St. 52.
V Trstu, v sredo 1. julija 1885.
Tečaj X
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
•T «Uno«tJ j« »o8.i
»EDINOST« izhaia 2krat na teden vsako sredo in saboto o noludne. Cena za vn»> leto je pld., za polu leta 3 gld.. za četrt leta 1. gld. SO kr. — Posamezno St-vilke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trstu po S kr., v Gorlol in v Ajdovščini po « kr. — Naročitim, reklamacije m inoerate prejema Opravnlštvo, vla Torrente, »Nov« tisama*.
M poSiljajo Uredništvu »via Torrente. »Nuovn Tlpograflavsak inora biti frankiran. Rokopisi o'67 posebne vrodnostl se ne vračajo, — Inserati (razne vrste naznanila in poslanic) »e zaradunijo po popodkd — prav cen6; pri kratkih oglasili z drobnimi črkami *e plačuje za vsako besedo 2 kr
Našim prijateljem in naročnikom!
Z denašnjim dnevom začne se nova naročbena doba za naš list. Vabimo torej vso naše naročnike in prijatelje, naj prej ko prej ponove naročnino, oziroma nam pridobe novih naročnikov.
Nekatere naročnike, ki pa so s plačilom zaostali, svarimo, naj več ne zavlačujejo s plačilom, ker drugače jim ustavimo list in jih bomo tajali po poštnih mandatih. Tržaške dogodbe so tako važne in tolike, da mora naš list prav posebno zanimali vsakega rodoljuba v notranjih deželah; saj se tukaj in v Istri bije vedno bolj živahna vojna. — Poleg tega bode naš list v drugem semestru prinašal temeljite politične in gospodarske članke in podlistke iz jako dobrih peres.
Po obsegu se torej uže list priporoča, a «Edinost» priporoča še bolj nje potreba in dokazana korist. Prosimo torej vse rodoljube, da nas na vso moč podpirajo, da nam tako olajšajo težavno in prevažno našo nalogo. «Edinost» stane do konec leta f. 3«— do 1. oktobra « 1*50
Naročba naj se blagovoljno po-Silja po poštnih nakaznicah.
UpravniŠtvo «Eilinosti».
Po volitvah.
IV.
Vsi federalistični listi so o tem edini, da sedanjemu ministerstvu ni bilo mnogo ali čisto nič zato, da se zdatno pomnoži federalistična veČina, najmanj pa mu je bilo zato, da se pomnoži število slovanskih poslancev.
Videlo se je iz vsega volilnega boja, da se je vlada držala več nego neutralno ter da jo svojim uradnikom
dala prosto roko, da delajo cel/* proti samim ministerskim kandidatom, kakor na priliko proti baronu Pino in grofu Falkenliain. V slovenskih deželah, posebno na Primorskem pa se je skoro videlo, da vlada dela na to, da se glodo številnega razmerja poslancev prav nič ne spremeni; kajti agitacija mej volilci velikega posestva na Kranjskem je kazala projasno veliko mla-| ho vos t od tiste strani, od katere bi bila mogla priti zdatna pomoč, in volitve v Trstu in v Istri so pokazale, da ni bilo vladi na tem, da pobija Coroninijevce na korist desničarjev. V Istri so nekateri glavarji bili nepristranski; ali glavarja v Poreču in v Pulji stabila odločno na italijanskej strani, no da bi jo bil kedo motil v tem delovanju.
Vidi se iz vsega, kar smo tudi uže pred volitvijo izrazili, da vladi ni šlo zato, da so odločno federalistična desnica zdatno pomnoži, temveč je bila in je njena želja, da ostane desnica, posebno pa slovanski del te desnice tako in nič bolj močan, kakor je bil poprej in da se rajše pomnože razne srednje stranke, ki sicer gredo z vlado v vseh važnih prašanjih, a zavirajo Slovanom, da stavijo svoje opravičene zahteve; šlo je vladi pa posebno za to, da se federalistična desnica no pomnoži toliko, da bi mogla kedaj spremeniti kako določbo sedanje, tu in tam Slovanom nepravične Schmerlingove ustave. Vlada hoče sicer poravnati narodne nasprot-nosti, ali to hoče pred vsem tako doseči, da Slovane zadržuje, ter da more Nemcem pri vsakej priliki dokazati, da oni niso nič zgubili ter da so Še vedno ostali prva narodnost v Avstriji; s kratka: vladi gre za ono enakotežje, katero je potrebno, da vedno le to obvelja, kar ona hoče in
PODLISTEK.
Trije bratje.
Isterska pripovedka. Slišal i zapisal I. Kuret (Konec.)
Drugi dan je bil na paši ves vesel in zadovoljio, ter ti kakor tlavček prepeval :
Tičine poj6,
Rožice cveto,
Meni veseije delajo, itd.
Ko v tej radosti stoji obrnen proti Golneu in veselo z bičem poka, prikaže se pred njim krasna, velika palača z dvojnimi velikimi vrati in edinimi durmi. Ves osup-nen gleda nekoliko časa to prikazen. Stopi bliže in skuša odpreti prva velika vrata s ključem, kojega je vzel prvej kači. Posreči se mu, da jih odpre. Prav tako — odpre dru m a velika vrata s ključem druge kače in dun v notranje prostore s ključem tretje kače.
Vstopi. _ Ves zavzet gleda to nebeško krasno hišo. — Hodi sem ter tja in pride do lepih, širokih kamenitih, pa pozlačenih stopnic, koje so bile speljane v zgornje
Erostore. Nipoti se po njih ogledujoč si rasne slike, viseče ob stenah, razna za-grinala in zastore. Vse je bliščalo od zii-tepa bleska — a slišati nI bilo živega duha---. Pri ie na tretji pod.
Krasen, srebern glas pretrese mu ude Posluša---. Stopa po hodniku in/
morda glede na menenje najviših krogov mora. Stvar je jasna in jo bila jasna uže od prvega začetka Taaffejeve dobe.
Ni torej misliti, da bi so v pri-h o'In jej 6 letnej dobi kaj bolj približali oufij obliki ustave in vlade, katera bi bila Slovanom in sploh federalistom bolj ugodna in zaželena. Pri vsem tem pa jo treba priznati, da se je po novih volitvah število slovanskih poslancev vsaj za nekoliko pomnožilo, in to posebno na Češkem; povsod drugod je ostalo blizo staro razmerje.
A.ko si stvar od bliže j pogledamo, zapazimo, da se je Češki klub pomnožil od 54 na 66. Poljski klub je ostal pri starem številu; prav tako Hohen-w a rtov klub; Lichtensteinov klub pa je cel<5 zgubil par poslancev. Da si naši Čitatelji ložje predstavljajo obraz prihodnjega državnega zbora, hočemo jim predočiti tabelarično, koliko je vsaka dežela volila desničarjev, Coroninijev-cov, levičarjev in divjakov, to je takih, kateri se no bodo prištevali nobenej stranki:
Dežele: Posl,: Desnica, Lev.,CoroniDi, divjaki
Dolen. Avstrija 37	2	29	—	C
Goren, Avotrija 17	10	7	—	—
Solnograd ... 5	—	2	—	3
štajerska ... 23	7	16	—	_
Koroška.... 9	1	8	—	—
Kranjska ... 10	8	1	1	—
Trst......4	1	-	3	-
GoriSk. i Grad. 4	2—2
Istra ..:... 4	1	-	3	-
Tirolska .... 18	10	2	5	1
Predarlska . . 3	2	1	—	—
Česlta..... 92	50	35	—	1
Moravska ... 30	11	20	5	-
Šlezija.....10	1	8	-	1
Galicija .... 63	01	—	2	—
Bukovina ... 9	ti	3	—	—
Dalmacija . . 9	9	—	—	—
Skupaj . 303	1S8	lik	2i	i'J
(Konec prib}.
pride do vrat one sobe, iz koje seje slišal oni glas. Osrči se, prime za kljuko, odpre in vstopi. — Tri krasne, mlade gospe, so
sedele okolu zlate mize--. On molči,
a one ga praSajo, kaj išče pri njih. — Pastir se osrči iti odgovori: »Kaj — li, morda ne smem jaz semkaj?« »Bi morda rad, da pride tu sem kup denarja ?« — praŠajo pa one. Odgovori jim: »Če hoče priti, naj pride«. In takoj je stal pred njim do stropa velik kup zlatov in sreberujakov. »Pa bi rad, da zgine?« praŠajo ga zopet one. »Hm, ako hoče z^inoti, naj zgine. In — zpinol je. One: »Pa bi rad, da pride sem kup takih rožic, kakoršnih ni nasvetu?« On: »če hoč* priti, naj pride«. In — stale so pred njim tako krasne rožice, da se jih ni mogel nagledati, ter so napolnile vso hišo z omamljivo — prijetno vonjavo. One: »Pa iti rad, da zginejo ?« On:
•	Čb hočejo zginotl, naj zginejo! Jaz jih nisem sam prinesel in jih tudi ne odp -dim.« In — ni jih bilo več. One: »Pa bi rad, da zlati konji po zraku letajo?« On: »Ako hočejo letati, naj letajo!« In vniel je krasne zlate konje, koji so po zraku letali na vse strani. One : »Pa bi rad, da otidejo?« »Če hočejo iti, naj otiio!« In zginoli so.
Na t6 mu rečejo one tri gospe:
•	Srečen si ti, tvoj to i in zarodi Ta hiša bo tvoja, potem tvojih otrok iio najzad -njega potomca!«
Po teh besedah so gospe zginole in ostal je sam v tej krasti ej, sedaj njegove j hiši. Sede na mehko naslonjačo za mizo n reče, naj pride predenj kup denarjev
Lamentacije.
IV.
Sedaj ko to pišemo ni še hujskanje In ščuvanje laških rudeČih listov ponehalo, ampak čim dalje pišejo v ogenj, ki — naj bode mimogrede omenjeno — sami dobro ved6, da uže tli v src h avstrijskega čuta. Nesramno ravnanje in odpovedovanja služb ni še jenjalo, ampak še vedno se čuje o tem ali onem, ki v svojej čudnej razsrjenobti uboge okoliČanke krega, kakor bi Bog ve česa učinole, ko so njih možje ,'lasoviili za svojega narodnega kandidata.
No, potem, ko se morda — kar Bog obvaruj — v svetem Rrdu prej ali potem kaj uname, bode vsa krivda na ramenah Slovencev, reetius Kranjcev, kateri bodo obsojeni, da so v tem času pisali one la-honske časnike, kateri so sedaj tako namazani in nabiksani ter naperjeni proti okoličanom, da more biti svetnik oni, kojega ne bi jeza zgrabila.
Poudarjali smo uže In še pou iatjamo, da bi se kolikor mogoče razširjevanje takih ščuvalnih pisarij in nevarnih po-tepnih hujskačev moralo od višje oblasti omejiti. To je tirjal tudi priljubljeni (?) polovičarski «Cittadino» nedavno, ne vemo pa, j-i-li, da njegove sobrate poplenijo, kt se zvesto vsak dan na svet porodijo s polnimi usti zarobljenih iu surovih psovk na okoličane, ali pa njega samega, ki ne zna, komu bi več služil, hudiču ali Bogu.
Indirektno, rekli bi, da služi bud ču, pa ne sam, temuč še nekateri drugi tržaški umazani časopisi, ki Veneri služijo, da le svojim bralcem kaj okusnega pred oči postavljajo, objavljajo razne nesramne popise, smešnice (ako se taka čenčarija smešnica zvati more), in drugo, ki verni čut ljudstva draži in žali, ki pa jetičtflm laškim prebrisanim pobčetom slastno diši. Kaj pa da, to je napredek, kakoršnega lačni tržiški žurnalisti v svojih umazanih fabrikah kujejo in snujejo.
In tem beričem, ki druzega ne vedo, razen sramotiti vse, kar ni ž njimi, ki ne-majo nikake vere, ki sramotć druge mirne narodnosti in celo (naj nam bode dovo-
— In priŠ i so; — naj zginejo, in zginoli so.
Potem reče, naj pride predenj kup takih rožic, kikoršnih nema svet. Prišle so — in vzel si je eno ter si jo del za uh6. -
Ukaže naj zginejo — in ni jih bilo več Stopi na-to iz solte, zapre jo ter se napoti po stopnicah navzdol, stopi iz hiše, zaklene jo in spravi ključe, ter se vrne k svojej Čedi. Solnce se nagne in on se odpravi r paše proti domu. Ko pride na dvor, zagleda iza cesarjeva hči ter ga milo prosi, naj jej d 4 ono cvetko, kojo lina za ušesom in naj jej tudi pove, kde dobiva takove.
Ou jej rad iu z veseljem podari cvetko, ter jej odgovori, »da njemu ne manjka takovih cvetk na paši 1«
Drugi dan gr-; ona ž njim na pašo. Pelje jo v ono htšo na tretji pod in v prav isto sobn, kder so bile včeraj one gospć. Poša li jo zraven sebe v naslonjačo ter jej reče: »Bi rada, da pride tukaj kup »denarja?« Odgovori mu ona: »Če hočejo priti, naj pridejo!« In prišli so. On : »Pa bi rada, da zginejo?« Ona: »Če hočejo zginoti, naj zginejo!« In ni jih več 1 »On.« »Pa bi raua, da se prikaže kup rožic, kakoršnih nema svet?« Ona: »Če se hočejo prikazati, naj se!« In bile so pred njima taksne rožice, kakorSnib ni na svetu. On : »Pa hi rada, da zginejo?« »Prosim te« — pravi ona »daj meni eno, potem naj zginejo!« Dal jJJ je eno, drugih pa ni bilo več videti. »Bi rada, da zlati konji po Zraku letaj i«, praša jo on. »Ako hočejo letati, naj letajo 1« — »Pa bi rada, da olido?«
»Če hoče|o, naj otido«. In vse je zopet
tiho. Na t6 jej podari še eno cvetko in sta se ljubila, ter nista hotela drugače, kakor združena biti do smrti.
Vsa srečna, z roko v roki, prideta domu. Ona gre precej k očetu pravit, kaj je namenila, A oče in mati se razsrdita ter pravita, da ni mogoče, da bi nju hči vzela ubogega ovčarja. Ona pa ni nič marala za tć besede, vzela ovčarja ter ž njim zbežala v ono krasno hišo na paši. Cesar, nje oče, jo je potem Iskal po vsem svetu — a ni je mogel najti. — Čez nekoliko let vendar zve, kde je njegova hči in se vzdigne z vojsko na svojega neljubega zeta. Ta pa prikliče dva zlata kouja. Enega zasede, druzega pa ima zraven sebe. Letal je ž njima po zraku in grozno sekal po cesa'jevih vojakih.
Padali so, kakor snopje 1 Nek vojak pa mu je ranil mezinec. Hitro seže v žep po svileno ruto, kojo je še kot pastir ukral cesarju ter si ž njo obveže krvavi prst. Žena njegova je zagledala to ruto in tekla pravit svojemu očetu, da jo ima nje mož. Poved[ala mu je tudi, v kak6 krasnej hiši stanuje.Pravila mu je o dragocenostih, bogatstvu in sreći, katero uživa z svojim možem. Cesar se začudi, gre s hčerjo na nje dom, spravi se z svojim zetom iu napravi velikansko gostijo, h katerej je po-viibil vse kralje in cesarje vsega sveti. Potem so mirno in srečno skupaj živeli. Posebno srečna pa sta bila ovčir in njegova soproga. Dobila sta, kakor pravijo, dvanajst sinov, koji so postali vsi kralji in dvanajst hčeri, koja so se vse omoŽile na kraljevske dvore.
KDINOST
ljeno izgovoriti) indirektno podpirajo vse, kur je naperjeno proti vladi, prav tistej vladi, pod kojo žive, tem nemarnežem naj bi se pokoril okoličan in slovenski prebivalec Tista? Nuj bi volil poslanci brez nobenega značaju, nikake vere in polnega jeze in srda do ubogih slovenskih okoličanov in Tržačanov, katerega so jim ti hrezvestneži pripor^gjj^.Oh, ne bode več kruha iz te moke. o 1 pri i smo oči in ne zapremo jih, dokler ne pridobimo vsaj toliko, da bodemo lahko dihali.
Strani tedaj z bojaznijo, da bi ti lačne ži mogli okoličanom odvzeti delo, strani z bojaznijo, da bi nam Se kaj druzega mogli učinoti! Okoličan je vrl, ima mnogo v svojej posesti, česar meščan potrebuje, značaien je, kakor je v zadnjih volitvah pokazal, in ni se bati, da bi podlegel tem smešnim in abotnim spMkam, Čudnemu maščevanju tržaških — ičev, ki nuj bi bili zadovoljni, da so doseJaj kruh jedli iz mestne trpežne blagajnice, katerega z svojim gadnim vederjem gotovo niso vredni.
Ali zadosti s tem govorjenjem, ki gr-tovo ni prečroo, ampak gola resnica: sle-parstvo, besnost, jeza, toženje in ščuvanje se vsak dan bere po rudečih glasilih, ki v Trstu izhajajo; in ne lo po zadnjih temuč tuli po drugih v lačnem «rajhu» onkraj luže izhajajočih časopisih oznanj i jo svoje tožbe in trose svoje laži ter d; jo bratom na znanje, da pride kmalu čas rešitve, a take rešitve, o kakoršnej oni sanjajo, čakali bodo do sodnega dne.
Vse to čenčanje in stokanje je pa, kakor smo večkrat om< nili, nastalo radi jed ne volitve mej našim slovenskim ljudstvom, volitve, katere je bilo pričakovati, ki pa ne da mirovati Lahom, kateri so za svojega fabrikanta cikorije ogromne svote (nad 2J.0U0 gold.) potrosili, pa vse to v morje vrgli.
Večkrat smo uže do sedaj slišali od samih naših ljudi, da bi vendar moralo tega pisarjenja in pričkanja biti konec in voljni smo utihnoti, da le enkrat utihnejo nasprotniki naši, ki so so zakleli podreti in zatretl slovanski živelj na Primorskem in vzlasti okolo Trsta. To bi uže šlo, ako bi se to dalo tako hitro učinoti, kakor bi oreh sbrustal, kar pa ni tako. Naj se ma-kari še steklejše in hujše z ig.inj.ijo v nas, ne udarno se, ampak branili se bomo do konca z vso voljo in pomočki. Naj se tržaškemu in okoličanskemu slovanskemu prebivalcu le poskušajo odvzeti ali kratiti narodne pravice, naj se jim le od prlte-pencev preti, da jim bode zaslužek odvzet: uiČ ne omaja nas Slovencev tu na Jadri, ampak Se bolj nas osrČi in nauduŠi na boj, ako bode potreba, če ne pa na spravo ali na pravo in pravično.
In naj bi človeka ne jezilo, ko vidi tako zagrizlost, tako vandalsko divjanje, sramotenje in pretenje radi tega, ker smo Slovenci svojo dolžnost storili? Naj bi Slovenec mirno gledal ter se ne pritoževal, ako ni varen na javnej poti, ker se mu od nasprotnežev preti 8 pretilnimi pismi zato, ker je ravnal po svojej vesti? Naj bi si ne bil gotov svoje borne službice, ki mu bode odvzeta le. ko v« izda, da je Slovenec, le ako sp '.na javno svojo narodnost, svojo prepiidanoai? Naj bi se slovenski korenjak tresel od strahu pred Sipkim, jetičuim Lahončkom, ki komaj na nogah stoji ter ve pokazati svoje heroične čiue le čečkajoč po svojih umazanih glasilih, zasrainujoč vero, narodnost in kar je najsvetejšega pobožnemu in vernemu Slovencu? Naj bi se s6 zadnjim lahko delalo, kakor bi se hotelo le zato, ker je Slovenec? Nuj bi se konj bal muhe?
Ali konec naj bode tem vprašanjem in vsklikuimo rajši: quousque tandem ... bode slavna vlada to dopuščala, trpela, da se slovenski iivelj tu pri Trstu tako tepta in se z njim dela od strani nekoliko pri-vandranih tujcev, večinoma podtnikov bližnjega kraljestva, ki je vedno bilo in bode Austriji največji sovražnik, ki očitno steza svojo roko po Trstu in njemu bližnjim deželam, katere po njih menenju ne bodo odrešene, dokler v ono nenasitljivo in lačno škornjo ne počepajo? Vsaj nam to jasno kažejo razmere v Italiji, sramotenje in divjanje proti vsemu, kar je avstrijskega; vsaj to jasno pravi laška žurnalistika in brošure, ki vedno kriče, da Italija Se nI «compiuta», ampak jej treba
še blekov in ti naj bodo narejeni iz luškega (?) Trsta in njenih bližnjih krajev. V to Bog Italijanom ne pomozi!
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je 27. junij i odpotoval v 15]; rumunski kralj s kraljico pa z Dunaj* v Budimpešt, da obiščeta razetavo.
Našega cesarja obišče zopet letos nemški cesar v JŠIu, in sicer 5. ali 6. avgusta, ko se vrne iz gostinjskih toplic.
Papežev poslanec Vanutelli je bil poklican z Dunaja, na njegovo mesto pride Macenni.
Vest o popotovanji cesarjevima Rudolfa v Petersburg, Moskvo in Kavkazljo prekli-cnjejo uradni časniki.
Rumunski kralj in kraljica sta 25. junija prišla na Dunaj.
Tudi srbski kralj je bil zadnje dni na Dunaj i, obiskal je ministra zunanjih zadev Kalnoky a, potem pa se odpeljal v Budimpešt, da ogleda razstavo.
C. k. vojno Irodovje je končalo svoje vaje ob dalmatinskem obrežj'; 21 t, m-dopoludne je prišlo pred Reko in proti večeru se vrnolo v Pulj, kder se vaje kon-jčao z napadom na puljske trdnjave.
Enoletno prostovoljna služba se ima zdatno razširiti. Vojno ministerstvo namreč pripravlja ukaz k brambenemu zakonu, po katerem se učencem več učiliŠč podeli pravica enoletne prostovoljne službe, tako n.pr. učencem viših obrtniških in kmetijskih kakor tudi trgovinskih šol, Ko se ta ukaz izvrši, zdatno se pomnoži število enoletnih prostovoljcev in tudi častnikov v reservi.
Minister Kallay se je vrnol s potovanja po Bosni in Hrcegovlni.
Biskup Strossmajtr se napoti v nekoliko dneh v Belgrad, da uredi pravne razmere mej Srbijo in tam bivajočimi katoličani. Doslej namreč v Srbiji katoliška cerkev ni bila pripoznana in tam živeči katoliški duhovniki vsled tega niso hoteli biti srbski državljani, da se jim ni bilo treba podvreči srbskim sodišč-m. Sedaj je to drugače in katoličani v Srbili dobe lastne cerkve in šole.
V	Brnu so zadnjo nedeljo imeli Nemci svoj »Sangerfest«. A zdržati se niso mogli, da ne bi bili ščuvali. Vsled tegi so vstali izgredi mej njimi in Čehi in od oboje strani je bilo veo izgrednikov zaprtih. Mestna polic ja je imela posebno oko na Cehe; ko se jih je nekoliko zbralo pred ■ Besednim domom«, precej je spravila na noge vojake, a ti niso dobili nikakega posla.
Ogerski ministri pridejo te dni na Dunaj, da se dogovore zastran sklenenja daljše nagodbe z avstrijskimi ministri. Čuje se, da oni žele, naj ostane razmera za skupne potrebščine pri starem, po katerej bi na Ogrsko spadalo 30,|,. Založba ogrske banke pa naj bi se zvišala za 75 milijo nov gold.; potem takem bi so moralo za 250 miljonov gold. novih bankovcev izdati. Meseca septembra se bodo razprave nadaljevale in čuje se, da avstrijska vlada carinsko novelo uže meseca novembra predloži državnemu zboru.
V	Budimpeštu so velike tatvine na pošti uže na dnevnem redu. 23. junija je poštni uradnik Apostol ukradel pismo, v katerem je bilo27.000 gld. Nečemu prijatelju je izročil 22.000 gld., da jih shrani, ta pu je to policiji naznanil, in tako je prišla tatvina naglo na dan, in tudi denar se je našel.
Vnanje dežele.
Papež bo sredi meseca julija imenoval vrhovne škofe v Sidneji, Kolinu, Kapu i, Bolonji in prelata papeževega dvora Gri-stofari In Schiafllno za kardinale.
V	italijanske j poslanske j \bornici je 24. junija Depretis naznanil, da mu je kralj naročil, naj sestavi ministerstvo, katero naročilo je prevzel. Potem je zbornica dovolila proračun dohodkov.
Italijansko ministerstvo, kakor smo uže iz začetka trdil, promenllo se je le malo, izstopil je le Mancini. Na njegovo mesto za ministra zunanjih zadev se pa še nikdo ni oglasi). In ta minister bo imel v
resnici teško stanje; če pokliče vojake iz Masavaba, razžali italijanski napuh ter ^koplje jamo, v katero sam pade; če pa pusti vojake v tem nezdravem vročem cnjez iu, treba bo tja pošiljati vedno novih č-*t, da nadomesti zgubo, katero bode povzročevalo neugodno podnebje, zato bo pa treba denarjev, ki se bodo metali v sod brez dna i nevolja bo mej ljudstvom vedno bolj rastla. Novemu ministru tedaj ne bode postljano na rožicah.
Italijanski državni zbor se je 25. junija začasno zaključil; skliče se zopet, ko bode sestavljeno novo ministerstvo.
V Brazdanih je policijsko vodstvo mnogim češkim delavnem ukazalo, da morajo mesto zapustiti, ker se dolže, da delajo socijalistično propagando, društvo »Uesky klub« pa je zapilo.
Francoska poslanska zbornica je 20. junija sprejela avstrijsko-ogersko hrodar-stveno pogodbo. — V Lionu preti deset tisoč tkalcev, da delo popusti.
Na Anglelkem je ministerske krize konec. 24 junija jebil tajni svet pod prvc-sedstvom kraljice. Stari ministri so kraljici izročili peč.te svojih ministerstev, ta pa jih je izročila novim ministrom; menimo, da jih ne bodo dolgo imeli v rokah. — Gladstooe je ta dan v spodnjej zbornici prebral dopise mej njim in Salisburyjem; iz teh se vidi, da je Gladstone dal splošna zagotovila, posebnih določnih zagotovil pa ni hotel dati.
Angleška kraljica je 25 junija potrdila novi volilni zakon, po katerem se volilci pomnožć za dva milijona. S tem zakonom si je Gladstone pridobil velike zasluge za angleško ljudstvo. — V zgornjej zbornici je izjavil Salisburgy, aa nema več mnogo dostaviti k dopisom, katera je včeraj Gladstone v spodnjej zbornici prebral. On je razjasnil, kako se je sestavilo novo ministarstvo, in kako se je dogovarjal z liberalno stranko, o načelih vladne politike pa se pozneje izreče. Potem ste obe zbornici odložili razpravo do 6. julija.
O novem angletkem ministerstvu se še malo sliši. Francoskemu poslancu \Vading-tonu je Salisbury zagotovil, da želi rešitev na dnevnem redu stoječih prašanj po po-razurnu s francosko vlado; o avfganskem, ali o angleško ruskem prašanj i pa je še vse tiho. »Standard« trdi, da angleška vlada sklene, naj se Dongola zopet zasede.
Na Spanjskem ima kolera tudi poli-tičin značaj. Ne le, da so vstali zarad nje v Madridu izgredi, trgovci mesta Madrida so kralju poslali celo deputacijo s zahte-vanjem, naj se prekliče dekret, ki naznanja, da je vstala kolera, ker trgovina zarad tega trpi. Kralj je nato, res španjsko, zah-tevanje odgovoril, da dekreta ne more preklicati, ker je kolera res vstala v Madridu.
Turčija pošilja vojake in vojno brodovj« v Tripoiis, ker sa boji, da se Italij i polasti te dežele.
Tunis ima francoska vlada popolnoma v rokah. Izdala je namreč dekret, po katerem ima francoski poslanec v Tunisu vrhovno deželno oblast; njemu so podvrženi vsi vojaški poveljniki in vse administrativne gosposke.
O Mahdiju se zopet mnogo sliši ; 24 juii'ja je prišlo od njega v Kahiro pismo, v katerem pravi, da v malo dneh zusede Vadi Halfo, po ramazinupa pride v Kahiro. Izdal je dvanajst zapoved. V teb zapovedih ukazuje mej drugim, da se imajo pomoriti vsi tujci, ako se ne pomuhamp-! danijo i ne plačujejo davkov. Sodišča, konzulati, vladni uradi in časniki se imajo zatretl, razen enega samega časnika, kateri bo on sam izdajal. Vojska m >v.\ biti sestavljena iz samih Sudancev.
DOPISI.
IZ Tržaške okolico (izvir, dop ) Uže davno sem želel obiskati Kontovelj na dan procesije sv. r. Telesa, ki je osem dni za drugimi v okolir.i. Otpoloval sem tedaj s prijatelji, ki so bili tudi tja namenjeni. Vsem nam je bilo prav po všeči, kar se tiče corkvenih opravil tega dneva; cerkvena oprava je lepa, stoli in leca lepo izdelana, lepa je oprava na oltarjih in druge reči, katere se nahajajo v tej cerkvi. L^ to me je žalilo, da otiori pri sv. maši niso dali pokoja i niso slušali nobenega
svarj^nja. Potožil sem se nekemu znanemu domačinu in pristavil, ali g. župnik ne more otrok bolj vbrzdati, ali on tni je zagotovil, da tako unetega v podučevanju krš. nauka, kakor je g. župnik, ni k malu. Tega sLbega vedenji so krivi največ Bta-riši, ki bi morali bolj paziti na nje. Ko sva se s tem domačinom pogovarjala, prišla je beseda tudi na to, da se je pred par meseci u i Kontovetju udi 1 obok tistega vodnjaka, kateremu pravijo lokva; sreči da se je to zgodilo po noči, ker večkrat tam čaka več ljudi voda in bi se bili lahko poereznoli v globočino. Tam je zdaj zaprta pot, ki drži proti mlaki; za ograjo sta dala dva moža lesa, eden Iz Kontovela, drugi iz Prošeka, a zdaj se ta dva prito-žujeta, da nista plačana.
To pač ni lepo, a naš slavni magistrat se zato malo briga, misli si, ker je na magistratu obilnost, da mora tudi drugod tako biti. Kapovila iz Kontovelja jima je zagotovil, da bosta v malo dneh plačana, pa je uže par mesecev minolo, dobila pa plačila še nista, če tudi sta uboga in ga teško čakata. Opozarjam teinj Fli.\ni ma gistrat, naj stori svojo dolžnost.
Pred nekoliko časom je naš nebodjga-treba kapovila imel v rokah novi zakon o ribarjenju, naprošen je bil od nekega, naj mu ga za par dni posodi, da se poduči o njem, a ta mu je odgovoril, naj se sam ponj potrudi, ako ga hoče imeti. T;.ki so naši vaški župani! Vsaj pred cerkvijo bi se take stvari imele prebrati, če uže drugače ne, pa še tega ni bilo. Naši župani so le za magistrat in za to, da ljudstvu delajo nadlego, koristi pa od njih nikake nemamo. Častne izjeme so s'cer, ali redke.
Sv. Križ v tižaškej okolici dne 21. junija.[Kako je tržaški župan prišel v ža-drego). Kaj se ni vsega počelo in uganjalo pred volitvami v korist Mauronerja ! Dosti se je uže napisalo, ali take nesramnosti, kakor jo hočem danes omeniti, ni se šo slišalo.
Kedo ne pozna glasovitega Pepota, noblle de Kondoti, ki izvuja kder more denar in ga ne vrne več uikoli. Ta »pom-pež« pride neki dan pred volitvami k enemu naših prečestitih gg. duhovnov, z municipalno stražo češ, da sta v resnici poslana od tržaškega župana dra. Bazzonija. Pepi je silil i nagovarjal g. župnika, naj ta pridiga v cerkvi vernim,, da bi volili Mauronerja. Dalje je pravil, da je bil pri g. dr. Bazzoniju in da mu je dal v pričo gg. Gambon, Lanzi, M. Luz-zatto in Slokovič 50 for., naj agitira za Mauronerja in da bi mu dal 1000 for. iz svojega žepa, ko bi kandidiral on (Pepi) mesto Naber»oja. Pepi je Ša priložil, da je rekel dr. Bazzonl, da bi moral kapovila agitirati za Mauronerja kot posestnik, če noče kot kapoviia; tudi nad g. učiteljem Peliconom se je hudoval dr. B., da agitira ta na tihem za Nabergoja. T;,ko se je tedaj^ zlagal Pepi de Kondoti.
Sel je nek čislan In zaupen gospod prašat g. dra Bazzonija, ali je res, kar ja pravil in sejal g. Pepi. Zupan je kar ostrmel in dal svojo častno besedo, da ne ve nič o tem. Pravil je dalje: »Gospodu Pepitu sem res dal 50 fr., a ne zato, da agitira za Mauronerja, ampak, da si on kaj pomore, ker je v tukej revščini. Prosil me je za veliko vsoto (una somma vistosa) a jaz mu odgovorim, da nisem bankir. Za tistih 50 fr. mi je pa moral g. P<;pi napisati menjico (kambjalJ. Stvar me jako žali, gledal bom na vsak nučm, da se kaznu-jejo takšni ljudje, Če se g. Pepi v kratkem ne opraviči«.
Tako je tedaj, g, Pepi, a ne kakor ste se vi ustili.
Vse se je uže mislilo o Pepitu, ali kaj takšnega gotovo ne. Po mojem mene-nji ta človek ni se seboj na čistem. Ali je to moštvo, Pepi, da hodite beračit denar na tak način k tržaškemu županu, potem slepite ljudi, da vam jih je dal Mauroner. Vi sramotite vašega poštenega očeta in vašega narodnega brata.
Zvedel sem, da ima Pepi nobile de Koudoti zavetje pri nekej Pirčevki in Bartlu. Svetoval bi vsem Križanom, da se varuiejo takšnih ljudi, kakor je Pepi In njegova svojat, da ne zahajajo v gostilne, kder se rad napivu mož, ki nam dela sramoto.
Križki izvrstni pevci so se radi nekojih razmer po prijateljsko sprli. Skoro polu leta ni se slišalo pevcev milih glasov, kar jfl tudi mene žalilo, da se ni pokazalo svetu 3. In 14. t. m. da živi tudi v Križi Slovan, ki ljubi petje in kateri je brez petja to, kar je pti«a brez perut. Veseli me naznanjati svetu, da se je pevski zbor za več glasov še pomnožd in upamo slišati tuli letos o sv. Petru v cerkvi krasno petje. Radi nekaterih dražljivcev je odpuščen Janez Košuta iz službe, dokler se ne opraviči. Pepi de Kondoti se je pri Bartlu izrazil, da se bo maščeval nad tem, ker ae ne more nad njegovim bratom Kristijanom. Mi pa pravimo, naj skrbi Pepi, kako poplati menjico. Bravo quel Pepinol
P. S. Ker se bliža sv. Peter in pride v sv. Križ mnogo okoličanov, bilo bi dobro, da bi obiskovali le take gostilne, kder ne diši po »Cikoriji«.
Halje v prilogi.
Priloga k S<. Si. <Edlnostl».
m Krasi, 26. junija 1885. — {Kremi dnevi. — Prikaimf) — »O svetem Vidi — skoz noč se vidi — človek se stegne — uŽe v dan dregne«. Staroslovanski Svan-tevid je v krščanskej dobi prenesen bodisi na bv. Vida (15. junija) ali pa na sv. Ivana. (24. junija). Prav v tej dobi leta so najdaljši dnevi, in so uže stari poganski Slovani obhajali solnčne svetkovine uži-paje »kresove«. Te starodavne navade se trdo drže i današnji Slovani, da si je pomen kresov ves drugačen v krščanskem smislu —, da pomenjajo luč sv. vere.
Mnoge pritikline praznoverne so še obranile se baŠ o kresih tudi mej denaŠ-njimi krščanskimi Slovenci. Nad kolonjami (kolovoznimi vrati) obešajo dekleta vence, vtikajo zelenje in kresnice v strehe, zamazijo njive itd. Ganljivo je prepevanje in veselo ukanje otrok, kadar kres netijo; p6kanje topičev — pritrkovanje zvonov vso noč (od večera do dveh-treh ur čez polnoč). V nekih krajih je še običaj, da nofiojSnji večer vaški dekleta izberejo svojo župinjo, ter prepevije pobirajo pšenico za cerkvene potrebe t. j. za venec h križu ali za cvetice na altar: »Dober večer, hišni gospodari Mi vam hočmo eno sveto pesem pet! Od tega svetnika božjega Od svetega Ivana samega. Oj sveti Ivan Jezusov krstnik, — Ker nam je krstil Jezusa. Kako ga hočem jaz krstit, K'še sam nisem krščen bi? Krstil ga bom v imen* Bogi Očeta, sina in Dubi. Oj sveti Ivan Jezušev krstnik, Ki nam je Jezusa krstil, Druzga ni Imel za posteljco. Kakor eno trdo skalico. Druz'ga ni imel za jedačioo Ko to zeleno praprotico Druzga nI imel za pijičico Ko to vod6 Jordanico. Ml vas prosimo za en dar Devici Mariji na altar. Kadar boste pšenico spravljali, Da ne bi nas pozahilil Oj sv. Ivan krstnik božji, Ker nam je krstil Jezusa. Prt vas ostani »vosper« Bjg Oče, sin in sveti Duh! Amen.
To noč koledovajo dekleta to pesem prepevdje. Županja poje naprej, a druge v koru pevajo po vsakih dveh vrsticah : Oj sveti Ivan itd.Včasi tudi fantioci Se žveglami ali piščalkami spremljajo to petje, kar je še bolj ganljivo. Neki motiv od te kresna pesmi sem zasledil tudi v veličastnem »Te Deum« (zahvalnici) po napevu slavnega »Ricci-ja«.
Bilo je letos na kresni večer, da sem želel videti in gledati kresove visoko vrb Žekeoj. Uie v mraku dospem vrh »ajdovskih njivic« od kodar je krasen razgled po vsem Krasu od Vremščice do Trstelja, od Nanosa do Slavnika. Šel sem tudi, nič ne bom tajil, iz radovednosti; vzamem daljnogled iz žepa ter zrem poaebno tja proti Pliskovici, ker so pravili, da so te dni Štiri punce (deklice; videle prikazen Matere božje.
Devetkale so — nedolžno igro otroško, kar se jim prikaže gospi belo oblečena z rožnatim pasom, ter jim neki reče: »Nikar ne igrajte! molite rajše 1« ter jih spremi kos poti s pašnika občinskega proti vasi Pliskovici. Hitro se je ta stvar raznesla, in v par dnevih uže na tisoče ljudi radovednih hodijo tja, da bi tu ti oni videli gospo nebeško. Ne^l da so videli svitlobo Iz neba do tal segajočo. Ogromno število obiskovalcev pa nič ne vidi — nenavadnega. Uie so Šator tam postavili, mnogo podobic prinesli, sveč, da gorć v šatoru, iu tudi denar pobirajo v skrinjico. Duhovska in dežeiska gosposka pa se ne gane. Same na besede treh 9 doli letnih deklic, zdaj v najhujšem delu (košnji) tja na Pliskovsko volarljo romati, — zdi se nam vendar malo prevelika lahkovernost! Kak od dotične gosposke potrjen čudei se tudi ni še zgodil. Da je lilija vrhu šotora pripeta dolgo »frišna«, to ni, da bi dejal, kak čudež, kajti v nedeljo in te dni smo imeli dober dež. Da vidijo neki lučice po zraku, zdaj ko je polno »kresn'c«, to tudi ni čudna prikazen. Ako je kaj resnice na tem, uŽa se skaže. L. 1851 so na Štajarskem tudi hoteli prikazen Ma tere božje imeti blizu Celja. Dvema deklicama se je neki bila prikazala. Lakomi kramarji so to izmišljotino brž vporabili za svoje umazane nameoe, in ljudje so na ueko smreko, na koje j ste deklici prikazen videli, veliko podobic obesili. A dežeiska gosposka je ukazala ono smreko posekati, in ko lahkoverno ljudstvo še ni nehalo romati k »svetej smreki«, žito je pokojni slavni vladika Slomšek izdal lep pastirski list do vseh vernih svoje škofije: »Škofje so za to postavljeni, da čudeže preiskujejo, oni jedini smejo nove božje-potne kraje dovoliti in posvetiti. A hudobnemu duhu niso taki od postavnih namestnikov božjih posvečeni kraji všeč. zato si izbere zraven svetišč svoje posebne kraje, kamor izvablja lahkoverne ljudi in jih slepi z dozdevnimi prikazni. Zdaj se poslužuje nevednih otrok, ki se Izmišljajo in laži pripovedujejo, a laž je hudičevo delo. Drugod so lakomi barautači, ki hočejo videti po vsej sili take prikazni, katerih nikder ni In ni bilo, no v njih pri-
smojenih možganih, ali popačenih srcih. Po zlobnih pohajačih, beračih in ničvred-nežih se potem hi tro širijo take pripovedke. . . . . Mar ne veljajo posebno za take Čase splošnih zmotnjav besede Kristove: • Če vam tedaj kdo reče: Glej, tu je Kristus, ali tam: ne verujte. Kajti vstaneio lainjivi Kristusi in lažljivi preroki, in kazali bodo velika znamenja in Čudež?, da bi premotili, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence. Glejte povedal sem vam naprej. Če vam torej reko: Glej, v puSČavi je\ ne hodite ven: glej, v izbah jel ne verujte«. (Mat. 24.) Sveta dolžnost mi je, da vam te besede ponavljam, po nasvetu sv. Janeza: »Ljubljeni, ne verujte vsakemu duhu, nego presojajte duhove, ali so iz Boga, ker muogo lažnjivih prerokov je izšlo na svete. (I. i v. 4, IJ.......
Vi ste prepričani, da je prav malo takih, ki trde, da so resnično kaj videli, prikazen Matere Božje ... in t', ki so videli, nasprotujejo si v svojih izjavah, ker vsak jo je drugače videl. Nili sledu ni kakega razodenja božjega, ali kakega ču t< ža.....
Prav je in dolžnost Marijo čestiti, pa ne z lažmi in zmotjnavatni, ampak s posnemanjem njenih kreposti in spolnova-njem njenih ukazov. O.ia pa pravi svojim čestiteljem: »Vse kir vam poreče moj sin, to storite«. Nje sin pa pravi: »Kdor vas fmoje namestnike) posluša, mene posluša. Kdor pa cerkve ne posluša, naj bode kakor pogan ali očitni grešnik«.
Tako lepo in okolščinam jako primerno je izvrstni vladika SlomSek svaril svoje ovčice. Ves ta jako umestni pastirski list, katerega sem le kratko posnel, kakor nalašč je za te najnovejše Pliskoviška prikazni. Ako je stvar od Boga, potrdi se uže na kak način neovrgljivo, ako je pa človeško delo, pozgubi s- in zgine, kakor dim kresov, katere sem po vsej okolici opazoval visoko iz Žekenj. Tudi tam na pašnikih pliskoviških sta gorela dva kresova, in lepo se je dvigal zubelj proti nebu, a krnalo, ker je bilo malo drv, ugis-nola sta in predno sem domu Sel, ni bilo sledu za njima. Meni pa je donela po ušesih isterska kresna pesem:
Tužna moja mladost! Vsaki dan na manje, Kako letna trava, Ka se srpom žinje; Ka se srpom žanje Va letnem Ivanje. I (s) ko««otn pokosi I (s) cepi oml iti.
P. S. Prav zdaj ko sein hotel pismo nesti ua pošto, in predno sem je zapečatil, pogledam na cesto tržaško-ipavsko in kaj vidim: cele trume: tu pet, tam deset, tam dvajset (možkib malo) ženskih romaric, iz Trsta in z Brega in tudi še precej ko-lesnov — ki hite gledat prikazni oa plis-kotil kej volariji I PraŠal sem neke, kam gredo in mi pravijo na novo božjo pot! In ko odvrnem, da saj ni nič še čudežev se dogodilo. Pravijo da so lilije friinel uže 44 dni. {Prva prikazen da je bila zvečer 14. junija 4885. v Četrtek na osmino so. Telesa). — Salve!
12 Uoparščlne 22. junija. (Veselica t Svetmarji). S veseljem se opazuje, kako je ljudstvo koperskega okraja v par letih v naroinej zavesti napredovalo. Ni sile, koja bi jo več uničila. Ljudstvo ee neia več varati. Hnča biti samo svoje i sodelovati pri otločevanju svoje osode. To so pokazale najbolje volitve deželno i dr-žavnozborske v treh letih zaporedoma. Njega zavest se pokazuje tudi v ustro-jatiju čitalnic. S druge strani so prav čitalnice, v kojih se bere knjige i novine, v kojih se ljudje skupljajo i razgovarjajo o svojih zadevah, koje jim dajo priliko, da slišijo lepih govorov za razbistrenje uma i krasnih pesni, da si oplememjo srce, sploh da se njim zavednost budi i krepča. Tabor v Kubedu, drugi pozneje v Dolini bil Jo nekoliko probudil ljudi. Dolina ee svo|im »Janom kapitanom« drži se uže več let čvrsto i ima svojo čitalnico. Drugod sem ter tja se je bilo tudi kaj osnovalo, alt bilo je prehodno. Ni imelo pravih temeljev. Mej kmeti m bilo tako rekoč zvedenih mož. Uže dve tri leta pa se prav kmetje največ zauzimajo za osnovanje čitalnic, mei tem ko jih IzobražanejSl mej njimi v njih namenih podpirajo. Kraji se skoro drug s drugim natec ijo, da pokažejo svojo narodno zavest. V par letih so se ustrojile Čitalnico v Črnikalu, v Dekanih i v Kubedu. Dne 21. t. m. se ja slavilo od-pretje njih nove dru^aric1, Čitalnice v Svet-marii.
Svetmarja (Šmarje) je kraj dobro urootd-* Ijen o 1 Kopra. Vanj vodi cesta, koja drži iz Trsta tik Kopra v notranjost Istre. Leži dost na visokem l je dost velik. Svetmarci so jako zauzeti za svojo narodnost. V čas volitev se težko k le bolj razumno, bolj razborito, bolj pametno ravna, nego tam. Z li se, da so to občlnarji i drž i v 1 j a n i, koji se uže dolgo in dolgo pečajo s javnimi zadevami. Uže več časa so si želeli imeti čitalnic". Zategnolo se je zdaj tako zdaj onako. Želja se jim je izpolnila uže lansko zimo. Otprli so čitalnico na temelju odobrenih pravil nže pred meseci, pa tiho. Še le včeraj se je odprla slovesno.
Predsednik jej je relečestlti gospod Josip Šlakar, koji z veseljem podpira vsako
dobro povzetje svojih župljanov. Podpredsednik posestnik Ivan Prodan, o kojem niže več. Blaga|t»ik poSt^n mož ik Martin UlČnik. Tajnik posestnik J ikob Grdina, mož dovolj izobražen, jako bister, delaven, neutrudljiv, navdušen 7a vse kar je našega. Ne da bi se hotelo zmanjšati zasluge drugih, lahko se reče, da je on duša vsega gibanja ua Svetmarji, Podpira ga v vsem svetovalec poštenjak Andrej Hrvatin kakor tudi drugih več sokrajanov, v novejšem Času pa občespoštovana gospodičina K. K.
Vsi ti kakor tudi mnogi drugi, kojim imen neznamo, imeli so mnogo truda, troškov pa tudi težav, da dostojno odpro svojo čitalnico, v kojo uže nekoliko mesecev tako radi zahajajo \ v njej se izobražujejo. Težav so imeli zavolj prostorov, V naj-pripravnejših prostorih za to, zadnji Čis se njim je zabranilo držati veselico. Našli so druge prostore, najprostornejše i naj lepše, kar so mogli. Očistili so jih, okrasili se zelenjavo, se slikami Nju Veličanstev cesarja i cesarice, cesarjeviča i cesar-jevne, s cesarskimi in slovenskimi zista-varni, kakor tudi grbi. Napravili so oder. I od zunaj so okrasili ono hišo, a na vhodu v kraj napravili so dva slavoloka, z napisi i zastavami. Za vse to je bilo se ve da mnogo stroškov, a pri vsem tem mnogo truda. Pa ne troškov ne truda niso se bojali, samo da se čim bolj« izkažejo.
Vreme ni bilo ugodno. Obzorje so pokrivali gosti oblak1, bliskalo se je i grmelo, jak veter je pihal, dež je lival. Gostov ni moglo' veliko priti. Sosedne občine niso mogle biti zastopane, kakor bi bile gotovo, ko bi vreme bilo vsaj nekoliko ugodno. To pa Svetmarcev ne prestraši. Oni znajo, da za viharnim vremenom pride vedto i jasno n^bo. Kakor da je hotflo samo nebo pokazati, v kakih časih živimo. Viharni časi so povsod pri nas v Istri, aH gotovo je, da se razjasnijo.
Veselica se je začela z godenjetn cesarske pesmi. Godil so jo, kakor tu li druge kose »Jaz nisem Talijanka«. »U boj«, »Naprej«, domaČi godci. Prav dobro so godli. Mnogi, koji slišijo muzike v mestih, rekli so, da boljše godejo od meščanov. I to vse pri redkem pouku jednega godca veterauca iz Trsta. Čast njim i njemu.
Pevskega zbora nema še Svetmarja, Prišli so pevci iz Lazareta ter so peli pod vodstvom g. J. V. tako, da so po vsakej pesmi bili Živahno pozdravljani.
Pozdravni govor je imel imenovani podpredsednik Ivan Prodan. Zmisel njegovega govora je bila: Slovani, posebno isterski, so dolgo časa brezzvestno živeli, spali so, bili so podlaga ptujčevej peti. Začelo se je pa i za nje daniti, probujajo se, hočejo b:ti svoji na svojem. To je izrekel govornik v daljšem govoru, prepletenem s piimernimi vrsticami slovenskih pesnikov. Držal se je dostojno i naravski. Govoril je čisto slovenščino. Gladko mu je teklo, ni malo ni zapinj al. Zniževal je i povzdigoval svoj glas kakor je to zmisel besedi zahtevala. V obče je govoril tako da ni mogel boljše, i da so se mu vsi Čudili. Navzoči so odobravali mu mej govorom i posebno na koncu govora, kojega je končal s pozivom na trikratni živio na našega cesarja i kralja Franja Josipa prvega.
Občinstvo je oduševljeno klicalo: živio cesar! Živeli Slovenci I
Mlad občinar, Anton Glavina, izgovoril je lepo sestavljen govor o petju prav lepo i razumljivo, ter bil tudi on presrčno pozdravljen.
Gospodičina K. K. je deklamovala krasno pesem, ter bila i ona s zasluženo pohvalo pozdravljena.
Igrala se je igrica »Svojeglavneži« (možkega i ženskega spola), v kojej se prikazuje; kako 8e soprogi v časih zarad neznatnih reči, zarad besedi: »hvala Bogu, miza je pogrnena«, do kraja posvadijo Igrale su go-ipodičine Katica, Antonija i Marijica ter gospodje Anton, Josip i Ivan, kojih trije, mej njimi jedna gospodičina, so po 2 uri i več od daleka prišli, da pri pomorejo Svetmarcem proslaviti odprelje njihove Čitalnice. Vse igralke i igralci so 9voje uloge prav dobro odigrali, a ploskanje i živiokiici občinstva so najjasnejim dokazom, kako jim je zahvalno za užito veselje.
Ko se je Še izigrala tombola na dva dobitka, nastopil je počinek, koji je trajal skoro dve uri uz telesno pokrepljenje, uz vodenje, uz petje, uz različne zdravice. Se ve da ni manjkala zdravici od pozdravljenih gostov ria zavedne Svetmarce 1 njih voditelja ter bila zapečačena z navdušenim netjem »živeli na mnoga leta!« A kdo bi njim ne klical?! Dokler je v Istri onakovih rodoljubov i rodoljubkini, kakih se je videlo i slišalo dne 21. junija 1885. pn veselici v Svetmarji, dotle smo gotovi ne samo svojega obstoja, nego i napredka ter konečne zmage. Tedaj: živeli i sto krat živeli l!!
Podgrad 28. junija. Danes popo ludne je govoril kmetijski potni učitelj g. Kramar tu v Vičičevei dvorani. Poslušaicev je bilo lepo Število. Govoril je razumljivo in pojasnjeval, kako se ima sadno drevje pravilno oskrbovati, da obrodi dober i žlahten sad. Obravnaval je temeljito in, kar je posebno hvalevredno, ne akade-mičuo in ne preobširno, vse razvijanje
drevesa, ol sajenja pešk do trganja in prodajanja salu. Najbolj primerne naČiue cepljenj * dreves je izvršil tu i i praktično tako, di je poslušalcem na prineseni!) vejicah pokazal, kako se ima zarezati deblo iu kako cepič. Opozoril jih je na velike napake, ki se navadno delijo, tako pri cepljenji, kakor tudi pri presajanji. Sploh je bilo predavanje njegovo iiovolj zanimivo in ljudje so pouk raii poslušali.
Za tem govorom se je razjasnila posestnikom postava o deželnem kulturnem svetu in o kmetskih zadrugah. Na podlagi pravil, odobrenih pri zadnjem posvetovanji v Materiji v svrho ustanovitve kmetske zadruge za Po Igradski okraj, oglasilo je svoj pristop precejšnje 5'evilo posestnikov tako, da j* do zdaj, brez Jelšanske občine uže okolo 50 ulov zagotov jenih. Sicer pa je zanimanje za to zadrugo jako živahno in gotovi smo, da bode uspešno delovala in mnogo koristila. Da ustanovitev zadruge b:zo napreduj-*, zasluga je osnovalnega odbora, v prvej vrsti g. Zupančiča, ki se z veseljem in zvedenostjo trudi za njo. Veselilo nas je, zapaziti mej poslušalci tudi Matenjskega župana g. Kastelica, ki se je tuli oglasil za člana zadruge in jej svojo pomoč zagotov 1. Tako bodemo tedaj v najlepšem soglasji delali, vsak po svojih močeti i zmožnostih, v dosego lepega namena: pomagati brižnemu našemu kmetu iu malemu posestniku iz sedanjih nadlog.
Da pa veselje nad tako lepimi uspehi jednega dneva ne bode popolno; zato je imel skrbeti intel genten (') CikorjaS, a spodletelo mu je. Človeče, ki si domišlja, da j rt Bog ve kako vzvišeno nad drugimi — tuli nad svojimi kolegi — in sije menda kol zataknolo na hrbet pod suknjo, da laglje po konci nosi veleučeno glavo, u k a te rej se je klobuk priraatel — to člo-več-5 je hotelo proti večeru izzivati z bedasto demonstracijo mirne goste. E dečko; ali si smešen in — otročji! Kupimo ti konjička, ki odzad piska, da ti ne bode treba ustnic toliko napenjati. Tu 1'as voulu, George Dandin.
Domače in razne vesti.
Konfiskacija. Zadnja Številka našega lista je bila na povelje si. c. k. drl. pravdništva zasežena zarad nekega dopisa Iz PairiČ. Da naše č. naročnike nekoliko odškodujerao, zato smo denašnjemu listu todali prilogo.
črna maša po rajnkem cesarju Ferdinandu I. je bila danes ob 10. uri v stolnej cerkvi sv. Jufita. Maševal je v. č. g. prost, dr. Sust z veliko asistencijo. Maše udeležili so se c. k. uradniki vesh oblastnij, nekateri mestni odborniki, nekateri odborniki trg. zbornice in mnogo pobožnega ljudstva.
Imenovanje« G- kr. deželni namestnik je imenoval začasoega zdravnika dr. Avgusta Hausenbichler koncipistom ri c. k.deželnem namestništvu in praktl-anta Ant. Mabkovec-a koncipistom pri tuk. c. k. policijskem vodstvu.
Odlikovanje-Načelnik c.k, pomorske gosposke,vitez Alber je prejel veliki križ, gubetnijalni tajnik pl. Ebner in ministe-tijalni tajnik Rešetar častniški kriz, in volja pomoćnih uradov Robiczek viteški kaiž ital janske krone.
Mestni magistrat z javnim razglasom od 21. junija ukazuje vsem trŽaS-kim zavarovalnicam zoper požare, naj do 15.julija t. 1. izkažejo, koliko zavarovalnine so prejeii v letu 1884 od zavarovancev v Trstu i njegovej okolici.
V seji mestnega sveta dne 24. junija je svetovalec Venezian opomnil, da 26. junija neha mandat občinskega sveta, da mora tedaj občinski svet po predpisih mestnega statuta svojo delavnost končati in razpisati se imajo nove volitve; on je vprašal župma, ali so mu znani zadržki, zarad katerih se volitve niso razpisale. Župan je odgovoril, da o tem ne more pojasnila dati. Potem se je sprejel predlog mestnega starešinstva, naj se določi doklad k hišoej najemščni za leto I88G z 27°i0, letošnje leto znaša ta doklad 29°l,. Nato je prišlo na vrsto poročilo komisije za preskrbovanje vole o njenej delavnosti o triletji ol l. 1882 do 1885 i nje predlog, naj se izdela načrt za krajne uredbo struge Reke. In prebrala se ja tudi ponu lha inženirja Friderika Comelli, ki pod določenimi pogoji ponuja vodnemu vodstvu dotične načrte. Pri sploŠnej razpravi se je mnogo govorilo o tej stvari, zarjo in proti njjj, proti sta govorila posebno Živic In Nadlišek, In kar naravnost izrekla, da so vse te študiji le pesek v oči dobre vole res potrebnemu prebivalstvu, ali namuzno! se jima je znani Mojzes, ki je hotel reči, da ima vodo v svojej palici, s katero u iari na skalo, pa voda sama ob sebi začne teči v Trst; pri podrob-nej razpravi pa se nobeden ni oglasil za besedo i nazadnje se je sprejel predlog omenjene komisije i dovolilo GOOO gld. za potrebne troške, predlog inženirja Com-mellija pa se je Izročil komisiji v preudarek. Iz vsegi se vidi prejasno, da so naši mestni očetje zdaj popustili Bistrico in da se vržejo na lteko, ali tudi s to ne bo nič, dokler ne bode v mestuem zboru gospodarila prava patrljotična večina. Nazadnje je župan še naznanil, da seje pravni
odsek izrekel za to, da se zoper veto vlade glede nastavjjenja mestnega nadzornika za ljudske Sole, poda priziv upravnemu, ne pa državnemu sodu, in sicer zato, ker je prizivna doba kratka, in da se d otični predlog poda mostnemu svetu, da ga potrdi.
V seji od sobote se je najprej prebral c. k. deželnega namestnika razpis, s katerim se naznanj i, da se je nova volitev mestnega zastopstva na primerno dobo odložila. Potem je bil imenovan za kon-ceptnega praktikanta pri mestnem magistratu Jakob Marchig. — Določilo se je na to, naj se javna vaga na senenem trgu prevzame v lastno upravo s 1. oktobrom 1885 ter naj se nova zakupna pogodba s Kaiistrovimi dediči sklene še za JJ mesece. Potem se je imenoval J. An irosich za računskega uradnika 3. razreda in K. Ke-nich in A. Loi'ghi za asistenta 2, razreda pri mestnej zastavnici. — Sklenol se je potem priziv zoper ministerski razpis, s katerim se je potrdil veto c. k. deželnega namestnika zoper nastavljenje mestnega šolskega nadzornika, kateri priziv se ima vložiti na upravno sodišče. — Stavljenje koz se je tudi za prihodnje zaupalo dr. Vit. Tedeschi proti primernej odškodnini. Potem se je imenovalo več začasnih uradnikov za stalne uradnike; učiteljica Dole-žal se je vpokojila; Bonif. Pinter je bil imenovan za začasnega učitelja in Jose-pina Visentin za začasno učiteljico.
Raspisana služba. Nabrežini je razpisana poštarska služba; pošnje se imajo vložiti v treh tednih pri c. k, poštnem in brzojavnem vo istvu v Trstu. Letna plača znaša 400 gold., za pisarniške troške 200 gld., za službeno pomoč 400gld, in 500 gld. za hlapčevska opravila. Kavcije je vložiti 400 gld.
Javna dražlia. 18. t. m. bode pri magistratu dražba raznega zidarskega dela na tuk. mestnej bolnici; delo je cenjeno na 2000 gld. in je večinoma beljenje.
Svetolvansba procesija v nedeljo, 28. t. rn. je vsako leto sijajna, ali letos je bil i Še posebno. Pontiflkant pri procesiji bil je sam v. č. gosp. stolni prošt dr. šust, udeležila se je procesije vojaška godba z eno kompanijo brambov-cev; kateri so streljali pri posameznih evangeljih; udeležilo se je pa tudi na sto-tine okoličmov in okoličank, in kaj krasno je bilo videti kakih 300 parov zalih okoličank v prekrasnej oicoličanskej opravi. Društvo »Zora« je pelo pod vodstvom g. Stele-ta tako izvrstno, da so mnogi mestni poslušalci kar čudili se napredku vrlih Svetoivanskih pevcev. Nam se je ta procesija dopadala, le Salobardi je bodla v oči, ker se je včeraj celo norca delala iz obredov naše cerkve. Okoličani I in take duševne pokveke so sevam pred volitvami hlinile kakor Vaši prijatelji! Tem pasje-glavcem so se tudi Vaši otroci smilili, ker so šli gologlavi za procesijo, na drugo stran pa so naše žene tožili, da v k uh stavijo strup, da niso druzega vredne, nego da glada poginejo. Molčimo rajše, da se nam ne obrne želodec. Svetoivanska procesija je bila in bo, naj Solobarda tudi oi jeze poči l
Sokolov Izlet v Sežano v po-
nedelek 29. t. m. je b i znamenit. Udeležilo se ga je okolo 40 Sokolov v opravi. V Sežani jo naše vrle Sokole sprejel odbor čitalnice in velika množica Sežancev. Ni vrtu g. Scaramange je bila potem veselica in prav dobro so se mej petjem in govori zabavali naši Sokoli z vrlimi in gostoljubnimi Sežmci. Vrnoli so se Sokolaši ša le po polnoči.
Sokol priredi dne 19. julija t. I. v prostorih Čitalnice veliko veselico s petjem, telovadbo in godbo. Obširnejši program prijavi se v kratkem.
Tržaško podporno in bralno društvo napravi v nedeljo, dne 5. julija v proslavo slovanskih blagovestni kovbratov sv. Cirila in Metoiija veliko veselico na vrtu «Raštaurant PoŽun» pri sv. Andreju. Spored: 1. »Naprej, koračnica, D. Jenko, veteranska go iba. 2. »Pozdrav«, govori podoredseinik g. Grebene. 3. «Sabljp moj i», D. Jenko, poje «SlovanskaVilan iz Ske inja.
4.	«Bmovci», koračnica, Titi, veteranska godba.5.tHrvaticam», zbor se samospevom,
I.	pl. Zaje, «Slov.Vila». 0. «FestOuverture», Sorti, veteranski godbi. 7 »Velikonočna*,
5.	Gregorčič, deklamuje gospodična, Ana Kobil. 8. «8lovan*ki četvorka«, (jeruy. veteranski godbi. 9. »Ustij role», Gjuro Eisenhut.^ »Slov.Vila«, to. Finale iz opere •Niobe ŠubiČ«, I. pl. Zaje, veter, godba.
II.	»Z-joiovinski podatki o sv. Cirilu in Metodu«, govori g. I. Dollnar. 12. »Slov. melodije«, potpouri, Hioder, veteranska fodba. 13. »Morji a irijansko«, zbor, A. Hajdrih, «Slov. Vila«. I4, »Patrijotični odmevi«, potpouri, Rieder, veteranska godba. 15. «Rojakom*, zbor, »Slov. Vila«. 10. Slov. koračnic i, Haj inh veteranska godba. Začetek točno ob 5. uri. Vstopnina 2o so Id. za osebo. Čisti doboiek je namenjen dru-štvenej blagajni, zato Re radodaruosli ne stavljaio meje. Ako i.e bode vreme ugodno, preloži se veselica na 12. julij. 1.
Izlet v lasolo Slovencem prijaz-nega društva »Unione operaja« v nedeljo 28. t. m. bil je dokaj prijeten, uieležilo se ga j* nad (JJ0 ljudi v dveh parnikih. Ni enem obeh parmkov je bila godba.
Udeležila se je izleta močna deputidja delalskega podpornega društva In že prav mnogo drugih Slovencev. V Izoli je izle-t ivce sprejel mestni zbor se županom na čelu in z godbo. — Iilet t i je zopet sijajen dokaz, da je mogoča lepa sprava mej Slovenci in Italijani, ako vla la mej njimi duh prave svobode in pravega patrijotizoia. — Enak izlet po morju naj bi enkrat napravila tudi vsa slovanska društva v Trstu.
Vesellea pevskega društva «Zore* Iz % rdele v nedeljo, dne 28 t. tn. v vrtu gostilne Aurora v Bošketu je bila ša precej dobro obiskaua, nad 500 ljudi. Pevci pod vodstvom neutrudljivega g. Stele-ta peli so, kakor navadno, prav dobro; vidi se, na »Zora» uzorno napreduje. Nova prikazen v javnosti bila je oko-ličanka gospica Žerjalova, kije v krepkem govoru navdušala okoličane za društvo »Zora« in za vse narodne svetinje ter ko-ueČno izrazila nado, da ostanemo Slovani gospodarji na svojej zemlji. Burno ploskanje, kako globoko je segla v srca vrla n iša okoličanka vsem poslušalcem! Mladi okoličan g. Čok je tudi kaj dobro deklamoval Gorazdovo »Mi vstajamo«, Potem so se delili darovi: en cekin, 3 tolarji in 1 tolar, katere vse 3 darove so dobile vrle naše okoličanke. Po besedi je bil ples, ki je trajal čez polnoči, in nadejati se je, da »Zora« zdaj v kratkem dobi svojo krasno zastavo.
Za siarlnoslovce. Na hribu Sv. Pantaleona, ne daleč od Skednje, kder delajo kompost za gnoj, prišli so te dni delalei do starinske hiš?, v katerej se nahaja marsikateri star kamen; našli so tudi star rimski tlak, neko medaljo, nekoliko hišnega orodja in drugih starin. Najbrže je tam nekdaj stala starorimska poletna hiša, sicer pa starinoslovci zdaj stvar preiskujejo.
Umetnost. Slavni hrvatski kipar Ivan Rendič je izložil zopet te dni v umetniŠkej dvorani G. Scholliana na Ponterosso svoj najnovejši umotvor »Sužnja na tržišču*. To Vam je prav umetniški biser. Vešče dleto umetniške roke Ivana RendiĆa je poznano zdaj uže daleč po svetu. Kakor čujemo, opredeljena je ta statueta za umetniško dvorano v Parizu. Radujemo se i srčno čestitamo našemu vrlemu rojaku in prijatelju!
Ponarejalca denarja nekega 32 letnega litografa Franca H. je policija zasačila in zaprla. — Preiskovali so mu stanovanje in pri njem našli vse potrebno orodje za ponarejanje srebrnega denarja. Mož je nek I a pravi mojster in prekosi vse Prelesnike. Nedavno je bila njega mati obsojena na večletno j^čo zarad oddajanja ponarejenega denarja. —Čudo, da niso uže tistikrat prišli na sled fabrikantu Mestna telilnica, katero je hotel magistrat prevzeti uže s 1. julijem v svojo režijo, ostane do 1. oktobra še v najemu Kalistrovih dedičev. Pravijo, da se bosta m<\j tem časom Bokalič in Vrzota učila tehtati, da potem dobosta ona dva javno mestno tehtnico za seno v roke, in to v dokaz hvaležnosti g. Mauronerja za posebne zasluge, katere sta si stekla v društvu Cikorija, — pa tu ii zarad tega, da bosta Kranjsko seno nazaj pošiljala in le furlansko sprejemala.
Halijanska kultura. V Istri in Trstu so se Lahoni zdaj spravili na vojsko z materijalnim! sredstvi. Ako je kak Hrvat ali Slovenec kuj dolžan kakemu Lahonu ali magistratu Tržaškemu, ali dež. odboru istrskemu kako svotico, dobil je te dni tožbo ali eksekucijo. V Kanfa-naru v Istri so vsi tamošnji kmetje, nekda 77 od njih, dobili te dui naznanilo ekse-kutivnega rubeži, ako precej n« poplačajo gruntovne odveze v znesku 7113 gld. Do-seiaj ni dež. odbor istrski nikoli še nič tirjal; ljudje so mislili, da je uže vse plačano, ali pa izbrisano, zdaj pa je kar naglo plinol odbor na ubo^e kmete, kateri so v svojej tugi poslali 2 moža v Buč do cesarji. Mož 1 v istrskej narodnej noši, jako Inteligentna kmeti, bila sta v četrtek sprejeta pri ce->arju, in upati je, da se omenjena eksekucja precej ustavi. — V Trstu magistrat euako zlorabi svojo moč in Lahoni tožijo, ako le imajo kaj imeti od Slovenca. Komu bo to škodovalo? Slovencem ne; ampik tistim, ki sejejo veter, ker gotovo bodo želi vihar.
klramba proti koleri. C. k. namestništvo je te dni razposlalo vsem okrajnim glavarstvom in mestnim magistralom okrožnico, v katerej na to opozarja, da p„o inenenju najsi ivnejŠih zdravnikov na Spanjsk .-m vstala kolera prej ali slej Evropo poplavi, da je toraj dolžnost vseli upravnih gosposk, z vsemi sredstvi na to deliti, da občine obračajo največjo skrb in pozornost 11 a javne zdravstvene razmere. Ker je splošna snaga ena prvih potrebščin, da se kcž le bolezni, tedaj tudi kolera ne izcimi in razširi, zato so vse občine poklicane, da skrbe za s-mžoost na cestah, trgih, in da nadzorujejo ti usti l -niče, krčme itd. Ker je t ežnost sploh in uživanje zdravih jedil posebe sredstvo, katero so bolezni ustavlja, zato jo treba vedno nadzorovali prodajo živeža. Dilje je naloga vseh državnih in občinskih zdravstvenih organov, da odstran njejo tinte škodljive vplive, ki se lahko odstranijo s tem, da lju istvopodučujejo in praktično izvršujejo zdravstvene predpise.
Straža na Adrljl. Pod tem naslovom j* prinesel zadnji četrtek »Trie-ster Tapblitt« uvodni članek, ki se tako le g lati: »Gospod žup.m je prišel včeraj v sejo občinskega sveta, in njega priča, gospod Mauroner, tudi. A oba sta molčila. Predno je zadnji pri volitvi propal, poklical ga je gospod Župan za pričo, da so se storili potrebni koraki za pomoč po toči poškolovanej okolici. Koje pa »Progresov« pestovanec p;i volitvi propal, takrat so kaj naglo utihnole vse piščalke. Okolica Čaka še vedno pomoči, in mesto potrebnih korakov. Dobrodeluost, ki je bila pred štirimi tedni za okolico v progresovih krogih na vseh jezikih, kar naglo je mi-nola. Prevrnola se je narobe, dobrotniki od tedaj kažejo voljo, da se okoličanom, katere so takrat hoteli obdariti, od ust odtrga zadnji košček kruha. Skušali so napraviti zaroto zoper okoliČanske mleka-rice, upor zoper perice, maščevalno zvezo zoper krušarice. Pred štirimi tedni so jim hoteli poplatiti zelenjavo, katero jim je toča pobila, zdaj pa delajo zaroto, da od njih ne bodo kupovali Še tiste zelenjave ne, katerej je toča prizanesla. Vojna do zelnate glave! bilo je geslo. Zdi se, da se progreBova stranka prevrača v spaček, skače iz ene neumnosti v drugo. Poprej ne bi se jej bilo kaj tacega prigodilo, da bi bila šli v okolico propada iskat, in poprej ne bi bila svoje jeze nad propastjo tako surovo in otročje na ogled nosila. Politična modrost iti politični takt sta pri tej stranki zelo skopriela; zgubila ie oko za to, kar je mogoče doseči, in zelo se vara o svojih zmožnostih, sredstvih In močeh, o katerih je hotela poprej druge slepariti.
Kaj druzega je boj na volišči, kaj druzega boj na glediŠčnem odru pri kakej komediji. Na tem se uže ploska, ako se vedno eni In isti statisti pomikajo iz ene kulise v drugo, na volišči pa morajo čete navzoče b:ti. Pri Progresovih glavnih zborih i na galerijah občinskega sveta je lahko vedno istih par sto mladih gospodov predstavljalo »ljudstvo«, ki stoji za to stranko, ali v trenotji, ko je poskusila pravo ljudstvo zbrati krog svojega prapora, našla se je zapuščeno. Zvedela je, da vse njeno rogoviljenje in hujskanje, vse oje vaba in pretenje ne morejo prestrašiti avstrijske straži na Adriji.
Pri prodiranju v okolico se je res zanašala na enega zaveznika, na sovraštvo Slovanov. Naj bo še tako globok propad, ki loči progresiste od nemških liberalcev infak-cijoznih, v sovraštvu Slovanov so eno srce in ena duša. Kar to zadeva, žvižgajo vsi eno viio in godejo vsi na isto struno, »Indipendente« in »Triester Zeitung«, gospodje Vidacovich in Teuschl, ouevorevole Riscovich i a dr. Rabi. D.i je fakcijoziia svojiit vplivnejša tu močaejSa, nego je v resnici, morebiti bi bila njena pomoč pomogla Progresu k zmagi, gospodu Mauronerja k mandatu. Ali tako. kakor so razmere, sklopila se je zveza le mej enim kruljevim in enim šepastim, in okolica je v sijajnej zmagi razvila nad Trstom avstrijski črnorumeni prapor.
Mi vsi smo bili priča te zmage. Gospod Mauroner pa od svoje strani, ki se, to se ve, te zmage nič prav ne veseli, bil je priča, ko je gospod župan pripravljal pomoč okolici. Kij je s pripravami za to pomoč9 Prosimo za odgovor. Mi temu pristavljamo: Oigovor je lahek; vsa podpora je bila le pesek v oči; pred volitvami so ti gospodje ohečali tisoče in stotisoče, ali da je Mauroner tudi zmagal, dali bi bili pest muh. Pred voiitvijo Cesare-a v Rojanu obečal je ta mož zlate gradove, po volitvi so prišli njegovi agitatorji k njemu, da bi vsaj plačal, kar so zapili, ali on jih je zapodil z besedami; »Jaz sem Italijan in maram za Vas, kakor za lanski sneg; poberite se od mene, — Taki so Lahoni; oni skrbe za svoje mavhe, kakor je to list »Soldo« dokazal s6 številkami; ali okoličmu in tudi pravimi Tržačanu ne bo boljše, ako se ne pomete na magistratu z veliko metlo in se ne vrle v kot vsa lahonska drhal.
Čudež. Iz Pliskovice nam poročajo o nekem čudež'. — Mati božja se je nekda te dni tim prikazala dvema otrokoma pastirčkoma. Ta vest se je hitro raznesla po Krasu in posebno jo raznašajo po Trstu in vsled tega je romalo te dni na tisoče ljudi a Krasa, še več pa iz Trsta v Pli-skovieo ter so tam čakali, da bodo viieli Mater božjo; — ali videl je ni nobeden. Pri vsem t^m pa je vsakdo pustil tam svoj obolus in stariši onih otrok so nekda nabrali denarja na kupce. — Ć. duhovščina na Krasu stvar preiskuje in svari ljudi pfed lahkoverstvom; tej vestnej duhov-ščini se družimo tudi mi in svarimo občinstvo pred nepotrebnim romanjem in troškom. Kraševci so jako pametni ljudje in so stvar k malu prevideli, na Krasu je utvar do denes uže skoro potihuola; ali Trž iČani so se z laj začeli ogrevati za stvar in vsak veče/ mnogi naši niži in tudi viši ljudje v močnih tropah roma: Pliskovico; v nedeljo in ponielek jin bilo nekda v Pliskovei nad M,000 iz vsi-h kajev, največ Furlanov Iu Tržačanov. Vera ji lepa re^, vero, pravo vero je treba širiti, bahjo vero pa zatirati, ker Škodi dobrej stvari. Ali v Trstu ja iiže tako: na eno stran babjeverstvo, čeŠčenje »štri-gonovu, na drugo pa surovi materijalizem;
le prave krščanske vere, v katerej je za-popadena najlepSa svoboda, le te prave vere je premalo v tem mestu. Potem pa pravijo, da so omikani, napredujoči in Bog zna kaj še.
Kakor se sliši je sleparija uže dokazana in je dotični ptiček už* v kletki. Oče onih otrok je nek gostilničar, ki je otroke naučil, naj govore, da so videli Mater Božjo; in to vse, da je dobival denarja od romarjev, ki so pri njem dosti zapili, pa še posebe otrokom denarja darovali ali vse to je nekda vstuhtalin na-svetoval nek Italijan po imenu Gregorutti. — Saj smo precej rekli, da je na Krasu dosti »prefrigancev*.
Iz Sv. Križa smo dobili poročilo, da je bila predvčerajšnja tamošnja procesija sijajna; vsa vas v zastavah, večinoma narodnih, narodna, domača godba, domači pevski zbor, veterani, vse polno ljudstva iz vse okolico, gotovo par tisoč ljudi — vse to je dalo procesiji nenavaden sijaj.
Tržaške novosti s
Tombole veteranskega društva, ki je bila zadnjo nedeljo na dvorišči velike vojašnice, udeležil ) se je preko 10.000 ljudi, in trajala js od 4. do pol 8. ure. Red je bil najlepši. Cinkvino je dobil po izžrebaoju 8 Številk fakiu coluega urada Strnic v družbi s trgovinskim opravnikom Aleksandrom Rovere, prvo tombolo po izžrebanji 19 številk mašinist Jolef Ciementlni in zidar Jožef Vodopivec, in drugo tombolo po iz-žrebanju 60 številk Štefan Bulat, mornar neke dalmatinske ladije.
Mestni napori so priSlI z denašnjlm dnem pod upravo cesarskih sodlsČ. Tudi tega j* bilo zelo treba.
Pretiden\a, podporno društvo za uboŽne ljudi, bode imelo v soboto v javnem vrtu veliko veselico. To drufitvo ne dela po kristjanskih načelah; ono se ozira le na Lahone in njih priporočence, na Slovence in prave Tržičane malo ali nič. Na starej Reni pri sv. Jakopu, kder je najveće uboš-tvo, niso ubožci Še nikoli videli solda od Previdetize. To društvo bi moralo biti v drugih, kristjanskih rokah, ki bi delile po Kristovem nauku, po katerem smo pred Bogom vsi enaki in se moramo na svetu ljubiti kakor bratje. Tega načela ne pozna Previdenza, zato pa ni vredna podpore.
Nesreča. V petek so igrali 3 majhni otroci na nekem vozu polrtg hlevov tramvaja. lOletni Miha Božič je tako nesrečno padel z voza, da si je glavo razkrojil iu kmalo potem umrl.
Ctkorjaiho. Društvo Cikorija je moralo odstraniti svojo tablo na hiši Duma na trgu Gadola, in to na zahtevo hišnega gospodarja samega, kateri nekda društva noče pod svojo streho. Kakor se sliši, prenese Cikorija zdaj svoj sedež v Kapruro; ali strašit bode še vedno hodila rtazaj, zato je treba opreznosti. — Asesor Pim-pach je nekda poslal iz mestne službe nekega Kootoveljca samo zato, ker se je pred voiitvijo ugodno izrazil zaNabergoja. Da bi se kaj tacega na Turškem godilo, kak krik po svetu 1 — Nek lesni sensal, rodoma Žid, ki nosi vedno klobuk po strani, in ves dan kriči, kakor gos, človek, ki pri Slovanih dosti služi in pogo-stoma zahaja v slovenske kraje, to člo-veče se posebno repenči zarad zadnjih volitev iu kler more zasramuje okoličane in druge mestne volilce. Pred nekoliko dnevi je bilo to človeče na vrtu gostilne k »Rotuudi« pri sv. Ivanu. Neka okoličanka prinese šopkov cvetic in ponuja te šopke pri onej mizi, kder je sedel tudi oni Lahon, ki dobro živi od Slovencev; ali razkačen mešetar Paudolo ubogemu dekletu odgovori: »Nesi Nabergoju, on naj kupi«. To sliši nek drug gospod pri bližnjej mizi, pokliče dekle k sebi in jo popraša, koliko bi bili kupili oni gospodje šopkov. Dekle mu odgovori, da k večemu vsak jednega. Omenjeni gospod pa kupi 8 šopkov, torej ua vsakega dva in reče zadovoljnoj deklici: »To je za Nabergojal« Ćifut je nato prav debelo gledal. Slovenski trgovci z lesom, zapazite si dobro teua člfutal
Nož in zopet noš. V Žavljah sta se v nedeljo popoludne v ondotnej žganjariji Katarine H u s sprla zarad plaČla fiktna Ivan Bissi in Anton Hervatič; Bassi se je nekaj časa prepiral, ali k malu je v svojej jezi potegnol nož iz žepa in Hrva-tiča zaklal. Odnesli so mrtvega v mrtvašnico poleg sv. Justa, Bassi-ja pi je policija Še tisti večer ujela in zaprla. — Tudi pri sv. Ivanu v gostilni O linala sta so v nedeljo sprla dva brata, in je eden z nožem ranil druzega, nekega Franca Kranjca z nožem tako močno, da se je moral iti zdravit v bolnico. — VČsraj pa sta se skregala na nekem dvorišču na Verdell 18letnl zidar Miha G. in 25letni kamnosek Josip Vatovac, ob 1 okoličin i in je prvi druzega z nožem tako nevarno ranil, da so ga morali nesti v bolnico, mej tem j ja c. kr. straža odpeljala v zapor Miho G. Okoličani I Za božjo voljo, ne posnemate mestnih sprldencev.
Prav tako je bil v prepiru sinoči močno ranjen od nekega mehanikarja čevljar Ant. Bratina rojen v Lokavcu pri Ajdovščini, in leži zdaj v bolnici.
Polleljsko. 19. letni postopač Kari Z. iz Trata je poskusil včeraj popoludoe
EDINOST
ukrasti na bregu Grumoli 200 desk v vrednosti 60 gld., ali zasačili so ta in zaprl1.— AJi ni to uže največa drznost? Postopača Simona F. iz Idrije so zaprli, ker se je sem vrnol k ljubu temu, dr je bil izgnan, Idrija veseli sel Zarad enacega prepreŠka je policija zaprla tudi Jakopa S , 40 letnega peka brez dela iz Komna, in zarad vlaĆusanja po Trstu so zaprli tudi 47 letno Marijo S. iz Črnomlja. Znani policijski kancelist, p. Titz je zopet zasačil gnjezda 4 nevarnih tatov, ki so nedavno pokradli v Via Nuova mnogo sukna. Ujel je tičke v gnj^zdu in ž njimi tudi blago; zdaj sede »Furlanetto«. »Tonjavc«, »Giamba« in »ler Teufel« v peklu v ulici Tigor. Zaprla je policija Se mnogo drugih razsajalcev in postopačev.
Izpred sodnljr. Obsojen je bil te dni ua dva dni zapora Jakob Godina (Ciljne) iz Skednji, ker je razžalil Slovence in pa javno stražo. Tega mladeniča so zapeljali C korjaši, posebno pa skede-njski dacar Kastelanovič. Nekoliko dni pred volitvami so ga napili, in ko je bil na pol pijan, začel je kričati: »Evviva Concordia«,rae. . . . per i sciavi«.Inšpektor straže, g. Čenčur ga je svaril, da molči, ali dobil je za odgovor psovko, zarad česar ga je aretiral. Šolobarda je potem pisala, da je inšpektor Godino provociraj ter zahtevala pravico.— Zdaj ima pravico ta vlačuga in pravico imajo tudi CikorjaŠi, kateri so za slabo setev želi le osat.
Iz Gropade nam pišejo: Znano vam je, da je magistrat letos prepovedal po okolici kresove, ali v bližnjej Gropadi niso te propovedi hoteli slišati, ampak napravili so na griču vtlikansk kres, koji se je bliŠčal nad 1. uro daleč, in skoraj po vsej okolici so kresovi goreli, kakor po navadi; samo pri nas v Bazovici imamo dosti postav, jaz ne vem od kod izvirajo, tudi tukaj na našem griču so pastirji napravili velik kup drv. da zvečer zaž. š. Ali tule. poljski čuvaj in gozdni sta pastirje vt,e popoldne po griču lovila, da sla jim žveplenke pobrala, češ, da ne bi zvečer krosa zažgali. Proti večeru pa pride v našo vas ž?ndarm, ter pravi, da se smejo kresovi p0 gričih prižigati, ali samo na vasi, blizu hiš se ne smejo. Ali so smešni, vsak svojo trde, koliko postav na dan imajo ti ljudje?
■z Sežane nam pišejo, da je bil 22.junija pogreb obče priljubljeno c. k.
Boštarice Nabrežinske, gospice KlotiKle [ohorčičeve. Pogreb je bil za Sežano ve-likansk, udeležili so se ga č. g. duhovni iz Sempolaja, Opčin, Skopega, Kazelj, Storij, R^pentabra, Lipice, gospe rudečega križa, njim na čelu predsednica, gospa Mohorčičeva, potem vsi uradniki glavarstva, njim na čelu gosp. glavar HSnnel s županom sežanskim, g. R. Mohorčičem, potem uradniki sodnije, na čelu jim gosp. sodnik, gosp Trnovec, c. k. davkarski uradniki, njim na čelu sam viši inšpektor, gosp. Baudič iz Trsta, odvetnik g. dr. Ostertag, uradniki nabrežinske, sežanske in divaške postaje z načelniki dotičnih postaj, občinski zastop, šolski okrajni svet, g. učitelji z učečo se mladino obeh spolov, Šolarice z lilijami v rokah, žandarmi, financ.i in na posled še več druge odlične gospo le iz Trsta, Lipice in drugih krajev Krasa in skoro vse prebivalstvo bele Sežane; s kratka: pogreb je bil nenavaden.
Žalujoči sorodniki in prijatelji so položili na grob 17 krasnih vencev, mej katerimi je posebno omeniti onega uradnikov Nabrežinske postaje In druzega, katerega so darovale Nabrežinske gospe, potem onega gospa od rudečega križa, obitelji Peinelt, Scaramanga, Reyer, R. Mohorčič, Paximadi, Supančič, Delena In prekrasni venec od sest«r rajnee. — Na groblju so zapeli sežanski pevci prerailo »tiho jamico«, ki |e skoro vsem izvabila solze iz oči. Pogreb ti je dokazal, kako priljubljena je bila rajnki v vseh krogih zaradi njene uzoniH poštenosti, pravega požrtovalnega prijateljsiva in iskrene pobožuosti. — Bodi jej lehka zemljica!
IZ Šiuarij na Vipavskem nam pišejo dne 28. junija. Vinska letina do zdaj še prav dobro kaže in sicer je grozdje jako dobro odevetelo in posebno lepo stoje tiste trte, katere so za dobro vino, namreč glira ormnžija, gerganja, osipka, pilcobt, rizlink in druga dobra plemena, in ako Bog nam ne pošlje hudega vremena, imela bo naša občina mnogo vina iu dobrega. Kupci, zapomnite si to.
Pišejo nam iz Crnič dne 29.
junija. Pooćavenski rodoljubi, kakor slišim, namerjavajo pri nas za prihod no sobolo, to je na predvečer praznovanja svetih bratov slovanskih, Cirila in Metoda, v čast teh naših apostolov napraviti krese in strelanje topičev iu menim, da tako tudi drugod store. Take misli so prave, jaz menim, če se iredentaši ne sramujejo čestiti nesramnih naših izdajic, da je toliko bolj naša dolžnost slaviti omenjena naša patrona. Tudi procesija iz Solkana na Sveto goro ne bo brez pomena, svetoval bi jaz, naj se te procesije udeleže možje, babe pa naj gredo smešne Čudeža iu malike molit na kraške pašnike. Naš gospod župnik, kot mož, je svaril svoje ovčice, naj se ne deležć onih neopravičenih čudežev, pa kaj m hoče, celo babe v hlačah ue slušajo pametne besede.
Iz Gornjih Ležeč nam pišejo: 28. junija popoldne so vaški otroci Češnje br«l , in zlezli tudi na češnjevo drevof^ki je malo vredno in raste prav na meji Ž(-lezničnega kolodvora; kar železn ca teče, vedno so to češnjo vaški otroci obirali; Letos pa je to opazil kolodvorski načelnik, strašno mogočen gospod, naglo se odpravil in ujel enega sedemletnega fantiča in ga zgrabil za lase, reDtačil nad njim po nemško. Ko oče tega otroka to zapazi, hitro pobere meter lesa in hiti za njim, kolodvorski načelnik pa zgrabi svojo ru-dečo kapo in zbeži, kar so ga mogle noge nesti; otrok pa se je tako prestrašil tega hudega gospoda, da je vso noč bledel, i ne ve se, kaj bo iz nega.
Čitalnica v lickani v Istri je imela občni zbor one 7. junija t. 1. in bili so izvoljeni za predsednika gosp. Janez Grlžon nadžupan, za denamičarja gospod Janez MahniČ, posestnik, za od-hornike pg. Lovre Čekada posestnik, Anton Bitenc nadučitelj, Josip Valentič učitelj, in Janez Monfreda občinski tajnik.
Pri odborovej seji dne 25. junija je bil gospod Čekada za podpredsednika in gosp. Monfreda za tajnika izvoljen.
Narodno kmetijsko društvo V Diatovljall bo obhajalo 5. julija, v nedeljo, slovesen praznik slovanskih bla-gove8tnikov sv. Cirila in Metoda. Zjutraj slovesna sv. maša s pridigo, podolune pa domača zabava stombolo, petjem, godno in raznimi razgovori pod milim neboni košatih kostanjev na »Bečevcih«.
Itanka Mlavlja sklenila je v mesecih jauiivar, februvar in marec tfga leta 11.670 novih zavarovanj za 13,278.993 gld. U6 kr. kapitala ter je za to prejela 362 393 u Id. 70 kr. zavarovalnine in pristojbin. Za škode plačala je v teh treh mesecih 80.93.S gld. 1)5 kr. Denarni promet osrednje blagajn ce iznaša j« 1,780,311 gld. 64 k-. V posojilnicah bilo je v tem času naloženih 3G6.198 gol t. 74 kr., na zemljišči posojenih pa 570.623 gld. 41 kr. Gasilne briz-galnice dobilo je šest občin. Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin postajajo od dne do dne bolj priljubljena. Dokaz temu jp, da Štejejo do konca marci 1855. ž* 1236 členov, ki so skupno zavarovali 140 945 gld. 52 kr. pokojnin in zato obvezali se vplačati 502.410 gld. 13 kr. vlog. — Tudi zastopninski pokojninski fond se izdatno in hitro tnuoži, kajti koncem marca t. 1. imel je že 52.428 gld. 65 kr. premoženja.
Kakošno zaupanje si ptidobiva banka «Slavija«, razvidi se najbolj iz tega, da jej je c. k. glavno vodstvo državnih železnic naklonilo svoje visoko pokroviteljstvu. Isto je izdalo namreč okrožnico do podrejenih uradov, s katero priporoča svojim uradnikom in sploh vsem vslužbenim osoba m, naj se zavarujejo na življenje pri banki »Slaviji«.
Vremensko prorokovanje. Za mesec julij prorokuje Matbieu delaDiome tako le vreine : Velika vročina od 1. do 4. t. m.; še veča vročina od 5. do 12.t. m. Vmes nekatere nevihte in toča, posebno po Franciji, Švici, po Pijemoutu in po lužnej Nemčiji. Od 13. do 19. teg. m. deževno vreme po vsej južnej Evropi; povodnji v Franciji in Italiji. Znižanje temperature. Morje jako nemirno, posebno <b bregovih Dalmacije. Od 19. do 27. t. m. mnoge nevihte in po-gostoma toča na Nomškem, po vsej Avstriji, Franciji, Španiji in Italiji. Vroči duevi posebno v Franciji in oi) sredozemnom moiju. Od 27. t. m. do 3 avgusta neznosljiva vročina po vsej srednjej in južnej Evropi. Nevihte in toča na Švicarskem in Tirolskem. S kratka: jako neugodno vreme polno neviht; huda vročina od 1. do 12. t. m., neznosljiva vročina od 19. do 31. t. m.; brze spremembe temperature in nevihte posebno v drugej polo vici tega meseca.
Kolera na Spanjskem se širi in raste; 23. t. m. je zbolelo 815 ljudi, in umrlo 315.
Nesreče. V Stazzemu na Italijanskem je fabrika za strelni prah v zrak zletela, devet osob je bilo usmrtenih in nad dvajset hudo poškodovanih. — V rudnikih v Duderwell«r-u je 26. junija jamska sapa usmrtila 17 ruuokonov.
Riunione Adriatica di Sicurfa. Včeraj je bil občni zbor ddničarjev društva Riunione Adriatica di Sicurtci, v katerem se je predložil račun od vseh oddelkov zavarovanja za leto 1884, namreč o zavarovanju na življenje, proti požaru, proti toči. in proti poškodovanju na poti in pokazalo se je, da je društvo lansko leto jako izvrstno poslovalo. Glavni tajnik, gosp. Adolf Frigyessi je prečital poročilo ravnateljstva ter razjasnil bilance, aktive, pasive in etanje vrednostnih listin v zalogu.— »Osservatore Triestino« prinesel je obširnejše poročilo o računu; mi pa iz tega le glavne točke posnemamo. Riunione Adriatica je prejela lansko leto za razna zavarovanja nad 9 milijonov gold.; plačala pa je v oddelku za življenje f. 674,000, v oddelku proti požarom nad 3,500,000, po toči f. 1.700.000 in vsled poškodovanja na potu f. 100,000. O l kar pa društvo obstoji, izplačalo je Škode v raznih oddelkin okoli 122 milijonov gold.— Dobiček na vseh oddelkih je znašal nad f. 636,000, od
katerih se je vpisalo na reservo oddelka proti toči f. 250,000, kateri oddelek ima zdaj svojega zaloga za 400,000 gld. in 127,000 za pokritje razločkov pri vrednostnih papirjih, kateri zalog znaša zdaj uže f. 288.000 in po odbitih nagradah itd. razdelila se je mej delničarje divideuda od 50 na vsako akcijo, kar odgovarja 12°[0 na uplačani kapital od f. 400.— Na pre-mijne reserve se je v obče prepisalo 800.000 gld., to reserve znašajo zdaj uže okolo 9 milijonov gld.
Zalog za podporo uradnikov društva pridobil je lansko leto 11,080 gld., tako da je znašal koncem leta 1884. okolo f. 230,000. V ravnateljstvo so bili sopet izvoljeni gospodje baroni Lutteroth in za revizorja dr. baron Emilio Morpurgo, oba enoglasno.
Zadosti je to kratko pojasnilo v dokaz, da to društvo vedno previdno postopa, dobro in uspešno dela in zasluži v resnici ono zaupanje, ki uže od nekdaj uživa po Širokem svetu.
Zahvala.
Podpisani izreka svojo naj-prisrčnejo zahvalo vrlim sežanskim rodoljubom, slavnej se-žanskej čitalnici za krasni sp rojem in gostoljubno postrežbo, gospodom sežanskim pevcem iu slavnoznanemu tržaškemu kva r-te'u za milo prepevanje o priliki izleta v prijazno Sežano.
Odbor «Tržaškega Sokola».
Postava od 8. sept. 1884,
s katero se vpeljujejo okrajne gospodarske zadruge in deželni kulturni svet v mejnej grofiji Istri.
(Dalje in konec. Gledaj Št. 49.)
JI. Deželni kulturni svet. g 13. Deželni kulturni svet se ustanovi na podlagi te postave, in ima nalogo spoznavati, pospeševati in zastopati koristi kmetijstva v Istri.
V njegovo področje spada posebno:
1.	poročati svoje menenje o zadevah deželne kulture, če vlada ali deželni odbor zahteva, kakor tudi o kmetijskih oddelkih iz javnih pripomočkov podpiranib, o podvzeljih ali ustanovah in o načinu teh podpor;
2.	staviti samostojne predloge v agrarnih zadevah vladi ali po predmetu iu pristojnosti deželnemu odboru;
3.	podpirati delalnost okrajnih kmetijskih zadrug in drugih društev v deželi, ki imajo po svojih pravilih nalogo gojiti in pospeševati deželno kulturo sploh ali posamezne njene oddelke ali obrtnlje; dalje
4.	ta le opravila, katera oskrbuje stalni odbor (g 16):
a)	sodelovanje pri izvršitvi naredeb v pospeševanje deželne kulture, kakor v tem obziru vlada ali deželni odbor v vsakem slučaji poživlja, ali po sploh dogovorjenem ravnanji, tedaj posebno tudi dejanski nakaz deželnemu svetu iz javnih pripomočkov vsakokrat dovoljenih podpornih svot dotičnim osebam ali zavodom, in zaznavanje s tem doseženih vspebov;
b)	gojitev agrarne statistike po načelih v porazumu z vlado;
c)	gojitev dotičnega občevanja z okrajno gospodarsko zadrugo In z drugimi pod št. 3 zaznamovanimi društvi.
| 14. Deželni kulturni svet ima svoj sedež v Poreču in je sestavljen iz teh le udov :
a)	iz presednika;
b)	iz deželnega odbornika, kije ob enem namestnik presednikov;
c)	iz dotičnegarefeientao zadevah deželne
kulture pri namestništvu. katerega slučajno lahko drug uradnik politične uprave zastopa;
d)	iz dveh od ministra poljedeljstva poklicanih udov;
e)	iz dveh od deželnega odbora poklicanih udov;
f)	iz vsakokratnih predsednikov v deželi obstoječih okrajuih gospodarskih zadrug; slednjič
g)	iz udov eventualno od drugih društev po g 18 v deželni kulturni svet odposlanih.
g 15. Predsednika deželnega kulturnega sveta imenuje cesar za vsako dobo zastopstva in sicer; najprej za čas do konca 1890, potem 1891 do konca 1890 in tako dalje za vsakih Šest let.
Za enako dobo pokliče minister poljedelstva, oziroma deželni odbor v g 14 čiki d in e imenovane ude iz zveuencev v kmetijstvu in gozdnarstvu ali njih obrt-nij, ki v dežen stanujejo, v deželni kulturni svet.
Če izstopi predsednik ali kedo drug prej Imenovanih udov pred koncem dobe, podeli se zopet izpraznena služba za ostali čas.
Prisednik deželnega odbora od njega samega odposlan opravlja svojo službo, dokler je ud deželnega odbora, in ta druzega ne veleva.
§10. Deželni kulturni svet ima stalni odbor, ki je sestavljen:
a)	iz udov deželnega kulturnega sveta, kate i so v § 14 pod črkami a do e zaznamovani;
b)	iz predsedn kov okrajnih gospodarskih zadrug, ki se po g v stalni odbor volijo; slednjič
c)	iz udov poslanih eventualno v stalni odbor od drugih društev po S 18.
5 17. Glede volitve v stalni odbor se stavijo predsedniki okrajnih kmetijskih zadrug :
I. v okrajnem glavarstvu Poreč in Koper; II. v okrajnem glavarstvu Pulj, Ločinj in mesto Rovinj ; III. v okrajnem glavarstvu Pazin iu Volosko v posebne skupine.
Vsaka teh treh skupin voli enega predsednika iz svoje srede v stalni odbor de-ž lnega kulturnega sveta in sicer zmerom za dobo izvoljenega kot presednika okrajne zadruge v 5 0 št. 1 zaznamovano.
Ooširneje o teh volitvah se sestavi v volilnem redu, kateri napravi deželni kulturni svet.
g 18. Društva, ki nameravajo posvojili pravilih pospeševati deželno kulturo sploh v znatnem delu dežele, ali posamezne posebne njene oddelke, ali obrtnije v dolo-čenin krajih, in v enem ali drugem slučaji vstrajno in v.spešno delujejo, utegnejo dobiti od ministra polieielstva po dogovoru z dotičnim odborom deželnega kulturnega sveta pravico, odposiati zastopnika v deželni kulturni svet in eventualno ob enem v njegov stalni o Ibor.
g 19. Deželni kulturni svet mora imeti vsako leto redni zbor, iu se shaja vrb tega k izvanrednemu posvetovanju, če predsednik spozna, da je potrebno, ali najmanj polovica udov sklic k obravnavi določenih zadev zahteva.
Stalni oubor se shaja k svojemu posvetovanju po navadi vsako četrt leta, zraven tega, kedar je potreba, če ga skliče predsednik, ali če to najmanj polovica njegovih udov zahteva.
Dnevni red za vsak teb zborov določi predsedirk in ga naznani namestniku najmanj osem dni pred dnevom za zborovanje odločenem.
S -0. Da sme polni zbor sklepati (5 19 oustavek 1), morajo biti nazoči štiri v g 14 črke a do r zaznamovane ostbe z opravnikom vred, ki je k predsedništvu poklican, dalje tretjina oseb, ki imajo pravico deležiti se vsakokrat zborov.
Di sme stalni odbor sklepati (g 19 odstavek 2), mora biti nazočih najmanj polovico oseb, ki imajo pravico deležiti se z opravilriikom vred, ki je k presedništvu poklican.
Sklepa se v obeh prej imenovanih zborih z nadpolovičuo večino glasov nazočih In sicer t;.ko, da ima vsak nazoči brez razločka en glas in da predsednik svoj glas le pri enako razcepljenih glasovih odda.
Važnejše obravnave in vsi sklepi se morajo zapisovati in ti zapisniki nemudoma namestniku v prepisu predložiti.
S 21. Predmet posvetovanja v polnem zboru deželnega kulturnega sveta so one zadeve, katere sklene predložiti polnemu zboru Btalni odbor radi njih posebne irac-nitnosti za deželno kulturo, dalje oni predlogi, katere izroči odboru okrajna zadruga ali drugo v deželnem kulturnem svetu zastopano kmetijsko društvo, ali ud deželnega kulturnega sveta sploh v času v opravilnem reou zato odločenem, da se predloži polnemu zboru deželnega kulturnega sveta (S 13).
Zadeve tedaj, ki niso pridržane polnemu zboru, rešuje stalni odbor po svojem opravilnem redu, bodi si v kolegijal-nem posvetovanju iu sklepanju, bodi si po predsedniku.
Stalni odbor je vendar dolžan, prideti pri obr ivnavah z vlado aii deželnim odborom, ki nastanejo iz sklepov polnega zbora, tem sklepom tudi svoje menenje, ki se določi v kolegijalne m posvetovanju.
S 22. Dfželni ouoornik in namestui-Škl referent (g 14) črki b in e oziroma g 16 črka a) sme poklicati k polnim zborom deželnega kulturnega sveta in k sejam stalnega odbora zvendence autonomne, oziroma državne uprave, kakor posebno stavnega in gozdnega tehnikarja, deželnega živinskega zdravnika 1.1, d., da informirajo zbor in odbor.
Tudi zasliši lahko stalni odbor sam zvedence v pojasnilo posameznih dotičnih prašanj, ali pokliče zvedence za taka pra-Šati|a k svojim obravnavam s posvetovalnim glasom, kakor tudi sestavi za posebne namene odsek iz sv« jih udov.
Stalni odbor sme slednjič okrajnim kmetijskim zadrugam, in kder ni tacih, posebno postavljenim poverjenikom zaupati, da redno poročajo o važnih dogod-bah deželne kulture, in prositi zadruge in dotičr<a deželna društva za menenje o predmetih njegovega področja.
Posluževati se cesarskih nižih oblast-nij pri preiskovanju in drugih namenih, kakor občevati z državnimi oblustnijami sploh, mora stalni odbor vedno po namestništvu.
S 23. Obširneje o poslu v polnih zborih deželnega kulturnega sveta in v stalnem odboru je treba sestaviti v opravilnem redu, kaUri se presodi v polnem zboru in sklene s pridižkom potrebnega potrdila.
To potrdilo da minister poljedelstva po dogovoru z deželnim odborom.
5 24. Udje deželnega kulturnega sveta n stalnega odbora opravljajo svojo službo ibrtzplačno kot častno službo.
V % 14 črke, a, b, d, e, / ziznamo« vani nuje imajo vendar pr ivico do odškodnine gotovih stroškov vsled njih poslovanja po natančnih določbah, ki se imajo v opravilnem redu o tem sestaviti.
g 23. Pisarniško delo opravlja od stal-nepa odbora imenovani tajnik, alt pa se skrbi za to na drug način, kakor stalni odbor določi.
S 26. Letni preudarek za upravne troške dežel De ga kulturnega sveta iu do* tični računski sklep mora deželni zbor odobriti.
_ Upravne potrebe, ki se ne morejo drugače pokriti, zalagajo se iz deželnega premoženja.
JU. KoneČna določba.
S 27. Izvršitev te postave je naložena ministru poljedelstva in ministru notranjih opravil.
Na Dunaji, dne 8. septembra 1884.
Franc Joiej s. r.
Taaffe s. r.	Falkenhayn s. r.
Tržno porodilo.
Kava — slaba kupčija, pri vsem tem pa cene trdne. Prodalo se je 1500 vreč kave Rio po for. 47.50 do 59. 800 vr č Santos po f. 45.50 do 58, Java Mal stane f. 50 do GO, Portorico f. 90 do 100, Cevlon plan t. f. 86 do 120.
Sladkor — kupčija jako mlahova, in ker so došla tudi od drugod poročila o mlahovosti padi* so tukaj cene za 50 kr. do t gld., Prodalo se je te dni 4000 metr.stot. sladkorja v kosili po f. 24.50 do 27.25.
Sadje — ker manjkajo naročbe so cene jalco padle. Pomeranče, limoni for. 7, za kupčijo dobri limoni se dobe po f. 5. mandlji f. 75 do 77, fige v vencih f. 14 do 15. opaša f. 12 do 14, cvebe f. 10 do 13. Eleme f. 16 do 28, Sultanina f. 18 do 32.
Olje — slaba kupčija ; cene se pomikajo nazaj, oenes stane jedilno olje for. 41 do 46, namizno f. 61 do 86.
Petrolje — mlahova kupčiji, cena je denes uie na f. 9.25 do 9.35.
DomaČi pridelki — fižol rndeči f. 9.75 do 10, bohinec f. 11, koks f. 11 50 do 12, maslo dobro štajersko f. 8G do 94.
Žito — slaba kupčija, tendenca za niže cene. Prodalo se je te dni nekoliko levantinske koruze po f. 6.55.
Les — v dobrem obrajtu, cene trdne.
Seno — novo dobro f. 1.30, staro dobro vdovsko f. 1.70.
Soilodni mešički (ijaleta) — v Gorici se je te dni galeta prodnjila rumena po f. 1.14 do f. 1.39, japonska 80 soldov do f. 1.20; v Kopru se je plačevala domaČa rumena po f. 1.13 (io f. 1.35, japonska 70 do 94 soldov; v drugih krajih Istre £e ceneje.— Galete dohaja še precej na razne primorske trge.
Borano poročilo.
Borsa bolj mlahova in nekoliko vznemirjena zarad bolezni nemškega cesarja.
Dunajska Borsa
dne 30. junija Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 55 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 83 •	25 »
Zlata renta......108 »	20 ■
5'/c avst. .... 99 .	40 •
Delnice narodne banke. . 857 •	— »
Kreditne de>»*ce .... 284 »	50 >
London 10 lir sterlin . . 124 »	20 »
Napoleon.......— » _ „
C. kr. cekini...... 9 ,	85'/, •
100 državnih mark ... 5 •	88 »
Javna zahvala.
K našemu društvu so pristop'li ti le gospodje, kakor podporniki, ter v to svrho darovali tu navedene svote: Po 5 fr. gg.: Ivan Treven, župnik. Anton Mlač, Lokale. Po 4 fr.: Nadlifiek Štefan. Po 3 fr. : Miha Lobar, kapelan. Po 2 fr.: Zdravko Gašparčič, Anton Trobec, Henrik Žvab. Po 1 for.: Anton Godina, Anton Ba-etto, .lemej Godina, Andrej Godina I., Tomaž Zvab, Josip Rebek, Babič Franjo, Markuža Jakop, Andrej Godina II., Kocjaučič Ivan, vsi o<i svetega Ivana.
Po 1 for.: G. Ivan Nibergoj iz Prošeka, Nadlišek Iv. Iz Lonjera. — Po 2 fr. gp.: Frane Mandič dr.. Josip Lampe, Martin KrŽe 2 fr. Po 1 fr. 30 n.: Detela Ivan. Po 1 f. 20; Jeršek Fran. Po 1 fr.: Mate Mandič prof., Viktor Dolenc, Žitko Franjo. Drašček Janko, vsi iz Trsta. Najsrčneja zahvala vsem darovateljem, gorko priporočilo pa onim drugim gg. ki so sprejeli sprejemnice in se do denes Še niso oglasiti. —
Nadalje so se prijavili za ude in nla-čali ti 1* trospodje: Stankovič Jožef fr. 3, po 2 f.Suligoj,Janko, Sošič Josip; po 1 f. Odinal Ivan, Cok Anton.
Na Vrdeli na dan sv. Alojzija 1885.
Odbor pevskega društva »Zora«.
Javna zahvala.
V svojim in v imenu svojih obeh sester Genovef? in Ev loks je se zahvaljujem z ganjenim srcem vsej Čestit-j gospodi, ki je spremila mojo rajnko sesiro Kloitldo Ailolb. Ilohorčlčevo, c. k. poštarico Nabrežini,
k zadnjemu počitku, posebno pa čestit-j duhovščini, vtleoenjenim gospem rude-čega križi, velecenjenim gospodom uradnikom c. k. uradov in železnicp, potem vsem onim, ki so na rakev rajnke položili prekrasne vence in velecenjenim gospodom pevcem.
Bog jim plati za toltko soČutj-l Evfemija Mohorčič
c. k. postarica v Sežani.
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure Zjutraj. Obresti na knjižice . 3°r0 Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gold. z odpovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilirane na
tržaškem trgu po.......
Posojuje na državne papirje avstrij-sko-ogrske do 1000 gl. po . . . više zneske v tekočem računu po .............
Oaje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. marcija 1883.
3'1A
4VA
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commerolo ed Industria.
VERSAMENTI IN CON TANTI Banconote: 3 °/o annuo Interesu verso preavvlso di 4 glornl 3'1,» » * ■ » »8»
3'la » »	»	»	n	»30 ■
Per le lettere di versamento attualmente in circolazione, il nuovo tasso d* interesse co-mincierd a decorrere datli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 0[o annuo Interesae verso preavviso dl 30 glornl 3'u» » » » » » 3 meal 3'j{ »» > • » » 6 a Banco Giro: Ban onote 2V,7o sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiuine Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite di Valori, divise e Incasso coupons '/»'/c Antecipazioni sopra Warrants iti contantl, interesso da con-venlrsi.
Mediante apertura di credito a Londra J^9/o provvigione per 3 mesi. » efTeftfti 6% interese annuo sino 1' importo dl 1000 per importi superiori da con-Trleote, 1. Ottobre 1883	(6-,
^fr^M	Ustanovljeno 1747.
• Albert ^ Samassa *
Prodaja se
talina oprava, zaradi preselitve podpisana prodajam vse svoje pohišje In gostilniško opravo, kikor : mize, stolice, klopi, ormare, posteljnj ike, steklenice, kozarce plofičk« itd. Kedor želi č^sa kupiti, naj se do avgusta t. 1. oglasi pri meni. Na Opčinah, 25. junija 1885.
Marija u lova Florljan.
c, k. dvorni zvonar
FABRIKANT STROJEV N GASILNEGA ORODJA
V LJUI1LJAXI.
UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO.
Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občine, za posilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori vozovi za vodo, vrstne škropiliice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare.	5 — 12
Crkvene svečnike in druge priprave iz brona.
in ozočje j&a
voScvooSe.
SesalUo za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, aa gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi Iz litega in kovanoga železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine iii gasilna društva plačuj jo lahko na obroke.
Tovarna v Požunu
DUNAJ.
V Tr»tu Corso 709-2.
23 sveflnj
J9*
|.|« A\C JlillSliH o.!pri j e novo
pekarno
v ulici Corsia Stadion, v h'Si, kder je bila poprej gostilna Cervo d' oro. — Njega priporoča tu li odbor delalskega podpornega društva v namen, da s« posebno Slovenci pri njeni poslužujejo. ker le mož podpore vreden In izdeluje izvrstni kruh po primernej ceni.
v
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč, in nt treba mnogih 'besedi, »I« se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdo vratnice želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezujo zoper hemorojd^, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proil Črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnosti!), zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boiez-ij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(10)
Prodajejo so v vseh plavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karniol Cristo/oletti v Oorict, v Trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Rovis, O. B. Faraboschi in M Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
•sransasMzsz szszszssuzsESZszsznnsi«
Agcncija za posredovanje
u službah i kod stanovanja
E. GER0MINI-JA
priskrbuje službe svake vrste u Au-striji i inozemstvu. Kupuje i prodava K kuče, po najugodnijimi popodbami.
S Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. 5!
•a525252525a525Z525IZ525252525Z5Z5E5Z5f!
VELIKANSKA ZALOGA
popolnoma izdelanih oIjIoU za gospode in spalnih Mukosijj, obleke za dečke In majhno otroke, plašče in obleke za deklice in otroke
v najelegantneji in najnovejši modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi velike elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav la to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsam tem jako cene, akoravno fine in izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na Ttizoolaganje. po Čudno nizkej IG—24 stalnej tovariskl ceni
Filiala pri
Al.
v TRSTU Corso št. 709-2.
Tovarna v Proanieah
ŽELODČNE BOLEZNI
je mogoče HITRO in POPOLNOMA o2draviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake lekc.
Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi Čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego škodljiva *me9.
Edini Jeruzalemski balzam si jo zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne živce hitro krepčalno moči pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi z<lra-vilami, kar dokazuje tudi b6 vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balzam bojat na delajočih snovih kineško robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-n^gu upodnega upliva na prebavljenje ni Ciičenja, je zanesljivo sredstvo proti težavam v Želodcu odvisnim od slabega preb »vijanja; zato pa ga vsi sttokovnjaki in zverfenci priporočujejo proti neješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane SO novcev.
GLAVNA ZALOGA v LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
ZnloKe t v Trstu v lekarni G. B. Rovts, na Reki v lekarni al ltedentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoi'i. v Tominu v lekarni E Pallsca.
i a Treves
izrez« kurje očesa brez vse bolečine.
Stanuje ulica delle Beccber e gt. 13. Odprto je od 3 do 6 ure nopoluiine. Piazza Rosario 6t. 3, I. nadstr.
Na leto, ako se abonira plača le 2 for.

Komoditeta in ekonomija
zadnja novost.
Pečati z automntlčnim aparatom so dobro rabljivi zurud natanjčnosti in hitrosti, s katero se moru tiskati ž njimi in :,arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati na roko so bolj ekonomični, ali trebujo preveč postranskih priprav.
Elegantni automatični pečat .Merkur« kukoj ju tuknj naslikan pa ima vse prednosti au-matičnib pečuiov, a zarad pripristo konstrukcije in lubkote slane le fr Sft.&O.
Novi pt-čet MERKUK z automatičnem barvilom dobi se le v	64--20
odlikovanem grafičnem zavodu
H. FREISINGER-JA
^ Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4
^	Y TRSTU.

Lastnik drufttv^ •KD1NOST«. — Izdateij in odgovorniurednii:: VIKTOK DOLENC
Novu tiskarna V. DOLENC v Trmu