*

I/, ha j a vsak četrtek. Cona rau jo K na loto. (Za Noinčijo 4 K, sia Ameriko in drago tujo državo o K.) — Posamo7.no štovilko so prodajajo ———— po 10 vinarjev -
S prilogama:
Jas kmečki dom" in Jasa gospodinja".
Spisi in dopisi se pošiljaio: Uredništvu ,, Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa; Upravništvu „ Domoljuba". -Ljubljana, Kopitarjeva ulica -
Štev. 35.
V Ljubljani, dne 2. septembra 1915.
mir«
Sv. Oče je zopet povzdignil glas kakor lansko leto, ko jc povzel zadnjo molitev umirajočega Pija za mir. Naj iii že prišel blaženi mir! Dosti je krvi, dosti bede, dosti gorja! »Strašno odgovornost,« pravi sv. Oče, »si nalagajo tisti, ki hočejo le vojsko. Saj je kaka tlrufia pot, da bi se prepiri poravnali!«
Ali bo glas sv. Očeta imel odmev? V milijonih src gotovo, a če tudi tam, kjer sc vojske odločujejo, kdo ve. Nič še nc kaže, da bi kmalu učakali mir. ltusija je sicer močno oslabljena, a Rusija ima neizmerne kraje in sc še dolgo, dolgo lahko umika, ne da bi bila popolnoma premagana. Italija nikamor 110 moro tri mesece jc že, kar je izdajalsko posegla v vojsko, a je kljub svoji vol i k i premoči šc vedno tam, kjer je bila p cetkom vojske — vendar tudi vojska ■/. Italijo ne bo kmalu končana. t'e naši začno prodirati, bodo vendar le mnogo časa potrebovali, da stro vsak odpor. Tudi Francoska in Angleška s a še nopremagani. Poleg vsega tega jc sc negotovo, kaj bo storil Balkan. ( -bi sc sovražnikom posrečilo pogovoriti razprte balkanske države in jih pognati v vojsko zoper nas, bi se zopet vojska zelo zavlekla. Bati sc jc tedaj, da borno tudi še letos prišli z vojsko v zimo.
Vdati se moramo in storiti, kar moreni o, da olajšamo sebi doma in vojakom na bojiščih hude težave, ki jih Naklada vojska. Olajšamo jih pa z vdanostjo v božjo voljo, s pogumom, z zaupanjem, z usmiljenjem in medsebojno Pomočjo. Bomo pa potem tembolj ve-kaj je božji mir, in ga bomo bolj , 111,1 in bolj ljubili! Sv. Oče je tako lepo rekel: »Da. bi se že oglasilo angel-°ko Petje: slava Bogu na višavah in mir 'JUdem na zemlji!« Zares, blažen tisti
dan, ko se bo razlegel po zemlji veseli glas: mir, mir!
Naši vojaki sc vojskujejo za ta mir, m j. molimo zanj. Moliti moramo, pravi sv. Oče, da bi Bog dal tudi vladavcem misli miru. Listi so pisali te dni, da se je naš ccsar Franc Jožef s posebnim pismom zahvalil sv. Očetu za ves njegov trud za mir. Čc bi tudi drugi vladarji tako mislili kakor naš cesar, bi bil gotovo kmalu mir. Vsak človek je že moral uvideti, da se naše cesarstvo ne da kar tako zmleti, kakor so upali sovražniki. Rusi in Srbi so mislili, da se bodo slovanski narodi v Avstriji spuntali in tako armado raztrgali. Potem bi bilo seveda Avstrijo lahko premagati. Računali so pa s tem, ker so videli, kako so hoteli nekateri slovanske narode izpodriniti, jih potlačiti in jim odreči naravne pravice. Ko bodo videli Slovani, so si mislili, da stojimo mi za njimi, bodo vstali in šli z nami proti zatiravcem. Ne moremo tajiti, da l)i bil kak drug narod gotovo tako storil, in čc bi to presojali zgolj sebično politično, kakor navadno delajo novodobni politiki in državniki, bi bilo proti temu težko ugovarjati. Politiki in državniki našega časa sc pri lakih stvareh vprašujejo samo, ali jim bo koristilo ali nc. Če se jim zdi, da bo koristilo, se stvari lotijo, pa naj bo sicer po krščanskih naukih dobra ali slaba, pravična ali krivična. Svojo korist imenujejo »interes«, zato tolikokrat beremo, da (a in (a država mora to storiti, ker tako zahtevajo njeni interesi. S tako politiko je svoj čas Sardinec oropal svetega Očeta in izgnal Avstrijce iz Italijo. S tako politiko so Angleži podvrgli Bu-re, Amcrikanci vzeli Špancem Kubo in Filipine, Grki in Srbi ugrabili Bolgarom Macedonijo. Po taki politiki je seveda »punt« celo nekaj lepega, kadar gre za narod in domovino. A mi katoli-
čani — naj nam bo to v časnem oziru vedno dobro ali ne — tako politiko studimo. Mi pravimo, da je taka politika navadno roparstvo, le zavito v lepe besede. Nam je tudi v politiki poštenje, zvestoba, pravičnost prvo. Zato so se Rusi in Srbi nad nami zmotili. Mi se nismo uprli cesarju, ko nas je klical na vojsko zoper Ruse in Srbe, ki so tudi Slovani. Mi smo cesarju prisegli zvestobo, Avstrija je naša domovina, cesar je naš vladar, naša vera je terjala od nas, da smo šli, kamor nas jc klical branit dom in cesarja. I11 šli smo. S tem pa kakopa nismo odobrili tega, kar so počenjali v Avstriji nekateri ljudje. Nasprotno! Ker smo mi pokazali, da smo zvesti cesarju in Avstriji tudi v najtežjih dneh, zalo po pravici pričakujemo, da bo tudi Avstrija zvesta nam, da nas bo branila vsakega nasilja in krivice, da nam bo hramba svobode in pravic. To smemo upati in moramo upati. Pre-grdo bi se nam posmehovati sovražniki, če bi nas smel kdo v tisti Avstriji zaii-rati, ki smo zanjo prelil! toliko krvi in dali (oliko najboljših sinov!
Avstrije torej sovražniki niso premagali, ampak Avstrija gre od zmage do zmage. Zaio bi pa bil mir tem ložji. Avstrija gotovo ne hlepi po tuji zemlji, a lo hoče, da se spoštuje nje last. Naj bi se tedaj • države in narodi spravili med seboj na podlagi medsebojnega spoštovanja. Uničiti se nobeden nc da. Vsak naj pusti drugemu, kar jc njegovega, vsak naj spoštuje drugega, vsak naj v vsem svojem ravnanju varuje poštenje in pravice, pa bo mir. Že zadnjič smo navedli besede sv. Očeta o tej stvari. Ponoviti jih moramo še enkrat, ker še nam zdi, da so te besede kakor tisti svetopisemski »mane — tekel - fares«. »Če kak narod druge ponižuje in stiska«, jo dejal sv. Oče, »tedaj podjarm-ljeni narodi drhteč prenašajo naloženi
1>
jarin, se pripravljajo vedno na osvobojen ie in rod rodu zapušča žalostno ded-ščino sovraStva in maščevanja. Cvetoč in blažen mir je mogoč samo, če hočejo narodi drag drugemu dobro, če spoštujejo med seboj drug drugega pravice in
čast!«	_ , ,
Mene — tekel — 1'ares! Če kak narod, kaka država noče tega, kar oznanja v svoji ljubezni do narodov sv. Oče, tedaj ni vredna blaženega miru, in božja pravica ji bo dala v delež vojsko in razdejanje!
0 šoli.
Naučili minister, ki ima šole naše države pod seboj, se je nekaj pametnega domislil. Izdal je razglas, ki v njem pravi, da pri nas mnogo preveč fantov, — zadnja leta tudi deklet — tišči v gimnazij«, in da jc to na vse strani slabo. Čim več je gimnazij, tem več je ljudi, ki silijo v državne službe. Uradništvo se zavoljo tega neprimerno ninož' drugod pa veščih moči primanjkuje. Prevelikemu številu gimnazij je predvsem vzrok notranji boj med narodi. Kjerkoli dobe Čehi, Slovenci, Hrvatje kako gimnazijo, jo hoče brž tudi Nemec ali Lah, če je tudi ne potrebuje. Enemu se dovoli, ker mu je potrebna, drugemu pa, da se ustreže njegovi želji po gospodstvu. Na Češkem in v Galiciji je sorazmerno največ gimnazij; za vsako češko nemška, za vsako rusinsko poljska! Po ti nespametni licitaciji smo prišli tako daleč, da študentje, ki imajo vseh osem šol in maturo za seli: i, tavajo v revščini za kakim delom; erii s.ijo se za financarje, dacarje, da celo za železniške delavce.
Za državo in za gospodarsko življenje sploh je ta reč sila nevarna in škodljiva. Z?lo pa naj velja načelo, da naj bo gimnazij samo toliko, kolikor se jih res potrebuje, in da naj starši svoje otroke dajejo predvsem v strokovne šole, — obrtne, trgovske, kmetijske, gospodinjske. Ljudi, ki kaj znajo, je povsod treba, in povsod se takim obeta dobrega kruha. Koliko so ga nam odjedli Lahi, ker je pri nas v stavbarstvu in zidarstvu takorekoč sam samouk! Koliko tujcev živi v naši državi v boljših službah pri obrtu, v bankah in v trgovini. Priložnosti za strokovno izobrazbo imamo. V Ljubljani je obrtna šola, tam in v Trstu trgovska, na Grmu in v Št. Juriju na Štajerskem kmetijska; več gospodinjskih je ustanovljenih.
Letos seveda, dokler ne neha vojska, ni s temi šolami nič; učitelji so v vojaški suknji in šolske prostore rabijo ranjenci in vojaki. Zato je pa čas, da premišljamo o tem in začnemo po vojski nova pota,
T udi z ljudskimi šolami bodo letos težave. Kakor je gotovo potrebno, da se za otroke, ki jih starši doma rabijo za delo, ohranijo polajšave, ki so se vdomačile v lanskem šolskem letu, tako je pa na drugi strani treba, da se za vse druge otroke zagotovi šola, in da se tudi silijo k rednemu šolskemu obisku. Mladina mora pomagati doma, kjer manjka mož in fantov, toda podivjati nam ne sme in pohajkovanja se ne
sme naučiti. Krajne šolske svete čaka velika in važna naloga, da vse to urede m s primernimi predlogi stopijo pred druge oblasti.
Kaj s sadjem?
Letos sc obeta pri nas mnogo sadja. Dragoceni zakladi sov njem in vsi smo dolžni skrbeti, da se bodo dobro uporabili. »Domoljub« ni bil zadnji, ki je žc lani opozarjal naše ljudstvo na sadje in ravno na njegov nasvet sc je sadja zelo mnogo posušilo in s tem sc je pre-skrbel za črez leto dober živež.
Sadja, zlasti jabolk, jc letos precej več, nego lani. Treba je misliti, kako in kaj ž njim. Ljudje bodo gotovo tudi letos pridno sušili; ker je vino drago, sc bo stlačilo brez dvojbe več mošta, nego druga leta. Ostalo bo pa še dovolj za prodaj.
Kupcev nc bo manjkalo. Goriška in velik del južnih Tirol ne bosta letos mogli s svojim sadjem na trg; tam je vojska in nekaj zemlje ima Lah zasedene. Tudi cena bo letos gotovo ugodnejša od drugih let. Zato se obračamo na naše ljudstvo, naj s tisto skrbjo, s katero jo obdelalo v sedanjih težkih časih svojo zemljo in s pridom spravilo poletne pridelke, tudi sadje spravi in uporabi brez škode zase in za splošnost. Kupčija s sadjem je bila pri nas doslej z malimi izjemami zelo preprosta. Trgovci so kupovali sadje in ga vse vprek prodajali za mošt; samo tupa-tam — sem spada seveda v sadjarstvu in v sadjarski trgovini napredna Vipavska — jc šlo iz dežele tudi namizno sadje. Lepih in dobrih vrst imamo; to naše premoženje se je pa doslej zelo slabo uporabljalo. Krenimo letos na drugo pot! Skrbimo, da postavimo letos čimnajveč obranih in izbranih zimskih namiznih jabolk na trg.
Obrana jabolka! Brez obiranja ni mogoče vpeljati kupčije za namizno sadje. Otreseno sadje se pokvari in četudi se na sadju izprva nič ne pozna, se prav gotovo pokažejo otiske kasneje; sad ni trpežen, začne kmalu gnili, propade in okuži še drugo. Posodo, v katero obiraš, obloži s papirjem, cunjami ali slamo in najboljše jc, če sadja potem nič več ne prekladaš, nego ga v posodi — košari ali zaboju, ki si ga vanjo ob obiranju vložil, pošlješ naprej. Pri tem skrbi, da naložiš sadje tako na tesno, da se 110 more premikati. Par prstov naj bodo jabolka v zaboju naložena nad rob, da potlej s precejšnjo silo pritisneš pokrov in ga zabiješ.
I z b r a n a jabolka! Drugod, kjer jc trgovina z namiznim sadjem lepo uravnana, razločijo od ene in iste vrste po velikosti več razredov, —' celo do osem. Do te spretnosti jc pri nas še daleč. To pa se mora v vsakem slučaju zahtevati, da so v eni posodi samo ene vrste jabolka. Drugače nc boš trgoval z namiznim sadjem, ki ti vendar splošno vrže dvakrat več, nego moš!.
Maršal Radecki.
Veliki možje ne umrjejo. Dela ki ij žrtvovali moči svojega življenja uniči smrt, ampak ostane kot dragoce
totMiJrinii nrtlnmrom Ti »-v«	i , ^
vo|. svoje ?
zapuščina potomcem. Ti pa imajo dolžnos' da posnemajo svetle zglede svojih pred' nikov.
Tako je tudi naš presvetli ccsar v nem oklicu meseca maja, ko je hotel „ jim narodom vliti poguma za vztrajanl, težkih dneh, opozarjal na blesteči zgled onega moža, ki si je uprav na italijanskih tleh priboril nevenljivo slavo za blato domovine: in ta mož je oče Radecki,
Slavni vojskovodja Radecki je bij pa( velik junak-strokovnjak, obenem pa tudi odkrit in prepričan katoličan. Vedel je, — tako ga je bila naučila žc njegova mati-da bo le tisti postal in ostal hraber vojak ki ohrani najprej zvestobo svojemu nebes' keniu Gospodu.
Značilen za Radeckijevo versko pre-pričanje in čutenje je sledeči pogovor med njim in med njegovim vojnim škofom,
Radecki je začel: Meni je prav všeč, če so moji vojaki verni in če po veri tudi žive. Samo ven jih more krepiti in utrditi, d bodo izvi-sevali svoje težke dolžnosti, da se bed« docela vdali v voljo Najvišje da se jih ne bo oprijelo mišljenje rvarsl ih stran!;.
Pre vzvišenost!« prp"i m. io škof, Vi ste s svojimi slavnimi zmagami mnogo pri-pomogli, da se bo ohrani! red v Evropi in da se zatre prekucija
Na zunaj že,-; odgovori pritrjevaje i« smehljaje maršal; »znotraj p , se snujejo prekucijske misli še naprej. Saj Vam je znana zgodba onega vajenca na ladji, ki !i v svoji zlobnosti spočel sai: i ski nato, da bo naskrivnem zavrtal 1. djo, ker se e hetel tako maščevati nad n tvo:'\ Kij« trdo z njim ravnalo. Čimvečkrat je bil_ te* pen, tembolj jc rastla maščev dnost v njem. Toda nevoljo jc sproti požiral, zahajal j« obenem skrivaj v notranjščino 'adje ter se trudil, da izvrši svoj naklep. Vsak dan so bili njegovi slrohovalci bliže usodepolre-mu trenutku. Naklep svoj jc hotel zlobnež izvršiti, ne ob viharnem morju, marveč c» priliki, ko bodo vojaki zbrani pri veseli svečanosti. Takrat smukne na dno,pr«W zadnjo oviro; voda udere v radio in čez nekaj časa izgine ladja v valovih, —
Tako, pravi marial, -ce mi zdi tudi i nje sedanjih držav. Na zunaj vojaki ze vzdržujejo red. teda notranji temelu dr*» se majejo; tu pa more pomagati le n nosfna moč: sv. Cerkev po duhovni® Duhovniki in vojaki se morajo medsebop podpirati. Vojaščina je za to, da va\u,e nanji red. duhovščina pa, d? ohrani nw stveni red. Vojaki in duhovnik spa»r skupaj, kakor duša in telo.	,
»Lepa misel,« de škof ves navdusj »Pa je res precejšnja podobnost, cc ^ jamo vojaško in duhovniško službo. ^ kor oni obljubijo pokorščino, vsem velje nekaj vzvišenega, tu in ^ se medsebojna vzajemnost,	j V duh01"
imenuje obred, ki sc z njim Pod^manio' niško pesvečenje, »ordre a" ,' ' 0dojnc| je povelje, ki se mu vojak DI^red j« pokori, red vzdržujejo ti m o
odlika, ki se podeljuje za častno obnašanje, in znamenje za to je križ.«
Da, križ in meč«, nadaljuje Radecki, ,so pomočki sedanjega časa.
Glejte tani-le onega moža, ki hiti med množico v mesto. Duhovnik je. Eni se mu bližajo s spoštovanjem in ga pozdravljajo, drugi sc zanj še ne zmenijo, ali ga pogledujejo celo z zaničevanjem. Tiho, samotno je njegovo življenje, a posvečeno je delu, pred vsem pa pouku o velikih idejah krščanstva, posvečeno tolažbi bolestnikov, pomoči umirajočih.
Pa poglejte tudi drugega preprostega moža, ki se je pomešal med množico. Vojak je. Večina se zanj ne zmeni; gre, da izvrši ukaz svojega višjega. Oba, duhovnik in vojak sta obljubila strogo pokorščino v Izvrševanju svojih dolžnosti, samozataje-vanje in žrtvovanje do smrti.«
Ali se je čuditi, če so moža, ki ga je na-yd,ij d pravi krščanski duh, odkrito krščansko mišljenje, vsi iako globoko spoštovali? 'z liubezni do Boga, ki se je v nji odliki; -mi so izvirale lepe čednosti, radi katerih |a redaj slavimo, zlasti pa: Bogu vdana ;ves:oba, vojaška spretnost, ljubezen do ibof'ih in do bolnikov.
Nujna prošnja.
Letošnja sadna letina bo obilnejša iflkor .so je mislilo spomladi. Po nino-;ili krajih so sadno drevje šibi in lomi |cil ložo dragocenega bremena. Marsikdo ji v skrbeh, kako bo spravil in obrti I \ prid toliko množine sadnega pri-
K
Ko zahvaljujemo Boga za ta blago-]'i\, ne pozabimo zlasti onih stotisočev jašili rojakov-juuakov, ki noč in dan ve>j. svoje življenje, da obvarujejo lašo ožjo domovino pred navalom načini najhujšega sovražnika.
Prav posebno pa nam morajo biti ii sini mnogoštevilni junaki, ki leže anjeni po bolnišnicah. Sicer so pre-kiiiljcni z vsem najpotrebnejšim, toda i'1'pčilnib in osvežujočih sadnih pritiskov gotovo nimajo odveč.
I»: se kolikor možno preskrbe naše ojitške bolnice s sadnimi izdelki, se udi letos obrača podpisani odbor do seli kranjskih sadjarjev z nujno proS-
da darujejo majlien del tega pri-dkn v namen, da se konzervira in po-toi oddaja v vojaške bolnice v Ljub-ani, Sadne konserve se bodo dajale, e.hi jili bilo dosti, na razpolago tudi o.iaški oblrsti, da jili vpelje morebiti utli pcj preskrbovanju vojaštva na toni i.
Za konserviranje v našem slučaju f sposobno vsako sadje. Kar kdo lažje '."'Pi, listo naj daruje v omenjeni bla-1 namen.
('pbelarje, ki morejo otlstopiti ne-°l'Ko medu, prosimo, da ga prilože sadni pošiljatvi. Med bi nujno ra-1,1 za ukuliavanje namesto sladkorja.
vinogradnike še posebej prosimo 9 Rroždje, to se bo izdelalo v grozdni
sok, ki je posebno priporočljiva pijača za težko ranjene.
Večje posestnike prosimo, da odstopijo toliko sadja, da bo za večjo ali manjšo samostojno pošiljatev, ki naj jo samoslojno odpravijo po pošti ali železnici na spodaj označeni naslov.
Iz darov manjših posestnikov pa naj se nnnravijo zbirke, ki se potem odpošljejo skupaj v večji posodi.
Gg. duhovnike, učitelje in druge požrtvovalne osebe po deželi prosimo, di potom šolske mladine ali na kakor-šenkoli drug primeren način pospešujejo nabiranje sadja po svojem oko-lišču.
Sadje naj se pošilja kolikor mogoče v zabojih; kjer bi pa teh ne bilo mogoče dobiti, naj sc uporabljajo koši ali v najskrajnejši sili tudi vreče, seveda samo za trda zimska jabolka.
Vse pošiljatve naj se vpošljejo na naslov: »Gospodinjska šola pri čč. uršu-linkah v Ljubljani.«
S pošiljanjem naj se prične s 1. septembrom.
Pošiljatve naj se po možnosti fran-kirajo. Le kjer ni mogoče utrpeli voz-nine ali poštnino, naj so pošlje blago nefrafrkovarto.
Odbor za nabiranje sadja za ranjence.
V Ljubljani, 25. avgusta 1915.
Fran Povše,
komerc. svetnik, predsednik c. k. kmetijske družbe kranjske, državni in deželni poslanec.
M. Humek,
deželni sadjarski učitelj.
Posnetek
iz poročila o uporabi od kranjskih sadnih prod učentov darovanega sadja v svrho konserviranja za ljubljanske vojaške bolnišnice.
Gospodinjska šola pri čč. uršulin-kah v Ljubljani je prejela v jeseni 1914 vsega skupaj surove teže 45.000 kg raznega sadja (največ češpelj). Ako računamo 20'/o tare (posoda, druga embalaža, pokvarjeno sadje itd.), ostane čiste teže 36.000 kg surovega sadja.
Od tega se je precejšnja množina (okoli 58 zabojev) oddala v druge zavode, ker se ni mogla sproti konservi-rati.
Večji del pa se je izdelal doma in sicer večinoma v sadno mezgo (povidl), v suho sadje, marmelade, kompote i. dr. Ukuliavanje, sušenje itd. je trajalo nepretrgoma od 10. septembra do 15. dec. 1914. Uporabljali so se vsi razpoložljivi štedilniki v zavodu in veliki bakreni kotli na prostem. Koliuska tovarna je poleg tega posušila za zavod veliko množino češpelj.
Pri konserviranju se jc uporabilo čez 1000 kg. sladkorja. Vsi stroški za konserviranje so znašali čez 2000 K.
Konservirano sadje se je v veliki množini oddajalo deloma sproti v ljubljanske vojaške bolnice, deloma se je pa shranjevalo za poznejšo uporabo. Razdeljevalo se je potem celo zimo in
pomlad. Zlasti je prišlo spomladi in poleti vpoštev suho sadje. Zadnji ostanek zaloge sc je razdelil pretečeni teden.
Vsega skupaj sc je oddalo bolnicam okroglo 89.000 porcij v skupni vrednosti najmanj 10.000 K.
V	Ljubljani, dne 24. avgusta 1915.
M. V. Chrnmy m. p.
voditelj gospodinjske šole,
M. Humek m. p.
deželni sadjarski učitelj.
Pregled po svetu.
Laž na laž. Kadar se sovražnikom sv. Cerkve na bojiščih prav ne sponaša, ali pa kadar nimajo kaj pisati več, se pa spravijo nad papeža. Te dni je izšel uradni škofijski list v Solnogradu, v katerem ondotni nadškof svojo duhovščino opozarja na lažnive govorice, ki jih trosijo brezvestni ljudje okrog, češ, da je papež Benedikt XV. hujskal Italijo za vojsko, da jc posodil italijanski vladi denar, da je blagoslovil italijansko orožje itd. Škof pravi: To laži so ovržene že s tem, da framasonstvo in vse kar je z njim v zvezi, papeža neprestano napada in grdi. Kljub temu se pa utegne tudi marsikak dober kristjan dati premotiti in zbegati, ko sliši tako izmišljene laži proti papežu; zato —i pravi solnograški škof — naj se ljudstvo pouči, kako se papež neumorno trudi, da bi se končali nesrečni hoji med evropskimi krščanskimi narodi, koliko si je že prizadejal, da bi se začela mirovna pogajanja. Trud in mirovno delo papeževo z odobravanjem priznavajo tudi nasprotniki sv. Cerkve. Framazo-ni, zakleti sovražniki sv. Cerkve in pravi povzročitelji sedanje vojske, hočejo splošno nevoljo narodov od sebe odvaliti in zvalili na sv. Očeta ter tako povzročiti po krvavem svetovnem klanju — nevaren kulturni boj.
V	Petrogradu se boje. Poročilo, da so obstreljevali Zeppclinovci notranji del Londona, je povzročilo v Petrogra-. du veliko razburjenja. Zaprli so že veliko državnih poslopij, javnih knjižnic, muzejev in cerkva. Dragocenosti so prepeljali v Moskvo. Dalje se poroča, da se carjeva rodbina z ozirom na slabo zdravje carice in ene njene hčerke preseli v nek po zdravnikih določen kraj.
Uprava Poljske — hoče biti pravična. Državni kancler Bethmann Hollweg je v nemškem državnem zboru dne 19. avgusta o upravi poljske dežele tole povedal: »Mi bomo zasedeno deželo upravljali pravično z uporabo domačega prebivalstva, kolikor bo mogoče, in izkušali zaceliti rane, ki jihi je deželi zasekala Rusija,«
Nekaj narodnih pravic dobe tudi Slovaki in Romuni na Ogrskem. Ogrski ministrski svet se je nedavno bavil s temi vprašanji in sklenil ali vsaj obljubil, da dobe Slovaki vse tiste narodne pravice, lei so se dale oziroma obljubile Romunom,
8«
Bolgarsko časopisje bere levite cet-verosporazumu. Bolgarsko časopisje je danes brez izjeme nastopilo za osrednji vele-vlasli. Listi opozarjajo sporazum štirih, da se je prepozno zbudila njegova ljubezen do tiste Bolgarije, ki jo je v dneh njene nesreče le zaničeval in zasmehoval. Bolgarija prav dobro ve, da so to nepričakovano ljubezen povzročili porazi Rusov na Ruskem-Poljskem. Izključeno je, da bi se ruska armada še enkrat oiačila po tej katastrofi.
Tajna posvetovanja. Blizu Pariza so se se šli angleški in belgijski kralj, predsednik francoske ljudovlade Poincare ter generala French in Joffre na važno vojaške posvetovanje. Kaj bodo neki skuhali?'
Meia proti Romuniji zaprta. Iz Stock- j holma sporočajo, da je Rusija vsled zahte- | ve velikega kneza Nikolajeviča zaprla vse meie proti Romuniji.
Amerika ropoče. Iz Washingtona se poroda, da so bili dostavljeni potni listi nemškemu veleposlaniku grofu Bernstorffu da ie bil odpoklican iz Berolina veleposlanik Gerard in da nameravajo sklicati kongres, ki naj bi se posvetoval o mobilizaciji armade in mo rnarice, če bi nemška vlada ne iz:avila. da je bil neopravičeno napaden parnik Arabic . Na »Arabicu« so bili potopljeni tudi celi trije Američani, zato tak c^enj. Angleži pravijo, da je bila ladja tor-Cfedirana, drugi trde, da je zadela na mino. Potopljeni parnik Arabic je vozil med drugim 2173 zabojev krogel, 4000 zabojev patron, 106 avtomobilov, 59 aeroplanov, 185 bal bombaževine. 377 sodov olia.
Za enkrat bo. Turški finančni minister je naznanil, da so pogajanja med Tur-čiio in Boltarijo z ugodnim uspehom končana. To se prr.vi. da Turčija prostovoljno odstopi Bolgari>i ono ozemlje, po katerem teče železnici do morske luke Dedeagač. Če bo to držalo, ie izključeno, da bi Bol-gariii sprejela rusko ponudbo o Macedo-niii in napadla Turčijo.
Grčija je med dvema stoloma. Na Grškem je imenovan zopetnim ministrskim predsednikom prijatelj četverosporazuma Venizelos. Izbral si je vse svoje stare ministre, razen vojnega ministra Danglisa ki je sedaj kraliev zaupnik. Venizelos je baje moral kralju obljubiti, da bo varoval nepristranost Grčije, ki pa je lahko četve-resporazurnu prijazna, in da ne bo odstopil (Bolgarom) grške zemlje.
Vsakemu svoje. V nemškem državnem zboru je pripravljalna komisija s 15 glasovi proti 3 sklenila, naj se črta oni jezikovni paragraf, !<i je zabranjeval na shodih drug jezik, nego nemški. S tem hočejo Nemci (v nemški državi) poplačati zvestobo pruskih Poljakov, ki so jo pokazali v sedanji svetovni vojski,
V Srbiji je skupščina s 103 glasovi izrazila vladi zaupanje in ji v macedon-skem vprašanju dala prosto roko; 24 glasov je bilo nasprotnih. Po vsem soditi bodo balkanske države kljub hudemu pritisku ostale nevtralne, ako pritisk četverosporazuma ne bo prevelik.

Svetovna vojska.
Rusi izgubili zopet tri trdnjave: Kovel, Brest-Litovsk in Oiito. — Odbiti napadi Rusov ob besarab-ski meji. — Rusi poraženi ob Zlati lipi: ruske čete se umikajo na 250 km dolgi črti proti zadnjemu trikotu svojih trdnjav. — Hudi boji ob Bovcu in tolminskem obmostju. Vsi napadi odbiti. — Trije ponesrečeni poizkusi Italijanov na Griže-Brdu. — Napad našega letalca na orožarno v mestu Breseia. — Italijani izpraznili otok Pelagruž. — Desetdnevni artiljerijski boji na planoti Lavarone ob tirolski meji za Italijane brez vidnega uspeha. — 72 bojnih
ladij pred Dardanelami.
RUSKO BOJIŠČE.
Avstrijske čete so 23. avgusta zasedle Kovel. Kovel je mesto, ki leži v močvirnati guberniii Volinju ter ima 30.000 prebivalcev. Od znanega mesta v severovzhodni Galiciji Sokala do Kovela (proti severu) je kakih 60 km. Tu je važno železniško križišče. Železnica pelje proti zahodu v Ljubljin, proti jugovzhodu v trdnjavo Rovno, proti vzhodu v Kijev, proti severu v Brest Litovsk.
Brest Litovsk — padel. Kdo bi bil pričakoval! Mislilo in govorilp se je, da le_ trdnjave sploh ni mogoče osvojiti,,ker je tako umetno in naravno z močvirji utrjena. da ni moč blizu. Toda šlo je, 25. avgusta je ogrska deželna bramba predrla jugozahodno ležeči obrambni pas in padla poleg stoječi utrdbi v hrbet- Zahodno-gališka, šlezijska in moravska armadna pehota je istočasno z naskokom zavzela fort južno od trdnjave; nemške čete so se pa polastile treh utrdb na severozahodni fronti. Medtem so zavezne čete potiskale sovražnika tudi v gozdnatem in močvirnem ozemlju jugovzhodno od mesta nazaj. Severno od mesta Kovela je pa pritisnila konjenica in vrgla zadnje ruske čete pri Višvi.
Rusi beže proti mestu Minsku in Pin-sku. Ostanek carjeve armade je prisiljen, ' da se umika proti Minsku (na črti proti Petrogradu), deloma pa naravnost proti vzhodu, kjer je sredi močvirja mesto Pinsk z okroglo 30.000 prebivalci. — Še en trd-njavski trikot je ostal Rusom, namreč Mi-hajlograd (Lucek), Rovno in Dubno ob avstrijski meji vzhodno od mesta Brodyja.
Hud odpor pri trdnjavi Brestu-Litov-skem. Ruska bramba je bila v silno težavnem položaju. Železniške zveze so bile zasedene po zaveznih četah; prosta je bila samo ena glavna in ena stranska železniška proga proti vzhodu v Pinsk. Poleg trdnjavske posadke so se nahajali v mestu še glavni deli armad, ki so se umaknile iz dosedanjih po naših četah osvojenih postojank. Nakupičilo se je toliko vojaštva, beguncev in trena, da jih ni bilo moč odpravljati dalje. Umevno, da so se ruske zadnje čete ustavljale z nadčloveško
vztrajnostjo in trdovratnostjo. Kljub tem-j je bilo jasno, da se odpor zlomi v kratkem kar se je tudi zgodilo.	1
Tako je padla tista trdnjava, ki naj bi bila služila kot glavno opirališče za novo razvrstitev ruskih poraženih armad, Kak-šna usoda čaka sedaj rusko vojsko, se bo pokazalo kmalu.
Zavezniška bojna črta se je zdaj skraj. šala za 400 km, kar nekaj pomeni.
Trdnjavo Olito zasedle nemške čete, V Kurlandiji se boji nadaljujejo. Jugovzhodno od Mitave, kakor tudi vzhodno od Kovna proti Vilni so bili krvavi spopadi, cb katerih je bilo ujetih 2450 Rusov in zajetih več topov. Trdnjavo Olito na reki Njemen južno od Kovna so morali Rusi izprazniti.
Umikanje ruskih čet iz vzhodne Galicije. Naše v vzhodni Galiciji stražeče armade so 27. avgusta prodrle ru^ko, močno utrjeno fronto ob Zloti Lipi, in sicer vzhodno od Przemyslanija in zahod, od Mo-nastercyska. Med Gologorijem in Brzeza-nyjem so zasedene ruske postojanke v obsegu 30 km. Protinapadi ruskih čet so "" zastonj. Naši so ujeli čez 10.000 uskih vojakov. Rusi so se nato jeli umiku'.: na celi črti, ki sega od Dnjestra do me :u Vladimira Volynskega. Umikanje ima namen kriti in varovati trdnjavski trikot vzhodno od Galicije: Mihajlograd—Rovno. Dubno, Na besarabski meji je bil sovražnik večkrat odbit in se je moral u: kniti v svoje postojanke. Vendar pa se tuje. da nameravajo Rusi v tem ozemlju začeti z večjo silo. Po drugi plati se pa čuje, da izpraznujejo tudi vzhodni del Galicije, t. j, •gališko gubernijo Tarnopol. ' - " Rnsi Imajo japonske topove. \ noči od ! 19. na 20, avgust je bil blizu 1 ..kovinske ' meje srdit boj. Med Rusi je nastala velika zmešnjava; naši so se polastili iroštva v dveh strelskih jarkih. Ruski to r.ičarji, ki so uporabljali japonske kanonc, so morali prenehati s streljanjem, ker jim zmanjkalo streliva.
50.000 granat vsak dan -k ■-•-iska se je baje zavezala, da bo dajala Rusiji od 1. septembra dalje po 50 000 granatna dan. Med Vladivostokom in Irkr.tskom ie zgrajena posebna železnica za pevažanje : municije.
Še dosti ljudi V Rusiji je bil :nc H.avgusta izdan cesarski ukaz, s 'cnm 1 vpoklicuje zopet 2 milijona vojrš' 'H zavC" zancev pod orožje.	.
14 močnih trdnjav, ki so jih ^ zlda" ! in utrjevali desetletja, je padlo v dot'«® mesecu. Zavzete so bile sledeče trdnjave Ostrolenka 20. julija, Rožan 23. uihja. 1fU'* | tusk 24. julija, Ljublin in Holm 31. : 1. avgusta, Varšava 5. avgusta- 'va^0n-8. avgusta, I-on»J
5. avgusta, Segrže 10. avgusta. Kovno 14. avgusta, ; orgijevsk 20. avgusta, Osovijec 2o, a^ i sta, Brest-Litovsk 23, avgusta, Ohta » ; 26. avgusta. Poprej že so si Nemci osvui^ - trdnjavo Litavo. — Zgodovina ne P I enake vojske, v kateri bi tekom taKO Kr kega časa padia taka skupina trotih
ITALIJANSKO BOJIŠČE. Naša	art-.litriia deluje
težka ariiijtrija
so premagali naši južnem krilu primorske bojne
Dn« rti »a
22. avgusta so premagali naši too:Uf c i c o hoinc črte so
no topništvo ob izlivu Soče pri Sdobbi. Uničena je bila tudi neka obrežna baterija pri Solanetu. Enako je bila poražena vzhodno od Tržiča italijanska pehota, ki je izpraznila jarke in bežala pred ognjem naših lopov.
Grobovi Italijanov ob Griže Brdu. Dne
23. avgusta je bila sovražna pehota, ki se je bila vgnezdila ob južnem robu Griže Brda (na odseku dobrdobske planote), prisiljena, da se je v ognju naših topov izselila iz svojih postojank, zapustivši mnogo mrtvih. Drugi dan so Italijani zopet pridrli proti Griže-Brdu, a tudi odšli s primernimi batinami. Enak izid je imel tudi tretji napad dne 26. avgusta.
Topovski boj pri Bovcu. Italijani poskušajo zdaj z enako trdovratnostjo kakor preje ob dolenji Soči, prodreti v ozemlju od Bovca do južno-tolminskega obmostja v dolžini 25 km. Skoraj celo severno polovico tega oddelka tvori krnsko pogorje.
Vse zastonj. Dolgotrajni in hudi topovski napadi zadnjih dni na Mrzli vrh, ob Tolminu in Bovcu so se končali z izidom, ki ga označuje uradno poročilo: Napadi so
hitrosti. Krogle vseh kalibrov so obsipale naše postojanke, alpinski bataljoni in več pešpolkov je pa začelo napadati. Tirolski strelci in tirolske čete, kakor tudi gornje-avstrijska artiljerija so odbile vse navale. Sovražni napadi so se docela zrušili.
»Mraz je naš sovražnik« — tako trdijo italijanski planinci, ki hočejo udreti čez visoke prelaze na Tirolsko. Sneg je zapadel že sredi avgusta po visokih planotah, zato italijansko vojaštvo zahteva gorke obleke in odej,
FRANCOSKO BOJIŠČE.
Štiri letala so izstrelili nemški vojaki pretekli teden. Letala so bila last francoske armade. Moštvo je večinoma mrtvo.
V Champaniji in na vrhovih ob Maasi so bile razstreljene francoske utrdbe. Severno od Arrasa so bili hudi artiljerijski boji, pri Souchezu in Neuville pa boji z ročnimi granatami.
To je moč! Nemčija ima na francoskem bojišču od morja pa do švicarske meje postavljenih 40.000 strojnih pušk. Na
prevoz v Avstrijo,' Prišlo je 197 mož, med njimi 4 častniki, ki pripadajo raznim narodnostim. Sv, očetu, ki ima za to dobroto glavno zaslugo, se je nemški državni kancelar (protestant) Bethman - Hollweg v državni zbornici dne 19. avgusta toplo zahvalil. Zraven je pa pridejal poslanec katoliškega središča dr. Spahn še to-le polivalo: »Hvalevredno delovanje sv. očeta je g. državni kancelar že poudarjal. Vsi narodi so papežu za njegovo prizadevanje hvaležni. Mi se mu zahvaljujemo še prav posebno za njegovo mirovno delo, ki zasluži naše najtoplejše priznanje. Stališče, v katerem se nahaja sedaj sv. oče vsled vojnih razmer, je za bodoče nevzdržljivo ter nas sili, da premišljujemo, kako bi se zadeva mednarodnim potom uravnala in sicer tako, da bo ustreženo pravicam, dostojanstvu in nalogi papeštva.«
SOIetnico redovne obljube je praznoval dne 31. avgusta preč. g. P. Placid Fa-biani, bivši frančiškanski provincijal in priljubljeni spovednik v Ljubljani, Skromnega, neutrudnega delavca v vinogradu Gospodovem, pozna vsa Ljubljana, zlasti pa
Boj oklepnega avtomobila z
Di 1 i zopet odbiti z velikimi izgubami za sovražnika. Vse postojanke v trdnih naših
rokah.
Napad na mesto Brescia, Dne 25, avgusta je priletelo ob pol sedmih zjutraj neko avstrijsko letalo nad mesto. Štiri vržene bombe so napravile veliko razdrtijo v tvornici pušk. Pet delavcev je bilo ubitih, 40 pa ranjenih.
Popihali so jo. Italijani so zasedeni otok Pelagruž popolnoma zapustili. Naše ladje in zrakoplovi so jim prizadejali toliko škode, da jim ondi ni bilo več obstanka.
TIROLSKO BOJIŠČE,
Napad italijanskih planincev na tonal-
sko sedlo., 23. avgusta je jelo več italijanskih bataljonov napadati na obeh straneh Tonalskega prelaza med Ortlerskim in Adamellskim pogorjem. Boj je bil trdovraten.
Ob visoki planoti Lavarone (južno-vzbodna meja od Tridenta) je 23. avgusta začela prodirati italijanska pehota. Ob tej Priliki se je tudi deset dni trajajoči artilje-rijski boj povzpel do najhujše ljutosti in
letalcem.	Volčje jame
40 nemških vojakov pride že ena strojna puška.
NA MORJU.
Nemški čoln-potapljač povzročil opustošenja ob irski obali. Dne 16, avgusta je uničil neki podmorski čoln pri Harringto-nu z ognjem iz lopov ob irski obali ležečo bencolsko tvornico in peči za izdelovanje koksa. Zgradbe so se razrušile.
72 ladij pred Dardaneiami, Anglija, Francija in Italija so zbrale, kakor izvemo iz sofijskih listov, 72 bojnih ladij pred Dardanelami. Italija se hoče torej najprej na ta način udeležiti boja proti Turkom, Iz tega je obenem razvidno, koliko je dati na uradne in neuradne izjave od italijanske strani, da Italija še ne nastopi dejansko proti Turčiji,
Tedenske novice.
Uspeh sv. očeta Benedikta XV. Po
prizadevanju papeževem se je pričela izmenjava vojnih ujetnikov, ki so za vojsko nesposobni. Dne 18. avgusta je došel prvi
— braiubsii povnoski v vojski.
mladina, bolniki in duševni bolestniki, ki v obilnem številu iščejo pri njem notranje tolažbe in miru Bog ga naj ohrani še dolgo vrsto let v tako blagodejnem delovanju!
Umrl je 25. avgus'a v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji vpokojeni sežanski župnik č g, Jožef Omers. Pokojni je bil rojen v Lahovčah. P. v m.!
Razglas c. kr, d"želns vlade za Kranjsko z dne 26. avgusta 1915, štev. 22.920, o cenah, ki se jih je držati pri prodajanju slame. V sporazumu s c. in kr. 5. armad-nim etapnim poveljstvom določa deželna vlada do preklica, da se pri prodajanju slame v deželi Kranjski naslednje najvišje cene za meterski stot ne smejo prekoračiti, in sicer: za stisnjeno slamo 7 K. za rahlo slamo 6 K. Prestopki te odredb? se kaznujejo, v kolikor ne prihajajo v poštev strožja določila §§ 14 do 19 cesarskega ukaza z dne 7. avgusta 1915, drž. zak. št. 228, po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857, drž, zak. št. 198, z denarjem od 2 do 200 kron ali z zaporom od 6 ur do 14 dni. Ta odredba dobi moč z dnem razglasitve. V Ljublvini, 26, avgusta
51
--- : -
1915. C kr deželni predsednik Baron
Sci««, L r.	. .
Teč* ie po^ v£-	Ko"
reškem v Gos?a Srci Št. T:=ar= ?n Celovcu. Kiraxar. Št- Jakoba v Rob: ::d S-teer derra '*— = b: marsike okriana.
D-oski aepozaa&a resa. Ker »sna— sedi t-etrerc ev- mu: smrekovega iub-b_ £ cena txsk teila od 4 K ii 36 - rr.
Vojska je, vojska. Ukac:: k: s:-
ta Kr.i r sk f ttt - •>.
JSV i . raičviti
rt '.as — ti: živil se sev-ii rte —
fsnt	~e gre '■' slavo. taka; ti sv:-
jih -r: > .k>v ae prodajali inž'-?, k: ti jih ..-.tikr. v L/ihljani. k c-r ;e tolik.-: tujcev, bi šlo v« in še po višji ceni na«lo izpod rok. Toča podan žčiti tudi rw:;e in.	ia se tuli ti morejo prehrani':!. Ako bi tega ne bilo. bi bila drasrs.a ie l-elj aemosna — lakota r.-f-iro^itr.j. F> jvd stroga. iato je pa
tli	k. t i	a	1 o ~ t

r-tiiwka Pratika	ravnokar
Jaboiki a siv« r.;j r _ Hr-. i tsk-c-ierj- i.
Tovariši -^aJci Kdr -.e ka: c Jeieiu M it ar a *	r- pešcoii š:e~ 4
5	4 t: tccj. rr-šta 4.? Zidni.1 <
pisal izn iT-jaSti. — N-e:;.- ir.f Mi-. Varaš Ritčce J-SC r S-: 1 ir<č r: r;_: ;; - ritreienc is: rt ki žvečila c —	se :d ~i><- ca iriari
A«':- .j" rešr-tLs. I k; — r t: -—i r>:?ti >:. — _ razi^i iez ™ stresa« r-: ^ x*ic*a žena Frančiška Deč-Eir T Savrai št. IC r Jeiica rr. Lmr-(mi. — l\:ci- * ki- aino : rc<aka A-::- j ? -;r-;:i. ki e sianova! r telo ic d~ena ctrrksna rred rensko i ftalrc t Tržiča Mcniakcael t p«™ prečil trie*. na; ustreie žaltroč emu m: ts.
Razne novice.
JcnaitTo štajerskih in primorskih polkov. Pri Černelicah na -užnem bregu Dr-estra blizu irlivi Seretha s: se šta-•erski in primorski polki 9. avgusta z na-skckczs polastili so vri že e ob-:s"."j po-ic'rr.e >os*r:-inke. ki so io Rusi i o zad-žkU trdovratno branili Sovražnik ie bežal" čer reke: pri te= ~e bilo u;-etib 22 - ttr- častnikov. 290? -d ter mnogo vo-r-r,i — Sari -_naki S7. pešprlka so za to bil: r-rbval eni c-d rhomega in divun-
N iš napad se pc pravici prišteva med ni lepše hre naše slavne ^arnrire m bo času- v r-er: ii:i:vin. Kot Tueaki ste s c — ' r*rnrser. srečen sc~ ca senz viš povel—nV
Hrabri Tc',—incL 0 prebivalstvu tol-—i-s-.tia ekraa p:še nek: vo-n: r:r:;e-valec Juniško se cbnaša prebivalstvo Večina še vedno vztria in nam povsod na 'r:l e ;lu_ži neuj".rišir: ;e — riircr.::
T-'------ jas ii: ; te; v c ni rrsecer .".s:
slave ■
Na Solkanski mest. ki tvor. nid vodo lok 55 x (kakršne i a ni~a noben kamen:-:en n; ni svetu s: .tausim parsra; ie strel i.:, i rrer posebne škode Ko sd jriu^: nes: 1-:: r. eja celrina cclžina zna-ši 22*1 r. -c r.lo rrl delu polno Italijanov, med --i—i tu d: :tali;insk: mženir: kar 'e
Nesreča. Nedavno se e p d al -a dopust dražrne; Janez Selič iz Vodic na Šia e->'-:£— P:n:rl se e nrirel al do po-sta-e št. Jnn- ca asi iei Vlak W esta! nikikko >?č-c	2ito 'e skočil z
neocškodevar - e hrte! pr er.e— let« v: sluire tu ni trtsk k sv—i ier.i. i
Vsi fckran. Na
i • : . : •
:i5Ki c crt: s:

"it -i	s:r€ u t: : e: :
re:\L	resar«ve SSiet-
5-7 7 t 7 2 v ti € • ■ \i«■£ ^: i r ? c c "i s~ c £ 51 r? * ? ?-£ 5 i
42Vrat I-Ivini so :d — r.a d;
T " — '
-;:: N-rh -.-v -,
2 - cv - - — - V ■ i^rertu-e'1
■ - __
tir A- i« nrhr-re r-tlke Naše tnjur-i
r r-t.iiirr rr.st -tr
-e
k t

— X- . J ___


i v niši r-tkai P: »<_• piše - ladikrfa 5re"r~rk<-ia
s^: l~iT;k€-ii ti;š--t:i fdr^lAli -.-
Gregoiiju >bketej-u na Dur.aj. Glasi se prevodu Ljubi gospod profesor. Vaše d<jV. pisnice s podpisi .... so te dni došle" Iskreno sem Vam hvaležen, ker ste se me spomnili in mi sporočili toliko važnih stvari .... Zdrav sem: na;hujše pa je ker ne debim nikakih obvestil. Dan, ko sem pre:el Vašo karto, je bil zame pra. zmk ...«
Rasofili obsojeni. Večte nska raz prava T.rei divizijskiru sodiščem na Dunaju zoper veleizdajalce iz Galicije med katerimi je rudi driavni poslanec Dimitrijev Markov in višji deielnogod-ni svetnik dr. Vladimir Kur:-1. viez, je bila končana C2. avgu- i. Vs- --.sx ob->: :rv je bilo obsojenih :. 113 vislicah.
Iz osvobojenega Lvova - ... med drugim: 10 mesecev so prenašali avstrijski podaniki breme 1 iske invazije. Glavna naloga ru-kl:. . -trnkov je bila v tem. da so širili .:. trjevali šizmo. t. j. razkol, ki ga sami imenujejo pravošlavje. Hoteli so činu>re)e ru* tensko prebivalstvo zav-s"i v razkol ln •>:trga:i od katoliške 0:1-;. deželi so morali ru?:nsk: duhov::.v; . i dovoljenje ruskesra carskee^ n ! estnlka, fe so hoteli izvrševati opravila iuhov--keea »k i a. R :-ki pra-. - . -veje-r.iki *o se vgnezdiii v v.-.-; :. način, da so ruske oblasti zahtevale prebivalcev. naj glasujejo, če hoče pripadati h razkolu, ali k srci!«:.-katoliški Cerkvi. V nekem kraju H je protivilo C00 posestnikov ruskemu	slavju,
in samo 1? glasov je bilo t razkol. K*job temu je moral katcii-k; župnik tekom treh dni zapustiti vas. na njegovo mesto je pa prišel Rus.
Tudi med Rusi so i-at..-; t ljudje, ki so tako ravnanje (Asojali Oi rist grof Szeremefevv. ki je bil ni-- :.. .<>man* daot v Lvovu. je rekel pred s-. ::n odhodom v Rusijo: »BO smo kovali tukaj rravosiavje. dočim sc- druci Avstrija t;» Nemlija kovali topove
2 milijona zlata. N-nt - l,loniil v osvo;eni tidnjavi Xovent-«V:-orgijev*.j skem dva milijona zlatih rubljev.
Zmeda t Pet^-ograda e nepopisna, Nemci so s svonm brodrv-etr. m s četami n su-e- rddil-em od Petreiraia le j« 3-50 k-. V.agatel-i d\i;i;: ccr.ar :: bank. Turi državni arhiv že rrcMŽr: i: Petro-iridi v Mrskvc rod pre: e:; prostore ra bclnUnko. Tud- »s« zlato df' fant banke b-dr srra«!: iz rrcvidnosh V Mrskvc Ridi nemirov -c v P-trogradu preflašeno obsedno stan;e. Vol:-.: knnz-ni: muzejev in cerkvi se zaprli nesit ra odpeliali.	_ .
Nacrracstilo ra čai. Za . ■ ■ - :0?c' rrtdnc naMra:o Hstie robidtteci ;:tna |» re: e rdee-.h -a*cd Z-nr c da slur oboie • - • ■	"j .1	ui ti ic OD-
5-ct u >; m o r.-c-mest:.o ra -- " .. ---------ek--— V :aibol'|e
- - - - —	V. ^ .1 .	..I	.i ■ ■ ---
rdiiMlo icrer vnet e slcrtči a.c sc P , vočas-.o uživa. Liste se mera narual. ob s-l-r- vremenu.	. .
itili aaski odreatelu Te t . dekaaa t Tržiču (Moafako«« potrj")«^ s: 1: alt-'a m umerili dne 5 a%ius:a cc^ ':z<zi Krene. :: Tržiča. Dva nato I®
počilo njegovi materi srce vsled žalosti nad strašno nesrečo, Dekan Kren je bil ze]o izobražen duhovnik, izboren cerkveni govornik ter socialno delaven prijatelj svojih faranov. Po rodu je bil Furlan. Kaj se je pregrešil zoper »odrešitelje«, ni znano. Najbrž jim je bi} preveč avstrijskega mišljenja.
Težave na Krnu. Naši stražniki na ionskih pečinah nimajo lahkega dela, Ne-volja in besnost proti sovražniku jih vzpodbuja, da prenašajo najhujše težave s primerno potrpežljivostjo. Proti Italijanom pomagajo vojne izkušnje in bajoneti, le podnebja se vojaki težko navadijo. Noči v 2000 metrov visokih postojankah so ledeno mrzle. Ker voda ni užitna, jo dona-šajo mule in osli čez strmine v strelske jarke in v artiljerijske postojanke v sodih, ki drže 60 do 70 litrov. Posamezen mož potrebuje na dan najmanj en liter vode. Vodo, živež in streljivo prinašajo v najvišje postojanke po cestah, ki so izpo-stavljene ognju sovražne artiljerije. Vojaki pripovedujejo med drugim: Najvažnejši za nas so zdaj okovani čevlji. Če bi jih ne imeli, ne vemo, kam bi prišli. Najstrašnejši so skalni drobci, ki potrojijo učinek granat, a hvala Bogu, Italijanom se ne godi boljše. Vsak ima, da se krije, s seboj vrečo, ki napolnjena s peskom najbolj vafu-je pred poškodbami granat in skal. — Nad-poročnik M. Z. piše »Miru« o svojem življenju na Krnu: Ko je prišla pred kakimi 14 dnevi čisto gori do nas krog 2000 metrov visoko prva mula, je moštvo revico s tolikim veseljem sprejelo, da so ji ušesa poljubovali. Sedaj pa smo tudi res izredno dobro oskrbljeni s hrano. Zjutraj si'kuhamo kavo, predpoldnc pečenko, opoldan obed, od katerega si nekaj shranim za večerjo, Tudi sir, čokolado, razne konserve itd. imam tupatam. Celo malinov sok, rum, pivo, vino dobim včasih. Torej, kakor vidite, se nam glede hrane jako dobro godi.
Ali je to že zadnje sredstvo? ... Švicarski listi prinašajo sledečo zanimivost: Rusko armadno poveljstvo je naznanilo-v Pusiji ujetim avstrijskim Italijanom, da je pripravljeno poslati jih v Italijo, ako prise-žeio in obljubijo, da se bodo vojskovali zoper Avstrijo. V Tomsku, kjer se nahaja čez 3000 ujetih avstrijskih vojakov italijanske narodnosti, sta se odzvala samo dva, katera sta obljubila, da se bosta bojevala na strani Italije zoper Avstrijo. Vsi drugi so pa raje ostali v ruskem ujetništvu.
Kje je prejšnji pogum? Iz Italije se poroča, da postaja v italijanski armadi vsled velikih izgub pri brezuspešnih naskokih na avstrijske postojanke vojna utrujenost vedno večja. Italijanski častniki morajo z lastnimi zgledi hrabrosti dajati poguma italijanskim četam, če hočejo, da vojaki zapustijo strelske jarke in gredo na naskok. Italijanski list » Corriere della Sera« piše, da je padel pod takimi okoliščinami Judi polkovnik Mario Roberto. S svežim in s spočitim polkom je prišel na bojišče i'1 sam prijel za zastavo ter je s klici: »Avanti Savoja!« (»Naprej Savojcil«) zapustil kot prvi strelski jarek. Toda komaj je napravil nekaj korakov, je že padel zadet od krogle, Nato so zapustili trije vojaki strelski jarek, da priskočijo na pomoč svojemu polkovniku, toda; tudi ti trije so
bili zadeti. Kljub temu se je posrečilo spraviti na varno smrtno ranjenega polkovnika, ki je kmalu nato, ko ga je obiskal še sam laški kralj, umrl v vojaški bolnišnici.
Kačja zalega. Zdaj šele brez vseh okolnosti prihajajo na dan vesti, kakšna protiavstrijska golazen se je skrivala v Trstu za listom, ki je pod imenom »Picco-lo« širil strup liberalstva in irredentovstva po Trstu in vsem Primorju. Urednik tega potuhnjenca, Ottilio Tamaro, jo je pred vojsko popihal v Rim ter tam javno in oči-to razkriva, kako sovraštvo so gojili tržaški »neodrešenci« do Avstrije in do našega cesarja. Naše oblasti so z ozirom na »zaveznico« zatiskavale oči in ušesa, to je zahtevala trozvezna višja pol;tika, a s tem so le gojile strupeno golazen na lastnem telesu. Samo dva moža (Hohenlohe in Konrad pl, Hotzendorf) sta ne samo spoznala nevarnost tržaških neodrešencev, marveč sta se upala proti njim tudi nastopiti. Bivši cesarski namestnik Hohenlohe je uvidel neomajno zvestobo slovenskega prebivalstva do avstrijskega cesarja, zato je hotel svoje delovanje tudi po tem uravnati, Žal, da je bil poklican pred šestimi meseci na Dunaj.
Tamaro, ki čepi sedaj v Rimu, priznava-; da Je bivša laška liberalna stranka v Trstu takorekoč proslavljala vsako leto spomin smrti onega Oberdanka, ki je hotel z bodalom umoriti našega cesarja!
Tam za Krasom se bori z brezprimer-nim junaštvom naš Hrvat in Slovenec zoper napade onega naroda, ki je gojil v Trstu to gadjo zalego in ki hoče ob Adriji ugonobiti slovanski, Avstriji nad vse zve-strrod. Naši vo>aki spoznajo svojo dolžnost in jo bodo vršili do"konca. Bog daj pomoč!
Črna kuga na Japonskem, Na Japonskem se je pojavilo več slučajev nalezljive bolezni, imenoma črna kuga, V Tokiu sta na črni kugi umrli v zadnjem tednu dve osebi. Govori se, da so zanesli črno kugo na Japonsko iz Šangaja, kjer baje že tudi hudo razsaja.
Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 030.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4( 00 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas „Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 V/o brez kakega odbitka.
Uradne ure oi UM is i. popoldne.
Gle) inseral!
Dopisi.
Dolenjavas pri Ribnici. Umrla je po kratki in zelo mučni bolezni v najlepši dobi vrla mladenka Frančiška Boje, članica Marijine družbe v Dolenji vasi. To-varišice iz Marijine družbe so jo v obilnem številu spremile na pokopališče, ji zapele lepo nagrobnico ter ji s tem izkazale zadnjo čast. Naj bo tem potom izrečena vsem kakor tudi darovalki krasnega nagrobnega venca iskrena zahvala,
Vremska dolina pri Divači. Češpeljno drevje se tudi letos šibi v naši dolini pod težo bogatega sadja. Kupci in trgovci dobrodošli, ako hočete imeti okusnih, soč-natih češpelj, ki jih dobro poznajo naši Brici pri Gorici. Blago je izvrstno in takoj za trg.
Ustje pri Vipavi. Prav v kotu kranjske dežele in primeroma blizu vojne fronte leži naša vas, a ljudje mirno opravljajo svoja poljska dela, ker se zanašajo na junaštvo naših čet. Pozimi smo imeli rusin-ske begunce; bili so tu prav zadovoljni. Zlasti jim je ugajalo podnebje, S solznimi očmi so se poslovili od nas. Saj so jim pa tudi ljudje kolikor mogoče postregli. Sedaj pa imamo zopet begunke izpod Sv. Gore. — Menda prvi iz vasi je umrl za ranami v vojski 29, junija t. 1. Jožef Gomizelj, najboljši fant v vasi in edini sin v družini. Ranjenih je več, ujeti trije na Ruskem, pogrešajo se pa trije. Bog daj, da se vsaj ti vrnejo domov, ki so še živi! — Letina clo-sedaj, hvala Bogu, še prav lepo kaže; bodo vsaj ljudje bolje preskrbljeni čez zimo, kakor lansko leto. Kupovali so nekateri koruzno moko celo po 1 K 28 v. Tudi vinska letina obeta veliko; starega vina je zdaj zmanjkalo po vsej dolini.
Mirovna pobožnost. Vsako leto se je na Mali Šmaren dne 8. septembra vršil ljudski tabor'za kamniški politični okraj. Letos bo namesto ljudskega tabora na Homcu 8, septembra, t. j. na Mali Šmaren, popoldne velika mirovna pobožnost. Spored: Ob pol treh govor v cerkvi, nato procesija z Najsvetejšim do kapelice pre-svetega Srca Jezusovega, nakar se procesija med petjem lavretanskih litanij zopet vrne v cerkev.
Nagla smrt. Dne 21. t, m, je od kapi zadet nagloma umrl 82 let stari posestnik Ignacij Voje v Moravski gori, župnije Sv, Križ pri Litiji, uprav ko je sekal bukovo drevo. Delaven kot je vedno bil, še proti večeru svojega življenja ni mogel mirovati. Med sekanjem omahne in sekiro v roki držeč nagloma izdihne. Rajni je bil na celi črti poštenjak, dober gospodar in pošten družinski oče ter vedno vesele narave. Bil je svoj čas vojak in se tudi udeležil vojske na Laškem leta 1866. Pozneje je bil veliko let občinski odbornik in cerkveni ključar. Bog mu daj večni raj!
Listnica uredništva, Jožef K—n, 81, Polica pri Višnji gori, — Spisa ne moremo sprejeti. Blagovolite poslati natančni naslov, da Vam moremo vrniti poslani dve kroni.

Večna luč.
J. š. B.
V	temi je tonila cela Hrušica. Ni bila to samo tema, marveč je tudi gosta jesenska megla zagrinjala vas, posestva in hiše. Utonile so v njej zlate oči — zvezde, a tudi mesec, ki bi moral zarana obsevati s poslednim krajcem širno pokrajino. Iz te neprodirne teme je prosvitalo le nekaj medlih lis: mala nizka okenca — osvetljena z motnimi plameni pretrolejskih svetilk.
Tudi pri Bartoševih se je zasvetilo vlažno okno.
Baš tedaj je stara Bartoška uprasnila žveplenko in si posvetila na uro.
Pol petih že, je zamrmrala. Zehaje je nesla mali plamenček k peči, kjer je v železnem svečniku stal ogorek lojeve sveče.
Polagoma in nerad se je razgoreval črni stenj žolte lojevke; toda končno se je lc dvignila na njem mirna lučka in se zvedavo razgledala po sobi. S slabotnimi žarki se je dotaknila stropa, oblila stene, osvetlila mizo in stole in posteljo, kjer je spal Bartoškin edinec, Vaclav.
Vstani — takoj bo pet,« ga zakliče majka in grabi pri tem s trsko pepel iz pcci, da bi z ropotom padel v pepelnik.
Nikdo ji ne odgovori. Le mlado telo sc je pretegnilo pod toplo pernico, da je zaškripala postelj, a glava se je obrnila od luči k zidu.
V	peči je veselo zaplapolal ogenj; prr.skeiaje so gorele suhe, smolnate trske. Nato zahrska še lopatica v rjavem premogu. in kmalu so se dvignili visoki plameni.
Bartoš ni več spal. Poslušal je, kako gi c majka po mleko v vežo, kako vliva vooo za kavo, kako pokajo suha, pražena zrna v ostrih zobeh ročnega mlina . . .
.Majka kuha zajtrk,« je rekel; toda ni se mu hotelo vstati. Počival je v mehki postelji in se radoval znanih glasov, ki jih je slišal vsako jutro.
Sedaj je majka zmlela, vstala, sedaj pokriva lonec, sedaj iznova prilaga,« je ugibal v duhu. Vedel je za vsak njen korak in ga imel zaznamenovanega, četudi je imel še zaprte oči.
Tudi maika je vedela, da sin ne vstane na prvo klicanje.
Vzela je svečko s peči in drsela k mizi. Tam je nažgala petrolejko in si zopet posvetila na kazalec stare ure.
Jej, vi že kuhate! Koliko pa je ura, prosim vas?« se je sin tedaj odzval na postelji.
Ura je v tem zaškrtala. »Štej,« je rekla mati in ugasnila svečko. Udarilo je pet. Imela je ta stara ura poseben zvok. Kladivo je udarilo ob jekleno pero, a Bartošu se je vedno zdelo, da kliče ura ostro po sobi: »Vstani! — vstani! — vstani!«
In tedaj je z energičnim gibom odrinil pernico in spustil nogi čez stranico na hladna tla.
»Kako vam je?« vpraša mater£
»Je že dobro. Naspala sem se, kakor nikoli,« je radostno odgovorila ter razve-
zavala culo na mizi.
»Tole sem ti prinesla s pota,« pristavi in da sinu svetinjico na črni vrvici, »Srebrna je in je gori slika naše ljube Gospe; pa ne izgubi je zopet,« rece skoro strogo in jo lastnoročno obesi na vrat svojemu edincu.
Mladi Bartoš je molčal. Ni bil povedal majki resnice. Ni izgubil svetinjice, ki jo je nosil od mladosti, pač pa so mu jo vz.eli brezbožni sodrugi, ko se je nekoč peljal v rov in so jo zasledili pri njem. Smejali so se mu, odtrgali svetinjico, podajali si jo iz rok v roke, a njemu je niso več vrnili.
Majka je brzo opazila, da nima več Marijine svetinjice in mu obljubi!: novo.
Včeraj je že mislil, da ji je obljuba ušla iz spomina. A glej, ni pozabila; sedaj, ko se oblači, mu novo devlje na vrat.
Bilo mu je nekako tesno pri srcu. Vedel je, da je ne bo mogel nositi, sicer bi bil zopet izpostavljen posmehu in da jo bo moral neopaženo odvzeti ter jo nositi v žepu ali telovniku, ali pri uri. Toda ali je ne bodo tudi tu izsledili?
Oblekel se je. Svetinjica ga je nekaj časa hladila na prsih, toda brzo se je segrela, in Bartoš je nanjo popolnoma poza-
bi]- , *. i
Kava je vonjala po sobi in se kadila
iz skledice na mizi.
»Danes je trda tema,« izpregovori mamica. Sedela je na nizkem stolčku in s slastjo srkala kavo, Njene oči so radostno zrle na postavnega sina. Revni ljudje ne govore o svoji ljubezni, toda zato jo tem globlje čutijo. Gorak in dolgotrajen pogled priproste starke je pričal, kako zelo ljubi svojega edinca.
»Vzamem si svetilko,« je rekel med jelom mladenič, »dasi vem na cesti za vsak kamen.«
Kmalu je šel mladi rudar skoz nizka vrata v temo. »Ali pojdete kam?« se je obrnil še na pragu,
»Na graščinsko — obrezovat repo.«
»Pa se le toplo oblecite, je megla in hlad leze do telesa,« pravi in- si zaviše ovratnik pri lahnem suknjiču, zapne gumbe, stiska pod levo pazduho zavoj z jedilom ter koraka proti vasi.
Medpotoma le še potrka na okna pri Jetelu in Kozaku, ki je z njima skupno delal v rudokopu. Moral je po cesti mimo njih in tako je storil vsak dan. Včasih sta že onadva čakala nanj, drugič je on moral čakati. Tudi danes je le počasi korakal po znani cesti ter se ogledoval, kdaj se pojavita v temi njuni postavi in se odzovejo njuni težki koraki.	(Dalje.)
Slike in črtice z bojišč.
Takih oa ni
kakor so Tirolci. V Liencu v Pusterski dolini se je oglasilo 40 fantičev za prostovoljsko službo v vojski. Ti čvrsti drenovci plezajo v višave kakor divje koze ter do-našajo potrebna povelja in oznanila do najvišjih čeri. »Alpenliinder Bote« popisuje enega, ki je dobre tri pedi dolg, a prebrisan
kot lisica; pogled mu je orlovski. Nekega dne zapazi na nevarni pečini moža, ki je urno nekaj risal. Mladi junak se ga neustra-šeno loti, mu vzame risbo ter ga odpelje do bližnjega vojaškega poveljnika, kjer se je izkazalo, da je bil tujec »špijon«. General 15letnega mladeniča pred vsem moštvom pohvali ter ga poviša za desetnika. Zdaj pa hodi mladi strelec z dvema zvezdama ponosno po ulicah svojega rojstnega mesteca.
V Pusterski dolini (Assling) je doma neki cesarski lovec, ki se je bil v vseh bitkah v Galiciji. Nič manj kot devetkrat je bil prestreljen. Prevrtan je takorekoč kot sito: Dobil je strel v glavo, v prsa, meča, dva v stegno, v koleno in drugam. Odslovili so ga, češ, da je za boj nesposoben. Niso bile še rane docela zarastle, ko je napočil glas, da so se Taljani izneverili in nam napovedali vojsko. Junaka ni obdržalo več na mirnem domu. »Zoper Taljana pa moram tudi jaz« — je rekel. Kljub devetim ranam je šel iznova na vojsko in se že nahaja v strelskem jarku — zoper starega sovražnika. — V isti vasi je mož, ki ima 18 sinov. Ko je slišal, kaj so storili Italijani, mu je zavrela kri, pa je zaklical: ->d> muss i mit! — zdaj grem pa tudi jaz.« In šel je, četudi je že iz vojaških let. Ko je ženo domači gospod vprašal: »Zakaj ga nisi zadrževala?« — je rekla: »Saj bi ne bilo nič pomagalo.«
Ruski vojaki nimajo korajže.
Ranjenec Alojzij Šercelj piše (24. jun.) iz bolnišnice v Korneuburgu pri Dunaju:
Dragi »Domoljub«! Sprejmi iskren pozdrav s prošnjo, da odkažeš malce prostora za te-le vrstice: Vojaško življenje po Galiciji je sedaj res težavno. Razbito in opustošeno je vsepovsod. TuDatam se še skriva kaka družina v svoji borni koči, in s strahom gleda zdaj ruske, zdaj avstrijske vojake ter posluša pokanje topov in pušk. Kakor sem videl, so ljudje še dovolj vztrajni. Mirno svojo pot obdelujejo leno polje, Kadar ravno boj okrog divja, se stisnejo v kočo. Avstrijskim vojakom so prijazni. Prineso jim vode, ker drugega tako nimajo veliko. Ako jih kdo kaj poprosi, mu brž odgovore: »Nema; bili so Moskali in so šecko zabrali.« To je povsod stalen odgovor. Koče po Galiciji so jako slabe in raztresene. Malokje se dobi zidana hiša, a| da bi bila vsaj vas skupaj. Ljudje so še bol] starega kroja. Po njivah pa je lepo, koder je obdelano. Po nekaterih krajih je jako močvirno, zato dobre pitr.c vode ni dobiti. Vojaki morajo včasih hudo žejo trpeti; a kaj se če! Zvest vojak mora tudi kaj hu]-šega prestati za blagor svoje domovine, "o nekaterih krajih se ljudje močno bojijo bole-.ni; a upam, da ne bo hudega, ker oblasti strogo skrbe za red in snago okrog bojišč. Kar je mrtvih, takoj po končanem boju pokopljejo in jim posiavijo primeren spominek (križ) z malim napisom.
Zadnje dni s.ro imeli dober lov; nalovili smo mnogo Moskalov. Bilo jih je več kot nas, a niso imeli korajže - Ko J® bi! naval, so se kar podali. Seveda tudi rm nismo vsi zdravi ostali; mrtvih je bilo p^ prav malo. Nas ranjencev je bilo pac pi cejšnje število. Sedaj se zdravimo tukaj Korneuburgu pri Dunaju, V bolnišnici je
nam Slovencem dolgočasno, ker so naši tovariši večinoma drugih narodnosti. Slovenskih knjig in časopisov ni dobiti. Prebirali bi jih bili radi kot črešnje, Bog daj, da bi bilo kaj kmalu konec tega bojnega viharja in potem bo zopet zasijalo solnce miru, sreče in veselja. Upam, da bo končno Avstrija imela venec zmage in bo zopet kot poprej vladal svojo miruželjno državo
naš presvetli cesar Franc Jožef I. * * *
Za flodl Vojak J. Peternelj iz Do-lirnič je pisal 18. junija svojemu bratu in sestrici Milki s severnega bojišča za god.
»Srečnega se čutim, da Vama morem voščiti za god. Rad bi kaj dal za vezilo, pa mi v sedanjem času ni mogoče. Sprcjmita to pisemce kot znak bratske ljubezni...
Danes god svoj — ljubi brat — praznuješ
in s sestrdmi skupaj zdrav gostuješ.
Mene pa pri tem veselju zraven ni;
oli, kako ob tem spominu me srce boli!
ltad zlata, srebra bi Ti poslal
ko bi pa kdo le meni dal-
dobre kaše mere tri,
rac, kokoši in gosi.
Lepo pernato vezilo —
dobro bilo bi kosilo.
Toda prazen kakor ptič
razen puške nimam nič.
Kar pa imam, to pa Vam
srčno rad za god podam:
Kar smo v šoli se učili,
da je prvo med vezili: ....„ .
Prošnje so iz dna srca
ki hite naj do Boga!
On daj Vama prav obilo
Tega, kar najboljš' bi bilo.
Dobro tudi — to se ve — kosilo
naj bi Vama prav teknilo.
Bog daj mnogo srečnih let,
in nazadnje rajski svet!
Prejmita to voščilo, ker pozneje no vem, če bom imel še priliko pisati. Sedaj sem še vedno zdrav. Vesel bi bil, ako bo prišlo pismo na dom; še bolj bi ni i pa srce od veselja zaigralo, ako bi od doma dobil kako sporočilo. Ne vem pa, čc bom tako srečen, ker pošta ne Rre nič več.
Vas pozdravlja.....
Granate pobirajo.
Albin Planinec piše od italijanske meje: Slavno uredništvo »Domoljuba«! Iskreno se zahvaljujem za poslani časopis. Citati sem ga moral na glas vsemu oddelku strojnih pušk. Z veseljem pošljem naročnino za pol leta; če pa padem, ga bojo brali pa drugi pri oddelku. Naznanim, da s ni o od 17, junija tukaj, a v bojno črto nas še niso poslali. Tuintam nas pozdravi kak italijanski šrapnel, pa, hvala Bogu, brez uspeha. Dva imamo za spomin; če bo mogoče, prinesem enega ženi domov, da bo sladkor drobila v njem. Cel dan ležim v svoji utici iz vej in srobotja; upam pa, da bomo kmalu šli naprej, potem bomo pa tudi mi imeli čast spravljati Italijane na °ni svet. Ljudje so treskanja in žvižganja že vajeni kot berač mraza. — Vse dogod-
ke od odhoda iz Ljubljane imam zapisane v svoji beležnici. Pozdravljam vse brate Orle in znance na Kranjskem!
Na obrežju Jadranskega morja.
19. julija 1915.
Ob sinje Adrije obali so valčki tajno šepetali. Kar v srcu pesem se zbudi, ki peval sem jo svoje dni.
»Buči morje Adrijansko! Bilo nekdaj si slovansko, ko po tebi hrastov brod vozil je slovanski rod.«
Tako pač bilo je nekdaj, a vse drugače je sedaj: Napete so sovražne sile da Avstrijo bi vgonobile.
Le morje kot nekdaj buči, ob skalnem bregu se peni; zaganja kvišku se in stoče; »Kaj neki nam sovražnik hoče?«
Zbudile so se mu želje .,,,do .naše lepe Avstrije. — Pohlep pa plačal bo krvavo, še zgubil bo marsktero glavo.
Taljan je vrgel krinko z lica, hinavec bil je ko lisica. Zmodril nas je v eni reči: »Prijatelj se spozna v nesreči,«
Diši gotovo mu Tirolsko, .,„„DalaaacIja-cela in Primorsko. Mogoče že se veseli — češ, »vsi smo zdaj polentarji,«
Ne, ne! Nikoli in nikdar, ker vsem nam Avstrija je mar. Veleva vera nam presveta — braniti jo, da bo oteta.
Ni Avstrija osamljena, Za vojsko je pripravljena. Bog sam bo ščitil jo in vodil sovraga pa bo v beg zapodil.
Tam kjer je plaval hrastov brod se vozi zdaj »drenut« povsod, in najnovejše bojne ladje; — trgovske prišle so v ozadje.
Skrivaj preže podmorski čolni sovražnim ladjam vsodepolni; žarometalec skrbno pazi če kod sovražnik se priplazi.
Omenjam še nekoga »spaka« ki v vodi skrit na iadjo čaka, pogrezne jo v morja globine: To so svetovno-znane mine.
Glej! Kaj pa tam leti za nami? To so hidro- in eroplani: Nam naša mesta stražijo, — sovražnika pa dražijo.
Še mnogo drugih je reči na častno brambo Avstriji; a več ne smem zapisati^ ker vtegnil kdo bi črtati.
Omenim naj samo še dan pri nas posebno praznovan: Za mo. narico dan veselja je bila Binkoštna nedelja.
Ob štirih pride brzojavka, da hoče vojsko laška p'javka. Takoj mornarji vsi veseli na ladje svoje so hiteli.
Vojaki »živio« vičejo »hura« mornarji kličejo. Takoj odpluli so na vrage prepričani gotove zmage.
Dal Bog, da kmalu pride dan, ko bo krvavi ples končan, ko bomo veseleč se zmage potolkli naše vse so vrage!
Anton Debelak, c, kr. orožnik.
Imajo tudi svojo zabavo,
Topničarja Franc Bergman z Jesenic na Gorenjskem in Anton Kotnik iz Rač pri Mariboru, ki sta velika prijatelja, pišeta:
Dne 14, avgusta je Lah zopet vzel na muho naš Mali Pal. Zmetal je toliko granat, kakor bi bile po krajcarju. Toda namesto na našo baterijo, kateri je namenil svoje dobrote, je streljal tje, kjer se je trudi! s svojim poštenim rokodelstvom naš ki'o,uč Benet, doma iz Kranjske gore. Seveda jo je odkuril s šivanjem in prišel k nama, češ: »Odkuriti sem jo moral, drugače bi mi bil hudiman še šivanko zbil iz rok!« Gotovo je padlo nad 60 granat, toda mi smo imeli samo enega ranjenega. Naju je pa varovala Devica Marija! Drugače delamo mi; naši topovi so redkobesedni, a kadar izpregovore, obvelja njihova beseda brez ugovora. Tako je nedavno naš dragi nadporočnik izpazil italijansko baterijo; oddala je samo tri strele, nato pa za vedno umolknila. — Naši fantie si tudi radi privoščijo veselje, da potegnejo Laha. Tako so neki večer zakurili v nekem navideznem strelskem jarku. Italijani so seveda takoj zapazili dim in začeli na vso moč streljati na dotično mesto, naši infanteristi so se jim. pa smejali in jim korenček strgali. Vedno smo dobre volje, ker smo trdno prepričani, da se bo Italijan prej razkrehnil nego prodrl našo bojno črto. Živela Avstrija! Ura,!
Pri naših fantih v zakopih.
Divizijski župnik č. g. Ivan Mara-čič popisuje, kako je prišel v težavnih okoliščinah k našim vojakom v strelske jarke. Bilo je 4. avgusta. Divizijski poveljnik knez Šenburg mu je rekel: »Jamčiti vam ne morem, da pridete živi v zakope, toda ...« Pokazal mu je na karti najvarnejšo pot. »Ali so gledali naši fantje,« pravi g. kurat, »ko sem prišel k njim! Puške so imeli namer-jene v ruske postojanke. Nato sem jim pridigoval na štirih krajih; vmes so tudi streljali, ko je bila sila. Potem so prišli k spovedi v stotnikov zakop. Do pol devetih sem spovedoval med tem, ko so ruske granate frčale čez glavo. Drugo jutro sem imel sv. mašo. Dež je lil. Altar smo naredili pod zemljo. Ob nogah mi je pljuskala voda. K sv. ob-
liajilu so prišli vsi, tudi častniki, ker sem dal splošno odvezo. Moštvo je prihajalo in čakalo, da je prišlo na vrsto k sv. obhajilu. Zares, sem si mislil, taka pobožnost in hrepenenje po sv. obhajilu, tako spoštovanje do Najsvetejšega je možno le pri Slovencih — pri Kranjcih...«
Naši vse preneso.
Franc Jeretina iz Rafolč je pisal svoji ženi sledeče pismo:
Ljuba moja žena!
Najprej Te prav prisrčno pozdravim. Draga žena, truden sem; sinoči sem bil na straži, danes marširamo, včeraj smo pa streljali. Zdaj imamo nekaj odmora; drugi počivajo, jaz pa hočem ta čas porabiti, da Ti sporočim, kako se mi godi na teh bojnih poljanah. Za vse veselo znamenje je to, da zdaj ujamemo vsak dan mnogo Rusov. Neprestano vidim večje trume, ki jih tira naša infanterija na varno. Tudi govorim večkrat z Rusi; sami pripovedujejo, da jim gre slabo. S Poljaki (ruskimi) se prav lahko zgovorim. — Rusa sedaj tako pridno podimo, da marširamo in pokamo za njim noč in dan. Spanja imamo malo. Reči smem, da sem že veliko poskusil in prestal v tej vojni. Koliko noči sem stal na straži, ko so žvižgale sovražne krogle mimo mene! Koliko noči smo marširali, kolikokrat sem bil lačen in truden, da v svojem življenju poprej nikdar tako. Bolan sem bil tudi štirinajst dni in nisem drugega vžival, ko malo juhe na dan. En dan se mi je še celo mešalo, da sem vse zmedeno govoril. Kolikokrat sem bil skoraj v ruskih rokah! Krogle so sc vsipale na nas ko toča. Veliko tovarišev, s katerimi smo bili skupaj, sem izgubil. Pa, hvala Bogu, vse sem prestal z Njegovo pomočjo. Zahvalo izrekam tudi Mariji, da me je obvarovala Smrti in bolečin. Zdaj se čutim še zadosti zdravega in Bog me ohrani še naprej, da srečno prestanem to vojsko. Saj po mojem mnenju bo moral Rus kmalu odnehati in zmaga bo naša. Potem gremo pa še na Italijana, da obračunamo še z njim za njegovo nezvestobo. Potem pa želim, draga žena, da se povrnem k Tebi v domovino, kjer bi rad srečno s Teboj živel, če je volja božja. Upam, da tudi Ti tako želiš in me še ljubiš kot prej. Če mi je pa usojeno, da padem na bojišču za domovino zdaj, ko sem že 11 mesecev tukaj, naj se zgodi volja Vsemogočnega, saj častno je umreti za domovino. Potem se pa vidiva v boljšem življenju kot je tukaj, tam nad zvezdami, kjer ne bo trpljenja in ne bolečin, ampak veselje in sreča brez konca. Iz srca rad bi še nekaj časa živel s Teboj v lepi zakonski ljubezni, in svoje otroke po krščansko vzgojil Bogu v čast in sebi v veselje, kar je tudi moja sveta dolžnost. Če nam bo šlo tako po sreči, kakor gre zdaj, bo kmalu konec z Rusom. Z Italijanom se pa tudi ne bomo dolgo mudili; mu bomo kmalu pokazali pot nazaj, odkoder je prišel. Bog daj, da bi 72
bil kmalu konec te nesrečne vojske, 111 da bi zmagoslavna zastava vihrala nad našo domovino: milo Avstrijo. Zdaj je pa počitek pretekel; moramo iti naprej, Bodi pozdravljena Ti, hčerka in sinček in drugi sorodniki in sosedje, rvoj zvesti mož Franc.
Hribi se tresejo . . .
A. Opara, vojak pri gorski artilje-riji št. 3, vojna pošta 53, naznanja, da je prejel »Domoljuba« in da ga je močno razveselil. »Tudi moji tovariši,« pravi, »so bili radovedni in bi ga bili vsi radi naenkrat brali. Tu pri nas je danes (15. avgusta) tako pokalo, da so se kar hribi tresli. Človek bi mislil, da je sodni dan. Toda, hvala Bogu in Materi božji, granate in šrapneli niso prav nič hudega naredili. Bog nas ohrani zdrave še naprej!
Spomin na vojsko.
Vojak Janez Germek pp. 27., 5. kp., piše staršem:
Dragi oče in sestre! Srčne pozdrave pošiljam vsem skupaj. Jaz sem do danes še živ in zdrav, hvala Bogu! Da bi me Bog še naprej tako ohranil! Obljubil sem, da postavim v znak hvaležnosti križ ob poti na vrtu za Poznikovo hišo, ako še pridem živ in zdrav domov. Ako pa padem v naslednjih bojih, pa prosim Vas, dragi oče, postavite Vi namesto mene en lep križ. Če bi padel, ne žalujte, saj bom umrl častne smrti za domovino. Zaupam pa v Boga in v Marijo, da bom ohranjen. Na veselo s\i('';n.|c. Odpišite kmalu, kot- rtie \Vd^Y> skrbi, kako je kaj doma. Srčno pc zdravljam . . .
Od Bukovine.
Ivan Šile, misijonski brat pri Sv. Jožefu nad Celjem, je poslal nedavno iz Galicije zanimivo in poučno pismo. Glasi se: Dragi! Danes sem prejel Tvojo dopisnico. Sedaj smo se vozili že-skoro 14 dni, zato je tudi pošta zaostala. Mislili smo splošno, da pridemo Vas branit pred deveto lintverjevo glavo; pa usoda je drugače zahtevala. Sedaj smo blizu Bukovine. Ljudje so siromašni, a drugače dobri, po večini grško katoliški. Priložnost imam večkrat prisostvovati njihovi službi božji. Razume se precej, ker je slovenskemu podobno. Po cerkvah se vidi, kako visoko Marijo časte; skoraj neprešteto je Marijinih podob. Drugo se nekako ujema s katakombami prvih kristjanov. Ljudstvo onravlja molitve z duhovnikom vred glasno pevajoč. Sveto obhajilo prejemajo pod obema podobama stojč. To je žalostno, da je toliko Židov tukaj. Če je kje kaka trgovina, je gotovo judovska; vendar pa se mora priznati, da so povečini dobri z nami. Saj bodo ali vsaj hočejo postati bogati in naši denarji jim jako dišijo. Kar se tiče vernosti, pa žid marsikaterega kristijana osramoti. Ta se drži sobote bolj, kakor pri nas Vel. nedelje. V soboto nič ne prodaja, denarja v roke ne prime in se ne sramuje vpričo drugih moliti. Sedaj so od posvečevanja sobot tudi že nekoliko
popustili, ker vojaki tudi ob sobotah zahtevajo, da se prodaja.
Pred par dnevi sem bil v prodajalni pri judu. Prodajalka jc bila deklica stara kakih 12 let; na nemško vprašanje, ali je judinja ali kristjana, odgovori, da je judinja. Ilotcl sem jo spraviti v zadrego in sem jo vprašal, zakaj danes prodaja, ko je »sabat«. Hitro in ko-rajžno mi je odgovorila po nemško: »Nedeljski počitek je za vojake tudi odpravljen.« — Meni teče življenje po navadi. Pritoževati se ravno nimam; drugi še več trpijo kot jaz. Naše življenje je, skoro bi rekel, kakor cigansko. Stanujemo kar na prostem. Veliko sem že prestal; posebno od začetka je bilo hudo, pa sem že vse pozabil. Samo da bi že skoro minilo. Sedaj pa papirja zmanjkuje; vse lepo pozdravim in se priporočam v molitev!
Ivan Šile, c. M.
Gospodarske vesti.
Gospodarski in tržni pregled.
Letos po zimi bo po kmetih hujša zadrega za drva, kakor za živež. Z o navadna leta je bila tuintain pri slabej-ših gospodarjih proti božiču sila >:;i kurjavo. Gospodar je v snegu šel 7. vozom v gozd in naložil za najhujšo potrebo. Letos dosti gospodarjev ni doma; drva bo žena sama z otroci prav težko napravila. Varčuje naj se kolikor mogoče z drvmi, da se zadrega vsaj zmanjša. 'V6c kakor polovica drv gre pri nas za kuho prašičem. Čas bi bilo, da sc kuha opusti in pesa ali krompir samo opari, za kar se polovica manj drv porabi. Treba je paziti na vsak polcnec. ker utegne letošnja zima huda biti. Marsikdo bi si lahko tudi premog omislil; z njim se za hujšo in trpežnejšo vročino boljše kuri, kakor z drvmi. — Na Laškem nimajo doma skoro nič premoga, vso množino morajo na tujem kupiti. Popred so ga dobivali po ceni iz .Nemčije, 1 q je veljal 30—35 lir. Zdaj ga morajo plačati Anglcžom po 8 lir. Če se pomisli, koliko miljonov stotov sc porabi premoga za železnico in tovarne, bomo že nekoliko razumeli, kakšen dobiček imajo Lahi od svoje izdajstva. Pri nas se premoga zadosti nakoplje. Lela 1914. so nakopali črnega premoga 15* miljonov stotov, rjavega 237 miljonov stotov in koksa 22 miljonov. Proii lotu 1913. ga jc precej manj, kar se pač lahko pojasni. Veliko tovarn je zdaj brez dela, železniški promet jc bil na nekaterih krajih ustavljen in delavcev jc manjkalo. Skupno so vzdignili lani Jo miljonov manj kakor 1913. S prvim septembrom mislijo ceno premoga povzdigniti.
Kakor poroča graška »Tagespost« 20. avgusta, je bilo na zadnjem graškem semnju le 10 glav živine. Vlada jc doj ločila maksimalne cene. Kmetje so lun toženi zaradi privijanja cen. Živino so jim zaplenili, ker so že pred meseci goved prodajali po takrat navadni cen , dokler ne bo obravnava končana. K'11C "
jc so se bali, sejm je bil prazen. Načelnik zadruge mesarjev jc bil klican k namestništvu. Mnogo mesarjev je moralo svoje stojnice zapreti, ker niso imeli nič na prodaj. Gradčanom jc pretil najhujši post. S. Renner, načelnik mesarjev, je torej izjavil, da se je nad 1000 glav iz graške okolice drugam prodalo. Maksimalne cene so menda odpravljene za Štajersko. »Wiener Land-vvirtschaftliche Zeitung« 25. avg. 1915.
Naj se pazi letos prav dobro tudi na krompir. Pridelalo se ga bo res veliko. Toda med zgodnjimi vrstami je dobra polovica gnilega. Še med poznim krompirjem je prav veliko slabega. Krompir je kmetov glavni živež. Naj se letos krompirjeve kleti posebno dobro zračijo in podlože z deskami, da ne bodo vlažna tla gnitja še bolj pospeševala. Prav umestno bi bilo, ko bi kleti večkrat zažvepljali. Saj je znano, da je žveplo najhujši sovražnik plesno-he. Prav dobro bo gotovo dejalo krompirju, če zažgeš nekaj kosov žvepla v kleti. Ker se bo letos potrebovalo zelo veliko krompirja, ga ne bomo smeli preveč pokrmiti živalim, da ga ne bo ljudem primanjkovalo. Za vojake se bo letos porabilo več sto vagonov našega pridelka.
Zelo priporočajo zdaj nabiranje želoda za krmo živini. Nabrani želod se mora na sušilnici ali navadni peči dobro posušiti in potem olupiti. Kakor znano, ima želod prav grenak okus in je živini zopern. Da se izgubi, ga namoči v treh vodah ali enkrat izkuhaj. Voda se mora odliti. V 100 delih ima 88 delov krmilnih enot, torej je prav dobra krma. Krmi se lahko vsaki živini, malim navadno na dan pol kilograma, govedi in konjem 1 kilogram. Še boljši kakor želod je divji kostanj, ki se prav tako napravi. Prav dobro je tudi listje oil lipe ali jagnjeta.
Vreme za spravljanje otavc ie zelo ugodno. Pridelka bo obilo. Tudi ajda splošno prav dobro kaže. Vina ne bo prav veliko, najbrž še malo manj kakor lani. Če bo vreme ugodno, bo kapljica dobra. Vojna uprava priporoča ranjenim vojakom vino. Tudi vojakom ob fronti vino prav.dobro prija. Vojna uprava je odredila torej, da se sme belo in rdeče vino za vojake od kmetov kupovati. Če rabiš vino, se zgodaj preskrbi !
Dne 23. avgusta je bilo na dunajskem trgu 3560 govedi. S Češke je bilo 2394 glav, z Ogrske 401. Plačevali so vole: Ia. 2 K 90 vin. do 3 K 10 vin., Ila. 2 K 52 vin. do 2 K 80 vin., Illa. 2 K 20 vin. do 2 K 50 vin., krave 2 K 04 vin. do 2 K 60 vin., najvišje do 3 K 10.
Prašičev je bilo dne 24. t. m. na Dunaju 18.320 na prodaj. Plačevali so Prašiče za meso: Ia. 3 K 80 vin. do 3 K 96 vin., Ila. 3 K 60 vin. do 3 K 78 vin., Hla. 3 K 40 vin. do 3 K 58 vin.; debele: Ia. 3 K 80 vin. do 3 K 90 vin., Ila. 3 K 70 vin. do 3 K 78 vin., Illa. 3 K 56 vin. do 3 K 68 vin. Jeseni bo zelo manjkalo debelih prašičev. Nekaj se bo že izboljšalo letos, ker se sme krmiti turščica, 'oda vendar bo masti primanjkovalo.
Krompir se na Dunaju prodaja 16 do 18 K za 100 kg, detelja 11 do 14 K, dobro seno 13 do 14 K. Nekatere pokrajine v Braziliji so blizo poloma, ker Angleži ne puste v Nemčijo in Avstrijo kave izvažati. Tam imajo v kavi glavni pridelek. Kave je toliko, da ne vedo kam z njo. Angleži pa pravijo, da je za Nizozemsko, odkoder pride zdaj največ kave v naše dežele, zadosti na teden 60.000 vreč. Vsi poizkusi braziljanske vlade, da bi Angleži odnehali, so ostali brezuspešni. Mi se za to jako malo brigamo. Zaenkrat je kave še zadosti.
Za naše gospodinje.
Posušena zelenjava pri nas ni kaj v navadi, v velikih mestih se pa vsaka dobra gospodinja ž njo preskrbi. Posuši se razven gob, fižola in graha tudi korenje, špinača, zelje, loboda, kiselica, koleraba, dobra pesa. Zelenjava za sušenje mora biti mlada in sočna, Otrebi jo, razreži in operi, kakor je navada, kadar jo pripraviš za kuhanje. Priporoča se, da bi se parila zelenjava za sušenje 10 minut na vodni sopari. Kdor nima lonca za soparo, naj pa dene zelenjavo v sito in obesi nad vrelo vodo. Najboljši je seveda lonec, ki se zapre. Kjer ni lonca, deneš lahko v kotel trinog, podliješ vode in postaviš na trinog plehasti odcejalnik z zelenjavo. Tako se skuhajo lahko tudi jedi na sopari. Kdor ima sušilnico ali veliko peč, posuši lahko zelenjavo tam. V trgovini se dobe prav prilične sušilnice, ki se denejo na ognjišče; v njih se suši sadje in zelenjava prav dobro. Stane okoli 60 kron. Kdor si noče tega nabavili, si napravi lahko sam par les iz šibja, žice ali vrvi. Tako deneš lahko par les v pečico, sušenje gre tako hitreje, ker prehaja zrak skozi lese. Kadar so lepi dnevi, se suši zelenjava lahko na solncu, ali prostor mora biti zračen in čist. Posušeno spravi v čistih platnenih ali papirnatih vrečicah na suhem prostoru, ali v steklenih loncih. Treba je večkrat pogledati, kako se drži. Kadar hočeš kuhati operi zvečer prej, nalij čiste vode, v kateri se namaka čez noč in kuhaj v isti vodi.
Zelenjava se spravi lahko tudi sterilizirana v Weckovih posodah ali posoljena za kislino, ali nasoljena, da ostane presna v soli. Pri Nemcih ne kisajo samo zelja in repe kakor pri nas, ampak nalože za ki-sanje tudi fižol v stročju, stebla poletne endivije, ohrovt, belo kavro, mrkvo, kumare. Mrkvo stavijo tudi med repo, Kavra ('koleraba) nima dovolj vode v sebi, zato jo polijejo s prekuhano in ohlajeno vodo, pod kavro pride na dno soda vrsta čebule, na vsak kilogram zribane zelenjadi se računa okoli 15 gram, soli, Kumare se vlože cele. Najprej se morajo močiti 24 ur v čisti vodi, potem jih je treba obrisati in pokladati med nje kropa in trtinega listja. Zalije se z vrelim slanim kropom toliko, da pokrije voda kumare. Drugi dan se odlije voda in prevre in vlije vroča na kumare, tretji dan ravno tako, potem se pokrijejo in obleže. Za kumare se računa na liter kropa 40 gramov soli, Na Hrvat-
skem kisajo kumare s kvasom. Na dno lonca denejo malo kvasu, nato srednje-velike zdrave kumare, zalijejo s slanim kropom in pustijo na toplem. V dvanajstih' dneh so kumare godne, Delavec vzame v levico kumaro, v desnico pa kruh in ima malico, Fižolovo stročje se kisa na tak način kakor kumare. Vsak sadež, ki se vloži za kisanje, mora biti opran in posušen ter popolnoma zdrav. Kjer vlagajo cele zelnate glave, jih denejo prej v krop, da prevro, potem jih razložijo, da se od-cedi voda in naložijo v kad, kakor navadno zelje. Ker pa nima prekuhano zelje več toliko moče v sebi, se mora naliti na stlačene glave zelnice, na kateri so prevreie glave in sicer toliko, da stoji za štiri prst© nad glavami.
Nasoljena zelenjad se ne sme ski-sati, zato je treba toliko soli, da ubrani, da bi se pokvarila; na kilogram zelenjave se računa 40—50 gramov soli, ker umori tako močna solna raztopina vse bakterije. Za nasoljenje so prav pripravne gobe, kumare, fižol v stročju, grah, paradižniki in podobno. Opran, olupljen in razrezan sad se nalaga lahko v steklenice, glinaste ali lesene kadice. Paradižnik mora ostati cel. Vlaga se vrsta sadeža in na njo kolikor je treba soli in tako naprej; ali pa se naloži sadež prav na gosto in prevre potrebno količinp soli na primerni meri vode, in se zalije, ko se je shladila voda. Potem se obteži z malo deščico in kamnom in zaveže s pergamentom. Nasolnina ne sme stati na toplem. Večer pred dnevom, ko hočeš kuhati nasoljen sadež, vzemi vun kolikor potrebuješ in zalij z mrzlo vodo, da. vzame voda sol nase, preden pristaviš odlij to vodo in zalij z drugo,
Dišavna sol, Razsekljaj peteršilja aH zelene, pehtrana ali kaj drugega, deni vrsto tega v steklenico, na to vrsto soli in tako naprej. Sol vzame okus dišave nase, treba je samo osoliti jed ž njo, pa je slana in okusna.
Varčujmo pri obleki. Vsled svetovne vojne so poskočili v ceni bombaž, sukno in volna, Govori se celo, da ne bo blaga za obleke. Treba je torej varovati to, kar imamo, a ravno na kmetih ni navada, da bi pazili kaj posebno na obleko. Naše babice so zapuščale svojim hčeram svoje obleke še lepe in cele, zdaj pa ni črez par let sledu o novi obleki. Res je, da je bilo nekdaj blago bolj trpežno, ali naše matere so spoštovale, kar so imele, in tedaj ni bilo ne namena ne navade, da bi kupovale za vsak praznik kaj novega. Zdaj pa je vsak praznik ogledovanje, prepir, skrb. Dragi čas se trati s hojo po prodajalnah, k šiviljam. Robec, obleka, janka ali bluza, vse mora biti kakor še nikdar, krilo preščip-ljeno kakor v mestu, janka široka ali ozka, kakor jo pač nosijo mestne gospe, Še v cerkev ti ne gre na Šmaren dan ali na Veliko nedeljo, če se nima izkazati s čim novim. Robec, ki je bil že dvakrat na glavi, obleka, ki je bila že parkrat na telesu, to nima več cene. In kako je kmečko dekle v gosposki ali pogospodeni obleki? — Obleka mora biti pripravna za delo človeka, ki jo nosi. Gospoda po mestih si izmišljuje različne novosti, čedne in nečedne; kmetiškim ljudem tega ni treba. Krasno in primerno, vsem zahtevam lepo-
62
le in dela umerjeno obleko so nam zapustile naše matere. Kratko, nabrano krilo je naredilo lepo bojo in ni kazalo izzivajoče onih delov telesa, s katerimi se še opica ne baha. Modre je razbremenil ledja, je dal životu vitkost in lahkoto pri kretnjah. Naramna ruta je bila, ki je izbrisala premočne obrise ram in prs. Gole roke, avba ali bela majhna peča, ali gola glava z gladko prečo in kitami, vse je kazalo okretnost v delu. Tako napravljeno dekle ali žena je bila paša za oči in za srce, in še danes obstojiino, kadar zagledamo to krasno in ljubko kranjsko narodno nošo in nc moremo razumeti, zakaj se oblačimo po pokvarjenem okusu sedanjega sveta. Ko bi se premotrilo kmečko dekle v svoji sedanji dolgi, pogospodeni obleki, ki pobira prah in veže korak, ki pači telo in dušo, — vrglo bi jo raz sebe in vrnilo bi se k prejšnji zavrženi lepoti. S tem bi se ohranilo dosti poti, sl^rbi in stroškov, ker se nosi narodna noša neizpremenjena vedno naprej. A kaj bi rekla židovska »moda« k temu? — Skrbela bi, da bi postala bolj dostojna. Zdaj pa je treba enkrat ponositi, kar leži po omarah. Marsikaj se da predelati in popraviti. Preozki rokavi in preozka krila se popravijo težko, ako ni doma ali v prodajalni podobnega blaga. Spretna šivilja koristi tu gospodinji dosti; iz novega in velikega rezati, to zna vsak, ali predelati in popravljati zna le mojster. Ravno na kmetih ne gledajo dosti za prst blaga sem ali tja, kar je zelo napačno, ker gre tako na leto dosti blaga v nič. Kar ni več za gospodinjo, pride otrokom prav ali se porabi tudi za kaj drugega. Tu velja; dvakrat pomeri, enkrat striži — trikrat premisli in črez sedem let pride vse prav. — Poblejeno blago pobarvaj doma ali daj k barvarju. Pred barvanjem je treba, da spraviš vsak madež iz blaga, sicer udari pozneje zopet ven. Jako lepo se pobarva volna in tenko sukno z vrelirr bezgovim sokom. Katarnica ali divja rezeda nam da lepo rumenilo, brošč ali rubija lepo rde-čilo. Ko so tkali in barvali doma, so znali narediti vse to, zdaj se dobe barvila po drogerijah. Včasih so bili ljudje iznajdljivi. Moj stric na Krasu ni imel črne niti (cvir-na) pa je pobrisal z belo nitjo sajevo ponvo za zabelo. Nit je bila črna in ponva svetla. — Modro poblejeno obleko operi v kostanjevi vodi in izplakni, potem jo namakaj nekaj minut v raztopini boraksa, kisa in plavila, iztisni rahloma, obrni narobe, suši v senci in zgladi narobe, dokler še ni prav suha, bo kakor nova. — Črne suknene obleke operi s črno kavo ali s tobačno vodo, namoči mehko krtačo ali gobo in teri od vratu in od pasu navzdol. Ko je čisto, vzemi salmijakovo raztopino in izperi, obesi na zrak, da se posuši, Sukna sicer ni treba likati, ako ga likaš, namoči čisto žakljevino v čisti vodi, jo ožemi in položi na lice sukna in gladi hitro z vročim železom. Žakljevina se ne sme posušiti pod železom, sicer bi nastale svetle lise. Na tak način se spravijo tudi svetla mesta, gube in majhni madeži iz sukna. Lepo zglajena obleka je nova obleka. — Kašmir in drugo črno volneno blago se opere lepo, če deneš na liter vode žlico salmijaka, namočiš blago, ga mencaš rahloma, izpereš rahloma v čisti vodi, ne da
bi ovijala ali ožemala, in obesiš tako ne-j ožeto v senco. Ko je malo da ne suho, pa i zravnaj lepo blago po niti in zvij vsak kos ! zase, zgladi narobe. Pri vsakem pranju I volnenega blaga je treba odparati podlogo, pri vsakem nakupu pa je treba ku-| piti malo več, da ostane kaj za popravo. I — Volnena obleka se zašije prav lepo; ' pripni na narobni strani košček povoščenega platna, vzravnaj razporo lepo, da pridejo niti skupaj, izpuli iz enakega blaga niti in maši luknjo tako kakor gre tkanje v blagu. Na ta način zadela vešča roka razpore in male luknje, da se ti vidi, da se je to naredilo pri tkanju. Ko si gotova, po-striži vse kocinice na šivu, odparaj platno, položi na šiv papir in zgladi. Razpore in majhne luknjice v svilenem blagu se za-šijejo lepo tudi z ženskim lasom, samo da je las iste barve. — Kjer je potreba krpe, umeri krpo natančno po luknji in po niti, dobi si niti iz istega blaga in vdelaj lepo krpo. Čedno zakrpana obleka oznanja dobro gospodinjo, raztrgana obleka vpije na daleč o njeni nemarnosti. Boljši je gladek rob kakor pa scefedrane čipke, bolje čist barhent kakor zavaljan baržun. Krila se ubijajo tako rada ob robu, zato je bolje, da je krilo bolj kratko. Včasih smo malo podvili pri pasu in potem izpustili, pa smo nadomestili, kar je bilo treba odščipniti pri robu — zdaj se gleda samo, da se prime vse gladko telesa, potem pa kupuj vsak čas drugo. — Prah jako pokvari obleko, blato izje tkanino, mokrota škoduje barvi in blagu. Prašno obleko je treba takoj iz-krtačiti, blato se mora lepo odbrisati, posušiti, izdrgniti in izkrtačiti. Mokrega blaga ne spravljaj. Razvesi in raztegni. Kar je skrčilo v dežju ali dobilo lise, vzravnaj na deski, pokrij z mokro cunjo in po-gladi, — Kadar sedeš, poravnaj krilo tako, da ne bo zmečkano; ko ga spraviš, ga obesi lepo. Kdor meče obleke po mizah in posteljah ali celo po tleh, bo vedno nemarno oblečen in če si kupi tudi vsake kvatre novo obleko, izgleda vendar kot da bi bil vedno v ponošeni. Taka gospodinja ima nered tudi v drugih rečeh. — Moške obleke je treba večkrat pregledati in zašiti, ovratnike oprati. Kar krtačo namoči v milnico, okrtači in oplakni s čisto vodo in posuši v senci. Pri žepih in luknjah zašij skrbno vsako nit, gumbe prišij trdno, zelo nemarno je, če bingljajo po kamižoli. Najbolje se držijo gumbi, če prišiješ tudi na narobno stran majhen gumb in pustiš zunanji gumb za sled na niti, oviješ nit večkrat, zbodeš drugo stran, zavozljaš in od-
Zdravstvo.
Zdravstvena modrost. Kdor nima časa, da bi skrbel za zdravje, mora pozneje čas imeti za bolezen. —
Največ je takih, ki se pobrigajo za zdravje šele potem, ko so zdravje izgubili in so bolni. —
Vsak je svoje sreče, pa tudi svojega zdravja kovač. —
»Bolje je, če si reven, zraven pa čvrst in zdrav, kakor pa bogat in bolan. Zdravje in jakost je bolje od zlata, in
zdravo telo bolje nego veliko posestvo Ni ga bogastva, ki bi odvagalo zdravo tclo.rf (Sirah 30.)
Da star postaneš, je božja dobrota-da mlad ostaneš, tvoja skrb. —
Najboljši zdravniki na svetu so-red in zmernost v jedi in pijači, luč' zrak in voda. —
Bolezen te ne napade naenkrat kot blisk z neba, ampak se razvije iž malih grehov zoper zdravje; ko se jih preveč nakopiči, pa bolezen izbruhne.
Najboljša pot do zdravja — je pešpot. — Vse bi šlo boljše, če bi več hodili. --
Zaprta okna v spalnici so odprta pot sušici. Prijatelj zraka — dolgo živi.
Kamor ne pride solnce — prihaja zdravnik. — Na senčni strani se ustavi mrliški voz trikrat, ko gre ob solnčni samo enkrat. —
Solnčna luč je najboljši morilec in uničevalec strupenih klic in najcenejše desinfekcijsko sredstvo.
Zgodaj k počitku — zgodaj vstanil To ti med drugim zdravje ohrani.
Tedenska pratika.
3 septembra.
1.	Sv. Mansvet (lat. beseda pomeni: nežen, pohleven), škof Tulski.
2.	Sveta Serapija, dev. muč., je bila rojena v Antijohiji kot hčerka staršev, ki so zgodaj odmrli. Za svojo jo je vzela dozdaj še poganka, vendar pa poštena žena Sabina, katero je potem Serapija pridobila za sveto vero. Rimski vladar Beril je dal leta 119. Serapijo radi stanovitnosti v veri obglaviti, leto pozneje pa tudi njeno blago zaščitnico Sabino, katere spomin obhajamo dne 29. avgusta.
3.	Svete device in mučenice: Evfemija, Tekli, Erazma in Doroteja. Znane device so živele v Ogleju in bile krščene ob času, ko sta evangelij oznanjevala blagovestnika sv. Mohor in Forhinat
Solnce v. 5. u. 20 m. — z. 6. u. 38 m.
Luna v. 1 .u. 23 m. — z 3. u, 39 m.
4. septembra.
1.	Sveta Rozalija, dev., je bila iz plemenitega rodu ter v sorodstvu s kraljevsko navorsko rodbino. Skrivoma je odšla iz hiše svojih staršev, zapustila častno službo pri sicilijanski kraljici v Palermu ter živela kot puščavnica v neki ncpri-slopni votlini v hribih pri Palermu. Tam si I« z vodo iz vrelca gasila žejo, gozdno sadic je bilo njena jed, trd kamen pa njena postelja. \ je) tlini so našli pozneje napis: »Jaz Rozalija, hči •>'* nibalda z Montrcala, sem iz ljubezni do Jezusa, svojega Zveličarja, izvolila to votlino za svo|e stanovanje.« Umrla leta 1176. Njeno sveto truplo so našli na čudežni način ob času kuge, ki je P® njeni priprošnji takoj ponehala.
2.	Sv. Teodor.
3.	Sv. Rutin.	<-
4.	Sv. Marin, patron laške repubbke »an Marino.
5.	Sveta Roza iz Viterba.
6.	Sv. Ida, kraljica, vdova.
7.	Sv. Hermijona.
Solnce v. 5, u. 22 m, — z. 6, u. 3b m.
Luna v. — u. — m. — z. 4. u. 18 m.
5. septembra. 1. Sv. Lavrenctj Justinijan, škof, je
_	bil r0'c5
leta 1380. v Benetkah.TeTa" 1401.^je stopil v red sv. Avguština, kjer je bil vzor čednosti. Leta J ■ je bil izvoljen za generala ali predstojnika ce * reda, leta 1433. pa ga je papež Evgenij IV. i® noval škofom v njegovem rojstnem mestu, um je hotel v revni postelji, češ, da se nc sP°anaj da kristjan umira v mehki postelji, dočim I® Odrešenik umiral na trdem lesu sv. kriza.
lela 1455| papež Aleksander VII, ga je leta 1690. prištet med svetnike,
2.	Sv. Viktorin, škof.
3.	Sv. Sigbert, umrl leta 654.
4.	Sv. Herkulan in tovariši, umučeni v Rimu.
5.	Sv. Bertin.
6.	Sv. Romal in tovariši, umučeni ob času cesarja Trajana (98—117).
7.	Sv. Urban.
8.	Sv. Avzarih, škof v Soasonu na Francoskem.
9.	Sv. Beata, devica.
Solnce v. 5. u, 23 m, — z. 6, u. 34 m.
Luna v. — u. 27 m. — z. 4. u. 50 m,
6.	septembra.
1.	Sv. Magnus (tudi Magnoatd ali Maginald), opat. Najpoprej je bil v švickem samostanu svetega Gala, ki jc bil njegov prijatelj; ko so pa sovražniki samostan napadli in oropali, se je podal z nekaterimi redovniki na Bavarsko in nedaleč inesta Fiissen je zgradil nov samostan. Storil je prebivalcem lega kraja veliko dobrega tako v časnem oziru, še bolj pa za večno življenje. Umrl je okoli leta 655.; papež Janez IX. ga je prištel med svetnike Tamošnja krajina, imenovana vobče »Švabsko«, ga časti kot svojega apostola.
2.	Sv. Hermogen, muč,
3.	Sv. Pelagij, muč.
4.	Sv. Oneziior, učcnec sv. ap. Pavla.
5 Sv. Petronij.
6.	Sv. Favst, duhovnik v Aleksandriji.
7.	Sv. Donacijan, škof, umučen od vandalskc-g;: kralja Huneriha.
Solnce v. 5 u. 24 m. — z. 6. u. 32 m.
Luna v. l.u. 38 m. — z. 5. u. 15 m.
7.	septembra.
1.	Sv. Anastazij, muč, v Dalmaciji/
2.	Sveta Regina, dev. muč., je bila rojena v Alizu na Burgundskcm. Mati ji je umrla ob njenem rojstvu; njena pestunja pa jo jc na skrivnem vzgojila v krščanski veri. Ko je to izvedel njen poganski oče, jc zahteval, da mora Regina darovati poganskim malikom; ker se pa ni dala zavesti v malikovanje, jo je izgnal iz svoje hiše in devica je polem pasla ovce pri svoji dobri pestunji. Ko je bila kakih 15 let stara, jo je tamošnji ces. namestnik Olibrij hotel snubili, ako sc odpove kr, štnnski veri. Ker tega stanovitna mladenka ni hotela storiti, jo je dal najpoprej hudo trpinčiti v jeii. potem pa obglaviti leta 251. ob času cesarja Decija.
3.	Sveta Bronislava, nuna.
Solnce v. 5. u. 26 m. — z. 6. u. 30 m.
Luna v. 2. u. 51 m. — z. 5. u. u. 36 m.
8.	septembra.
1.	Rojstvo Marije Device. Sveta Cerkev je žc od prvih časov blagrovala in praznovala tisti dan, U sc ie nam rodila nebeška Kraljica, mati našega G' spoda Jezusa, Zveličarja sveta. Pri drugih svetnikih praznujemo smrtni dan, kot dan rojstva za nebesa. Pri Mariji pa obhajamo tudi praznik rojstva, ker je bila izvzeta iz splošne dedščme izvirnega greha in ker hoče sv. Cerkev izraziti veselje nad srečo, ki je zasijala človeškemu rodu, ko je prišln na svet mati prihodnjega Odrešenika,
2.	Sv. Hadrijan, poveljnik ces. vojske v Niko-mediji, umučen s 23 tovariši.
3.	Sv. Timotej, Zenon in Evzebij, muč.
Solncc v. 5. u. 27 m. — z. 6. u. 28 m.
Lune v. 4. u, 6 m. — z. 5. u. 54 m.
9 septembra.
1. Sv. Korbinian, škof, rojen okoli leta 660. na Francoskem. Najpoprej je živci v neki samoti rojstnega kraja, potem pa ga jc Previdnost božja peljala na Bavarsko, kjer je v Frizingah ustanovil škofijski sedež. Tam je tudi leta 730. dovršil svoje življenje, ki je gorelo te za čast božjo in za srečo svojega ljudstva.
2 Sv. Gorgonij, muč.
3. Sv. Dorotej, kamernik rimskega cesarja.
Solnce v. 5. u. 29 m, — z. 6. u. 26 m,
Luna v. 5, u. 22 m. — z, 6, u. 10 m.
Odlikovani slovenski vojaki.
Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dalje dobili: korporali Valentin Mikula, Jurij Prase in Edvard
Nabernik, tit. korporal Ivan Krakoli-nek, poddesetnika Valent. Medic in Josip Nabergoj, infanteristi Karel Hude-list, Osvald Kulnik, Ivan Lavrenčič, Ivan Mačnik, Ferdinand Morak, Jakob Pajank, II. Sajnič, Pater Šumi, Josip Vre,. in Josip Koši, vsi 7. pešpolka; narednik Viktor Mekinec, četovodja Ign. Mladkovič, poddesetnik Štefan Beguš, oficirski sluga Mat. Glad, vsi 17. pešpolka; vit. četovodja Josip Lasnik, vodji patrulj Poter Karničar in Ivan Va-kej 8 lovskega bataljona, četovodje Fr. Poš in Josip Trstenjak, korporal Andrej Smrdel in dragonec Anton Lipov-šek 5. drag. polka, Fr. Kozolc, Anton Glavan (od Sv. Križa pri Krškem), Jožef Adamič, desetnik Maks Pavlič od 4. domobr. pp., desetnik Karel Šimen, kadet R. Sager od 26. pp., četovodja Fr. Gril, M. Pogačnik, desetniki Peter Cvirn, Anton Bohinc, Jakob Cesar, poddesetnika Viktor Režun, Franc Jekl, pešci Anton Osojnik, R. Gašparič, vsi od 27. pp., Jan. Antolič, pionirji Iv. Perdevšek, Ant. Šerbcc, M. Kanič, stražm. Avg. šoštarič, trobentač Karel Košir, nadtopničar Jcr. Ležanc, četo-vodji Jožef Kandolf in Jožef Grcgorec; vojaki 17. pp.: desetnik Tome, poddes. Babnik, četovodja (2.) Jcrne.jčič Ludo-vik, četovodja (9.) Pitzel Martin, četovodja (8.) Martinčič Anton, četovodja (8.) Spreitzer Josip, četovodja (8.) Am-brožič Ivan, desetnik (8.) Lončina Ign., desetnik (8.) Jurkovič Josip, infante-rist (8.) Pezdirc Marko, infanterist (8.) Uršič Štefan, četovodja (12.) Justin Josip, četovodji 3. odcl. stroj, pušk Bogu-Kh ' FM'fiiT in ' Potlbevšek Franc, infanteristi 3. odcl. stroj, pušk Šajne Anton, Jesih Pavel, Benedičič Mihael, Bišča-nič Jakob, Zičkur Ivan, Klemcnčič Josip in Fcbe Ivan, infanterist 4. odcl. stroj, pušk Leskovec, poddesetnik Gril Ivan, narednik (6.) Bernard Anton, četovodja (6.) Bencina Franc, desetnik Štern Ivan, infanterist (7.) Žebre Ivan, desetnik (5.) Rinaldo Rudolf, desetnik (5.) Groboljšek Ivan, četovodja (5.) Medvešek Matija, infanterist (5.) Drob-nič Anton, desetnik (5.) Axman Ivan, desetnik (5.) Kuhar Ivan, narednik Vescly Ilugo, desetnik (8.) Webcr Jurij, poddesetnik (8.) Gaber Jakob, poddesetniki (8.) Oblak Anton, Gironi Anton in Rožancc Valentin, infanterist (8.) Stampfel Jurij, štabni narednik (10.) Jcršc Rudolf, štabni narednik (16.) De-lak Edvard, polkovni trobentač Pe-čauer Mihael, četovodja tit. narednik Knauder Andrej, narednik Laurinc Rudolf, četovodji Potko Gašper in Lei-termayer Anion, orožni mojster Prhne Franc, infanterist Magerl Milan, infanterist (7.) Krkovič Anton, pocld. tit. desetnik (8.) Olsclia Lenard, narednik (11.) Tome Ivan, četovodja (11.) Kikel Alojzij, desetnik (11.) Bergant Josip, desetnik (7.) Sovre Ivan, donašalec obvez (3.) Bolka Ivan, nosilec ranjencev (4.) Feštajn Blaž, častniški sluga 3. oddelka stroj. pušk. Remec Franc, desetnik (11.) Komočar Andrej, podd. (11.) Vrtačnik Franc, infanterist (11.) Glavič Josip desetnik tit. četovodja Hutter
Florijan, med. Melisclinigg Ivan, infanteristi Burkeljca Ivan, Vodnik Iv., Martinšek Pavel, Zakrajšek Anton, Pre-lesnik Ivan in Jekla Andrej, infanterist (3.) Cerne Jakob, četovodja (2.) Ko-račin Karel, orož. mo jster 2. od d. stro j, pušk Furlan Engelbcrt, desetnik tit. četovodja 2. odd. stroj, pušk Vatovec Josip, poddesetnik 2. odcl. stroj, pušk Podlesnik Dionizij, infanterist (5.) Oblak Andrej, orož. stražmojster (5.) Žaj-dela Franc, četovodja (11.) Ježe Franc, častniški sluga (11.) Nartnik Fran, četovodja (5.) Verhovec Stanko, četovodja (5.) Homar Matija, infanterist (12.) Spelič Franc, infanterist (12.) Laznik Alojzij, štabni narednik (12.) Klinar Jakob, desetnik tit. četovodja Štefe Matija, četovodja (11.) Urbane Franc, poddes. tit. des. (2.) Kek Ignacij, poddes. (15.) Cenin Fran, poddes. (13.) Rožman Mihael, poddes. (5.) Skumač I., infanterist (7.) Dežman Ivan, infanterist (8.) Razboršek Josip, infanterist (9.) Gorenc Anton, infanterist (11.) Slejsko Štef., infanterist (15.) Galič A., des. (5.) Koder Fr., poddes. (8.) Rakovec Iv., des. (6.) Jazbec Fr., nar. (9.) Štajer Fr., poddes. Župan J., inf. (9.) Peternel Al., četovodja tit. narednik (9.) Pistot-nik Franc, rez. inf. (9.) Pasar Iv., poddesetnik (7.) Modrijan Iv., četov. tit. narednik (7.) Schnablegger Matija, čast. sluga (13-7.) Pichler Avgust, poddesetnik (3.) Alba Aleksander, infanterist (4.) Vladika Leopold, narednik (4.) Blanc Franc, nad. rez. (14.) Paučič Oskar, poddes. 1. odd. stroj, pušk Lu-žar Valentin, desetnik (1.) Lavrenčič Iv., poddes. 1. odd. stroj, pušk Zupane Iv., infanteristi 1. odd. stroj, pušk Hro-vatič Josip, Karič Ivan, šajne Ant., Vovk Fr. in Zalokar M., des. (4.) Res-man Iv., inf. (2.) Pečauer Andrej, inf. (2.) Jerina Matija, inf. (4.) Juvan Fr., inf. 1. odd. stroj, pušk Petrič Fr., des. (5.) Volčjak Iv., četov. 3. odd. stroj, pušk Mcvec Alfonz, inf. (7.) Dobravcc Tomaž, inf. (7,) Sajovic, nadlovec (165. črnovoj. bat.) Obertinar Martin, četov. (165. črnovoj. bat.) Stonitsch Bogomir, lovec (165. črnovoj. bat.) Trage Alojzij, četovodja (165. črnovoj. bat.) Jonke Iv., des. Jessacher Alojzij, četovodja (6.) Wolf Karel, čast. sluga (2. bos. herc. p.) Drašler Vendelin, narednik (1.) Mckinc Viktor, četovodja (2.) Mladkovič Ign., poddes. (1.) Beguš Štefan, čast. sluga (1.) Glad Mat., nad. stražm. (1.) Grundl Fr., des. (9.) Marolt, Anton, četovodja tit. nadlovec Schreyer Lud., četovodja (4.) Zajec Fr., des. Vončina Vinko, četovodji (II.-17.) Jaklič Alojzij in Zwei-click Iv., poddes. (II.-17.) Simonči'" M., des. (11.) Pogačnik Blaž. (Dalje.)
To in ono.
Ali si že kdaj mislil na to, koliko je ena milijarda? .,. Ena milijarda v zlatu tehta 322.500 kg. Če bi hoteli težo prepeljati, bi se rabilo 24 železniških voz. Če bi postavili za eno milijardo 20 kron-
42
skih cekinov zaporedoma v eno vrsto, ot
znašala dolžina te vrste lCbO kilometrov; če bi jih pa naložili drug na drugega, bi znašala visokost takega zlatega stolpa me manj kakor 33 km.
V šoli. Učitelj: No, Francelj, recimo. da gre tvoj oče iz Ljubljane v Novo mesto in prehodi vsako uro pet kilometrov. Tvoj stric gre pa za njim m četrt ure pozneje in prehodi na uro šest kilometrov. Kje bosta skunaj prišla? — Francelj; Pri koščakv. na Grosupljem!« _______
Najnovejše z bojišč.
Nemške čete prodirajo proti železniški črti Vilna—Dvinsk. Vse kaže, da se bodo v kratkem polastili Vilne, ki šteje okrog 200.000 prebivalcev. — V smeri proti trdnjavi Grodno so Nemci zasedli inesto Lipsk. — Prodiranje avstrijskih čet v Vol:nju proti znanemu trdnjavskemu tiikotu uspešno napreduje. — Vzhodno od Bresta-Litovska so se ruske moči še enkrat postavile v bran ob železnici pri mestu Kobrinu, toda niso uspeli. — Ob scški fronti so naši ponovno onemogočili vsak uspeh italijanskih napadalnih uoiz-kuscv.__
Dobre knjige.
Najpodrobnejši pregled italijanskega
bojišča nudi Mittelbachs Turistenkarte der Alpenlander, Blatt 5: Salzburg, Karn-ten, Krain 1:300.000. Cena 2 K 4 v. Kdor zasleduje tudi vse podrobnosti bojev ob južni Tirolski, si mora omisliti tudi sosednji jemljevid, Blatt 3, Tirol, za isto ceno. Katoliška bukvama v Ljubljani.
Pregled vseh bojišč obenem nudi veliki slov. zemljevid Evrope. 1:4,000.000. ki je zelo natančen in pregleden. Cena samo 2 K 40 v. Katoliška bukvama v Ljubljani.
Voditelj v srečno večnost. Spisal A. Mrkun. Ta knjižica je po silno priročni, rrali obliki, lepi opremi in krasni vsebini najprimernejši molitvenik za vse stanove. Cena 1 K, z rdečo obrezo 2 K, fina vezava z zlato obrezo, še finejše vezan 2 K 60 v, ali 3 K 50 v. Katoliška bukvama v Ljubljani.
Koledar za slovenske vojake (1. 1916.) Slovenski vojaki, ki so odhajali na bojišče, so si srčno želeli kakega koledarja za leto 1915. Pravili so, da ga v strelskih jarkih silno težko pogrešajo. Žalibog pa že ob Novem letu ni bilo dobiti nobenega koledarja več. Na tisoče slovenskih ojakov mora bit letos brez koledarja! Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je ustregla slovenskim vojakom, ko je oskrbela in izdala za nje poseben »Koledar za leto 1916.«, ki izide te dni in sega do meseca septembra 1915 pa do konca leta 1916, Ta koledar pa ni pripraven samo za vojake, ampak bo tudi prav zanimiv, da, celo potreben za njihove domače. V koledarju je namreč cela vrsta praktičnih in času primernih člankov in spisov, katere bodo potrebovali vojaki in njihovi sorodniki doma. Na prvem mestu ima koledar krasno sliko cesarja Franca Jožefa I. kot najvišjega vojskovodje. Vsebina koledarja obsega: 32
Poštni tarif in določbe za vojno poste; nato sledi članek Sovražnik pod lastno streho . ki svari vejake pred pijančevanjem; dalje je razložena organizacija naše vojske ter vojaške stopnje pri moštvu in pri častnikih. Posebno važne pr. so te-le razprave 1. Državne podpore za družine mobiliziranih. 2. Pokojnina za vdove in otroke v vojski padlih vojakov. 3. Podpore zaostalim padlih ali pogrešanih vojakov 4 Kako ie preskrbljeno za vojaške invalide ir. njihove družine. 5. Deželne ko-misve za oskrbovanje ranjenih vojakov. 6. Odlikovanja za moštvo. 7. Nekatera društva ir zavedi, ki podpirajo družine mobiliziranih, ali pa invalide. 8. Kako se pUe in pošilja denar vojnim ujetnikom. 9. Kam se ie treba obrniti, ako hočeš o kakem voiaku kaj izvedeti. Posebno pa je ta koledar priporočila vreden, ker ima ob koncu 9 r.znih vzorcev, kako je treba delali prošnje za razne podpore in pokojnine. Ker je koledar namenjen za krščanske vojake, zato so mu pridejane tudi razne krasne molitve, ki so primerne za vojaka na bojišču, in lepa slika božjega Srca Jezusovega. Koledar ima 80 tiskanih strani in ob koncu še zraven vezanega 48 list-iv praznega papirja za zapiske. Vezan je v močno platno. K vsakemu iztisu je pridejan 1 svinčnik. Slane pa 1 komad s poštnino vred 1 K, brez poštnine 10 vin. manj. Denar za koledar se naj pošlje naprej in sicer najboljše v znamkah, ker se potem v pismu vsaj lahko napiše, kaj si kdo naroči in na koga naj se pošlje, na poštne nakaznice pa se zdaj ne sme nič pisati; vojaki iz bojišča pa naj pošljejo denar po vojnopoštni nakaznici,, ker nimajo znamk pri rokah. Slovenski vojaki! Sezite po svojem koledarju! Znanci in prijatelji! Naročite svojim vojakom ta koledar na bojišče, da jim bo krajši čas. Somišljeniki, sezite pa tudi sami po tein koledarju, ker bodete njegove podučne članke potrebovali že zdaj med vojsko, pa tudi pozneje, ko se bo treba potegovati za razne pokojnine in podpore. V koledarju najdete vse potrebno Koledar se naroča
pod naslovom »Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta štev, 5-.__
lj »Povratek morskega roparja«,
veliko dramo, delujočo z vsemi iznajdbami kinematografije, bo videti pri vseh predstavah prihodnjo nedeljo 5. septembra v »Kinu Central« v deželnem gledališču. Dejanje je tako zanimivo in napeto, da bo ta predstava vsakega zanimala. Prepričani smo torej, da bo prihodnjo nedeljo naše občinsivo zopet v velikem številu pohitelo v deželno gledališče. Kdor si hoče v nedeljah in praznikih privoščiti ceneno in dobro zabavo, naj gre v »Kino Central v deželno gledališče. Na praznik v sreilo bo zopet nov velezanimiv spored. Predstave v nedeljah in praznikih -o ob pol 11. tiri dopoldne, ob 3„ pol 5.. <>., pol 8. in 9. uri zvečer.
SKRIVALNICA.
'/ - ■	,-■ . - .• f'.\ '
■ j'.. r;,«.. .	( .... ••• y y
t ffl	m -
i) Mf	-,. "
h-*	r^^.
Živinče nese vojakom zaželjenih ži\il kje je vodnik?
Ravnokar je izšla
Družinska Pratika 1916
s podobo sv. Družine, — Cena izvodu 28 vin.
Dobiva so v vseh trgovinah po Slovenskem. Zahtevajte jO pOVSOd! "TRI
Tega najboljšega in najcenejšega ljudskega koledarja ne sme - manjkati v nobeni slovenski hiši. -
, o
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala ;e:
VZAJEJVIflR ZAVAROVALNICA
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Lijubljana, Dunajska cesta 17, Lijubljana.
Za\arovanja sprejema, proti požarnim škodam : 1 raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med « asom zgradbe, 2. vse premično blago, mobilije, poljske orodje, stroje, živino zvonove in enako, 3. vse poljske pridelke, žita in krmo, 4. zvonove proti prelomu, 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno
nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale 1. 1912 K 673.35C-17, so poskočile koncem 1. 1913 na K 735.147*17.
Tedaj, čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tomboli bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno p^verjeništvo v Celju in na Froseku, kakor tu po vseh farah nastavljeni poverjeniki.	Cene primerne, hitra cenitev in takojšnjo izplaci o.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, 25. avgusta: 41, 55, 28, 20, 61. Dunaj, 28. avgusta: 67, 53, 88, 37, 34,
Ako naročite
In to nemudoma storite, 1 srečko avstr. rdečega križa, 1 srečko ogrskega rdečega križa, 1 srečko bndimpeštanske bazilike, 1 dob.tni list 3% zemlj. srečk lz leta 1880, 1 do-bitni list l»/0 ogrskih hip. srečk iz leta 1884. (Mesečni obrok za vseh pot srečk ozir, dobitnih listov samo 5 kron 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 kron)
rSnhitf* igralno pravico do dobitkov P&VMIKC ene turške srečke v znesku do
4.000 frankov popolnoma zastonj!
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana.
tako se sliši mnogokrat popraševati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, ker je le slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je.
MiitimiiiitiitiiimiiiiuiiiiHiiuMii
MINER
Št. (500 Žepna ura z radijem, ki se
ponoči sveti......K 8-40
,. 410 Nikel.-a-:,3r-noskopf ura „ 4-10 ,. 705 Rosliopf ura, kolesje v kamnih tekoče......... 3'80
„ 719 Srebrna rem. ura . ... „ 7-80 „ 720 Srebrna cilinder rem. ura „ »70 „1450 Bela kovinasta verižica. . „ 2-80
nikelnasta......... 1'—
„ 916 Srebrna verižica....... 3-20
„ 89 Double zlata verižica . . . „ 5-90
Velika izbira ur za gospode in dame, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice, zavratne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem
ceniku z mnogimi podobami
katerega zahtevajte zastonj in poštnino prostega.
Razpošilja se po povzetju ali pa če se denar vnaprej pošlje. Neugajajoče zamenjam. Vse uro so natančno preizkušene.
Lastna tovarna ur v Švici
1203 Nima nobene podružnice.
za kovaško obrt sprejme takoj Andrej Frelog, . kovaški mojster, Vrhnika.	1702
Gospodarska Zvezo v Ljubljani
posreduje
prodajo sadja
in ga kupuje tudi sama. Zlasti izbrano, zimsko l™3
namizno sadie
plačuje po najugodnejših cenah.
n. a. iež. živiL in rutine, nezg. ia jamst. zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri živl enski zavarov že po prvem letu.
Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,490 838 — Stanje gar. tondov koncem 1914 K 48,732X22-76 V leiu 1914 se ie izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . . K 432.232-60 Kdor namerava sklenili življensko zavarovanje veljavno hkrati za vojno zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnico. ........ prospekti zastonj In poštnine prosto.
Sposobni zasopniki se sprej- , j mejo po najugodnejšimi pogoji. I ^ I
| Marije Terezije cesta 12. j^J
Proti okužen Ju
so je treba sedaj Se posebno varovati, ker nastopalo vsa-kojake nalezljive bole/.ni, kot dkrlaticu, koze, oscpnice, kolera, legar. — Vsled tega
naj se vporablja
povsod, kjer so take bolezni Sirijo, dobro razkuževalno sredstvo, katero naj bode v zalogi v vsakem gospodinjstvu. Najboljše razkužcvalno sredstvo sedanjosti jo glasom raziskovanj prof. LOffler, Liebreich, Proskauer, di Veslea, Vas, Pfeifer, Vertun, Pertik i. dr. nedvomno
LYSOFORM
ki jo brez duha, nestrupen in cenen in so dobi v vsak\ lekarni in drožeriji za reno 00 vin. *a izvirno steklenico (zelena stekl.). Učinek Lvsoforma je toSen in zanesljiv, vsled Cesar ga zdravniki priporočajo za razkuževanje boln. postelj, za izpiranje ran, oteklin, irigatorjev in za protiseptično obveze,	1465
Lysoformovo milo
je lino toaletno milo, ki vsebuje Lysoform in učinkuje pro-septično. Vporablja se lahko tudi pri najbolj občutljivi koži, celo pri otrocih. Stori kožo mehko in prožno in razširja jako dober duh. Zadostuje enkraten poskus in bodete zatem vedno vporabljali to izvrstno milo, ki je drago le na videz, pri vporabi pa zdrži dolgo Časa. Cena milu zna* ša K 1-20.
Lysoform s poprovo meto
je mofino protiseptična ustna voda, ki odstranja slab duh in beli zobe in jih varuje. Vporablja so tudi lahko pri ka-tarih vratu, kašlju in nahodu za grgranje po zdravniškem navodilu. Zadošča par kapljic na kupico vode. Izvirna steklenica stane 1 krono 60 vin., na prodaj v vsaki lekarni in drožeriji.—Zanimivo knjigo pod naslovom »Zdravje in razkuževanje" pošlje zastonj in poštnine prosto
Kemik Hubmann,
referent I*ysoforinwerke, Dunaj XX., Petrasohgasse 4«
Zahtevajte
zastonj in poštnine prosto moj glavni cenik s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine, glasbil, predmetov iz usnja in jekla, potrebščin za gospodinjstvo in toaleto, orožja, municije itd.
Prva tovarna nr
c.inkr.iivor-u, ni založnik
Nikelnaste Roskopt-ure K 3 90, 4'20, 5--, Srebrne K 8-40, 9-50. — Nikelnaste Imdilke K 2-90. Budilke z dvojnim zvoncem K 4-—.
Pošilja se po povzetju. — Nikak rizikol Zamena je dovoljena ali denar nazaj!
Ustanovljeno leta 139
Ustanovljeno leta 1883.
regisirovana zadruga z ome,enim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rcntni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago brez-q plačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 % 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranzijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ah proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 6C0.000 K. Deležnikov je bilo {o*cem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnice za 6,78».d40 K.
Načelstvo:
Predsednik: Anflrej Kalan, prclat in stolni kanonik v Ljubljani.
I. podpredsednik'.	podpredsednik,
Ivan 8u»nik, stolni kanonik v Ljubljani.	Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
(Vu ausuiu)	.......... " "	. . . _
Člani: Fran Borštnik o. kr. P™*«« J C-Koblar, dekan v
,„,„......j.._l|ani: B.Remec,
v g tn ik v*JLju pijani; flr.Aleš Uženiinlk, prof. bogoslovja v J
Nadzorstvo:
predsednik, Anton Kri«, ;
bljani, Ivan Mlakar, profesor v Ljubljani, K.	k • ^nb)jaDi.	_
Dam«] ub 1915.
_- -t. 35
VOLNO
. v.v.v> .nrs.li.' -.r. ne^i-ranr kup-.iv x>*kv
"a-;vJ.;no P© M^P ««i proti
Mttm pMiriku a»lai» pr»vtrt
R STERMECKI. Celi* fctr* If ^tftip.rjike
' ili litrov zdrave fli« pij®
FT • . O.' ' .i. . ' ■ ■	'
_	_' . . ....... _ .	- • ' -LUo
j i l .	.
TBut tuli- prm-di z mai u ' ' _ .•<.: - -:.■ v butuiat --HUL rr^ > ji iiaiune n-uliLcrt-t poprov t n.tiiLttJ* i* Bfea-fc.bc j'On»eraxičiiii LU^ J/
n.fc i zpui.... ■••i.ii.r.- p-r uh-uin-uin utivot .'-n r . - m : *••: ■ • •. * . v-c-rrtx Li.	-•-*<- : vi.-:.,
v, vrv • • •. I.{: - • .»v • -.«. ; česar i.- Zfn
'• S*, vri
VAJEKCE 3
if snhi.rs.kf rhr. ? • > -
.. M . : ;,ss. k KEPI t UoK han* Krlft7itNkf ulic-*
»r-jKT m;:m:m		
d	ipitT-^,-.1 MCCOLH ,	K.
K	i Jukfisn \	
I		
	t t rfiM .i t«.W	
hrtffit r&vrdent
mrjnftr; :f CZl
sficnJš - r r>BU>kDQt
ru T.V . ' -	:.• • • '■	.-. a. M-«
jji ln cf: o-pss-iif .tt snpit irn U »mi
l sickien.i.« 2 kr»«i. 1
. .	: . .. r..::. :
... suUslfef
Thnučnr: r. Liebeii&t
nr. C« r aort
i-A, k .-. *-»
k.« Ki^^SJ^V
V	f i<\r
V ^	V . S«
V fttr ftV	K t* .-ihft t V >. «=>-»,
Kaua
CCftCtt f
: k;	rt pr
—v
r iv
A. St.-h^vl-v A.

S t £ c vloc 23 milijonov kron.
X	a.
LJUDSKA P
rcc.strr vasi rt: vpt : rfrirccrr rtTcrc
biLb..iBiit IRSfcspsirrn ;«sn šnr f. prttlihr \ \u ? fe:s. i.£?KPtI boTfcie .Ptiira' u trskisfcariH
«;•; (n! hrarure r:c>?f .i riocc T r^i.i^>^c.It rtJttt. r.i khtc.-< .r.m:- : EC = šč.rr.t.-c.t.: ££črsižc'.ki -cr c; =
rudi cela dežela Kraniska
A 5 0 ^ o
i! ur nhrcstu« n
i.r-.i cr.; :<čr>i'Xi. i :	sr»-ctn.{ ■ r.:-'
mi rsp.Kit rcv.it	fcrot tiStit. ohrrst trrr ež, ietft.
l.i naiaoan« n: nn§t s:	nnštnntrtmimiint pntninct b-crniarrr i r ~r.rr>;-;rrr
Načelstvo.
J»Aitw kor.j.ftrtl ».TtomnliutM ■
rtairoTtrai tr^.anii lw intubacas	n pav«-,',
. ^i. . .. • i -i.'