu iz Žirovske čete sem bil vse do konca vojne obveščevalec na terenu in vojaških enotah. Bil pa sem tudi delegat operativnega štaba za zahodno Primorsko, ko smo volili prvo slovensko vlado v Ajdovščini.« L. Bogataj GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 29. OKTOBRA 1985 Slovenski program razvoja telesne kulture KRANJ — V tem mesecu so se končali regijski posveti o planskih dokun-tih v tako imenovanem slovenskem >rogramu razvoja telesne kulture. Posvete so pripravili vodilni delavci naše telesne kulturne skupnosti in republiške ZTKO. Posveti so bili potrebni in dokaj uspešni, kljub temu da je bilo veliko raznolikih stališč o mnogih vprašanjih. Razumljivo je bilo, da so vsi raz-pravljalci ocenili, da je razvoj naše telesne kulture do leta 2000 sprejemljiv in seveda tudi potreben. V vseh regijah so te predloge podprli, hkrati pa so nakazali potrebo po jasni opredelitvi. Vsi so bili enotnega mnenja, da vseh štiriinpetdeset športnih panog, toliko jih razvijamo v Sloveniji, ni mogoče enotno denarno podpirati in jim dajati enakih pogojev. Veliko je bilo takih, ki so zahtevali, naj bi imeli osem prednostnih panog, ki so razvite in imajo tudi določene uspehe. Na vseh posvetih so tudi ugotovili, da prejšnji del programa, ki je bil sprejet pred desetimi leti, ni bil uresničen. Vsebinska izhodišča le-teh ni potrebno spreminjati. Pred sprejemom doku- Šport ob koncu tedna KOŠARKA — Košarkarice kranjske Save-Commerce se bodo v tekmi 3. kola II. zvezne lige-zahod pomerile v soboto, 2. novembra, ob 17. uri v športni dvorani na Planini z ekipo Murse; ka-detinje pa bodo igrale v nedeljo ob desetih dopoldne tekmo republiške lige-zahod z vrstnicami z Jesenic. mentov bo potrebno doreči sistem financiranja in opredeliti merila za prednostni vrhunski šport in športno rekreacijo ter skupne naloge na ravni republike. Zavzeli so se za osnovno smer. da je šport treba dati mladim in potrebno bo uskladiti programe z mejnimi področji. Telesna vzgoja v izobraževanju je povsem neustrezna in to velja tudi za predšolsko telesno vzgojo. Sicer ni bilo pripomb na skupno opredeljene naloge v republiki. Enoten je informacijski sistem, znanstveno raziskovanje, propagandna dejavnost in uvajanja statusa vrhunskih športnikov. Vse preveč pa je bilo preozkega gledanja in razmišljanja, kateremu športu se je treba odpovedati na račun kakovosti. Vse preveč je prekrivanja osnovnih potreb v krajevni skupnosti in šele nato o skupnih potrebah republike. Enotno je bilo mnenje, da je treba republiški program dopolniti z opredeljenimi nalogami športne rekreacije invalidskega športa. Izražena je bila tudi enotna zahteva, kako opredeliti tehnične športe kot so letalstvo, konjeništvo in druge panoge. Na posvetih so na nekatera nedorečena vprašanja v predlogih dokumentov odgovore dobili, nekaj pa jih je še potrebno izluščiti. O končnem sprejemu dokumentov bodo razpravljali še na posvetu s predsedniki TKS, ZTKO in predstavniki republiških organizacij ter nato še na seji predsedstva TKS in ZTKO. Če se bo to vse uresničilo, potem bi vse planske dokumente sprejeli na republiški skupščini TKS, ki bo decembra. D. Humer Sindikalne športne igre občine Škofja Loka Dosedanja tekmovanja brez večjih problemov Škofja Loka — Pete sindikalne delavske športne igre občine Škofja Loka potekajo brez problemov, k čemur je veliko prispevalo ugodno vreme, saj so bila vsa tekmovanja na zunanjih igriščih. Prav tako ni bilo pripomb na organizacijo tekmovanja in drugih pritožb. Nekatera tekmovanja so že končana (balinanje, kolesarjenje, plavanje, ekipni teki), druga pa so se začela v športni dvorani Poden (odbojka, namizni tenis, streljanje, šah, kegljanje in pikado). Najbolj množično dosedanje tekmovanje je bilo balinanje. Sodelovalo je 24 ekip s skupno 120 tekmovalci. Razveseljuje ugotovitev, da so se tekmovanja udeležila moštva iz vse občine. Balinarsko društvo Trata zasluži za organizacijo tekmovanja vse priznanje. Na občinski zvezi za telesno kulturo že razmišljajo o organizaciji balinarske trim lige. Na sindikalnem tekmovanju je zmagala ekipa Jelovice (Danilo Bence) pred Kladivarjem in Centrom slepih. Presenetljivo dobra udeležba je bila tudi na kolesarskem tekmovanju. Kolesarji so tekmovali na 5 kilometrov dolgi in dokaj zahtevni progi v Hrast-nici. Pri moških je sodelovalo 21 ekip, pri ženskah pa 12, kar je za začetek spodbudno. Kolesarski klub Janez Pe-ternel je bil dober organizator, kar potrjuje tudi podatek, da na tekmovanju ni bilo poškodb in nesreč. Ekipno so zmagali kolesarji LTH, drugi so bili kolesarji CUI Boris Ziherl, tretji pa kolesarji Mercatorja-Sore iz Žirov. Pri ženskah pa je zmagala ekipa Alpine pred LTH in ABC Loka. Dobra udeležba je bila tudi na plavalnem tekmovanju v bazenu v Železnikih. Sodelovalo je 16 moških in 12 ženskih ekip. V štafetnem plavanju 4 x 50 metrov med moškimi je zmagalo moštvo LTH I pred Iskro iz Železnikov in Alpino, med ženskami pa ekipa Zdravstvenega doma pred LTH in občinsko skupščino. Slabša udeležba od pričakovanj pa je bila na tekmovanju v ekipnem teku. Sodelovalo je le 12 moških in 13 ženskih ekip. Med moškimi je zmagal LTH pred Aiplesom in Centrom usmerjenega izobraževanja, med ženskami pa prva ekipa občine pred Alpino in LTH. Začela so se tekmovanja v malem nogometu. Sodelovalo je 26 od 27 prijavljenih ekip. Moštva so tekmovala v štirih skupinah, igralni čas pa je bil dvakrat 15 minut. Turnir bi v celoti uspel, če ne bi prišlo na tekmi med Tehnikom in LTH Orodjarna do manjšega izgreda oziroma prekinitve tekme, ker sicer boljša ekipa Tehnika ni dosegla zadetka in zmagala. Tekmovalna komisija je ukrepala po pravilih tekmovanja. Nešportno so se obnašale tudi ekipe, ki se niso udeležile polfinal-nih bojev. Po pravilih se te ekipe kaznujejo s 50 negativnimi točkami v skupnem seštevku. Organizacijski odbor meni, da je glavni cilj iger rekreacija in medsebojno spoznavanje med delavci, ne pa le rezultati. V prvi skupini je zmagala LTH Orodjarna, v drugi skupini LTH Livarna, v tretji skupini LTH Veterani in v četrti skupini RUŽV. M. Kalamar Pred letošnjo sezono v alpskem smučanju Načrtovane in skrbne priprave pot do uspehov KRANJ — Nova smučarska sezona 1985-86 se z vsemi smučarskimi disciplinami približuje s hitrimi koraki. Alpski smučarji so svetovni alpski pokal že začeli s smukom v Argentini. Konec novembra bo svetovna serija najboljših moških in žensk v Sarajevu, v začetku decembra pa se že začne tudi domača smučarska alpska sezona. Zato je prav, da pogledamo, kako so se na novo sezono pripravljali alpski smučarji in smučarke kranjskega Triglava. Njihovo geslo je: »Načrtne priprave pred sezono so porok in pot do uspehov v vsej sezoni. Tak način je tudi edino pravilen, saj bodo le tako Tri-glavani držali korak z najboljšimi smučarji v Jugoslaviji. Kondicijske priprave so fantje in dekleta Triglava pod vodstvom poklicnih trenerjev Zupanca in Štularja začeli že maja. S kondicij-skimi pripravami je začelo petnajst mladincev in mladink ter petindvajset pionirjev in pionirk. Šestkrat tedensko so s teki in vajami nabirali kondicijo na stadionu Stanka Mlakarja in v okolici Kranja. Priprave so nadaljevali junija in julija. Bili so tudi na desetdnevnih pripravah v Premanturi in nato še od petnajst do dvajset dni na Ledinah. Tu jim je šlo zelo na roko tudi Planin sko društvo Kranj, za kar se Triglava ni iskreno zahvaljujejo. Avgusta so tre- nirali na individualnih treningih po načrtih obeh trenerjev. Skupne priprave so *e začele septembra in nadaljevale oktobra, ko so imeli tudi priprave na snegu. Ker so bile v Kaprunu slabe snežne razmere za vadbo, so morali oditi na ledenik v Hintertux. Vse to pa je poslabšalo njihovo finančno stanje, saj take priprave v inozemstvu niso zastonj. To se dogaja že vrsto let in skoraj vsi stroški padejo na pleča staršev tekmovalcev Triglava. Alpski smučarski klub bo priprave nadaljeval novembra, pa vse do prvih decembrskih dni, ko se bo začela sezona tekmovanj. V alpskem klubu Triglav pa imajo tudi precej državnih reprezentantov. V moški A reprezentanci trenira in vadi Grega Gril, v mladi B reprezentanci so Meta in I «a Dežman in Breda Tomaži«-, v mladi B ženski reprezentanci pa je Barbara Nadižar. Od Triglavanov so v moški B reprezentanci Matjaž Peneš, Jani Bohinc in Janez Šumi, med pionirji sta reprezentanta Grega in Urban Stojanovič, medtem ko je kandidatka /a pionirke A Nina Dežman. Kot lahko razberemo, pri alpskem klubu Triglav res skrbno in načrtno delajo. Prepričani smo, da bodo dobri tudi njihovi tekmovalni uspehi. To jim tudi Želimo. I) Humer <- jH 'JM mL. ml frjf w^m' ■ 1 m SPtrm : ■ Partizan iz Škofje Loke in Trim klub Sava iz Kranja sta v soboto priredila odprto prvenstvo Gorenjske v orientacijskem teku, na katerem so poleg tekmovalcev z Gorenjske nastopili tudi predstavniki sosednje Hrvaške. — Na sliki: trojkai z škofjeloške lesarske šole med tekom. — Foto: F. Per-dan Strelsko tekmovanje Ribno — 108 rezervnih vojaških starešin iz dvanajstih krajevnih organizacij ZRVS se je v okviru letnega programa izobraževanja in urjenja pomerilo pod Ribensko goro v Ribnem v streljanju z avtomatsko puško in pištolo. Rezultati — ekipno — pištola: 1. Radovljica II 232 krogov, 2. Kamna gorica 232, 3. Radovljica I 226; avtomatska puška: 1. Radovljica II 234, 2. Bohinjska Bistrica 206, 3. Radovljica I 167; avtomatska puška in pištola: 1. Radovljica II 466, 2. Bohinjska Bistrica I 402, 3. Radovljica I 393; posamezno — pištola: 1. Marjan Fon (Radovljica) 63, 2. Tone Šolar (Kamna gorica) 62, 3. Radivoj Zupan (Kropa) 62; avtomatska puška: 1. Beno Kukič (Radovljica) 56, 2. Jože Stare (Bohinjska Bistrica) 52, 3. Marjan Fon (Radovljica) 51; avtomatska puška in pištola: 1. Beno Kukič (Radovljica) 116, 2. Marjan Fon (Radovljica) 114, 3. Stanko Dežman (Bohinjska Bistrica) 106. c ROZman Rokomet VETA v Dupljah, Inles v Preddvoru Ljubljana — V prostorih Rokometne zveze Slovenije so izžrebali pare četrt-finala pokala mladosti na področju Slovenije. Gorenjsko bosta letos zastopali ekipi Duplje (med ženskami) in Preddvor (med moškimi ekipami). Žreb je hotel, da Gorenjska predstavnika igrata četrtfinalni srečanji na domačem igrišču, 12. oziroma 14. novembra, polfinale in finale po bo marca 1986 leta. Med ženskami bosta najzanimivejši srečanji Ferrotehna : Olimpija in Duplje : Veta, med moškimi pa Ajdovščina : Dinos-Slovan in Preddvor : Inles. J. Kuhar Odbojkarsko prvenstvo Radovljica — Komisija za odbojko pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Radovljica prireja odbojkarsko tekmovanje za kadete, kadetinje, mladince in mladinke. Prvenstvo za kadete se bo začelo 12. januarja naslednje leto, za mladinke 11. januarja ter za kadetinje in mladince 15. decembra letos. Za tekmovanje se lahko prijavijo ekipe z vse Gorenjske. Od števila prijavljenih ekip iz radovljiške občine in iz ostale Gorenjske bo tudi odvisno, ali bo tekmovanje organizirano kot občinsko ali kot gorenjsko tekmovanje; od množičnosti pa bo odvisen tudi sistem tekmovanja. Nogomet Pričakovana zmaga Bohinja KRANJ — V nadaljevanju nogometnega prvenstva Gorenjske je Bohinj doma brez težav premagal Kondor. Več težav so imeli Jeseničani, ki so na Bledu le s težavo premagali domačine. Blejčani so se pritožili, češ da jih je oškodoval sodnik. Polet je doma remi ziral z Aiplesom, medtem ko sta bili srečanji Lesce : Tržič in LTH : Rateče preloženi na kasnejši datum. Izidi - Bohinj : Kondor 3:1, Polet : Alples 0:0, Bled : Jesenice 1:3. V vodstvu je Alpina pred Jesenicami, oba imata po 10 točk, in I^escami, ki jih ima 9; mladinci — Alpina : Polet 3:3, Jeseni M! Lesce 1:0. Vodijo Jesenice 7, Alpina 4, Polet 3 itd.; pionirji A skupina — Lesce : Bled 2:5, Tržič : Bohinj 1:2. Vodijo Jeseničani 10, Bled 10, Tržič S itd.; skupina B - LTH : Alpina 4:2, Polet : Alples 1:4. V vodstvu je LTH 10 prod Aiplesom 7 in Alpino 4 itd. P. Novak Evropski hokejski pokal Jeseničani v drugem kolu z Davosom JESENICE — Dvorana pod Mežakljo, povratno srečanje za evropski hokejski pokal: Jesenice: Durham VVasps (Anglija) 8:3 (3:0,3K), 2:3), gledalcev 2500, sodniki VVasching (Avstrija), linijska Dremelj, Petrič (oba Jesenice). Strelci za Jesenice: Magazin 2, Mlinarec, Kopitar, Šuvak, Š. Ščap, Pajič in P. Klemene po 1, za goste: S. Johnson, Schmid in Cooper po L Jeseničani so v drugi tekmi za evrposki hokejski pokal premagali goste iz Anglije. Železarji so bili uspešni že na gostovanju. Tudi tokrat so domačini brez težav ugnali goste in se zasluženo uvrstili v drugo kolo. Angleški hokejisti so svojo pravo vrednost pokazali šele v zadnji tretjin^ ki pa ni več vplivala na končni izid. Enaindvajsetkratni državni prvak Jesenice se bo v drugem kolu srečal z Davosom iz Švice. Reprezentanca s Francozi Jugoslovanska hokejska reprezentanca je v nedeljo z avtobusom odpotovala v Francijo, kjer se je včeraj in danes v prijateljskem srečanju pomerila z izbrano reprezentanco Francije. To prijateljsko mednarodno srečanje sodi v okvir reprezentančnih priprav na svetovno prvenstvo skupine B, ki bo marca na Nizozemskem. Enako kot Jugoslovani so tudi Francozi v B skupini svetovnega hokeja. Vršilec dolžnosti zveznega kapetana Dušan Ilič je imel pri izbiri reprezentance obilo težav, saj je veliko naših odličnih kokejistov poškodovanih. Na srečanju s Francozi so igrali: D. Lamovšek, Tičar in rezerva obeh vratarjev Bolta ter igralci: Vidmar, M. Pajič, Mlinarec, Burnik, Kovač, Laj"" vic, Nenad Ilič, D. Horvat, Hafner, Klemene, Šuvak, Kopitar, Borse, M. Gorenc, Beribak, Pavlin, Jovanovič in Vatovec, rezervi pa sta Bratina in Kozar. Reprezentanci bo s strokovnimi nasveti pomagal tudi Ljubljančan Štefan Seme. -dh Hokej na ledu Pričakovane zmage favoritov KRANJ — Tudi to kolo državnega hokejskega prvenstva ni prineslo nič presenetljivega, saj so vsi favoriti za prvaka in visoka mesta brez težav premagovali svoje nasprotnike. Nekaterim boljšim moštvom je bil to le boljši in dinamični trening. Poražena moštva pa so igrala res samo tako, kot znajo. Jeseničani so tokrat doma v dvorani pod Mežakljo gostili zagrebške »medvede«. Medveščak je bil pred leti še trd oreh za vsa moštva prve zvezne lige, a imajo že dve leti pomlajeno moštvo in njihova igra še ni taka, kot bi bila lahko. Železarji se niso dosti trudili za nove točke prvenstva, saj so Zagrebčane z lahkoto premagali. Kranjskogorci so gostovali v hali Tivoli in so bili gostje Kompasa Olimpije. Tudi Ljubljančani so bili boljši in so zasluženo visoko premagali goste iz Kranjske gore. Več dela so imeli hokejisti Crvene zvezde, ki so v Beogradu le s težavo premagali Bosno. Uspešni so bili tudi Partizanov-ci v Novem Sadu, medtem ko je bilo srečanje med Cinkarno in Avtoprevo-zom preloženo na 30. oktober. Izidi: Kompas Olimpija : Kranjska gora 8:1 (2:0, 1:1, 5:0), Jesenice : Medveščak 14:2 (4:0, 5:2, 5:0), Crvena zvezda : Bosna 5:4 (3:2, 2:2, 0:0), Vojvodina : Partizan 2:14 (0:7, 1:4, 1:3). Lestvica: o9 Partizan 12 11 0 1 117: 18 Jesenice 11 10 0 1 109: 27 1» Kompas ft Olimpija 12 9 0 3 117: 35 J Crvena zvezda 12 9 0 3 72: 38 « Kranjska gora 12 5 2 6 49: 68 U 12 5 1 6 49: 11 Bosna Cinkarna 11 3 2 6 44: 85 0 Medveščak 12 2 0 10 40:113 * Vojvodina 11 1 1 9 35:124 J Avtoprevoz 11 0 0 11 28: 93 u Pari prihodnjega kola (2. november; — .Tt>«:£»ninf> ■ Knmnas Olimniia. M6° Cin* Jesenice : Kompas Olimpija, veščak : Crvena zvezda, Bosna karna, Avtoprevoz : Vojvodina, Paru* zan : Kranjska gora. V V soboto start tudi v drugi lig1 KRANJ - V soboto in nedeljo bo start tudi za prvenstvene točke v drug1 zvezni ligi. Od Gorenjcev v tej ligi čakajo na prvi nastop hokejisti Bleda m kranjskega Triglava. Oboji se bodo borili za sam vrh. Kranjski Triglav bo že v soboto V dvorani Gorenjskega sejma v Kranju gostil moštvo Tivolija iz Ljubljan^ Srečanje Triglav : Tivoli bo v soboto o" 17.30. D. Humer V devetem kolu članske slovenske nogometne lige je kranjski Trigl&v doma na pomožnem igrišču gostil ljubljansko Olimpijo. Kranjčani $° imeli več od igre in so z golom Belančiča srečanje tudi dobili. Gostje so imeli z napadalci Triglava obilico težav. Cotman se je moral spoVa' sti kar s tremi gostujočimi branilci. — Foto: F. Perdan Slovenska nogometna liga Triglav premagal Olimpijo KRANJ - Stadion Stanka Mlakarja, SNI. Triglav : Olimpija 1:0 (0=°)' gledalcev 800, sodnik Babic (Izola). Strelec - 1:0 Belančič (56). Triglav — Stenovec, Gros, Tkalec, Murnik, Jakara, Belančič, Florjan* čič, Cotman (Eržen, Perhavec), Taneski, Radosavljevič, Juršič. Olimpija — Bronič, Granov, Terčič, Petkič, Zidan, Gruškovnjak (P*** meniti), Vončina (Pišek), Zidan, Ubavič (Gliha). Moštvi sta pokazali slabo nogometno predstavo. To je tudi razumljiv0, saj se je srečanje igralo na pomožnem igrišču zaradi del na glavnem s**' dionu. Boljše kot mlada postava ljubljanske Olimpije so začeli domačini, k» so že v prvem delu igre imeli kar pet zrelih priložnosti za zadetek. Toda žoge napadalcev Triglava so zletele čez gol ali pa so bile v rokah gostujočega vratarju. Vse se je odigralo v drugem delu srečanja. Spet so imeli več oo igre Triglavani, ki so v šestinpetdeseti minuti tudi povedli. Iz hitrega napa* da je FlorjančiČ po desnem krilu lepo podal v sredino, od koder je z glav? Belančič premagal vratarja Olimpije Broniča. Tudi gostje so imeli lepe p1"1' ložnosti za gol, a jih niso znali izkoristiti. Še posebno ne od petinsedemd«?' sete minute dalje, ko je sodnik zaradi prekrška in ugovarjanja izključil do mačega igralca Murnika. . .^h ŠPORT IN REKREACIJA 11. stran (smmmmMGLAS Poslovilni kajakaški spust Še zadnjič po Savi od Kranja do Praš Kajakaši z Gorenjske in tudi °d drugod so se v soboto še Jadnjič spustili po Savi od Kranja do Praš. Slikovito sotesko bo namreč prav kmalu Zapolnilo umetno jezero, nastalo za jezom nove vodne elektrarne v Mavčičah. Praše — Člani Brodarskega društva Kranj so sprva nameravali prijaviti za slovo od divjih voda Save ^krnovanje za vse kategorije kajaka-sev in kanuistov, a so se premislili in namesto tega priredili organiziran "kajakaški izlet« za vse, ki so radi ve-s!ali po Savi od Kranja proti Zbiljam, f ogledovali čudovito sotesko, ki se J.e nekaterih delih zajedla tudi tri-eset metrov globoko, občudovali fastlinske posebnosti in uživali ob ?°jevanju z bolj ali manj divjim to-reke ... Poslovilni kajakaški JPust je povsem uspel. Udeležba res-~a ni bila posebno množična, zato pa-J° Prišli vsi, ki so leta in desetletja adi zahajali v sotesko Save, si tu navali izkušnje in v njenih vodah do-egli prve tekmovalne uspehe. *Kajakaši dojemamo naravo s polnega zornega kota, na način, ki ni zimo, so vstopnice le ma- Ori KrpHp rin r»Afk« hnrin Od srede do petka bodo > 2a otroke do 7 let po 75 di-V,otah i odrasl« Pa 150 dinarjev. Ob * °0j ^l"0 jn n n'-*deljah pa bodo vstopnice S 0 dinarjev. Sindikati in šole J?C?,duh in četrtkih V8- do io0d 1(5- do ly uro- ob i»etkih H ka — Na bencinski črpalki v Škofji Loki se je v petek, 25. oktobra, pripetila nezgodu, v kateri je bil huje ranjen 34-letni Janko Žontar, doma od Svetega Duha. Žon tar se je pripeljal na bencinsko čr- narja, da je imel za nekaj dni, naj pa je začel znova. Takšno ravnanj je pred sodiščem tudi priznal, P°v^ dal pa je, da ni imel druge možnos za preživljanje. Priznal je tudi tatv no; v kampu Šobec je namreč vz moško majico. Njegovo priznanje in sodelovanj pri razjasnitvi vseh dejanj je sodiš upoštevalo kot olajševalno okolij no, ni pa moglo prezreti, da je A1°J Hribar pravzapr ^ ecialni Povr?j nik. Že kot mladoletnik je PrlS navzkriž z zakoni, kasneje pa je n daljeval, največkrat so bile to g°'J { fije. V zaporu je preživel že vrsto saj je skoraj ves čas po letu 1970 pr živel za zapahi. Kot olajševalno o* novinu je ouuijlc aiciu iuui Vi £3 dejanja storil v stiski, da je šlo manjše zneske in tudi to, da ^ odraščal v težkih razmerah. Up°f„. valo pa je tudi da je izbiral v g ^ nem upokojenke, starejše ženske«^ morajo že tako gledati na vsak ^. nar, pa tudi to, da si je izbral v ^. stvu način življenja, ko mu Je ^ ljubše v zaporu kot pa na ProSV^0r Sodišče mu je tudi podaljšalo prl" Sodba še ni pravnomočna. ^ palko in se ustavil pri kompres°i za merjenje tlaka v pnevmatiki Tedaj je na črpalko z avtom z* Ludvik Lovrenčič, star 42 let, iz j^j kovice. Zapeljal je proti Žontarjn^. se ni mogel umakniti, in ga z ^ e lom stisnil ob njegov avto. RanJe,nj ga Žontarja so odpeljali v Klin1 center. BUM NA MIMOIDOČEGA Mlečnezobcu iz Radovljice je bilo dolg&M, zato je na balkon prinesel zračno pušlo in se šel ostrostrelca. Da ima fant dar za to, je dokuzal eden od mimoidočih, ki jo je skupil. Oglasil se je na milici, modri varuhi varnosti in reda pa se bodo oglasili pri fantovih starših. Kdo jo bo potem skupil, je že zduj znano. PODRL KOLESARJA IN POBEGNIL Gozd Martuljek - V Gozdu ^ tuljku je v petek, 25. oktobra-^ 16.45 neznani voznik poltovornj jj povozil kolesarja, nato pa P°^fL)( 85-letni domačin Karlo OkretiC s ^ s kolesom peljal čez most. NaSP^ mu je pripeljal poltovornjak or.a^'iC barve neznane registrske števil* jj, ga zadel. Okretič je padel P0,^' tovornjak je pa odpeljal. Hud njenega Okretiča so odpeljali v J ni.ško bolnišnico. v0f Za neznanim voznikom p0' Jf> njaka, ki je po nesreči odpeljajV p Jesenicam, še vedno proizvod J v Zato miličniki oddelka m"1 Kranjski gori pozivajo more očividce nesreče in tiste, ki so n ^ biti videli oranžni poltovornja?' ^ to sporoče njim ali na najbl»zJ stajo milice. USODNO TRČENJE V MEG^ a JEPRCA - Včeruj zjutraj WJ Jeprci smrtno ponesrečil - ^ voznik osebnega avtomobila \^ \ slav Zupin z Visokegu. S '»<$ , je peljal iz Ljubljane proti Kfl' ^ na Jeprci iz neznanega raz«0* ti*j pel jul na levi vozni pas. Tafl» I ^ v nasproti vozeči jugo, ki ga l h. 33-letni Cvetko Rovšek iz l]r*\0^ razbitine je v megli trčil ^ njak, ki je pripeljal iz LjubU1 ^fi\ nesreči, ki je terjala življenj* fi t«r slava Zupina, stu bila ran j«-'1' jji> voznik Kov se k in Zupinov sOJj|0Jj 22 -letni Darko Floijančič « «0R ROŽNIK, n. sub. o RESKRBA, n. sub. o., TRŽIČ, Trg svobode 27 ^oge-26 ^e'ovna razmerJa objavlja naslednja prosta dela jAjNlCK SAMOUPRAVNIH ORGANOV, D PO in TOZD 4&aPH0.!)AJALCEV droAj^^ilske in tehnične stroke za prodajalne na popru, rrž«ča in Kranja z^VODJO trS nsk«,Ma minimuma, ^stop ^oho<*ek po pravilniku tozda. *"'u takoj oziroma po dogovoru. dh°Vs^o 'iU^t> z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v ^ eva oK■ ni Službi TOZD osebno ali po pošti v H dneh Za sprejem: srednja šola administrativne ali splošne smeri, najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj, dva mesecu poskusnega dela; šola za prodajalce oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost, najmanj dve oziroma pet let ustreznih delovnih izkušenj, en mesec poskusnega dela; šola za prodajalce, najmanj dve leti delovnih Ustreznih izkušenj, tri mesece poskusnega dela; gostinska šola oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost, eno oziroma pet let ustreznih delovnih izkušenj, en mesec poskusnega dela. 2.: _ 3- 'Jave. ka-od Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike, Kranj, n.sol.o. ISKRA KIBERNETIKA je s 5000 zaposlenimi največja delovna organizacija v SOZD ISKRA in ima dolgoletno tradicijo, bogate delovne izkušnje in mednarodno priznanje reference na področju merilno-regulacijske in stikalne tehnike. Čeprav večina naše proizvodnje temelji na lastnem znanju, želimo naše izdelke še bolj oplemeniti z znanjem, zato vabimo k sodelovanju DINAMIČNE, INVENTIVNE, INICIATIVNE in na SKUPINSKO DELO PRIPRAVLJENE DIPLOMIRANE INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE IN STROJNIŠTVA, DIPLOMIRANE ORGANIZATORJE DELA, INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE IN STROJNIŠTVA, ELEKTROTEHNIKE - ELEKTRONIKE. Novi sodelavci bodo združevali delo na področjih inženiringa, kjer bi prevzemali zahtevna dela pri projektiranju elektronskih naprav za merjenje in računalniško obdelavo le-teh za krmiljenje elektromehanske opreme v industriji, transportu, energetiki, agroživilstvu, izobraževanju in ekologiji. Med nami bodo dobrodošli tako strokovnjaki z ustreznimi delovnimi izkušnjami kot tudi strokovnjaki pripravniki, ki jih bomo pod strokovnim vodstvom usposobili za samostojno delo. Bodočim sodelavcem nudimo: — zanimivo strokovno in ustvarjalno delo, — strokovno in znanstveno izpopolnjevanje ter možnost sodelovanja z domačimi in tujimi znanstvenimi ustanovami in proizvodnimi delovnimi organizacijami, — osebni dohodek odvisen od delovnih rezultatov, — pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj, — za bodoče sodelavce iz Ljubljane imamo organiziran pogodbeni avtobusni prevoz. Podrobnejše informacije o delu in delovnih pogojih kandidati lahko dobijo osebno ali po telefonu v kadrovski službi, kjer se bomo pogovorili o vaših in naših ciljih in pričakovanjih. Vaše pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušnjah pričakujemo do 8. novembra 1985 na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savka loka 4, Kranj. ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: 1. OPRAVILA PRODAJE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA pod pogoji: — da je ekonomist, komercialist, ekonomski tehnik, lesarski tehnik, — da ima 2 leti delovnih izkušenj (ekonomist), — da ima 3 leta delovnih izkušenj (komercialist, ekonomski tehnik, lesarski tehnik), — čas uvajanja tri mesece. 2 TRGOVSKO POTNIŠKA OPRAVILA ZA TAPICIRANO IN MASIVNO POHIŠTVO pod pogoji: — da je ekonomski tehnik, lesarski tehnik, — da ima 2 leti delovnih izkušenj, — čas uvajanja dva meseca. Dela bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Interesenti pod točko na 1. in 2. naj dajo pisne vloge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja, DSSS Zlit Tržič, Ste Marie aux Mineš 9. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po obravnavi v komisiji za medsebojna delovna razmerja. Iskra ISKRA TOVARNA GOSPODINJSKIH APARATOV, n. sub. o., škofja Loka, Reteče 4 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V RAČUNOVODSKI SLUŽBI Pogoji: — VS ali VŠ izobrazba ekonomske smeri, pet let delovnih izkušenj 2. VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V ODDELKU ORODJARNE IN VZDRŽEVANJA Pogoji: — VS izobrazba strojne smeri, dve leti delovnih izkušenj 3. ORGANIZACIJA VARSTVA PRI DELU Pogoji: — VŠ izobrazba varnostne ali druge tehnične smeri, pet let delovnih izkušenj 4. STROKOVNO VODENJE AKTIVNOSTI IN NAGRAJEVANJE PO WF SISTEMU Pogoji: — VŠ izobrazba strojne smeri, tri leta delovnih izkušenj 5. VODENJE DELOVNE SKUPINE V ORODJARNI Pogoji: — SS izobrazba strojne smeri, pet let delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo 6. VZDRŽEVANJE HIDRAVLIKE IN PNEVMATIKE Pogoji: — SS izobrazba strojne smeri, štiri leta delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo Pisne prijuve z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi oglasa v kadrovsko službo tovarne, kjer dobite tudi vsu potrebna pojasnila. Z izbranimi kandidati bomo delovno razmerje sklonili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa. SLUŽBA PRAVNE POMOČI JESENICE V skladu z določili samoupravnih splošnih aktov in sklepom sveta DO razpisuje dela in naloge VODJE DO in nuđenje pravne pomoči. Prijavljeni kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pogoje o strokovni usposobljenosti, določene z zakonom o pravni pomoči, 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, sposobnost vodenja in organiziranja ter moralnopolitične vrline. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Služba pravne pomoči, Jesenice, Titova 37, p. p. 54, s pripombo »za razpisno komisijo«. Izbrani kandidat bo za opravljanje razpisnih del in nalog imenovan za 4 leta. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge TAJNIKA KS PRIMSKOVO s polnim delovnim časom. Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: imeti mora: — končano srednjo šolo ekonomske smeri, ( — dobro znanje strojepisja, — 3 leta delovnih izkušenj, — sposobnost za delo z občani. Prednost pri izbiri imajo kandidati s področja KS Primskovo. Delavec bo za delovne naloge izbran in imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisno prijavo z dokazili v 8 dneh po objavi na Krajevno skupnost Primskovo, za razpisno komisijo, Kranj, Jezerska cesta 41. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA DO ELEKTRONSKI RAČUNSKI CENTER ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, — 3 ali 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta samostojnega dela v računovodstvu v Poskusno delo traja tri mesece. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Osnovna šola JOSIPA BROZA TITA, PREDOSLJE Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge PSIHOLOGA za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nastop dela takoj ali po dogovoru. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Josipa Broza Tita, Predoslje 17 a, Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. Kemična čistilnica in pralnica » ŠKOFJA LOKA « Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. PERICE v d. e. pralnica — delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas 2. POMOŽNEGA DELAVCA v d. e. pralnica — 2 delavki — delovno razmerje sklenemo za določen čas — 6 mesecev. Pogoj za sklenitev delovnega razmerja je končana osnovna šola. Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Kemična čistilnica in pralnica Bistra, Škofja Loka, Spodnji trg 12, Komisija za delovna razmerja. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV ŠKOFJA LOKA in ' ZDRUŽENJE BORCEV NOV ŠKOFJA LOKA organizirata žalno komemoracijo 1. novembra 1985 ob 9. uri v počastitev dneva mrtvih pred Domom Zveze borcev v Škofji Loki. Vabimo . ,e svojce padlih, mladino in občane, da se komemoracije udeležijo v čimvečjem številu. Istega dne bo ob 10. uri komemoracija pri centralnem spomeniku pri Sv. Duhu-Virmaše pred kulturnim domom Ivana Cankarja. 7 @®IM£Sg^IEnGLAS 14. STRAN OGLASI, OBJAVE TOREK. 29. OKTOBRAjjf RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju Gorenja vas, Todraž 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 1. VZDRŽEVALCA MERILNO REGULACIJSKE TEHNIKE 2. 2 KLJUČAVNIČARJEV Pogoji: pod 1. — elektrotehnik — šibki tok, — S izpit, pasivno znanje angleščine, — nad 2 leti delovnih izkušenj, — triizmensko in poskusno delo; pod 2. — poklicna izobrazba kovinarske smeri, — 6 mesecev delovnih izkušenj, — izmensko in poskusno delo. Za vsa dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili (spričevali) o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo po potrebi pisno vabili na razgovor in ogled delovnih pogojev. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA Kidričeva 75, n. sol. o. Na osnovi sklepov delavskih svetov TOZD razpisne komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov razpisujejo dela in naloge: - VODJE TOZD PREDILNICA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba tekstilne, kemijske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj, — znanje enega svetovnega jezika, — da za imenovanje na to funkcijo nima zakonske prepovedi, — da ima potrebne poslovne in organizacijske sposobnosti ter izpolnjuje pogoje iz družbenega dogovora o kadrovski politiki. - VODJE TOZD BARVARNA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba tekstilne, kemijske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj, — znanje enega svetovnega jezika, — da za imenovanje na to funkcijo nima zakonske prepovedi, — da ima potrebne poslovne in organizacijske sposobnosti in izpolnjuje druge pogoje iz družbenega dogovora o kadrovski politiki - VODJE TOZD KODRANKA Pogoji: — višja ali srednja izbrazba tekstilne, kemijske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj, — znanje enega svetovnega jezika, — da za imenovanje na to funkcijo nima zakonske prepovedi, — da ima potrebne poslovne in organizacijske sposobnosti ter izpolnjuje druge pogoje z družbenega dogovora o kadrovski politiki. Za navedena dela in naloge bodo izbrani kandidati imenovani za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa v zaprti pisemski ovojnici na naslov: Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva 75, kadrovska služba, s pripisom za razpisno komisijo tozd, v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili o odločitvi samoupravnih organov v 30 dneh po izbiri. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja DELOVNE SKUPNOSTI KO-MERCIAIiA ponovno objavlja naslednja prosta dela oz. naloge: 1. VODJA PREVZEMA 2. VODJA SKLADIŠČA 3. VODJA ODDELKA ZA ELEKTROMATERIAL 4. PRIPRAVNIKA v prodajni službi v LJUBLJANI Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod l.in2.: — višješolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, — 4-letne delovne izkušnje, pod 3.: — visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehniške smeri oziroma komercialne ali druge ustrezne družboslovne smeri s srednješolsko predizo-brazbo elektrotehniške smeri, — 3-letne ustrezne delovne fzkušnje, — vsaj pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika, ustrezne osebnostne lastnosti za opravljanje komercialnih del. pod 4.: — visokošolska izobrazba elektrotehniške ali strojne smeri, — znanje tujega jezika, — veselje do marketinškega dela. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA KIBERNETIKA, Kadrov ska služba, Savska k)ka 4, 64000 Kranj. dinos DINOS LJUBLJANA TOZD Priprava odpadnih surovin Ljubljana, Titova 118 Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: SKLADIŠČNEGA DELAVCA - STROJNIKA — 1 delavec za delovno enoto Kranj, skladišče Škofja Loka Pogoji: — kvalificiran delavec kovinarske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, enomesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj dajo ponudbe z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: DO Dinos TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, Titova 118. DEŽURNI VETERINARJI od 1.11. do 8.11.1985 za občini Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22- 781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 23- 518 za občino Škofja Loka DAVORIN VODOPIVEC, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 MIRO KRIŽNAR, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice ANTON GLOBOČNIK, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3 a, tel.: 74-629. .'"SSBBS&SHSSOIAS. (ŠJLIPA POHIŠTVO SALON V KRANJU V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA razpisuje na podlagi določil statuta in sklepa delavskega sveta DO EUROŠPED ŠKOFJA LOKA dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO EUROŠPED Poleg splošnih pogojev, pogojev iz družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike in pogojev, predpisanih v 511. členu ZZD, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske, organizacijske ali pravne smeri, — 3 ali 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — zunanjetrgovinska registracija (ZTR) Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas za štiriletno mandatno dobo z možnostjo ponovnega kandidiranja. Pisne prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zatevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov SOZD ALPETOUR, Škofja Loka, Kadrovska služba, Titov trg 4 b, z oznako »za razpis«. Delavski sveti bodo o izbiri kandidatov odločili v 60 dneh po končanem zbiranju prijav. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh od dneva, ko bosta delavska sveta imenovala izbrane kandidate. ar ALMIRA Alpska modna industrija RADOVLJICA ponovno objavlja po sklepu odborov za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: I - TOZD TRGOVINA 1. VODJE SKLADIŠČA SUROVIN Pogoji: — srednja strokovna izobrazba tekstilne, ekonomske ali komercialne usmeritve, — 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih opravilih ali, — dokončana šola za prodajalce tekstilne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih opravilih. Kandidate vabimo, da oddajo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov; Almira, alpska modna industrija, odbor za delovna razmerja TOZD Trgovina Radovljica, Jalno-va2. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepov v odborih za delovna razmerja. ALPETOUR ALPETOUR DISC0 S0RA Škofja Loka vabi v četrtek, 31. 10. 1985,od 20. do 24. ure v svoje store na Kopališče Sora na atraktivni program z ansambli AGR0P0P. Tudi naslednje četrtke bomo prirejali podobne prireditve v DISCU SORA, zato že sedaj najlepše vabljeni, delavci DISC0 SOBA :_ ZJ V SPOMIN Minljiva, a kratka je misel • življenja, dolga in neizprosna ta pot, stopinja tvoja trdna, a sled neposušena odtod! Odločen in večen je glas, ki vpije, kriči, a vendar molči, da to si ti! 31. oktobra bosta minili dve leti od boleče izgube nas^ ga dragega VLADIMIRJA KOŠNIKA Živel si kratko, prekratko življenje, a polno in večno z* nas. Čas tvoj hiti, toda z nami še vedno živi! Živi duh1 živ je lik, le resnica, ki ostaja, je grenka in kruta-Pekoč in boleč je spomin, a tiho in živo spoznanje, d človek le zase, a za druge nikoli ne umre! Hvala vsem, ki še obiskujete njegov dom in se ga sp^ minjate! VSI NJEGOVI Britof, Primskovo, 31. oktobra 1985 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice in tete ANTONIJE ŠIFRER Gregorčeve mame iz Žabnice se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, Prl^na ljem in sodelavcem, ki ste z nami sočustvovali, izrazili vis in pisna sožalja in darovali cvetje. Zahvala tudi vsem, k1 cenili njeno raziskovalno delo naše preteklosti. Hvala vs' ki ste jo spremili na poslednji poti, posebno organizaciji govorniku Pavletu Lužanu ter kulturnemu društvu in g°, lfi niku Jožetu Šifrerju. Hvala g. župniku za pogrebni °^re(,eb' govor ter kvintetu bratov Zupan za ganljive žalostinke. P° .-g. na zahvala dr. Križnarjevi za večletno požrtvovalno zdra .j nje in osebju oddelka 600 na Golniku. Vsi in z vsem ste laJ bolečo igubo naše mame. NJENA VEDRINA IN NJENO DELO BOSTA ŽIVEL^ Z NAMI! ŽALUJOČI: sinova in hčerki z družinami ZAHVALA Ob smrti drage mame FRANČIŠKE COF se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prlJ e-ljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno ,jj tje ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu posprevLi na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo d° dr. Mariji Zamanovi, ki ji je lajšala bolečine v času Wj ne dolgotrajne bolezni. Zahvaljujemo se tudi ^'dXi ^ Šifrerju za poslovilne besede ob odprtem grobu, BH porščakom, članom ZB, GD Žabnica, sodelavcem *s ^j-ATC, pevcem s Sv. Duha za petje žalostink in g. žnP ku iz Žabnice za lepo opravljen pogrebni obred- VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVAIA! Dorfarje, 19. oktobra 1985 ZAHVAIA Ob boleči izgubi mame, stare mame MARIJE PORENTA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanofl* ^ znancem za ustne in pisne izraze sožalja, poa*}p cvetje ter vsem, ki so jo pospremili na zadnji p(. ' hvaljujemo se zdravstvenemu in strežnemu ose WJ ma upokojencev v Kranju, ki so ji lajšali hude ".^fl ne. Zahvala velja g, kaplanu iz Šmartna pri Krun'e lep pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi slo HČERKA Z DRUŽINO 18 2LREK. 29. OKTOBRA 1985 MALI OGLASI, OBVESTILA4 OSMRTNICE .15. STRAN @@S®3^J©IEIIGLAS OGLASI ^i:27 960 đjtte fRALNl STROJ castor po -^-[ggidjkozarjeva 25. Kranj 14041 maci!* ^rno-belo TV JASNA. Infor-~-y*tggggr_PQ tel.: 34-933 14042 dore^'Tr?^' RAČUNALNIK commo-21-7» PRAI-NI STROJ gorenje, tel.: ^p^p-______14043 ŠN| APA^askoraj nov zatesni SLU-Parti,J, AT Simmens. Nada Pockai, danska cesta 47, Škofja Loka "pT—-^—______ 14044 STRo^.pr°^am skorai nov ŠIVALNI ~"-pp-^iia!nja vas 81, Duplje 14045 BAjS1 "eto star POUSKI KOM-« krompir. Kalan, Zapoge 11 "^p-p--________14046 inaSS?") barvni TV Panorama 73 z NlK _° i- aro in kombiniran ŠTEDIL-V PUn, 2 elektrika) tel.: 79-760 ■"pp-----_______14047 nie-on2m črn°-bel TELEVIZOR gore--n|Ks. Anton Bole, Gradnikova 74-716 14048 SPAR MARKET RAKUŠEK iz Sel, 4 km proti Železni Kapli, tel.: 9943-4227-7170 Prijetno s koristnim, izlet z najugodnejšim nakupom v slovenski trgovini. iian,opicina naposlltve 101 lT^ai2yJ_icaLtel. Vrta, k"0 Prodam skoraj nov namizni Oo1 ,STR0J do 16 mm. Šenčur, ■"^SaSjajej.: 41-135 14049 Prodam DYNAMO siemens 220 V, ROVOKOPALEC (Libher) KASON -kiper komplet za MAN ali mercedes, tel.: 70-186_14091 Prodam več suhih borovih metrskih DRV. Hraše 5, Preddvor_14092 Prodam 220-litrski AKVARIJ z vso opremo, tel.: 28-448 dopoldne 14093 Prodam starejšo diatonično HAR-MONIKO, tel. (064) 62-258 14094 Vadbeni mat. vozila 5po_i}S,JSKI MATERIAL za fasado: hern-,? demit-emulzije in 16 vreč su-y0 2d I , Prodam 20 % ceneje. Struže-"ftej_22-9Ql 14007 0pEr^an? 1200 kosov stare STREŠNE h.t_7 kikinda, cena zelo ugodna, tel.: _14055 hSSg*"1 3.000 kosov novomeških iti^^'KOV, 15 m SLEMENJAKOV fcu"°BNIKOV za 260 kv. metrov po-81-lv>' Vse novo Informacije po tel.: ^jOpojg.uri _ 14056 !>0_adarm 50 kv metrov LADIJSKEGA yJgL: 79-906 po 19. uri 14057 lu^dam 15 kosov schiedel DIMNI* RgUž. 40-690 __14058 ^eS^! 20 kv metrov GRADBENIH "-SplgNjOV, tel.: 74-805 (064) 14059 8|ekt°r?ram 13°-,itrski nov BOJLER za SiicTno'n,centralno ogrevanje z ga-«X5 i' L k°sov armaturnih MREŽ ^OkA Š00 kosov MODULARNEGA ^lfnR^x 20x20 - 10% ceneje. koVeW*)60-091 int. 223 (Marjeta Šin-14060 prodam p ^*—_____ ^303da^2ELTE v glavah. Škofjelo- . P^^1L_____13745 _ češen^ 1SAD'KE jabolk, hrušk, sliv 1*26 Drevesnica Cegnar, Dorfar- Pf^rT^8---_13749 f* ?aafTl Diološko čist KROMPIR ki-5k_r«Serne in ozimnico. Rudi Dol- ^p&Jj___Žirovnica_13750 s*1« a** semenski KROMPIR desire, "•Ohc pekove DESKE irt hrastove L_ ^rirska pot 11, Primskovo 13841 S dvo??T 9lobok in športni VOZIČEK ^"a-Sta 2°ra sPani- Franca Roz 14026 "etaj, Kranj droben KROMPIR. Trbo-14027 Sij* ^ suha bukova DRVA Kle ™.' on L čredni«* Kr/tn q Gorenja vas, 14028 ^3|ednje brdo 8 jAR'gjODAJA _ Pr^^Jac_Ll7, stanov, št. 9 jesenske ženske črne, krznene JAK-vse uvoženo Kranj, 14029 dve č leti staro brezhibno fve POc-iV8 nimate namena kupiti i PLSlLRJ,CE'V0ZIĆKA' staji !J!^^v-k. itl •fOfj^^-ijopo'o'ne S « PRALNI STROJ naoms N a? din 14030 ce- O^-s in OTROŠKI VOZIČEK din Nataša Omerzel. Po italijanski VOZIČEK AnTta- HOJICO, dva GRELCA za ^•"r- m zimsko VREČO za vozi- li !K^P^dam ; 4033 .. DRVA. PUNTE in togonder. Strahinj 51, tel.: .___14033 „'«0 b " novo HARMONIKO melodi-,niak r?0v- s kovčkom. Slavko Ple korenja vas, Reteče 53, Škof ^--- 14088 Prodam TAM 5000 kasonar, 5.70 m — 2.40 m s cerado. Menard, Dol. Do-brava 25, Gorenja vas_13707 Prodam VVARTBURG caravan, letnik 1980, prevoženih 80.000 km. Stane Kočnik, Pot na Jošta 8, Kranj 14061 LADO 1200 prodam po delih (karoserija, vrata, menjalnik itd.) tel.: 45-291 ___14062 Ugodno prodam ZASTAVO 750. 1971, Naklo, S. Žagarja 4 — dopoldne ___14063 Prodam ELEKTRONIK 90, letnik 1981, dobro ohranjen. Marko Likar, Gorenjesavska 13 (pri Tekstilindusu) _14064 Prodam MZ 125 po delih. Slavko Dolinar, Oprešnikova 31, Kranj 14065 Prodam 125 P, celega za rezervne dele, letnik 1975. Ziherl, Srednje Bit-nje 4, popoldne_14066 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979, in 125 P, tel: 22-309_14067 Zelo ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1979, Voklo 85, Šenčur 14068 KRIZANTEME, VELIK0-CVETNE PAJK0VKE, MARJETE IN 'MAČEHE PRODAM. Sr. Bela 6, tel.: 45-223. Prodam DELE za zastavo 101, stroj, menjalnik in drugo. Zoran Japelj, Pod-Ijubelj 70, Tržič__14069 Poceni prodam dobro ohranjen NSU 1000, tel.: 24-960_14070 Prodam nove prvo BLATNIKE in MASKO za škodo 100, MoSe 29 14071 Prodam R-4TL, letnik november 1983, odlično ohranjen Tel: 61-184 ___14072 Prodam italijanski FIAT 850, letnik 1972, potreben popravila in DELE za'fi-at 850. Alojz Avsenik, Letališka 12, Lesce____14073 Ugodno prodam ŠKODO coupe 110 R, tel : 81 536 od 20. do 21. ure _______14074 Prodam ZASTAVO 750 SL, letnik 1980. Radovan Švab, Zgoša 31/A, Be gunje_14075 Nujno prodam po zelo ugodni ceni AUSTIN 1300, starejši letnik, obnovljen, registriran do julija 1986. Vinko Habjan, Vošče 9, Radovljica 14076 Ugodno prodam karambolirano ZASTAVO 101 - december 1978, celo ali po delih z vsemi rezervnimi deli Ogled vsak dan popoldne, Zdenko Kranjc, Ljubno 60, Podnart_14077 Prodam ZASTAVpiOl, letnik 1970, lahko tudi po delih. Begunje 111 14078 Prodam MASKO za FIAT 128 aH Z 101, zadnjo steno in levi kolotek Sp. Duplje 20a,_ živali Prodam PRAŠIČKE, stara dva mese ca. Sebenje 36, Križe_14034 Prodam 2 PUJSKA, stara 8 tednov Mežnarec, Selo 22, Žirovnica 14035 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 tednov. Breg ob Savi 4, Mavčiče __ 14036 Prodam 7 mesecev staro ŽREBICO. Planina pod Golico 8, Jesenice,Pavel Noč_14037 Prodam zelo dobro KRAVO simentalko, staro 4 leta, Frančiška Pirnat, Podboršt pri Komendi 21_14038 Prodam manjše in večje PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Sk. Loka_14039 Prodam plemonskega KO/l A m dve KOZI. Matjašič, Poljane 93, Podpečna __14040 Prodam dve mladi kravi simentalki Meh Franc Zg. Duplje 42 Prodam 6 mesecev staro /HI BIČ KO. Tupaliče 21 Preddvor, tel : 45 420 14096 Prodam črno-bel TELEVIZOR Iskra ter dvosedežni KAVČ, telefon: 33-725 popoldne _13797 Prodam ŠTEDILN IK Kuperbusch in 80-litrski BOJLER. Retljeva 11/A, čir-če, Kranj__14050 Prodam električni ŠTEDILNIK 2 + 1 in zimske GUME za fička. Alojz Lonče-riček, Retnje 1/A_14051 Prodam ŠTEDILNIK kupperbusch za etažno centralno, trajnožarečo PEČ in 80-litrski BOJLER na elektriko — že ra-bljeno. Gorica 13 pri Radovljici 14052 Prodam 3,5 kVV TERMO-PEČ za 3,5 SM in dva ZVOČNIKA Iskra. Ribni-kar, St. Rozmana 11, Kranj_14053 Prodam ŠTEDILNIK kuperbusch. Vera Škrlec, Struževo 16, Kranj 14054 stanovanja Dekle in fant — bodoča zakonca — iščeta SOBO ali STANOVANJE, tel.: 24-377 ali šifra: PREDPLAČILO 14079 Mlada uslužbenka nujno išče ENO-SOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici. Po-nudbe pod: Lastna oprema * 14080 ZAPOSLIM dva KV SLIKOPLE-SKARJA in enega PK s tremi leti delovnih izkušenj. Kličite vsak dan po tel.: 22-391 od 19. ure dalje 13907 Dobro utečena GOSTILNA v Kranju takoj zaposli KV KUHARJA za delo v dobro opremljeni kuhinji. Šifra: Visok OD_13908 Zaposlim pridnega mladega fanta, ki ima veselje za čevljarski poklic, tele-fon: 37-452 od 19. do 20. ure 13909 Kakršnokoli DELO sprejme delavka za redno delovno razmerje. Ponudbe pod: ZANESLJIVA_14084 Iščem ŠIVILJO za popoldansko delo. Naslov v oglasnem oddelku 14085 Zaposlim UPOKOJENKE, honorarno za dobo 3 mesece. Zupane Marjan, Gregoričeva 1. _ lokali Društvo upokojencev Tržič daje v najem gostinske prostore za opravljanje gostinskih uslug. Interesenti se lahko javijo vsak ponedeljek, sredo in soboto od 8. do 11. ure v društveni pi-sarni ali po tel.: 50-166__14083 posesti V Škofji Loki najamem GARAŽO. Dobro plačam vnaprej. Informacije po tel.:61-184 _14081 Kupim GARAŽO v Šorlijevi — nebo-tičniku — Vodovodni stolp, Ponudbe pod: Za devize 14082 Iščem žensko, ki bi hotela paziti 9-mesečno hčerko, tel.: 21-907 1 4086 V bližnji okolici Kranja iščem PEČARJA za polaganje klinker ploščic in keramičnih ploščic. Naslov v oglasnem oddelku 14087 ZAHVALA . Ob smrti naše drage sestre in tetke ALOJZIJE KERŠEVAN-JAKUN se iskreno zahvaljujemo Viba filmu, GG Bled, sostanovalcem Gornjega trga Ljubljana, pevcem s Kokrice, g. župniku za lep obred, sosedom iz Okornove ulice in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: brat Janez, sestre Anica, Milka in Karolina, nečaki in nečakinje ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in dedka JANEZA DOLINARJA upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom s Tomšičeve 42, prijateljem, znancem, tovarišicam vrtca »mojca« za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej pa se moramo zahvaliti zdravstvenemu in strežnemu osebju iz Doma upokojencev v Kranju, kjer so lepo skrbeli zanj v času njegove težke bolezni. Hvala tudi pevcem za petje žalostink in g. dekanu za opravljen pogrebni obred in tople besede. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Barbara, hčerka Ivica z možem Janezom, vnuka Primož in Katja Kranj, 21. oktobra 1985 V SPOMIN 3. novembra bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša dobra in skrbna žena, mama in stara mama MICI NAGLIC roj. HODNIK Težko je spoznanje, da te ni in te nikoli več ne bo med nami. Odšla si tja, kjer ni trpljenja ne gorja, le večni mir. V našem domu je praznina, ne ogreva ga več tvoja toplina, v naših srcih je ostala velika bolečina, ki ne bo nikoli minila, dokler še nas ne bo črna zemlja zakrila. Vsem, ki obiskujete njen prerani grob in ji prižigate svečke, iskrena hvala. VSI NJENI „ Radovljica ZAHVALA Ob boleči izgubi našega predragega sina, očeta, dedka in prijatelja MILANA MARKOVIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, balinarskemu klubu ZARICA, sosedom za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in vence in za spremstvo na zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Umrl nam je mož in oče LADO MENCINGER Ob njegovi smrti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v teh težkih trenutkih poslovili od njega in nam stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo dr. Pogačniku, osebju bolnice Jesenice in dr. Praprotnikovi za dolgoletno zdravljenje. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in namensko nakazana sredstva. VSI NJEGOVI Lesce, 23. oktobra 1985 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta MATEVŽA DROLE TA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti ter vsem, ki so tudi ob njegovi smrti kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se ZB NOV Besnica, Vodovod Zg. Besnica, sosedom, Iskra tozd Orodjarna TPP, Strokovni službi RSS za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo osebju Koronarnega oddelka Bolnišnice na Jesenicah, praporašem in pevcem društva upokojencev Kranj za lepo petje žalostink ter Avguštinu Udirju za izrečene poslovilne besede. ŽALUJOČI: žena Karla in sinova z družinama Sp. Besnica, Dragimer, 19. oktobra 1985 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani smrti žene, mamice, hčerke in sestre ERNE BOGATAJ roj. Komič se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje in pomoč vsem svojcem, sostanovalcem Vrečkove 9, prijateljem, delavcem in učencem Tekstilne in obutvene šole Kranj za ganljive poslovilne besede, nekdanjemu 8. č razredu osnovne šole Staneta Žagarja. Iskreno se zahvaljujemo sodelavcem Save Kranj in Tekstilindusa Kranj za izrečena sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč. Hvala tudi župniku za obred ter pevcem za petje žalostink. Vsem skupaj, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: mož Marjan, hčerkica Špela, mami, ati in brat Damjan ter drugo sorodstvo. Kranj, 28. oktobra 1985 V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, nona in teta MARIJA RANČIGAJ rojena Hvala Od nje se bomo poslovili v torek, 29. oktobra 1985, ob 15.30 na pokopališču v Kranju. Žalujoči: sinova Roman in Odon z družinama in drugo sorodstvo. Kranj, 28. oktobra 1985 ■ r . lovosssE'i n< -I fdaTijOfj o«! ornocl v ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, deda, pradeda in strica PETRA PORENTE tesarskega mojstra v pokoju iz Sv. Duha pri Škofji Loki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter članom Gasilskega društva Sv. Duh-Vir-maše, Čebelarske družine Škofja Loka, Zveze borcev Sv. Duh-Virmaše, Upokojencem Škofja Loka, Cestnemu podjetju Kranj, tozd WC in Gorenjski predilnici, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Lepa hvala tudi g. župniku za opravljen obred, pevcem KUD Ivan Cankar za zapete žalostinke ter govornikom za poslovilne besede. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik za skrb in nego v zadnjih dneh njegovega življenja. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA VSI NJEGOVI V Bohinj kmalu hitreje Ce bo vreme zdržalo le še ta teden, bo na odseku Bohinjska Bela—Obrne konec novembra stekel promet — Inž. Andrej Rih-taršič iz Združenega cestnega podjetja Ljubljana: »Zares kvalitetno in hitro opravljeno delo na najtežjem odseku Bohinjske ceste«. Bohinjska Bela — Pred dnevi smo se sprehodili po gradbišču Bohinjske ceste, na štiri kilometre dolgem odseku Bohinjska Bela—Obrne. Dvakrat 3,5 metra široko cestišče, ki ga je projektiralo Projektivno podjetje Kranj, pomeni že od lanske jeseni naprej za izvajalca — Cestno podjetje Kranj s soizvajalci — najtežje in najzahtevnejše delo na celotni trasi Bohinjske ceste. V najbolj strmem pobočju na trasi se je bilo treba spopasti s 120 metrov dolgim aktivnim zemeljskim plazom. Jesensko obarvana dolina Save Bohinjke danes ne daje več prave slike o zahtevnosti gradnje. Kot so nam povedali, je 90 odstotkov vseh del že narejenih. »Ko sem decembra lani prevzel to gradbišče, sem bil po eni strani ponosen zaradi zaupanja, nič manj.pa me ni skrbelo, kako bomo delo kvalitetno opravili do roka,« pripoveduje gradbeni tehnik in vodja gradbišča Dušan Vasiljevič, ki je že trinajsto leto pri Cestnem podjetju Kranj. »Vsi smo se ves čas zavedali, kako zahtevna je gradnja na tem odseku in lahko rečem, da je 50-članska ekipa našega podjetja ves čas delala zares ubrano. Delali smo vse sobote, in po 12 ur na dan. Morda je deloma tudi prestiž, dokazati, da zmoremo, pripomogel skoraj 100-odstotno verjetni napovedi, da bo konec novembra tudi po tem odseku že stekel promet. Če bo le vreme zdržalo še zadnji teden oktobra.« Zares čuden je ta »vremenski paradoks«, ko vsi pravzaprav bolj želimo dež, kot lepo vreme. Pa vendar bo prav lepo vreme pripomoglo, da bodo ta teden na 120-metrskem odseku, kjer je pilotna stena, končali še z zadnjim izkopom. Potem morajo položiti le še 700 metrov asfalta in postaviti prometno oziroma cestno opremo. Inž. Jože Juvančič iz Cestnega podjetja Kranj pravi: »To je bil eden najbolj zahtevnih gradbenih odsekov v našem podjetju, čeprav imamo kar zadeva razdalje in kubike pod streho že veliko večja dela. Tukaj smo si pridobili prenekatero izkuš- Na najzahtevnejšem, 120 metrov dolgem odseku, kjer je bilo treba »presekati« aktivni zemeljski plaz in na zgornjem ter spodnjem delu ceste zgraditi pilotni steni, poteka še zadnji izkop. V pilote in steno je bilo vgrajenega 1800 kubičnih metrov betona. Na celotni trasi pa je bilo izkopanega in vgrajenega 140.000 kubičnih metrov materiala. r Jakob bo še pojasnjeval Na Jakobu nad Preddvorom je Andrej Valič odkril gorsko zavetišče, ki ga postavlja v šesto do osmo stoletje — Najdbe pričajo o visoki kulturni stopnji prebivalcev — Nadaljnja iskanja bodo morda nekoliko osvetlila neznanke o dobi preseljevanja narodov in naselitvi Slovanov. Kranj — Andrej Valič, višji kustos za arheologijo pri Gorenjskem , muzeju v Kranju, je bil že neštetokrat na Jakobu nad Preddvorom. Preblisnilo pa ga je šele nedavno. Dolgoletne izkušnje na terenu, posebno znane najdbe na Gradišču nad Bašljem pa Ajdovski gradeč v Bohinju in Ajdna nad Potoki, vsa ta nekdanja planinska zavetišča, ki so čuvala vhode v doline, so mu dala misel, da je morda kaj tudi na Jakobu, ki bedi nad vhodom v dolino Kokre, po vsej verjetnosti že davno tesno povezane s Koroško. Četudi ljudsko izročilo o Jakobu molči, so mu misel nekako potrjevale ruševine gradu pod Jakobom, ki mu pravijo Pusti ali Stari grad. Omenjal ga je že Valvasor v Vojvodini Kranjske kot grad v razvalinah, ki ga je porušil Celjan Jan Vi-tovec. Postavil ga je v 12. stoletje. Kakšnih osemdeset metrov zahodno od cerkve na Jakobu se po grebenu terasasto spušča nekda nja naselbina. Tipanja s sondami so Andreju Valiču potrdila, da je tod več zidanih hiš. Kar so doslej izkopali in ovrednotili, se tesno povezuje z najdbami v Lajhu, kjer je bilo ogromno grobišče. Glavnik, na primer, je prav tak na Jakobu kot v Kranju. Našli so še železno strelico, ostanke glinastega posodja, finega stekla, okostje neke živali, na podu v ruševinskih stavbah pa povsod oglje. To navaja na misel, da je naselje pogorelo. Najdišče na Jakobu je vsekakor pomembno za kultiviranje gorenj Prve najdbe z Jakoba: železna strelica, kosa finega stekla, del umetelnega koščenega glavnika in živalske kosti. skega prostora v preteklosti in za preučevanje kulturne usedline tako gorenjskega kot ožjega pred-dvorskega okoliša. Morda bo celo pomagalo odgovoriti na vprašanje o naselitvi Slovanov. S tega zornega kota je Jakob izredno zanimiv za nadaljnja raziskovanja. Ima pa tudi lepe možnosti, da se vključi v kulturno turistično ponudbo v Preddvoru in celotnem gorenjskem turizmu. Najdbe z Jakoba je brez natančnejših analiz težko ovrednotiti. Sodijo nekako v .šesto do osmo stoletje, v čas preseljevanja narodov in naselitve Slovanov. Očitno je, da so prvotni prebivalci ostali, ko so se Slovani že naselili. Morda je bilo na Jakobu njihovo gorsko zavetišče. Najdeni predmeti, bivališča, tip zidave, izbira terena, vse to priča o visoki kulturni stopnji prebivalcev. H. Jelcvčan Vodja gradbišča Dušan Vasiljevič: »Dokazali smo, da smo lahko do roka kos tudi najzahtevnejšim nalogam.« njo. Hkrati pa ob sorazmerno kratkem času, tako rekoč do dneva natančno, sledimo začrtanemu planu in roku.« Na celotni trasi je bilo najzahtevnejše prečkanje 120 metrov dolgega aktivnega zemeljskega plazu. Tu je bilo treba zgraditi pilotno steno. Po 14 metrov dolgi in meter debeli piloti so na spodnji strani vgrajeni na vsakega 1,70 metra in pričvršćeni pod kotom 60 stopinj še s 30 do 40 metrov dolgimi sidri. Podobno pa je zgrajena tudi zgornja pilotna stena nad cesto. Inž. Andrej Rihtaršič iz Inženerin-ga za Nizke gradnje pri Združenem cestnem podjetju Ljubljana, ki opravlja nadzor nad deli, pa je povedal: »Cestno podjetje Kranj je zares kvalitetno in hitro opravilo delo na najtežjem odseku Bohinjske ceste. Res je, da je bilo tudi vreme precej naklonjeno, vendar je pomagalo in tudi rešilo predvsem soizvajalce del na pilotni steni.« Če torej lahko verjamemo vsem napovedim, bomo konec novembra lahko prišli v Bohinj precej hitreje. S tem odsekom se bosta Bohinju še bolj odprli tako turistično kot gospodarsko okno. Prav gospodarstvo radovljiške občine je prispevalo precej denarja, ki ga je za ta odsek namenila Skupnost za ceste Slovenije. Koliko bo veljala gradnja, še ni moč reči. Znan pa je podatek — 230 milijonov dinarjev po cenah iz leta 1983. A. Žalar Praznik za kranjsko atletsko stezo KRANJ — Po zgraditvi stadiona Stanka Mlakarja v Kranju je bila urejena tudi atletska steza, ki je dajala ton temu res izredno lepemu in v pravem okolju zgrajenemu stadionu. Toda kaj kmalu se je pokazalo, da je atletska steza, pokrita z lešem, slabša od drugih po Jugoslaviji. Julija se je gradbeni odbor ZTKO Kranj odločil, da je treba atletsko stezo modernizirati po olimpijskih normah. Po načrtih arhitekta Projektivnega podjetja Kranj Petra Gradišarja so delavci Cestnega podjetja Kranj začeli z izkopi in pozneje so položili asfalt, nanj so delavci delovne organizacije Bitas iz Sarajeva v nedeljo položili durotan. Steza ima zdaj osem prog. Vsem iskrena zahvala, da so po štirih mesecih to stezo uredili po normah svetovne atletske organizacije. Na stezi jejailo položenega kar 5.800 kvadratnih metrov durotana. Največ sredstev je namenila kranjska telesno kulturna skupnost in združeno delo občine Kranj. ZTKO pa pričakuje še dodatna sredstva od TKS Slovenije. Vsekakor je ta objekt na stadionu Stanka Mla karja velika pridobitev za ves šport v občini. .^h Se premalo čiste odpadne vode Čistilna naprava v Lepenki zaradi tehnoloških pomanjklj1' vosti dela s komaj polovično zmogljivostjo Tržič — Tovarna Lepenka je običajno predstavljena kot najhuj" ša onesnaževalka okolja v tržiški občini, ker so pač sledi proizvodnji pap'irja in lepenke najbolj vidne v Tržiški Bistrici. Vendar pa si delavO že vrsto let prizadevajo, da bi kvarni vpliv odpadnih voda na °kojj£ čim bolj omilili oziroma povsem odpravili. Pri tem sodelujejo z največ jim jugoslovanskim strokovnjakom za odpadne vode,dr. Barbičem z Inštituta za celulozo in papir v Ljubljani. Pred dvema letoma, ko so posodabljali in razširjali proizvodnjo« so zgradili tudi čistilno napravo. V pripravah na zahtevno naložbo so predvideli preizkušeno uvoženo napravo, vendar pa je takratna zakonodaja prepovedala uvoz naprave, ker jih je nekdo projektiral v Ju|°" slaviji. Tako je za Lepenko projektiral čistilno napravo ljubljanski «J* dustrijski biro, izdelal pa jo je mengeški Hidrometal. V Lepenki praVl| jo, da je slaba kopija uvožene in se kesajo, ker so zanjo odšteli dese* milijonov dinarjev (po današnjih cenah bi trikrat toliko). Čistilna naprava je kar nekajkrat začela poskusno obratovati, s*J je bilo treba odpravljati najrazličnejše pomanjkljivosti. Lansko jese° so jo pognali zares, vendar tudi ne za dolgo. Najprej je steklo v vodo olje, nato ji je škodil še mraz. Najbrž jo bodo morali spraviti pod stre; ho. Kljub popravljanjem je tehnološko še vedno nepopolna in spus° preveč nečistoč v reko. V Lepenki nameravajo med prvim remontom, to je ob dnevu rep* blike, vgraditi naprave, ki bodo zmanjšale obremenjenost odpadni*1 voda po količini in vsebini. Da bi čistilna naprava resnično zaslužila to ime, pa bo treba še ne* kaj dragih dopolnitev, kot povečati število posnemal, dobiti prostor i*» vgraditi filtrno tračno stiskalnico za blato, ki bi ga potem lahko odv*" žali v komunalno deponijo. Za stiskalnico bi danes rabili dvajset nn* jonov dinarjev. Naprava, ki bi pomagala odpravljati grobe nečistoče v začetku tehnološkega postopka, pa stane deset deviznih in deset na ših milijonov. Potrebna bi bila,ker papirni odpadki, ki jih v Lepen* kot surovino predelajo od 40 do 45 ton na dan, odvisno od proizvodne* ga programa, niso najboljši. .. • Dograditev čistilne naprave v Lepenki bo draga stvar, h kateri D lahko nekaj dodala tudi Vodna gospodarska skupnost, ki zbira ka» precejšnje prispevke za onesnaževanje. V Lepenki od nje kljub p1"0' šnjam še niso dobili niti dinarja, zato so upravičeno ljubosumni na ste, ki denar dobijo celo nepovratno. Drug velik problem, s katerim je povezano delovanje čistilne n8 prave v Lepenki, je kadrovski. Čistilna naprava po zakonu zafltjVe stalen nadzor. Delavci v štirih izmenah krmilijo napravo ter vsaki dy uri jemljejo vzorce odpadnih voda pred čiščenjem in po njem ter J1 analizirajo. V Lepenki pravijo, da je težko dobiti primerne delavce 2 to in jih racionalno zaposliti. H. Jelovčan J Vinoteko V Creinijv v petek dopoldne odprl Roman Tržan, direktor ioura. — loto: b. Perdau V hotelu Greina odprli vinoteko Butik s pestro ponudbo vin Kranj — V petek so v kranjskem hotelu Creina odprli vinoteko, ki za zdaj lahko ponudi 73 vinskih sort, kmalu pa bo ponudba vin še pestrejša. Kestavracija, ki meri 180 kvadratnih metrov in ima 80 sedežev, bo gostom nudila okoli 390 različnih vrst vin, postregla pa bo tudi z raznimi Delavci liitasa iz Sarajeva so v pone na stadionu Stanka Mlakarja. Nanjo je stadion Stanka Mlakarja bogatejši aeijeK dokončno uredili atletsko stezo so položili kar 5800 m durotana. Tako za nov objekt. -~ Foto: F. Perdan delikatosami, ki sodijo k vinU-' ^ bodo razne sire, kraški pršut,^umI šunko, mortadelo pa sp°c ^j/ (Ireinine vinoteke, mariniranoj ^ scico, postrv, ki jo je moč uje ff Bohinjskem in Krnskem JezeI^K zon odlične jedače in žlahtne * ^ ce pa bo gost. vinotoke p« •••"v/<' s prijetno glasbo. Vsak dan ( » °„e£ ritvi povedal direktor ( n gf min Sokolov. »Omogočilo &fM šest sovlagateljev: Vipava. -9 Krm tal, Slovin, Ptuj In Ita«**'^ ugodnih kreditih Veletrgovin0 ulj* Nasi pokrovitelji so Žito I* lL J*1', ne, Vipava in Mesna iiuiu*tr 1* J morske Vinoteka, ki DO o<',,f(j0fy dan, razen nedelje, od 10- lir}„jb ta noći, bo / Izbiro vin In h1«? V