OINERALNA STAVKA T INDIJI, KADAR PRIDR ANGLEŠKI KRONPRINC
Bombaj, Indija, 9. okt. — Izvr-ževalni odbor narodnega kongresa in kalifata delavcev je «prejel fe zolueijo, ki poziva delavec na generalni fitrajk po vaej Indiji v mak protesta frroti obisku Velc-Akcga princa, ki pride v Indijo Stavk* ima začeti tinti dan, ka ae prine izkrca v Bombaju. Vri pro-vinčni odbori,ao prejeli nalog, da organizirajo v mestih, ki jih poleti krofiprinc.
glasilo
CMtlUU
LETO—

* * *

SLOVENSKE
N
PraOallkila spravaliki f •tori: 908T ft. UwiOl« sv.
Olflea «f paMIealUat ?U1 So. UwaOal« a««, tflipkmi UwaOal» «CIS
podporne jbdnote
--------....—, • ■
585 ■säÄrr ätääVsM
SCOT.
■i bolje
NXKATBBX VODITXUI DE LAVSTVA II KLJUB SPOZNA NJTJ OKLEPAJO STARIH7*
pa tudi
, Jezosf «IT, T. -^a koa-venejji Amerilke državne delavsko federacije je Arthur A. Quinn, predsednik te organizacije, prve dni v svojem poročilu čital brid-i krt obsodbo gnanega priporočila , rialittcemV ila naj ob čaau volitev jasmin svoje neprijatclje, navali tli'pa svoje prijatelje. Mar Hikdo jc mislil, da je Quinn, vo-J i t olj delavstva stare šole, prišel . do spoznanja svojih zmot in ds t nriporoči dclavocm. naj sc orga-k uizirajo politično. Prišlo je pa drugače.
Daairavfto jc Quinn dva dni preje rekel, da ima država Mew <le racy najbolj ozkovidno in nazadnjaško legislutnro v zgodovini države, je Quinn aam priporoči, da naj delavstvo le kaznujo svoje sovražnike in nagradi svojo prijatelje ob volitvah. Delegat, je so lepo glasovali za njegovo priporočilo in tako ostane lepo vsft pri starem.
, Najlepše na stvari jc, da jc bil ta rakljuČek sprejet, ko jc kon-veneija «nrejela rozolnoijo za re-zoluotjo nroti nazadnjaškim po-n tavam, ki jih jc sprejela legia-L latura, v katero so tudi dolavei volili poslance po starem pripo-
J»uy it iTi-. UM U ROBUVflJSL
Belgrads!* vlada jo poklioala tri letnike pod oroije, ko je Italija razglasila Protektorat nad Albanijo
111., torak, U. oktobra (Oct U) 1921.
SoUsriMte» H 00
STEV.—NUMBER 2M
of the
A. t. larUtM,
VXČ KO STO TZSOO NOV JI OSKOÔXLO a SKI ARMADB.
Tiàûoi so j^^j^^ij IC^wïajt IC drobiti umetno ustvarjsna mol. ij©„
VOJKA M KBAOUO, OJ KA DEMO KRAOUO, DEMOKRA f' KRACIJO'
liondou, 10. okt.- (Ved. Preas.) | 'p. 1) Moiel piše v Foreign* !slnst "Anglija je izdala «84 Jonov Hterlingov funtov za ado in mornarico pred veliko vojno ju vojna ji je prineala mi-štirijaftkih milj teritoriju m miljsrtl ateriingskih funtov gs in dva miljons brezposelnih.
laSegatj^ ki obsoja g je na Željo trgovske zborni<y?. V rezolueijr se plaši, da Ameriška delavska fedcracija apelira na le-¡rislaturo, da prekliče to postavo.
Drage sprejete resolucije obsojajo "plave postave," radi katerih jc bilo kezbovano Že veliko delavcev, izdajanje eodnljskih prepovedi protj atavkujočim delavcem in razpoetavljenju mirnih stavkovnih atraž. in rezolneije, ki obsoja}! profitarstvo s stanarino, kukluksovee itd.
Neka druga resolucija določa, «Is se uvede nroporeijonelni volil-ai sistem, ker je po sedanjem volilnem sistemu težko izvoliti d. laveem zastopnike, ki zastopsjo koristi delavcev. Priporoča ae tu di ponolnn revizija odškodninskega zakona, ker ae zakon ne raz teza tudi na delavce, ki delajo na morja
Naročeno, je bilo ekackutivi, da ustanovi banko s fiotrobnimi po dtužnieami kritem države. Neki odstavek te resolucije se giaai "Prepričani smo, da to združi •Mavec in da bo denar porabljen v intereau delavstva in ne proti delavstvu, kot sc to zdaj vrsi.'f|| Končno jc bila sprejeta rczolu-«•ija, v kateri se zahteva, ds ae iz-lame iz ječa vsi, ki so ven jo ob jeni zaradi kršenja protišpijo-
lui/negs zakona. . —*--
tvtam ktlan kot 'ftuk-TMLS delavcev
New York, ». T. - Mayor lly lan sc je opravičeval pri zaseda i ju finančnega komiteja, da on n Kmi! krčiti plač meatnlm nastsv 1 m nwm, kakor se mu je očitalo od '»uoglk strsnl.
Na to ne pristane, toda tud i»l«i" ne more zvišati. M<-stni na ^avljenel se morajo sami združit
ne hraniti proti znižanju mezde fo prati, da bi dosedanji go r»od župan, malo pred volitvami •ud pridobil tisoče glasov, katerr i»k ko nastavljene! oddajo zanj.
Bltftl DKlAVNI TAJNIK ▼ ZAPORU
AUanta, ¿ar-Oend« A. West, bitši <Wkutimi drševni tajnik,
IfALUANSKB OKTK PRIPRAV-VLJVNI ZA ODHOD MZ MORJI.
Pnriz, 10. okt. — Vojna medlta-lijo in Jugoalavijo je postala danes resna možnost. Deklaracijo Italije, da jc Albanija pod italijan-skim profektoratom, je povzrolila, da je vlada v Belgradii odredila mobiliza<»ijo treh vojaških letnikov v svrho. da branijo jUfealo-vansko mejo pred "airresivnimi Albanci".
Tukajšnji diplomatlčni krogi so zelo vznemirjeni vaied akcije bel-gradakc vlade, ker ae zavedajo, da tako velike balkanake krize "
..... im,,koj<
srčkih
ms Italija večje število vojaštva c pripravljenega za ukrcanje na transporte, ki po vedejo čete Čez
Jadransko morje v Albanijo. Ita-ijanski oficirji veibajo in vodijo albanske Čete.
.Tugoslovanaka vlada je včeraj naslovila ptpteetno noto na Angli-;o in Francijo glede agresivnosti Albanije, v kateri grozi, da bo prida za orožje, ako veleaile ne u-crotc Albanccv. Miniztrski predsednik Psšič je v Psrisu in včersj konferirsl s kraljem Aleksandrom, katerega Že ni bilo ve<* ko dva meseea doma.
Jugoslovanska nota je očitno naperjena proti Italiji, kfttcra je pred dvema tednoma dobila mandat od poslaniškega sveto v Parizu zs protekcljo albanskih zahtev.
Albanski zastopniki v Parizu zavračajo trditev bclgradske vlade, ds so oni napadalci, pa* pa pravi, je, da so z napadi začeli Brbl, ki so v treh krajih prekoračili mejo, udrll na albansko ozemlje In po-žgali več vssl.
Vrhovni zavezniški svet se me goče sestane v enem tednu v svrho, da odvrne grozeč konflikt
Rim. 10. okt. - Iz Dra*a^ Albaniji poročsjo, di "ae Albanci pripravljajo na protinapad na Mrbc. Albanake čete^ pomičejo v smeri proti Kkadm. Albanska vla da je organizirala redne in nered ne vojaške skupine, katere pošilja proti meji, kjer so zbrane tri jugoslovanske divizije. Jugoelovani so postsvlll topove in strojnice v obilen» številn ns atrat^gična mesta lis hribih.
M STRA2I PnCU PROTI REVOLUCIJ 0.
so posvariU moaarkista, da so delavci sboroleai Ia pripravljeni na boj proti njim.
Wftskington, D. 0. (Federst imI Presa). — "Več ko ato tiaoč d mačih vojakov je, zapustilo b sko službo," izjavlja H. N. ravnatelj Ameriške komiafje [»ovapeševanje samostojne v Indiji, ko je komentiral prokta macijo svojega voditelja Mahat . ms Uhandija, "ker jr greh aaV vsakega moalima ali Ilinduja, služi obstoječi vladi kot vojak ali kot kaj drugega."
•Britsk«' avtoritete, prftvl f	——
Ohoso, "ao poatale nervozne zara- i MADŽARI BOMBARDIRAJO di mišljenja domačih indijskih DUNAJSKO NOVO M1STO. Čet, Bale ho se jih porabiti proti	—■
revolueionarjcm v malabarskih • Dunaj, 10. oktbra. — Wiener-pokrajinah, in bije so dvakrat Neustadt, eno uro od Dunaja, jc razočarane, ko ao odpuščeni vo- bil v soboto pod i ognjem ia mad» jaki, izvežbani v strelskih jarkih larskih strojnic. Ogrski vstali ao Franciji, ae pridruŠili puntar okupirali greben gričev jušno-skim silam. Danes se jc pojavila vzhodno od meeta, toda poaneje ao tendenca splošne dezertaeije. in- ^ morsli umakniti, dijsko ljudstvo smatra za moral- Klohlmehcl je bil t udi na|»aden no piinižanje službovanje tujemu j,, p,vblvalei so p<d>egntll v vladarju. Htrah pred ječo ali ek- Wiener-Neustadt, Ik, je vanje se je se k učijo po vojnem -'»du jih ne Vp|Uo t|wJ, v Bnu,ku iu v <|n|tfih
prisili ve^, da bi mu služili.*! krsjih v ¡okolišu Utve, ki tvori
*' Britske oblsst. so bolele nsta- ^ m<>(1 yl|jin) AvHtrlj,kom viti tO povodenj T. vržeigem v je-
ÄJ siia Ni ^ ^ rssšlrjajo govo-
Z v tSffi	<U ^
iŽ nreivl nosilo da vsa W	kl hl Ä
jt projtl	Krla nazaj na, prestol
v v zlatii ntiiT ^	Wötl
dijskega zskladništvs ligi' nai-o «ntanlzaelje, da so dela^d oWro-dov za njeno vzdrževanje. Dener in priprsvljeimia boj zo^r je dobU z obdavčenjem indij-l*>»kus vpostsvljenjs monsr-
Polititae Intrige In druftabno pri. liso vanje jo to pevsrodilo
Waakinfton, D. 0. (Kederated Presa. Laurence ToddJ, — Poli tične intrige ln socialno pri liso-vanje, ataro orodje reskeije, so imele svojo roko vmes, da j« pri-čel razpadati poljedelhkl blok v senatu. Rafding Mellon-Hoover» jeva administracija je razdvojila svoje nasprotnike v zgornji kongresni abomlel. Daalravno boj še nI končan, vendar o Izidu nihče vel ae dvomi. Zagovorniki farmarjev so bili nahujakanl drug proti drugeam, program k i» r porečij in bankirjev je pa na varnem,
Med¡11 MoCormiek ia illlnoisa je povabU Oappcrja iz Kansasa na MeCVirmiekovo farmo, da al rs «govori, z njim o stvareh Me-t ormlak je «arazal s koso Široko pot v družbi glavnega mesu. Oap-per Je postal peke vrste družabni lev. Capperju »o dali razumeti, da ŠeH predsednik Ilsrdlug njegovo pomoč, da pridejo farmarji db svoje pravice. MoCoratlek je monil, da naj Capper in ne Ke »*on is lowe vodi farmarskl blok, Äe več, demokrstom nsj ss nlksr ne dovoli, da ostanejo v skupini. A fers mora biti popolnoma ropu-bllkanaka, katero lahko sdmini-atrnelja potegpu k
DELODAJALCI OBSOJKNI ? ZAPOR, KBR PLA0UJBJO PRENIZKO MEZDO
Seattle, Wash (Ped. Projp.) Več pofa<lbcnik^v za eeataa dela se mora zagovarjati preil Sodiščem, ker plačujejo delavnem nižjo mezdo kot jo določa mestna postava. Mesto Je sklenilo, dn mi nimalua mezda «a javna dela mora biti 04.AO dnevno. Neki pogod-beuik je hU obsojen na M dni sapors in #400 globe, ker Je plsčevei Hwijim delavcem po 13.50 na dan.
»rntmmxmmmÊmmimmmmfmmmÊmmmÊÊHHlhr^i -
"PLAČAJ D0L6SVE. RUSIJI. »LI M STRADAJ!"
\ jJJjI fl. .	.	»	o-
Ententiu oomožna komirito, la
^ ■ ■ * ^^^^ pwmeww mwwmntJSi
skiaalla, da «on Rastja pro) carjeva
ITALIJA TOOVARJA
it T-^LiSa-¡lL: l
llruaol, Belgija, 10, okt. -Mèd-narodna pomožna komisija, kl Ima* po sklepu ententnega vrhovnega svets fbmàgàtl stradajočlm Rusom ob Volgi je zaključila .pa svoji konferenei v tem mestu, da mors sovjetsks vlada v Moskvi najprej prianate sta^ «arjeve » dolgove iu dati poroštvo za prejeta živila, ako hoče, da no ko misija pomagala. *
Komisija Je po dolgih razpravah prišla dd zaključka, da edlho "goapmiarska atablluoat" more biti porok m produktivnost v Rusiji, ta "stabilnost" Jc pa namugo-«tovanja. ii.'doëor ne poravna, oil-
se
skega ljudstva, ki je bilo izklju čeno. da ao udeleši zborovanje, ko so razpravljali o vojni odškodnini in mirovnih pogojih.. Ligo smatrajo v Indij* ** oroflj*, da sc nadaljuje britaki imperija listini sistem, vštevši gospodstvp nad Ir sko ln Bgiptom, s pomočjo drugih sil na svetu.
OMRJITBV ZA ADVOKAT* NA AVSTRALSKIH RAMODSMJIH
Srdner, N. S. Walas. - V No-
Vem Južnem Valesu ni dovoljeno voč nastopiti advokatom pred razaodišeem/Bko nistr oln- sfran ki ssdovoljni, da ju zaatopajo.
Ts akeija je bila pmlvzeta, ker so bile delavske strokovne orga nizacije dozdaj priailjene izdati veliko denarja za sdvokste. Pod jetniki so imeli vedno nsjete sd vokate in če so hoteli ksj doaeči, ao se morali tudi poslužiti advo katov, ki m stali delavce lep <l< nar. Advokatjc so s svojim ar gumentiranjem povzročili, da n« razsodiščih ni vladala tiata tole ranča, ki je potrebna pri takih razpravah. " , ' V t •' - •
Dolavake organizacije se ne bo do več poalužcvslc advokatov, ss radi tega se jih podjetniki ne bo do mogli več poslulili, de sago varjajo njih interese.
Vea jdan včeraj je Wlo med de^ av.d na Dunaju veliko gilianje.
K ODPRAVLJANJEM BRRZPO SBLNOSTX BI SB LAHKO PRI-ÔBLO TAKOJ.
Take Izjavlja lndnstrijalni inze-nlr Polakov.
RABUKA V OKRKVI RADI
pourm.
New Toit, ». T. - Merilni boj « je odigral v grfki cerkvi v grškem «lelu meeta. Pokazalo ae je, da ima kralj Konštetin prbrtaš-tudi tn, ne samo na tfcikem. Vzrok hoja je Mla aovralnost med pri-»tali Kotištatina In Venlzelosa. IWba je trajala preeej čaaa. Pe glavsh so padeli t-žki svečniki, klopi knjige In klofute, dokler ni k«t>č»o priskočila polkijs in vat •kup* j «Ugnala v zapor t dnkovrrf-HMH.M	kom vnnl. kl jc Ijndl vzpodlmjel
BI iii zs v m	nri*mà kralis. Ns meatn jc
bil sretirsn in po-l-« v ZO^F.> W pnrisi o.,,.*«:— —	Am ie non* b" «b* mrtev, nesaj
'njenih, opraakairt pa «e v zapom
vvril Javni denar.
SLOOI MED DELAVSTVOM NI ZA RASOiOROŽITST.
Washington, D. 0. - Na « j
Centralne delavske zbor ni or t Halt ¡morju je bik» prečitano pi smo Kamncl Oompersa, predseil nika Ameriške delavske leders elje, da se vsi organizirani delav ei udeleže demonstracije proti roiavanju na 11. novembra Neki delegat, k), pr^vl, da je so eialiat, je vslsl in predlaffa!. da ae naj najprvo rszorole koza k i v Marylandu. jljpSOtlwl je. da rasorolevanje kot mihAčina najprvo prične doma, da hnajo À. la vel ud tega dobitek.
Predsednik jr argumentiral pro t! predlogu, kt y bil ?am"" šn jet. Organizirani ddavrl ♦ Bait morjti bodo zdaj najprvo gtH " da odpravijo kozake v Msrvla». du, ht kadar ae U» zgedl. bodo Ir le manifestirali za splošno razo rožite» la aplolni mir.
Vow fork, N. T, - 0* bi vlada izdala ravno na tak način delavske obveznica, kot jc izdala oh-eznice svobode, bi bilo Vprašanja brezposelnosti kmalu rešeno, je izjavil Walter N. Polakov, do-iro znan indnstrijalnl inšenlr, kl e predaval v C/ivičnem klnbu. Inženir je izdelal načrt po nlaogu vel delavskih skupin in gs pred-oCtl Hooverjevi konferenci o brespoaclnosti. Dozdaj se še nt slišalo, da je bil U oredlog uvaše-.m od delegatov. 'J Vlada bi lahko saaitkala ko eaa danca," je rekel Polakov, "a ko bi pod vzela na ta način inlei jat Ivo, mesto da rine vprašanje nazaj mestom in držsvsm. ker bi imels za seboj podporo jsvn<*ga. mnenja." / , ... j
Darwin J. Mesi>r(dc, brookl>o* ski advokat, je povdarjal, če bi brezposelni delavci pri zahteva* njn dela -kazali tako llv|j< nsko moč v sebi, kot I sni Irtv« prof!
ptva, izvršenega po hišnih po-aestnikih v NewJorku, leflaj btj^j, ae tudi pobrigali za hitro rešitev vprašanja br. zpoarluoatl. I%»vc dal je. da ae stalno da «»dpravitl brezposelnost le tedaj, še se spre meni gospodarMSl' etslein in se n vode prodnkeljg^ za Ijndsfcr po. t rrhe.
Indijski revolucionarji predirajo dalje
»imie. Hrltskg, Indija, okt.— Čredno poročilo ¡Z Madras« ae glaai, da večja armade révolu*}* tsaerje« pi n'dmj \ß Mana rabata proti Malaberj«.-
i Ilira go ,n okoltra V arcd» bf hladno He^ emoaapad« vetrovi. Ti-mperotura r zadnjih SI urah; najvišja M< najnižja U. Molare izide ob t-AO, zable
«h e 17
MéCormiek je sugestlrsl sejo imljedelskib senatorjev. Menil je, dft je Cipperjevs hiša najbolj rlkladn« za tftke sejo. 'Karmgr' lellog Iz Minnesota In "fsrmsr" enroot ix Wiacomlus. kl sts uho predsednika ki Ifooverja, sta bi-a «do aktivna prl;fHispeševanjn te afere. V nedeljo zvečer sc jo vršil s prelllilltarna seja, prihodnja seja pa v sredo zvečer, na kz tero je prišel tudi senator Lodge, vodja republikanec v v senatu. Od republikanskih senatorjev, ki se niso udeležili seje v ('spperjevi It IB, so senatom1 fai Follette, .add, Norrie, Kenyon, Johnson, Jones, Gooding in Norbeek. £as-niki administracije so v Četrtek zjutrsj naznanjali z velikimi ns piši, ds je fioljedelskl blok olMlr-ŠaV a I triumfalno sejo in da je prl-ailil adminiatraaijo, da proai sa mir, predlagajoč komprdmis v ss devl dsvčnf predloge.
Ans I las MoTormiekove stran ke pokazuje, da je bil mlobren preklic davka sa nad profit, kateremu farma raki blok nasprotuje. To je K«'ormlekn najbolj iriljubljriia stvar, katero podpirajo Kal log, Len root ln korj>ora-elje v fhleagu in na severozapa-du. Deset odstotkov je bilo do-
hteva ne temelji ua pnlltlliilk''
tlvilfc temveč Je p<)trebna po mnenj« članov komisije lz'|pa|>od4iK sklh ozlrov, ker drugače Husljs tu* more dobiti p<*ojlis. bodisi pri-vat nega alf jsvnegt, Komisija Jc daljo sklenila, da prcdvaem Movjetaka Kualja dovoliti, da gre posebna misija v Kuaijo In pre-išče ondotne razmere. t
Italijanski delegat je v komkij. so se raservtrsli s oslrom na M-htevo sa priznanje dolgov. Neka* teri drugi delegat Je so tudi isrs-sili dvom. A» sploh imajo oblgal sklepati kaj takega,
Hkoraj gotovo Je, da moakovaka vlada ne Imi sprejeli teh astrtj^* kov. r..;-, , ( ,
Pil?/ -"¡0. ■{''•■■Vi. W.*HHI l ■ l «■ .!>■'''*	-»¿iT vi
TEKSTILNI DBLAVOI SE ZDRUŽUJEJO
New tork, V. V. - Drlo pil zd ruše vsa ju tekstilnih delavrev v enotni organizaciji pod Imenom IVdersIlslrsiie tekatilne unije m lo napreduj*, t M deaet m>*dvis nih unij ao se inrekle le tri/ as združenj". Dne II. oktobra pri-čne sdruževslna
kon% i fit1!ju* ^M^
teri bodo predloženi izredno val« ns vprašanjs.
mi inon	iniK—ax*wr
dsnih direktnemu 4mtt,ksr ja L^. ^^ r#HV-|i o drobce dntgih iMrektnlh	ïêk y K(,„,((r pazao,
kov, kl jih Odpravlja predloga sd K j<t bj| n0ktt/,
minlmrarijr. Druge	prevdnlk, in .al nrkdsj Jo bila
so zelo majhne vsžnoati.	njegova MJa, da r^tane sodnik,
Keavon še ni odstopil "d vodi-	^dnika sa aeterni dietrlkt
Ijatvs farmarskags bloka. SfJv j, pP-fm,. Mesto bo sp" svsl je m>, ns katero je |K»vsbll p<dnji no v	s pr«Ue<tni-
republikance in deimikrate, da «'(kovini imenovanjem. Henator razpravlja n davčni predlogi tn rummiiis in drlegaeija iz lowe ao de zhp<* pridobi za farmarje,	Kenyona aa to mcsln.
kar ao izgubili P" Kallogu.	Kazume se, da Je llarding pri vo
rootu in MeTormleka. MoMt ae |]| Icvrftltl Imenovanje, sko se n«« je. «ta se fammrskl W«k nr smelh<> rifmBH0i da hofe spraviti o razpasti rarsdi intrig.	|»ozlrljoaslea it smeta, Pr**grr
Kenvoti je predsednik |Ki«lod-|slvei v lowl si» rasdrlJenJ v n» > seka, ki ima napraviti poročilo o|njM, kje bi Kmypn vel koristili poliižeju stevkr v Zapadni Virgi- na eodnijakem atolu ali f wnata tiiji. fzjavil je, ds bo vodil bojloadaljnih leat In, pnHi aenstorjn NVwberryJu le Prav lahko ae rele, da bo K* Mlebigana, da oe dobi aedeža vinym f llrandelaom In nekaterimi aru m t o Proti Newberryjn je Urugimt liberalnimi aodaikl p«s-¿vjgnjrna ohtoioira, da je zrna-!lzk«mil aodnijaki stol sa delo v legal pri primarnih volllvsh. kersojlrrean človršlvs. Kaliog, MaTor-biU uporabijma sleparska sre<l mirk In l^enroot ne bodo odobra-atva i« denar. K.r•^.»M J. rad nji veli ta mIMItvr. l'apprrja bi»do aenator ki Jr bil v amainrm od pagdravljali k >i vodltHja ^ kateri Je pognal (¿»rimrrje
aeku
I« IUinoi«a ia senata. .Njegova navzočaoai ni prav nU všeč mr
far-
marske »kupin. Oapprrja bodo
hvalili, prilizovali »e mu kNkÜ. dill ga bodo, da podpišr ae
aarskim podjetnikom v nileagu.|črni črti.


PROS VETA

r. »1-21) p^éit
300,000 Madžarov pod orožjem
]>mmj, — I »o avst rijskeni »'<»-jaskem poro&lu ko dornava, iU ima Ogrska 200,000 mož pod «mi->m, od katerih jr v bližini »v-atrijske meje 40,000 mo*. Izročilo pravi; da je ta armada preskrbljena a popotno bojno npre-W>. čeladami, ročnimi granatumi in tudi oblegalnimi. topovi. i^f^SM? t ' ,,V ,	V'¿A -
Meato v AngMii no prodaj
Undon. 10. okt. -7 Me»t<f Kei-gate je na prodaj, in slfter Lastnik skoraj vsega naeata jr llenrv <Wles Bortiers Amru*t"» Nomersct, nečak vojvodi lk»au-fordškega, ki jc prišel W ra denar. K mestu, ki se proda ni» javni dražbi sadnje dni te*» »e-seea, spadajo banke, hoteli, gostilne, cerkve, stanovanjske k»ae in vrtovi. Takih fcrat, ki so l**t-nina plemičev, je še dosti ns Aa-glcftkrm. Večji del centrslne>rs Londona jc lastnina nekega K^
f«. ki pobira ogromneivsni. \ »t«-
narini.
denarja
Povodonj v Potrogrado Moskva, SovjeUka lin« j». 10-okt. — Vest is Petrogrods ne da je nensxsden morski vihar giml veliko maao Vode po rek" Nevi v meato. kjer je odnasU ss. stove .poplavila kleti in M» veliko škodo v pristanišču M tem ko ao vojaki rdeče a rime opravljali rešilno delo v poplavljenih krajih, je wtfelo foreli W centralni telefonski postaji in ves U-lefonski prop»«* * P bkr",M ustavljen. Sovjetske oWa«r» k»1"' jo. da je ogenj delo sarotiiikor. ki an hoteli »koristiti ^avodenj
Ameriška pomožna dftgHnisi" eljs x IVIrogradu je Mojavils v Hnbv«, ds potrebnf« več avt* m o bilo v.
KI PasO, fÜ' -±»7, zapad nem mehiškega ohrešja prihaja jo vesli o m meni mrslht V M era t lanu je umrio 40 onrb Vas ta bolexnijn, t (Nailaeann pO pot. Med žrtvami je tndi pet AmefVanbv. Mnoge dm žine an pobegnile ' v severno Mehika.
nmm*h> io. okt.^~ Kmu on.
slav je «lanea poveril lljalmarju Hrantingn, vadhelju večinskih «oeijalrdov. aesfvo »ovc vlade. I'r» rad nji h volitvah ra parlament aa «irtslmti dobili največ sedežev v nižji irbomiei. inda ahaolntne
. , 1	W- fW tt ' «Tff"	'	r> • VUflfl
Syracuse, H. Y. —
nevarnost, ki danes uiroža v A I mt.riki mir v industrija hiem živ
„ ¡tJ J,- ; ruK StH'"s - r| k.M-
; peruja."'
,,-h besed m spregovoril rdeč l„r. m jih spregovoril socialist. ,„. radkialen delavski agitator, ampak te besede so prižle iz usi Samuel I'ntermyerja. voditelja iiotvvor&kr advokatske zbornice, ki siiin lastijjo veliko delnic kor jKtraeije, kateri je aalučal težko „Možnico v obraz.
Tetermyer ni spregovoril teh i,,.*,<! domu ali v malem krožku prijateljev in znancev, kot imajo navado nekateri ljudje, ki se n„-j(., da ne pride v javnost njih sodba o današnjih sociqjuih ured hah. ampak Untermyer je'govoril pred Ncwyorškim državnim društvom aemljiščuih borz. ' rntermyer tudi ni nehal a temi besedami, temveč je rekel, ker je govoril kot avtoriteta, ki jo preiskala osebno stanovanjsko profitaratvo in oplenjcvanje ljufl. nI mi, da »e povečava stanovanj* ska miserija v New Yorku in da mo bo le teduj obrnilo na bolje In m' /lomili razni monopoli, če bo vlada posadila od "pet do enega tisoča biznlsmunov" za jetnlŠko omrežje.
• I'rava cksistenca take orga* nizaeije, kot je United States Steel korporaci ja skozi leta vo-ilila kampanjo špijonaže in izže nianja, ki ima za svoj cilj uničenje vseh delavskih strokovnih (uviinizacij.1
"Poročilo medccrkvenih poizve-ilovalcev jo moralo prepričati vsakega pravilno mislečega človeka, da bo treba prcjalndej pri-tiiHli jnkla^ko korpo racijo do brilkegn spoznunju, ako se hoče «•hraniti industrijabii mir v tej deželi. Kako nesramna je ta kombinacija, ki je "nelegalna sa-maposebi, dokazuje s tem, ko pra-vi. (lil vzdrži svojo korporacijo, da se ne sme priznati nobena kombinacija delavcev ž drugimi m obrambo proti njeni avtokra-tieni moči
poslužujejo nove metode, tla um-tyajo potnike v avtomobilih. Prek cete tržejo deMo, tefko da si pri moreni nstavitl avtomobil. Romaj stopijo avtomobiHsti, da se prepričajo, kaj le« m cesti, jim tula-di roparji pomole samokrese pod nos In jih oropajo.	■
Policijski načelnik v Willmettu opozarja vat avtomobiliste. da naj bodo previdni, če vidijo ležati deblo prek eesto.	J I
ROPARJI BO OmtLI V BOLJO NAJtJEVO AR. 'T
Odpeljali so sa M Sto tisoč dolar jev onojnih -<lač.
Washinpton, D. 0. —' Joseph
Loiter, miljonar, se je dobro zsložil f. vinom in žiru njem nn svojem domu v Vlrginiji. Vrata, ki so vodila v klet. so hils jeklena in debela tri palce.
Nem noč so prišli slikoVCI irevrtali jeklena vrata in nato-žili vinn m žganje na tovorne ev-tomobile. Vzeli ho iz kleti aa tri sto tisoč dolarjev vina in žganja.
Vlom pokazuje, da ao bili na delu pravi strokovnjaki vlomilsko obrti. Kajti za sabo ao take izbrisali sled, da jih še niso dobili, da siravno je Leiter sam razpisal nagrado za prijem zlikovcev.
Tako velike množine žganja in vina Še ni bilo* ukradene, od kar jc uveljavljen« prohlbleija. | Miljonar Leiter bi a<$ ne
toliko zaradi tatvine, Čj> bi Uftko
jeail
tu bi h
zopet napolnil svojo klet. A «saj je prohibicija ravno tako veljavna, kot za druge. V gotovih kro-K-ih govore, da se Letter'zdaj naj^ brž »preobrne v vnetega proti prohibicijonlškega ojitHsta.
_r—
Trije parnlld trčili: 26 mrtvih.
I- <V< ■* maL-ii-KU. ^MmJUmit -'o,- , i. .
potrpežljivosti jeklarskih ddlav cev, ki je velika, kljub temu da n*' je korporacija posluževala take taktike, kakršno jo ji očita m cd cerkveno poročilo, ltazoblo-/il je tudi, da jc lahko pritirati tnale krivce pred1 sodišče. Ali ko j« preiskava dospela* tako daleč, da bi tudi veliki krivci < prejeli •».■ojo zasluženo kazen, takrat je •»ihi seveda Stvar popolnoma dry-tlačna. ; J^f^^W^-
"Ko smo prišli tako daleč," je i-kri I nterm.ver, "tedaj so pelo zvezna vlada in člani ' kabineta položili svojo roko vmes in na-mnnili, da ne bo gonje proti velikemu biznisu, pa naj pomeni kar hoče. Trgovci s stovbinskim ma-t' i i ju hm so bili posebno srečni " i sodišču, na katerega so morali zaradi njihovega prlznsnja, da so kršili postsvo, ki prepoveduje
kriminalne zarote."
' -*
državhi pravdni* v službi
ernorju SmeHn, prejema
Chicago, 111. —'¡pri pregledova
"J1' knjig etmtoželezniške družbe
1 I'i' jijro Surface Lines med zašli
-	\ ¡Uljem glede previsoke vogalne
d držsvno komisijo za javne "»prave je prWo sadlijl petek na •'•"i. da C. Prtd llortimer, držav " piavdnik v Sangamon County, os plačilni listi eestoželezmških '•"•«mitov. Preiskava je ^ognsls I» jc Mortimer doslej prejel H Um in <ls njegova plač« m a-več ko iSOOn na teto. Mortimer, ki kot javni uradni* '" ra skrbeti m interese ljudstvs I»" tem odkritju advokst eesto-" iških interesov in njegovs
"»loss je, ds poMjs zniŽsnjc voz-
•	iiie i m pet eentov. Mortimer posloval znano obtožnico prot
-	ov. morju Kmallu iz razloga, ker governor, kot pristaš čiksškega ;"ps»»s Thompsons, vodi hoj proti
•	'«ložctezni&klm družhem
U, S. Court d i Claims tirjatte proti federalni| t^. š. tv»nrt of i'ostmu Appeals (prisKno carinsko %otHšČoj
io
Glafgow, Anglija, 10. okt. — V gosti megli nedaleč od 'obrežju Škotske je ameriški trfvornf pdmfk 4West Oomak", ki je plul U San Franeistia v Glasgow, zadel db angleški nočni potniški parnlk 'Rowan", ki je bil namenjen iz Glasgowa v Dublin. Nesreča se je zgodila zadnjo soboto ponoči. "Rowan" je bil želo poškodovati n ameriški pamik je takoj opustil čolrte, dk pomaga rešiti potjflke,
zveznih
t*atava^rulenit drŽav jako jasno določa, v katerih slučajih naj sodijo federalna sodišča:
1. v vseh ahtčajih ki naatanejo vsled ustave sskonov m pogodb ZdruAenšh držav;
1 v vseh sinftajih, tikajočih se poslanikov, ministrov in konati lov;
B. v vseh slučajih pomorskega pravosodja;
4.	v pravdah, ko ao Združeno Oržave same ena izmed prisade tih strank.
5.	v pravdah med dvema in več tederalnimi državami;
v pravdah med eno države in državljani druge države;
7. v pravdah med državljani različnih držav;
fi. v pravdah med državljani i-ste države glede zemljišč, podeljenih s atrani drugih držav;
P.' v pravdah m«! eno drŽavo ali njenimi državljani in inozemskimi drŽavami. državljani Sli pedsniki.
Sprejem U. amendmeta (de-stafka) k ameriški tista vi jc b-mejil sodno oblsst federalnih sodišč v toliko, v kolikor ne dovoljuje dtlavljanom ttruge federalne ali inozemske držsve, da bi tožili kako rtrikvo^red federalnim sodiščem. ftmatralo se je, da so -ptotivi dostojanstvu držsve, da bi jo kak zasebni fožitelj privls-Čil kot tožen k O pred federalno sodišče. Ta amendment pa vendar dovoljuje državi, d« sme ns fedsrshiem sodišču nastopiti kot tošitcl jica proti -državljanom drage ali inozemske držsve.
V vseli gori omenjenih pravnih slučajih, razun 1. in< 7. so zve zns sodišča edino in pristojna; o teh Slučajih držav-nu sodišča ne morejo soditi, kaj» ti jasno je; da nlso^pnpHm j| to. Pomorske pravde se dotikajo trgovskih ali mednarodnih odno-šajev, o katerih ukrepa le federalna vlada in o katerih more Žato pravilno in enakollčno soditi le federslno sodišče. Ravnota-ko, ker ao poslaniki in konfuli o-
pa mile "han Malcolm" In se zs-
m TMi ■ ■■	^PP ¿adil naravnost v sredo poškodo-
/;. tem je Untermyer govoril o ^nega"Robana". Pomoči za ne-
srečne potnike nI bilo več, kajti pamik se je potopil'v eiti ndittrti. Po prvem poročilu je ¿5 oseb Iz-gubilo življenje. 1 '
filezijs bo imela induftHjalno tlllijo.
Ženeva, 10. okt. - Liga narodov-11 namerava rešiti vprašanje Oornjs Slezlje na ta način, da jo politično razdeli mod Nemec in Pdljak*,
združena za dobo petnajst let. To se pravi, da dežela olxlrži nemško
Kanadska
ja m gveso s
Riga. — W. Mskh>, član kanad-skegs parlametats/ ki protičava možnosti kanadsjro-mske trgovski sveže, sč Je (svojem poročilu ngodno' izjavil. Kanadska delega-eija je na poti Iz Rusije ilomov. H Fortimer, Id vodi tožbo proti ge- svojegs poluradnegs petovanjs je
deepeis v Rigo in sc pevme pamlkom "Berengia" v Ameriko.
Pravosodje ▼ UnAt-
i.
sebe,, kf imsjtf'jnednamdiil. zns
tedaj jia je k miigle pripluf tretji čaj, ne bi bilo pravilno, da o nji-
hovih pravdah sodijo državna sodišča. Končno,r ! kar sc tiče pravd med eno državo iti drugo
rill fodetalnd vlado, pravosodje državnih sodili ne bi moglo' biti zanesljivo vsled ldksltflh pred
ftfcttščs, Vi so med seboj vepored lik fh neodvisna drugo od druge ga, ne 1>l nikdar mogU primemo
■mmliftmmhhtfmo ml-
Ksr se tiče slučsjev, ki nastanejo vslei! nstavo, zakonov tU
!--- •- ri	JSI-y,,, ¿pogodb Združenih držav,"
toda industrjjelno Ostsne dežela	„oflišča priztvno Sodno
~ Oblast. 9ikc pravde se lahko sa-Snejo ptfl državnih Sodüftih, sli
fpravičrna
rsitolmseiti salom vseh dežel in <ft*f<*tl1, da-fi se sa kenl, sprejeti po kHntrr<e««i at i dr' ■ievnih li^rislsturah, - strinjajo osnovnimi >skoni. kakor*i»>i s<» «apopedeni v'nstavi. 1 ilmghdi 1»e*ed^mi. ki nsj rsssodi o njiho-vi ustavnosti. To pravosodji* se pe mor«* povseat prepustiti držav nim amliščem; vsako bi Hihkn ifraasodllo drugače. je razlog, rad i česar je federalno prsvoaod-je nelzegibno petrobm».
Federalni sodniki mnogokrst izpodbijejo sakoue, akienjeae po delavnih šs^rislstunSk» km proti kdKstitueiji Kdruženih drž« v. L|Car se tiče zakonov, sklenjen i, po kongresu, jih morejo federal na, kolikor držsvna sodišča pro glasiti sa neveljavne, kot protiv ne federetoi konstituciji, ali v takih slučajih je vedno ortprtn priaivna pot na Supreme Oourt of the United Htotes, kot aajviš je federsluo sodišče, ki ima ken čno razsoditi ali je aakon usta Ven ali ne.
njihovem mnenju le s pomočjo denarja ^ kaj postsl in ksj do •egel iv Ks* -v v, (
Kako naj bi bil pa primeri Hldison postal to kar je, kako naa bi bil dobil toliko sredstev, izključno d« se jc Ishko brezskrbno pnsve-tU svojemu* delu in si prihavil vsak pripomoček, ki ga je p<Ure-koval t
Na to lahko odgovurhoo, da bi šdiaon pač v kapitalistični denž-l»i ne mogol biti tako velHt iz-hajditelj, kakor je če ne bi bil »egat, in noben učenjak, noben tghaik, noben umetnik ne more blii resnično velik lu ne more is-raniti vseh avojih sposohnosti. in Uažvarlti resnično velikih del, ftd nima takih denarnih sredste\', da je faktično gospodarsko neodvir senv kapitalistični družbi. Toda to bi se popolnoma ir.pre menilo v socialistični družbi, kjer odpade gospodarska odvls-
m
Slovaki paradna
GLAVNI STAN
lawndal1 AVI., chicago, illinois
SSS7 SS SO
Jmfevaiai odbor:
br " - —■ ^ —.....-

•	tajan makw Tw4i a
V ■ ■ .li ■ L	- »• -	»«M
onwaij »»»la nu» rOaOTNI ODSZRt
siSMha e*ui
»TS.

m» maot. ««aea anw. srna, ■> .■ ,, ,n
/Al* AONO OKNOlil i
Nadzorni odbor:
m a. ma st>.
rt.rc. Si..
H VIPlI^ filllttn ^ittHP
sim s.
'''UmIS*'0 Trn ' jy*«
Tifkomi odbor:
1 Tli llIMI I I L u^, fnJli
^Ww^ai ai mmv «vwws.
ZdmiHvMii odbor t
r.Mk
usi a.
vshovni tnnavnmi m. r* a Mm, ssm s», m
ifasiai^tinTyTi^ii^T ^
¿l^gA HSH|S sa sasaSs)s m pssls si* s. N. r. iH sssr-ss Sa. umso ao«.	m. ^
¡¿Srč^zrr^™™*n haslovb«
OBNASNC rOMUATVZ IN StVAllt. M «s Mals «k «Ms sa aariavat T||alH^ A N. P. 4« gNMS StTlami
vag sAoava v ivsm s suiusiis—iii noms
■ M M J U„ BA ■ . « ..-■«.■. —. .. m*. . . .... —
■ itlv« •< Si n	IMIIIV S*ht USMSSSi M
. Vsa srtialba iM. >i^ »ss<> v sI. fiHnifci «*h
A N» e* j«
V.I Saslal
m V
MTMl
Oboževalci k«^>itslističnega družabnega r«la radi mH«fa|a posamezne slučaje is , življenja, katerimi iskttšajo dokazati, da ie ta sistem vends r najboljši za ilove&tvo, in če že ni idealen, «ta ki bil vendar vssk drugi slabši. Ako ae jim pokaže, koliko je v tej družbi bede in slegs. si gs
vzamejo posameznega človek«.i • v«t prlaM sa si* šSMi IKÜ^j
ki je s pomočjo denarja — • in po ee»meiia»A |a.
Cikasi. IA
sodkov. Vrhu tega pa držama nost, čim človek dela,' In kjer bi
denarno valuto, Železnice ostanejo gko ^ «^ba državnega sodi pod atsro upravo, nemške tovarrtc ^	"
lahko rabijo poljsko Hidrslično silo In poljski rudniki vporsbljsjo nemške imlustrijalne elemente.
Š6a pröllvt federalnim zakonom, tedaj so federalna sodišča pokll ,d« o njik končno rasaodljo. Vafok m to postopanje je jssen. Federalna oblast mora biti konč-ni sodnik o delokrogu zvezne u-stave, zvesnih zakonov lo pogodb. Os jati državnim sodiščem pravico končnega pravosodja v takih slučajih, in ne federalnim sodiščem, bi immenjalo, da so posamezne države in neJBpmfa držsve nsjvcČjs oblast. T • ' lis v nets ko tudi pravde hn-d državljani rsellčnih držav morejo pričeti pri državnih sodiščih, ali strsnke imsjo prsvieo, %a s« prizivsjo ns federslns sodišča.
NOVA roparska mstoda
Chieago, DL — Na potih, ki v«^ dlje severne is mesta, ss roparji
Mew Terk, V. T. <lz tuie-| jez. inf. urada). — V t*j zčhi-Iji hnaam dvojen -istem pravo-»odje; federalni («¿M) i« ^ favni. Ns eni strani imsmo skupino mestnih in državnih sodliš, MM dragi strgal, popolnoms neod-visno od istih, skupino /vezSlk «ndišč. PrvA tvori pravosodni del uprave m»samezm' države; drn-Stvori pravosodni del uprave Združenih držsv.
Zvesns sodišča so danes Ku* pnmc Court of tke I ^ Mates (Najvišje saditf* ***** drlsv) v Weehiagt«nn t devete
ro r. N. Cirenit < ««n- «f Appesls (feilerelne oknsln. 9* civns aodišča) i« i»»4** 1 ' strict i^irts (federslns «krsjo-sodiššo) p« r^j d^t
Vsek pravdni «lučej, ki ie bil ks pričet tts drle vnem sodiščn. more biti preložen na federalno •odtšče, ako toženec Ishko doki še, da se slučaj naslanja «a fede relnl zakon. To ae godi:
1. Ako je državno sodišče r o-brsvnav. o dotišnl pravdi rasso-sodilo proti veljavnosti ImU» zakona sli« pogodbe Združenih držav, aH
t. ako je državno sodišše rsz sodilo v prilog veljsvnoeti drlev nege zakoos v protislovju pesti konstituciji. zalmmptM ■ bam Združenih držav, ali
•1 ako je državno sodišše rasso. <Jilo pr«Hi privilegiju, pravici, aa elovu • ali 'imoofeeti, na katere ee tožene«* skTlenjc ne podlagi kon stilucije. zakonov In P'Mlodb Združenih drŽav.
•«:• > cJk.
biti
Zdrii
iu'ailMU. MUK.
dala družba v svojem Interesu sposobnim močeni na razpolago Ista sredstva, ki bi/jih potrebovali sa svoje delo v Y ?
človeštvo bi imelo Izgubo, če nc bi bilo Rdisons in njegovih is-nsjdb, če nc bi bilo Tesle, Wer-imajojonnija itd. Ravno tako bi hnelo Izgubo, če ne bi bilo velikih sna-nih astronomov, kemikov, sdrav-nlkov, pesnikov, kiparjev itd« Hie »feihsmo njihova dela, verno, da hI hils velike škods, če jih ne bi bilo.
Toda pomislim» malo dalji*. Daje li fcapitaiizem vsem, ki «» sposobni, tista sredstva, ki 'hI jih potrebovali si jfazvoj svojih zmožnosti in ss svoje delo? K nennt se posreli. da spleza na go-s|Kidsraki lestvi do neodvisnosti, deset se jih (Migrezue v močvifj<t pomanjkanja, in tsm jih pet ko. maj sa sflo malo giblje s rok um i, pet se jih ps pojiolnoins zaduši.
Kdo ve, MfM\ bilo teh dese< ustvarilo velikega, koristnega in krssnegs, če bi bili s gospodsrs-ko nMvlsnostJo dosegli svrttxn do dnhaf Kapitalizem ps jim nt dal prvo In zate ne morejo uživati druge i sami intnoejo reveži, človeitvo Je \n . prtprsvlji-nn oh sadove tlstegs dela, ki Jim gs o nemogoča kspitslisem.
Izgubo bi imeli, če ne bi bilo znsnlh duševnih velikanov; fšk t lično izgubo ps Imamo, ker tu* nsni talenti in vHcnmni «bst mo-gfl peetati znani. Fn kres skriti se lskfcn trdi, tla ,je tek «e več kakor prvih, is čfsar aledip ds kapi-talisem as #nŠevnem polja veš jemlje, nego daje in p»*peš«je
Vlsdsjoči družabni red ima še drag« posledice. I>s ne gladi ts-I« ntom poti tako, kekor bi bil« treba, ds M e* uspešno vaavijgU in d« ki imelo čtovaftv» čim ve* dobitka od njih. je en s atren ie ga " blagoslov Ijenegs'' * reda t drugs jc pe ie. ds sili auiog« ljudi, ki -bi bili v drugačnih rsz. astrah lakko zelo koristni členi družb*, as kriva 0Ü4, *
m/mm' M »araigo splošno zanlčrvsas	bi kdor le
nt Ml sem v zaporu, je prepri
čsn, da je treba pljuniti pred njim. La m^lu* jih jo ki tipajo nekoliko dalji* in vprašujejo, kaj povzroča zločinec in kaj lil bilo ir. tegš ali onega zločinca posta lo v drugih okoliščinah. Da je kapitalističua družba veilkanMAt tvornie« hudodelcev in hudodel' stev, je absolutno gotovo reč; to so povsdsli že djudje, ki morajo |M> svojem poklieu služiti tej dražbi. U««l njimi bili sodniki iu drtiVhi pl'rtvdhllii,Mmrt*je. ki morajo brez prlžsnašanja pre* ganjati grešnike, ki so p« rav. no vslsd trsjnih stikov s njimi H|Ktstiali, ds ni doviHj kaznovati, ampak da je zboljšanj« le teri^j mogoče, ako se najdejo steze do virs
Med zločinci so pok varjeni značaji, nepoboljšljivi, vsled de. dičnoati obremenjeni, • psihično nesposobni. Vse to je re*. Ali 4» bi bilo mogoče vsak posamezni slučaj skosi generacije sasledo« vati prvega začetka, hi si« izkazalo. J* ae tudi noben "pode ilovsni greh" ae vleče od začet - • rli užlii. ka avetu; nekje v preteklost j bi' se more} najti prsliod Is «dr«ve. gs v bolno Is dobregs v slabo. 'IMesno in morslno okuženje pa ne bi moglo poststi tako globoko n fa no bi mbglo tako širiti po »rostorti in čssu, Če bi bila druš-t« tako orgaiiisirana, da bi skr-uda«Sa splošno blaginjo, ne pa takor sedanja, v kateri jc *el»WM nost posiim eznika glavni zakon, j
A četudi iuia uinogo
be in niftavic.vRitomu je prišel 'na tron, šiloma kVbli v drugih ršz merah mordl^ltfišid *v jošo, aH |»a pod glljotrno. Igral jc In igro «e mu Je ubnohla'. Drugim spodlnll.
V pajsčah jih ssdi mnogo in mboirn Jih' vlada, ki so * dosegli svojo oblast^k enakimi metodami, kakor marsikdo v tej ali oni ječi, K«*tt*a Je le ta, da je eden |. mel uspeh«- drupi im smnle.'f'c bi se bila Igrs tnalo drugače obrni* U, bi ne^ari ^rvl jedel drlavtu» mensžn, MPhgl' pa Wtsee vmtll « prtvatno jghtn Ht Ukitfsoč iftdav-eev Ul dahiln sanj, t dražbi, ki hhi hilf usnoegUA "n« r podlagi splošne sotidsmoeli, bi pe ob« s|irltefIshko bila polten« In oba vMlkn.'
Iva pit allst ična družba ne -po-stane dobra s pomočjo vžeb »Vo-jih /agdVornikov. Kar so mdfe v njej rarvlirT'dbbri smorl, hI «e vsaj enako tszvljalo V vsaki dra gl &hiM, kar v njej propadli iu
«rlhnjk v iftgbo «mer, hI se ps re
to v «MMPHVP^ wKmi* «ti, to *e prtvl v socialist IčnI
» M i*
TKuamm'
Tiiinim srcem luuuAAjem so-rudnikom m prijsteljem žslostno •vest, da js dne IV sepiembrs.HII it mrl moj soprog iii oče treh otrok
.,M(lVjstsi «foms is Vsle VliV'rga
i vi........generaciji.;;;, „;, j;;» Ärr m^! V!;:!.;1:;
staja i., več vsled gos,H»dsrsHh1l'tl	¿Z^l
i*«ziner, kl jih ustvarja i«
je kapitalizem. Hem ne spada 11^2,1llLl^T^J^ ™ beda iu lakrKs; ki na/ene člore	" VMergar »atennn sem
ka, ds itk rs de koa kruha as 11 kl.e-W	«•f» J^^' " jjf*¥
W HisMo kapitalistične druž —'
be, V kateri vSlja bngaeivo «m.,'* 1»™
usstsvlja Vabe ns «Mli koncih tn«"	\^Llf^
krsjih, In Ae je moč krepost, te-'bvals	Hadolfa In Prances Pwlmi.
daj je treba priznati, d« l-ataJaJf*
jO ravno prsv dobri, te «c pravil «I tmiimgada ttvsla društvu Ho-
mečfi.. «ceglčnl ljudje /Mhsci. "	M. N. P. d. aa krasni
ker so premočni, da bi w |Mikor< veges Iti na ^4e4sši»e pri^ggrpbu no vdsli rszmersm in v niže vsh. pe «i irbero sa sroj na|»re, deh tisto pot. katero jim je driske pustila odprto, Vsjprej hočejo, morsjo. ker je njih n^tesujs sil« grevelikst s p<ištcntMtjo nejJanko
pokojni Je bil vaMettii llsn njcucgs draštvs. Mejlejišs hvala H. S V J. M mu je ves če« nje «ovc belesoi dajale podporo, ker m bil «snssfrn »SA* H «do livala
gre pa polskuAeJo Aru*»!« Mekaterhn ae^pMsrečl. dfilgt si> v jame jo lu sbSa lam r nastavljeno zsnko. Kden iHistsnc krSVJ ee sll «n. iinlift rije,-dragi pride-vile. Žsvcti ««isv, k>r noal' obleko in glials «kor* Merds bi Ml v 'drngrtgratM m*-lu «i fskior apbS^tegs napredka
Mspfib on jc |N*sf|| eeAir bi Ve l lik vojsko»odja, ker «o mu bile rssmer* ug^ne Hi mit je francoska revnbieijs ««Iprls vse pots mošnji! (* M aw»-bgc rszmer«	__2
M Ml morda'«Irgfi pel soMti Ifb pO' /Wnu viski vAlk Paling, kajti njegi.v oetig ieefit.'<»gts*tt< »e prf lasinikn 1isi naa saešej ni'prenaiel teao« I«1*0 % Hewitt. Ave. (Ad*
ojrollicm m darovani venec, k&o^ Ml mojs iskrena bva-Is vacm.lii so g« obiskali pri mvt-vaškem «eleu In gs spremili k ssd nji^n imMftifMI ^nkmenje pri Jstetjtiftgk 'bVststva f Magi spo min,' l^egj'mleiw» ♦ amerllkl Vmljf dragi soprog'In oM Äilu-infii <mMi fragdelena Vldergsr, «»prit^s. HtMiti, p»** to Rudolf, Vsi yU Äsfle, tli




' ifl '*"• F. V> -T!?. vj' V „. *! "'

UDOVICA.
POVBBV VL li. BTOLBTJ A.
JfjiptMl 1 B. fm«. foelovieil ftlefaa
"Opazila sem, eestrn," je pričels Oit». "da vam moja Jelena vse »upa. Pna ve« izmed vseh najbolj ljubi, in gotovo nima nobenih skrivnosti
pred % umi.
"Zelo mi j« udene".
"Potom morate gotovo vedeti tudi «a njeno miaii. skrivnosti in načrt«, kar se vsega dobiva
pri mladenkah
"Mislim, da nima nobenih skrivnosti pre<t
menoj".	.
"Torej morate vedeti, kar telim izvedeti od
vse. Zsupeti vam moram, da sem obljubilo zs Je-
leno vedno devištvo iz hveložnosti do Boge, ker
je ozdravila
"Ali tudi ve Jelena za to?" "Tega sem si tudi mislils", je rekla Judita s ironiji). Jelena «e misli ne, da bi ostsls vedno
device."	.mm£/
"¿U ne kaže volje postati nune? "Niti najmanj« ne; ona izza drug ideal, se katerim hrepeni njena dt»ša'\ je rekla sestrs-Ju dita
Henea nejevolje je šinila na Oitin obraz. "Kakien ideal V je vprašels Otta komaj za držajoč jezo.

(Dalje.)
Po novem letu 1920, je bil po slan alovenaki bataljon
"No, Jelena ljubi mola, o katerem ne ve, če
jo tudi on ljubi.
Oifa se j« nssmejala porogljivo "Le povejte jej, da je ne ljubi, in da on ne bo nikdar njen moč. To jej jnorate povedati." "Vi torej poznate njen idealt" "Njen ideal, ki «a ljubi Jelena, je bil moj saročaoec. Vi gotovo fte ne veste toga . ,
" Vem vse", je hitela Judita, "ni nobena taj-noet, kar se je zgodilo med vsmi in Jeleno radi
Damjaniča ..."
"Towj, ko veste, sodite sami, sli ne M bilo
ugodnejše Bogu, da oetknc Jelena devica?" |
"Ali ona na izpolni te obljube, to veslc vi dobro. Deklica je svoje glave. Če izve, da ste jo vi zaobljubili, bo le bolj jezna nz vas In v kiju-bovainosti vas ne bo ubogala."
"Poznam jo s te strani. In ravno zato sem prills k vam, da jo tndi vi nagovarjate. Ona vas ljubi, vam zaupa vae, vas bo tudi ubogsla ..."
"Dvomim, a bom skufials vseeno," je pdgo-voHla sestra nejevoljno.
; "ii/HVtc'" J >v , v.	•
' ; "Kekls «cm, da bom poskušala, ali dvomim
na vapehu."
T Gite a« je zahvalile sestri, sli ni bila posebno zadovoljna s njenim odgovorom, Sla je k sami prod*tqj|M kateri je tudi isto stvar priporočila. Prmlstojniea je bUa silno vzradoščena, ko je iave-dela za leljo bogate vdove Magdičeve in obljubi la j«, da bo večkrat govorila z Oito radi tega Nasprotno je oMjublla Gite, de se spomni redu * obilnim darom, če pejde po sreči.
tTboga Jelena ni vedele, ksj se snuje zopet njo. Hestra JudiU je morels le rsdi ozirs ns svoj red obljubiti Oiti, da bo poskulels pripraviti Je-leno, da izpolni Obljubo devištva, a ni se mogla odločiti, da govori I njo zadnjo besedo. Zdelo se jO nedostojno, da prikriva.pred Jeleno, kar se nje tiče, in da awa I njo neodkrito postopsti. nam«» da ustrelo lelji njene matere. A ker je !c dala besedo, poskusi vendsr, ds bo vsaj videla, kaj misli Jelena o materinem načrtu.
"fttješ Jelena T je vprašala Judita nanag-IoUmI ... Ali si kedaj mlsila na to, ds bi postala nuna!** *** '
"V resnici la nikdar Saj dobro veš, kakšne misli »mam v glavi. Hočem Ac živeti."
"A recimo, da on umre, sli pa ds oženi drugo?"
"To se gotovo ne ugodi", je rekla Jelena z
0	t roško neskrbnostjo.
"Ali si smsšns, drsga Jelena!" je pristsvils .ludita "Vae se more «goditi, torej tudi to, da umrje, sli ds drugo vsame, Kaj potem?"
"O tem nisem še premišljevala, a nnna ne ni-■dim postati ..."
' "Pa si tako rada pri meni llilo bi nama take Icjk»", je dejala Juditn z največjo prisiljcnost-jo
"Ab. moja draga, to je vse kuj drugega!" je •Zvrnila Jelena.' "Rada nem pri tebi, ker me ti
1	fined v«ch žensk, kar jib pozuatn, nsjlmljšc ramm«; m t u<U tolažil. Druse sestre mi niso tako prtajane, kakor si tL <*V ti umrješ, ksj naj poč. u««m v Kiimoatann? Ne. ni*« m jaz za nuno!"
' Tudi meni se zdi", je pnniislils Jittlita s biapnu uiiHmehom ter prenehala govoriti n tej «.tvsri * .Meno.
IVeditojnlea je aelo oprezno postopala, da pri-dobi .1« leno ra Oitln načrt Dobro je vedela, da j« i ne «me takoj povedati, kaj želi od njo, ker bi tu v«. pokvarilo. Radi tesa je od daleč pričela, «Is tu mogla Jelena niti slutili ne. zakaj se predvojno* v novejšem ča*n vedno liolj ln bolj zanima njo.
J' lena je doblvsls knjiiie aa čitanje o živi je. ».¿n h etnlkovi ravno v poirlavju 6 življenje a^ete Klare j« j j«, predstojnica tolmačila krasno nalogo t. aa " da Vse nun« »o dobile nslog, ds čim lept«-I I ul ndnejše postopajo It jeleno, katerim je I »O. »•-dal« «aupno, da jo je gotovo Bog p«««l«l mM «4m<*'*nsko zidov je, «la po«tsne šs kra« tvdu IN I« lue nestre niso sspsriU* ne Jeleni nikakib «uakov. po ketorik tU ae moglo «oditi. ds poatane nuna: uMpvotno, ao bWe prepisane, da Jelr.)a ni u»tV4 jena sa nnno, de njen« vedenj« v sammtanit je ra'-no tako aiekodno in jwiev«**«. kako» Uti •»an. km je prilla k njim Hodile sO tako , le ^ «e pokoravati fred«i«jntei. ki najbolj^ in sna, kaj dela.
bo v krotkem avečano poaveéenje giavega oltarja v kspeli sv. Kaavrrija Pater Pereajič se jo od-ločil, ua U dan poveHčati dobrotnieo njihovega kolegije. Magdičeve udove, je bil okusno ba kra sno izdrlan. DelaU so gs nekaj mesecev, in ko je ba gotov, je odločil peter, ds se posvetitev izvrfti m den sv. Alojaija. zaščitnika mladine.
K temu sls v ju so bili pevebljeni vsi odličneŽi ; župniki v okolici Zegrehs so nesnenill ljudstvu de bo poovošon nov eltar v cerkvi sv. Kaoverija. Bilna mnoiiao ae j« zbrala v cerkvi. Na dan sV. Alojzije je bil napočil krasen dan, da s« lepšeg« ne more želeti Vse prostrana cerkev j« bila natlačeno polna pobožnega in radovednega ljudstva. V kii pelo samo je mogel saeio mal del onih, ki «o bili povabljeni. Največ so bili notri ugi«dni bolje ri m njihove soproge in odličnejši meščani, do čim so bill'km«tje veseli, «la so mogli slišati pridigo in mašo pri odprtih vratih Na koru ao zavzele mesto nune sv. Klare, a okoli glavnega id-tsrjs drugi sagrcbftki redovi in duhovnUtvo.
Na desni strani oltarje j« bil vzvišen prostor s Klečalnikom, kjer je klečala Gita v svetlo.rožA sti obleki, moleč Bogs iz molitvenika, od katerega ni povzdignila oči, kakor človek, ki ve, da uprti vsi pogledi nsnj in da govore %'si o njem.
Nad (Htino gUvo je nekaj viselo, gotovo sli ka, ki je bila zatrta. Odlični povabljenci «o ve deli, da je to za spomin dobrotnici od kolcgija^ali kskšen, tegs ni vedel nihče. Sliks je bila izvržena strogo tajno v samostanu, pa so bili radovedni, kaj prikazuje sliks?
Svečanost posvetitve oltarja je bila mvršena. na kar je aledlla propoved o dobrih delih in o dobrotnici, ki je naklonila tako velikodušen dar.
Na znak patra jc bilo spuščeno zagrinjalo s slike; vsi so uprli oči v sliko. Ne ve sc. Če j»-Oita vedela, kaj predstavlja slika, vendar so Opazili, da je sklonila glavo nad molit venik in si zakrila obličje'a knjigo. Gledali so sedaj Gito. sc daj sliko, ki je predočevala av. Margareto, udovi no patrono. Nižje spodaj, jc bil naallkan glavni oltar, pred katerim kleči pater rektor, ter dviga zahvalno svoje oči proti sv. Margareti. , (Ta al|-ka še danes visi v cerkvi av. Ksavcrija na desni si rani uhoda v sredini cerkve.)
"Vivat, vivatl" so zaklicale poluglasno ne-katere gospe kimajoč z glavo Oiti, ki jc kotnaj vspela malce dvigniti glavo in se malo nakloniti onim, ki so jo pozdravili na ta način. 'Jjlfi,
Med drugimi plemiči v cerkvi je bil tudi Kri itof Damjanič, ki ga je njegov drug komaj privlekel k tej slavnosti. Ves čas je pašno motril Oito in videlo se je, da sc ga jc ta svečanost prijeli zelo Čudno. Njegov obraz jc postajal rt*en, skoro mračen.
"Kaj jc to z Oito?" jc premišljal o aebi nekdanji zaročenec, lope vdove, v katerem še ni ugasnil« ljubezen do nje. "Najprvo obljuba v.Iom stva, a sedaj t a slava . . . Postala je tercijalka, broa dvoma. Ali to gotovo ni od srca, temveč i/. Ženske ničemumosti. ' '
; Krištof sc je sedaj si>omnil njene odl<»čne Želje ds pusti Jeleno in pričel je čim dalje bolj an-r.rttl v resnost Oitinc pobožnosti, čim dalje jo je opazoval^ kako je klačalz. 'Kakor na ogled po stavljena vsemu zvetu, kako hoče biti prisotha, pa ne more radi nekega notranjega nemira, a 1ta-ko Jej proti njeni volji begajo oči raecl ljudstvo, l'ako jih s težavo namerja v molitvenih — Krištof je pričel obžalovati nekdaj oboževano svojp Oito in občutil je v aebi nfrko ravnodušnost proti njej.
Komaj je čakal na konee maše, da bi o tem na aamem govoril a Petkovičcm. Omamljen o4 tega, kar je videl, in nejevoljen, kakor fte nikdar v svojem življenju, je šel iz cerkve, kamor je od. peljal Pet koviča za roko.
"Povej mi odkritosrčno, prijatelj," jc čel Damjanič zelo vznemirjeno, "kaj mislift o Oiti?"	N	i'
"Kako misliš ti to!"
"No, če je v reenici pobožna, ali samo t«rpi. jalka, potem mi je žal za vsako minnto, da sem jo ljubil." *
"Ne minil na njo!"
"Krištof je hotel nekaj reči, pa je obmolk-nil . . . Bilo mu je tako kakor fantu, ki ac mu je ljubica izneverila, Ako je to storila iz ljubezni, to bi se še dslo prenesti, sli če je rsdi čsstifelepja . nikdar! Tako jezen nI bil Še takrat, ko ga jc prisilila baronica, da ae je odrekel Oiti.
Ljudstvo je vrelo, la cerkve. OdličneŽi. so spremili Gito v sprevo<lu v jezuitsko pimlopje kraj eorkve, kjer so obsuli dobrotnico s čcstltksmi in jo počastili. Na to je bil velik, sijajen obed, us katerem je bilo nad sto povabljencev.	#
Pater ni pozabil tudi na kmete. Na travi okrog ecrkve ao p«kli na ražnjih janee in točili \lno. Veselica se je kmelu rssvile v ples.
Po ftitinl želji so Imele nune sv. Klsre in njihove gojenke o*tet i pri obedu. A ker je bilo tre-hs ne ob«) dolgo čakati, so si nune in K»jcnkc krstile čas. kakor.ao ai vedele in znale. Bilo juh je teko lepo in prijetno v tej krasni aaVavi. kjer se ae lotile *\ obodne ln kjer se jim je prikszox nlo veselje mnogo lepAe in veselejš«, nego M nctium «ameoUinskim obskljem
Krilti.f in Pstkovič «ts tudi salla med ljudstvo | nepre«tano je pvemičljal Damj.nn. o t i, t, \n pri tem mu je kipelo in vrelo od jeze
"Glej Jelenot" Je zaklieal naenkrat Pet ko. vlč KrHtofu
KrMtof je pogledal iu zapazil, da prihajajo Jt-'ena. Mavdalena ln seatra Juditn. daltgn mv r.Mlniea Pet koviča, ravno njima nasproti. se megli taoguM^ morali an nlntaii iu spregoveJ rit. neksj besedi
Plemič« ste poadrnvil« ter mi olMali vsi, "Dolgo \ea Ir nisem \i.lrl, «mtra Judita)" je prUM P^tkovič navaden razgovor « svojo s«, rodnleo. ln pri tem je v« krat |mirl^|M| njl
»*•. T'
m
-----------	. jakov jc na svojo roko ul^U
progi tako oglodanih okostnja- ^ sp poskrili. }h,U\m
činoma mUili ljudje,, ki so juipraviti to mukepolno pot.
je bilo tega treba? Da so par	v ...	Mll
kih goapodov, kakor so bili Kol- jim predali r vaem, kari ¿ak, Kapel. Semjonov, Pepcljajcv dapiravno bi bili lahko Vs, ^ 4e več drugih dobro živeli. Te ljali.
ki ležijo na do^i eeati iz M(itkom ICI)ruarj4(	"j
Bgretao nt.
jo v. Komisarje tamkajšnjega so vjeta smo poakrili med nami in poveljnik bataljona je dal na red-K), da dobijo vse, kakor mi, dokler so pri na»; ostali so devet dni med nami in bili smo prijatelji z njimi. Še parkrat so na* obiska i. predno amo odšli iz Tuluna.
januarja jc prišla veat, da so lili Jugoslovani napadeni olj bol ftevikov v Nilne Udinaku. Naš bataljon se je tclcfonicno skušal informirati, toda izvedeti se ni dalo nič natančnega. Proti večeru jo I >i I h telefonska zveza pretrgana, tako da nismo sploh ničesar vedeli, kaj se godi. Vlaki so prihajali, toda naših ni bilo. Vpraševali smo Čehe in Rumunc, da li kaj vedo o naAih, toda nihče nam ni mogel povedati druzega, kakor da so bolšoviki zavzeli NiŽni U-dinsk. Kje ho naši in kaj je z njimi, tega ni mogel nihče povedati. Dva dni lia to šele so prišli nafti deloma peš dvorna na vlakih med flolii. Bil jc V-rašen mraz 35 do stopinj Reaunmrja. Češki vlaki ao bili t*ko nabito polni, da vsi niti v vagonih prostora niso imeli iti so vojaki bili nn atrehah in na lokpmotivi zaviti v močne kožuhe in odcvala. Nekaj jjh je zmrznilo in pometali so jih a streh na sneg od progi. Drugi ao ozeblt. na rokah in nogah in so morali dolgo časa ležati po vshod-nih bolnišnicah \nlcd prehlejonja, L Ti ubežniki ho nam pripovedo-vlaki, kako je bilo v Ni^no Udin-sku. Vlak invalidov jO bil prvi odposlan. Prišli ho samo 25 vrst in tam so jim vzeli (*Vhi lokomo* tivo, t«r jih pustili na mestu. Ko so sprevideli, da ne bo nobene lokomotive več, ho zapustili vagone in «o podali peš. Nekateri ao imeli srečo, da so prišli na češko vlake in tako so prišli v Tulun. Pustiti ho morali vse svoje stvari, ker nemogoče je česa nositi na taki poti. Dosti jih je onemoglo in; ostalo za vedno v snegu. Kakor; smo pozneje izvedeli, so bili pričeli bolševiki streljati na NiŽne Udinsku na kolodvor in razrušili so most, kar je napravilo veliko zmešnjavo, ker čez ta most bi ac bili morali peljati. Nato jo priče-lo vse streljati. Naši bi ae bili lahko odpeljali, toda veliko so bili vodje, kateri so vodno odlašali /. odhodom proti vshodu. Seveda so imeli zato svoje vzroke. Oni, kateri ao bili ubežalH ho se pridružili našemu bataljonu, večina pa je ostala pri boljševikih to jc ka-. kih 1000 mož, največ »Srbov in Hr-vetov, dočim jc bilo Slovencev n Častniki vred samo kakih 60 mož.
VIT.
Tudi mi smo sc vedno odpravljali is Tuluna, toda odpraviti sc nipmo mogli, ker nismo imeli lokomotiv'«. Vse je bilo nervozno pred neznsno bodočnostjo. Tam-ksjfinji komisarji so nam prigo
■smo it
enega vagona v drugega in i* pj govarjali, kaj bi napravili t*h ostati nisnjo bili preveč pri Vu|3 za naprej pa nismo imeli lok.,m3 tiv«. Na nobeno tirati nisin<t| deli izhoda. Nekega
■¡■BVv''('''i<> smo' dobili lokomotivo, toda dovolje^jJ za naprej ne. Po noči so so o<lpJ Ijali vsi Čehi. kolikor jih jc kc
10	in samo mi ter eden čeSki vi smo ostali na poataji, Proklisj3
11	smo FVncozc, Angleže, (', },(■ ¡H vse, vs^< je izgubil upanje, <U sel kodaj reAirao od tam. Ob NU^I Tdinska ao Čehi razstrelili vaej kar jc bilo ob železnftki pro^M Vagone, katere so morali pustiti in so bili naloženi z na ropati* blagom, so polili z bencinom in zažgali, tako tudi vagon ekraziu. vse mostove, poataje, rezervoarji za vodo, skladišča, progo in vin, kar jc služilo v korist prometa r» razdejali samo da jih ne |>od« Vnogli bolteviki zasledovati. Bat-strelili so dolge mostove, kakor na TTdi, kateri ho stali milijone in so skotaj nenadomestljivi. I
(Dalje prihodnjič.)
¿rtv«, ki ležijo na dolgi ceeu izi	februarja
Omska do Čitc, te Jjudi bi sedaj ¿ftStnik. da mi ne ■mu	1,0 rabila domovipa in kje sol Vol- ppcj> nmpdc ponoči odkorskail
vzhodno Nižni IMinska v Tulun, kovi in druge zveri so glodale y hoRto in Um o^tanom.. ,;„V(V da zpstraži želesnko. Privadili njihove kosti ]x» sibirski ta^jgi In rji0 fa^ 0 ((>m in Ui,k j smo sc bili tega mesta in smo le i^v^. Koliko jo bUo videti ob| • • težko od tam iHlišli, tode vojak se mora pokoriti. Tulm je bilo še slabše gnjezdo in oddaljend kaki dve uri kotla od postaj^Okoli postaje je samo par hiŠ, drugače sam les kroginkrog. Kluba tukaj ni bilo, ker ni bilo takega poslop ja. Hdhio eden vagon jc bil kjer je striČck točil kavo in Čaj (stri čkk so imenovali onega, ki je bil poslsn (d T. M. C. A.) Nekateri so «i iz dolgčasa kupili žganja in tako smo hodili iz vagona v dru gega in popivali. Jaz sem imel sicer doZti dela, tako da sem imel lo malo časa za tako kratkočaae nje. Imel sera sam par steklenic žganja, kateri se je spodobi čaju in mislim, da ni bilo nikogar, ki bi bil brez njega Tu sem pil tu di šampanjko, katero je prhmsel ruski častnik v moj vagon, kar pa ni mnogo hasnilo, ker nas jc bilb mnogo.
Vreme jc bilo strašno mrzlo in burja, ki je raanašala «neg nas jc zarnetla. Koncem januar ja je prišlo povelje, da gremo zo pot naprej proti vshodu. Prodajali smo konje, vozove, sani in vzfl staro tinro, vse kar smo imeli, ker bilo je rečeno, da pričnemu evakuirati, kar pa nI nobeden verjel, ker so nas a tem že celo leto far-hali. Komunistična vlada je bila povsod na okoli in tud^ v tem me 'f*"' > •" flj Ravno sem sc nekoč peljal v me sto, ko sem opazil d« prihaja naproti par sto jezdecev in pešcev v rudečimi trakovi. Take ho bilo bande, ki ho sc po več mesecev potikale po gozdih in napadale ^iurff največ pa železniško progo. Posti grozovitosti aem že slišal od njih" "To bo gulafi iz men«, ako hie dobe", nem si mislim. Ker sem bil že v obližju mesta «cm šel takoj v prvo hišo, da se jim izognem. KmAM 1na*o je prišel'v hlAo eden od4 njih in vprašal, če imajo mcyrda na razpolago stanovanje za njegovega komandanta. Gospodinja mu jo seveda obljubi a, ker odreči itak ni smela in Čez par minut zem že imel ¿aat sedeti )ri eni mizi s tovarišem Sivoro-lenkom, to je bil njihov povelj nlk. Govoril aem z njim o politiki in mi je zagotavljal, da sc nam Jugoslovanom ni treba bati, ker oni dobro znajo, da jim mi nismo ničesar škodovali. Ko aem se poslovil, me je povabil, da ga pridem večkrat obiskati, česar pa nisem storil, ker bi lahko vseeno prišel v kašo, ker niti on ni mogel avojih vojakov zadrževati. Oliie-čeni so Ijili v različno, češko, ru-*ko, angleško in razno drugo uni formo. Izgledali so zelo slabo in to ni nikako čudo, ako so sc potikali po lesu v zimi po cele me secc. Doma sem razlagal, kar sem doživel in sem se komaj rešit mnol gega spraševanja. ■Medtem je odstopala, armada generala Kapelna. Njega so vo žili mgtvcga in zmrznjenega a se Iioj. Ti ostanki armado so hodili
Volitve v Kanadi €. decembre.
Ottawa, Ont. — Splošne volitve za parlament v Kanadi bodo 6. d«-J cembra.	t i .. I
i >:v 'C —
Delavec brez delavskega čut j piaja. je kakor vojak brez mB|
Haročite aa in širite svoje glad. I lo "Prasveto."	■■■
MHIMSMMMNSSRtSmlBaSMBSItlWtir1............ "
POZOR, SLOVENCI IN HRVATJE!

..	HIHIIH« nu I1IKIIII	,
poft po Sllliriji in povsod ropali ¡„ varjak. nsj ostanemo in nam za-ulrijali mirne prebivalce. .Zato Ovijali, da hc nam nič hudega Jim bolševiki niso prizanesli ka-\w 1)0	toda predobro smo
terega^o ujeli j0 bil brez usmilje-l1***1'	«"nsdo, ds bi ji
njs na mestu ustreljen. Tamkaj-vcfJP,! Pri ilv,i^nju bi nas šnji sovjet nam sc jih je bal in je bUi srvcdtt p,wti,i' toda kar *mo poslal dcputacijo k našemu bata- n*fiih HÍra^i• t0 W nam WH I Jon u s prošnjo za V.aščito S po- r"0 lwbra,i'tfr f*«'« raztrga-sretlovanjem našega bataljona se l10' .i<t1,,ir'ili bi nai bUi v kak je nabralo v mestu toliko hrane. ,M>r in kon^n	P<*1«-
ds kadar pride rasblts armsda. s.-jim da živeža in s tem povzroči,] da odidejo mirno naprej. Tako jo tndi IhIo, ko se je liližala armada I J Tulunu. so Jim Ali naproti, jim da- ^ H živeža in odčli so oni v miru ns- * Iprej. •
Za1o«tcn je bil pogled na ostsn-M ke te armade, kako »i« je vlsčila s ^•*tmdnniin, slalrn oblečenim in zs tifuMoan in drugimi boleznimi bolnim nosit vom. Težko Isdni sol bili ns ssneh in kdor je umri. šola ga vrgli v «neg in šli dalje Pri- I majati «e more to sliki, ksko.se * je Napntenn umikal iz Moskve. Koli «ono se pozneje vozili naprej «moti videli ob železniški progi vaepeJ vami mrliče In poginule konje in to vse je bilo frtev ml ostankov Kspeljev* armade
• ./•' -e' 74.A ■ T"-".i.."
Odprl sem novo trgovino i ran vrstnim mešanim blagom, kakor t*4ij raznovrstne mehke neopojne pijače, «lsdttice in fin« Hasraiske sm<vil». Torej se rojakom priporočim za obilen obisk.
JOHN RUKAV1NA,
200 S«. 1st Avmm, Cki«k«lm, M««
(.tmillli:HiiiiiWiiMiliHWinHiwn;iimi*iliiti«iiiiiwv ............
1 m. .11. ■ I
VAftB kmjioe.
ZajedaloL Poveat iz iivljenjt slovenskih trpinov v Ameriki. Vezano. Stane i poštnino v«l $1.75.	1
Zakon Mogenedje. Vrlo poako knjiga, Id pove, kako aleberai človek • ponavlja v aebi rensj vseh avojih livalzkih in di^-šldh prednikov. S zlikzmi Vezano. ,S poštnino vred $1^0
Obe knjigi, ki ze naročita obes», za tri dolarje poštnine prosto. NaroČila zprejema tajnik Kaji-
\ ževne matice a N. P. J.t Frzak
Aleš, 2124 So. Crawford An* Chicago, BL — Adv.
Za Icuhamje piva doma
zalogi slsd.
imamo v in <
P
nejil. Dobiti j« tudi sNrko sod«v^ steklenic in rasnih l«neev, iti.
Mi vam dostavimo nsročilo f po*ti, točno v vs« kraje.
Grocerijam, slsdčMaram la v ^ dajalne ielesnine damo primerse P^ nust pri večjih naročilih. P«!*« li Informacije ne:
FRANK OGLAR, a
«401 8«p«rl«r Amsa, CUv^s^, 0
I
(Dalje prihodnjo.)
VESELICA
*' katero priredi ic/f Mozhahi—Slovenoko zadružno DNE 15. OKTOBRA 1B21
▼ Slovenskem delavskem domu no Moxhem Pa.
- V imeau vaega članstva tega druAtva. najuljudnejie vekim» rejah« in rojakinje domače In vseh bi itn jih neaelMn, 4a se polno«' vilno udeleie t*	k}f bo4ete dobili mnogo Iansf>
V«M»|ient orfKnr bm .krbei. da	*
^^^^^^^^^^^WFbTnsie aajM|la,gfciraask» étmhtvo "J«foaUvlJaM meten »bor, Kapelo rmi krasnih p«S«ai u pU« asm hod» igrala Max kom Slor.n.k« «odb« pmš vodstvom i Jas, gogil-ns. Pričrtek točno ob 7 «H «rečer. VH^mfcni p^«
----- Njihov eil j jalm
b.l flta. Koliko je Oite od tam S •h Ida i jena ne vem, kekor ««m sli."
Za «bitni »Mak na U veselici m mm fte v naprej sehvaU«)'
T*r'i	IZ. oktobra	DIREKTORJI
1