LoĄ na slone. F I nrčini lova na slone. Lov na slone je bil v vseh časih kraljevi šport, ki je že v starih dobah mikal lovca in je velja! pri nekaterih narodih kot nekaj narodnega. Starogrški zgodovinar Herodot piše, da so lovili že za njegovih časov po jstih gozdih krog mesta Kartago v severni Afriki in severno od afriške nuščave Sahara slone, katere so uporabljali v vojnah in za delo. Ogromni indijski otok Cejlon je bil od aekdaj domovina slonovih. čred, ki so povzročale opustošenja in so jih že lovili singalezijski kralji. Singalezi so poznali več načinov, da so se polastili slona in ti so še danes v rabi. Najbolj navaden. način lova na slone, ki pokon čavajo nasade in prehodiio na dan 60 milj, je usmrtitev s pomočjo sulice. Še danes je na Cejlonu v spominu junašt-« vo prebivalcev majhne vasi, ki so ubili pred leti v eni noči 7 Jonov, katere so poprej z ofirnic-m ter bobni tako zmedli, da so se pustili poklati. Ta naCin lova je redkost. Streljajo in pobijajo le one slf ne, ki se ločiio od "i-ed in se podijo po deželi, uničujo2 polia in ljudi. Cilj lovana slova je: žival zajetiživo, kerje cejlonski slon izboren delavec. Streljati pa radi slonove kosti, se ne izplača, ker ima cejlonski slon v nasprtoju z njegovim indijskim tovarišem le majhne zobe. V starih časih so lovili slone s pomočjo zanjk iz živalskih kož. K temu načinu lova je bilo treba mnogo spretnosti ter junaštva. Lovci so skušali z ognjem ter z vpitjem enega slona odločiti od črede, ga uloviti v zanjko in privezati za eno nogo k drevesu. Drug način je bil ta, da so poslali v gozd po več udomačenih samic. Med dvema ukročenima slonoma postane tretji divjak liki jagnje krotak in je pripravljen za vsako delo. Danes lovijo slone na ta način, da naženejo skupaj cele črede slonov v prostore na sredini pragozdov, katere ogradijo z močnimi debli. Pred vsem mora biti tak ograjen »kral« preskrbljen z vodo, ki je slonu vse. Holandci, Portugalci in Angleži, ki so danes posestniki Cejlona, se poslužujejo baš omenjenega načina, ker nudi možnost, se pola&titi kar celih čred. Kaj pripovedcfts očividec? Nemec Anton Liibke se je udeležil 1. 1929 na Cejlonu lova na slone s pomočjo »krala« in beleži o tem sledeče: »Velika čreda slonov je upostoševala že dalje časa nasade ter polja. Sklenili so, da bodo te slone žive polovili. Že cele mesece so se vršile priprave za t,a lov. DaleC na okrog je bil izdan na prebivalstvo poziv, ix-j ce udeleži lova. Dva tisoč gonjačev se je zbralo v pragozdu lepega dne s šctori, svetilkaini, slamnjačami za nočni počitek in s prehrano. Z nepopisnim trudom so postavili iz orjaških debel o^rajo (kral). Ko je napočil dan, Lo bi naj bila čreda slonov pritiran- v kral, ie zrasel v džungli cel^ hotel z električno ^azsvetljavo in z vsemi ugodnostmi za gledalce. Vodo so napeljali v ograjo zelo od daleč. Radi neznosne vročine v pragozdovih si poiščejo sloni predvsem oni prostor, kjer je voda. Celih pet tednov je trajal pogon. — Gonjači so se blLžali slonom v oddaljenosti več milj in skušali slone napot3.iti proti eni točki. Gonjači so izpostavljeni nepopisnim težavam ter naporom. Goli so taborili po s trnjem prerastenem grnaovju, bresti so morali preko malaričnih močvar, bili so izpostavljeiii najhujšim nalivom, ki so prihrumeli nad džunglo. Njihova nagrada je bil: iž, nekaj oblel:e, orožje in zaves* da bode njihov trud kronan z uspehom. Kakor hitro so zagledali gonjači čredo, so zagnali krik in streljali, da so spravili slone dalje. Včasih spravijo čredo komaj dve milji daleč na dan, ker je daljava dnevnega pogona odvisna od vremena. Ako dežuje, najdejo sloni zlahka napajališče, katerega mora izsušiti še le soln^, da se pi-emakne čreda dalje. Naloga gonjačev je pač ta, čredo usmeriti proti pripravljeni pasti — kralu, kjer je dovolj vode. Približal se je zadnji dan lova. Čreda slonov je bila pritirana na eno miljo oddaljenosti od krala. Veliko gonjačev je ležalo na malariji bolnih pred šotori. Treba je bilo zbrati še zadnje moči, da je prišlo do zajetja. Voditeljica črede je blla stara slonovka z večmesečnim mladičem. Postavila se je pred vhod v past in nl pustila nobenes-a slona dalje. Ni preostalo drugega, nego starko ustreliti, kar se je tudi zgodilo. Še le tedai few se je zgrudiia stara majka pod streli, -' * iila osta- la Creda preko njenega trupla v kral, kojega vrata so se zaprla in 17 najmočnejših živali je bilo obdanih od nepopustljive ograje. Z vso spretnostjo so privezali gonjači vsakega jetnika za eni> nogo k debelemu drevesu in ga pustili besneti, tolči, teptati ter razsajati tako dolgo, dokler ni priznal sam od utrujenosti, da ;e premagan in ukročen za vselej!