263332
Časopis
za
kritiko
znanosti
Hipoteza o realno eksi-
stirajočem socializmu/O
načrtu in strukturi kapi-
tala/Mao—Ze—Dongo-
va kritika stalinizma
50/1982 UDK 3
časopis
za
kritiko
znanosti
Hipoteza o realno eksi-
stirajočem socializmu/O
načrtu in strukturi kapi-
tala/Mao—Ze—Dongo-
va kritika stalinizma
50/1982 udk3
ČASOPIS ZA KRITIKO ZNANOSTI
ŠTEVILKA 50	1982	X. letnik
IZDAJATA:
Univerzitetni konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije Maribor in Ljubljana
Revijo sofinansirata Kulturna skupnost Slovenije in Raziskovalna skupnost
Slovenije.
IZDAJATELJSKI SVET:
dr. Andrej Kirn, Tomaž Krašovec, Zdravko Kravanja, Franci Pivec (predsednik),
Rudi Podgornik, Marjan Pungartnik, Ivo Soče.
UREDNIŠTVO:
Igor Bavčar, Pavel Gantar, Peter Gruden, Srečo Kirn, Bogomir Kovač, Bojan Kor-
sika, Lev Kreft, Erna Kraševec, Luka Markovič, Mitja Maruško, Tomaž Mastnak,
Rudi Podgornik, Diana Sivec, Leo Šešerko (odgovorni in glavni urednik), Nada
Špolar-Kirn, Peter Wieser, Siniša Zarič, Pavle Zgaga in Janko Zlodre.
NASLOV UREDNIŠTVA: Trg osvoboditve l/II, Yu - 61000 Ljubljana.
NAROČNINA:
Cena enojne številke 40 din, cena dvojne številke 80 din.
Celoletna naročnina je 200 din.
Številka žiro računa: 50100-678-47303, za Časopis, UK ZSMS,
Predsedstvo, Trg osvoboditve l/II.
Po sklepu Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421 -1/74 z dne 14. 3.
1974 je revija oproščena temeljnega davka od prometa proizvodov.
Nenaročenih rokopisov ne vračamo.
TISK:	OPREMA	-
Zoran Simić	Ranko Novak
Stara Ježica 9	Studio Znak
61000 Ljubljana	Moše Pijadeja 31
6KHK) Ljubljana
Časopis za kritiko znanosti
Ljubljana
1982/50
kazalo
Kari Marx: Kapital I (nov slovenski prevod)
Osmo poglavje: delavnik	7
Deveto poglavje: Stopnja in masa presežne
vrednosti	57
Hans Magnus Enzensberger: Najvišji stadij ne-
razvitosti
Hipoteza o realno eksistirajočem socializmu	64
Vladimir Gajšek: Brezimni točno opoldne-felj-
ton o stalinizmu	74
Mag. Sinisa Zarić: O načrtu in strukturi
"Kapitala" 77
Dragiša Oukić: Logično-metodološki problemi
prevajanja prve knjige "Kapitala" 99
Kari Kersch: Uvodna beseda k novi izdaji
"Kapitala"/Berlin 1932/	123
Mao Zedong: Beležke k sovjetskemu tekstu
Politična ekonomija	14(1
Tomaž Mastnak: Mao Zedongova kritika
stalinizma
Povzetki	199
INHALTSVERZEICHNIS
Kari Marx:Kapital I(neue slovenische
Übersetzung)
Achtes Kapitel: Der Arbeitstag	7
NeuntcsKapitel: Rate und Masse des Mehrwerts 57
Hans Magnas Enzensberger: Das höchste Stadi-
um der Unterentwicklung
Die Hypothese über den real existierenden
Sozialismus	64
Vladimir Cajšek: Feuilleton über den
Stalinismus	74
Mag. Siniša Zarić: Über as Konzept und über die
Struktur des "Kapitals"	77
Dragiša Oukić: Logische und methodologische
Probleme der Übersetzung des ersten Bandes
des "Kapitals"	99
Kari Korsch: Einleitung zur neuen Ausgabe
des "Kapitals"/Berlin 1932/	123
Mao Zedong: Notizen zum sovjctischcn Text
"Politische Ökonomie"	1411
loma i Mastnak: Mao Zedongs Kritik des
Malinismus
Zusammenfassungen	199
ČASOPIS ZA KRITIKO ZNANOSTI
Ljubljana
1982/5«
INDEX
Karl Man: Capital I
Chapter8: Working-day	7
Chapter 9:Dcgree and massof the surplus value	57
Hans Magnus Enzensberger: The highest stage
of the under-devclopmcnt
Hypothesis on the really existing v>cialism	64
Vladimir Gajiek: The nameless at noon sharp
-a feuilleton on stalinism	74
Mag. Siniša Zarić: On the Capital's scheme and
structure	77
Dragiša Oukić: I .ogle. - methodological transla-
tion problems of the Capital's first book	99
Karl Korsch: Introductory word to the new edi-
tion of i mpilai/Berlin 1932/	123
Mao Zedong: Notes on the vivici text "Political
economy" 14*1
loma/ Mastnak: Mao Zedong'scritismolstali
nism
Semmaries	199
SOMMAIRE
Karl Man: Le Capital I
Chapitre huit: La journée de travail	7
Chapitre neuf: Taux et masse de la plus—value
57
Hans Magaus Enzensberger: Le stade suprême
du non-développement
L'hypothèse du socialisme réellement existant 64
Vladimir Gajiek: L'anonyme àmidi juste - un
feuilleton sur le stalinisme	74
Mag. Siniša Zarić: Du plan et de la structure du
"Capital"	77
Dragüa Oukić: Problemèmes de logique et de
méthodologie lors de la traduction du premier
livre du "Capital"	99
KaH Korsck: Introduction à la nouvelle édition
du "Capital"/Berlin 1932/	123
Mao Zedong: Notes à propos du "Manuel
d'économie politique" soviétique.	140
Tomaž Mastnak: Le stalinisme critiqué par
Mao Zedong
Résumés	199
7
Karl MARX
KAPITAL I
Osmo poglavje
DELAVNIK
1. Meje delavnika
Izhajali smo iz predpostavke, da se delovna sila kupuje in prodaja po svoji
vrednosti. Njeno vrednost kakor tudi vrednost slehernega drugega blaga, določa
za njeno produkcijo nujni delovni čas. Če torej produkcija delavčevih povprečnih
dnevnih življenjskih sredstev zahteva 6 ur, potem mora delavec delati v povprečju
6 ur na dan, da dnevno producira svojo delovno silo ali da reproducira z njeno
prodajo prejeto vrednost. Nujni del njegovega delavnika znaša tedaj 6 ur inje zato,
ob sicer nespremenjenih okoliščinah, dana velikost. Toda s tem še ni dana velikost
delavnika samega.
Vzemimo, da predstavlja črta a-b trajanje ali dolžino nujnega delovnega
časa, recimo 6 ur. Glede na to, ali se delo podaljša preko ab za 1 uro, 3 ure ali
6 ur itd., dobimo tri različne črte:
delavnik I:	a-b - c
delavnik II:	a-b — c
delavnik III:	a-b-c,
ki predstavljajo tri različne delavnike po 7, 9 in 12 ur. Podaljšana črta b c pred-
stavlja dolžino presežnega dela. Ker je delavnik = a b + b c ali a c, variira z va-
riabilno velikostjo b c. Ker je a b dan, se da razmerje bc proti ab vedno izmeriti.
V delavniku I znaša 'Д, v delavniku II 3/б in v delavniku III 6Д a b. Ker nadalje
razmerje
presežni delovni čas
nujni delovni čas	■'
določa stopnjo presežne vrednosti, je le-ta dana skozi ono razmerje. V teh treh
različnih delavnikih znaša 16 2/з, 50 in 100 %. Obratno pa nam stopnja presežne
vrednosti sama ne bi dala velikosti delavnika. Če bi bila npr. 100 %, bi lahko štel
delavnik 8 ali 10 ali 12 ur itd. Pokazala bi, da sta oba dela delavnika, nujno delo
in presežno delo, enako velika, ne bi pa pokazala, kako velik je vsak od teh dveh
delov.
Delavnik torej ni konstanta, temveč variabilna velikost. En njegov del je sicer
določen z delovnim časom, nujnim za stalno reprodukcijo delavca samega, toda
8
njegova celotna velikost se spreminja z dolžino ali trajanjem presežnega dela. De-
lavnik je torej določljiv, toda sam po sebi nedoločen.35
Čeprav torej delavnik ni stalna, temveč spremenljiva velikost, lahko po drugi
strani variira le znotraj določenih meja. Toda njegova minimalna meja je nedoloč-
ljiva. Seveda če postavimo, da je podaljšana črta b c ali presežno delo = 0, tedaj
dobimo minimalno mejo, namreč tisti del dneva, v katerem mora delavec nujno
delati za svoj lastni obstanek. Na osnovi kapitalističnega načina produkcije pa
lahko nujno delo tvori vedno samo en del njegovega delavnika, delavnik se torej
nikdar ne more skrčiti na ta minimum. Nasprotno pa ima delavnik svojo mak-
simalno mejo. Preko neke določene meje ga ni mogoče podaljšati. Ta maksimalna
meja je dvojno določena. Prvič: s fizično mejo delovne sile. Človek lahko troši v
času naravnega 24-urnega dne samo določen kvantum življenjske moči. Konj
npr. lahko dela dan za dnem samo po 8 ur. Del dneva mora moč počivati, spati,
drugi del dneva mora človek zadostiti drugim fizičnim potrebam, se mora hraniti,
čistiti, oblačiti itd. Razen te čisto fizične meje zadeva podaljšanje delovnega dneva
na moralne meje. Delavec potrebuje čas za zadovoljitev duhovnih in socialnih po-
treb, katerih obseg in število je določeno s splošnim kulturnim stanjem. Variira-
nje delavnika se zato giblje znotraj fizičnih in socialnih meja. Obe meji pa sta zelo
prožne narave in dopuščata največje odmike. Tako nahajamo delavnike po 8, 10,
12, 14, 16, 18 ur, torej najrazličnejše dolžine.
Kapitalist je kupil delovno silo po njeni dnevni vrednosti. Njena uporabna vred-
nost v teku enega delavnika je njegova. Dobil je torej pravico, da pusti delavca
delati zase v teku enega dneva. Toda K^j je delavnik?36 Na vsak način manj kakor
naravni življenjski dan. Koliko manj? Kapitalist ima svoj lastni pogled o tem ul-
tima Thüle (daljnem otoku), tej nujni meji delavnika. Kot kapitalist je samo per-
sonificiran kapital. Njegova duša je kapitalska duša. Kapital pa ima en sam živ-
ljenjski nagon, nagon, da se uvrednotuje, da ustvarja presežno vrednost, da vs-
rkava s svojim konstantnim delom, produkcijskimi sredstvi, kolikor mogoče ve-
liko množino presežnega dela.37 Kapital je mrtvo delo, ki se le vampirsko oživlja
z vsrkanjem živega dela, in je toliko bolj živ, kolikor več ga vsrka. Čas, v katerem
delavec dela, je čas, v katerem kapitalist od njega kupljeno delovno silo konzu-
mira.38 Če konzumira delavec svoj razpoložljivi čas za samega sebe, potem okrade
kapitalista.39
35	»A day's labour is vague, it may be long or short.« (»An Essay on Trade and Com-
merce, containing Observations on Taxation etc.«, London 1770, p. 73.)
36	To vprašanje je neskončno pomembnejše kakor slovito vprašanje sira Roberta Peela
birminghamski Trgovski zbornici: »What is a pound?« (Kaj je funt sterling?), vprašanje, ki
ga je bilo mogoče postaviti samo zato, ker si je bil Peel o naravi denaija prav tako v ne-
jasnosti kakor birminghamski »little shilling men« (trgovčiči).
37	»Naloga kapitalista je, da z izdanim kapitalom izvleče največjo možno vsoto dela.«
(D'obtenir du capital dépense la plus forte somme de travail possible.) J.R. Courcelles-Se-
neuil: »Traité théorique et pratique des entreprises industrielles«, 2. izd., Paris 1857, str. 62.
38	»An Hour's Labour lost in a day is a prodigious injury to a commercial state.« »There
is a very great consumption of luxuries among the labouring poor of this kingdom; particu-
lar among the manufacturing populace; by which they also consume their time, the most
fatal of consumptions.« (»An Essay on Trade and Commerce etc.«, p. 47 u. 153.)
39	»Si le manouvrier libre prend un instant de repos, l'économie sordide qui le suit des
yeux avec inquiétude, prétend qu'il la vole.« (N. Linguet, »Théorie des Loix Civiles etc.«,
London 1767, t. II, p! 466.)
9
Kapitalist se torej sklicuje na zakon blagovne menjave. Kakor vsak drug kupec
skuša tudi on izbiti iz uporabne vrednosti svojega blaga največjo možno korist.
Iznenada pa se zasliši glas delavca, ki je bil v vihri produkcijskega procesa one-
mel:
Blago, ki sem ti ga prodal, se razlikuje od druge blagovne raje po tem, da nje-
gova uporaba ustvarja vrednost, in večjo vrednost, kakor stane ono samo. To je
bil razlog, zakaj si ga kupil. Kar se na tvoji strani prikazuje kot uvrednotenje ka-
pitala, je na moji strani prekomerno trošenje delovne sile. Ti in jaz poznava na
trgu samo en zakon, zakon blagovne menjave. In konsum blaga ne pripada pro-
dajalcu, ki ga prodaja, ampak kupcu, ki ga kupuje. Tebi zato pripada poraba
moje dnevne delovne sile. Toda s pomočjo njene dnevne prodajne cene mora biti
sposoben jo dnevno reproducirati in jo zato znova prodati. Izvzemši naravno ob-
rabo zaradi starosti itd. moram biti sposoben delati jutri z istim normalnim sta-
njem sile, zdravja in svežine kakor danes. Ti mi nepretrgoma oznanjaš evangelij
»varčnosti« in »vzdržnosti«. Dobro! Gospodariti želim kot pameten, skrben raz-
polagalec s svojim edinim imetjem, delovno silo, in se vzdržati vsakega njenega
pretiranega razmetavanja. Samo toliko je bom dnevno spravil v tek, spremenil
v gibanje, v delo, kolikor je v skladu z njenim normalnim trajanjem in zdravim
razvojem. Z brezmernim podaljšanjem delavnika lahko v enem dnevu spraviš v
tek večji kvantum moje delovne sile, kakor je morem nadomestiti v treh dneh.
Kolikor pridobiš s tem na delu, zgubim jaz na delovni substanci. Porabljanje moje
delovne sile in njeno ropanje sta popolnoma različni stvari. Če traja povprečna
življenjska doba povprečnega delavca, ki troši svojo delovno silo v razumni meri,
30 let, je vrednost moje delovne sile, ki mi jo ti iz dneva v dan plačaš,
1
365 krat 30
ali V10950 njene celotne vrednosti. Če pa jo konzumiraš v 10 letih, tedaj mi plačaš
dnevno '/10950 namesto х/зб5о njene celotne vrednosti, torej samo '/з njene dnevne
vrednosti, in mi zato dnevno ukradeš 2/з vrednosti mojega blaga. Plačaš mi enod-
nevno delovno silo, porabiš pa tridnevno. To nasprotuje najini pogodbi in zakonu
blagovne menjave. Terjam torej delavnik normalne dolžine in terjam ga, ne da
bi trkal na tvoje srce, kajti v denarnih zadevah se prijateljstvo neha. Lahko si vzo-
ren državljan, morebiti član društva za varstvo živali in celo na glasu svetnika,
toda stvâri, ki jo reprezentiraš meni nasproti, ne bije srce v prsih. To, kar sfe zdi,
da bije v njej, so utripi mojega lastnega srca. Zahtevam normalen delavnik, ker za-
htevam vrednost svojega blaga kakor vsak drug prodajalec.40
Vidimo: brez ozira na čisto elastične omejitve ne izhaja iz narave blagovne me-
njave same nikakršna meja delavnika, torej nobena meja presežnemu delu. Ka-
pitalist uveljavlja svojo pravico kot kupec, ko skuša podaljšati delavnik, kolikor
je mogoče, in če se le da, napraviti iz enega delavnika dva. Po drugi strani vklju-
čuje specifična narava prodanega blaga omejitev njenega konzuma za kupca, in
40 Med veliko strike (stavko) londonskih builders (stavbnih delavcev) 1860-1861 za skraj-
šanje delavnika na 9 ur je njihov odbor objavil izjavo, ki je bolj ali manj podobna temu
plaidoyeru našega delavca. Izjava ne brez ironije namiguje na to, da je najpohlepnejši pro-
fitar med »building masters« (stavbeniki) neki določeni sir M. Peto, »na glasu svetnika«.
(Prav ta Peto je prišel po 1867 na konec s - Strousbergom!)
10
delavec kot prodajalec uveljavlja svojo pravico, če hoče omejiti delavnik na do-
ločeno normalno velikost. Tukaj gre torej za antinomijo, pravico zoper pravico,
obe enako potrjeni z zakonom blagovne menjave. Med enakimi pravicami odloča
nasilje. In zato se v zgodovini kapitalistične produkcije prikazuje normiranje de-
lavnika kot boj za omejitve delavnika - boj med celokupnim kapitalistom, se pravi
razredom kapitalistov, in celokupnim delavcem, ali delavskim razredom.
2. Volčja lakota po presežnem delu. Tovarnar in bojar
Presežnega dela ni iznašel kapital. Povsod, kjer ima del družbe monopol na
produkcijska sredstva, mora delavec, svoboden ali nesvoboden, za svoje samooh-
ranjevanje dodajati nujnemu delovnemu času presežni delovni čas, da producira
življenjske potrebščine za lastnika produkcijskih sredstev,41 pa naj bo ta lastnik
atenski xocÀôç x'ayadôç (aristokrat), etruščanski teokrat, civis romanus (rimski
občan), normanski baron, ameriški lastnik sužnjev, vlaški bojar, sodobni landlord
ali kapitalist.42 Vendar je jasno, če v neki ekonomski družbeni formaciji ne pre-
vladuje menjalna vrednost, temveč uporabna vrednost produkta, da je presežno
delo omejeno z ožjim ali širšim krogom potreb, da pa ne izvira nikakršna brez-
mejna potreba po presežnem delu iz značaja produkcije same. Strahotno se zato
kaže prekomerno delo v starem veku, koder je šlo za pridobivanje menjalne vred-
nosti v njeni samostojni denarni podobi, v produkciji zlata in srebra. Siliti delav-
ce, da so garali na smrt, je tu uradna oblika prekomernega dela. Berimo samo
Diodora Sicilca!43 Vendar so to v starem svetu izjeme. Kakor hitro pa so ljudstva,
katerih produkcija se še giblje v nižjih oblikah suženjskega dela, tlačanstva itd.,
vpotegnjena v svetovni trg, ki ga obvladuje kapitalistični produkcijski način in ki
razvije prodajo svojih produktov v tujino v prevladujoči interes, bo barbarskim
grozotam suženjstva, tlačanstva itd. vtisnjena civilizirana grozota prekomernega
dela. Zato je črnsko delo v južnih državah ameriške Unije ohranilo umerjeno pat-
riarhalni značaj, dokler je bila produkcija v glavnem naravnana na zadovoljevanje
neposredne lastne potrebe. V tisti stopnji pa, kot je izvoz bombaža postajal živ-
ljenjski interes teh držav, je prekomerno delo črncev, sem in tja konsumpcija nji-
hovega življenja v sedmih letih dela, postajalo faktor preračunanega in preračun-
ljivega sistema. Ni več šlo za to, da bi iz črnca izželi določeno maso koristnih pro-
duktov. Zdaj je šlo za produkcijo presežne vrednosti samo. Podobno s tlako, npr.
v podonavskih kneževinah.
41	»Those who labour ... in reality feed both the pensioners called the rich, and them-
selves.« (Edmund Burke, l.c.p.2,3.)
42	Zelo naivno pripominja Niebuhr v svoji »Römische Geschichte«: »Ne da se prikriti,
da dela, kakršna so etruščanska, ki še njih ruševine strme občudujemo, predpostavljajo v ma-
lih (!) državah obstoj fevdalnih gospodarjev in tlačanov.« Mnogo globlje je rekel Sismondi,
da »bruseljske čipke« predpostavljajo mezdne gospodarje in mezdne služabnike.
43	»Teh nesrečnežev (v rudnikih zlata med Egiptom, Etiopijo in Arabijo), ki ne morejo
skrbeti niti za čistočo svojih teles niti pokrivati svoje nagote, ne moremo gledati, ne da bi
obžalovali njih prežalostno usodo. Kajti tu ni obzira in usmiljenja za bolne, za slabotne, za
starce, niti za nemoč žena. Vsi morajo, prisiljeni z bičem, delati in delati, dokler smrt ne
konča njihovih muk in nadlog.« (Diodorus Siculus: »Historische Bibliothek«, 3. knjiga, 13.
poglavje, str. 260)
11
Primerjava volčje lakote po presežnem delu v podonavskih kneževinah z ena-
ko volčjo lakoto v angleških tovarnah je posebno zanimiva, ker ima presežno delo
pri tlačanskem delu samostojno, čutno zaznavno formo.
Recimo, da šteje delavnik 6 ur nujnega in 6 ur presežnega dela. Svobodni de-
lavec daje torej kapitalistu tedensko 6 krat 6 ali 36 ur presežnega dela. To je isto,
kakor če bi delal 3 dni v tednu zase in 3 dni v tednu zastonj za kapitalista. Toda
to ni vidno. Presežno delo in nujno delo se stapljata eno v drugem. Zato lahko
isto razmerje npr. izrazim tudi tako, da delavec dela v vsaki minuti 30 sekund
zase in 30 sekund za kapitalista itd. Drugače pri tlaki. Nujno delo, ki ga opravlja
npr. vlaški kmet za svoje samoohranjevanje, je prostorsko ločeno od njegovega
presežnega dela za bojaija. Prvo opravlja na svojem lastnem polju, drugo na gos-
podarjevem posestvu. Oba dela delovnega časa obstajata torej samostojno drug
poleg drugega. V obliki tlake je presežno delo natanko ločeno od nujnega dela.
Na kvantitativnem razmerju presežnega dela in nujnega dela ta različna pojavna
forma očitno ničesar ne spreminja. Trije dnevi presežnega dela v tednu ostanejo
trije dnevi dela, ki za delavca samega ne tvorijo nikakršnega ekvivalenta, naj se
imenuje tlačansko ali pa mezdno delo. Pri kapitalistu pa se kaže volčja lakota po
presežnem delu v prizadevanju po brezmernem podaljšanju delavnika, pri bojarju
pa preprosteje v neposrednem lovu na tlačanske dneve.44
Tlaka je bila v podonavskih kneževinah povezana z naturalnimi rentami in
drugim, kar spada k tlačanstvu, vendar je tvorila odločilni tribut vladajočemu raz-
redu. Kjer je bilo tako, je redkokdaj izvirala tlaka iz podložništva, temveč pod-
ložništvo običajno obratno iz tlake.443 Tako tudi v romunskih provincah. Njihov
prvotni produkcijski način je temeljil na skupni lastnini, toda ne na skupni last-
nini v slovanski ali celo indijski obliki. Del zemljišč so člani skupnosti obdelovali
samostojno kot svobodno privatno lastnino, drugi del - ager publicus - so ob-
delovali skupno. Produkti tega skupnega dela so rabili deloma za rezervne fonde
ob slabih letinah in drugih nezgodah, deloma kot državna blagajna za stroške voj-
ne, religije in drugih izdatkov skupnosti. Sčasoma so uzurpirali vojaški in cerkve-
ni dostojanstveniki s skupno lastnino opravila na njej. Delo svobodnih kmetov
na njihovi občinski zemlji se je spremenilo v tlako za tatove občinske zemlje.
Hkrati s tem so se razvila podložniška razmeija, a samo stvarno, ne zakonito, do-
kler jih ni Rusija, osvoboditeljica sveta, uzakonila s pretvezo, da odpravlja pod-
ložništvo. Zakonik o tlaki, ki ga je leta 1831 razglasil ruski general Kiseljev, so
diktirali seveda bojarji sami. Tako si je Rusija na en mah osvojila magnate pod-
onavskih kneževin in aplavz liberalnih kretenov vse Evrope.
44 Naslednje se nanaša na razmere v romunskih provincah, kakršne so bile pred spre-
membo, do katere je prišlo po krimski vojni.
44a (Opomba k 3. izdaji.) - To velja tudi za Nemčijo in posebno za Prusijo vzhodno od
Labe. V 15. stoletju je bil nemški kmet skoraj povsod podvržen določenim dajatvam v pro-
duktu in delu, sicer pa vsaj faktično svoboden mož. Nemški kolonisti na randenburškem,
Pomoijanskem, v Šleziji in Vzhodni Prusiji so bili celo pravno priznani za svobodne. Z zma-
go plemstva v kmečki vojni je bil s tem konec. Ne le premagani južnonemški kmetje so zno-
va postali tlačani. Že od srede 16. stoletja so bili ponižani v tlačane tudi vzhodnopruski,
brandenburški, pomoijanski, šlezijski in kmalu nato tudi schleswig-holsteinski svobodni
kmetje. (Maurer: »Geschichte der Fronhöfe, der Bauernhöfe und der Hofverfassung in Deut-
schland«, Erlangen 1862/63,4. zv. - Meitzen: »Der Boden und die landwirtschaftlichen Ver-
hältnisse des preussischen Staates nach dem Gebietsumfange von 1866«, Berlin 1873. -
Hanssen: »Leibeigenschaft in Schleswig-Holstein - F.E.)
12
Po »Règlement organique«, tako se imenuje ta kodeks o tlaki, vsak vlaški kmet
dolguje, razen množice detajlnih naturalnih dajatev, tako imenovanemu zemljiš-
kemu lastniku 1. dvanajst delavnikov nasploh, 2. en dan dela na polju in 3. en
dan prevažanja lesa. Summa summarum 14 dni v letu. Z globokim vpogledom
v politično ekonomijo ni vzet delavnik v svojem navadnem pomenu, temveč za
proizvodnjo dnevnega povprečnega produkta nujni delavnik, toda dnevni po-
vprečni produkt je prekanjeno določen tako, da mu noben kiklop ne bi bil kos
v 24 urah. V suhih besedah pristne ruske ironije izreka zato ta »Règlement« sam,
da je z 12 delavniki razumeti produkt 36 dnevnega ročnega dela, z enim dnevom
dela na polju trije dnevi in z enim dnevom dovažanja lesa prav tako trikrat toliko.
Summa: 42 dni tlake. K temu pa spada še tako imenovana jobadžija, opravila,
ki zemljiškemu lastniku pripadajo za izredne produkcijske potrebe. V razmerju
z velikostjo njenega prebivalstva mora vsaka vas letno prispevati določen kon-
tingent za jobadžijo. Ta dodatna tlaka je za vsakega vlaškega kmeta ocenjena na
14 dni. Tako znaša predpisana tlaka 56 dni na leto. Toda poljedelsko leto šteje
na Vlaškem zaradi neugodne klime samo 210 dni, od katerih odpade 40 dni za-
radi nedelj in praznikov, povprečno 30 dni zaradi slabega vremena, skupno 70
dni. Ostane 140 delavnikov. Razmerje tlake do nujnega dela, 56/84 ali 66 2/з %, iz-
raža dosti manjšo stopnjo presežne vrednosti, kakor tista, ki regulira delo ang-
leškega poljedelskega ali tovarniškega delavca. Toda to je samo z zakonom pred-
pisana tlaka. In v še bolj »liberalnem« duhu kakor angleška tovarniška zakono-
daja, je znal »Règlement organique« sam olajšati kršitev svojih določb. Potem ko
je iz 12 dni napravil 54 dni, je spet nominalno dnevno delo vsakega teh 54 dni
določeno tako, da mora odpasti nekaj dela na naslednje dni. V enem dnevu npr.
bi bilo treba opleti tolikšno zemljišče, ki zahteva za to opravilo, zlasti na koruznih
njivah, dvakrat toliko časa. Z zakonom določeno dnevno delo za posamezna po-
ljedelska dela je mogoče razložiti tako, da se prične dan v mesecu maju, konča
pa v oktobru. V Moldaviji so določbe še ostrejše. »Tistih dvanajst dni tlake po
»Règlement organique«, je vzkliknil neki zmage pijani bojar, »znese 365 dni v
letu!«45
Če je bil »Règlement organique« podonavskih kneževin pozitivni izraz volčje
lakote po presežnem delu, ki jo legalizira sleherni paragraf, so angleški Factory-
Acts (zakoni o tovarnah) negativni izrazi iste pogoltnosti. Ti zakoni brzdajo
stremljenje kapitala po brezmernem izžemanju delovne sile s prisilnimi državnimi
omejitvami delavnika, in sicer omejitvami države, ki jo obvladujeta kapitalist in
zemljiški veleposestnik. Ne glede na iz dneva v dan grozeče naraščajoče delavsko
gibanje je diktirala omejitev delavnika ista nujnost, zaradi katere so angleška polja
gnojili z gvanom. Ista slepa grabežljivost, ki je v enem primeru izčrpala zemljo,
je v drugem pri koreninah načela življenjsko silo naroda. Periodične epidemije
so tu pričale o tem ravno tako jasno kakor upadanje vojaške mere v Nemčiji in
Franciji.46
45	Nadaljnji detajli v E. Regnault: »Histoire politique et sociale des Principautés Danu-
biennes«, Paris 1855 (str. 304).
46	»Na splošno v določenih mejah preseganje srednje mere svoje vrste priča o uspevanju
organskega bitja. Telesna mera človeka se manjša, če njegovo uspevanje ovirajo bodisi fi-
zikalne ali socialne razmere. V vseh evropskih deželah, kjer obstoji konskripcija, se je od
njene uvedbe zmanjšala srednja telesna mera odraslih moških in v celoti njihova vojaška
sposobnost. Pred revolucijo (1789) je bil v Franciji minimum za pešaka 165 cm; 1818 (po
13
Sedaj (1867) veljavni Factory-Act iz leta 1850 dovoljuje povprečno 10 ur dela
na dan v tednu, in sicer prvih 5 dni po 12 ur, od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer,
od katerih pa odpade po zakonu x/i ure za zajtrk in 1 ura za kosilo, torej ostane
10 in '/2 delovne ure, ter 8 ur ob sobotah, od 6. ure zjutraj do 2. ure popoldne,
od katerih odpade V2 ure za zajtrk. Ostane torej 60 delovnih ur, 10 in '/2 v prvih
5 delovnih dneh in 7 in V2 ure zadnji delovni dan v tednu.47 Postavljeni so posebni
varuhi zakona, notranjemu ministrstvu direktno podrejeni tovarniški inšpektorji,
katerih poročila objavlja parlament vsakega pol leta. Dajejo torej tekočo in urad-
no statistiko o volčji lakoti kapitalistov po presežnem delu.
Prisluhnimo za trenutek tovarniškim inšpektorjem.48
»Sleparski tovarnar prične delo včasih malo več včasih manj ko četrt ure pred
6. uro zjutraj in ga zaključi včasih malo več, včasih manj ko četrt ure po 6. uri
popoldne. Po 5 minut odvzame ob začetku in ob koncu tiste pol ure, ki je no-
minalno določena za zajtrk, in odškrne po 10 minut ob začetku in koncu ure,
ki je določena za kosilo. Ob sobotah dela včasih več, včasih manj ko četrt ure
po 2. uri popoldne. Tako znaša njegov dobiček:
Pred 6. uro zjutraj	15 minut
Po 6. uri zvečer	15 minut Summa v 5 dneh:
Pri zajtrku	10 minut 300 minut
Pri kosilu	20 minut
60 minut
zakonu z dne 10. marca) 157 cm; po zakonu z dne 21. marca 1832 - 156 cm; povprečno
v Franciji ne potrdijo za vojaško službo polovice nabornikov zaradi premajhne rasti in te-
lesnih napak. Na Saškem je vojaška mera 1780 znašala 178 cm, sedaj 155 cm. V Prusiji zna-
ša 157 cm. Iz podatkov dr. Meyerja v »Bayerische Zeitung« dne 9. maja 1862 izhaja, daje
bilo v Prusiji v 9 letih povprečno izmed 1000 nabornikov 716 nesposobnih za vojaško služ-
bo, in sicer 317 zaradi premajhne rasti in 399 zaradi telesnih napak... Berlin leta 1858 ni
mogel dati polnega kontingenta rezervnega moštva, primanjkovalo je 157 mož.« (J.v.Liebig:
»Die Chemie in ihrer Anwendung auf Agrikultur und Phsyiologie«, 7. izd., 1862,1, zv., str.
117, 118.)
47	Zgodovina zakona o tovarnah iz leta 1850 je opisana v nadaljevanju tega poglavja.
48	Z razdobjem od začetkov velike industrije v Angliji do 1845 se ukvarjam samo tu in
tam in opozarjam bralce na knjigo Friedricha Engelsa: »Die Lage der arbeitenden Klasse
in England«, Leipzig 1845. (Slovenski prevod: »Položaj delavskega razreda v Angliji«, Can-
karjeva založba, Ljubljana 1969, Karl Marx-Friedrich Engels: Izbrana dela, I. zvezek, str.
535-890, prevedel dr. Jože Pokorn.) Kako globoko je Engels dojel duha kapitalističnega pro-
dukcijskega načina, kažejo Factory Reports, Reports on Mines itd. (Poročila tovarniških in
rudniških nadzornikov), objavljeni po 1845, in kako občudovanja vredno je slikal razmere
v detajlih, kaže najbolj površna primerjava njegovega spisa z uradnimi poročili Children's
Employment Commission (komisija za proučevanje otroškega dela) (1863-1867), ki so bila
objavljena 18 do 20 let pozneje. Ta namreč obravnavajo tiste industrijske panoge, kijih za-
konodaja o tovarnah do 1862 ni zajela in jih deloma še zmeraj ne zajema. Tu torej raz-
meram, ki jih Engels opisuje, od zunaj ni bila vsiljena večja ali manjša sprememba. Svoje
primere sem vzel v glavnem iz obdobja svobodne trgovine po 1848, iz tiste rajske dobe, o
kateri vedo prav tako širokoustni kot znanstveno siromašni krošnjarji svobodne trgovine
Nemcem toliko čudovitega povedati... Sicer pa figurira tu Anglija v ospredju samo zato,
ker klasično reprezentira kapitalistično produkcijo in ker ima edina uradno tekočo statistiko
obravnavanih predmetov.
14
Ob sobotah:
Pred 6. uro zjutraj	15 minut Dobiček v celem tednu:
Pri zajtrku	10 minut 340 minut
Po 2. uri popoldne	15 minut
Ali 5 ur in 40 minut tedensko, kar znaša, multiplicirano s 50 delovnimi tedni
in po odbitku 2 tednov za prekinitve ob praznikih ali drugih slučajnih prilikah,
27 delovnih dni.«49
»Če se podaljša delovni dan dnevno za 5 minut preko normalnega trajanja,
znaša to 2 in V2 produkcijska dneva v letu.«50 »Ena dodatna ura dnevno, prido-
bljena tako, da se ujame nekaj minut tu, nekaj minut tam, naredi iz 12 mesecev
v letu 13 mesecev.«51
Krize, v katerih se produkcija prekine in se dela samo »kratek čas«, samo po
nekaj dni v tednu, seveda niti malo ne spremene težnje po podaljšanju delovnega
dneva. Kolikor manj je poslov, toliko večji naj bo dobiček pri opravljenem poslu.
Kolikor manj časa je mogoče delati, toliko več surplus delovnega časa naj se dela.
Tako poročajo tovarniški nadzorniki o obdobju krize od 1857 do 1858:
»Lahko se zdi inkonsekvenca, da se opravlja kakršnokoli prekomerno delo v
času, ko uspeva trgovina tako slabo, toda to njeno slabo stanje spodbuja brezob-
zirne ljudi k prekoračitvam; tako si zagotavljajo izreden dobiček ...« »Ob istem
času, koje v mojem okraju 122 tovarn popolnoma opuščenih, kojih 143 miruje,
vse druge pa delajo s skrajšanim delovnim časom,« pravi Leonhard Horner, »se
delo podaljšuje preko zakonito določenega časa.«52 »Čeprav dela večina tovarn
zaradi slabega poslovnega stanja samo polovičen čas,« pravi g. Howell, »dobivam
slej ko prej isto število pritožb, da se delavcem vsak dan ukrade (snatched) pol
ali tri četrt ure s skrajšanjem časa, ki jim ga zakon zagotavlja za malicanje in od-
dih.«53
Isti fenomen se ponovi v manjši stopnji med strašno bombažno krizo v letih
1861 do 1865.54
»Če zalotimo delavce, da delajo v času južine ali ob siceršnjem nezakonitem
času, slišimo izgovore, da nikakor nočejo zapustiti tovarne in da jih je treba pri-
siliti, da prekinejo svoje delo (čiščenje strojev itd.), zlasti ob sobotah popoldne.
Toda če ostanejo 'roke' v tovarni tudi še potem, ko se ustavijo stroji, se dogaja
to samo zato, ker jim od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer, v zakonito določenih de-
lovnih urah, ni bilo dovoljeno, da bi opravili te posle.«55
49	»Suggestions, etc. by Mr. L. Horner, Inspector of Factories«, v: »Factories Regulation
Act. Ordered by the House of Commons to be printed 9. August 1859«, str. 4, 5.
50	»Reports of the Insp. of Fact.« (poslej okrajšano: RIF), za 31. oktober 1856, str. 35.
51	RIF za 30. aprii 1858, str. 9.
52	Prav tam, str. 10.
53	Prav tam, str. 25.
54	RIF for the half year ending 30th april 1861. Glej »Appendix« št. 2 v RIF za 31. ok-
tober 1862, str. 7, 52, 53. Prekoračitve se spet pomnožijo v drugem polletju 1863. Prim.
RIF za 31. oktober 1863, str. 7.
55	RIF za 31. oktober 1860, str. 23. S kakšnim fanatizmom so se, po izjavah tovarnarjev
pred sodiščem, njihove tovarniške roke upirale sleherni prekinitvi dela v tovarni, naj pokaže
15
»Ekstraprofit, ki ga je mogoče doseči s prekomernim delom preko zakonitega
delovnega časa, se zdi za mnoge tovarnarje prevelika skušnjava, da bi jo mogli
premagati. Računajo na možnost, da ne bodo odkriti, in računajo, da so še vedno
na dobičku, celo če jih odkrijejo, ker so denarne globe in sodni stroški malenkost-
ni.«56 »Kjer pridobivajo dodatni čas z množitvijo majhnih tatvin« (»a multiplica-
tion of small thefts«) med dnevom, zadevajo nadzorniki pri dokazovanju na skoraj
nepremagljive težave.«57
Te »majhne tatvine« kapitala pri času za južine in času za oddih delavcev, oz-
načujejo nadzorniki tovarn tudi kot »petty pilferings of minutes«, zmikanje mi-
nut,58 »snatching a few minutes«, grabljenje minut,59 ali s tehničnim izrazom de-
lavcev, »nibbling and cribbling at meal times« (glodanje in utrgovanje južin).60
Vidimo, da v tej atmosferi tvorjenje presežne vrednosti s presežnim delom ni
nobena skrivnost. »Če mi dovolite,« mi je rekel zelo ugleden tovarnar, »da se bo
pri meni delalo dnevno samo deset minut preko zakonitega delovnega časa, mi
boste potisnili v žep letno 1000 funtov.«61 »Časovni atomi so elementi dobička.«62
V tem pogledu ni nič bolj značilnega, kakor je označba »full timers« za de-
lavce, ki delajo polni čas, in »half timers« za otroke pod 13. leti, ki smejo delati
samo po 6 ur.63 Delavec ni tu nič več kot personificirani delovni čas. Vsi indi-
vidualni razločki se razvežejo v razločke med »polnočasnimi« in »polčasnimi«
(»Vollzeitler« und »Halbzeitler«).
naslednji kuriozni primer: V začetku junija 1836 so prišle do Magistrates (mirovni sodniki)
v Dewsburyju (Yorkshire) denunciacije, da so lastniki osmih velikih tovarn v bližini Batleya
kršili zakon o tovarnah. Nekateri teh gospodov so bili obtoženi, da je pri njih pet od 12 do
15 let starih dečkov garalo od petka od 6. ure zjutraj do 4. ure popoldne v soboto, ne da
bi jim bili dovolili kakršenkoli odmor razen za kosilo in eno uro spanja opolnoči. In ti otroci
so morali delati nepretrgano 30 ur v »shoddy-hole«, kakor se imenuje brlog, v katerem trgajo
volnene krpe in kjer morajo zaradi oblakov prahu, odpadkov itd. imeti celo odrasli delavci
privezano ruto čez usta, da si varujejo pljuča! Gospodje obtoženci so zagotovili s svojo be-
sedo - kajti kot kvekerji so bili preveč skrupulozni religiozni možje, da bi zaprisegli - da
so v svojem velikem usmiljenju dovolili ubogim otrokom štiri ure spanja, vendar pa trmog-
lavi otroci sploh niso hoteli v posteljo! Gospodje kvekeiji so bili obsojeni na 20 funtov globe.
Dryden je slutil te kvekeije:
»Fox full fraught in seeming sanctity
That feared an oath,
but like the devil would lie
That look'd like Lent, and had the holy leer
And durst not sin! before he said his prayer!« (70)
56	RIF za 31. oktober 1856, str. 34.
57	Prav tam, str. 35.
58	Prav tam, str. 48.
59	Prav tam.
60	Prav tam.
61	Prav tam.
62	»Moments are the elements of profit«. (RIF za 30. april 1860, str. 56.)
63	Ta izrazje uradno priznan tako v tovarnah kakor v poročilih tovarniških nadzornikov.
16
3. Angleške industrijske veje brez legalne omejitve eksploatacije
Slo po podaljšanju delovnega časa, volkodlaško lakoto po presežnem delu, smo
opazovali doslej na nekem področju, kjer so brezmejni izgredi, kijih, kakor pravi
neki angleški meščanski ekonom, niso prekosile niti grozovitosti Špancev nad
ameriškimi rdečekožci,64 naposled vklenili kapital v verige zakonske regulacije.
Oglejmo si sedaj še nekaj produkcijskih vej, kjer je izžemanje delovne sile neo-
virano še dandanes, ali pa je bilo še včeraj.
»Gospod Broughton, Country Magistrate (mirovni sodnik), je kot predsednik
zborovanja, ki je bilo 14. januarja 1860 na magistratu v Nottinghamu, izjavil, da
vlada med tistim delom mestnega prebivalstva, ki je zaposleno z izdelovanjem
čipk, taka stopnja trpljenja in pomanjkanja, kakršne ostali del civiliziranega sveta
ne pozna ... Ob 2., 3., 4. uri zjutraj spode devet do desetletne otroke iz njihovih
umazanih postelj in jih silijo, da morajo delati za goli obstoj do 10., 11., 12. ure
ponoči, da shujšajo do kosti, da se jim telesa skrušijo, da jim obrazi otope in njih
človeško bistvo do kraja tako otrpne v kamnito odrevenelost, da je že pogled na-
nje strašen. Ne preseneča nas, da so nastopili g. Mallett in drugi tovarnarji in pro-
testirali zoper vsakršno diskusijo ... Ta sistem, kakor ga je opisal rev. Montagu
Valpy, je sistem neomejenega suženjstva, suženjstva v socialnem, fizičnem, mo-
ralnem in intelektualnem oziru... Kaj naj si mislimo o mestu, ki prireja javno
zborovanje, da peticionira, naj se delovni čas za moške omeji na 18 ur dnevno!...
Deklamiramo zoper plantažnike v Virginiji in Karolini. Mar je njihov črnski trg,
z vsemi grozotami šibanja in njihovo barantanje s človeškim mesom, bolj nizkot-
no kakor to počasno ubijanje ljudi, ki se dogaja samo zato, da se izdelujejo tančice
in ovratniki v korist kapitalistov?«65
Lončarska industrija (pottery) v Staffordshiru je bila v zadnjih 22 letih predmet
treh parlamentarnih preiskav. Rezultati so v poročilu, ki ga je gospod Scriven leta
1841 predložil »Children's Employment Commissioners«, v poročilu dr. Green-
hovva iz leta 1860, objavljenem po nalogu uradnega zdravnika Privy Councila
(tajnega sveta) (Public Health, 3rd Report, I., 112-113) in slednjič v poročilu gos-
poda Longe iz leta 1863 v »First Report of the Children's Employment Commis-
sion« z dne 13. junija 1863. Za mojo nalogo zadostuje, če vzamem iz poročil za
leti 1860 in 1863 nekaj pričevanj izkoriščanih otrok samih. Po otrocih lahko skle-
pamo glede odraslih, zlasti deklet in žena, in sicer v industrijski panogi, ki se v
primeri z njo zdi predenje bombaža in podobno zelo prijetno in zdravo delo.66
Devetletni William Wood »je bil star 7 let in 10 mesecev, ko je začel delati«.
Od začetka je »ran moulds« (nosil izgotovljeno blago v sušilnico in prinašal nazaj
prazne modele). Vsak dan v tednu prihaja ob 6. uri zjutraj in konča približno ob
9. uri zvečer. »Delam do 9. ure zvečer vsak dan v tednu. Tako npr. zadnjih 7
do 8 tednov.« Torej 15-urno delo za devetletnega otroka! J. Murray, 12-leten de-
64	»The cupidity of mill-owners, whose cruelties in pursuit of gain, have hardly been ex-
ceeded by those perpetrated by the Spaniards on the conquest of America, in the pursuit
of gold.« (John Wade, »History of the Middle and Working Classes«, 3rd ed., Lond. 1835,
p. 114.) Teoretični del te knjige, neke vrste oris politične ekonomije, vsebuje za tisti čas nekaj
originalnega, npr. o trgovinskih krizah. Zgodovinski del pa je poln brezsramnih plagiatov
iz knjige Sira M. Edena: »The State of the Poor«, London 1797.)
65	Londonski »Daily Telegraph«, 17. januarja 1860.
66	Prim. Engels: »Die Lage etc.«, str. 249-251. (Slovenski prevod str.)
17
ček, izpove: »I run moulds and turn jigger (nosim modele in gonim kolo). Pri-
hajam ob 6., včasih ob 4. uri zjutraj. Delal sem vso noč do davi do 6. ure. V po-
stelji nisem bil od predvčerajšnje noči. Razen mene je delalo vso noč še 8 ali 9
drugih dečkov. Razen enega so vsi prišli zjutraj spet na delo. Na teden zaslužim
3 šilinge in 6 penijev. Tudi če delam vso noč, ne dobim nič več. Minuli teden sem
delal dvakrat vso noč.«
Fernyhough, 10-leten deček: »Nimam vedno cele ure časa za obed; pogosto
samo pol ure; vsak četrtek, petek in soboto.«67
Dr. Greenhow izjavlja, daje življenjska doba v lončarskih okrajih Stoke-upon-
Trent in VVolstanton izredno kratka. Čeprav je v okraju Stoke zaposlenih v lon-
čarnicah samo 36,6 % moških prebivalcev, starih nad 20 let, v Wolstantonu pa
le 30,4 %, odpade v prvem okraju več kot polovica, v drugem pa približno 2/s sm-
rtnih primerov zaradi pljučnih bolezni na moške te kategorije. Dr. Boothroyd,
praktični zdravnik v Hanleyu, izjavlja: »Vsaka naslednja generacija lončarjev je
manjše rasti in slabotnejša kot predhodna.« Prav tako drug zdravnik, gospod Mc-
Bean: »Odkar sem pred 25 leti začel svojo prakso med lončarji, se je očitna de-
generacija tega razreda pokazala v čedalje manjši rasti in manjši telesni teži. Te
izjave so povzete iz poročila dr. Greenhowa iz leta I860.68
Iz poročila komisarjev za leto 1863 naslednje: Dr. J. F. Arledge, glavni zdrav-
nik bolnišnice v North Staffordshire pravi: »Kot razred predstavljajo lončarji,
moški in ženske ... fizično in moralično degenerirano prebivalstvo. Po pravilu
so pritlikave rasti, slabe konstitucije in pogosto deformiranih prsi. Starajo se pre-
zgodaj in kratko živijo; flegmatični in slabokrvni razodevajo slabost svoje kon-
stitucije s trdovratnimi napadi dyspepsije, jetrnih in ledvičnih motenj in revma-
tizma. Predvsem pa so podvrženi pljučnim boleznim: pneumoniji, phthisisu,
bronchitisu in astmi. Neka oblika astme je njihova posebnost in je znana pod
imenom lončarska astma ali lončarska sušica. Škrofuloza, ki se loteva bezgavk,
kosti in drugih delov telesa, je bolezen več ko 2/з lončarjev ... Da ni izroditev (de-
generescence) prebivalstsva v tem okraju še veliko večja, se je treba zahvaliti iz-
ključno rekturiranju iz okoliških podeželskih okrajev in porokam z bolj zdravimi
rasami.« Gospod Charles Pearson, do nedavnega še house surgeon (hišni zdrav-
nik) iste bolnišnice, piše v pismu komisarju Longeu med drugim: »Govorim lahko
samo po osebnih opazovanjih, ne statistično; brez omahovanja pa zagotavljam,
da vselej vnovič vzkipim od ogorčenja, kadar vidim te uboge otroke, katerih
zdravje je bilo žrtvovano, da se njihovi starši in delodajalci predajajo svojemu^po-
hlepu.«
Našteva vzroke lončarskih bolezni in kulminirajoče sklene z »long hours«
(dolgim delovnim časom). Poročilo komisije izraža upanje, da »neka manufak-
tura, ki zavzema v očeh sveta tako izvrstno mesto, ne bo več dolgo v očeh sveta
trpela madeža, da njen velik uspeh spremlja fizična degeneracija, mnogovrstno te-
lesno trpljenje in zgodnja smrt delavskega prebivalstva, s katerega delom in spret-
nostjo so bili doseženi tako veliki rezultati.«69 Kar velja glede lončarn na Ang-
leškem, velja tudi na Škotskem.70
67	Children's Employment Commission (poslej okrajšano: CEC) First Report etc. 1863.
Appendix, str. 16, 19, 18.
68	Public Health (poslej okrajšano: PHR), 3rd Report etc., str. 103, 105.
69	CEC, 1863, str. 24, 22 in XI. '
70	Prav tam, str. XLVII.
18
Manufaktura žveplenk datira od leta 1833, od odkritja, kako se nanaša fosfor
na vžigalice same. Po letu 1845 se je v Angliji hitro razvila in se iz gosto nase-
ljenih delov Londona razširila zlasti tudi v Manchester, Birmingham, Liverpool,
Bristol, Norwich, Newcastle in Glasgow, z njo pa čeljustni krč, ki gaje odkril neki
dunajski zdravnik že leta 1845 kot posebno bolezen izdelovalcev žveplenk. Po-
lovica delavcev so otroci izpod 13 in mlade osebe izpod 18 let. Ta manufaktura
je zaradi svoje škodljivosti zdravju in zoprnosti tako razvpita, da ji samo najbolj
propadli del delavskega razreda, na pol sestradane vdove itd. daje svoje »razca-
pane, na pol sestradane, do kraja zanemarjene in nevzgojene otroke«.71 Od prič,
ki jih je zaslišal (leta 1863) komisar White, jih je bilo 270 pod 18 let, 40 pod 10
let, 10 le 8 in 5 starih le 6 let. Spreminjanje delavnika od 12 do 14 in 15 ur, nočno
delo, neredna hrana, večinoma v samih delovnih prostorih, okuženih od fosforja.
Dante bi našel v tej manufakturi presežene svoje najgroznejšje fantazije pekla.
V tovarni tapet tiskajo bolj grobe vrste s stroji, boljše z roko (block printing).
Najbolj živahni poslovni meseci so od začetka oktobra do konca aprila. V tem
razdobju traja to delo pogosto in skoraj nepretrgano od 6. ure zjutraj do 10. ure
zvečer in še bolj pozno v noč.
J. Leach izpoveduje: »Zadnjo zimo (1862) se jih 6 od 19 deklet ni vrnilo na
delo zaradi bolezni, ki so si jih nakopale s pretiranim delom. Da ostanejo budne,
moram vpiti nanje.« W. Duffy: »Otroci so pogosto tako utrujeni, da ne morejo
več držati oči odprtih, in dejansko, mi sami pogosto komaj še.« J. Lightbourne:
»Star sem 13 let... Zadnjo zimo smo delali do 9. zvečer, zimo pred tem pa do
10. Zadnjo zimo so me noge tako bolele, da sem skoraj vsak večer jokal od bo-
lečin.« G. Apsden: »Tega svojega fantka sem, ko je bil star 7 let, po snegu nosil
na svojem hrbtu tja in nazaj, a delal je po navadi 16 ur!... Pogosto sem pokleknil,
da sem ga hranil, medtem koje stal ob stroju, kajti zapustiti ali ustaviti ga ni smel.«
Smith, poslovodni associé (družabnik) neke manchestrske tovarne: »Mi (misli
svoje »roke«, ki delajo za »nas«) delamo brez odmorov za malice, tako daje dnev-
no 10 in V2 urno delo končano ob pol 5. uri popoldne in vse poznejše je presežni
čas.«72 (Ali ta g. Smith sam res nič neje teh 10 in V2 ure?) »Mi« (isti Smith) »red-
kokdaj nehamo pred 6. uro zvečer« (meni konzumpcijo »naših« človeških stro-
jev), »tako da mi« (iterum Crispinus) »delamo dejansko vse leto nadure ... Otroci
in odrasli« (152 otrok in mladih oseb pod 18. leti ter 140 odraslih) »so v zadnjih
18 piesecih delali brez razlike povprečno najmanj 7 dni in 5 ur tedensko ali 78 in
V2 ure tedensko. V 7"tednih do 2. maja tega leta« (1863) »je bilo povprečje večje
- 8 dni ali 84 ur tedensko!« Vendar dodaja isti gospod Smith, ki je tako vdan plu-
ralis majestatisu, smehljaje: »Strojno delo je lahko!« ki tako pravijo uporabljalci
block printinga (ročnega tiska): »Ročno delo je bolj zdravo kot strojno delo.« Na
splošno se gospodje tovarnarji ogorčeno izjavljajo proti predlogu, »da naj se stroji
ustavijo vsaj ob času malic«. G. Otley, manager neke tovarne tapet v Boroughu (v
Londonu), pravi: »Zakon, ki bi dovoljeval delovne ure od 6. ure zjutraj do 9. ure
71	Prav tam, str. LIV.
72	Tega ni vzeti v našem smislu presežnega delovnega časa. Ti gospodje imajo 10 in po-
lurno delo za normalni delavnik, ki vključuje torej tudi normalno presežno delo. Nato se pri-
čne »presežni čas«, ki je plačan nekaj bolje. Ob neki poznejši priložnosti bomo videli, da
se uporaba delovne sile v teku tako imenovanega normalnega dneva plačuje pod njeno vred-
nostjo, tako da je »presežni čas« zgolj kapitalistični trik, da izžamejo več »presežnega dela«,
kar pa ostane sicer tudi tedaj, kadar je delovna sila, uporabljena v teku »normalnega dneva«,
dejansko polnp plačana.
19
zvečer, bi nam (!) bil zelo všeč, toda ure Factory Acta od 6. ure zjutraj do 6. ure
zvečer nam (!) niso pogodu ... Naš stroj je med kosilom ustavljen« (kakšna ve-
likodušnost!). »Ustavitev stroja ne povzroča omembe vredne škode pri papirju in
barvi.« »Toda,« dostavlja simpatično, »razumem lahko, da s tem povezana škoda
ni priljubljena.« Komisijsko poročilo meni naivno, da strah nekaterih »vodilnih
firm«, da izguba časa, tj. časa prilaščanja tujega dela, in s tem »izguba profita«,
ni nikakršen »zadosten vzrok«, da bi bili otroci pod 13 let in mlade osebe pod
18.	leti 12 do 16 ur ob opoldanski obrok, ali da bi ga jim dajali, kakor dajemo
parnemu stroju premog in vodo, volni milo, kolesu olje itd., v času produkcijskega
procesa samega, kot zgolj pomožno snov delovnih sredstev.73
Nobena industrijska veja v Angliji - (ne upoštevamo šele nedavno uveljavljene
strojne proizvodnje kruha) - ni ohranila tako starinskega, kakor je mogoče raz-
brati iz pesnikov rimske cesarske dobe, predkrščanskega produkcijskega načina
do danes kot pekarnarstvo. Toda kapital, kot že omenjeno, je spočetka brezbrižen
do tehničnega značaja delovnega procesa, ki si ga osvoji. Najpoprej ga vzame, ka-
kršnega najde.
Neverjetno ponarejanje kruha, zlasti v Londonu, sta najprej odkrila odbor
Spodnjega doma v poročilu »o ponarejanju živil« (1855-56) in dr. Hassal v spisu
»Adulterations detected«.74 Posledica teh odkritij je bil zakon z dne 6. avgusta
1860 »for preventing the adulterations of articles of food and drink« (za prepre-
čevanje ponarejanja živil in pijač), neučinkovit zakon, ker se seveda z največjo
obzirnostjo izogiba vsemu, kar bi zadelo kakšnega freetradeija (pristaša svobodne
trgovine), ki bi hotel z nakupovanjem in prodajanjem ponarejenega blaga »to turn
an honest penny« (pošteno zaslužiti kak groš).75 Odbor je sam bolj ali manj na-
ivno formuliral svoje prepričanje, da pomeni svobodna trgovina v bistvu trgovino
s ponarejenimi ali, kakor duhovito pravijo Angleži, s »sofisticiranimi snovmi«.
Ta vrsta »sofistike« zna res bolje kot Protagoras delati iz črnega belo in iz belega
črno in bolje kakor eleati demonstrirati ad oculos (očitno) goli videz vsega real-
nega.76
73	CEC, 1863. Evidence, str. 123, 124, 125, 140 in LIV.
74	Drobno zmlet ali s soljo pomešan galun je normalen trgovinski artikel, ki ima značilno
ime »baker's stuff« (pekovsko blago).
75	Saje so, kot je znano, zelo čista oblika ogljika, ki ga kapitalistični dimnikarji prodajajo
angleškim farmaijem za gnojilo. Leta 1862 je moral britanski »juryman« (porotnik) v nekem
procesu odločiti, ali so saje, ki jim je bilo brez kupčeve vednosti primešano 90 % prahu in
peska, »dejanske« saje v »trgovskem« smislu ali »ponarejene« saje v »zakonskem« smislu.
»Amis de commerce« (prijatelji trgovine) so razsodili, da so »dejanske« trgovske saje, in so
zavrnili tožbo farmarja, ki je moral povrh plačati še sodne stroške.
76	Francoski kemik Chevallier navaja v neki razpravi o »sophistications« (ponaredbah)
blag več kot 600 artiklov in za mnoge od teh po 10, 20 in tudi 30 različnih metod pona-
rejanja. Pri tem pripominja, da ne pozna vseh metod, in ne omenja vseh, ki jih pozna. Za
sladkor navaja 6 vrst ponaredb, za olivno olje 9, za surovo maslo 10, za sol 12, za mleko
19,	za kruh 20, za žganje 23, za moko 24, za čokolado 28, za vino 30, za kavo 32 itd. Celo
ljubi bog ne uide tej usodi. Glej Rouard de Card: »De la falsification des substances sacra-
mentalles«, Paris 1856.
20
Vsekakor pa je ta odbor obrnil pozornost občinstva na njegov »vsakdanji
kruh« in s tem na pekarne. Istočasno je zadonel na javnih zborovanjih in peticijah
parlamentu krik londonskih pekovskih pomočnikov o pretiranem delu itd. Ta
krik je prihajal iz take stiske, daje bil g. H.S. Tremenheere, tudi član že večkrat
omenjene komisije iz leta 1863, imenovan za kraljevega preiskovalnega komisar-
ja. Njegovo poročilo77 skupaj z izjavami prič, je razburilo občinstvo, ne njegovega
srca, pač pa njegov želodec. V bibliji trden Anglež je sicer vedel, da mora človek,
če ni po božji milosti kapitalist, veleposestnik ali sinekurist, jesti svoj kruh v potu
svojega obraza, vendar pa ni vedel, da mora pojesti v svojem kruhu vsak dan tudi
določen kvantum človeškega znoja, prepojenega z izcedki iz gnojnih tvorov, s paj-
čevino, poginulimi ščurki in gnilim nemškim kvasom, da ne omenjamo galuna,
peščenca in drugih prijetnih mineralnih primesi. Brez vsakega ozira na njeno sve-
tost »Freetrade« (svobodno trgovino) so zato dotlej »svobodno« peko kruha po-
stavili pod nadzorstvo državnih inšpektorjev (ob koncu zasedanja parlamenta
1863) in z istim parlamentarnim zakonom prepovedali delo pekovskih pomoč-
nikov pod 18. letom starosti od 9. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Ta zadnja klavzula
pove več kot debele knjige o pretiranem delu v tej starošegno-domači poslovni
veji.
»Delo londonskega pekovskega pomočnika se prične praviloma ob 11. uri po-
noči. Ob tej uri zamesi testo, zelo utrudljiv postopek, ki traja od pol do tri četrt
ure, odvisno od velikosti in boljše ali slabše kakovosti peciva. Nato sam leže na
valjalnik, ki služi obenem kot pokrov korita, v katerem se mesi testo, in spi nekaj
ur, z vrečo za moko pod glavo in z drugo vrečo na sebi. Zatem se začne hitro
in nepretrgano peturno delo, premešanje, tehtanje, oblikovanje testa, vstavljanje
v peč in jemanje iz peči. Temperatura v pekarni znaša 75-90 (fahrenheitovih) sto-
pinj (24-32°C) in v majhnih pekarnah prej več kot manj. Ko je posel, kruh, ki-
penje itd. končan, se prične raznašanje kruha; in znaten del dnevnih mezdnih de-
lavcev potem, ko opravi opisano trdo nočno delo, raznaša čez dan kruh v koša-
rah, ali ga razvaža z vozički od hiše do hiše, medtem pa dela pogosto še v pekarni.
Glede na letni čas in obseg posla se neha to delo med 1. in 6. uro popoldne, med-
tem ko drug del pomočnikov dela v pekarni do poznega popoldneva.«78 »Med
londonsko sezono prično v Westendu pomočniki pekov, ki pečejo kruh po 'polni'
ceni, delati redno ob 11. uri ponoči in so zaposleni s peko do 8. ure naslednjega
jutra, z enim ali dvema pogosto zelo kratkima premoroma. Nato jih uporabljajo
4, 5, 6, celo tudi 7 ur, da raznašajo kruh, ali včasih tudi, da pečejo v pekarni pre-
pečenec. Po opravljenem delu spijo 6, pogosto samo 5 ur ali 4 ure. Ob petkih
se prične delo vedno že bolj zgodaj, okoli 10. ure zvečer, in traja brez premora,
bodisi pri pripravljanju, bodisi pri raznašanju kruha, do 8. ure zvečer v soboto,
večinoma pa do 4. ali 5. ure v nedeljo zjutraj. Tudi v boljših pekarnah, ki pro-
dajajo kruh po 'polni' ceni, je treba ob nedeljah opraviti 4 do 5 ur pripravljalnega
dela za naslednji dan... Pomočniki tako imenovanih 'underselling masters' (ki
prodajajo kruh pod polno ceno), in teh je, kakor smo že omenili, več ko 3A vseh
londonskih pekov, imajo še daljši delovni čas, toda njihovo delo je omejeno sko-
raj izključno na delo v pekarni, ker prodajajo njihovi mojstri, razen kolikor ga
77	»Report etc. relating to the Grievances complained of by the Journeymen Bakers etc.«,
London 1862, in »Second Report etc.«, London 1863.
78	Prav tam, »First Report etc.«, str. VI/VII.
21
dobavljajo malim trgovinicam, kruh samo v lastnih pekarnah. Proti koncu ted-
na..tj. ob četrtkih, se prične tu delo ob 10. uri ponoči in traja z le kratkimi
presledki pozno v sobotno noč.«79
Kar zadeva te »underselling masters«, zapopade celo meščansko stalixe: »nep-
lačano delo pomočnikov (the unpaid labour of the men) tvori osnovo njihove kon-
kurence«.80 In »full priced baker« (pek, ki prodaja kruh za polno ceno) denuncira
svoje »underselling« konkurente preiskovalni komisiji kot tatove tujega dela in
ponarejevalce.
»Uspevajo samo z varanjem občinstva in s tem, da izžemajo iz svojih pomoč-
nikov 18 urno delo za 12 urno mezdo.«81
Ponarejanje kruha in nastanek razreda pekov, ki prodajajo kruh pod polno
ceno, sta se razvila v Angliji od začetka 18. stoletja, kakor hitro je propadel ce-
hovski značaj te obrti in je stopil kapitalist v podobi mlinarja ali faktorja moke
za nominalnega pekovskega mojstra.82 S tem so bili položeni temelji za kapita-
listično produkcijo, za neomejeno podaljševanje delavnika in nočnega dela, čep-
rav se je slednje zares udomačilo v Londonu šele leta 1824.83
Iz povedanega je razumljivo, da komisijsko poročilo prišteva pekovske po-
močnike med delavce, ki ne žive dolgo, ki potem, ko so po sreči ušli pri vseh delih
delavskega razreda normalnemu decimiranju otrok, redko dosežejo 42 let. Kljub
temu je pekovski poklic stalno prenapolnjen s kandidati. Londonu so viri te »de-
lovne sile« Škotska, zahodni poljedelski okraji Anglije in - Nemčija.
V letih 1858-1860 so pekovski pomočniki na Irskem organizirali na svoje
stroške velika agitacijska zborovanja proti nočnemu in nedeljskemu delu. Občin-
stvo seje z irsko toplino zavzelo zanje, npr. na majskem zborovanju 1860 v Dub-
linu. S tem gibanjem so dejansko dosegli izključno dnevno delo v Wexfordu, Kil-
kennyju, Clonmelu, Waterfordu itd. »V Limericku, kjer je, kakor znano, trpljenje
pomočnikov preseglo vse meje, se je to gibanje izjalovilo zaradi opozocije pekov-
skih mojstrov, zlasti pekov-mlinarjev. Primer Limericka je vodil k nazadovanju
v Ennisu in Tipperaryju. V Corku, kjer se je razodela javna nejevolja v najbolj
živi obliki, so mojstri spodnesli to gibanje s tem, da so uporabili svojo oblast in
vrgli pomočnike na cesto. V Dublinu so se mojstri najodločneje uprli in so s pre-
ganjanjem pomočnikov, ki so vodili agitacijo, prisilili ostale, da so se vdali in pri-
volili v nočno in nedeljsko delo.«84 Komisija na Irskem do zob oborožene angleške
vlade je neizprosnim pekovskim mojstrom v Dublinu, Limericku, Corku idr. po-
nižno ugovarjala: »Odbor meni, da so delovnim uram postavljene meje z narav-
79	Prav tam, str. LXXI.
80	George Read: »The History of Baking«, London 1848, str. 16.
81	»Report (First) etc. Evidence«. Izjava g. Cheesemana, »full priced« peka, str. 108.
82	George Read, prav tam. Konec 17. in v začetku 18. stoletja so bili agenti (factors), ki
so se rinili v vse vrste dejavnosti, uradno denuncirani kot »public nuisances« (javni škod-
ljivci). Tako je npr. Grand Jury (veliko porotno sodišče) na četrtletnem zasedanju mirovnih
sodnikov grofije Somerset predložilo Spodnjemu domu »presentment« (spomenico), v kateri
pravi m.dr.: ... »that these factors of Blackwell Hall are a Publick Nuisance and Prejudice
to the Clothing Trade and ought to be put down as a Nuisance.« (»The Case of our English
Wool etc.«, London 1685, p. 6, 7.)
83	»First Report etc.«, str. VIII.
84	»Report of Committee on the Baking Trade in Ireland for 1861«.
22
nimi zakoni, ki se jih ne da nekaznovano kršiti. Kot silijo mojstri svoje delavce
z grožnjo, da jih bodo odpustili, h kršitvi njihovega religoznega prepričanja, k ne-
pokorščini deželnemu zakonu in preziranju javnega mnenja (slednje se nanaša na
nedeljsko delo), sejejo mržnjo med kapitalom in delom in dajejo zgled, ki je ne-
varen za religijo, moralnost in javni red... Odbor je mnenja, da pomeni po-
daljšanje delavnika čez 12 ur uzurpatorski poseg v domače in privatno življenje
delavca in vodi do usodnih moralnih rezultatov z vmešavanjem v dom nekega
moža in v izpolnjevanje njegovih družinskih dolžnosti kot sina, brata, moža in oče-
ta. Delo nad 12 ur tendenčno spodkopuje delavčevo zdravje, vodi do prezgodnje-
ga staranja in rane smrti in je zato v nesrečo delavskim družinam, ki se znajdejo
oropane ('are deprived') skrbi in opore družinskega poglavarja prav v trenutku,
ko jim je najbolj potreben.«85
Ravnokar smo bili na Irskem. Na drugi strani Kanala, na Škotskem, denun-
cira poljedelski delavec, orač, svoje 13- in 14-urno delo v najbolj ostrem podneb-
ju in s štiriurnim dodatnim delom ob nedeljah (v tej deželi sabbat-svetnikov),86
medtem ko stojijo hkrati pred londonsko Grand Jury trije železniški delavci, nek
sprevodnik osebnega vlaka, nek strojevodja in nek kretničar. Neka velika želez-
niška nesreča je sprvila na oni svet več sto potnikov. Malomarnost železničarjev
je vzrok nesreče. Soglasno izjavljajo pred porotniki, daje njihovo delo pred 10-12
leti trajalo samo 8 ur dnevno. V zadnjih 5-6 letih da so jim delo podaljšali na
14, 18 in 20 ur, in pri posebno živahnem navalu potnikov, kakor v obdobjih iz-
letniških vlakov, da traja pogosto nepretrgoma 40-50 ur. Da so običajni ljudje
in ne kaki kiklopi. Na neki dani točki da odpove njihova delovna sila. Prevzame
jih otopelost. Njihovi možgani da nehajo misliti in njihove oči videti. Vseskozi
»respectable British Juryman« (ugledni britanski porotnik) odgovarja s sodbo, s
katero jih izroča kazenskemu sodišču zaradi »manslaughter« (uboja) in v milem
dodatku izraža pobožno željo, naj bi bili gospodje kapitalski železniški magnati
poslej vendar bolj potratni pri nakupovanju potrebnega števila »delovnih sil« in
bolj »zdržni« ali bolj se odpovedujoči ali »varčnejši« pri izsesavanju plačane de-
lovne sile.87
85	Prav tam.
86	Javno zborovanje poljedelskih delavcev v Lasswade pri Glasgowu 5. januarja 1866.
(Glej »Workman's Advocate« z dne 13. januarja 1866.) Ustanovitev tradeuniona (sindikata)
poljedelskih delavcev konec 1865, najprej na Škotskem, je zgodovinski dogodek. V enem od
najbolj zatiranih poljedelskih okrajev Anglije, v Buckinghamshire so marca 1867 poljedelski
delavci začeli veliko stavko za zvišanje tedenske mezde od 9-10 na 12 šilingov. Iz tega vi-
dimo, da je gibanje angleškega poljedelskega proletariata, ki je bilo po zatrtju njegovih na-
silnih demonstracij po letu 1830 in zlasti po uvedbi novega zakona o povsem zlomljenih
ubožcih, znova začelo v šestdesetih letih, dokler ni končno 1872 epoho določujoče. K temu
se vrnem v II. zvezku in prav tako tudi k modrim knjigam, ki so izšle po letu 1867, o po-
ložaju angleških poljedelskih delavcev. - Dodatek k III. izdaji.)
87	»Reynold's Newspaper« (21) januarja 1866. Teden za tednom prinaša ta tednik takoj za
tem celo listo novih železniških nesreč pod »sensational headings« (senzacionalnimi naslovi):
Fearful and fatal accidents (strašne in usodne nezgode), Appalling tragedies (grozne tragedije)
itd. Na to odgovarja neki delavec železnice North Staffordline: »Vsakdo pozna posledice, če
pozornost strojevodje ali kurjača za trenutek popusti. In kako je mogoče drugače pri brezmer-
nem podaljševanju dela v najhujšem vremenu, brez odmora in počitka? Vzemite kot zgled, ka-
kor se vsak dan dogaja, naslednji primer. Pretekli ponedeljek je pričel neki kurjač svoje delo
v zelo ranih urah. Končal gaje po 14 urah in 50 minutah. Predenje utegnil popiti svoj čaj, so
23
Iz pisane množice delavcev vseh poklicev, starosti in spola, ki bolj vneto rinejo
v nas kakor duše ubitih v Odiseji, in ki jim na prvi pogled, ne da bi odpirali Mod-
re knjige v njihovih rokah, razbereš čezmerno delo, izberimo še dve figuri, katerih
presenetljivi kontrast dokazuje, da so pred kapitalom vsi ljudje enaki - modistko
in kovača.
V zadnjih tednih junija 1863 so prinesli vsi londonski dnevniki poročilo s »sen-
zacionalnim« naslovom »Death from simple over-work« (Smrt samo zaradi čez-
mernega dela). Šlo je za smrt dvajset let stare modistke Mary Anne Walkley, za-
poslene v neki zelo ugledni modni manufakturi, dobaviteljici dvora, ki jo je iz-
koriščala neka dama z dobrodušnim imenom Elise. Tista stara, pogosto pripo-
vedovana zgodba, je bila zdaj na novo odkrita,88 da delajo ta dekleta povprečno
po 16 in 1/2 ure, med sezono pa pogosto nepretrgovoma 30 ur, in da jim tedaj
njih ginečo »delovno silo« kdaj pa kdaj oživljajo s sherryjem, portskim vinom ali
kavo. In bil je ravno višek sezone. Treba je bilo čez noč izdelati sijajne obleke
plemenitih ladies za ples, prirejen v čast sveže importirane waleške princese.
Mary Anne Walkley je delala nepretrgoma 26 ur in pol, skupaj s 60 drugimi dek-
leti, po 30 v eni sobi, v kateri je bilo komaj tretjina nujne kubature zraka, medtem
ko so ponoči spale po dve na eni postelji v eni izmed zatohlih lukenj, v katerih
je ena spalnica ograjena z lesenimi stenami.89 In to je bil eden izmed boljših lon-
donskih modnih salonov. Mary Anne Walkley je v petek zbolela in v nedeljo um-
rla, ne da bi bila vsaj, v veliko začudenje gospe Elise, prej dokončala zadnjo ob-
leko. K smrtni postelji prepozno poklicani zdravnik g. Keys je pred Coroner's
Jury (porotno sodišče, ki ugotavlja vzrok smrti v sumljivih primerih), suho izjavil:
»Mary Anne Walkley je umrla zaradi dolgih delovnih ur v prenapolnjeni de-
lavnici in pretesni, slabo ventilirani spalnici.«
ga znova klicali na delo. Moral je torej pregarati brez presledka 29 ur in 15 minut. Ostalo nje-
govo tedensko delo je bilo razporejeno takole: v sredo 15 ur, v četrtek 15 ur in 35 minut, v petek
14 ur in 30 minut, v soboto 14 ur in 10 minut, skupno v tednu 88 ur in 40 minut. In mislite
si zdaj njegovo presenečenje, koje dobil mezdo samo za 6 delovnih dni. Možje bil novinec in
je vprašal, kaj se razume kot delovni dan. Odgovor: 13 ur, torej 78 ur na teden. Kako pa s pla-
čilom preostalih 10 ur n 40 minut? Po dolgem prerekanju je dobil odškodnino v znesku 10 pe-
nijev.« (Prav tam, 4. februarja 1866.)
88	Prim. Engels: »Die Lage etc.«, str. 253, 254. (Slovenski prevod str.)
89	Dr. Letheby, zdravnik pri Board of Health, je takrat izjavil: »Minimum zraka za od-
rasle bi moral znašati 300 kubičnih čevljev v spalnici in 500 kubičnih čevljev v dnevni sobi.«
Dr. Richardson, primarij neke bolnice v Londonu: »Šivilje vseh vrst, modistinje, krojàcice
in navadne šivilje, trpe trojno goije - prekomerno delo, pomanjkanje zraka, pomanjkanje
hrane ali zaradi slabe prebave. V splošnem je ta vrsta dela vsekakor bolj prikladna za ženske
/	kakor za moške. Nesreča tega posla pa je, da si ga je, zlasti v glavnem mestu, monopoliziralo
kakšnih 26 kapitalistov, ki s prisilnimi sredstvi, ki izvirajo iz kapitala (that spring from ca-
pital), izsiljujejo prihranke iz dela (force economy out of labour; s tem hoče reči: prihranijo
si stroške z razsipanjem delovne sile. Njihovo oblast čuti ves razred teh delavk. Če si pridobi
kakšna krojačica majhen krog kupcev, jo prisili konkurenca, da dela doma do mrtvega, da
ga ohrani in jo primora, da tudi svojim pomočnicam nalaga prav toliko čezmernega dela.
Če ji posel ne uspe, ali če se ne more samostojno etablirati, se obrne na kak établissement,
kjer sicer ni manj dela, a je vsaj plačilo bolj zanesljivo. V takšnem položaju postane čista
sužnja, ki jo vsako valovanje družbe premetava sem in tja; zdaj umira ali skorajda umira
od gladu doma v svoji sobici, zdaj spet dela po 15, 16 in celo 18 ur v skoraj neznosnem
zraku in ob hrani, ki je zaradi pomanjkanja zraka ne more prebaviti, tudi če je dobra. Od
teh žrtev živi jetika, ki ni nič drugega kot bolezen od zraka.« (Dr. Richardson: »Work and
Overwork«, v »Social Science Review«, 18. julija 1863.)
24
In da bi dalo zdravniku pouk o spodobnosti, je Coroner's Jury nasprotno iz-
javilo:
»Pokojnica je umrla za apopleksijo, vendar pa se je upravičeno bati, da je pre-
komerno delo v prenapolnjeni delavnici itd. njeno smrt pospešilo.«
Naše »bele sužnje«, je pisal »Morning Star«, glasilo Cobdena in Brighta, vo-
diteljev privržencev svobodne trgovine, »naše bele sužnje spravlja delo v grob, in
propadajo in umirajo brez godbe in petja.«90
»Do smrti garati je na dnevnem redu ne samo v delavnicah modistinj, temveč
na tisoč krajih, da, povsod, kjer cvete posel... Vzemimo na primer kovača. Če
smemo verjeti pesnikom, ga ni bolj čvrstega, veselega človeka od kovača. Vstaja
zgodaj in kreše iskre pred soncem; je in pije in spi, da nihče tako. S čisto fizičnega
stališča gledano, je resnično, pri zmernem delu, na enem najboljših človeških
mest. Toda sledimo mu v mesto in poglejmo, kakšno delovno breme nalagajo
temu močnemu človeku ter kakšen rang zavzema v seznamih umrljivosti naše de-
žele! V Marylebonu (enem največjih okrajev Londona) jih od 1000 kovačev umre
letno 31, ali 11 več, kakor znaša povprečna umrljivost odraslih moških v Angliji.
Ta poklic, ta skoraj instinktivna umetnost človeštva, pravzaprav neoporečen, po-
staja moškemu poguben samo zaradi pretiranega dela. Kovač lahko dnevno to-
likokrat udari s kladivom, napravi toliko korakov, zajame sapo tolikokrat, opravi
toliko dela in živi povprečno recimo 50 let. Prisilijo ga, da mora udariti tolikokrat
več, napraviti toliko korakov več, dahniti tolikokrat več, skratka, da mora svojo
življenjsko potrošnjo povečevati dnevno za eno četrtino. Kovač opravi ta poskus in
rezultat je, da v omejenem obdobju res opravi četrtino več dela in da umre v 37.
namesto 50. letu.«91
90	»Morning Star«, 23. junija 1863. »Times« je porabil ta dogodek za obrambo ameriških
lastnikov sužnjev Brightom i. dr.: »Mnogi od nas«, pravi, »menijo, da, dokler mi sami ubi-
jamo naše mlade ženske z delom, goneč jih na delo, z bičem lakote namesto z žvižganjem
biča, imamo komajda pravico, da posipavamo z ognjem in žveplom družine, ki so se rodile
kot lastniki sužnjev in svoje sužnje vsaj dobro hranijo in jih pustijo zmerno delati.« (»Ti-
mes«, 2. julija 1863.) Na isti način je »Standard«, toryjevski list, bral levite častitemu gos-
podu Newmanu Hallu: »On ekskomunicira lastnike sužnjev, moli pa z dobrimi ljudmi, ki
so pustili delati voznike in sprevodnike omnibusov v Londonu in drugod samo 16 ur dela
na dan za pasje plačilo«. Končno je spregovoril orakelj, g. Thomas Carlyle, o katerem sem
tiskal že leta 1850: »Genij je šel k vragu, kult paje ostal.« V kratki paraboli reducira edino
veliko dejanje naše dobe, ameriško državljansko vojno, na to, da želi Peter s severa Pavlu
z juga z vso silo razbiti lobanjo, ker Peter s severa najema svojega delavca »na dan«, Pavel
z juga pa »na vse življenje«. (»Macmillan's Magazine«, Ilias Americana in nuce, zvezek za
avgust 1863.) Tako je nazadnje počil milni mehur toryjevskih simpatij za mestnega - za hu-
diča ne za poljedelskega - mezdnega delavca. Jedro se imenuje - suženjstvo.
91	dr. Richardson: »Work and Overwork« v »Social Science Review«, 18. julij 1863.
25
4. Dnevno in nočno delo. Sistem izmen
Konstantni kapital, tj. produkcijska sredstva, so tu, gledana s stališča procesa,
samo za to, da vsrkavajo delo in z vsakim atomom dela tudi proporcionalen kvan-
tum presežnega dela. Če tega ne opravljajo, predstavlja njihova gola eksistenca ne-
gativno izgubo za kapitalista, kajti v času, ko stoje neizkoriščena, reprezentirajo
nekoristen predujem kapitala, in ta izguba postane pozitivna, takoj ko so zaradi
prekinitve potrebni dodatni stroški, da lahko znova prično delati. Podaljšanje de-
lavnika čez meje naravnega dneva v noč deluje samo kot palliativ, samo približno
blaži vampirsko žejo po živi delovni krvi. Prilaščati si delo vseh 24 ur dneva je
zato imanentni nagon kapitalistične produkcije. Ker pa je to fizično nemogoče,
da bi iste delovne sile izsesavali nepretrgoma podnevi in ponoči, je treba za od-
stranitev fizične ovire izmenjati delovne sile, ki se trošijo podnevi in ponoči, iz-
menjava, ki dopušča različne metode, ki je lahko npr. urejena tako, da opravlja
del delovnega osebja delo teden dni podnevi, naslednji teden dni ponoči itd. Zna-
no je, da je ta sistem izmen, to kolobarjenje prevladovalo v obdobju prvega raz-
cveta angleške bombažne industrije in cveti sedaj in dr. v bombažnih predilnicah
moskovske gubernije. Kot sistem eksistira ta 24-urni produkcijski proces še danes
v mnogih doslej »svobodnih« industrijskih vejah Velike Britanije, med drugim pri
plavžih, v kovačnicah, valjarnah in drugih kovinskih tovarnah v Angliji, Walesu
in na Škotskem. Delovni proces tukaj obsega poleg 24 ur šestih delavnikov v ve-
čini tudi 24 ur nedelje. Delavci so moški in ženske, odrasli in otroci obeh spolov.
Starost otrok in mladine se giblje skozi vse vmesne stopnje od 8 (v nekaterih pri-
merih od 6) do 18 let.92 V nekaterih branžah delajo dekleta in žene skupaj z moš-
kim osebjem tudi ponoči.93
Ne glede na splošne škodljive učinke nočnega dela94 nudi nepretrgano 24-urno
trajanje produkcijskega procesa nadvse dobrodošlo priložnost, da se prekorači
92	CEC, III., 1864, str. IV, V, VI.
93	»Both in Staffordshire and in South Wales young girls and women are employed on
the pit banks and on the coke heaps, not only by day, but also by night. This practice has
been often noticed in Raports presented to Parliament, as being attended with great and no-
torious evils. These females, employed with the men, hardly distinguished from them in
their dress, and begrimed with dirt and smoke, are exposed to the deterioration of character
arising from the loss of self-respeet which can hardly fail to follow from their unfeminine
occupation.« (»Children's Employment Commission. Third Report«, 1864, (194, p. XXVI.)
Prav tako v steklarnah.
94	»Zdi se naravno,« pripominja neki tovarnar jekla, ki uporablja otroke za nočno delo,
»da dečki, ki delajo ponoči, podnevi ne morejo spati, niti redno počivati, temveč se čez dan
brez miru potikajo sem in tja.« (CEC, IV, 63, str. XIII.) O važnosti sončne svetlobe za oh-
ranitev in razvoj telesa pravi neki zdravnik med drugim: »Svetloba učinkuje tudi direktno
na telesno tkivo, ki mu daje trdnost in prožnost. Mišice živali, ki jim vzamemo normalen
kvantum svetlobe, postanejo gobaste in neprožne, živčna sila izgubi svoj ten zaradi pomanj-
kanja stimuliranja, in izoblikovanje vsega, kar raste, zakrni... V primeru otrok je stalen do-
stop do bogate dnevne svetlobe in direktnih sončnih žarkov del dneva vseskozi bistven za
zdravje. Svetloba pomaga, da se hrana spreminja v zdravo plastično kri in utijuje mišično
vlakno, ko se že začne tvoriti. Prav tako vpliva dražilno na vidni organ in spodbuja s tem
večjo dejavnost v različnih funkcijah možganov.« G. W. Strange, primary splošne bolnice
v Worcestru, iz čigar spisa »O zdravju« (1864) smo povzeli to mesto, piše v nekem pismu
g. Whiteu, enemu izmed preiskovalnih komisarjev: »Prej sem imel priložnost v Lancashiru,
26
meja nominalnega delavnika. Npr. v prej omenjenih, zelo napornih industrijskih
vejah znaša uradni delavnik za vsakega delavca večinoma 12 ur dnevnega ali noč-
nega dela. Toda delo preko te meje je v mnogih primerih, povedano z besedami
angleškega uradnega poročila, »zares strahotno« (truly fearful«).95
»Nobeno človeško bitje,« se glasi, »ne more pomisliti na množino dela, ki ga
morajo opravljati po izjavah prič od devet do dvanajstletni dečki, ne da bi nei-
zogibno prišlo do sklepa, da te zlorabe oblasti staršev in delodajalcev ne moremo
več trpeti.«96
»Metoda, da dečki sploh delajo ponoči in podnevi tako kadar je obilo poslov,
kakor v času običajnega poteka stvari, vodi do nesramnega podaljševanja delav-
nika. To podaljševanje je v mnogih primerih ne le kruto, temveč naravnost never-
jetno. Neogibno je, da iz tega ali onega vzroka včasih izostane kak deček iz na-
slednje izmene. Eden ali več dečkov, ki so že dovršili svoj delavnik, morajo potem
stopiti na mesto odsotnega. Ta sistem je tako splošno znan, da mi je manager
neke valjarne, ko sem ga vprašal, kdo nadomesti odsotne dečke v izmeni, odgo-
voril: »Saj vem, da veste to prav tako dobro kakor jaz«, in se ni nič pomišljal
priznati, kako je v resnici.97
»V neki valjarni, kjer je trajal nominalni delavnik od 6. ure zjutraj do 1/2 6.
ure zvečer, je delal neki deček vsak teden štiri noči vsaj do 1/2 9. ure drugega
dne zvečer in to celih 6 mesecev.« »Neki drug deček, star 9 let, je delal tri dva-
najsturne izmene zapored, v svojem 10. letu pa po dva dni in dve noči zapored.«
»Tretji, ki mu je zdaj 10 let, je delal tri noči zapored od 6. ure zjutraj do polnoči,
ostale noči pa do 9. ure zvečer.« »Četrti, zdaj 13 let star, je delal ves teden od
6. ure zvečer do drugega dne opoldne in pogosto tri izmene zapored, npr. od po-
nedeljka zjutraj do torka ponoči.« »Peti, sedaj 12 let star, je delal v neki železo-
livarni v Stavelyju 14 dni od 6. ure zjutraj do polnoči in ni več sposoben delati
tako še naprej.« »George Allinsworth, star devet let: Sem sem prišel prejšnji petek.
Naslednji dan smo morali pričeti ob 3. uri zjutraj. Zato sem ostal tukaj vso noč.
Stanujem 5 milj od tod. Spal sem na podu, podse sem pogrnil usnjeni predpasnik
in se pokril z majhnim jopičem. Naslednja dva dneva sem bil tukaj ob 6. uri zjut-
raj. Da, to je vroč kraj! Preden sem prišel sem, sem prav tako delal celo leto pri
visoki peči. To je bilo veliko podjetje na deželi. Ob sobotah sem začel delati tudi
ob 3. uri zjutraj, vendar sem vsaj lahko hodil spat domov, ker je bilo blizu. Druge
dni sem začel ob 6. uri zjutraj in končal ob 6. ali 7. uri zvečer itd.«98
da sem opazoval učinek nočnega dela na dečke, zaposlene v tovarnah, in v nasprotju s pri-
ljubljenim zatrjevanjem nekaterih delodajalcev odločno izjavljam, da je zdravje otrok zaradi
njega kmalu trpelo.« (Prav tam, IV, 284, str. 55). Da takšne stvari sploh tvorijo predmet
resnih sporov, najlepše kaže, kako učinkuje kapitalistična produkcija na »možganske funk-
cije« kapitalistov in njihovih retainers (vasalov).
95	Pravdam, 57, str. XII.
96	Prav tam (IV. Report), 58, str. XII.
97	Prav tam.
98	Prav tam, str. XIII. - Izobrazbena stopnja teh »delovnih sil« seveda mora biti takšna,
kot se kaže v slečih dialogih z nekim preiskovalnim komisarjem: Jeremija Haynes, star 12
let:... »Štirikrat štiri je osem, štiri štirice so 16... Kralj je po njegovem tisti, ki ima ves denar
in vse zlato. (A king is him that has all the money and gold.)... Mi imamo kralja, pravijo,
daje kraljica, imenujejo jo princesa Aleksandra. Pravijo, da seje možila s kraljičinim sinom.
Princesa je moški.« Win. Turner, 12 let star: »Ne živim v Angliji. Mislim, daje takšna de-
27
Prisluhnimo sedaj, kako pojmuje kapital sam ta štiriindvajseturni letni sistem.
O pretiravanjih tega sistema, o njegovi zlorabi za »okrutno in neverjetno« pod-
aljševanje delavnika, seveda ne črhne besede. Govori samo o sistemu v njegovi
»normalnië obliki.
Gospoda Naylor in Vickers, jeklarska fabrikanta, ki uporabljata 600 do 700
ljudi, med katerimi jih je le 10 % starih manj kot 18 let, in od teh samo 20 dečkov
med osebjem za nočno delo, pravita kot sledi: »Zaradi vročine dečki prav nič ne
trpijo. Temperatura znaša verjetno 86-90° (30-32°C)... V kovačnicah in valjar-
nah delajo »Roke« izmenično ponoči in podnevi, a vse drugo delo opravljajo
samo podnevi od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer. V kovačnici delajo od 12. do
12. ure. Nekaj rok dela stalno ponoči, ne da bi kdaj prišle v dnevno izmeno. Ne zdi
se nam, da bi vplivalo nočno delo drugače na zdravje (gospodov Naylora in Vic-
kersa?) kakor dnevno delo, in verjetno ljudje bolje spijo, če imajo počitek vedno
ob istem času, kakor pa če se le-ta spreminja... Približno dvajset dečkov pod 18.
leti dela v nočni izmeni... Brez nočnega dela dečkov izpod 18 let ne bi šlo (not
well do). Naš ugovor je - povečanje produkcijskih stroškov... Težko je dobiti
spretne 'roke' in vodje oddelkov, a dečkov dobite, kolikor hočete... Seveda bi za-
radi majhnega števila dečkov, ki jih zaposlujemo, omejitev nočnega dela za nas
ne bi bila posebno važna ali pomembna.«99
žela, toda doslej nisem vedel zanjo.« John Morris, 14 let star: »Slišal sem govoriti, daje bog
ustvaril svet in da so se vsi ljudje utopili razen enega; slišal sem, da je ta bil majhen ptič.«
William Smith, 15 let: »Bog je naredil moža, mož je naredil žensko.« Edward Taylor, 15
let star: »Nič ne vem o Londonu.« Henry Matthewman, 17 let: »Včasih grem v cerkev...
Ime, o katerem pridigajo, je bil neki Jezus Kristus, toda drugih imen ne znam povedati in
tudi o njem ne vem ničesar povedati. Ni bil umorjen, ampak je umrl kakor drugi ljudje.
Nekako ni bil kot drugi ljudje, ker je bil nekako religiozen, drugi pa ne.« (»He was not the
same as other people in some ways, because he was religious in some ways, and others isn't.«
(»Prav tam, 74, str. XV.) »Vrag je dober človek. Kje živi, ne vem. Kristus je bil hudoben
človek.« (»The devil is a good person. I don't know where he lives. Christ was a wicked
man.« (»Ta deklica) (10 let) črkuje 'God' kot 'dog' in ni poznala kraljičinega imena.« (CEC,
V., 1866, str. 55, št. 278.) Isti sistem, ki vlada v omenjenih metalurških tovarnah, vlada tudi
v steklarnah in papirnicah. V papirnicah, kjer izdelujejo papir s stroji, je uvedeno nočno delo
praviloma v vseh procesih, razen pri sortiranju cunj. V nekaterih primerih se s pomočjo iz-
men nadaljuje nočno delo ves teden brez prestanka, navadno od nedelje zvečer do naslednje
sobote opolnoči. Dnevna izmena dela 5 dni po 12 ur in en dan po 18 ur, nočna izmena
pa 5 noči po 12 ur in eno noč po 6 ur vsak teden. V drugih primerih dela vsaka izmena,
druga za drugo, po 24 ur vsak drugi dan. Ena izmena dela v ponedeljek 6 ur, v soboto pa
18 ur, da opravi celih 24 ur. V nekih primerih je uveden nekakšen srednji sistem, v katerem
delajo vsi, ki so zaposleni pri strojih za izdelovanje papirja, vsak dan v tednu po 15 do 16
ur. Ta sistem, pravi preiskovalni komisar Lord pravi, kakor da združuje vse zlo 12- in
24-urnih izmen. Po tem nočnem sistemu delajo otroci pod 13 leti, mlade osebe pod 18 leti
in ženske. V 12-urnem sistemu so zaradi tega, ker ni prišla na delo naslednja izmena, morali
delati včasih dvakrat po 12 ur, torej zdržema 24 ur. Izpovedi prič potrjujejo, da delajo dečki
in deklice zelo pogosto preko časa, ki se neredko raztegne na 24 in celo 36 ur nepretrganega
dela. V delavnicah za glaziranje, kjer je proces dela »nepretrgan in nespremenljiv«, naha-
jamo 12-letne deklice, ki delajo ves mesec iz dneva v dan po 14 ur »brez kakršnegakoli od-
diha in presledka, razen dveh, kvečjemu treh polurnih odmorov za južine«. V nekaterih to-
varnah, kjer je bilo regularno nočno delo popolnoma odpravljeno, delajo silno veliko preko
časa, in to »pogosto pri najbolj umazanih, vročih in monotonih procesih«. (CEC, IV., 1865,
str. XXXVIII in XXXIX.)
"CEC, IV., 1865, 79, str. XVI.
28
Gospod J. Ellis, pri firmi gospodov Johna Browna et Co., železarne in jeklarne,
ki uporabljajo 3000 mož in dečkov, in sicer del njih pri težkem delu z železom
in jeklom »ponoči in podnevi v izmenah«, izjavlja, da prideta v velikih jeklarnah
po eden do dva dečka na dva odrasla delavca. V njihovem podjetju je 500 mladih
fantov pod 18. leti in od teh jih je približno tretjina ali 170, mlajših od 13 let.
Glede na predlagano spremembo zakona pravi gospod Ellis: »Nisem mnenja, da
bi bilo zelo graje vredno (very objectionable), da nobena oseba pod 18 leti ne bi
smela delati več kot 12 ur v 24 urah. Vendar pa ne verjamem, daje kakorkoli
mogoče potegniti črto za pogrešljivost nočnega dela nad 12 let starih dečkov. Celo
rajši bi sprejeli zakon, ki bi sploh prepovedal uporabo dečkov pod 13 ali celo 15
leti, kakor pa prepoved, da bi pri nočnem delu uporabljali dečke, kijih že imamo.
Dečki morajo delati izmenoma v dnevni in nočni izmeni, ker moški delavci ne
morejo delati kar naprej samo ponoči; to bi ruiniralo njihovo zdravje.
Mislimo pa, da nočno delo vsak drugi teden ni škodljivo.
(Gospoda Naylor in Vickers sta nasprotno menila, soglasno z najboljšimi svo-
jega posla, da namesto nepretrganega škoduje ravno periodično nočno delo.)
Po naše so ljudje, ki izmenoma opravljajo delo ponoči, prav tako zdravi kakor
tisti, ki delajo samo podnevi... Ugovarjamo prepovedi, da bi ne smeli zaposlovati
pri nočnem delu mladih ljudi pod 18 leti, zaradi tega, ker bi to povzročilo po-
večanje izdatkov, to pa je tudi edini vzrok.« (Kako cinično naivno!)
»Menimo, da bi bilo to povečanje večje, kakor bi ga mogel ta posel (the trade)
z dolžnim ozirom na svoje uspešno poslovanje po pravici prenašati. (As the trade
with due regard to its being successfully carried out could fairly bear! Kakšna ši-
rokoustna frazeologija! (Delo je tu redko in bi zaradi takšne ureditve lahko po-
stalo nezadovoljivo.«
(Se pravi, Ellis, Brown et Co. bi lahko prišli v fatalno zadrego, da bi morali
plačati polno vrednost delovne sile.100
»Železarna in jeklarna Cyclop« gospodov Cammei et Co. dela v enako velikem
obsegu kakor prej navedeno podjetje Johna Browna et Co. Poslovodni direktor
te tovarne je vladnemu komisarju Whitu dal svojo izjavo pismeno, ko pa mu je
bil dan pozneje rokopis te izjave v revizijo, se mu je zdelo potrebno, da ga utaji.
Vendar ima gospod White dober spomin. Čisto natanko se spominja, da je za te
gospode kiklope prepoved nočnega dela otrok in mladih ljudi »nekaj nemogoče-
ga: to bi bilo isto, kakor da bi ustavili delo v njihovih tovarnah, in vendar je v
njihovem poslu komaj nekaj malega nad 6 % mladih ljudi pod 18, in samo 1 %
pod 13 leti.101
O istem predmetu izjavlja gospod E. F. Sanderson iz firme Sanderson, Bros.
et. Co., jeklarne, železarne in kovačnice v Attercliffu:
»Velike težave bi nastale, če bi prepovedali nočno delo dečkom pod 18. leti,
glavna težava zaradi povečanja stroškov, ki bi bili nujna posledica, če bi delo deč-
kov nadomestili z delom mož. Koliko bi to znašalo, ne morem reči, toda verjetno
ne toliko, da bi lahko tovarnar zvišal ceno jeklu, in zato bi padla vsa izguba nanj,
ker bi [se] moški« (kakšna svojeglavost!) »seveda uprli, da bi jo prevzeli nase.«
Gospod Sanderson ne ve, koliko plačuje otrokom, a »morda znaša 4 do 5 ši-
lingov tedensko na glavo... deško delo je take vrste, da zanj na splošno ('gene-
rally', seveda ne, v posebnem) sila dečkov ravno še zadostuje, in zato iz večje sile
100	Prav tam, 80, str. XVI.
101	Prav tam, 82, str. XVII.
29
mož ne bi pritekal noben dobiček, da bi kompenziral izgubo, ali pa samo v tistih
redkih primerih, kjer je kovina zelo težka. Moškim tudi ne bi bilo pogodu, če bi
ne bilo med njimi dečkov, ker so moški manj poslušni. Razen tega morajo dečki
začeti mladi, da se nauče posla. Omejitev dečkov zgolj na dnevno delo bi tega
smotra ne izpolnila.«
In zakaj ne? Zakaj se dečki ne bi mogli naučiti svojega posla podnevi? Tvoj
vzrok?
»Ker bi bili s tem moški, ki delajo izmenoma teden dni ponoči, drugi teden
pa podnevi, v tem času ločeni od dečkov svoje izmene, izgubili bi polovico pro-
fita, ki ga iz.njih izžemajo. Za poučevanje dečkov namreč dobijo del mezde teh
dečkov in to omogoča moškim, da dobe delo dečkov ceneje. Vsak moški bi zgubil
svoj polovični profit.«
Z drugimi besedami: gospodje Sandersoni bi morali del mezde odraslih mož
plačati iz lastnega žepa namesto z nočnim delom dečkov. Profit gospodov Sander-
sonov bi se ob tej priložnosti nekoliko zmanjšal in to je pravi vzrok Sandersonov,
zakaj se dečki svojega dela ne bi mogli naučiti podnevi.102 Razen tega bi to vrglo
na moške, kijih sedaj zamenjujejo dečki, redno nočno delo, tega pa bi ne vzdržali.
Kratko in jasno, težave bi bile tako velike, da bi verjetno vodile do popolnega za-
tretja nočnega dela. »Kar zadeva samo produkcijo jekla,« pravi E. F. Sanderson,
»ne bi bilo niti najmanjše razlike, toda!« Toda gospodom Sandersonom gre za več
kakor samo za produkcijo jekla. Proizvodnja jekla je zgolj pretveza za proizva-
janje plusa. Talilne peči, valjarne itd., stavbe, stroji, železo, premog itd. morajo
opraviti več kot da se spreminjajo v jeklo. Tu so zato, da vsrkavajo presežno delo
in vsrkajo seveda v 24 urah več kot v 12 urah. Dajejo dejansko v imenu boga
in zakona Sandersonom nakazilo na delovni čas določenega števila »rok« vseh 24
ur dneva in izgubijo svoj kapitalski značaj, so zato za Sandersone čista izguba, ta-
koj ko je prekinjena njihova funkcija vsrkavanja dela. »Toda tedaj bi bila tu iz-
guba ob tolikih dragih strojih, ki bi polovico časa stali neizrabljeni, in za tolikšno
množino produktov, kolikor jih lahko izdelamo v sedanjem sistemu, bi morali
podvojiti prostore in stroje, kar bi podvojilo izdatke.«
A zakaj si lastijo prav ti Sandersoni privilegij pred drugimi kapitalisti, ki smejo
pustiti delati samo podnevi in katerih stavbe, stroji, surovine stojijo zato ponoči
»neizrabljeni«?
»Res je,« odgovarja E. F. Sanderson v imenu vseh Sandersonov, »res je, da za-
deva ta izguba zaradi neizrabljenih strojev vse manufakture, kjer delajo samo
podnevi. Toda uporaba talilnih peči bi povzročila v našem primeru še posebno
izgubo. Če bi jih kurili, bi uničevali material za kurivo (medtem ko se zdaj uničuje
življenjski material delavcev), če pa bi ne bile kurjene, bi šel v izgubo čas zaradi
ponovnega podnetenja in da se doseže potrebna stopnja vročine« (medtem ko je
izguba spanja, celo osemletnikov, dobiček za sandersonovsko svojat,« a tudi same
peči bi trpele zaradi sprememb temperature (medtem ko prav te peči prav nič ne
trpijo zaradi izmeničnega nočnega in dnevnega reda).«103
101	- Prav tam, 82, str. XVII.
102	_ y našem refleksij bogatem in rezonirajočem času še ni mogel daleč priti nekdo, ki
ne ve navesti za vse, tudi najslabše in najbolj sprevrnjeno, kakega dobrega razloga. Vse, kar
je na svetu propadlo, je propadlo zaradi dobrih razlogov. (Hegel: »Enzyklopädie. Erster Teil:
Die Logik, str. 249.)
30
5. Boj za normalni delavnik
Prisilni zakoni za podaljšanje delavnika od srede 14. do konca 17. stoletja
»Kaj je delavnik?« Kolikšen je čas, v katerem sme kapital konzumirati delovno
silo, katere dnevno vrednost plača? Kako daleč je lahko delavnik podaljšan čez
čas, ki je nujen za reprodukcijo delovne sile same? Na ta vprašanja, smo videli,
odgovarja kapital: delavnik šteje dnevno polnih 24 ur, po odbitku maloštevilnih
ur za počitek, brez katerih bi delovna sila absolutno odpovedala, ob svojem pre-
novljenem poslu. Razume se najpoprej samo ob sebi, da delavec ves svoj živ dan
ni nič drugega kot delovna sila in da je zato ves njegov razpoložljivi čas po naravi
in zakonih delovni čas, da pripada torej samouvrednotenju kapitala. Čas za člo-
veško omikanje, za duhovni razvoj, za izpolnitev družbenih funkcij, za družab-
nost, za svobodno igro fizičnih in duhovnih življenjskih sil, celo za nedeljski po-
čitek - in naj bo to v deželi sabatskih svetnikov104 - čista traparija! Toda v svoji
brezmejni, slepi sli, v svoji volkodlaški lakoti po presežnem delu potepta kapital
103	CEC, IV., 1865, str. 85. Na podoben rahločuten pomislek gospodov steklarniških to-
varnarjev, da »so redne malice« otrok nemogoče, ker bi bil zato določen kvantum toplote,
ki jo izžarevajo peči, »čista izguba« ali »pogubljen«, preiskovalni komisar White nikakor ni
odgovoril kot Ure, Senior etc. ter njihovi klavrni nemški posnemovalci, kot Roscher etc.,
ganjeni od »vzdržnosti«, »odrekanja« in »varčnosti« kapitalistov pri izdajanju svojega de-
narja in njihovem timur-tamerlanskem »razmetavanju« s človeškimi življenji: »Določen
kvantum toplote nad sedanjo stopnjo lahko gre v nič zaradi zagotavljanja rednih obrokov,
toda celo v denarni vrednosti ni to nič v primerjavi z razmetavanjem z življenjsko silo (the
waste of animal power), ki gre kraljestvu sedaj v nič zato, ker v steklarnah zaposleni otroci,
ki so v polni rasti, celo ne utegnejo dobro použiti in prebaviti svojih jedi«. (Prav tam, str.
XLV.) In to v »letu napredka« 1865! Če ne upoštevamo porabe sile pri dvigovanju in no-
šenju, prehodi tak otrok v steklarnah, ki proizvajajo steklenice in kristal, med kontinuiranim
opravljanjem svojega dela 15 do 20 (angleških) milj v šestih urah! In delo traja pogosto 14
do 15 ur! V mnogih teh steklarnah vlada, kakor v moskovskih predilnicah, sistem šesturnih
izmen. »Med tedenskim delovnim časom je šest ur najdaljša neprekinjena perioda počitka,
in od nje odpade čas za prihod in odhod z dela, umivanje, oblačenje, prehrano, kar vse jem-
lje čas. Tako zares preostane le najkrajši čas počitka. Ni nobenega časa za igro in svež zrak,
razen na račun spanja, tako nepogrešljivega za otroke, ki v tako vroči atmosferi opravljajo
tako naporno delo... Celo kratko spanje je prekinjeno s tem, da se mora otrok ponoči buditi
sam ali ga podnevi budi zunanji hrup.« Gospod White daje primere, koje moral neki deček
delati neprekinjeno 36 ur; druge, ko so dvanajstletni fantki garali do dveh ponoči in potem
spali v steklarni do petih zjutraj (3 ure), da so znova začeli z dnevnim delom! »Ta masa
dela«, pravita urednika splošnega poročila, Tremenheere in Tufnell, »ki jo opravijo fantki,
deklice in ženske v teku svojega dnevnega ali nočnega dela, (»speli of labour«), je bajna.«
(Prav tam, str. XLIII in XVIV.) Medtem pa se morebiti nekega poznega večera iz kluba maje
domov »odpovedovanja polni« steklarski kapital, omotičen od portskega vina, idiotsko brun-
dajoč: »Britons never, never shall be slaves!« (Britanci nikdar, nikdar ne bodo sužnji!)
104	y Angliji se npr. še zmeraj sem in tja dogaja, da na deželi obsodijo kakšnega delavca
na zapor, ker da je skrunil sabbat z delom na vrtičku pred svojo hišo. Isti delavec je kaz-
novan zaradi kršitve pogodbe, če v nedeljo ne pride na delo v tovarno jekla, papirja ali stek-
la, naj gre celo za verske razloge. Ortodoksni parlament je gluh za skrunitev sabbata, kadar
se opravlja v »procesu uvrednotenja« kapitala. V neki spomenici (avgusta 1863), v kateri
zahtevajo dninarji, zaposleni v londonskih trgovinah z ribami in perutnino, naj se odpravi ne-
deljsko delo, je rečeno, da traja njihovo delo prvih šest dni v tednu povprečno 15 ur na dan
in v nedeljo 8 do 10 ur. Ta spomenica nam hkrati razodeva, da namreč žgečkljiva qour-
mandise (sladkosnednost) aristokratskih pobožnjakov opogumlja to nedeljsko delo iz Exeter
Halla. Ti »svetniki«, tako vneti »in cute curanda« (v skrbi za svoje dobro telesno počutje),
kažejo svoje krščanstvo z vdanostjo, s katero prenašajo prekomerno delo, pomanjkanje in
glad tretjih ljudi. Obsequium ventris istis (delavcem) perniciosius est. (Njim (delavcem) je
požrešnost mnogo nevarnejša.)
31
ne le moralne, temveč tudi čisto fizično maksimalne omejitve delavnika. Uzurpira
čas za rast, za razvoj in zdravo vzdrževanje telesa. Ropa čas, potreben za kon-
sumiranje svežega zraka in sončnih žarkov. Odtrguje čas za jed in ga priključuje,
kjer le more, produkcijskemu procesu samemu, tako da se delavcu dodaja hrana,
kakor da je samo delovno sredstvo, podobno kakor se parnemu kotlu dodaja pre-
mog in strojem loj ali olje. Zdravo spanje za zbiranje, obnovitev in osvežitev živ-
ljenjske sile reducira na toliko ur odrevenelosti, kolikor je neogibno za absolutno
izčrpani organizem. Namesto da bi normalno ohranjanje delovne sile določalo
omejitev delavnika, določa obratno največje dnevno možno trošenje delovne sile,
kakorkoli bolestno nasilno in mučno, omejitev časa počitka. Kapital ne sprašuje
po življenjski dobi delovne sile. Kar ga zanima je zgolj in edino maksimum de-
lovne sile, ki jo je mogoče pretopiti v enem delovnem dnevu. Ta cilj dosega s
skrajševanjem trajanja delovne sile, kakor lakomen kmet dosega večji pridelek z
ropanjem rodovitnosti zemlje.
Kapitalistična produkcija, ki je bistveno produkcija presežne vrednosti, vsrka-
vanje presežnega dela, producira torej s podaljšanjem delavnika ne le hiranje člo-
veške delovne sile, ki je oropana svojih normalnih moralnih in fizičnih razvojnih
pogojev in pogojev za delovanje. Producira prezgodnje izčrpanje in ubijanje same
delovne sile.105 Podaljšuje produkcijski čas delavca v danem terminu s skrajševa-
njem njegovega življenjskega časa.
Vrednost delovne sile pa vključuje vrednost blag, ki so potrebna za reproduk-
cijo delavca ali razmnoževanje delavskega razreda. Če torej protinaravno podalj-
šanje delovnega dneva, h kateremu kapital v svoji brezmejni sli po samouvred-
notenju nujno teži, skrajšuje življenjsko dobo posameznih delavcev in s tem tra-
janje njihove delovne sile, je nujno tudi hitrejše nadomeščanje iztrošene delovne
sile, torej tudi vstopanje večjih stroškov v reprodukcijo delovne sile, čisto tako
kot je del vrednosti stroja, ki gaje treba dnevno reproducirati, toliko večji, kolikor
hitreje se stroj troši. Zdi se torej, da njegov lastni interes navaja kapital na nor-
malen delavnik.
Lastnik sužnjev kupi svojega delavca, kakor kupi svojega konja. S sužnjem iz-
gubi neki kapital, ki mora biti nadomeščen z novim izdatkom na trgu sužnjev.
Toda »riževa polja v Georgiji in močvirja ob Mississipiju lahko fatalistično
uničevalno delujejo na človeško konstitucijo; vendar to uničevanje človeških živ-
ljenj ni tako veliko, da se ne bi moglo poravnati s črpanjem iz prepolnih lovišč
v Virginiji in Kentuckyju. Ekonomski oziri, ki bi mogli nuditi nekakšno varnost
za človeško ravnanje s sužnji, kolikor izenačujejo interes gospodarja z ohranitvijo
sužnja, se spremenijo po uvedbi trgovine s sužnji prav nasprotno v vzroke najbolj
ekstremnega uničevanja sužnja, kajti kakor hitro je mogoče nadomestiti njegovo
izpraznjeno mesto z uvozom iz tujih črnskih lovišč, postane trajanje njegovega živ-
ljenja manj pomembno kot njegova produktivnost, dokler traja. Zato je maksima
gospodarstva s sužnji v deželah uvoza sužnjev, da je najučinkovitejša ekonomija
v tem, da je izžeta iz 'človeške živine' (human cattle) v najkrajšem možnem času
največja možna masa opravil. Ravno v tropskem poljedelstvu, kjer so letni do-
bički pogosto enaki celotnemu kapitalu nasadov, žrtvujejo življenje črncev najbolj
105 »We have given in our previous reports the statements of several experienced manu-
facturers to the effect that over-hours... certainly tend prematurely to exhaust the working
power of the men.« (»Children's Employment Commission, Fourth Report«, 1865.) 64, p.
XIII.)
32
brezobzirno. Tako je poljedelstvo Zahodne Indije, že stoletja zibelka bajnih bo-
gastev, pogoltalo milijone ljudi afriških plemen. Tako vidimo danes na Kubi, ka-
tere revenueji znašajo milijone, in katerih zasajevalci so knezi, da hranijo sužnje
z najslabšo hrano in jih mučijo brez prestanka do popolnega izčrpanja in da jih
velik del leto za letom direktno propada zaradi počasnega mučenja s pretiranim
delom in pomanjkanja spanja in oddiha.«106
Mutato nomine de te fabula narratur! (Pod drugim imenom pripoveduje zgod-
ba o tebi!) Beri namesto trgovine s sužnji delovni trg, namesto Kentucky in Vir-
ginia Irska in kmetijski okraji Anglije, Škotske in Walesa, namesto Afrika Nem-
čija! Slišali smo, kako kosi čezmerno delo peke v Londonu, in vendar je londonski
delovni trg zmeraj prepoln nemških in drugih kandidatov za smrt v pekarnah.
Lončarstvo je, kakor smo videli, ena od najkrajših življenjskih industrijskih pa-
nog. Manjka zato lončarjev? Josiah Wedgwood, izumitelj modernega lončarstva,
ki je sam začel kot navaden delavec, je izjavil leta 1785 v Spodnjem domu, da
zaposluje vsa manufaktura 15.000 do 20.000 ljudi.107 Leta 1861 so imela v Veliki
Britaniji samo mesta, v katerih ima sedež te industrije, 101.302 prebivalca.
»Bombažna industrija je stara 90 let... V treh generacijah angleškega naroda
je požrla devet generacij bombažnih delavcev.«108 Seveda je v posameznih obdo-
bjih mrzličnega vzpona pokazal delovni trg zaskrbljujoče praznine. Tako npr. leta
1834. Toda gospodje tovarnarji so tedaj predlagali Poor Law Commissioners čla-
nom komisije za uboge, naj pošljejo »odvečno prebivalstvo« poljedelskih okrajev
na sver, z obrazložitvijo, da bi »tovarnarji to prebivalstvo absorbirali in konsumi-
rali«. To so bile njihove najbolj lastne besede.109
»V Manchestru so nastavili agente z dovoljenjem teh Poor Law Commissio-
ners. Sestavljeni so bili seznami poljedelskih delavcev in izročeni tem agentom.
Tovarnarji so se zapodili v urade in ko so izbrali, kar jim je bilo po godu, so bile
poslane družine iz južne Anglije na sever. Te človeške pakete, opremljene z na-
lepkami čisto tako, kakor so zavoji z blagom, so odpošiljali po kanalih in z vozovi
- nekateri so hodili peš za njimi in veliko se jih je, na pol sestradanih in zgub-
ljenih, potikalo po industrijskih okrajih. To seje razvilo v pravo poslovno vejo.
Spodnji dom tega ne bo zlepa verjel. Ta prava trgovina, to barantanje s človeškim
mesom se je nadaljevalo in manchestrski agenti so prodajali te ljudi manchestr-
skim tovarnarjem, čisto tako redno kakor so prodajali črnce plantažnikom bom-
baža v južnih državah... Leto 1860 označuje zenit bombažne industrije... Zopet
je manjkalo rok. Tovarnarji so se spet obrnili na agente za meso... in ti so pre-
taknili sipine v Dorsetu, griče v Devonu in ravnine Wiltsa, toda odvečno prebi-
valstvo je bilo že požrto.«
»Bury Guardian« je tožil, da bi bilo mogoče po sklepu angleško-francoske tr-
govinske pogodbe absorbirati še 10.000 »rok« in da bi jih bilo kmalu nujnih še
30.000 ali 40.000. Ko so agenti in podagenti s človeškim mesom leta 1860 skoraj
brezuspešno pretaknili poljedelske okraje, »so se tovarnarji obrnili na gospoda
106Cairnes: »The Slave Power,« str. 110, 111.
107 John Ward: »History of the Borough of Stoke-upon-Trent«, London 1843, str. 42.
ios Ferrandov govor v Spodnjem domu dne 27. aprila 1863.
109 »That the manufactures would absorb it and use it up.« (Prav tam.) To so bile izrecne
besede tovarnarjev bombaža.
33
Williersa, predsednika Poor Law Boarda (uprave za ubožce), s prošnjo, naj zopet
dovoli dobavljanje revnih otrok in sirot iz 'workhouses« (sirotišnic)«.110
Kar kaže izkušnja kapitalistu nasploh, je stalna prenaseljenost, se pravi pre-
naseljenost v razmerju do trenutne uvrednotovalne potrebe kapitala, čeprav tvori
svoj tok iz zakrnelih, kratek čas živečih, hitro se izpodrivajočih, takorekoč nez-
relih obranih človeških generacij.111 Vsekakor kaže z druge strani izkušnja raz-
umnemu opazovalcu, kako naglo in globoko je kapitalistična produkcija, ki da-
tira, zgodovinsko povedano, komaj od včeraj, načela ljudsko silo prav pri življenj-
ski korenini, kako se degeneracija industrijskega prebivalstva upočasni samo z ne-
nehnim absorbiranjem naravnoraslih elementov s podeželja, in kako so pričeli
preminjati celo podeželski delavci, kljub zdravemu zraku in vladajočemu jim vse-
mogočnemu principle of natural selection (načelu naravnega izbora), ki daje živeti
samo najfcrepkejšim individuom.112 Kapital, ki ima tako »dobre vzroke«, da za-
110	prav tam. Villiers je bil, kljub najboljši volji, »zakonsko« v položaju, da je moral za-
vrniti zahtevo tovarnarjev. Gospodje pa so vendar dosegli svoje smotre zaradi ustrežljivosti lo-
kalnih uprav za ubožce. Gospod A. Redgrave, tovarniški inšpektor, zagotavlja, da tokrat sis-
tema, po katerem veljajo sirote in otroci ubožcev »zakonito« za apprentices (vajence), »niso
spremljale stare nepravilnosti« - (o teh nepravilnostih prim. Engels: »Die Lage etc.«) - čeprav
je bila v enem primeru »opravljena zloraba sistema, v zvezi z dekleti in mladimi ženskami,
ki so jih privedli iz poljedelskih okrajev Škotske v Lancashire in Cheshire«. V tem »sistemu«
sklepa tovarnar pogodbo z upravami sirotišnic za določena obdobja. Hrani, oblači in nastani
otroke in jim daje majhen dodatek v denaiju. Nenavadno zveni naslednja pripomba gospoda
Redgrava, posebno če pomislimo, da je celo med leti prosperitete angleške bombažne indust-
rije leto 1860 edinstveno in da so razen tega bile mezde visoke, ker je izredno povpraševanje
po delu zadevalo na depopulacijo Irske, na nezaslišano izseljevanje iz angleških in škotskih
poljedelskih okrajev v Avstralijo in Ameriko, na pozitivno upadanje prebivalstva v nekaterih
angleških poljedelskih okrajih zaradi deloma srečno doseženega zloma življenjske sile, deloma
ker so trgovci s človeškim mesom zgodaj izčrpali razpoložljivo prebivalstvo. In kljub vsemu
temu pravi gospod Redgrave: »To vrsto dela« (otrok iz sirotišnic) »iščejo samo, ko drugega ni
mogoče dobiti, kajti to je drago delo (high-priced labour). Običajna mezda dečka trinajstih let
je približno 4 šilinge tedensko; toda 50 ali 100 takšnih dečkov nastaniti, oblačiti, prehraniti,
jim zagotoviti zdravniško pomoč in ustrezen nadzor in jim dati poleg tega majhen dodatek
v denaiju, to se s 4 šilingi tedensko ne da.« (RIF za 30. april 1860, str. 27.) Gospod Redgrave
pozablja povedati, kako lahko delavec sam vse to daje svojim otrokom za njihove 4 šilinge
mezde, če tega ne zmore tovarnar za 50 ali 100 dečkov, ki so skupaj nastanjeni, prehranjevanj
in nadzorovani. Da preprečim napačna sklepanja iz tega teksta, moram tukaj še pripomniti,
daje treba šteti angleško bombažno industrijo, odkar je bila postavljena pod factory act (zakon
o tovarnah) iz leta 1850 z njegovim urejanjem delovnega časa, za angleško vzorno industrijo.
Angleški bombažni delavec stoji v vsakem pogledu višje kot njegov kontinentalni sodrug uso-
de. »Pruski tovarniški delavec dela vsaj deset ur več na teden kot njegov angleški rival, in če
je zaposlen na svojih lastnih statvah doma, odpade celo ta omejitev njegovih dodatnih delov-
nih ur«. (RIF za 31. oktober 1855, str. 103.) Zgoraj omenjeni tovarniški inšpektor Redgrave
je potoval po industrijski razstavi 1851 po kontinentu, zlasti Franciji in Prusiji, da bi raziskal
tamkajšnje razmere v tovarnah. O pruskem tovarniškem delavcu pravi: »Prejema mezdo, za-,
dostno za nabavo enostavne hrane in malega komforta, česar je vajen in s čemer je zadovo-
ljen... Živi slabše in dela bolj trdo kot njegov angleški rival.« (RIF za 31. oktober 1853, str.
85.)
111	»Tisti, ki pretirano delajo, umirajo presenetljivo zgodaj, toda mesta tistih, ki propa-
dejo, so takoj spet zapolnjena, in pogostna menjava oseb ne prinaša na odru nobene spre-
membe.« (E. G. Wakefield: »England and America«, London 1833, I. zv., str. 55.)
112	Glej: »Public Health. Sixth Report of the Medical Officer of the Privy Council 1863«.
Objavljen v Londonu 1864. To poročilo obravnava zlasti poljedelske delavce. »Grofijo Sut-
herland so opisovali kot zelo izboljšano grofijo, toda neka novejša raziskava je odkrila, da
34
nikuje trpljenje delavskih generacij, sredi katerih živi, je v svojem praktičnem gi-
banju z obetom prihodnjega zgnitja človeštva in končno še nezadržnega razlju-
denja prav tako malo in tako mnogo določen kot z možnim padcem zemlje na
sonce. Pri vsaki goljufiji z delnicami vsakdo ve, da bo nekoč treščilo, toda vsakdo
upa, da bo strela zadela njegovega bližnjega, potem ko je sam že prestregel zlati
dež in ga spravil na varno. Aprè moi de deluge! (Za menoj vesoljni potop!) je geslo
vsakega kapitalista in vsake kapitalistične nacije. Kapital je zato brezobziren do
zdravja in življenjskega trajanja delavca, kjer ga družba ne prisili k obzirnosti.113
Na tožbo o fizičnem in duhovnem zakrnjenju, preranem umiranju, mukah zaradi
pretiranega dela, odgovarja kapital: »Naj nas pekla bi ta muka, ko nam nove sle
(profit) rodi? Na splošno pa to tudi ni odvisno od dobre ali zle volje posameznega
kapitalista. Svobodna konkurenca uveljavlja imanentne zakone kapitalistične pro-
dukcije nasproti posameznemu kapitalistu kot vnanji prisilni zakon.114
Določitev normalnega delavnika je rezultat večstoletnega boja med kapitalistom
in delavcem. Vendar kaže zgodovina tega boja dva nasprotna si toka. Primeijajmo
npr. današnjo angleško zakonodajo o tovarnah z angleškimi statuti o delu od 14.
prav do srede 18. stoletja.115 Medtem ko sodobni zakon o tovarnah delavnik na-
silno skrajšuje, so ga skušali oni statuti s silo podaljšati. Vendar se kažejo zahteve
kapitala v njegovem embrionalnem stanju, ko je šele nastajal, ko si pravice do
vsrkanja zadostnega kvantuma presežnega dela še ni mogel zagotoviti zgolj s silo
so tukaj v okrajih, nekoč tako slavnih zaradi lepih mož in hrabrih vojakov, prebivalci de-
generirali v shujšano in shirano raso. V najbolj zdravih legah, na pobočjih hribov, ležečih
proti moiju, imajo otroci tako upadla in bleda lica, kakršna lahko vidimo samo v zasmra-
jenem ozračju kakšne londonske zakotne ulice.« (W. T. Thornton: »Over-population and its
remedy«, London 1846, str. 74, 75.) Podobni so dejansko 30.000 »gallant Highlanders« (vi-
teškim hribovcem), ki žive v glasgowskih wynds and closes (ulicah in dvoriščih) skupaj s pro-
stitutkami in tatovi.
113	»Čeprav je zdravje prebivalcev tako pomemben element nacionalnega kapitala, se bo-
jimo, moramo priznati, da kapitalisti niso prav nič pripravljeni paziti na ta zaklad in ceniti
njegovo vrednost... Tovarnarjem je bila vsiljena obzirnost do zdravja delavcev. (»Times«,
5. novembra 1861.) »Možje v West Ridingu so postali dobavitelji sukna človeštva... Zdravje
delavcev je bilo žrtvovano in v nekaj generacijah bi bila rasa degenerirala, če ne bi bilo prišlo
do reakcije. Delovni čas otrok je bil omejen,« itd. (»Report of the Registrar-General for Oc-
tober«, 1861.)
114	- Zaradi tega je npr. v začetku leta 1863 26 podjetij, ki imajo velike lončarnice v Staf-
fordshiru, med njimi tvrdka J. Wedgwoodd in sinovi, prosilo v neki spomenici za »prisilno
intervencijo države«. »Konkurenca drugih kapitalistov« jim ne dovoljuje, da bi »prostovolj-
no« omejili delovni čas otrok itd. »Čeprav še tako obžalujemo prej omenjeno zlo, bi bilo
nemogoče, da bi ga mogli preprečiti s kakršnimkoli dogovorom med tovarnarji... Spričo vse-
ga, kar smo navedli, smo prepričani, daje potreben prisilni zakon.« (CEC, I., 1863, str. 322.)
Dodatek k op. 114. - Še bolj frapanten je naslednji primer iz najnovejšega časa. Visoka
cena bombaža v dobi zelo živahnih poslov je bil razlog, da so lastniki bombažnih tkalnic
v Blackburnu sporazumno za določen rok skrajšali delovni čas v svojih tovarnah. Ta rok
je minil proti koncu novembra 1871. Medtem so bogatejši tovarnarji, ki imajo predilnice
in tkalnice, izkoristili zmanjšanje produkcije, ki je bilo posledica sporazuma, in razširili svo-
ja podjetja ter tako dosegli velike dobičke na stroške malih tovarnarjev. Le-ti so se v svoji
stiski obrnili - na tovarniške delavce, jih pozivali, naj resno začno gibanje za devetumi de-
lovni dan, in so jim za to obljubili pomoč v denarju!
115	Te delavske statute, ki so obstajali tisti čas tudi v Franciji, na Nizozemskem in drugod,
so formalno odpravili v Angliji šele leta 1813, potem ko so jih bila dejanska produkcijska
razmerja že zdavnaj razveljavila.
35
ekonomskih razmerij, temveč tudi s pomočjo državne oblasti, seveda povsem
skromne, če jih primerjamo s koncesijami, v katere mora, renčeč in upirajoč se,
privoliti v svoji moški dobi. Treba je bilo stoletij, daje »svobodni« delavec zaradi
razvitega kapitalističnega produkcijskega načina prostovoljno privolil, se pravi, bil
družbeno prisiljen, da za ceno svojih običajnih življenjskih potrebščin prodaja vso
dejavno dobo svojega življenja, celo svojo delovno sposobnost samo, svojo prvo-
rojenstvo, za skledo leče. Zato je naravno, da se podaljšanje delavnika, kakršno
je kapital od srede 14. do konca 17. stoletja skušal vsiliti odraslim delavcem z dr-
žavno prisilo, približno ujema z omejitvijo delovnega časa, ki jo država v drugi
polovici 19. stoletja skuša tu in tam postaviti spreminjanju otroške krvi v kapital.
To, kar je npr. danes ta dan v državi Massachusetts, doslej najsvobodnejši državi
severnoameriške republike, država proklamirala kot omejitev za delo otrok pod
12 leti, je bil v Angliji še sredi 17. stoletja normalen delavnik polnokrivnih ro-
kodelcev, robustnih kmetijskih delavcev in oijaških kovačev.116
Za prvi »Statute of Labourers« (zakon o delavcih) (v 23. letu vlade Edvarda
III., 1349) je bil neposredni povod (ne njegov vzrok, ker je zakonodaja te vrste
trajala že stoletja brez tega povoda) velika kuga, ki je tako zdecimirala prebival-
stvo, da je, kakor pravi neki toryjevski pisec, »bila težava, najeti delavce za raz-
umno ceno (to je ceno, ki bi dajala njihovim uporabljalcem razumen kvantum
presežnega dela), dejansko neznosna.«117 Razumne mezde so zato določili prisilno
z zakonom in prav tako tudi mejo delavnika. Ta zadnja točka, ki nas tu edino
zanima, se ponavlja v statutu iz leta 1496 (za vlade Henrika VII.) Delavnik vseh
rokodelcev (artificers) in poljedelskih delavcev naj bi trajal od marca do septembra
od 5. ure zjutraj do 7. ali 8. ure zvečer, kar pa nikdar ni bilo uveljavljeno; toda
ure za južine so znašale eno uro za zajtrk, poldrugo uro za kosilo in pol ure za
popoldansko malico, torej ravno dvakrat toliko kakor po sedaj veljavnem zakonu
o tovarnah.118 Pozimi naj bi bilo treba delati od 5. ure zjutraj do mraka, z istimi
116	»No child under the age of 12 years shall be employed in any manufacturing estab-
lishment more then 10 hours in one day.« (General Statutes of Massachusetts«, ch. 60, §
3.) (Posamezne odredbe so bile izdane v letih 1836 do 1858.) »Labour perfomed during a
period of 10 hours on any day in all cotton, wollen, silk, paper, glass, and flax factories,
or in manufactories of iron and brass, shall be considered a legal day's labour. And be it
enacted, that herafter no minor engaged in any factory shall be holden or required to work
more than 10 hours in any day, or 60 hours in any week; and that hereafter no minor shall
be admitted as a worker under the age of 10 years in any factory within this state.« (»State
of New Jersey. An act to limit the hours of labour etc.«, § 1 und 2. Gesetz von 18 März
1851) (Zakon z dne 11. marca 1855.) »No minor who has attained the age of 12 years, and
is under the age of 15 years, shell be employed in any manufacturing, establishment more
than 11 hours in any one day, nor before 5 o'clock in the morning, nor after 7 1/2 in the
evening.« (»Revised Statutes of the State of Rhode Island etc.«, ch. 139, § 23, 1st July 1857.)
117	(J. B. Byles), »Sophisms of Free Trade«, 7. izd., London 1850, str. 205. Isti toryjevec
priznava sicer: »Zakoni, ki so urejali mezde v škodo delavcev in v korist uporabljalcev de-
lavcev, so veljali dolgo dobo 464 let. Prebivalstvo je naraščalo. Ti zakoni so sedaj postali
odveč in nadležni.« (Prav tam, str. 206.)
118	J. Wade; upravičeno pripominja glede tega zakona: »Iz statuta iz leta 1496 izhaja,
da je prehrana veljala kot ekvivalent za tretjino dohodkov rokodelca in za polovico dohod-
kov kmetijskega delavca, in to kaže večjo stopnjo neodvisnosti med delavci, kot vlada sedaj,
ko prehrana delavcev v agrikulturi in manufakturi tvori mnogo višje razmerje do njihovih
mezd.« (J. Wade: »History of the Middle Age and Working Classes«, 3. izd., str. 24, 25 in
577.) Mnenje, da izvira ta razlika morebiti iz razlike v razmerju med današnjimi in takrat-
nimi cenami živil in obleke, lahko ovrže najbolj površen pogled v »Chronicon Pretiosum
etc.«, by Bishop Fleetwood, 1. izd., London 1707, 2. izd., London 1745.
36
prekinitvami. Neki statut Elizabete iz leta 1562, veljaven za vse delavce, »najete
za dnevno ali tedensko mezdo«, se dolžine delavnika ne dotika, skuša pa omejiti
vmesne prostore na dve in pol ure poleti in dve uri pozimi. Kosilo naj bi trajalo
samo eno uro, in »popoldansko spanje pol ure« bi bilo dovoljeno samo od srede
maja do srede avgusta. Za vsako uro odsotnosti naj bi bilo treba odtegniti od mez-
de po 1 peni. V praksi pa je bilo razmerje za delavce veliko ugodnejše kakor v
statutu. Oče politične ekonomije in v določeni meri izumitelj statistike William
Petty, pravi v nekem spisu, ki ga je objavil v zadnji tretjini 17. stoletja:
»Delavci (labouringmen, pravzaprav takratni poljedelski delavci) delajo dnev-
no po 10 ur in jedo dvajsetkrat tedensko, ob delavnikih trikrat, ob nedeljah dvak-
rat; iz tega se jasno vidi, da bi bilo mogoče pobrati desetino prej omenjenega dav-
ka, če bi se hoteli delavci postiti ob petkih zvečer in porabiti za kosilo poldrugo
uro, medtem ko rabijo zanj zdaj dve uri, od 11. ure do 1. ure opoldne, če bi torej
1/20 več delali in 1/20 manj jedli.«119
Ali ni imel dr. Andrew Ure prav, koje zakonski predlog o dvanajsturnem de-
lavniku iz leta 1833 razglasil za vrnitev v temne čase? Seveda veljajo določbe,
omenjene v statutih in pri Pettyju, tudi za »apprentices« (vajence). Kako pa je
bilo glede dela otrok še ob koncu 17. stoletja, razberemo iz naslednje tožbe:
»Naša mladina na Angleškem ne počne ničesar vse dotlej, dokler ne postane
vajenci, in potem potrebujejo seveda še veliko časa - sedem let - da se izuče za
popolne rokodelce.«
Nemčija pa dobi pohvalo, ker tam vzgajajo otroke že od zibelke vsaj za »kakš-
no malenkostno opravilo.«120
Še v večjem delu 18. stoletja, do epohe velike industrije, se v Angliji kapitalu
ni posrečilo, da bi se s plačilom tedenske vrednosti delovne sile polastil vsega de-
lavčevega tedna; izjema pa so bili kmetijski delavci. Okoliščina, da so lahko živeli .
119	W. Petty: »Political Anatomy of Ireland, Verbum Sapienti«, 1672, izd. iz 1691, str.
10.
120	»A Discourse on the necessity of encouraging Mechanick Industry«, London 1689,
str. 13. Macaulay, ki je prav potvoril angleško zgodovino v interesu whigov in buržoazije,
deklamira takole: »Običaj, da so silili otroke prezgodaj na delo... je vladal v 17. stoletju
do neverjetne stopnje glede na takratno stanje industrije. V Norwicku, glavnem središču in-
dustrije volne, so sodili, da je šestleten otrok sposoben za delo. Razni pisci iz tiste dobe, in
med njimi mnogi, ki so veljali za izredno dobronamerne, omenjajo z 'exultation' (navdu-
šenjem) dejstvo, da ustvarjajo samo v tem mestu dečki in deklice bogastvo, ki presega letno
za 12.000 funtov stroške za njihovo vzdrževanje. Kolikor bolj natančno preiskujemo zgo-
dovino preteklosti, toliko več razlogov najdemo, da odklanjamo mnenje tistih, ki imajo našo
dobo za rodovitno za nove vrste socialnega zla. To, kar je novo, je inteligenca, ki zla odkriva
in humanost, ki jih zdravi.« (»History of Enland«, I. zv., str. 419.) Macaulay bi lahko še
naprej poročal, da »izredno dobronamerni« amis de commerce (prijatelji trgovine) v 17. sto-
letju z »exulation« (navdušeno) pripovedujejo, kako je bil v neki sirotišnici na Nizozemskem
zaposlen celo neki 4-letni deček in da je ta primer »vertu mise en pratique« (v praksi iz-
vedene kreposti) bil do časov A. Smitha navajan za vzgled v vseh spisih takšnih človeko-
ljubov, kakršen je Macaulay. Res je, da so se v meri, v kakršni je manufaktura stopala na
mesto rokodelstva, začele kazati sledi eksploatacije otrok, eksploatacije, ki obstoji od nekdaj
do neke mere pri kmetih in je toliko bolj razvita, kolikor trši je jarem, ki tlači kmeta. Ten-
denca kapitala je očitna, toda dejstva sama so še tako redka, kakor pojavi otrok z dvema
glavama. Zato so jih jasnovidni amis de commerce zabeležili za sodobnike in za naslednike
kot posebno znamenite in občudovanja vredne in jih priporočali v posnemanje. Isti škotski
sikofant in lepobesednik Macaulay pravi: »Danes slišimo samo govoriti o nazadovanju in
vidimo samo napredek!« Kakšne oči in zlasti kakšna ušesa!
37
ves teden z mezdo za štiri dni, se delavcem ni zdela zadosten razlog, da bi delali
za kapitalista tudi ostala dva dneva. Ena stran angleških ekonomov je v službi
kapitala najbolj besno denuncirala to trmoglavost, druga stran je delavce branila.
Poslušajmo npr. polemiko med Postlethwaytom, čigar Trgovinski slovarje užival
takrat enak sloves, kakor dandanes podobna dela MacCullocha in MacGregorja
in piscem prej omenjenega dela »An Essay on Trade and Commerce.«121
Postlethwayt pravi med drugim:
»Teh svojih kratkih pripomb ne morem zaključiti, ne da bi omenil trivialnih
fraz, ki jih slišim iz premnogih ust, da namreč delavec (industrious poor), če dobi
v 5 dneh dovolj za preživljanje, ne želi delati polnih 6 dni. Iz tega sklepajo, da
je nujno podražiti tudi najnujnejše življenjske potrebščine z davki ali kakršnimi-
koli že drugimi sredstvi, da bi bili rokodelci in manufakturni delavci prisiljeni,
delati nepretrgoma 6 dni tedensko. Dovolite mi, da sem drugega mnenja, kakor
ti veliki politiki, ki lomijo kopja za trajno sužnost delavskega prebivalstva tega
kraljestva (»the perpetual slavery of the working people«); pozabljajo namreč na
pregovor 'all work and no play makes Jack a dull boy' (samo delo brez igre naredi
človeka neumnega). Ali se Angleži ne ponašajo z genialnostjo in spretnostjo svo-
jih rokodelcev in manufakturnih delavcev, ki so angleškemu blagu pridobili splo-
šen sloves in zaupanje? Kateri okolnosti pripada zasluga za to? Verjetno nobe-
nemu drugemu kot načinu, kako se zna naše delavsko ljudstvo po svoje razvedriti.
Če bi bili prisiljeni delati vse leto vseh šest dni tedna, ponavljati dan za dnem isto
delo, ali to ne bi otopilo njihove genialnosti in jih naredilo neumno-zanikrne na-
mesto bistre in okretne; in ali ne bi naši delavci zaradi takšne večne sužnosti iz-
gubili svoj dobri sloves, namesto da bi ga ohranili? Kakšno strokovno sposobnost
bi mogli pričakovati od tako izmučenih živali (hard driven animals)?... Mnogi od
njih opravijo v štirih dneh toliko dela kakor Francoz v petih ali šestih. Toda če
naj bi bili Angleži večni garači, se je bati, da bodo degenerirani (degenerate) še
pod Francoze. Če slovi naše ljudstvo zaradi hrabrosti v vojni, ali ne pravimo, da
gre zahvala za to po eni strani dobremu angleškemu roastbeefu in pudingu v nje-
govem telesu in po drugi strani njegovemu duhu ustavne svobode? In zakaj večji
genialnosti, energiji in sposobnosti naših rokodelcev in manufakturnih delavcev
ne bi bila vzrok svoboda, s katero se na svoj način razvedrujejo? Upam, da nikdar
več ne bodo zgubili niti teh privilegijev niti dobrega življenja, iz katerih izvirata tako
njihova delovna sposobnost kakor tudi njihov pogum.«122
121	Med obtoževalci delavcev, je najsrditejši v tekstu omenjeni anonimni pisec dela »An
Essay on trade and commerce, containing observations on Taxation etc.«, London 1770.
Že prej v svojem spisu »Considerations on Taxes«, London 1765. Tudi Polonius Arthur
Young, neposnemljivi statistični brbljač, sodi v to vrsto. Med zagovorniki delavcev so prvi
v vrsti Jacob Vanderlint z delom »Money answers all things«, London 1734. Rev. Nathanael
Forster D. D. v »An Enquiry into the Causes of the Present High Price of Provisions«, Lon-
don 1767; dr. Price in zlasti Postlethwayt v dodatku k svojemu »Universal Dictionary of
Trade and Commerce«, kakor tudi v »Great Britains's Commercial Interest explained and
improved«, 2. izd., 1755. Dejstva sama so zabeležili tudi mnogi drugi pisci iz iste dobe, med
drugimi Josiah Tucker.
122	Postlethwayt, prav tam: »First Preliminary Discourse«, str. 14.
38
Na to odgovarja pisec knjige »Essay on Trade and Commerce«:
»Če velja praznovanje sedmega dne v tednu za božjo zapoved, potem to vklju-
čuje, da pripadajo ostali dnevi tedna delu (meni kapitalu, kakor bomo takoj vi-
deli), in tedaj govoto ne smemo očitati krutosti tistim, ki hočejo doseči obvezno
izpolnjevanje te božje zapovedi... Da se človeštvo nasploh po svoji naravi nagiba
k udobju in lenobi, nam kaže fatalna izkušnja z našo manufakturno sodrgo, ki
v povprečju ne dela več ko 4 dni na teden, razen v primeru podražitve življenjskih
potrebščin... Vzemimo, da predstavlja snop pšenice vsa delavčeva živila, da sta-
ne 5 šilingov in da zasluži delavec s svojim delom 1 šiling na dan. Tedaj mu je
treba delati samo 5 dni v tednu; le 4 dni, če stane snop pšenice 4 šilinge... Ker
pa je mezda v tem kraljestvu veliko višja, če jo primerjamo s ceno živil, ima ma-
nufakturni delavec, ki dela 4 dni, presežek denarja, s katerim preživi ostanek ted-
na v brezdelju... Upam, da sem s tem dovolj jasno povedal, da zmerno delo 6
dni v tednu ni nikakršna sužnost. Naši poljedelski delavci delajo tako in so, kakor
kaže, najsrečnejši izmed vseh delavcev (labouring poor),123 toda Holandci delajo
tako tudi v manufakturah in videti so zelo srečen narod. Francozi delajo tako,
kolikor ne pridejo vmes mnogi prazniki.124 Toda naša sodrga si je zabila v glavo
fiksno idejo, da ji kot Angležem s pravico rojstva pripada privilegij, daje bolj svo-
bodna in bolj neodvisna kot (»delavci«) v katerikoli drugi evropski deželi. Kolikor
vpliva ta ideja na hrabrost naših vojakov, je lahko do neke mere koristna; toda ko-
likor manj bo prešinjala manufakturne delavce, toliko bolje bo zanje same in za dr-
žavo. Delavci se ne bi nikdar smeli imeti za neodvisne od svojih predpostavljenih
(»indipendent of their superiors«)... Izredno nevarno je opogumljati mobs (drhal)
v trgovski državi, kakršna je naša, kjer so morebiti sedem osmin celotnega pre-
bivalstva ljudje z malo ali brez lastnine.125 Kura ne bo popolna, dokler se naši
manufakturni delavci ne odločijo delati 6 dni za isto vsoto, ki jo zaslužijo sedaj v 4
dneh.«126
V ta namen, kakor tudi za izkoreninjenje lenuharjenja, razuzdanosti in roman-
tičnega sanjarjenja o svobodi«, ditto (se pravi) »za znižanje takse za ubožce, za
oživljenje duha industrije in za znižanje cene dela v manufakturah«, predlaga naš
zvesti Eckart (čuvar) kapitala preizkušeno sredstvo, da bi take delavce, ki padejo
v breme javne dobrodelnosti, skratka pavperje, zaprli v nekak »idealni dom dela«
(an ideal workhouse). »Takšen dom mora postati dom groze (House of Terror).127
V tem »domu groze«, v tem »idealnem domu dela«, naj bi delali »14 ur dnevno,
vštevši seveda primerne odmore za malice, tako da preostane celih 12 ur za delo.126
123	»An Essay etc.« Sam pripoveduje na str. 96, v čem je bila že leta 1770 »sreča« angleških
poljedelskih delavcev. »Njih delovne sile (their working powers) so naprežene zmeraj do skraj-
nosti (on the stretch); še slabše, kakor že žive, ne morejo živeti (They cannot live cheaper than
they do), niti bolj težko delati (nor work harder).«
124	Protestantizem igra že zaradi spreminjanja skoraj vse tradicionalnih praznikov v de-
lovnike pomembno vlogo v genezi kapitala.
125	»An Essay etc.«, str.41, 15,96,97, 56, 57.
126	prav tam str 69 Jacob Vanderlint je povedal že leta 1734, da je skrivnost kapita-
lističnih tožb o lenobi delovnega ljudstva kratko malo v tem, ker bi hoteli imeti za isto mezdo
6 delovnih dni namesto 4.
127	1. c. p. 242: »Such ideal workhouse must be made a »House of Terror«, »... and not
an asylum for the poor, where they are to be plentifully fed, warmly and decently clothed,
and where they do but little work.« (»An Essay on Trade and Commerce et.«, p. 242, 243.)
39
Dvanajst delovnih ur dnevno v »idealni workhouse«, v hiši groze leta 1770!
Triinšestdeset let pozneje, 1833, koje angleški parlament v štirih industrijskih ve-
jah skrajšal delavnik za otroke med 13 in 18 leti na celih 12 delovnih ur, kakor
da je napočil za angleško industrijo sodni dan! Leta 1852, ko se je Ludvik Bo-
naparte skušal meščansko ustaliti s spodkopavanjem zakonitega delavnika, je
francosko delovno ljudstvo enodušno zavpilo: »Zakon, ki skrajšuje delavnik na
12 ur, je edina dobrina, ki nam je ostala od republikanske zakonodaje!«129 V Zii-
richu je delo nad 10 let starih otrok omejeno na 12 ur; v Aargauu so leta 1862 re-
ducirali delo otrok, starih od 13 do 16 let, od 12 in pol ure na 12 ur; v Avstriji
leta 1860 za otroke od 14 do 16 let ditto na 12 ur.130 »Kakšen napredek od leta
1770!« bi »z exultation« vzkliknil Macaulay!
»Dom groze« za pavperje, o katerem je duša kapitala 1770 še sanjala, se je
vzdignil nekaj let pozneje kot velikanski »dom dela« za manufakturne delavce
same. Imenoval se je tovarna. In tokrat je zbledel ideal pred dejanskostjo.
6. Boj za normalen delavnik. Omejitev delovnega časa s prisilnimi zakoni. Angleška
tovarniška zakonodaja od 1833 do 1864
Potem ko je potreboval kapital stoletja, da je podaljšal delavnik do njegove
normalne maksimalne meje, in nato preko nje do meja naravnega dvanajsturnega
dneva,131 je sedaj, po rojstvu velike industrije v zadnji tretjini 18. stoletja, nastala
plazu podobna silovita, brezmerna prenagljenost. Vsaka omejitev z nravjo in na-
ravo, starostjo in spolom, dnevom in nočjo, je bila razbita. Celo pojmi o dnevu
128	»In this ideal workhouse, the poor shall work 14 hours in a day, allowing proper time
for meals, in such manner that there shall, remain 12 hours of neat-labour.« (Prav tam.)
»Francozi«, pravi, »se smejejo našim zanesenjaškim idejam, o svobodi.« (Prav tam, str. 78.)
129	»They especially objected to work beyond the 12 hours per day because the law which
fixed those hours is the only good which remains to them of the legislation of the Republic.«
(»Rep. of Insp. of Fact, 31 st. Octob. 1856«, p. 80.) Francoski zakon o 12-urnem delavniku
z dne 5. septembra 1850, pomeščanjenja izdaja dekreta Začasne vlade z dne 2. marca 1848,
se nanaša na vse ateliers (delavnice) brez razlike. Pred tem zakonom je bil delavnik v Franciji
neomejen. V tovarnah je znašal delavnik po 14, 15 in več ur. Glej: »Des classes ouvrières
en France, pendant l'anne 1848. Par M. Blanqui.« Gospodu Blanquiju ekonomistu, ne
Blanquiju revolucionarju, je vlada poverila izvedbo ankete o delavskih razmerah.
no Belgija se izkazuje tudi glede regulacije delavnika kot meščanska vzorna država. Lord
Howard de Weiden, angleški poslanik v Bruslju, je 12. maja 1862 poročal Foreign Officu
angleškemu ministrstvu za zunanje zadeve: »Minister Rogier mi je izjavil, da otroškega dela
ne omejujejo ne tako ne drugače niti kakšen splošni zakon niti kakšne krajevne uredbe; da
je vlada v zadnjih treh letih na vsaki seji razmišljala o tem, da bi predložila zbornicam zakon
o tem predmetu, a da je zmeraj zadela ob nepremagljivo oviro v nestrpnem strahu pred ka-
kršnokoli zakonodajo, ki bi bila v nasprotju z načelom popolne svobode dela!«
131 »Gotovo je zelo obžalovanja vredno, če se mora katerikoli razred ljudi ubijati z delom
po 12 ur dnevno. Če prištejemo še čas za malice in za pot v delavnico in iz nje, znaša to
skupno 14 od 24 ur dneva... Tudi če ne upoštevamo pri tem zdravja, ne bo nihče, upam,
zanikal, da je z moralnega stališča takšno popolno absorbiranje časa delovnih razredov brez
presledka od rane mladosti 13. let, v »svobodnih« industrijskih panogah pa celo še od bolj
zgodnjih let, izredno škodljivo in strašno zlo... V interesu javne morale so zaradi vzgoje spo-
sobnega prebivalstva ter da bi se veliki množici ljudstva omogočilo razumno uživanje živ-
ljenja, si moramo prizadevati, da bo v vseh poslovnih panogah del vsakega delavnika re-
zerviran za oddih in razvedrilo.« (Leonhard Horner v RIF za 31. december 1841.)
40
in noči, kmetsko preprosti v starih statutih, so se tako zabrisali, da je moral še
leta 1860 neki angleški sodnik uporabiti pravo talmudsko ostroumnost, daje lah-
ko »pravnoveljavno« razsodil, kaj je dan in noč.132 Kapital je slavil svoje orgije.
Kakor hitro se je zaradi hrupa produkcije oglušeni delavski razred zopet ne-
. koliko ovedel, se je začel njegov odpor najprej v rojstni deželi velike industrije,
v Angliji. Tri desetletja pa so ostale koncesije, ki jih je izsilil, čisto nominalne.
Parlament je sprejel pet zakonov o delu od leta 1802 do 1833, bil paje tako zvit,
da ni izglasoval niti pare za njih prisilno izvajanje, za potrebne uradnike itd.133
Ostali so mrtve črke.
»Dejstvo je, da so pred zakonom iz leta 1833 nalagali otrokom in mladim ose-
bam delo (»were worked«) vso noč, ves dan, ali oba ad libitum (po volji).134
Šele od tovarniškega zakona 1833. leta , ki se nanaša na tovarno bombaža,
volne, lanu in svile datira za moderno industrijo normalen delavnik. Nič ne ka-
rakterizira duha kapitala bolje kakor zgodovina angleške tovarniške zakonodaje
v letih od 1833 do 1864!
Zakon iz leta 1833 pravi, naj se običajni delavnik v tovarni prične ob pol 6.
uri zjutraj in konča ob pol 9. uri zvečer, in v teh omejitvah, periodi teh 15 ur, naj
bi bilo zakonito dovoljeno zaposlovati mlade ljudi (tj. osebe od 13 do 18 let) v
kateremkoli dnevnem času, vselej predpostavljeno, da ena in ista mlada oseba ne
dela na dan več ko 12 ur, z izjemo določenih specialnih predvidenih primerov.
Sekcija 6 tega zakona določa, da »je treba med dnevom vsaki taki osebi z ome-
jenim delovnim časom dovoliti poldrugo uro časa za malico«. Uporabljanje otrok
pod 9 leti je bilo razen v nekih izjemah, ki jih bomo navedli pozneje, prepove-
dano, delo otrok v starosti od 9 do 13 let pa omejeno na 8 ur dnevno. Nočno delo,
to je po tem zakonu delo od pol 9. ure zvečer do pol 6. ure zjutraj, je bilo za
vse osebe med 9. in 18. letom prepovedano.
Zakonodajalci so bili daleč od tega, da bi se želeli dotakniti svobode kapitala
v izžemanju odrasle delovne sile, ali, kakor so to imenovali, »svobode dela«, da
so iztuhtali poseben sistem, da bi preprečili takšno strašno konsekvenco zakona
o tovarnah.
»Veliko zlo tovarniškega sistema, kakršen je danes,« se glasi v prvem poročilu
centralnega sveta komisije" z dne 25. junija 1833, »je v tem, da ustvarja nujnost,
da se podaljša delo otrok do skrajne dolžine delavnika odraslih: Edino sredstvo
zoper to zlo, ne da bi z njim omejili delo odraslih, kajti to bi povzročilo še večje zlo
kakor tisto, ki ga je treba preprečiti, se zdi načrt o uporabi dveh izmen otrok.«
132	Glej »Judgement of Mr. J. H. Otwey, Belfast, Hilary Sessions, County Antrim, 1860.«
133	Zelo značilno je za vladavino Louisa Philippa, tega roi bourgeois (meščanskega kra-
lja), da zakon o tovarnah z dne 22. marca 1841, edini, kije bil izdan za njegove vlade, nikoli
ni bil izveden. In ta zakon se nanaša samo na otroško delo. Predpisan je 8-urni delovni čas
za otroke med 8 in 12 leti, 12-urni za otroke med 12 in 16 leti itd., a z mnogimi izjemami,
ki dovoljujejo nočno delo celo že 8-letnim otrokom. Nadzorstvo in prisilno izvajanje zakona
sta ostali v deželi, kjer je vaka miš policijsko administrirana, prepuščeni dobri volji »amis
du commerce« (»prijateljev trgovine«). Šele od leta 1853 imajo v enem samem département
(okrožju), v Departement du Norda, plačanega vladnega inšpektorja. Nič manj značilno za
razvoj francoske družbe sploh ni dejstvo, da je ostal ta zakon Louisa Philippa vse do re-
volucije 1848 sam samcat v sicer vse obsegajoči tovarni francoskih zakonov!
134	RIF za 30. april 1860, str. 51.
41
Pod imenom
»relejni sistem« System of relays; relay pomeni v angleščini in francoščini pre-
prego poštnih konj na različnih postajah) je bil zato ta »načrt« izveden, tako da
so npr. vpregah od pol 6. ure zjutraj do pol 2. ure popolne eno izmeno otrok,
starih od 9 do 13 let, drugo izmeno od pol 2. ure popoldne do pol 9. ure zvečer
itd.
V	nagrado za to, ker so gospodje tovarnarji najnesramneje ignorirali vse za-
kone o otroškem delu, ki so bili izdani v zadnjih 22 letih, so jim sedaj tudi to
pilulo osladili. Parlament je sklenil, da po 1. marcu 1834 noben otrok pod 11 leti,
po 1. marcu 1835 noben otrok pod 12 leti in po 1. marcu 1836 noben otrok pod
13 leti ne sme delati v tovarni dlje ko 8 ur! Ta za kapital tako prizanesljivi »li-
beralizem«, je toliko bolj priznanja vreden, ker so dr. Farre, sir A. Carlisle, sir
B. Brodie, sir C. Bell, g. Guthrie idr., skratka, najpomembnejši londonski physi-
cians in surgeons (zdravniki in kirurgi), kot priče izjavili pred Spodnjim domom,
da je periculum in mora (odlašanje nevarno).
Dr. Farre se je izrazil še nekoliko bolj grobo:
»Zakonodaja je takoj nujna za zaščito pred vsemi oblikami prerane smrti, in
gotovo ga (tovarniški modus) moramo šteti za eno izmed najbolj okrutnih metod
njenega povzročanja.«135
Isti »reformirani« parlament, ki je iz rahločutnosti do gospodov tovarnarjev
zaklel otroke pod 13 leti še za dolgo dobo v pekel 72-urnega tovarniškega dela
na teden, pa je nasprotno v zakonu o emancipaciji (sužnjev), ki je prav tako svo-
bodo dajal le po kapljicah, prepovedal lastnikom plantaž, da bi poslej katerikoli
črnski suženj delal dlje ko 45 ur na teden!
Toda nikakor zadovoljen, je začel kapital sedaj več let trajajočo in hrupno agi-
tacijo. Ta se je vrtela predvsem okoli kategorij, ki jim je bilo pod imenom otrok
delo omejeno na osem ur in zanje uvedena določena šolska obveznost. Po kapi-
talistični antropologiji seje detinstvo nehalo v 10. ali kvečjemu vil. letu starosti.
Bolj ko seje bližal rok polnega izvajanja zakona o tovarnah, tj. usodno leto 1836,
bolj divje je besnel tovarniški mob (drhal). Uspelo mu je dejansko, da je toliko
preplašil vlado, daje leta 1835 predlagala, naj se meja detinstva premakne od 13
na 12 let. Medtem paje nevarno naraščal pressure from without (pritisk od zunaj).
Pogum je pošel parlamentu. Uprl se je, da bi pehal trinajstletne otroke dlje kot
po 8 ur dnevno pod juggernautovo kolo kapitala, in zakon iz leta 1835 je bil po-
lno uveljavljen. Ostal je nespremenjen do junija 1844.
V	desetletju, v katerem je skraja delno, potem pa docela reguliral tovarniško
delo, so uradna poročila tovarniških inšpektorjev prepolna tožb, da zakona ni
mogoče izvajati. Ker je namreč zakon iz leta 1833 dal gospodom kapitala na vo-
ljo, da lahko v petnajsturnem obdobju od pol 6. ure zjutraj do pol 9. ure zvečer
vsaki »mladi osebi« in vsakemu »otroku« določijo po svoji volji, kdaj mora za-
četi, prekiniti ali končati svoje 8- ali 12-urno delo, in prav tako, da lahko raz-
ličnim osebam določijo različne ure za malice, so gospodje kmalu iznašli nov »re-
lejni sistem«, po katerem se delovni konji ne izpregajo na določenih postajah,
temveč se na različnih postajah vedno znova vpregajo. Ne bomo se še dalje us-
tavljali pri lepoti tega sistema, ker se moramo pozneje vrniti k temu. Toliko pa
135 »Legislation is equally necessary for the prevention of death, in any form in which
it can be prematurely, inflicted, and certainly this must be viewed as a most cruel mode of
inflicting it.«
42
je že na prvi pogled jasno, da je to razveljavilo ves zakon o tovarnah ne le po
duhu, temveč tudi po črki. Kako bi mogli tovarniški inšpektorji, ob tem zamo-
tanem knjigovodstvu o vsakem posameznem otroku in o vsaki mladi osebi s silo
uveljaviti z zakonom predpisani delovni čas in z zakonom zagotovljene malice?
V velikem delu tovarn je kmalu spet nekaznovano zavladal stari brutalni nered.
Na nekem sestanku pri ministru za notranje zadeve (1844 so tovarniški nadzor-
niki dokazali, da je v novopotuhtanem relejnem sistemu sleherna kontrola one-
mogočena.136 Medtem pa so se okoliščine zelo spremenile. Tovarniški delavci so,
zlasti po letu 1838, sprejeli zakonski osnutek o deseturnem delavniku za svoje eko-
nomsko, Charter pa za svoje politično volilno geslo. Celo nekateri tovarnarji, ki
so uredili svoje tovarne po določbah zakona iz leta 1833, so obsipali parlament
s spomenicami zoper nenravno »konkurenco« svojih »lažnih bratov«, ki so jim
večja drznost ali bolj srečne krajevne razmere dopuščale, da so kršili zakon. Poleg
tega, naj je posamezen tovarnar še tako želel popustiti vajeti svoji stari grabež-
ljivosti, so glavni govorniki in politični voditelji razreda tovarnarjev zapovedali
drugačno stališče in spremenjen jezik nasproti delavcem. Začeli so pohod za od-
pravo zakonov o žitu in za zmago so potrebovali pomoč delavcev! Zato so obljub-
ljali ne le dvakrat večji kos kruha, temveč tudi uvedbo zakona o deseturnem delu
v tisočletnem kraljestvu te free trade (svobodne trgovine).137 Toliko manj so se
zato smeli boriti zoper ukrep, ki bi naj samo uresničil zakon iz leta 1833. V svo-
jem svetem interesu, interesu zemljiške rente, so ogroženi, grmeli končno tory-
jevci ogorčeno filantropsko nad »infamnimi praktikami« svojih sovražnikov.138
Tako je nastal dopolnilni zakon o tovarnah z dne 7. junija 1844. Veljati je začel
10. septembra 1844. Grupira novo kategorijo delavcev med zaščitene, namreč
nad 18 let stare delavke. V vsakem pogledu jih je izenačil z mladimi osebami, jim
omejil delovni čas na 12 ur, prepovedal njihovo nočno delo itd. Zakonodaja je
bila torej prvič prisiljena, da je tudi delo polnoletnih kontrolirala direktno in
uradno. V poročilu o tovarnah za leto 1844/45 je ironično rečeno:
»Doslej nam ni znan niti en sam primer, da bi se odrasle ženske pritožile zoper
to vmešavanje v njihove pravice.«139
Delo otrok pod 13 leti je bilo reducirano na 6 in pol ure, v določenih pogojih
tudi na 7 ur dnevno.140
Da bi odpravili zlorabe »lažnega relejnega sistema«, so bile v zakonu predpi-
sane naslednje detajlne določbe:
»Delavnik otrok in mladih oseb se šteje od časa, ko katerikoli otrok ali mlada
oseba začne zjutraj delati v tovarni.«
Tako npr., če začne delati A ob 8. uri zjutraj in B ob 10. uri, se mora kljub
temu za B delavnik končati ob isti uri kakor za A. Začetek delavnika se mora
oznaniti po kakšni javni uri, npr. po uri najbližje železniške postaje, po kateri je
136	RIF za 31. oktober 1849, str. 6.
137	RIF za 31. oktober 1848, str. 98.
138	Leonhard Horner uporablja izraz »nefarious practices« tudi uradno. (RIF za 31. ok-
tober 1859, str. 7.)
139	RIF za 30. september 1844, str. 15
140	Zakon dovoljuje uporabljati otroke po 10 ur, če ne delajo vsak dan, temveč vsak drugi
dan. Nasploh pa je ta določba ostala neučinkovita.
43
treba uravnavati tovarniški zvonec. Tovarnar mora obesiti v tovarni z velikimi
črkami tiskan razglas, v katerem so navedeni začetek in konec delavnika in od-
mori. Otroci, ki začnejo delati dopoldne pred 12. uro, ne smejo biti spet zaposleni
popoldne po 13. uri. Popoldanska izmena mora torej sestajati iz drugih otrok ka-
kor dopoldanska. Poldrugo uro odmora za malice je treba dovoliti vsem zašči-
tenim delavcem ob istem dnevnem času, od tega vsaj eno uro pred 3. uro popo-
ldne. Otroci in mlade osebe ne smejo biti pred 1. uro popoldne zaposleni več ko
5 ur, ne da bi imeli vsaj pol ure odmora. Otroci, mlade osebe in ženske se med
južinami ne smejo zadrževati v tovarniških prostorih, v katerih se opravlja ka-
kršenkoli delovni proces itd.
Videli smo: vse te nadrobne določbe, ki urejajo obdobje, meje, premore dela
tako militaristično uniformno in natančno po uri, nikakor niso bile produkt par-
lamentarnega miselnega napletanja. Razvile so se postopno iz razmer kot naravni
zakoni modernega produkcijskega načina. Njihovo formuliranje, uradno prizna-
nje in državna razglasitev so bili rezultat dolgotrajnih razrednih bojev. Ena izmed
njihovih prvih posledic je bila, da je praksa postavila tudi delovnemu času od-
raslih moških tovarniških delavcev, iste omejitve, ker je v večini produkcijskih
procesov kooperacija otrok, mladih oseb in žensk neizogibna. V glavnem je zato
veljal v obdobju 1844-1847 dvanajsturni delavnik nasploh in uniformno v vsej
tovarniški zakonodaji podvrženih industrijskih vejah.
Tovarnarji pa niso dovolili tega »napredka« brez nekega kompenzirajočega
»nazadovanja«. Na njihovo pobudo je spodnji dom znižal minimalno starost za-
posljivih otrok od 9 na 8 let, za zagotovitev kapitalu od boga in prava pripada-
jočega »dodatnega dotoka tovarniških otrok«.141
Leti 1846 in 1847 pomenita veliko dobo v ekonomski zgodovini Anglije. Raz-
veljavitev zakonov o žitu, ukinitev uvoznih carin na bombaž in druge surovine,
razglasitev svobodne trgovine za zvezdo-vodnico zakonodaje! Skratka, nastopilo
je tisočletno kraljestvo. Po drugi strani sta v istih letih chartistično gibanje in agi-
tacija za deseturni delavnik dosegli vrhunec. Zaveznike sta dobili v po maščeva-
nju hlepečih toryjevcih. Kljub fanatičnemu odporu besedolomnih pristašev svo-
bodne trgovine z Brightom in Cobdenom na čelu, je šel tako dolgo željeni zakon
o desetih urah skozi parlament.
Novi zakon o tovarnah z dne 8. junija 1847 je določal, da se od 1. julija 1847
začasno skrajša delavnik »mladih oseb« (od 13. leta do 18. leta starosti) in vseh
delavk na 11 ur, 1. maja 1848 pa se uveljavi definitivna omejitev na 10 ur. Sicer
pa je bil ta zakon samo spreminjevalni dodatek zakonom iz let 1833 in 1844.
Kapital je začel začasen vojni pohod, da bi preprečil popolno izvajanje zakona
od 1. maja 1848 naprej. In sicer naj bi delavci, sami, domnevno spametovani z
izkušnjami, pomagali uničiti svoje lastno delo. Trenutek je bil spretno izbran.
»Treba seje spomniti, daje zaradi strašne krize v letih 1846 in 1847 vladalo
med tovarniškimi delavci veliko trpljenje, ker so mnoge tovarne delale samo s
skrajšanim delovnim časom, druge pa so sploh ustavile delo. Zato se je znatno
število delavcev znašlo v hudem položaju, mnogi so tičali v dolgovih. Zato je bilo
mogoče s precejšnjo gotovostjo sklepati, da se bodo delavci radi odločili za daljši
delovni čas, da bi izravnali pretekle izgube, morebiti odplačali dolgove ali odpe-
141 «As a reduction in their hours of work would cause a large number (of children), »to
be employed, it was thought that the additional supply of children from eight to nine years
of age, would meet the increased demand.« / »Rep. etc. for 30th Sept. 1844«, (p. 13.)
44
ljali svoje pohištvo iz zastavljanic, ali nadomestili prodane drobnarije ali kupili
novo obleko sebi in družini.«142
Gospodje tovarnarji so skušali povečati naravno učinkovanje teh okoliščin s
splošnim znižanjem mezd za 10 %. To je bila tako rekoč slavnostna otvoritev nove
ere svobodne trgovine. Potem je sledilo nadaljnje znižanje za 8 1/3 %, kakor hitro
je bil delavnik skrajšan na 11 ur, in za dvakrat toliko, koje bil definitivno skrajšan
na 10 ur. Kjerkoli so kakorkoli razmere dopuščale, so bile mezde znižane vsaj
za 25 °/o.143 V tako ustrezno pripravljenih možnostih so začeli agitirati med de-
lavci za razveljavljanje zakona iz leta 1847. Pri tem niso zametavali nobenega
sredstva za varanje, zapeljevanje in grožnje, vendar vse zaman. Glede tistih pol
ducata peticij, v katerih so se morali delavci pritoževati, da jih »zakon zatira«,
so prosilci pri ustnem zaslišanju sami priznali, da so jim podpise izsilili. »Zatirani
so, a zatira jih nekdo drug, ne zakon o tovarnah.«144 Kadar pa se kapitalistom
ni posrečilo pripraviti delavcev, da bi govorili v njihovem smislu, so sami v imenu
delavcev zagnali toliko večji krik in vik v tisku in parlamentu. Tovarniške nad-
zornike so denuncirali kot neke vrste konventne komisarje, ki nesrečnega delavca
neusmiljeno žrtvujejo svojim muham za izboljšanje sveta. Tudi ta manever je
spodletel. Tovarniški inšpektor Leonhdard Horner je osebno in po svojih podin-
špektoijih zaslišal mnogo prič v tovarnah v Lancashiru. Približno 70 % zaslišanih
delavcev seje izjavilo za 10-urni, mnogo manjše število za 11-urni in le čisto ne-
pomembna manjšina za stari 12-urni delavnik.145
Drug »dobrotljiv« manever je bil, da so tovarnarji odrasle moške delavce pus-
tili delati 12 do 15 ur dnevno in so potem to dejstvo razglašali za najboljši izraz
srčnih želja proletarcev. Toda »neusmiljeni« tovarniški inšpektor Leonard Hor-
ner je šel spet na kraj sam. Večina »nadurnikov« je izjavila,
da bi »veliko rajši delali 10 ur za manjšo mezdo, vendar nimajo izbire; toliko
med njimi jih je brezposelnih, toliko predilcev je prisiljenih, da delajo kot navadni
'piecers' (vezalci), in bi na njih mesto takoj prišli drugi, če bi se uprli daljšemu
delovnemu času, tako da se vprašanje zanje postavlja: ali delati daljši delovni čas
ali biti na cesti.«146
Predhodni vojni pohod kapitala seje ponesrečil, in 1. maja 1848 je bil zakon
0	deseturnem delavniku uveljavljen. Medtem je vendar fiasko chartistične stranke,
katere voditelje so pozaprli in njeno organizacijo razgnali, že omajal samozavest
angleškega delavskega razreda. Kmalu nato sta pariška junijska vstaja in krvava
142	RIF za 31. oktober 1848, str. 16.
143	»Ugotovil sem, da so ljudem, ki so dobivali po 10 šilingov tedensko, odtegovali po
1	šiling na račun splošnega 10 % znižanja mezd in še po 1 šiling in 6 penijev, ker je bil de-
lovni čas skrajšan, skupno torej 2 šilinga in 6 penijev. Vendar pa je bila večina kljub temu
odločno za deseturni zakon .« (Prav tam).
144	»Ko sem podpisal peticijo, sem obenem izjavil, s tem počnem nekaj slabega. - Zakaj
pa ste jo tedaj podpisali? - Če je ne bi, bi me vrgi na cesto. - Prosilec se je dejansko čutil
»zatiranega«, toda nikakor ne zaradi zakona o tovarnah.« (Prav tam.)
145	RIF za 31. oktober 1848, str. 17. V okraju gospoda Horneija je bilo tako v 181 to-
varnah zaslišanih 10.270 odraslih moških delavcev. Njihove izjave najdemo v »Dodatku«
k polletnemu nadzorniškemu poročilu iz oktobra 1848. Ta zaslišanja prič nudijo dragoceno
gradivo tudi v drugi zvezi.
146	prav tam Glej izjave št. 69, 70, 71, 72, 92, 93, ki jih je zbral Leonhard Horner sam,
in št. 51, 52, 58, 59, 62 in 70, ki jih je zbral podinšpektor A. tega »Dodatka«. Neki tovarnar
je sam nalil čistega vina. Glej št. 14 po št. 263 prav tam.
45
zadušitev te vstaje združila na evropskem kontinentu in tudi v Angliji vse frakcije
gospodujočih razredov, zemljiške lastnike in kapitaliste, borzne volkove in me-
šetarje, protekcioniste in svobodne trgovce, vlado in opozicijo, farje in svobodo-
mislece, mlade vlačuge in stare nune, pod skupnim klicem za rešitev lastnine, re-
ligije, družine, družbe! Delavski razred je bil povsod izobčen, preklet, postavljen
pod »lois de suspects« (zakon zoper sumljive osebe). Gospodom tovarnarjem se
torej ni bilo treba ženirati. Uprli so se v odkritih revoltih ne le deseturnemu za-
konu, ampak celotni zakonodaji, ki je po letu 1833 skušala nekoliko obzrdati
»svobodno« izžemanje delovne sile. To je bil »Proslavery Rebellion« v miniaturi
(upor lastnikov sužnjev), katerega so bili več ko dve leti s cinično brezobzirnostjo,
s teroristično energijo, ki sta bili obe toliko bolj poceni, ker rebelirajoči kapitalist
ni tvegal drugega kot kožo svojih delavcev.
Za razumevanje tistega, kar je sledilo, se moramo spomniti, da so bili v veljavi
vsi trije zakoni iz let 1833, 1844 in 1847, kolikor niso določbe enega spreminjale
določb drugega; da nobeden od njih ni omejeval delavnika moških delavcev nad
18 leti, in daje od leta 1833 dalje ostala petnajsturna perioda od pol 6. ure zjutraj
do pol 9. ure zvečer zakoniti »dan«, med katerim so morale mlade osebe in ženske
pod predpisanimi pogoji delati skraja 12 in pozneje 10 ur.
Tovarnarji so začeli tu in tam odpuščati del mladih oseb in delavk, včasih po-
lovico vseh, ki so jih zaposlovali, in obnavljati zato skoraj že opuščeno nočno delo
odraslih moških delavcev. Deseturni zakon, so vpili, jim ne pušča druge alterna-
tive!147
Drug korak se je nanašal na zakonite odmore za malice.
Poslušajmo tovarniške inšpektorje:
»Odkar je bil delovni čas omejen na 10 ur, trdijo tovarnarji, čeprav v praksi
svojih nazorov še ne izvajajo do skrajnih konsekvenc, da oni, če se npr. dela od
9. ure dopoldne do 7. ure zvečer, izpolnjujejo zakonske predpise, ko dovoljujejo
za malico eno uro pred 9. uro dopoldne in pol ure po 7. uri zvečer, torej poldrugo
uro. V nekaterih primerih dovoljujejo sedaj pol ure ali celo uro za kosilo, toda
hkrati vztrajajo pri tem, da niti enega dela tega poldrugournega odmora niso do-
lžni dajati v teku deseturnega delavnika.«148
Gospodje tovarnarji so torej trdili, da skrajno natančne določbe zakona iz leta
1844 glede odmorov za malice dopuščajo delavcem samo, da smejo jesti in piti,
preden stopijo v tovarno in potem, ko jo zapuste, torej doma! In zakaj naj bi de-
lavci ne kosili pred 9. uro dopoldne? Kronski juristi pa so odločili, da se mora
predpisani čas za malice
»dovoliti v odmorih med dejanskim delavnikom, in da je nezakonito zahtevati
delo celih 10 ur zapored nepretrgoma od 9. ure dopoldne do 7. ure zvečer.«149
Po teh udobnih demonstracijah je začel kapital svoj revolt s korakom, ki je
po črki ustrezal zakonu iz leta 1844, bil torej legalen.
Zakon iz leta 1844 pa je prepovedoval, da bi smeli biti otroci od 8. do 13.
leta starosti, ki so delali pred 12. uro opoldne, po 1. uri popoldne znova zaposleni.
Nikako pa ni urejal 6 in polurnega dela otrok, katerih delovni čas se je pričel ob
147	RIF za 31. oktober 1848, str. 133, 134.
148	RIF za 30. april 1848, str. 47.
149	RIF za 31. oktober 1848, str. 130.
46
12. uri opoldne ali pozneje. Osemletne otroke je bilo torej mogoče, če so pričeli
delati ob 12. uri opoldne, zaposliti od 12. ure do 1. ure, 1 uro; od 2. ure do 4.
ure popoldne, 2 uri, in od 5. do pol 9. ure zvečer, 3 in pol ure; skupno torej za-
konitih 6 in pol ure! Ali še bolje. Da so njihovo zaposlitev prilagodili delu od-
raslih moških delavcev do pol 9. ure zvečer, ni bilo treba drugega, ko da jih to-
varnarji niso pustili na delo pred 2. uro popoldne in so jih potem lahko obdržali
v tovarni nepretrgoma do pol 9. ure zvečer!
»In sedaj se izrecno priznava, da se je zaradi pohlepnosti tovarnarjev, ki ho-
čejo, da tečejo njihovi stroji več ko 10 ur, v Anglijo tihotapila praksa, da delajo
osem- do trinajstletni otroci obeh spolov, po odstranitvi vseh mladih oseb in žen-
sk iz tovarne, sami z odraslimi moškimi do pol 9. ure zvečer.«150
Delavci in tovarniški inšpektorji so protestirali zaradi higienskih in moralnih
razlogov. Toda kapital je odgovoril:
»Moj čin na mojo glavo! Zakon hočem, odkupnino za zadolžnico in globo.«
Dejansko je bilo po statističnih podatkih, predloženih Spodnjemu domu dne
26. julija 1850, podvrženih tej »praksi« na dan 15. julija 1850 kljub vsem pro-
testom 3742 otrok v 275 tovarnah.151 Še ne dovolj! Risje oko kapitala je odkrilo,
da zakon iz leta 1844 ne dovoljuje dopoldanskega peturnega dela brez vsaj 30 mi-
nut za osvežitev, da pa ne predpisuje nič podobnega za popoldansko delo. Za-
hteval in prikljuboval je zato užitek, da osemletni delavski otroci od 2. ure po-
poldne do pol 9. ure zvečer zanj ne le nepretrgoma garajo, ampak tudi stradajo!
»Da, da, prsi tako je v pismu.«152
To shylockovsko oklepanje črke zakona iz leta 1844, kolikor urejuje delo ot-
rok, naj bi le pripravilo odkrit upor zoper isti zakon, kolikor ureja delo »mladih
oseb in žensk«. Spominjamo se, da tvori odprava »lažnega, relejnega sistema«
glavni smoter in vsebino tega zakona. Tovarnarji so začeli svoje revolte z enos-
tavno izjavo da so ostali tisti deli zakona iz leta 1844, ki prepovedujejo poljubno
koriščenje mladih oseb in žensk v poljubnih krajših delih petnajsturnega tovar-
niškega dneva
»relativno nedolžni« (comparatively harmless), dokler je bil delovni čas omejen
na 12 ur. Toda z deseturnim zakonom, da so postali neznosna krivica (hard-
ship).153
Zato so tovarniškim nadzornikom docela hladnokrvno sporočili, da se ne
150	Prav tam, str. 142.
151	RIF za 31. oktober 1850, str. 5, 6.
152	Narava kapitala ostane ista, v njegovih nerazvitih kakor tudi v njegovih razvitih for-
mah. V zakoniku, ki so ga lastniki sužnjev vsilili teritoriju New Mexico malo pred začetkom
ameriške državljanske vojne, piše tole: »Delavec, kolikor je kapitalist kupil njegovo delovno
silo,« je njegov (kapitalistov) denar.« (The labouerer is his /the capitalist's/ money.) Isto na-
ziranje je bilo običajno pri rimskih patricijih. Denar, ki so ga posodili plebejskemu dolžniku,
se je preko njegovih življenjskih sredstev spremenil v njegovo meso in kri dolžnika. Ta »kri
in meso« je zato bila »njihov denar«. Zato Shylockov zakon desetih tablic. Linguetsova hi-
poteza, da so patricijski upniki od časa do časa onkraj Tibere prirejali svečane gostije s ku-
nanim mesom svojih dolžnikov, naj ostane prav tako odprta kot Daumersova hipoteza o
krščanskem obhajilu.
153	RIF za 30. april 1848, str. 28.
47
bodo več ozirali na črko zakona in da bodo na lastno pest ponovno uvedli stari
sistem.154 To da se dogaja v interesu slabo poučenih delavcev,
»da bi jim bilo mogoče plačati višje mezde.« »To je edino možni načrt, da oh-
ranimo pod deseturnim zakonom industrijsko suprematijo Velike Britanije.«155
»Ob relejnem sistemu bo morda težko odkrivati nerednosti, a kaj bi to (what of
that)? Naj bo velik tovarniški interes te dežele obravnavan kot kaka sekundarna
stvar, zato da bi tovarniškim inšpektorjem in podinšpektorjem prihranili malo
več truda (some little trouble)?«156
Vse to govoričenje seveda ni nič pomagalo. Tovarniški inšpektorji so sodno
ukrepali. Kmalu paje takšen peščeni oblak tovarnarskih peticij, zasul notranjega
ministra, sira Georga Greya, da je v okrožnici z dne 5. avgusta 1848 naročil in-
špektorjem
»naj v splošnem ne nastopajo proti kršitvam črke zakona, kadar ni dokazano,
da je relejni sistem zlorabljen za to, da morajo mladi ljudje in ženske delati več
ko 10 ur.«
Nato je dovolil tovarniški inšpektor J. Stuart tako imenovani sistem izmen v
času petnajsturnega obdotya tovarniškega dneva v vsej Škotski, kjer se je kmalu
spet razcvetel na stari način. Angleški tovarniški inšpektorji pa so nasprotno iz-
javili, da minister nima diktatorske oblasti za suspendiranje zakonov, in so pro-
slavery rebele (suženjstvo zagovarjajoče upornike) še nadalje sodno preganjali.
Toda čemu klicanje pred sodišče, ko so sodišča, county magistrates,157 izrekala
oprostilne sodbe? V teh sodiščih so gospodje tovarnarji sodili sami sebi. En pri-
mer. Neki Eskrigge, tovarnar bombaža tvrdke Kershaw, Leese & Co., je predložil
tovarniškemu inšpektorju svojega okraja shemo relejnega sistema za svojo tovar-
no. Ker ni bila odobrena, je bil skraja pasiven. Nekaj mesecev pozneje je stal nek
individuum po imenu Robinson pred borough justices (mestnim mirovnim sodiš-
čem) v Stockportu tudi tovarnar bombaža, če že ne Petek, pa vsaj Eskriggov so-
rodnik, ker je uvedel v svoji tovarni identičen relejni sistem, kakršnega je potuhtal
Eksrigge. Sodili so štirje sodniki, med njimi so bili trije tovarnarji bombaža, pred-
sedoval pa je isti neizbežni Eskrigge. Eskrigge je Robinsona oprostil in nato iz-
javil, da, kar je dovoljeno Robinsonu, tudi Eksriggeu ni prepovedano. Sklicujoč
se na svojo lastno pravnoveljavno sodbo, je ta sistem takoj uvedel tudi v svoji to-
varni.l58Vendar pa je bila sama sestava teh sodišč očitna kršitev zakona.159 »Ta
vrsta sodnih fars,« vzklika nadzornik Howell, »vpije po nekem zdravilu ... ali
154	Tako med drugimi filantrop Ashworth v svojem kvekersko zoprnem pismu Leonhar-
du Homerju. (RIF za 30. april 1849, str. 4.).
155	RIF za 30. april 1848, str. 134.
156	Prav tam, str. 140.
157	Ti »county magistrates«, ti »great unpaid« (veliki zastonjkarji), kakor jih imenuje W.
Cobbet, so nekakšni neplačani mirovni sodniki, izbrani iz vrst odličnikov v grofiji. Dejansko
tvorijo patrimonialna (nasledstvena) sodišča vladajočih razredov.
158	RIF za 30. april 1849, str. 21, 22. Prim, podobne primere prav tam, str. 4, 5.
159	Po 1. in 2. členu zakona iz dobe Williama IV., 24. pogl., § 10, znanega pod imenom
Sir John Hobhouse's Factory Act, je prepovedano, da bi katerikoli lastnik predilnice ali tkal-
nice ali njegov oče, sin ali brat sodil kot mirovni sodnik v zadevah, ki bi bile v zvezi s tem
factory act.
48
prilagodite zakon tem sodbam, ali pa naj ga izvaja manj zmotljiv tribunal, ki bo
prilagodil svoje odločitve zakonu ... v vseh takšnih primerih. Kako si želimo pla-
čanega sodnika!«160
Kronski juristi so razglasili tovarnarsko interpretacijo zakona iz leta 1848 za
plehko, toda reševalci družbe se niso dali zmotiti.
»Potem ko sem,« poroča Leonhard Horner, »skušal z 10 sodnimi zasledovanji
v 7 sodnih okrajih izsiliti izpolnjevanje zakona in so me mirovni sodniki podprli
samo v enem primeru ... je zame nadaljnje zasledovanje kršitev zakona brez ko-
risti. Tisti del zakona, ki je bil sestavljen za to, da bi bila uvedena uniformnost
v delovnih urah ... v Lancashiru ne eksistira več... Ne jaz ne moji pomočniki
nimamo nobenega sredstva, da bi zagotovili, da tovarne, v katerih vlada tako ime-
novani relejni sistem, ne zaposlujejo mladih oseb in žensk dlje kot 10 ur... Ko-
nec aprila 1849 je delalo v mojem okraju že 118 tovarn po tej metodi in njih šte-
vilo raste v zadnjem času zelo naglo. V splošnem delajo sedaj po 13 in pol ure,
od 6. ure zjutraj do pol 8. ure zvečer; v nekaterih primerih po 15 ur, od pol 6.
ure zjutraj do pol 9. ure zvečer.«16,Že decembra 1848 je imel Leonhard Horner
seznam 65 tovarnarjev in 29 tovarniških nadzornikov, ki so soglasno izjavili, da
v tem relejnem sistemu nikakršno nadzorstvo ne more preprečiti najbolj eksten-
zivnega prekomernega dela.162 Ene in iste otroke in mlade osebe premeščajo (shif-
ted) v 15-urnih obdobjih zdaj iz predilnice v tkalnico in narobe, zdaj iz ene to-
varne v drugo.163 Kako kontrolirati sistem,
»ki zlorablja besedo izmena, da v neskončni različnosti meša 'roke' kakor ig-
ralne karte, in ure dela in počitka za različne individue dnevno tako premika, da
en in isti asortiment rok nikdar ne dela na istem kraju in ob istem času!«164
Toda ne glede na dejansko pretirano delo je bil ta tako imenovani relejni sis-
tem izrodek kapitalske fantazije, kakršne Fourier v svojih humorističnih skicah
»courtes seances« (kratkih sej) nikdar ni prekosil, le daje bila atrakcija dela spre-
menjena v atrakcijo kapitala. Ogledati si je treba samo sheme tovarnarjev, ki jih
je dobri tisk slavil kot vzor tega, »kar lahko doseže razumna stopnja skrbnosti
in metode,« (what a reasonable degree of care and method can accomplish). De-
lovno osebje je bilo včasih razdeljeno v 12 do 15 kategorij, katerih sestavno delo
so neprestano menjavali. Med 15-urnim obdobjem tovarniškega dne, je pritegnil
kapital delavca zdaj za 30 minut, zdaj za eno uro, ga nato odbil in znovič pritegnil
v tovarno, podeč ga v različnih delcih časa zdaj sem zdaj tja, ne da bi ga izpustil
iz rok, dokler ni dovršil 10 ur dela. Kakor na odru so morale ene in iste osebe
nastopati izmenoma v različnih prizorih različnih dejanj. Toda kakor pripada ig-
ralec odru ves čas, dokler traja drama, tako pripadajo sedaj delavci tovarni 15
ur, ne da bi bil vštet v te ure čas za prihajanje in odhajanje. Ure odmora so se
spremenile v ure prisilnega brezdelja, ki ženejo mladega delavca v gostilno in mla-
do delavko v bordel. Ob vsakem novem domisleku, ki si ga je kapitalist dnevno
izmislil, da bi mu stroji tekli 12 do 15 ur, ne da bi zato moral pomnožiti delovno
osebje, je moral delavec pohlastati svojo južino zdaj v tem, zdaj v onem odpadku
160	RIF za 30. april 1849.
161	Prav tam, str. 5.
162	RIF za 31. oktober 1849, str. 6.
163	RIF za 30. april 1849, str. 21.
164	RIF za 1. december 1848, str. 95.
49
časa. V času agitacije za deseturni delavnik so tovarnarji vpili da predlaga delav-
ska drhal svoje peticije v pričakovanju, da bo za deseturno delo dobivala dvanaj-
sturno mezdo. Zdaj so medaljo obrnili. Plačevali so deseturno mezdo za dvanajst
in petnajsturno razpolaganje z delovnimi silami!165 V tem grmu je tičal zajec, to
je bil zakon o deseturnem delu, kakor so ga razumeli tovarnarji! To so bili isti
častiti pristaši svobodne trgovine, solzavi človekoljubi, ki so polnih deset let, za
agitacije proti zakonom o žitu, delavcem izračunavali do groša in pare, da ob svo-
bodnem uvozu žita deseturno delo poleg sredstev, ki jih ima angleška industrija,
popolnoma zadostuje, da obogati kapitaliste.166
Dve leti trajajoči revolti kapitala so bili končno kronani z razsodbo enega od
štirih najvišjih angleških sodišč, Court of Exchequer, kije v nekem sporu, katerega
je obravnaval 8. februarja 1850, razsodil, da ravnajo tovarnarji sicer proti smislu
zakona iz leta 1844, da pa vsebuje sam ta zakon določene besede, ki ga delajo
nesmiselnega. »S to odločbo je bil zakon o deseturnem delavniku odpravljen!«167
Množica tovarnarjev, ki so se dotlej še plašili uporabljati relejni sistem za mlade
osebe in delavke, je sedaj z obema rokama segla po njem.168
S to na videz definitivno zmago kapitala pa je takoj nastopila sprememba. De-
lavci so se dotlej upirali pasivno, čeprav neuklonljivo in iz dneva v dan. Zdaj so
protestirali z glasnimi grožnjami na zborovanjih v Lancashiru in Yorkshiru. Do-
mnevni zakon o deseturnem delovnem dnevu je bil torej le navaden nesmisel,
parlamentarna prevara, in ni nikoli eksistiral! Tovarniški inšpektorji so nujno
opozorili vlado, da se je razredni antagonizem neverjetno zaostril. Celo del to-
varnarjev je godrnjal,
češ da vlada zaradi protislovnih razsodb mirovnih sodnikov docela nenormal-
no in anarhično stanje. Drug zakon velja v Yorkshiru, drug v Lancashiru, drug
v neki fari v Lancashiru, drug v njeni neposredni soseščini. Tovarnar v velikih
mestih lahko obide zakon, tovarnar v podeželskih krajih pa ne dobi potrebnega
personala za relejni sistem, še manj pa, da bi jih premeščal iz tovarne v tovarno
itd.«
In enaka eksploatacija delovne sile je prva človečanska pravica kapitala.
V teh okoliščinah je prišlo do kompromisa med tovarnarji in delavci, ki ga je
parlament potrdil z novim dodatnim zakonom o tovarnah z dne 5. avgusta 1850.
Delavnik »mladih oseb in žensk« je bil podaljšan v prvih petih dneh tedna od 10
na 10 in pol ure, ob sobotah omejen na 7 in pol ure. Delo se mora opraviti v
razdobju od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer,169 s poldrugournim odnomor za južine,
165	Glej RIF za 30. april 1849, str. 6 in obširno razlago »shifting« sistema, ki sta jo na-
pisala tovarniška nadzornika Howell in Saunders v RIF za 31. oktober 1848. Glej tudi pro-
šnjo duhovnikov iz Ashtona in okolice proti »shift systemu«, predloženo kraljici pomladi
1849.
166	Prim, npr.: R. H. Greg: »The Factory Question and the Ten Hours' Bill«, London
1837.
167	F. Engels: »Die englische Zehnstundenbill« (ki sem ga izdal v »Neue Rheinische Zei-
tung. Politisch-ökonomische Revue«, zv. za april 1850, str. 13). To isto »visoko« sodišče
je odkrilo med ameriško državljansko vojno v zakonu proti oborožitvi piratskih ladij neko
dvoumno formulacijo, ki zakon sprevrača v direktno nasprotje.
168	RIF za 30. april 1850.
169	Pozimi se sme delo opravljati med 7. uro zjutraj in 7. uro zvečer.
50
ki gaje treba dovoliti vsem ob istem času in po določbah zakona iz leta 1844 itd.
S tem je bil relejni sistem enkrat za vselej odpravljen.170 Za otroško delo je ostal
v veljavi zakon iz leta 1844.
Neka kategorija tovarnarjev si je zagotovila tokrat kakor že prej posebne seig-
neurialne (gosposke) pravice do proletarskih otrok. To so bili tovarnarji svile.
Leta 1833 so grozeče zavijali, češ, »če jih oropajo svobode, da smejo vpenjati v
delo otroke vsake starosti po 10 ur dnevno, se bodo njihove tovarne ustavile« (if
the liberty of working children of any age for 10 hours a day was taken away, it
would stop their works). Nemogoče, da jim je kupiti dovolj otrok, starih nad 13
let. In izsilili so si zaželeni privilegij. Ta izgovor pa seje pri poznejši preiskavi
izkazal za čisto laž,171 kar jih pa ni oviralo, da so deset let iz krvi majhnih otrok,
ki so jih morali pri delu postaviti na stole, predli svilo vsak dan 10 ur.172 Zakon
iz leta 1844 jih je sicer »oropal« »svobode«, da bi zaposlovali otroke pod 11 leti
več kot 6 in pol ure, zagotovil pa jim je zato privilegij, da so smeli zaposlovati
otroke med 11. in 13. letom starosti dnevno po 10 ur, in odpravil zanje tudi šolsko
obveznost, ki je bila predpisana za druge tovarniške otroke. Izgovor tokrat:
»Občutljivost tkanja zahteva tako nežnost prstov, kakršna se da zagotoviti
samo, če pridejo v ranih letih v tovarno.«173
Samo zaradi nežnih prstov so klali cele otroke, kakor koljejo v južni Rusiji
cela rogata živinčeta zaradi kože in loja. Leta 1844 dovoljeni privilegij je bil na-
posled v letu 1850 omejen na obrate, v katerih predejo in navijajo svileno nit,
a v le-teh je bil za odškodnino kapitalu, ki so ga oropali »svobode«, delovni čas
otrok od 11. do 13. leta starosti podaljšan od 10 na 10 in pol ure. Izgovor: »Delo
v tovarnah svile je lažje kot v drugih tovarnah in nikako ni tako škodljivo zdrav-
ju.«174 Uradna zdravniška preiskava pa je pozneje ugotovila obratno, da je
»povprečna umrljivost v okrajih, kjer je razvita industrija svile, izredno velika
in med ženskim delom prebivalstva celo večja kakor v okrajih z bombažno in-
dustrijo v Lancashiru.«175
170	»The present law« (of 1850) »was a compromise whereby the employed surrendered
the benefit of the Ten Hours' Act for the advantage of one uniform period for the commen-
cement and termination of the labour of those whose labour is restricted.« (»Reports etc.
for 30th April 1852«, p 14.)
171	RIF za 30. september 1844, str. 13.
172	Prav tam.
173	»The delicate texture of the fabric in which they were employed, requiring a lightness
of touch, only to be acquired by their early introduction to these factories.« (RIF za 30. sep-
tember 1844, str. 20.)
174	RIF za 31. oktober 1861, str. 26.
175	Prav tam, str. 27. Na splošno se je delavsko prebivalstvo podvrženo zakonu o tovar-
nah telesno zelo popravilo. Glede tega se strinjajo vse izjave zdravnikov, pa tudi lastna opa-
zovanja v različnih obdobjih so me o tem prepričala. Vendar pa kažejo uradna poročila dr.
Greenhowa ne glede na neznansko umrljivost otrok v prvih letih starosti neugodno zdrav-
stveno stanje v tovarniških okrajih, če ga primerjamo s »poljedelskimi okraji z normalnim
zdravstvenim stanjem. V dokaz med drugim naslednja razpredelnica iz njegovega poročila
leta 1861:
51
Kljub protestom tovarniških inšpektorjev vsakega pol leta, traja ta zloraba še
do danes.176
Zakon iz leta 1850 je spremenil le za »mlade osebe in ženske« petnajsturno
obdobje od pol 6. ure zjutraj do pol 9. ure zvečer v dvanajsturno od 6. ure zjutraj
do 6. ure zvečer. Torej ne za otroke, ki se jih je še vedno dalo uvrednotiti pol
ure pred začetkom in 2 in pol ure po koncu tega obdobja, čeprav celokupno tra-
janje njihovega dela ni smelo, preseči šest ur in pol. Med razpravo o zakonu so
tovarniški inšpektorji predložili parlamentu statistiko o infamni zlorabi te ano-
malije. Vendar zaman. V ozadju seje skrivala namera, da bi v letih prosperitete
s pomočjo otrok navili delavnik odraslih zopet na 15 ur. Izkušnje iz naslednjih
treh let so pokazale, da bi se moral tak poskus izjaloviti zaradi odpora odraslih
moških delavcev.177 Zato je bil 1853 zakon iz leta 1850 končno dopolnjen s pre-
povedjo, »zaposlovati otroke zjutraj prej in zvečer pozneje kakor mlade osebe in
ženske«. Od takrat je zakon o tovarnah iz leta 1850, z maloštevilnimi izjemami,
reguliral delavnik vseh delavcev v vseh industrijskih vejah, na katere se je nana-
šal.178 Odkar je bil sprejet prvi zakon o tovarnah, je minilo pol stoletja.179
Preko svoje prvotne sfere je posegla zakonodaja prvič s tako imenovanim
»Printwork's Act« (zakonom o tiskarnah katuna itd.) iz leta 1845. Nejevolja, s
Ime okraja
žena
Wigan
Blackburn
Halifax
Bradford
Macclesfield
Leek
Stoke-upon-Trent
Woolstanton
8 zdravih
poljedelskih okrajev
Odstotek v in-
dustriji zaposle-
nih odraslih
moških žensk
14,9 18,00
42,6 34,9
37.3	20,4
41,9 30,00
31,0 26,0
14,9 17,2
36,6 19,3
30.4	13,9
Umrljivost za
pljučnimi bolez-
nimi na 100.000
moških	žensk
598	644
708	734
547	564
611	603
691	804
588	705
721	665
726	727
305	340
Vrsta zaposlitve
bombaž
bombaž
česana volna
česana volna
svila
svila
lončarstvo
lončarstvo
176	Znano je, kako neradi so se angleški »privrženci svobodne trgovine« odrekli zaščitni
carini za svilarsko manufakturo. Namesto zaščitne carine proti uvozu iz Francije služi zdaj
nezaščitenost angleških otrok, zaposlenih v tovarnah.
177	RI F za 30. april 1853, str. 31.
178	V letih zenita angleške industrije bombaža, 1859 in 1860, je skušalo nekaj tovarnarjev
z vabo visokih mezd za ekstra čas pridobiti odrasle moške delavce, da bi privolili v podalj-
šanje delavnika. Predilci na ročnih predilnih strojih in tkalci na avtomatičnih statvah so
temu eksperimentu naredili konec s spomenico, v kateri pravijo med drugim: »Odkrito po-
vedano, naše življenje nam je v breme, in dokler smo priklenjeni v tovarno skoraj 2 dni (20
ur) tedensko dlje kakor drugi delavci, se čutimo enaki helotom v deželi in si sami očitamo,
da delamo večen sistem, ki škoduje fizično in moralno nam in našim potomcem... Zato
vam spoštljivo sporočamo, da od Novega leta dalje ne bomo delali niti minute več kot 60
ur tedensko, od 6. do 6., od katerih je odšteti po zakonu dovoljene odmore po uro in pol
dnevno.« (RIF za 30. april 1860, str. 30.)
179	O sredstvih, ki jih besedilo tega zakona nudi za kršitev njegovih določb, glej poročilo
parlamenta »Factory Regulations Act« (z dne 6. avgusta 1859) in v tem poročilu Leonharda
Homerja »Suggestions for Amending the Factory Acts to enable the Inspectors to prevent
illegal working, now become very prevalent.«
52
katero je kapital privolil v to »ekstravaganco«, odseva iz sleherne vrstice tega za-
kona! Omejuje delavnik za otroke v starosti od 8 do 13 let in za ženske na 16
ur med 6. uro zjutraj in 10. uro zvečer, brez kakršnegakoli odmora za malice.
Moške delavce nad 13. letom starosti pa dovoljuje zaposlovati po mili volji dan
in noč.180 Je parlamentarni splav.181
Vendar pa je princip zmagal s svojo zmago v velikih industrijskih vejah, ki so
najbolj lasten stvor modernega produkcijskega načina. Njihov čudoviti razvoj od
1850 do 1860, z roko v roki s fizičnim in moralnim prerodom tovarniških de-
lavcev, bije slepcu v oči. Tovarnarji sami, ki jim je bilo treba v polstoletni dr-
žavljanski vojni korak za korakom vsiljevati zakonito omejitev in pravilo delav-
nika, so širokoustno kazali na kontrast s področji, kjer je bila eksploatacija še
»svobodna«.182 Farizeji »politične ekonomije« so zdaj razglašali uvid v nujnost z
zakonom urejenega delavnika kot karakteristično novo pridobitev svoje »znanos-
ti«.183
Lahko je razumeti, daje sedaj, ko so se tovarniški magnati vdali neogibnosti
in se z njo sprijaznili, odporna moč kapitala polagoma pešala, medtem koje hkra-
ti napadalna sila delavskega razreda naraščala s številom njegovih zaveznikov v
ne neposredno zainteresiranih družbenih plasteh. Zato sorazmerno nagli napred-
ek po letu 1860.
1860 je bil zakon o tovarnah iz leta 1850 razširjen na barvarne in belilnice184
in 1861 na tovarne čipk in nogavic. Kot posledica prvega poročila »Komisije o
zaposlovanju otrok« (1863) je ista usoda doletela manufakturo vseh izdelkov iz gli-
ne (ne samo lončarstvo), tovarne žveplenk, vžigalnih kapic, nabojev, tapet, delav-
nice za striženje bombažastega žameta (fustian cutting) in številne industrijske
procese, ki so znani pod izrazom »finishing« (zadnja apretura). Leta 1863 so pri-
180	»V mojem okraju so 8-letni in starejši otroci v zadnjem polletju (1857) garali dejansko
od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer.« (RIF za 31. oktober 1857, str. 39).
181	»The Printworks' Act is admitted to be a failure, both with reference to its educational
and protective provisions.« (»Reports etc. for 31 st. Oct. 1862«, p. 52.)
182	Tako npr. E. Potter v pismu dnevniku »Times« dne 24. marca 1863, »Times« ga spo-
minja na revolte tovarnarjev proti zakonu o deseturnem delavniku.
183	Tako med drugimi g. W. Newmarch, sodelavec in založnik Tookovega dela »History
of Prices«. Ali je strahopetno popuščanje pred javnim mnenjem znanstveni napredek?
184	Akt o belilnicah in barvarnah iz leta 1860 določa, da se skrajša delavnik začenši od
1. avgusta 1861 začasno na 12 ur, od 1. avgusta 1862 pa dokončno na 10 ur, se pravi, na
10 in pol ure v prvih petih dneh tedna in 7 in pol ure v soboto. Toda ko se je začelo zlo
leto 1862, seje stara farsa ponovila. Gospodje tovarnarji so peticionirali na parlament, naj
jim samo še eno leto dovoli zaposlovati mlade osebe in ženske po 12 ur... »Ob sedanjem
poslovnem stanju (v času bombažne krize) bi bilo za delavce zelo koristno, če bi jim dovolili
delati 12 ur dnevno, da bi dobili čim večjo mezdo ... Uspelo jim je že, daje bil Spodnjemu
domu predložen takšen zakonski osnutek. Propadel pa je zaradi delavskega gibanja v škot-
skih belilnicah.« (RIF za 31. oktober 1862, str. 14, 15.) Ko so kapital porazili delavci sami,
v katerih imenu je baje govoril, je kapital s pomočjo juridičnih očal odkril, da je, kakor vsi
zakoni o »zaščiti dela«, tudi zakon iz leta 1860 poln dvoumnih formulacij, ki omogočajo,
da svoje »calenderers« in »finishers« (delavce, zaposlene z glajenjem in apretura sukna) izloči
iz zakonske zaščite. Angleška jurisdikcija, zvesti hlapec kapitala, je to pačenje zakona sa-
nkcionirala s sodbo civilnega sodnega dvora »Common Please«. »Ta sodba je zbudila med
delavci veliko nezadovoljstvo in zelo je treba obžalovati, daje bil jasni namen zakonodajalca
onemogočen z izgovorom pomanjljive besedne definicije.« (Prav tam, str. 18.)
53
šle pod posebna zakona »belilnice na prostem«185 in pekarne; prvi je med drugim
prepovedal delo otrok, mladih oseb in žensk v nočnem času (od 8. ure zvečer do
6.	ure zjutraj), drugi pa zaposlovanje pekovskih pomočnikov pod 18 leti od 9.
ure zvečer do 5. ure zjutraj. O poznejših predlogih omenjene komisije, ki grozijo
oropati »svobode« vse pomembnejše angleške industrijske veje razen poljedelstva,
rudarstva in prometa, bomo še govorili.1853
7.	Boj za normalni delavnik. Učinkovanje angleške tovarniške zakonodaje na druge
dežele
Bralec se spominja, da tvori produkcija presežne vrednosti ali ekstrakcija pre-
sežnega dela specifično vsebino in smoter kapitalistične produkcije, ne glede na
kakršnokolo preoblikovanje produkcijskega načina samega, ki bi mogla izvirati iz
podreditve dela kapitalu. Spominja se, da sklepa z do sedaj razvitega stališča po-
godbo s kapitalistom kot prodajalcem blaga samo samostojen in zato po zakonu
polnoleten delavec. Če tedaj v naši zgodovinski skici po eni strani igra moderna
industrija glavno, po drugi pa delo fizično in pravno nedoletnih, potem nam je ve-
ljala prva samo kot posebna sfera, druga pa le kot posebno prepričljiv primer iz-
sesavanja dela. Ne da bi segali v naprej v poznejši razvoj, sledi zgolj iz povezave
zgodovinskih dejstev:
Prvič: V industrijah, ki so ji voda, para in mašinerija najprej revolucionirali,
v teh prvih stvaritvah modernega produkcijskega načina, v predilnicah in tkal-
nicah bombaža, volne, lanu in svile, je bilo gonu kapitala po brezmejnem in bre-
185 Lastniki »belilnic na prostem« so se izmaknili zakonu iz leta 1860 z lažjo, češ da pri
nočnem delu ne zaposlujejo žensk. To laž so razkrili tovarniški inšpektorji, hkrati pa so de-
lavci s svojimi peticijami razbili parlamentu predstave, ki jih je imel o teh zračnih, po trav-
niškem cvetju dišečih »belilnicah na prostem«. V teh belilnicah uporabljajo sušilnice, ogrete
od 32 do 38 stopinj Celzija, v katerih delajo predvsem dekleta. »Cooling« (osvežiti se) je teh-
nični izraz za priložnostno tekanje iz sušilnic na sveži zrak. »Po petnajt deklet je v sušil-
nicah, vročina 27 do 32 stopinj Celzija, za platno, 38 stopinj in več za batist. Dvanajst deklet
lika in zlaga blago v sobici, ki meri približno 10 kvadratnih čevljev, sredi katere stoji tesno
zaprta peč. Dekleta stoje okrog peči, ki izžareva peklensko vročino in hitro suši batist za
likarice. Delovne ure teh »rok« niso omejene. Če je veliko dela, delajo dan za dnem do 9.
ure ali tudi do polnoči.« (RIF za 31. oktober 1862, str. 56.) Neki zdravnik je izjavil: »Podjetje
ne dovoljuje posebnih ur za osvežitev, a kadar je vročina preneznosna ali si dekleta od potu .
umažejo roke, jim je dovoljeno oditi za nekaj minut... Moja izkušnja pri zdravljenju bo-
lezni teh delavk me sili k ugotovitvi, da je njih zdravstveno stanje veliko slabše kakor pri
predilkah bombaža (kapital jih je v svojih peticijah parlamentu slikal nadvse zdrave, kakor
so ženske na Rubensovih slikah!). Njihove najznačilnejše, bolezni so phtisis, bronchitis, ute-
rinske bolezni, histerija najhujših oblik in revmatizem. Vzrok vseh teh bolezni, posredno ali
neposredno, je po mojem mnenju prerazgreti zrak v njihovih delavnicah in pomanjkanje
primerno tople obleke, ki bi jih v zimskih mesecih varovala pred mrzlo vlažno atmosfero,
ko odhajajo domov.« (Prav tam, str. 56, 57.) Tovarniški inšpektorji pripominjajo glede za-
kona iz leta 1863, ki so ga pozneje le morali sprejeti ti dobrodušni »belilci na prostem«: »Ne
le, da ta zakon ne daje delavcem tistega varstva, ki jim ga na videz nudi... temveč je tudi
formuliran tako, da je varstvo učinkovito šele, kadar zalotimo otroke in ženske na delu po
8.	uri zvečer, in tudi za ta primer je za dokaz predpisani postopek tako zaklavzuliran, da
je kaznovanje komajda mogoče.« (Prav tam, str. 52.) »Kot zakon s humanim in vzgojni na-
menom je popolnoma zgrešen. Kajti težko je trditi, daje humano dovoliti ženam in otrokom
ali, kar je isto, siliti jih, da delajo dnevno po 14 in mogoče še več ur, z odmorom ali brez
odmora za malice, kakor kje nanese, brez omejitve glede na starost in spol in ne glede na
družbene navade družin, ki žive v sosedstvu belilnic.« (RIF za 30. april 1863, str. 40.)
i85a (Pripomba k II. izdaji.) Po letu 1866, ko sem to pisal, je spet nastopila reakcija.
54
zobzirnem podaljševanju delavnika najprej zadoščeno. Spremenjeni materialni
produkcijski način in njemu ustrezno spremenjena družbena razmerja producen-
tov186 ustvarjajo šele brezmejno pretiravanja in povzročijo nato kot nasprotje
družbeno kontrolo, ki delavnik z njegovimi odmori z zakoni omejuje, uravnava
in uniformira. Ta kontrola se kaže zato v prvi polovici 19. stoletja zgolj kot za-
konodaja izjeme.187 Takoj koje osvojila prvotno področje novega produkcijskega
načina, se je pokazalo, da medtem niso prešle v pravi tovarniški režim le mnoge
druge produkcijske veje, temveč da so tudi manufakture z bolj ali manj zastarelim
pogonskim načinom, kakor lončarije, steklarne itd. staromodna rokodelstva, ka-
kor pekarne, in naposled celo raztresena tako imenovana domača obrt, kakor ko-
vanje žebljev itd.188 že davno prav tako zapadle kapitalistični eksploataciji kot to-
varna. Zakonodaja je bila zato prisiljena postopno zavreči svoj izjemni karakter,
ali, kjer postopa rimsko kazuistično [od primera do primera], kakor v Angliji, po-
ljubno razglasiti katerokoli hišo, v kateri se opravlja delo, za tovarno (factory).189
Drugič: Zgodovina reguliranja delavnika v nekaterih produkcijskih načinih, v
drugih pa še trajajoči boj za to urejanje, oprijemljidolgotrajne, bolj ali manj pri-
krite državljanske vojne med kapitalističnim razredom in delavskim razredom.
Kakor se boj začne na območju moderne industrije, tako se tudi nadaljuje najprej
v njeni matični deželi, v Angliji.190 Angleški tovarniški delavci so bili ne le prvi
borci angleškega, temveč modernega delavskega razreda sploh, kakor so tudi nje-
govi teoretiki najprej vrgli teoriji kapitala rokavico v izziv.191 Zato filozof tovarne
186	»The conduct of each of these classes« (capitalists and workemen) »has been the re-
sults of the relative situation in which they have been placed.« (»Reports etc. for 31st Oct.
1848«, p. 113.)
187	»The employments placed under restriction were connected with the manufacture of
textile fabrics by the aid of steam or water power. There were two conditions to which an
employment must be subject to cause it to be inspected, viz. the use of steam or water power,
and the manufacature of certain specified fibres.« (»Reports etc. for 31 st October 1864«, p.
8.)
188	Izredno bogato gradivo o stanju te tako imenovane hišne industrije je zbrano v zadnjih
poročilih Children's Employment Commission.
189	»The Acts of last Session« (1864)« ... embrace a diversity of occupations the customs
in which diffler greatly, and the use of mechanical power to give motion to machinery is
no longer one of the elements necessary, as formerly, to constitute in legal phrase a Factory.«
(»Reports etc. for 31st Oct. 1864«., p. 8.)
190	y Belgiji, raju kontinentalnega liberaizma, ni niti sledu o tem gibanju. Celo v njenih
premogovnikih in rudnikih uporabljajo delavce obeh spolov, in vseh starosti popolnoma »svo-
bodno« tako glede trajanja delavnika kakor glede dnevnega časa. Tuje od vsakih 1000 zapo-
slenih oseb 733 moških, 88 žensk, 135 dečkov in 44 deklic pod 16 leti. Pri plavžih itd. od vsa-
kih 1000: 668 moških, 149 žensk, 98 dečkov in 85 deklic pod 16 leti. Vrh tega je mezda nizka,
izkoriščanje odraslih in nedoraslih delavcev pa velikansko; povprečna dnevna mezda znaša
2 šilinga in 8 penijev za moške, 1 šiling in 8 penijev za ženske, 1 šiling in 2 in pol penija za
dečke. Zato paje Belgija leta 1863 v primeru z letom 1850 količino in vrednost izvoženega
premoga, železa itd. skoraj, podvojila.
191 Koje Robert Owen kmalu po prvem desetletju tega stoletja zastopal nujnost omejitve
delovnega časa ne le teoretično, temveč je deseturni delavnik v svoji tovarni v New Lanarku
tudi dejansko uvedel, so se temu posmehovali, češ daje to komunistična utopija in daje taka
utopija tudi njegova »zveza produktivnega dela z vzgojo otrok« in da so utopija delavske koo-
perativne trgovine, ki jih je ustanovil. Dandanes je prva utopija zakon o tovarnah, druga na-
stopa kot uradna fraza v vseh »factory acts« (aktih o tovarnah), tretja pa služi celo že za krinko
reakconarnih prevar.
55
Ure denuncira kot neizbrisno sramoto angleškega delavskega razreda, da je na
svoj prapor napisal geslo »suženjstvo tovarniških zakonov«, v nasprotju s kapita-
lom, ki se je možato boril za »popolno svobodo dela.«.192
Francija šepa počasi za Anglijo. Potrebna je bila februarska revolucija, da se
je rodil zakon o dvanajsturnem delavniku,193 kije precej bolj pomanjkljiv kot nje-
gov angleški original. Kljub temu pa francoska revolucionarna metoda uveljavlja
tudi svoje lastne prednosti. Z enim mahom diktira vsem ateliers in tovarnam brez
razlike isto omejitev delavnika, medtem ko angleška zakonodaja nerada popušča
pritisku razmer zdaj na tej zdaj na oni točki, in je na najboljši poti, da spravi na
svet kakšen nov juristični klobčič.194 Po drugi strani proklamira francoski zakon
principialno, za kar se v Angliji borijo zgolj v imenu otrok, nedoletnih in žensk
in kar šele v novejšem času zahtevajo kot splošno pravico.195
V Združenih državah severne Amerike je ostalo vsako samostojno delavsko gi-
banje paralizirano, dokler je del te republike kazilo suženjstvo. Delo v beli koži
se ne more emancipirati tam, kjer je ožigosano v črni koži. Toda iz smrti suženj-
stva je takoj pognalo novo pomlajeno življenje. Prvi sad državljanske vojne je bila
agitacija za osemurni delavnik, ki se je s kilometrskimi škornji lokomotive širila
od Atlantskega do Tihega oceana, od Nove Anglije do Kalifornije. Splošni delav-
ski kongres v Baltimoru (16. avgusta 1866) izjavlja:
»Prva in velika zahteva sedanjosti, da bi se delo v tej deželi osvobodilo iz ka-
pitalističnega suženjstva je sprejem zakona, po katerem bi bilo osemurno delo no-
ramlen delavnik v vseh državah ameriške Unije. Odločeni smo napeti vse svoje
moči, da bo ta veličastni rezultat dosežen.«196
192	Ure (v francoskem prevodu): »Philosophie des Manufactures, Paris 1836, II. zv. str 39
40, 67, 77 ss.
193	V Compte rendu (poročilu) Mednarodnega statističnega kongresa v Parizu 1855 je re-
čeno med drugim: »Francoski zakon, ki omejuje trajanje dnevnega dela v tovarnah in de-
lavnicah na 12 ur, ne določa temu delu meja znotraj natančno določenih ur /razdobij/, »ker
predpisuje samo za otroko dela razdobje od 5. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Zato se poslužuje
del tovarnaijev pravice, ki jim jo daje ta usodni molk zakona tako, da zaposlujejo svoje de-
lavce iz dneva v dan nepretrgano, razen morda ob nedeljah. V ta namen uporabljajo dve
izmeni delavcev, od katerih se v delavnicah nobena ne mudi dlje kot 12 ur, toda v etab-
lissementsu teče delo noč in dan. Zakonu je tako zadoščeno, ali je tudi humanosti?« Poleg
»razjedajočega vpliva, ki ga ima nočno delo na človekov organizem«, je v poročilu naglašen
tudi »fatalni vpliv nočne asociacije obeh spolov ponoči v slabo razsvetljenih delavnicah«*
194	»V mojem okraju je npr. v zgradbah, ki pripadajo eni in isti tovarni, eden in isti to-
varnar kot belilec in barvar podvržen zakonu o belilnicah in barvarnah, kot tiskar zakonu
o tiskanju katuna (Printworks' Act) in kot finisher (apreter) zakonu o tovarnah.« (Poročilo
g. Bakera v RIF za 31. oktober 1861, str. 20.) Ko našteva neenake določbe teh aktov in kom-
plikacije, ki nastajajo zaradi tega, pravi g. Baker: »Iz tega vidimo, kako težko je zagotoviti
izvajanje teh treh zakonov, če jih hoče lastnik tovarne obiti.« Kar pa je gospodom juristom
s tem zagotovljeno, so procesi.
195	Tako si nazadnje tovarniški inšpektoiji upajo reči »These objections« (kapitala proti
legalni omejitvi delovnega časa) »must succumb before the broad principle of the rights of
labour... there is a time when the master's right in his workman's labour ceases and his
time becomes his own, even if there was no exhaustion in the question.« (»Reports etc. for
31st Oct. 1862«, p. 54.)
196	»Mi, delavci iz Dunkirka, izjavljamo, daje pod sedanjim sistemom zahtevana dolžina
delovnega časa prevelika in ne pušča delavcu nobenega časa za oddih in razvoj, marveč ga
ponižuje v hlapčevstvo, ki je komaj kaj boljše od suženjstva (a condition of servitude but little
better than slavery). Zato smo sklenili, da je za delavnik dovolj 8 ur in mora biti z zakonom
56
Hkrati (v začetku septembra 1866) je Internacionalni delavski kongres v Že-
nevi [Kongres Internacionalne delavske asociacije] sklenil po predlogu londonske-
ga Generalnega sveta: »Izjavljamo, da je omejitev delavnika prehodni pogoj, ki
morajo brez njega propasti vsa druga prizadevanja za emancipacijo ... Predlaga-
mo osem delovnih ur kot legalno omejitev delavnika.«
Tako je zapečatilo na obeh straneh atlantskega morja insitinktivno iz produk-
cijskih razmerij samih zraslo delavsko gibanje izrek angleškega tovarniškega in-
špektorja R. J. Saundersa:
»Nadaljnjih korakov za reformo družbe ne bo mogoče izvesti s kakšnim upa-
njem na uspeh, če ne bo delavnik poprej omejen in če njegova predpisana ome-
jitev ne .bo strogo obvezna!«197
Priznati je treba, da prihaja naš delavec drugače iz produkcijskega procesa, ka-
kor je vstopil vanj. Na trguje nastopil kot lastnik blaga »delovna sila« nasproti
lastnikom drugega blaga, lastnik blaga nasproti lastniku blaga. Kontrakt, s kate-
rim je prodal kapitalistu svojo delovno silo, dokazuje tako rekoč črno na belem,
da prosto razpolaga sam s seboj. Po sklenjeni kupčiji pa se razodene, da ni bil
»svoboden agent,« da je čas, za katerega lahko proda svojo delovno silo, čas, za
katerega jo je primoran prodati,198 da ga dejansko njegov sesalec ne izpusti, »do-
kler se da izkoristiti še kakšna mišica, kakšna kita, kakšna kaplja krvi.«199 (H.
Heine.) V zaščito pred »kačo svojih muk« morajo delavci strniti svoje glave in
kot razred izsiliti državni zakon, nadmočno družbeno oviro, ki bo tudi njim sa-
mim onemogočala, da se prodajajo s prostovoljnim kontraktom kapitalu sami in
njihov rod v smrt in sužnost.200 Na mesto bleščavega kataloga »neodsvojljivih člo-
veških pravic« stopi skromna Magna Charta zakonito omejenega delavnika, ki
»končno jasno pokaže, kdaj se neha čas, ki ga delavec proda, in se prične čas, ki
pripada njemu samemu.«201 Quantum mutatus ab ilio! (Kakšna silna sprememba!)
Prevedel Leo Šešerko
priznano kot zadostno; da pozovemo na pomoč tisk, ta močni vzvod ... in da štejemo vse,
ki nam to pomoč odrekajo, za sovražnike reforme dela in delavskih pravic.« (Sklepi delavcev
v Dunkirku v državi New York, 1866.)
197	RIF za 31. oktober 1848, str. 112.
198	»These proceedings« (npr. manevri kapitala v letih 1848 do 1850) »have afforded, mo-
reover, incontrovertible proof of the fallacy 'of the assertion so often advanced, that operatives
need no protection, but may be considered as free agents in the disposal of the only property
they possess, the labour of their hands, and the sweat of theirs brows.« (»Reports etc. for 30th
April 1850« p. 45.)
»Free labour, if so it may be termed, even in a free country requires the strong arm of the
law to protect it.« (»Reports etc. for 31st Oct. 1864«, p. 34.)
»To permit, which is tantamount to compelling ... to work 14 hours a day with or without
meals etc.« (»Reports etc. for 30th April 1863«, p. 40.)
199	Engels: »Die englische Zehnstundenbill«, str. 5.
200	»V industrijskih panogah, na katere se nanaša zakon o deseturnem delavniku, je ta rešil
delavce pred popolno degenercijo in zavaroval njihovo fizično stanje.« (RIF za 31. oktober
1859, str. 47.) »Kapital (v tovarnah) ne more nikdar imeti svoje mašinerije v pogonu dalje kot
določen čas, ne da bi to škodovalo zdravju in morali zaposlenih delavcev; in niso sposobni,
da bi se sami zaščitili.« (Prav tam, str. 8.)
201	»A still greater boon is, the distinction at last made clear between the worker's own time
and his master's. The worker knows now when that which he sells is ended, and when his own
begins, and by possessing a sure foreknowledge of this, is enabled to pre-arrange his own mi-
57
Deveto poglavje
STOPNJA IN MASA PRESEŽNE VREDNOSTI
Kot doslej je v tem poglavju vrednost delovne sile, torej za reprodukcijo ali oh-
ranjanje delovne sile nujni del delavnika, predpostavljena kot dana, konstantna ve-
ličina.
Če je to torej predpostavljeno, je s stopnjo dana hkrati masa presežne vrednos-
ti, ki jo posamezni delavec daje kapitalistu v določenem časovnem razdobju. Če
znaša npr. nujno delo dnevno 6 ur, izraženo v količini zlata za 3 šilinge = 1 tolar,
tedaj je 1 tolar dnevna vrednost ene delovne sile ali v nakup ene delovne sile za-
ložena vrednost kapitala. Če je, dalje stopnja presežne vrednosti 100 %, tedaj pro-
ducira ta variabilni kapital v višini 1 tolarja maso presežne vrednosti 1 tolarja ali
delavec daje dnevno maso presežnega dela 6 ur.
Variabilni kapital paje denarni izraz celokupne vrednosti delovnih sil, kijih ka-
pitalist istočasno uporablja. Njegova vrednost je torej enaka povprečni vrednosti
ene delovne sile, multiplicirane s številom uporabljenih delovnih sil. Pri dani vred-
nosti delovne sile stoji torej velikost variabilnega kapitala v direktnem razmerju do
števila istočasno zaposlenih delavcev. Če je dnevna vrednost ene delovne sile =
1 tolar, tedaj je treba vložiti kapital 100 tolarjev, daje mogoče dnevno eksploa-
tirati 100, in kapital n tolarjev, daje mogoče dnevno eksploatirati n delovnih sil.
Prav tako: če variabilni kapital 1 tolarja, tj. dnevna vrednost ene delovne sile,
producira dnevno presežno vrednost 1 tolarja, tedaj variabilni kapital 100 tolar-
jev producira dnevno presežno vrednost 100 tolarjev, in variabilni kapital n to-
larjev dnevno presežno vrednost 1 tolar krat n. Masa producirane presežne vred-
nosti je torej enaka presežni vrednosti, ki jo daje delavnik posameznega delavca,
multipliciran s številom zaposlenih delavcev. Ker pa je dalje tudi masa presežne
vrednosti, ki jo producira posamezni delavec, pri dani vrednosti delovne sile, do-
ločena s stopnjo presežne vrednosti, sledi tako ta prvi zakon: Masa producirane
presežne vrednosti je enaka velikosti založenega variabilnega kapitala, multiplici-
rana s stopnjo presežne vrednosti, ali je določena s sestavljenim razmerjem med
številom delovnih sil, ki jih eksploatira v istem času isti kapitalist, in stopnjo ek-
sploatacije posamezne delovne sile.
Imenujmo torej maso presežne vrednosti M, presežno vrednost, ki jo daje po-4
vprečno na dan posamezen delavec, m, variabilni kapital, ki se nalaga dnevno v
nakup delovne sile, v, celotno sumo variabilnega dela V, vrednost povprečne de-
lovne sile ds,
a' (presežno delo
a (nujno delo)
nutes for his own purposes.« (»Reports of the Inspectors of factories etc. for 31st October
1864«, p. 52.X
»By making them masters of their own time, they« (...) »have given them a moral energy
which is directiong them to the eventual possession of political power.« (l.c.p. 47)
Z zadržano ironijo in zelo previdnimi izrazi dajo tovarniški inšpektorji razumeti, daje se-
danji zakon o deseturnem delavniku do neke mere rešil tudi kapitalista njegove samorasle bru-
talnosti kot zgolj utelešenega kapitala, in mu dal čas za lastno »omiko«. Prej »... the master
had no time for anything but money: the servant had no time for anything but labour.« (l.c.p.
48.)
58
stopnjo njene eksploatacije in n število uporabljenih delavcev, tedaj dobimo:
m
— X V
v
M =	a'
ds X — X n
a
Stalno je predpostavljano ne le, da je vrednost ene povprečne delovne sile kon-
stantna, temveč tudi, da so delavci, ki jih uporablja kapitalist, reducirani v po-
vprečne delavce. Obstajajo izjemni primeri, ko producirana presežna vrednost ne
raste sorazmerno s številom eksploatiranih delavcev, toda tedaj tudi vrednost de-
lovne sile ne ostane več konstantna.
V produkciji določene mase presežne vrednosti se zato lahko zmanjšanje enega
faktorja nadomesti s povečanjem drugega. Če se variabilni kapital zmanjša in
hkrati v istem razmerju poveča stopnja presežne vrednosti, ostane masa produci-
rane presežne vrednosti nespremenjena. Če mora kapitalist po prej navedenih do-
mnevah založiti 100 tolarjev, da lahko dnevno eksploatira 100 delavcev, in če
znaša stopnja presežne vrednosti 50 %, tedaj ta variabilni kapital 100 tolaijev daje
presežno vrednost 50 tolarjev ali 100x3 delovne ure. Če se stopnja presežne
vrednosti podvoji ali podaljša delavnik namesto od 6 na 9 od 6 na 12 ur, potem
daje za polovico zmanjšani variabilni kapital 50 tolarjev prav tako presežno vred-
nost 50 tolarjev ali 50x6 delovnih ur. Zmanjšanje variabilnega kapitala je torej
izravnljivo s proporcionalnim povečanjem eksploatacijske stopnje delovne sile,
ali zmanjšanje števila zaposlenih delavcev s proporcionalnim podaljšanjem delav-
nika. Znotraj določenih mej je od kapitala izsiljivo dovajanje dela torej neodvisno
od dovajanja delavcev.202 Obratno pušča zmanjšanje stopnje presežne vrednosti
maso producirane presežne vrednosti nespremenjeno, če proporcionalno narašča
velikost variabilrtega kapitala ali število zaposlenih delavcev.
Vendar ima nadomestitev števila delavcev ali velikosti variabilnega kapitala s
povečano stopnjo presežne vrednosti ali podaljšanjem delavnika neprekosljive
omejitve. Kakršnakoli žeje vrednost delovne sile, najsi torej znaša za vzdrževanje
delavca nujni delovni čas 2 uri ali 10 ur, celotna vrednost, ki jo lahko producira
delavec iz dneva v dan, je zmeraj manjša od vrednosti, v kateri je upredmetenih
24 ur dela, je manjša kakor npr. 12 šilingov ali 4 tolarji, če so le-ti denarni izraz
24 upredmetenih delovnih ur. Ob naši prejšnji domnevi, da je potrebno dnevno
6 ur za reproduciranje delovne sile same ali za nadomestilo v njen nakup založene
vrednosti kapitala, producira variabilni kapital v višini 500 tolarjev, ki uporablja
500 delavcev ob 100-odstotni stopnji presežne vrednosti ali 12-urnem delavniku,
dnevno presežno vrednost 500 tolarjev ali 6x500 delovnih ur. Kapital 100 to-
larjev, ki uporablja dnevno 100 delavcev ob 200-odstotni stopnji presežne vred-
nosti ali 18-urnem delavniku, producira samo maso presežne vrednosti 200 tolar-
jev ali 12 X 100 delovnih ur. In njegov celokupni vrednostni produkt, ekvivalent
založenega variabilnega-kapitala plus presežna vrednost, ne more iz dneva v dan
nikdar doseči sume 400 tolarjev ali 24 x 100 delovnih ur. Absolutna omejitev
202 Ta elementarni zakon se zdi gospodom vulgarne ekonomije neznan, ker ti, narobe Ar-
himedi, veijamejo, da so v določitvi tržnih cen dela s povpraševanjem in ponudbo našli toč-
ko, ne, da bi svet dvignili iz tečajev, ampak da bi ga utišali.
59
povprečnega delavnika, ki je po naravi zmeraj krajši od 24 ur, je absolutna ome-
jitev za nadomestitev zmanjšanega variabilnega kapitala s povečano stopnjo presež-
ne vrednosti, ali zmanjšanega števila eksploatiranih delavcev s povečano stopnjo
eksploatacije delovne sile. Ta oprijemljivi drugi zakon je važen za pojasnitev mno-
gih pojavov, ki izvirajo iz tendence kapitala, ki jo bomo pozneje razložili, da bi
kolikor mogoče reduciral število delavcev, ki jih zaposluje, ali svoj variabilni, v
delovno silo preobraženi sestavni del, v protislovju s svojo drugo tendenco, da bi
produciral kolikor mogoče veliko maso presežne vrednosti. Obratno. Če narašča
masa uporabljenih delovnih sil ali velikost variabilnega kapitala, vendar ne so-
razmerno z zmanjšanjem stopnje presežne vrednosti, tedaj se masa producirane
presežne vrednosti zmanjša.
Tretji zakon sledi iz določitve mase producirane presežne vrednosti z dvema
faktorjema, stopnjo presežne vrednosti in velikostjo založenega variabilnega ka-
pitala. Če sta dani stopnja presežne vrednosti ali eksploatacijska stopnja delovne
sile, in vrednost delovne sile ali velikost nujnega delovnega časa, je samoumevno,
da kolikor večji je variabilni kapital, toliko večja je masa producirane vrednosti in
presežne vrednosti. Če sta dana meja delavnika in dana prav tako meja njegovega
nujnega sestavnega dela, potem je masa vrednosti in presežne vrednosti, ki jo pro-
ducira posamezni kapitalist, odvisna očitno samo od mase dela, ki jo spravi ka-
pitalist v gibanje. Ta pa je pod navedenimi pogoji odvisna od mase delovne sile
ali števila delavcev, ki jih eksploatira, in to število samo je spet določeno z veli-
kostjo variabilnega kapitala, ki ga je založil. Pri dani stopnji presežne vrednosti in
dani vrednosti delovne sile so torej mase producirane presežne vrednosti v direkt-
nem sorazmerju z velikostjo založenih variabilnih kapitalov. Vemo pa, da kapitalist
deli svoj kapital v dva dela. En del založi v produkcijska sredstva. To je konstant-
ni del njegovega kapitala. Drugi del zamenja za živo delovno silo. Ta del tvori
njegov variabilni kapital. Na osnovi istega produkcijskega načina se v različnih
produkcijskih vejah kapital različno deli v konstantni in variabilni sestavni del.
Znotraj iste produkcijske veje se spreminja to razmerje s spremenljivo tehnično
osnovo in družbeno kombinacijo produkcijskega procesa. Kakorkoli že pa raz-
pade dani kapital v variabilni in konstantni sestavni del, ali je drugi proti prvemu
v razmerju 1:2, 1:10 ali 1 : x, pravkar postavljenega zakona to ne zadene, ker
se po naši prejšnji analizi vrednost konstantnega kapitala sicer znova prikaže v
vrednosti produkta, ne vstopi pa v novo nastali vrednostni produkt. Da upora-
bimo 1000 predilcev, je potrebno seveda več surovin, vreten itd. kakor za lOO
predilcev. Vrednost teh dodatnih produkcijskih sredstev lahko raste, pada ali os-
tane nespremenjena, lahko je velika ali majhna, pa vendar nima nobenega vpliva
na proces uvrednotenja delovnih sil, ki jih gibljejo. Zgoraj konstatirani zakon na-
vzame torej to formo: z različnimi kapitali producirane mase vrednosti in presežne
vrednosti so pri dani vrednosti in enako veliki eksploatacijski stopnji delovne sile
v direktnem sorazmerju z velikostjo variabilnih sestavnih delov teh kapitalov, se
pravi njihovih v živo delovno silo prestavljenih sestavnih delov.
Ta zakon očitno oporeka vsakemu na očividnosti temelječemu izkustvu.
Vsakdo ve, da prejec, ki uporablja, če računamo procentualne dele celotnega upo-
rabljenega kapitala, relativno veliko konstantnega in malo variabilnega kapitala,
zaradi tega ne upleni manjšega dobička ali manjše presežne vrednosti kakor pek,
ki spravlja v gibanje relativno mnogo variabilnega in malo konstantnega kapitala.
Za razrešitev tega navideznega protislovja je treba še veliko vmesnih členov, ka-
kor je z vidika elementarne algebre treba mnogo vmesnih členov, da razumemo,
60
da lahko 0/0 predstavlja dejansko velikost. Čeprav tega zakona ni nikoli formu-
lirala, visi klasična ekonomija instinktivno trdno na njem, ker je nujna konsek-
venca vrednostnega zakona sploh. Skuša ga rešiti z nasilno abstrakcijo pred pro-
tislovji prikazovanja. Pozneje203 bomo videli, kako seje Ricardova šola spotaknila
na tem kamnu spotike. Vulgarna ekonomija, ki »se dejansko tudi ni ničesar na-
učila«, se na videz tu kakor povsod sklicuje proti zakonu prikazovanja. V na-
sprotju s Spinozo verjame, da »je nevednost zadosten razlog«.
Delo, ki ga dan za dnem spravlja v gibanje celotni kapital kake družbe, lahko
opazujemo kot en sam delavnik. Če je npr. število delavcev 1 milijon in traja po-
vprečni delavnik enega delavca 10 ur, tedaj sestoji družbeni delavnik iz 10 mili-
jonov ur. Pri dani dolžini tega delavnika, najsi so njegove meje potegnjene fizično
ali družbeno, je mogoče povečati maso presežne vrednosti samo s povečanjem šte-
vila delavcev, se pravi s povečanjem delavskega prebivalstva. Naraščanje prebi-
valstva tvori tu matematično mejo za produkcijo presežne vrednosti z družbenim
celokupnim kapitalom. Obratno. Pri dani velikosti prebivalstva se tvori ta meja
z možnim podaljšanjem delavnika.204 V prihodnjem poglavju bomo videli, da velja
ta zakon samo za doslej obravnavano formo presežne vrednosti.
Iz dosedanjega opazovanja produkcije presežne vrednosti izhaja, da ni vsaka
poljubna vsota denarja ali vrednosti spremenljiva v kapital, temveč da je pred-
postavljen za to spremembo določen minimum denarja ali menjalne vrednosti v
roki posameznega lastnika denarja ali blaga. Minimum variabilnega kapitala je
stroškovna cena posamezne delovne sile, ki se iz dneva v dan skozi vse leto upo-
rablja za pridobivanje presežne vrednosti. Če bi bil ta delavec sam lastnik svojih
produkcijskih sredstev in če bi se zadovoljil, da bi živel kot delavec, bi mu za-
dostoval delovni čas, ki je nujen za reprodukcijo njegovih življenjskih sredstev,
recimo 8 ur dnevno. Potreboval bi torej tudi produkcijskih sredstev le za 8 de-
lovnih ur. Kapitalist nasprotno, ki zahteva od njega razen teh 8 ur recimo še op-
ravljanje 4 ur presežnega dela, potrebuje še dodatno sumo denarja, da priskrbi
dodatnih produkcijskih sredstev. Po naši domnevi pa bi moral uporabljati že dva
delavca, da bi od dnevno prisvojene presežne vrednosti lahko živel kot delavec,
to se pravi, da bi lahko zadovoljil svoje nujne potrebe. V tem primeru bi bilo zgolj
življenjsko preživljanje namen njegove produkcije, ne povečanje bogastva, to za-
dnje paje predpostavljeno pri kapitalistični produkciji. Da bi lahko živel le dvak-
rat tako dobro kakor navaden delavec in da bi mogel polovico producirane pre-
sežne vrednosti spremeniti zopet v kapital, bi moral hkrati s številom delavcev
povečati osemkrat tudi minimum založenega kapitala. Seveda lahko dela, enako
kakor njegov delavec, tudi sam neposredno v produkcijskem procesu, toda tedaj
je le srednja reč med kapitalistom in delavcem, »mali mojster«. Določena stopnja
kapitalistične produkcije pogojuje, da kapitalist ves čas, v katerem funkcionira
kot kapitalist, tj. kot personificirani kapital, lahko uporablja za prilaščanje in zato
kontrolo tujega dela in za prodajo produktov tega dela.205 Spreminjanje rokodel-
203	Nadrobneje o tem v IV. knjigi.
204	»The labour, that is the economic time, of society, is a given portion, say ten hours
a day of a million of people or ten million hours ... Capital has its boundary of increase.
The boundary may, at any given period, be attained in the actual extent of economic time
employed.« (»An Essay on the Political Economy of Nations«, London 1821, p. 47, 49.)
205	»The farmer cannot rely on his own labour; and if he does, I will maintain that he . ,
is a loser by it. His employment should be, a general attention to the whole: his thrasher
61
skega mojstra v kapitalista je poskušalo cehovstvo srednjega veka nasilno prepre-
čiti s tem, da je število delavcev, ki jih je posamezni mojster smel zaposliti, ome-
jilo na zelo majhen maksimum. Lastnik denarja ali blaga se spremeni v kapitalista
dejansko šele tedaj, ko za produkcijo založena minimalna suma daleč presega
srednjeveški maksimum. Tu, kakor v naravoslovju, se potrjuje pravilnost zakona,
ki ga je odkril Hegel v svoji »Logiki«, da se zgolj kvantitativne spremembe na do-
ločeni točki sprevržejo v kvalitativne razlike.2053
Minimum vrednostne sume, s katerim mora razpolagati posamezni lastnik de-
narja ali blaga, da se lahko izbubi v kapitalista, se spreminja na različnih razvoj-
nih stopnjah kapitalistične produkcije, in je na dani razvojni stopnji spet različen
v posameznih produkcijskih sferah v skladu z njihovimi posebnimi tehničnimi
pogoji. Določene produkcijske sfere zahtevajo že v začetkih kapitalistične pro-
dukcije minimum kapitala, kakršnega še ni najti v roki posameznih individuov.
To je deloma navedlo k državnim subvencijam takšnim privatnikom, kakor v
Franciji za časa Colberta in v raznih nemških državah vse do naše dobe, deloma
do oblikovanja družb z zakonitim monopolom - predhodnic sodobnih delniških
družb - za obratovanje določenih industrijskih in trgovinskih vej.206
* * *
Ne bomo se spuščali v detajle sprememb, ki jih je doživelo razmerje med ka-
pitalistom in mezdnim delavcem v teku produkcijskega procesa, torej tudi ne v
nadaljnje določitve kapitala samega. Le nekaj poglavitnih točk naj poudarimo.
Znotraj produkcijskega procesa se je razvil kapital v komando nad delom, to se
pravi nad udejstvujočo se delovno silo ali nad delavcem samim. Personificirani
kapital, kapitalist, pazi na to, da opravlja delavec svoje delo redno in z ustrezno
stopnjo intenzivnosti.
must be watched, or he will soon lose his wages in corn not thrashed out; his mowers, rea-
pers etc. must be looked after; he must constantly go round his fences; he must see there
is no neglect; which would be the case if he was confined to any one spot.« (»J. Arbuthnot.)
»An Enquiry into the Connection between the Price of Provisions, and the Size of Farms
etc.« By a Farmer, London 1773, p. 12.)
Ta spis je zelo zanimiv. V njem lahko študiramo genezo »capitalist farmer« ali »mere- "
hant farmer«, kakor ga pisec izrecno imenuje, in beremo, kako se povzdiguje nad »small
farmer«, ki skrbi predvsem za svoj obstanek. »Kapitalistični razred se najprej delno, nato
pa popolnoma osvobodi nujnosti ročnega dela.« (Rev. Richard Jones: »Textbook of Lectures
in the Political Economy of Nation«, Hertford 1852, Lecture III, str. 39.)
205a y moderni kemiji uporabljana molekularna teorija, ki sta jo Laurent in Gerhardt
prva znanstveno razvila, ne temelji na nobenem drugem zakonu. (Dodatek k 3. izd. - Ta
pripomba je nekemikom precej nejasna. Pisec govori tu o »homolognih vrstah« ogljikovo-
dikovih spojin, katere je Gerhardt leta 1843 prvič tako imenoval, ki imajo vsaka svojo al-
gebrajsko formulo. Tako npr. vrsta parafinov: CnH2n - vrsta normalnih alkoholov:
СпН2п+гО; vrsta normalnih mastnih kislin: СпНгп02 in veliko drugih. V gornjih primerih
zadostuje, če molekularni formuli dodamo kvantitativni dodatek CH2, da nastane vsakokrat
kvalitativno različno telo. Glede sodelovanja Laurenta in Gerhardta pri tej ugotovitvi, ki
ga Marx precenjuje, prim. Kopp: »Entwicklung der Chemie«, München 1873, str. 709 in
716, ter Schorlemmer: »Rise and Progress of Organic Chemistry«, London 1879, str. 54. -
F.E.)
206 »Die Gesellschaft Monopolia« imenuje Martin Luther takšne inštitute.
62
Kapital se je nadalje razvil v prisilno razmerje, ki delavski razred sili, da op-
ravlja več dela, kot je predpisal ozek obseg njegovih lastnih življenjskih potreb.
In kot producent tuje delavnosti, kot izsesovalec presežnega dela in exploiteur de-
lovne sile presega glede na energijo, nezmernost in učinkovitost vse zgodnejše na
direktnem prisilnem delu počivajoče produkcijske sisteme.
Kapital si najprej podreja delo s tistimi tehničnimi pogoji, v katerih ga histo-
rično najde. Ne spreminja zato produkcijskega načina neposredno. Produkcija
presežne vrednosti v doslej opazovani formi, s preprostim podaljševanjem delov-
nega časa, seje kazala zato neodvisna od sleherne spremembe produkcijskega na-
čina samega. V staromodni pekarni ni bila nič manj učinkovita kakor v moderni
predilnici bombaža.
Če opazujemo produkcijski proces z vidika delovnega procesa, postem se de-
lavec do produkcijskih sredstev ni vedel kot do kapitala, temveč kot gola sredstva
in materiala svoje smotrne produktivne dejavnosti. V strojarni npr. ravna s ko-
žami kot s svojim golim predmetom dela. Ni kapitalist tisti, kateremu stroji kožo.
Drugače, brež ko začnemo opazovati produkcijski proces z vidika uvrednotoval-
nega procesa. Produkcijska sredstva se spremene takoj v sredstva za vsesavanje
tujega dela. Ni več delavec tisti, ki uporablja produkcijska sredstva, temveč so pro-
dukcijska sredstva tista, ki uporabljajo delavca. Namesto da bi jih trošil delavec
kot snovne elemente svoje produktivne dejavnosti, trošijo ona njega kot ferment
svojega lastnega življenjskega procesa, in življenjski proces kapitala obstaja samo
v njegovem gibanju kot sama se uvrednotujoča vrednost. Talilne peči in delavnice,
ki ponoči mirujejo in ne vsesavajo živega dela, so za kapitalista »čista zguba«
(»mere loss«). Zato konstituirajo talilne peči in delavnice »zahtevo po nočnem
delu« delovnih sil. Zgolj sprememba denarja v predmetne faktorje produkcijskega
procesa, v produkcijska sredstva, spreminja le-ta v pravni naslov in prisilni naslov
nad tujim delom in presežnim delom. Kako se to kapitalistični produkciji lastno
in karakterizirajoče jo sprevračanje, da, zmešanje razmerja mrtvega in živega
dela, vrednosti in vrednosti ustvarjajoče sile, zrcali v zavesti kapitalistovskih glav,
naj pokaže končno še nek primer. Med angleškimi tovarnarskimi revolti
1848-1850 je pisal
»šef predilnice lana in bombaža Carlile, sinovi & Co. v Paisleyu, ene najsta-
rejših in najuglednejših tvrdk v zahodni Škotski, ki obstaja od leta 1752 in jo iz
roda v rod vodi ista družina« -
ta silno inteligentni gentleman torej, je pisal v Glasgow Daily Mailu dne 25.
aprila 1849 pismo207 pod naslovom Relejni sistem, v katerem mu je ušlo naslednje
groteskno naivno mesto:
»Poglejmo sedaj škodo, ki je posledica redukcije delovnega časa od 12 na 10
ur... To skrajšanje pomeni najobčutnejšo škodo za pričakovanja in lastnino to-
varnarja. Če bi delal (se pravi njegove »roke«) 12 ur in mu delo omejé na 10 ur,
tedaj se skrči vsakih 12 strojev ali vreten njegovega podjetja na 10 (»Then every
12 machines or spindles, in his establishment, shrink to 10«), in če bi hotel svojo
tovarno prodati, bi cenili 12 strojev samo kot 10, tako da bi bila na ta način v
vsej deželi zmanjšana vrednost sleherne tovarne za šestino.«208
207	RIF za 30. april 1849, str. 59.
208	prav tam str go. Tovarniški inšpektor Stuart, sam Škot, in v nasprotju z angleškimi
tovarniškimi inšpektorji čisto ujet v kapitalistični način mišljenja, pripominja izrecno, da
je to pismo, ki ga je priključil svojemu poročilu, »najkoristnejše sporočilo, ki smo ga dobili
od katerega izmed tovarnarjev, ki uporabljajo relejni sistem, in da je prav posebej pripravno,
da odpravi predsodke in pomisleke proti temu sistemu.«
63
V teh od prednikov podedovanih kapitalskih možganih zahodne Škotske se
vrednost produkcijskih sredstev, vreten itd., tako zelo zlije z njihovo kapitalsko
lastnostjo, da se sama uvrednotijo ali da dnevno pogoltnejo določen kvantum tu-
jega gratis dela, da si šef tvrdke Carlile & Co. zares domišlja, da mu pri prodaji
njegove tovarne ni plačana le vrednost vreten, temveč vrh tega njihovo uvredno-
tenje, ne le delo, ki tiči v njih in kije potrebno za produkcijo enakovrstnih vreten,
temveč tudi presežno delo, ki ga pqmagajo vsak dan črpati iz vrlih zahodnih Ško-
tov iz Paisleya, in prav zaradi tega meni, da se s skrajšanjem delavnika za 2 uri
zmanjša prodajna cena vsakih 12 ^redilnih strojev na ceno 10 strojev!
Prevedel Leo Šešerko
64
Hans Magnus Enzensberger
NAJVIŠJI STADIJ NERAZVITOSTI
Hipoteza o Realno Eksistirajočem Socializmu
Resnične zgodbe
1.	Enooki. Dan pred odhodom si prosim vzemite eno uro časa. Izberite srednje
velik kovček in pojdite v blagovnico. Kupite vse v ducatu: rdečilo za ustnice, žep-
ne računalnike, žabe, barvne trakove, brivske aparate. Darilca morajo biti majh-
na in lahka. Mislite na carino! Tam, kamor se peljete, je zunanja trgovina državni
monopol. Blago iz Zahoda je za vsakogar nedosegljivo, ki ne pripada skrajno tan-
ki plasti privilegiranih; na črni borzi je treba za te neznatne objekte odšteti te-
densko plačo delavca. Vsebina vašega kovčka v teh okoliščinah dobi naravnost
čarobno vrednost. Ker vse to veste, ste mislili tudi na sončna očala. Prodajalka
v Frankfurtu seje malo začudila nad tem, da ste jih vzeli kar cel ducat. Zlate eti-
kete s trgovsko znamko na barvastem steklu je takoj odstranila. Usodna napaka!
Kajti na cilju vašega potovanja ugotovite, da so prav ti metulji iz plastike tisti,
ki predstavljajo fetiško vrednost očal. Jamčijo namreč poreklo blaga iz inozem-
stva in se jih na noben način ne sme odstraniti. Jeunesse doré dežele nosi svoja
modro, rjavo, zeleno pobarvana ali reflektirajoča sončna očala tudi v dežju, tudi
v temni sobi, tudi ponoči. Uporabno je samo desno steklo, na levem je posestnik
slep; vidi samo zadnjo stran nalepke. Take nosilce očal imenujejo, napol nevošč-
ljivo, napol ironično, »enooke«.
2.	Državni obisk. Avtocesta od letališča do centra glavnega mesta, edina v dr-
žavi, je hermetično zaprta; povsod so praporji, transparenti, šolarji, ki mahajo z
zastavicami. Popoldne državnemu gostu pokažejo najnovejši triumf plana: mon-
tažno tovarno za tovornjake. Pristojni minister vodi delegacijo skozi hale, delavci
stojijo v špalirju. Sami domači specialisti! Vse iz lastne moči! Stroji seveda v čast
dneva mirujejo.
Šele dve uri potem, koje oklopni mercedes spet zapustil območje tovarne, od-
prejo z brzostrelkami oboroženi vojaki varnostne čete dvoje neopaznih jeklenih
vrat, in okroglo dvestopetdeset inozemskih menežerjev, inženirjev in strokovnih
delavceV, ki so zgradili tovarno in jo tudi vzdržujejo, sme zapustiti kurilnico, ka-
mor so jih zaprli v času ogleda. Vprašanje je, koga so s tem trikom hoteli pre-
slepiti; daje montažno tovarno postavil neki italijanski koncem, je vendar vedelo
vse mesto, in kdor seje hotel informirati o podrobnostih, je samo odprl Financial
Times.
3.	Zamašek. Ameriška zakonca iz Atlante, ki ste ju spoznali v liftu (za skoraj
dvesto sob v hotelu obstaja samo en lift, drugi je že nekaj mesecev v okvari), sta
vsa iz sebe. Knjižila sta potovanje v to deželo, ker sta »že povsod bila« - drzen
sklep, ki ga zdaj obžalujeta. Za posrednika iz Geòrgie je že dovolj hudo, da mora
poseči po uslugah državne potovalne agencije; turizem je v teh krajih seveda dr-
žavni monopol. Previdno mu razložite, da njegovega razburjenja ne morete raz-
65
umeti. Dobro, plačuje 120 dolarjev za prenočišče, in klimatska naprava dela sicer
peklenski hrup, ustvari pa le slabo, zatohlo sapico. Zato pa ima celo suito! Poleg
spalnice ima še predsobo, ki je velika kot srednja telovadnica in kjer stojita dva
razglašena klavirja. Morda pa ga motijo rjaste zaplete na večno kapljajoči kopalni
kadi? Če bi bilo samo to! Ne, kad nima zamaška. Na tej točki pogovora smeje
privlečete črn predmet iz vašega žepa. Tega niste vedeli? vprašate svetohlinsko.
Vsakdo, ki se tu spozna, potuje s svojim lastnim gumijastim zamaškom. Zamaš-
kov tukaj ne morete odtehtati z zlatom; kajti tu imajo sicer lastno tovarno ko-
palnih kadi, toda na zamaške so pozabili. Oblasti, dragi Bob, končno ne morejo
misliti na vse! Zamašek je takorekoč najmanjši skupni imenovalec vseh infrast-
rukturnih problemov. Morda se boste morali odpovedati vaši kopeli, zato pa ste
naredili globok pogled v gospodarsko življenje te države!
4. Sir. Predstavljajte si, da ste gost tukajšnje vlade. Nekega večera nekdo po-
trka na vaša vrata. Odprete, in vstopita dva oborožena moška v uniformi. Eden
od njiju ima v roki paketič, ki ga vam izroči. Podpišete potrdilo, in vojaka z vo-
jaškim pozdravom zapustita prostor. Na vrvi paketiča visi tiskana kartica z oseb-
nimi pozdravi izpod roke diktatorja. Paketič odprete. Na vaše presenečenje gre
za camembert. Nato sežete po telefonu in začnete poizvedovati. Izkaže se nasled-
nje. Diktator ima posebno strast za živinorejo. Poseduje privatno govejo farmo.
Krave je dal z letalom pritovoriti iz Evrope, prav tako tudi molzne stroje in cen-
trifuge. Živalski genetiki, mlekarnarski strokovnjaki, veterinarji iz Švice mu sto-
jijo z nasveti ob strani. Čeprav je sir kot živilo v tem delu sveta ne samo neo-
bičajen, temveč tudi neznan, se diktator priznava k prepričanju, kar znajo Fran-
cozi, zna tudi on. Živali pa seveda tropski klimi niso kos, stroški (v zahodni va-
luti) so prohibitivni, vsak camembert stane toliko kot majhen traktor.
Drugega jutra ugotovite, da se je naklonjenost, ki ste je bili deležni, razvedela
po vsem glavnem mestu. Čestitajo vam. Pogajanja z oblastmi hitro napredujejo,
vse težave so izginile, vsenaokrog vam zavidajo. Camembert ima razločen okus
po salmiaku in je pri 38 stopinjah Celzija v senci na vsak način neužiten.
5- Pregrad. Ogledu jeklarne se enostavno ne boste mogli izogniti. Lahko ste
srečni, da vas ne vodi naokoli pristojni policaj iz krajevnega komiteja, temveč vaš
tolmač, živahen fant, ki ima vedno svojo kitaro pri sebi, ki pripoveduje tvegane
vice in ki vas zvečer, ko mora napisati svoja vohljaška poročila, prosi za nasvete
in predloge. V veliki tovarniški hali vam pade v oči majhen lesen pregrad. Tam
sedi, glavo podprto z rokami, starejši moški, ves zamišljen. Po obhodu kosilo v
kantini, običajne zdravice. Na povratku spet pridete mimo pregrada. Moški še
zmeraj sedi tam, brez dela, odsoten, kupček kikirikovih lupin pred sabo na mizi.
Nihče ga ne nadleguje. Vprašate svojega tolmača, kaj ima ta čudak opraviti v
hrupnem in malo kaotičnem obratu. »Ah, to je inženir S., tega je treba pustiti
pri miru, ta ima skrbi.« Izkaže se, da je ta S. postal otožen potem, ko mu je ušla
njegova žena. Na vprašanje, kdaj se je nesreča zgodila, odvrnejo njegovi kolegi:
»Tega ne vemo več tako natančno. Morda pred tremi leti, morda pred petimi,
od takrat pač sedi tamle. Treba ga je pustiti pri miru.«
6. Steklenička za dojenčke. Spet enkrat vas boli glava, ni čuda pri tej klimi.
Dobro, daje lekarna na vaši poti. Zdravila so tu smešno poceni, dvajset aspirinov
- ki se sicer ne imenujejo aspirin - stane pičla dva groša. Čudno, kakšen naval
je danes; toda lekarnar vas že pozna in vam pomigne. Ni vam treba stati v vrsti.
Plačati hočete vaše tablete, pa vam provizor šepne v uho: »Prišle so stekleničke
za dojenčke.« Ne razumete, kaj hoče s tem povedati. Toda lekarnar izpod pulta
66
privleče napol zavito stekleničko in vam jo stisne v roko. »Z gumo!« šepeče.
Končno dojamete, da gre za senzacijo, in za smešen denar kupite eno teh čudež-
nih stekleničk. Ko lekarno zapustite, ugotovite, daje medtem pred trgovino zrasla
kakih sto metrov dolga vrsta. Ne da bi slutili, ste kupili predmet, za katerega lah-
ko vsakčas, v zameno, dobite žarnice, pisalni papir, zobno kremo, morda celo
kanto bencina.
7. Luža. Ti grdi stanovanjski bloki ob robu mesta, visoki šest nadstropij, zgra-
jeni pred štirimi leti, bi lahko stali tudi na periferiji Barcelone, Osake ali Milana.
Seveda pa tu niso bili na delu špekulanti, temveč država. Izvzemši krhke balkone
in vlažne madeže na fasadi je hiša na videz moreča in oguljena, ne pa nepripravna
za stanovanje. Samo vhod je podoben gradbišču. Kjer naj bi bila dohodna pot,
je plitva gradbena jama. Stanovalci so čez ilovnato mlako položili nekaj desk.
Gospodinje in otroci previdno balansirajo čez improvizirano brv. Vsakokrat, ko
pride spomladi <)djuga, naraste to jezero, v katerem plava nesnaga. Tujce tu zunaj
samo redkokdaj vidiš. Po letih začne nekdo, ki morda nima pojma ali pa je po-
sebnt) trdovraten, postavljati vprašanja. Od kdaj daje tu tako, hoče vedeti od svo-
jih znancev, ki imajo v tretjem nadstropju majčkeno stanovanjce. Odgovor: To
je bilo že vedno tako. Kdo daje tega kriv, kdo daje pristojen? Naveličan nasmeh.
Ali se ni mogoče pritožiti? Skomiganje. Prošnja, podpisana od vseh stanovalcev,
delegacija, poslana k pristojni hišni upravi? Nervozni poskusi, da bi obrnili po-
govor v drugo smer. Toda obiskovalec se noče zadovoljiti; enkrat, samo enkrat
bi rad prišel stvari na dno. Zdaj paje tistim, kijih sprašuje, dovolj. Veseli da so,
da imajo končno, po dvanajstih letih, stanovanje, in da jim na rob pameti ne pri-
de, da bi tvegali doseženo. Otročja ideja, zaradi take malenkosti zagnati hrup. Na
to da pride lahko samo tujec. V petih minutah da bo policija vedela, kdo neti
tu ilegalne proteste, kdo so kolovodje! - Torej dobro. Toda zakaj pa potem ne
samopomoč? Priskrbiš si nekaj lopat, voz, navoziš zemljo, prod, položiš morda
odtočno cev in izravnaš vhod - v dveh vikendih je to nared. - Izključeno. Prod,
cevi, gradbeni material so državna lastnina. Privatna gradnja v mestu je sploh pre-
povedana. Samo norec lahko poskusi najeti tovornjak. In razen tega, kolikokrat
pa je treba še povedati? Če se naj sploh kaj zgodi, potem lahko pride samo od
zgoraj, in kdor tega noče razumeti, ta te države ne bo nikoli razumel. - Ampak
alternativa je vendar samo ta, da se bo moralo teh trideet družin, ki tukaj živijo
svoj živ dan kobacati čez to močvirje! - Nič odgovora. Razidete se ne brez do-
ločene nevolje. Obiskovalec je prekršil eno od pravil igre, prelomil je nepisan za-
kon. Kar je zanj samo po sebi razumljivo, je za vse, ki so tu doma, nepojmljivo.
Hipoteza
O takih epizodah ve poročati vsakdo, ki je veliko potoval. So številne kot kak
roj mušic in prav tako težko jih je odpoditi. Vprašanje je samo, kje jih je treba
lokalizirati. Tuje morda na mestu majhen test. Komur se ljubi, naj naredi križec
pri pravilnih prizoriščih:
□	Centralnoafriška republika
□	Paragvaj
□	Bangladeš
□	Zaire
67
□	Indonezija
□	Haiti
□	Etiopija
□	Kitajska
□	Romunija
□	Angola
□	Kuba
□	Sovjetska zveza
□	Vietnam
□	Bolgarija
Resnične zgodbe ne dokazujejo nič. Zato pa veliko pomenijo. Drugi in Tretji
svet sta si strahovito podobna. Osnovne družbene izkušnje, ki jih napravijo njuni
prebivalci, od vsakdanjiške mizerije do gospostvenega rituala, se komajda razli-
kujejo. Namesto da bi te razmere razložili, se ideologi navadno posvetijo temu,
da jih tajijo. Če se analiza sploh poskusi, ima približno naslednji videz:
V nasprotju z napovedmi klasikov marksizma boljševiki in njihovi epigoni
niso zmagali tam, kjer seje industrializacija razvila najdlje. Po oblasti ni segel za-
hodnoevropski ali severnoameriški delavski razred; to so storile majčkene kad-
rovske partije v zaostalih družbah, ki so prišle na vlado z udarom in državljansko
vojno, in ki so se obdržale zato, ker so znale zase pridobiti množice kmetov, ker
so nastopile kot organizator nacionalnih osvobodilnih gibanj, ali ker jih je vojaško
podpirala močna zasedbena sila. »Zmagoviti socializem« bi tako bil neposreden
ali posreden produkt nerazvitosti; analogije med razmerami, ki so v Paragvaju,
in tistimi, ki vladajo v Romuniji, podobnosti med Haitijem in Vietnamom bi ka-
zalo razložiti zgolj historično, kot goli preostanek preteklosti.
Petinšestdeset let po oktobrski revoluciji je taka razlaga izgubila precej svoje
plavzibilnosti, in zdi se mi, da je čas, da preverimo drugo, in sicer obratno hi-
potezo: morda ni samo tako, da nerazvite družbe proizvedejo socialistične režime;
morda narobe socialistični režimi ustvarijo nerazvite družbene forme. Kakor je
ta domneva blizu, tako malo seje doslej razpravljalo o njej. Računam na zahvalo
svojih sovražnikov in prijateljev, če s tem naredim skromen začetek. Moja hipo-
teza se glasi: Realno Eksistirajoči Socializem je najvišji stadij nerazvitosti.
Ekskurz v imenoslovje
Če se dva otroka prepirata o tem, kdo bo smel prvi stisniti k prsim (novo plas-
tično igračo) ali demolirati, potem jima je vseeno, ali se predmet njunega spora
imenuje Super Galaxy ali Space Roboter Mark IV. Toda bolj ko sta kontrahenta
odrasla, bolj jima gre za to, kako naj se stvar, zaradi katere se tepeta, imenuje.
To lahko gre tako daleč, da je spor za besede bolj zagrizen kot spor za realnosti,
ki jih poimenujejo.
»Če jaz uporabim besedo«, pravi Goggelmoggel v Alice v čudežni deželi, »po-
tem pomeni točno to, kar imam jaz za pravilno - nič več in nič manj.« - »Vpra-
šanje je le«, pravi Alice, »ali je mogoče enostavno določiti, da besede pomenijo
nekaj drugega.« - »Vprašanje je le«, pravi Goggelmoggel, »kdo je močnejši, nič
več.«
68
Tako postane vprašanje oblasti, ali je treba to ali ono republiko pisati z na-
rekovaji ali brez in ali jo je treba imenovati Takoimenovano, ali se Falklands ime-
nujejo Malvini ali pa Malvini Falklands; in kaže, da niti o tem ni enotnosti, ali
naj se ime naše države izgovori v vsej dolžini, ali pa ga je dovoljeno skrajšati v
Ze-Er-En.
Če pa zdaj sporna igrača doseže celo velikost sistema, v katerem živi tretjina
človeštva, potem spričo vrišča zaradi tega, kako naj se imenuje kaj, lastne besede
več ne razumeš. V kakšnem razmerju so tu označevalci do označencev, ob tem
vprašanju naj se redijo semantiki, semiologi in semiotiki. Ker tolikšne ekspertize
nimam na razpolago, navajam tu le kratko listo možnosti, ki so na izbiro: socia-
listični tabor, dežele državne trgovine, svetovni komunizem, Drugi svet, držav-
nokapitalistične, monopolnobirokratske, postkapitalistične družbe...
Vse te krhke oznake pa postavlja v globoko senco tisti genialni izraz, ki so ga
mišljeni po dolgoletnem iskanju končno skovali sami zase; mislim govor o Real-
no Eksistirajočem Socializmu.
Kar mi pri tej oznaki tako ugaja, je njena neprostovoljna vsebina. Nad pešcem,
ki bi pri kiosku zahteval škatljico realno eksistirajočih cigaret, bi se čudil proda-
jalec, nad sindikatom, ki bi zahteval realno eksistirajoča povišanja plač, pa zveza
podjetnikov. Težko si je tudi predstavljati, da bi cesarju Wilhelmu II. prišlo na
misel, da bi se imenoval realno eksistirajočega cesarja. Samo nekdo, ki ga razjeda
dvom, lahko neprenehoma zatrjuje, da dejansko obstaja; in to je tudi diskretni
šarm te partijsko uradne besedne kreacije, da je tak dvom kar preveč upravičen.
Toda hkrati ta izraz pove vsakomur, ki ima ušesa, da sliši: Moji gospodje di-
sidenti, tujci, kritiki in nergači, dragi sovražni elementi! Lahko govorite semtertja,
kolikor hočete, jaz sem factum brutum, požrite to! Govor o Realno Eksistirajo-
čem Oném je torej afirmativen in resignativen hkrati; prvo, ker trdi, da socializem
dejansko in resnično obstaja, daje mesija, dolgo pričakovani, že davno med nami;
drugo, ker nam daje razumeti, da pa naj pri tem tudi ostane, več ni pričakovati:
to na naslov tistih norcev, sanjačev in utopistov, ki še zmeraj niso dojeli, da je
Sveti Nikoli njihovih upov že davno minil.
Kdo bi si bil od brezimnega avtorja v propagandnem oddelku CK KPSZ pri-
čakoval tako veleumnost! Če kljub temu tvegam, da predlagam izboljšanje nje-
govega srečnega odkritja, tedaj imam dva vzroka za to. Prvič ima beseda socia-
lizem častitljivo preteklost, in ne zdi se mi čisto pošteno, da bi tiste, ki so jo po-
stavili v svet, post festum vlekli za nos; militantni fantje rokodelci in bradati pre-
roki, potujoči pridigarji in begunci, plemeniti študenti in odločni stavkovodje de-
vetnajstega stoletja si svojih naslednikov niso izbrali, in nikakor ne uvidim, zakaj
naj bi se današnji zatiralci bogatili ob njihovi zapuščini. In drugič formula o Real-
nem Intakonaprej ni dovolj ročna. Zato si bom dovolil, da bom to silno prikazen
v bodoče imenoval Resocizem, beseda, ki bo, tako upam, vsakomur, bodi prija-
telju ali sovražniku, šla gladko z jezika.
Enaki bratje, enake kape
Vsakdo ve, ali vsaj misli da ve, kaj je nerazvitost. Ampak da se bomo prav
razumeli, in da se nihče ne bo mogel delati, kot da ne ve, kaj je mišljeno, tukaj
majhna primerjalna lista:
69
Ekonomsko stanje: odvisnost od svetovnega trga, nizka stopnja samopreskrbe.
Nujnost alimentacije s strani bogatejših držav. Uvoz naprednejše tehnologije, pla-
čevanja z izvozom surovin. Naraščajoča zadolženost pri kapitalističnih dobavi-
teljih, ki lahko gre tako daleč, da je nerazvita država v tehničnem smislu ban-
krotna.
Politični sistem: Skrajna vladavina oseb, povezana s kultom osebnosti. Enost-
rankarski sistem z mafioznimi potezami. Manjkanje nasledstvene ureditve za vo-
dilni vrh. Privilegiran položaj vojaštva in tajne policije. Hladna državljanska voj-
na. Samovolja v sodni praksi, totalna cenzura, institucionalizirana korupcija, dr-
žavni terorizem.
Čim bolj prepričljiva je podobnost, tem bolj pomembne so razlike: vsaka pri-
merjava, ki jih ne upošteva, ima kratke noge.
1.	Resocizem si ni postavil za cilj nerazvitost kar samo; bolj si prizadeva, da
bi jo spravil do najvišjega razcveta. Ljudje naj ne umirajo od lakote kot v Maliju
ali Bangladešu. Vsi naj bodo nahranjeni, toda slabo nahranjeni; vsi vzgojeni, toda
slabo vzgojeni; vsi nastanjeni, toda slabo nastanjeni. V večini resocističnih držav
so ta cilj dosegli, in to ni mačji kašelj. Znamenite resocistične »pridobitve« so pa
hkrati limit tega, kar je namenjeno prebivalcem Drugega sveta: do sem in nič da-
lje. Presežna vrednost, ki jo je mogoče prigospodariti čez to mejo, steče ali v žepe
privilegiranega razreda (»nomenklatura«), ali pa gre v korist zunanje in notranje
oborožitve, ki kot edini sektor vzdrži primerjavo s svojim nasprotnikom v kapi-
talističnih državah.
2.	Nerazvitost ni samonikel pojav, in že sploh je ni razumeti kot goli relikt
preteklosti. Prav nasprotno je produkt modernizacije. Kdor hoče kako državo ne-
razviti, mora razbiti in izžeti staro, predindustrijsko družbeno formo, na katero
naleti. Od njenih »zaostalih« elementov si bo pri tem prisvojil vse, kar podpira
prehod od stare k novi mizeriji. K fundusu Slabega Starega spadajo predvsem do-
mače oblike zatiranja. Zato resocizem, prav tako kot klasični kolonialni sistem,
kjer le more seže po tradicionalnih gospostvenih metodah: po carizmu v Rusiji,
po pruski dediščini v NDR, po režimu caudillov in kazikov v Latinski Ameriki
in po aziatskem despotizmu na Daljnjem Vzhodu.
3.	V klasičnem imperializmu je vladala preprosta logika izkoriščanja: čim rev-
nejše so bile kolonije, tem bolj so se bogatile metropole. Rapidna nerazvitost af-
riških, azijskih in latinskoameriških družb v devetnajstem stoletju je bila samo.
druga plat prav tako rapidnega razvoja v »matičnih deželah«. »Neodvisnost«, kiv
so si jo priborile nekdanje kolonije, tega razmerja kot znano ni mogla kaj dosti
fundamentalno spremeniti.
Nasprotno pa resocistični tabor nima cvetoče metropole izven svojih meja.
Sovjetska zveza proizvaja in reproducira svojo nerazvitost sama, takorekoč z last-
no silo. Če kaka stara grajzlarija pride na boben, je to navadno posledica kon-
centracije kapitala: plen pripade supermarketu na vogalu. Nasprotno pa ima ban-
krot resocizma imanentne, sistematske vzroke. O imperializmu Sovjetov ni mo-
goče govoriti z vso pravico šele od Afganistana ali Poljske; toda ob tem pa naj
ne bi pozabili, da gre za imperializem sui generis, ki velikemu bratu ne omogoča
dosti udobnega življenja. V Budimpešti, Berlinu in Pragi se živi precej boljše kot
v Moskvi, da o metropolah kot Bjelogorsk, Ašhabad in Namangan sploh ne go-
vorimo.
4.	Kjer resocizem ob svoji »zmagi« najde že razvito industrijsko družbo, pride
do neskončnih sitnosti. Težave se začnejo že s prevzemom oblasti. Spontane od-
Ч*70 .
r-	* . g . ...
ločitve prebivalstva za resocizem, z volitvami áli vstajami, si ni mogoče misliti;
sistem je samo mogoče oktroirati z udarom alfyf vojaško zasedbo. Toda tudi tam,
kjer je to uspelo, kot na Poljskem, na Češkoslovaškem, na Madžarskem in v Vz-
hodni Nemčiji, prava naloga zmagovalce šele čaka: forsirani vzvratni razvoj na
sovjetski nivo. Vendar ni niti tako lahko trajno zatreti produktivnih energij, ki
tičijo v razviti družbi. Da bi uveljavila najvišji stadij nerazvitosti, resocizem, ima
hegemonialna sila na razpolago dve možnosti:
Lahko skuša posneti prekomerno presežno vrednost z »gospodarskim sodelo-
vanjem«, to se pravi z neenakimi pogodbami, ali pa lahko, kjer to privede do upo-
rov, postreže z »bratsko pomočjo«. Kljub temu pa še ni uspelo v NDR ali na Ma-
džarskem ustvariti mongolskih razmer.
Grešni kozli
Teorij o nerazvitosti je mnogo. Skoraj vse iščejo svojo utemeljitev v material-
nih dejstvih, v analizi gospodarskih procesov. Zdaj pa se resocistični režimi sicer
odlikujejo z veliko potrebo po teoriji; odklanjajo pa, da bi katerokoli od teh teorij
aplicirali nase. Vzrok ni toliko v vsebini teorij, temveč bolj v dejstvu, da je re-
socizem v očeh resocistov že vnaprej imun proti teoriji. Po njihovem namreč
sploh ne more obstajati kako merilo, s katerim bi se dalo meriti njihovo lastno
ravnanje. Še najmanj primerna za ta namen se jim zdi njihova lastna teorija, ki
se imenuje dialektični materializem. To ima kuriozno posledico, da se v primer-
javi z Nicolaem Ceausescom in Fidelom Castrom prikazujejo Agnelliji in Roc-
kefellerji, Flicki in McNamare kot edini resnični materialisti, že zato, ker so na-
vajeni, da merijo uspeh ekonomskih dejanj ob ekonomskih rezultatih, ki jih ta
dejanja proizvedejo. Voditelji resocizma pa so skrajni idealisti, ker načelno od-
klanjajo vsakršno preverjanje realnosti.
V teh okoliščinah se seveda postavlja vprašanje, koga ali kaj je treba narediti
odgovornega za njihove polomije. Odgovor je zanje že pol stoletja dognan. Kriv
je a) sovražnik, b) preteklost in c) zmotljivost človeka.
Resocizem ima čudno navado, da samega sebe predstavlja hkrati kot nepre-
magljivega borca in kot užaljeno nedolžnost. Po eni strani je kar naprej zmagovit,
po drugi strani pa težko trpi zaradi podlosti svojih notranjih in zunanjih sovraž-
nikov. Kjer mračne zarote kapitalistov, mahinacije reakcionarnih sil ne poskrbijo
za zadostno kritje, po potrebi sam ustvari notranjega sovražnika. Da ga je treba
takoj napraviti neškodljivega, se razume samo od sebe. Z njegovo likvidacijo pa
nastane nova vrzel, ki jo je treba zapolniti z novo definicijo sovražnika, in tako
dalje. Čeprav je odvisen od svojih nasprotnikov, da bi razložil svoj brodolom, se
resocizem razume kot njihova nedolžna žrtev. Toliko je podoben boksarju, ki se
ne utrudi jadikovati nad obstojem drugih boksarjev; če teh rogoviležev ne bi bilo,
bi bil svetovni prvak.
S podobno penetrantnostjo opozarja resocistična propaganda na hudobno pre-
teklost, na nemogočo dediščino, ki jo je moral nastopiti. K njej spada predvsem
stari človek, kreatura, ki jo je očitno težko iztrebiti. Retorika opravičevanja pri
tem sledi preprosti shemi prej/pozneje, ki jo poznamo iz starih reklam za šam-
pone ali deodoranse. Slaba stran te metode je, da funkcionira samo na kratki rok.
Če čudežno sredstvo po petinšestdesetih letih še zmeraj ne kaže nobenega učinka,
se celo med idioti začne razširjati določena skepsa.
71
Tretja možnost dodelitve krivde je ritual samokritike. To, kar skesani grešni
kozel izpove, je celo tedaj, če ga na osnovi njegove izpovedi ustrelijo (kar se dan-
današnji zgodi le še redkokdaj), vedno samo navidezno priznanje. »Tovariši, delal
sem napake. Šel sem vase. Nikoli naj se več ne zgodi.« S tem je problem za ve-
komaj lokaliziran v prsih grešnega kozla, in sistem lahko preide k dnevnemu
redu. Po tej logiki je kraljici Victorii manjkal samo pravi spovednik, da bi jo opo-
zoril na njene »napake«. Malo samokritike, in na stotisoče otrok bi ji vriskalo,
namesto da v rudnikih crkavajo. Nekoč je bila teorija, ime ji je bilo marksizem.
Zaklinjanje »napak«, ki daje izgovore namesto analiz, je njena najskrajnejša ne-
gacija.
Povzetek neke nesreče
Težko je reči, kje se nerazvitost začne, in kam vodi. To priznam. Lahko riješ
v produkcijskih in trgovskih statistikah, kolikor hočeš, in preštudiraš najdebelejše
špehe zgodovinarjev in politiologov, pa stväri ne boš prišel do dna. Stvar namreč
ni samo ekonomski in političen fenomen; je vse zaobsegajoč življenjski kontekst,
nesreča, ki prenikne družbeno in individualno eksistenco do zadnjega kotička in
zadnje špranje. Kogar samega ne prizadene, ta njenih mračnih tajnosti nikoli ne
bo docela razumel; in če ne bo hotel ostati docela brez vsakega pojma, se bo mo-
ral držati njenih velikih pisateljev, pripovedi V. S. Naipaula in Andreja Platono-
va, Gabriela Garcie Márqueza in Salmana Rushdieja. V primeri s tem, kar nam
imajo povedati, je vsak poskus od zunaj, da bi zajeli nerazvitost kot antropološko
kategorijo, shematski in abstrakten; tako tudi naslednji povzetek, ki skuša strniti
nekaj resnih in tipičnih posledic nerazvitosti zaradi resocizma.
Pomanjkanje in razsipanje sta povsod, in povsod je eno z drugim pod povr-
šjem povezano. Tudi kjer vlada veliko družbeno bogastvo, se beda, kakor kar
predobro vemo, hrani iz zapravljanja in narobe. Kjer pa je družba v celoti revna,
zadobi antagonizem morilske oblike. Medtem ko so traktorji na poljih ustavljeni,
ker spet enkrat manjkajo rezervni deli, se v mestih ženske nastavljajo za kruh;
za drage devize uvoženi avtomati propadajo na nabrežju; na tone neuporabnih
dobrin se producira, toda na mesece dolgo ni žarnic. Blazne obljube za daljnjo
prihodnost, ki jih nihče ne verjame, naj nadomestijo vsakdanje mleko. Oznanjajo
se velikopotezni načrti in se izpeljejo z velikanskimi izdatki, o katerih vsakdo, ki
ima količkaj stvarnega znanja, ve, da so neizvedljivi. Brezbrižnost, zanikrnost in
nesposobnost vsemogočne birokracije niso nepopisne, toda samo zelo dobri av-
torji naj se preskusijo ob tej nalogi. V aparatih ima samo tisti možnost za vzpon,
ki nikoli ne ugovarja. Negativna selekcija je neizprosna, korupcija endemična, po-
trata resursov nima ne konca ne kraja.
Ničvrednost časa. Ker ni projekta, zaradi katerega bi se izhod zdel mogoč, pod-
vrženo prebivalstvo ne vidi nobenega vzroka za skupne napore. Suženjska morala
naredi permanentno tiho stavko za dolžnost. Celotni tonus življenja se upočasni.
Da čas ni nič vreden, se naučiš na vsakem od brezštevilnih uradov, kjer se moraš
zglasiti; da bi kupil hlače, se moraš trikrat postaviti v vrsto, prvič, da ugotoviš,
ali hlače so in koliko stanejo, drugič, da jih plačaš, in tretjič, da jih dobiš izročene.
Pri tem stupidnem ritualu, ki se prakticira že desetletja, gre v zgubo na milijarde
delovnih ur. Sabotaži časa od zgoraj ustreza sabotaža prakticirana od spodaj; pro-
duktivnost poljedelstva in industrije je in ostaja bedna.
72
Dezinformacija. V nerazvitih družbah je informacijski krogotok hudo moten.
Prebivalstvo je odvisno od štoraste propagande sredstev javnega obveščanja. Uis-
tosmeijenje in cenzura skrbita za to, da večina vesti cirkulira samo v obliki go-
voric. V ostalem pa se dostop do informacij striktno ravna po družbeni hierarhiji.
Toliko uživa vodilni vrh spoznavni monopol, ki ga povsod občutna manija skri-
vanja še krepi. O tem, kaj se v družbi dogaja, skuša gospodujoča klika dobiti pre-
gled s sistematičnim vohljanjem. Vloga »intelektualnega celokupnega delavca« pa
presega policajeve moči; njegov kognitivni potencial nujno zaostaja za potencia-
lom družbe.
Motena komunikacija pa ima nerazveseljive posledice tudi za vodstvo, ker oh-
romi vse oblike samoreguliranja. Ekonomske posledice so bile dostikrat opisane.
Ker manjka regulativ trga, se cene brez ozira na stroške administrativno določajo;
potreba nima za produkcijo odločilne vloge. Toda to je samo en vidik podivjanja,
ki zajame vsa življenjska področja. S tem, da se vsak feedback »od spodaj« zaduši,
si vodstvo lahko čestita k pravi plimi poročil o uspehu. Ta vedno naletijo na ugo-
den odmev. Enkrat sklenjena »napaka« mora torej vsakokrat zadobiti velikanske
dimenzije, da se opazi; tedaj se vodstvo šele zmeni zanjo in spremeni kurz, tj. pri-
pravi svojo naslednjo napako. Na dlani je, da je učna sposobnost tovrstnega sis-
tema minimalna.
Zakrnitev. Občanom nerazvite države se vsak dan znova demonstrira, da so
nemočni izpostavljeni samovolji, represiji, zmedi in zanikrnosti. Zavest svoje ne-
moči vodi do resignacije, do umika na skrajno reducirano privatno sfero, do po-
litične apatije. Gre zato, da se nekako prebiješ, da se izogneš odločitvam, da se
greš mimikrijo in da se vzdržiš vsake kritike, vsake pobude.
Nesposobnost za inovacijo. Mišice, ki se nikoli ne uporabljajo., zakrnijo. Na do-
lgi rok privede nerazvitost do tega, da njene žrtve pozabijo, kako se kaj novega
ustvari. Niti na področju oboroževanja, ki mu posveča vso svojo ljubezen, se re-
socizem ni dokopal do fundamentalno novih iznajdb; na vseh drugih področjih
se zadovolji s tem, da posnema to, kar imajo ponuditi razvite družbe. Seveda ni
ustvaril tudi nobene samostojne kulture. Umetniška producija ali sega nazaj po
predindustrijskih ostankih (folklora), ali pa z epigonsko zamudo sledi vzorcem za-
hodnih metropol.
Z oblastjo podprta življenjska laž. Resocizem kot najvišji stadij nerazvitosti je
napravil herojske napore, da bi izrinil občutek, da je podvrženim ljudstvom pri-
nesel samo nesrečo. Zavist in resentiment tistih, ki so bili prikrajšani, karakte-
rizirajo njegove uradne izjave, ki nihajo med megalomanijo in smiljenjem same-
mu sebi. V svojem lastnem upodabljanju je povzdignil Potjomkinovo vas v pri-
ncip. Na totalno skepso prebivalstva odgovarja z življenjsko lažjo, podprto z ob-
lastjo. Na vrhu hierarhij se cinizem in paranoja stekata v nerazrešljiv amalgam.
Nerazvitost rodi blodnjo. Resocizem jo povzdigne v sistem.
Envoi
Priznam, da so ti preudarki enostranski. Priznam, da je težko reči nekaj »ob-
jektivnega« o tej nerazvitosti. Priznam celo, da je na njej mogoče najti tudi kaj
dobrega. Med nami so ljudje - vsi jih poznamo -, ki mislijo, da so v revnih druž-
bah znova odkrili marsikaj, kar smo mi zgubili: elementarne izkušnje, vzajemno
pomoč, počasne nedelje, nesebična čustva, delo na polju, enakost v skupni stiski.
Ravno to, v čemer prednjačimo pred njimi, jim ne ugaja. Kompleksnost naših
73
razmer jim zraste čez glavo, hladnost in nepravičnost naših bojev se jim gabita,
razgled na bodoče katastrofe jih straši, njihove tožbe o »praznoti« in »nesmislu«
nam že precej časa gredo na živce. Priznam, da njihove pritožbe izražajo nekaj
resničnega, čeprav slabo in neokretno. Toda ta resnica zadeva samo nas. O Dru-
gem, Tretjem, Četrtem svetu ne izpove ničesar. Kar iskalci smisla mislijo, da so
tam našli, ni nič drugega kot projekcija njihovih lastnih problemov. Govorijo kot
slepec o barvi. S takim hrepenenjem ne vem nič početi. Poljaki niso indijansko
pleme, Kubanci ne prekrščevalci. Nikjer danes med Managuo in Šanghajem ni
najti niti najmanj oddaljenega odseva nekdanjih revolucij. Množično uničevanje
človeških želja, človeških fantazij, človeške produktivnosti: kdor ima nerazvitost
z nasiljem za izhod, ta išče svojo srečo v blaznosti.
(Prevedno po Transatlantik
julij 1982
Prevod Peter Wieser)
74
Vladimir GAJŠEK
BREZIMNI TOČNO OPOLDNE - feljton o stalinizmu
Ko se osebno in družinsko ime ali izmišljeno ime kakšne osebe sprevrže v pra-
vo lastno ime, kakor da gre za veroslovno ali z zgodovino poosebljeno bitje, ko
stalni pridevki kot psevdonimi postanejo sopomenke določne družbenopolitične,
kulturne, civilizacijske dobe, se obenem spremenijo tudi zaimki, pridevniki, pri-
lastki. Takó so mnoga tuja lastna imena postala podomačena. Vzdevek Stalin pa
ni ljubkovalnica, čeprav ga pogosto rabimo. Prisilna slovenitev tega vzdevka daje
misliti dvoje: - ali gre za etiketo s politično negativnim predznakom, ki je takoj
enopomenski, tedaj za oznako današnjih posegov v rodovino ali osebo, - ali pa
označuje omenjeni vzdevek samodržca in njegov čas, obdobje njegovih političnih
začetkov, vzponov, represij, drugo svetovno vojno, informbirojevske zločine in
posmrtni padec. S tem pa že presegamo zgolj zunanjo obliko stalinske ideologije
in politične metodologije: pogum, da se je Titova Jugoslavija uprla stalinski he-
gemoniji še za časa življenja tega socialistično-realističnega vladarja, je bil toliko
večji, kolikor bolj seje uresničila ideja »Tovarne delavcem!« in kolikor uspešnejše
se uresničuje delavsko samoupravljanje danes.
Spor, ki sega v mednarodno delavsko gibanje in politične stranke posameznih
držav, nikakor ni nov. Politična odvisnost ali izključna pravica do sprejemanja
odločitev in izvršne oblasti ni nikoli pripadala, pa četudi še tako na videz uspeš-
no, samó in zgolj posameznikom. Državni aparat je omogočal slehernega dikta-
torja takó, da se je širil v njegovem imenu. In da državni aparat s svojim režimom
deluje nasilno, da uničuje svoje nasprotnike, ni javna skrivnost, čeprav je večkrat
državna tajnost. Poveličevanje države zaradi države ima v temeljih iste korenine,
kakor jih je opisal že Karl Marx v 18. Brummairu Louisa Bonaparta. Moč imajo
odločati v tem primeru tisti, ki imajo silo izvrševati. Z drugimi besedami, člo-
veško bitje se spremeni le v poslušnega, linijsko začrtanega državljana. Aluzije o
živalih iz Živalske farme Georgea Orwella in enakosti nad vsemi enakostmi so
poljubne toliko časa, dokler totalna država ne prisili s totalitarnimi nasilji člo-
vekovega bitja, da postane zgolj in samó državljan. Birokratske omejitve so v to-
talni državi, pa naj bodo še tako papirnate, edini kažipot v vasezaprtost. V her-
metičnih političnih prostorih postane v tem primeru kabinetna politika javno na-
čelo obvladovanja delavskih množic, ekonomsko življenje pa propagandni nad-
omestek. Če je bil Zahod »kokakoliziran«, je bil Vzhod staliniziran.
Buharinski, trockistični in drugi koncepti, ki so v času oktobrske revolucije in
pod Leninovim vodstvom snovali delavsko državo, prvo državo socializma in
svetovno delavsko velesilo, so bili v temeljih postavljeni v medsebojna učinkovita
nasprotja, v družbeno rast, v elektrifikacijo in materialno proizvodnjo novega,
sovjetskega tipa, medsebojno so se izgrajevali, dopolnjevali, se temu ustrezno do-
ločali. Z dvigom osebnega standarda - po vojnem komunizmu - so posamezni
(nepovci) birokrati in trgovci že izrabljali materialne in idejne pridobitve okto-
brske revolucije, pomenili so za Stalina tisto stopničko k oblasti, ki je zamenjala
glavo za hrbet. Ime in nalepka sta začeli prikrivati materialne uspehe ali neus-
pehe, izhod iz materialne krize so mnogi videli le v »obrambni«, vojaški indust-
riji, v krepitvi policijskega režima in državnih oblastvenih pa izvršnih ustanov.
Središče dogajanja ni bilo več sredi dogodkov in zgodovine, ampak na vrhu - na-
mesto diktature proletariata tedaj diktatura nad proletariatom. Poleg tolikokrat
75
»opevane« stalinske birokracije, poleg političnega, spokorjenega vrha moramo
nujno govoriti o položaju vojaštva, policijskega sistema, o kulturno monolitnih
institucijah, ki so vsi skupaj diktirali v imenu delavskega razreda svojo jekleno
logiko. Maščevalnost, o kateri piše že Hegel v Filozofiji zgodovine, ko obravnava
srednji vek, zavist sosedov zaradi krvavice, je spodbudila lov na čarovnice. Bi-
rokrati so bili le posredniki in trobilci tega lova. Zato pa seje zaostrilo do skrajnih
meja delovno pravo, ki je razširjalo po pooblastilih in po svojem redu svoje pri-
tiske, da utiša delavca: po eni plati priganjaštvo, po drugi garaštvo.
Ideologija stalinizma je hotela prikriti prav z nalepkami takšno stanje, naj je
šlo za stahanovščino, za znane sodne procese (1936), za nasilje v mednarodni po-
litiki kot za eno od mogočih metod posploševanja, za gulag... Mar ni že Franz
Kafka označil takšnega stanja: »Ko po revolucionarni povodnji odtečejo vode, os-
tane samo mulj.«?! Ta primera o glinasti naplavini pokaže obenem tisto teore-
tično sivino, po kateri tavajo stalinisti in njihovi privrženci. V sodobnem socia-
lističnem in delavskem gibanju - tudi v evrokomunizmu - in v razmerah velesil
je stalinizem pomenil nevarnost za osnovne človeške pravice, škodo za proizvod-
ne, sodobne tehnološke procese in prisilo ali velesilo v mednarodnih odnosih. In
vendar prav ta teoretična in zbirokratizirana sivina odeva v uniformo družbenega
človeka, češ da bo kakor starogrški Antej - po Stalinovih besedah iz Zgodovine
VKPb - dobil novih moči z zemljo. Z zemljo ali muljem, to je zdaj vprašanje.
Neprotislovnost istih spreminja osebne izkaznice v formularje, človeško bitje
pa naj životari na enem samem obrobju iz dneva v dan negotovih, skoraj brez-
zgodovinskih trenutkov? Nismo tega slišali že od malomeščanov in lumpenpro-
letariata, od konfidentskih profesionalcev in samovšečnih elit? Skratka, pojem so-
cialistične demokracije pomeni stalinizmu izpolnjevanje obrazcev in upravni po-
stopek, delo je le še obveznost, ki zavezuje državljana - in ne delavca - k državi.
Bi lahko tudi v primeru, ko skušajo nekateri odpravljati narod ali narodnost kot
družbenozgodovinsko tvorbo, govorili o stalinskih postavkah, o večno veljavnih
navodilih birokratskega ljudstva kot zgled vsem svetovnim narodom, o tajnih
smernicah in o javni, zmerom eni in isti usmeritvi?! Ali z drugimi besedami: so
politični poklici edino zveličavni za stalinizem in njegovo pristaštvo? Že ta vpra-
šanja zgrešijo svoje izhodišče, ne moremo jih obravnavati le kot retorična. »Iz tega
končno izhaja, da si razredno in nacionalno nista drugo drugemu nasprotna, mar-
več sestavljata celoto. Interesi delavskega razreda so brez dvoma istovetni z res- \
ničnimi interesi svobodnega razvoja in uveljavitve naroda. Nacionalna odvisnost
in napredek naroda, če gledamo s stališča zgodovinske perspektive, pa sta danes
odvisna od naprednih družbenih odnosov, to je od vloge delavskega razreda v
družbi,« ugotavlja Edvard Kardelj v Problemih naše socialistične graditve, IV.
Samoupravljanje v združenem delu in družbeno samoupravljanje, 3. Samouprav-
ljanje in narod, 260. stran. V smislu teh Kardeljevih misli imamo opraviti kri-
tično tudi s tisto dogmatsko vznesenostjo, ki pripada zaostalosti »narodnjakov«
in ki noče vedeti ne za pomen družbene lastnine in delavskega razreda v 20. sto-
letju, prav tako kot stalinizem ne priznava po svoji edini odločitvi »ljudstva« na-
rodnostnih pravic. Delovno taborišče proti delovni organizaciji, uzurpatoiji na-
mesto socialistično in demokratično mislečih ljudi, izbranci, ki so izžrebali in iz-
volili sebe, namesto komunistov, policaji namesto inteligence - takšna je veijetno
družbena podoba slojevitega stalinizma. Kompetence in ugled izhajajo v takšnih
okoliščinah iz vsakršnega podkupovanja, karierizma in funkcijskega biciklizma.
Določanje kandidatov za politične funkcionarje pomeni v stalinizmu zmerom ap-
76
riorizem, svojevrstne programirane ljudi in organe oblasti nad proizvodnjo. V na-
cionalni ekonomiji in v mednarodnih odnosih lahko prevladuje le blokada, ki bi
jo naj vzpostavil gospodarskopolitični, enoljudski blok velesile. Varni so postali
nevarni. Ljudje sile so zato s stalinsko metodologijo in po njej odpravljali sleherno
pravico politične soudeležbe, politika vodilne velesile pa je vsiljevala ne le svojo
samovoljo, ampak tudi le svojo, češ edino mogočo pot v »boljši« družbeni red,
da bi si satelitsko pokorila neodvisni razvoj narodov in delavskih razredov. Tudi
odtod usmrtitve Kočija Dodze, Lazsla Rajka, Trajča Kostova ... in sovraštvo do
titoizma. Svetá pa se ni posrečilo spreobrniti naenkrat še nikomur.
II. plenum CK KPJ (januar 1949) in III. kongres Ljudske fronte (april 1949)
sta bila znanilca nove dobe, časov, v katerih stalinizem ni mogel pognati globljih
korenin. Vrsta podobnih problemov tega časa poudarja tudi dandanes podobne
dileme: večja uporaba domačih surovin, problematika izvoza in »deviznega« di-
narja, okrepitev in večja rast blagovnega prometa, gospodarska ustalitev, gospo-
darno ravnanje, odgovornost, ustalitev delovne sile, spodbujanje novatorstva, po-
vezovanje s tujimi tehnološkimi pridobitvami, naloge (danes srednjeročnega) pla-
na ... Če bi govorili, da uvidevamo danes rast stalinizma, še to ne pomeni, da
je delavsko samoupravljanje v zatonu. Materialna in družbena krepitev vseh so-
cialističnih sil odpravlja oblike stalinizma dosti bolj od ideoloških floskul. Če je
Zvezna ljudska skupščina sprejela (27. junija 1950) temeljni zakon o upravljanju
državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih ko-
lektivih, če je bilo tega leta izvoljenih in ustanovljenih 6319 delavskih svetov in
7136 upravnih odborov, je vsekakor zgodovinska resnica, da ob tedanjem gro-
zilnem stalinizmu delavski razred pri nas ni klonil, da je bil in je praktično spo-
soben upravljati s proizvodnimi podjetji in gospodarstvom. Tu pa je gotovo raz-
merje moči med družbeno politiko in politiko združenega dela več ali manj iz-
enačeno, s čemer jemlje državi administrativno moč, s katero bi se postavljala kot
aparat prisile nad delavski razred. Še več: stalinizem je naposled po svojih mno-
goterih uravnilarskih in hegemoničnih oblikah še zmerom le jadikovanje za sta-
rimi časi, v katerih so prav stalinisti izgubili svoje privilegije, ugodnosti in v ka-
terih so bili edina kontrola nad delavskim razredom. »Idejnost, narodnost, par-
tijnost«, parola ždanovščine, so si hotele prikrojiti gospodarske, politične, kultur-
ne pravice po logiki distribucije z vrha navzdol, bodisi v neposredni proizvodnji
bodisi v družbeni reprodukciji. To je bilo ekskluzivno blagó, ki ga je ponujal in
ga sploh lahko ponuja stalinizem. Pa čeprav ni povpraševanja. Vemo, za kakšno
ceno so nam hoteli stalinisti prodati svoje blago, s kakšnim državnim učinkom
in po kakšnih direktivah so menjavali dobiček za oblast. Če je Stalin organiziral
gospodarsko blokado, ni mogel odpraviti našega narodnega dohodka.
Imena na nalepkah, zlasti na politično ideoloških in tista na birokratskih vra-
tih, se spreminjajo. Tako odhajajo kultne in okultne osebe in osebnosti v histo-
rične arhive in kinoteko... Ameriška predsednika Eisenhoower in Kennedy sta
cenila Točno opoldne, film iz 1952. leta. Richard Nixon seje pred velikimi na-
stopi krepil z vesterni Johna Waynea in celo Josifu Stalinu, kot se spominja Hruš-
čev, so bile všeč »konjske opere« razrednega sovražnika: »Čez vse je ljubil kav-
bojke. Razvrednotil jih je in jih ideološko pravilno ocenil, - vendar je takoj nato
naročil nove.« Kje je točno opoldne srečanje imperializma s stalinizmom?
(Maribor, jeseni 1981)
77
UDK: 330,180:167:141.B21 »KAPITAL«
mag. Siniša ZAR1Ć
O NAČRTU IN STRUKTURI »KAPITALA«
Uvod v problem
Na zadnjem predavanju smo slišali, da se moramo sestati še enkrat, preden
pričnemo s proučevanjem Marxovega izvirnega teksta, oziroma preden se kon-
kretno soočimo z razumevanjem in proučevanjem prvega poglavja Prve knjige
»Kapitala«. Menim, da obstaja več vzrokov, zaradi katerih se moramo lotiti na-
črta in strukture »Kapitala« in sicer kot smo se pred tem dogovorili na sestanku
študijske grupe - predvsem z metodološkega vidika, čeprav bodo, kot vedno, ob-
časno prisotni tudi drugi možni vidiki proučevanja in recepcije tega Marxovega
temeljnega dela. Poglejmo sedaj vzroke, zaradi katerih smo se odločili za takšen
pristpo:
1.	Predvsem menim, daje treba ob pristopu k posameznim teoretično in me-
todološko pomembnim ali aktualnim poglavjem iz vseh treh knjig »Kapitala«
stalno imeti pred sabo celoto tega Marxovega dela. Celota »Kapitala«, njegov na-
črt in struktura, tvorita kontekst posameznih analiz. Ko govorim o celoti »Ka-
pitala«, mislim torej na vse tri knjige, čeprav Marx druge in tretje ni uspel pri-
praviti za tisk.
2.	Na zadnjem setanku smo že ugotovili, daje vrstni red podajanja zelo po-
memben in da ima Marxov »Kapital« zelo natančno arhitektoniko, o kateri
bomo tudi obširneje spregovorili. Določili bomo torej osnove Marxove miselne
konstrukcije, s čimer bomo hkrati opredelili tudi tematiko naših nadaljnjih pro-
učevanj in analiz.
3.	Ob analizi strukture »Kapitla« se nam ponuja priložnost, da explicite po-
jasnimo razliko med Marxovo metodo proučevanja in njegovo metodo razlaga-
nja. S pojasnitvijo te razlike ovržemo pojmovanja, ki Marxovo delo kažejo kot
»kakšna konstrukcija apriori«, kot »dovršena teoretična zamisel«, kot »abstraktni
miselni projekt«, ki ga del marksologov iz vrst meščanske znanosti hoče prikazati
kot »logično dovršenega, vendar samo abstraktnega« in zato Marxovo delo ne \
more predstavljati neke nevarne kritike stvarne kapitalistične družbe, saj ne iz-
haja iz stvarnosti, ampak domnevno »izključno iz Marxove glave«. S spoznanjem
razlike med metodo proučevanja in metodo razlaganja je mogoč popolnejši znan-
stveni pristop k celi vrsti, v znanosti sicer kontroverznim, problemom; med njimi
bi mimogrede omenil vam vsekakor znani problem t.i. protislovja med I. in III.
knjigo »Kapitala«, s čimer je nenazadnje povezan tudi problem transformacije,
o katerem poteka široka neprekinjena razprava.
4.	Razpravljali bomo tudi o vprašanju (prisotnem tudi v literaturi) izvirnega
plana »Kapitala«. V kontekstu te razprave lahko to vprašanje formuliramo tudi
drugače: zakaj sta v naslovu prisotna tako plan kot struktura. Izhajal sem od tega,
da imamo strukturo pred sabo, da nam jo daje vrstni red razlage v »Kapitalu«,
kakršen je danes dostopen bralcem, oziroma kakor sta ga Marx in kasneje Engels
priredila za tisk. Vendar menim, daje pomembno tudi, kakšen je bil izvirni načrt
Marxovega »Kapitala« in da do nam pomebnih zaključkov lahko pridemo tudi
78
s postopkom vzporejanja izvirnega načrta »Kapitala« s strukturo »Kapitala«, ka-
kršnega sedaj poznamo. S tem mišljenjem je mogoče polemizirati in mu očitati,
da hipertrofira pomen problema, vendar menim, da so zaključki pomembni z vi-
dika tako imenovane dialektike raziskovanja.
5.	Preostane nam še, da razmišljamo o Marxovi metodi z vidika spoznavne
teorije (morda je za razliko od vrste drugačnih pristopov potrebno pripomniti:
historično-materialistična spoznavna teorija). V tem smislu bomo govorili, kakor
pravi Iljenkov, sodobni sovjetski marksist, o »dialektiti abstraktnega in konkret-
nega v Marxovem Kapitalu«.
6.	Preden pristopimo k analizi Marxovega teksta v prvih poglavjih »Kapita-
la«, se moramo zavedati še nekaterih pomembnih metodoloških razmejitev v zve-
zi z, recimo jim, »inverzijami«. Potrebne so namreč dodatne oziroma predhodne
razmejitve odnosov med »naravnimi« zakoni ali zakonitostmi družbenih pojavov
in tendenc potem pa še razlike med metaforami in pojasnitvami. To zadnje je bolj
vprašanje Marxovega literarnega stila, vendar je tudi povezano z metodološkimi
problemi in bomo zato posvetili pozornost tudi temu vprašanju.
7.	S tem, ko sem vnaprej opozoril, da bomo proučevanje Marxovega teksta
pričeli z analizo prvega poglavja I. knjige »Kapitala«, sem predpostavil rezultat
razprave, katere cilj je odgovoriti na vprašanje: kje začeti s čitanjem in analizo
»Kapitala«? Kljub temu, da smo odgovor dali vnaprej, se vrnimo k diskusiji in
poglejmo, od kod takšen odgovor.
Arhitektonika Marxovega dela
O Marxovem delu ne moremo govoriti drugače kot o znanstvenem delu, ozi-
roma kar o znanosti. Kant je v »Kritiki čistega uma« (»Transcendentalna teorija
metode«, III. poglavje: »Arhitektonika čistega uma«) napisal takole: »Tisto, če-
mur pravimo znanost, ne more biti osnovano tehnično (...), temveč arhitektons-
ko(.. -)«.1 Ideja, da si pri analizi Marxovega dela - posebno »Kapitala« - poma-
gamo s Kantovo mislijo, ne izhaja iz dejtva da v sodobni teoriji zelo pogosto sre-
čamo sklicevanje na Kanta, da obstaja posebna vrsta, imenujmo jo pogojno, neo-
kantovske literature. To idejo smo prevzeli od mehiškega profesorja Ludovica Sil-
ve, avtorja knjige »El estilo literario de Marx«,2 v kateri ob analizi Marxovega
znanstvenega dela, »kot umetniške stvaritve«, izpostavlja »arhitektoniko znanos-
ti«, kot osnovno značilnost Marxovega stila. Čeprav v tem delu naše analize še
ne bomo natančneje govorili o Marxovem literarnem stilu (o tem, kako je treba
razumeti Marxov jezik, posebej njegove metafore, pa bomo govorili tudi v okviru
tega srečanja), sprejmimo Silvino oceno, daje arhitektonika znanosti najsplošnej-
ša stilska karakteristika Marxovega dela in začnimo z razpravo.
Govorimo torej o arhitektoniki Marxovega dela. Ponovno se vprašajmo: za
katero in kako razumljeno delo gre? Ali bomo govorili o arhitetkoniki Marxovega
celotnega opusa? Ali lahko govorimo o arhitektoniki Marxovega projekta »Eko-
nomija«? Ali zadošča, ali je metodološko pravilno, da obravnavamo izključno ar-
hitektoniko Marxovega »Kapitala«? Ali morda še ožje: samo Prvo knjigo »Ka-
pitala«, edino, ki jo je Marx pripravil za tisk, ker jo je tako kot svoja druga do-
končana dela smatral za »artistično celoto« in torej lahko samo o takšnih kom-
pletnih stvaritvah govorimo kot o arhitektonskih celotah, kot o zgradbah z do-
ločeno in natančno opredeljeno arhitekturo?
79
Postavljena vprašanja (teh je več) so zopet varianta dilem, ki so se postavile
že v okviru našega prvega razgovora o pristopu k proučevanju Marxovega dela.
Rečeno je bilo, da se morajo te dileme (glej tekst prvega predavanja!) pred pre-
hodom na konkreten, avtentičen Marxov tekst razrešiti, kar je v razpravi na ar-
gumentiran način tudi storjeno. Zakaj pa se sedaj zopet postavljajo vprašanja, za
katera še zdi, da smo jih že nekje slišali? Ponovno postavljanje teh vprašanj pri
uvajanju v »Kapital« je pomembno zato, ker je sedaj v ospredju nešega zanimanja
drugačen vidik problema. To pa pomeni, daje odgovor na iste dileme sedaj lahko
drugačen kot v našem prvem razpravljanju o pristopu k proučevanju »Kapitala«.
Druga, z metodološkega vidika verjetno za nas še bistvenejša stvar pa je naslednja:
ob proučevanju »Kapitala«, pa tudi sedaj na samem začetku, si moramo zago-
toviti popolnoma realno možnost, da lahko neposredno v poteku analize ponov-
no preverimo vsako ugotovljeno dejstvo, stališče ali teoretično-metodološki za-
ključek in ga skozi argumentiramo razpravo ponovno potrdimo. Sicer pa, kako
naj drugače Marxova misel v »Kapitalu« »dejansko postane del našega duhov-
nega bogastva«?
Preden si zastavljena vprašanja natančneje ogledamo, moramo v smislu našega
začetka precizirati pojmovanje besede »Arhitektonika«. To bomo storili tako kot
Ludovico Silva - torej na kantovski način, kot »die Kunst der Systeme«. V »Ar-
hitektoniki čistega uma« so pomembne naslednje Kantove misli: »Ideja se lahko
uresniči, le če ima shemo, oziroma raznovrstnost in urejenost elementov, ki so
v bistvu in apriori določeni v skladu s principom cilja ali smisla. Shema, ki ni
postavljena na osnovi kakega pomembnega cilja uma, temveč je skicirana empi-
rično in sledi ciljem, ki se zastavljajo slučajno (...), ima zgolj tehnično enotnost;
shema, ki izhaja iz neke ideje (...), pa postavlja temelje arhitektonske enotnosti
(architektonische Einheit)«.3 Ko se torej vračamo k že obravnavanim dilemam,
moramo najprej, ob predpostavki, daje arhitektonika umetnost sistema, določiti
sistem, šele nato se lahko lotimo umetnosti tega sistema.
Spomnimo se prvega vprašanja: ali bomo govorili o arhitektoniki Marxovega
celotnega opusa? Če dojamemo Kantovo opredelitev arhitektonike dosledno, po-
tem je precej očitno, da je zelo težko razglabljati o arhitektoniki celotnega Mar-
xovega opusa. Postavljajo se naslednja vprašanja. Ali so vsi Marxovi teksti nastali
v skladu s principom istega cilja? Ali ni določenega števila Marxovih del izzvala
konkretna zgodovinska realnost, ali niso delno empirično skicirana? Če odgovo-
rimo pozitivno na to vprašanje, smo s tem negativno odgovorili na vprašanje o
možnosti analize arhitektonike celotnega Marxovega ustvarjanja. Toda, ali je od-
govor res tako enostranski? Ali so možni tudi drugačni pristopi? V prid drugač-
nim zaključkom dajemo naslednje argumente, mišljenja in možnosti. Prvo idejo
nam ponuja že velikokrat omenjeni Mehikanec. Silva namreč izhaja iz stališča,
da arhitektonika ne pomeni dovršene arhitekture. Po analizi pomembnejših Mar-
xovih del Silva takole zaključi: »Zato Marxovega dela ne moremo pojmovati ar-
hitektonsko dovršenega kot npr. 'Božansko komedijo'. Toda, če odstopimo od to-
talne perspektive in analiziramo samo določena dela, potem lahko govorimo o
polovici Marxovega dela kot arhitektonsko izdelani in stilno dovršeni. Dejali
smo, da v to polovico sodijo dela, kijih je objavil pred smrtjo. V vsakem primeru
pa so bili Marxovi načrti vedno arhitektonski.« Drugo idejo najdemo v že ome-
njenem stališču, ki govori o integralnosti Marxove misli. Tretja ideja nasprotuje
stališču, da so nekatera Marxova dela nastala kot empirične skice, diktirane s po-
trebami zgodovinskega trenutka. Za ta dela je namreč, kakor je bo neki prilož-
80
nosti zaključil Lev Kreft,5, značilno, da ne predstavljajo političnih pamfletov na-
stalih na osnovi pomembnosti trenutne družbene situacije, temveč dela, ki so na
resni konkretno-historični ravni analize, kot je že omenjeni primer »Osemnajsti
brumaire Ludvika Bonaparta«.
Ne da bi hotel razpravo zaključiti (menim, da je bilo predloženo dovolj ele-
mentov ravno za začetek diskusije o možni rekonstrukciji arhitektonike celotne
Marxove ustvarjalnosti), bi se v okviru prve dileme postavil na stališče, da obstaja
pomembno število argumentov, v prid nemožnosti rekonstrukcije arhitektornike
(razumljene na Kantov način) celotnega Marxovega opusa. Pri tem moram dodati
še tole pripombo: mnogovrstnost v Marxovi ustvarjalnosti in različni predmeti
analize niso argument, na katerega se naslanjam. Mnogovrstnost ne izključuje
»umetnosti sistema«. Nasprotno, mnogovrstnost je celo predpostavka »umetnosti
sistema«! Problem torej ni v mnogovrstnosti; pač pa v tem, da določeno število
Marxovih del ni dokončanih in tukaj ne moremo govoriti, kakor pravi Kant, o
»urejenosti elementov«. Po drugi strani pa zaključek, da Marxova dela na kon-
kretno-zgodovinski ravni niso pamfleti, tudi ne pomeni da ta dela predstavljajo
urejeno strukturo v Marxovem ustvarjanju. Težko bi namreč zaključili, da so,
tako kot abstraktno-teoretične Marxove študije, tudi ta dela napisana na osnovi
vnaprej določene sheme. Mislim, da je Silva v citiranem odlomku iz knjige
»Marxov literarni stil« napravil napačno izvajanje iz splošnega na posamezno.
Silva pravilno ugotavlja, da so vsi »Marxovi plani bili arhitektonski«. Toda ne
pozabimo: tu Silva govori o planih, torej o shemah, ki se nanašajo na različna
Marxova dela, ne pa o enotni shemi, zgrajeni na temelju enotnega cilja; zaradi
realizacije te sherne pa Marx ustvarja svoj celotni opus.
Drugo vprašanje, ki smo si ga postavili na začetku našega razmišljanja o ar-
hitektoniki Marxovega dela, je bilo vprašanje arhitektonike Marxovega projekta,
ki ga poznamo pod naslovom »Ekonomija«. Čeprav tokrat nimam tako močnih
argumentov, še vedno stojim na istem stališču kot v gornjem primeru. Govoriti
o projektu »Ekonomija» kot o shemi, ki ima enoten, jasen in pomemben cilj, je
namreč možno. Toda, kakšna je urejenost elementov znotraj te sheme, za katero
smo ugotovili, da je smiselna? Ta shema ni zgrajena, recimo z Marxovimi bese-
dami, kot »artistična celota«. Ponovno moram opozoriti, da so sicer Marxova ne-
dokončana dela zelo pomembna za proučevanje ne le njegove ekonomske misli,
temveč tudi njegove teorije družbenega razvoja, vendar pa njihova nedovršenost
ne dovoljuje, da govorimo o arhitektonski celoti. Toda to ne pomeni, da lahko
Marxov projekt »Ekonomija« definiramo le kot tehnično celoto, kajti projekti ni
skiciran empirično, ampak veliko več od tega: vsebuje že »temelje arhitektonske
celote«, vendar njegova arhitektonika še ni »umetnost sistema«. Seveda so možni
tudi drugačni sklepi: samo pogledati bi morali dve knjigi, ki ju je priredil Ma-
ximilian Rubel,6 v katerih s pomočjo Marxovih tekstov skuša rekonstruirati »ar-
hitekturo projekta 'Ekonomija', ki gaje imel Marx v mislih že leta 1844, ko je
pisal svoja prva dela.«7
Sedaj moramo razrešiti še tretjo dilemo: ali lahko govorimo o arhitektoniki
Marxovega »Kapitala«, upoštevajoč vse tri knjige, ali pa izhajajoč iz dejstva, da
Marx druge in tretje knjige ni pripravil za tisk? Če drugo in tretjo knjigo »Ka-
pitala« smatramo za nedokončani, potem po kriterijih, o katerih smo že razprav-
ljali, ne moremo govoriti niti o arhitektoniki celotnega »Kapitala«. Vendar pri
tem sem drugačnega mnenja. Mislim, da »Kapital» zares vsebuje arhitektonsko
dovršenost, da je nastal na osnovi nekega cilja, nekega namena in da lahko v naj-
81
večji možni meri govorimo o urejenosti njegovih elementov. »Kapital« predstav-
lja »umetnost sistema«. Organska in logična enotnost njegovih delov je daleč
močnejša kot v primeru elementov (zaključenih, nedokončanih, pripravljalnih
del), ki so (do sedaj znani in odkriti - kajti iskanje in proučevanje Marxovih pa
tudi Engelsovih rokopisov še vedno poteka) sestavni deli projekta »Ekonomija«.
Ne le, da ne moremo govoriti o t.i. protislovju, ki naj bi obstajalo med I. in III.
knjigo »Kapitala« (čemur je posvečeno precej študij), celo nasprotno: vztrajati
moramo na enotnosti Marxove teorije v vseh treh knjigah »Kapitala«. V nasprot-
nem primeru pa res lahko nastane videz, da je Prva knjiga rezultat miselne spe-
kulacije. Pomembno je, da je Marx rezultate proučevanja, ki jih je prikazal v
Tretji knjigi, poznal že pri pisanju Prve knjige. To je zelo pomembno metodo-
loško vprašanje in se bomo v nadaljevanju razprave ob njem dlje zadržali. Drugi
moment, ki nas vzpodbuja k natančnejšemu razglabljanju o tem problemu, je zelo
pogost pojav, da se v pojasnjevanju Marxovega dela določeno število marksistov,
marxologov ali meščanskih teoretikov zadržuje predvsem na tistih delih Marxove
teorije, ki so podani v Prvi knjigi »Kapitala«. Po drugi strani paje precejšnje šte-
vilo ekonomističnih intepretacij, ki ne posvečajo dovolj pozornosti ravno v za-
četku »Kapitala«, ki je pomemben za razumevanje bistva Marxove misli in nje-
gove metode. V takšnem, popolnoma kategorialnem prikazovanju teorije, se ne
posveča dovolj pozornosti dialektičnemu razvoju teh kategorij, njihovi zvezi in
medsebojni odvisnosti. Pri teh interpretacijah so sicer prisotni tudi določeni pro-
blemi iz Druge in Tretje knjige »Kapitala«, čeprav predvsem njihova izključno
ekonomska stran.
Večkrat smo že slišali, da je v Marxovem »Kapitalu« zelo pomembna struk-
tura, oziroma vrstni red razlage. V nadaljevanju naše analize »Kapitala« bomo
v največji možni meri sledili Marxovemu zaporedju prikazovanja. Če bo s teo-
retično-metodološkega vidika posebej pomembno, bomo analizo usmerili tudi na
določena obrobna vprašanja, vendar bomo pri tem predvsem upoštevali razliko
med metodo proučevanja in metodo razlage in še posebej samo dialektiko raz-
iskovanja.
O strukturi Marxovega »Kapitala«
Redkokdaj se je o strukturi kakega književnega, likovnega ali znanstvenega
dela toliko pisalo in proučevalo, kot se to dogaja s strukturo Marxovega »Kapi-
tala«. Za razumevanje bistva Marxove teorije in še posebej metode njegove ana-
lize je bistveno vprašanje pojmovanje strukture »Kapitala«.
Preden pričnemo brati neko knjigo, pa naj bo to leposlovje ali pa neko znan-
stveno delo, pogosto najprej prelistamo vsebino, da na kratko vidimo, katera po-
glavja vsebuje knjiga, oziroma o katerih vprašanjih piše. Tokrat se bomo dlje za-
držali na vsebini »Kapitla«, v katerem je podana, kot je v podnaslovu poudar-
jeno, »kritika politične ekonomije«. V Prvi knjigi »Kapitala« - njen naslov je
»Proces produkcije kapitala« - se analiza začne z eksplikacijo temeljev delovne
teorije vrednosti v oddelku o blagu in denarju. Potem Marx pojasnjuje (v četrtem
poglavju), kako se denar spreminja v kapital. Tretji oddelek Prve knjige z naslo-
vom »Produkcija absolutne presežne vrednosti« govori o procesu dela in procesu
večanja vrednosti in še posebej o pojavnih oblikah tega večanja v kapitalistični
družbi in ima po mojem mnenju, predvsem namen pokazati vire in intenzivnost
82
izkoriščanja. V oddelkih, ki sledijo, Marx proučuje in prikazuje različne oblike
eksploatacije. Tako Tretjemu oddelku sledi oddelek z naslovom »Produkcija re-
lativne presežne vrednosti«, da bi v naslednjem oddelku Marx pokazal, daje vsa-
ka absolutna presežna vrednost hkrati tudi relativna, toda vsaka relativna presež-
na vrednost predpostavlja absolutno presežno vrednost. Pretvorbi vrednosti ozi-
roma cene delone. sile v mezdo, oblikam in nacionalnim razlikam med mezdami
je posvečen šesti oddelek Prve knjige »Kapitala« z enostavnim naslovom »Mez-
da«. Zadnjemu oddelku Prve knjige »Kapitala« je naslov »Proces akumulacije ka-
pitala« - v njem je Marx pokazal dinamične zakone kapitalistične ekonomije po-
sebej. Drugo knjigo »Kapitala« je za tisk pripravil Engels, pri čemer seje trudil,
da je Marxove rokopise »obnovil, kolikor se je le dalo, dobesedno.«8 Tej knjigi
je naslov »Proces cirkulacije kapitala« in je sestavljena iz treh oddelkov. Prvi pri-
kazuje krožni tok kapitala (denarnega, proizvodnega, blagovnega) in dogajanje od
trenutka, ko je produkt dokončan v proizvodni delavnici, do trenutka, ko pride
v roke kupcu na trgu (tu je pomembno poglavje o cirkulacijskih stroških). Drugi
oddelek vsebuje razlago obrata kapitala, medtem koje reprodukcija in cirkulacija
celotnega družbenega kapitala predmet Marxove razlage v zadnjem, tretjem, od-
delku Druge knjige »Kapitala«. Ta del se popularno imenuje teorija družbene
reprodukcije, pri čemer je posebej značilno, da v številnih naših učbenikih po-
litične ekonomije ta del izločajo iz celote in ga sploh ne razlagajo v zvezi z de-
lovno teorijo vrednosti. Pri razlagi snovi, ki jo je Marx obdelal v svoji kritiki po-
litične ekonomije, se običajno samo formalno prevzame vrstni red iz »Kapitala«,
ob tem pa se pogosto pozabi na najvažnejše - dialektični razvoj in povezanost
kategorij, duh Marxovega dela in njegovo metodo. Toda, ko gre za teorijo druž-
bene reprodukcije, je domišljija interpretov Marxovih del in piscev politične eko-
nomije večja: reprodukcija skupnega družbenega kapitala se prikazuje ločeno, iz-
trgano iz strukture, o kateri sedaj govorimo in ki po našem mnenju predstavlja
logično celoto. Kaj pomenijo takšne interpretacije, bomo posebej pokazali v ana-
lizi teh oddelkov kot posebnih tem naših razprav. V Drugi knjigi »Kapitala« je
torej kapitalistični produkcijski proces prikazan kot enotnost proizvodnega pro-
cesa in procesa cirkulacije. Tretji knjigi »Kapitala« je naslov »Celotni proces ka-
pitalistične produkcije«; v njenem prvem poglavju Marx piše: »Naloga, ki jo je
treba obravnavati v tej tretji knjigi, ne more biti splošno razmišljanje o tej enot-
nosti. Pač pa je treba najti in prikazati konkretne oblike, ki nastajajo iz procesa
gibanja kapitala, če ga gledamo v celoti. V svojem stvarnem gibanju se kapitali sre-
čujejo v takih konkretnih oblikah, da se podoba kapitala v neposrednem procesu
produkcije kakor tudi njegova podoba v procesu cirkulacije pojavljata samo kot
posebna momenta. Upodobitve kapitala, kakor jih razlagamo v tej knjigi, se torej
korak za korakom približujejo obliki, v kateri nastopajo na površini družbe, v de-
lovanju različnih kapitalov drugega proti drugemu, v konkurenci, in običajni za-
vesti produkcijskih agentov samih.9 To obsežno knjigo »Kapitala« Marx začenja
z analizo spreminjanja presežne vrednosti v profit in mere presežne vrednosti v
profitno mero. Razlago delovanja zakona vrednosti v kapitalističnem gospodar-
stvu Marx nadaljuje s pojasnjevanjem spreminjanja profita v poprečni profit in
tvoijenjem normalne cene v kapitalistični ekonomiji - produkcijske cene. Potem
sledi za Tretjo knjigo metodološko zelo pomemben del - pomemben tudi z vidika
sodobnosti - v katerem je prikazan zakon tendenčnega padanja profitne mere. Do
te točke Marx analizira značilnosti obnašanja kapitala nasploh, torej celotnega
kapitala. Od četrtega oddelka naprej pa se Marx ukvarja s posebnimi kapitali: tr-
83
govski kapital v četrtem oddelku, obrestonosni in bančni kapital v petem oddel-
ku, spreminjanje presežnega profita v zemljiško rento v šestem oddelku. Tretja
knjiga »Kapitala« se konča z oddelkom o dohodkih in njihovih virih. V tem od-
delku Marx proučuje zvezo med odnosi v produkciji in distribuciji, tako da se
nam na koncu razkrijejo stvarni odnosi med razredi. Pri tem moramo opozoriti,
da se skozi celotno Marxovo kritiko politične ekonomije za ekonomskimi odnosi,
ki jih kapitalistična stvarnost fetišizira, tudi okrivajo protislovja, v okviru katerih
poteka razredni boj. Razredni boj pa lahko odkrijemo v toku celotne analize le
v primeru, da upoštevamo specifičnost Marxove metode, o čemer bomo kasneje
še spregovorili.
Sedaj ko smo podali strukturo »Kapitala«, moramo pokazati elemente, na
osnovi katerih nekateri teoretiki zavračajo obstoj trdne strukture Marxovega te-
meljnega dela in izvajajo zaključek o t.i. »protislovju«, ki naj bi obstajalo med
I. in III. knjigo »Kapitala«. Nekateri med njimi, omenimo predvsem Böhm-Ba-
verka, so brezplodnemu dokazovanju tega protislovja posvetili večino svojega
opusa. Za kaj pravzaprav gre? Katera naj bi bila ta protislovja? Po mnenju Böhm-
Baverka in druščine je bistveno to, da Marx v Prvi knjigi »Kapitala« govori o mo-
delu blagovnega gospodarstva, v katerem poteka menjava različnih vrst blaga po
njihovi vrednosti, medtem ko v Tretji knjigi podaja model, ki produkcijsko ceno
vključuje kot normalno ceno. V strokovni literaturi temu pravijo problem tran-
sformacije. Vendar pa vprašanje protislovja med I. in III. knjigo »Kapitala« in
problem transformacije nista eno in isto. S tezo o protislovju med I. in III. knjigo
skušajo razvrednotiti del Marxovega nauka: pri tem se govori, da Prva knjiga
predstavlja zanimivo miselno stvaritev (vendar se ne poudarja, da je to rezultat
razumevanja konkretne dejanskosti), medtem ko naj bi bila Tretja knjiga negacija
prve in hkrati Marxov miselni poraz, njegovo zapadanje v protislovje, ki pomeni
negiranje prvega dela. Proučevanje in postavljanje t.i. problema transformacije,
o katerem poteka živahna razprava, v katero se vključujejo tako marksistični teo-
retiki kot teoretiki meščanske znanosti,10 ima namen pokazati, kako poteka to
spreminjanje vrednosti v ceno, vrednostne cene v produkcijsko ceno, ali če gle-
damo z vidika prilaščanja, kako se spreminja presežna vrednost v profit, oziroma
poprečni profit. V tej diskusiji se uporablja predvsem kvantitativna analiza, ven-
dar pa jaz osebno menim, da ima problem teoretično-metodološki značaj in da
rešitev obstaja na področju kvalitativne analize predvsem na abstraktni ravni. Na- *
zadnje še poudarimo, da postavljanje problema transformacije ne pomeni zavra-
čanja Marxovega nauka (kot je to pri teoretikih, ki se ukvarjajo z dokazovanjem
protislovja med posameznimi deli »Kapitala«), ampak predpostavlja »Kapital«
kot enotno delo.
Da bi bila stvar bolj jasna, si moramo podrobneje ogledati Marxovo metodo
proučevanja in njegovo metodo razlage - ti dve metodi se pri Marxu razlikujeta.
Ena od bistvenih značilnosti Marxove metode v »Kapitalu« je ravno ta razlika
in še posebej način podajanja rezultatov lastnih raziskovanj. »Zdi se, da so ravno
zaradi nerazumevanja te metode in takšne filozofske geneze mnogi ekonomisti
mislili, da so odkrili protislovja med prvim in drugim delom Kapitala. Mogoče
v Marxovi ekonomski filozofiji obstajajo druga protislovja, zdi pa se nam, da
omenjeno nasprotje ne more eksistirati, če hočemo upoštevati genetsko in dialek-
tično pojasnjevanje, kije značilno za to filozofijo, pojasnjevanje, ki nima namena
samo prikazati zakon, temveč dojeti (v najglobljem smislu te besede, kakor lahko
to dojame samo osveščen proletarec) izvor celotnega kapitalističnega sistema in
84
skrivnost njegovega funkcioniranja.«11 Tako je moral Marx proučevanje družbene
stvarnosti svojega časa začeti od empiričnih dejstev, šele nato nadaljuje analizo,
vendar ne samo teh pojavov, temveč predvsem proučevanje bistva družbenih po-
javov v kapitalizmu. Na kratko povejmo to z besedami Jeana Hyppolita: »Bistvo
je delo - vrednost, vir presežne vrednosti, sam produkcijski proces; pojav je trg
(zakon ponudbe in povpraševanja, konkurenca in skupni ples kapitala in dohod-
ka) (111). Posrednik je proces obtoka različni krožni tokovi individualnih in druž-
benih kapitalov, skupaj z učinki časa (II).«12 Marxovo delo ni nikakršna apriorna
konstrukcija, temveč je predvsem rezultat analize konkretnega. Njegova metoda
proučevanja torej predpostavlja predvsem proučevanja konkretnega in realnega
z »dejanskimi predpostavkami«, če uporabimo Marxove besede. Vendar stvar le
ni tako preprosta. Bistveni element za razumevanje njegove metode prikazovanja
in metode proučevanja (razlikovanje teh dveh metod je bistveni predpogoj za raz-
umevanje Marxove metode nasploh) je Marxov zaključek, daje konkretno stvar-
no izhodišče raziskovanja, po drugi strani paje konkretno kot »predstava celote«,
kot »enotnost mnogovrstnosti«, rezultat mišljenja.13 Poglejmo to Marxovo stališ-
če: »Konkretno je konkretno, ker je povzetek mnogih opredelitev, ker je torej
enotnost mnogovrstnosti. V mišljenju se zato proces povzemanja kaže kot rezul-
tat, ne pa izhodišče, čeprav je dejansko izhodišče in zato tudi izhodišče opazo-
vanja in predstave.14 Sedaj pa še enkrat o isti stvari: zakaj je konkretno v mišljenju
»proces povzemanja«, »rezultat«? Zato, ker je konkretno (predstava celote) v pro-
cesu raziskovanja podvrženo miselnemu toku, katerega cilj je raziskati elemente
te celote in njihove medsebojne odnose do temeljnih dejstev (namerno ne upo-
rabljamo izraza »najenostavnejši pojmi«, ampak ga nadomestim z izrazom »te-
meljna dejstva«, da bi tudi tako preprečil, da se abstraktno pri Marxu pojmuje
kako drugače kot totaliteta konkretnega). Potem v procesu prikazovanja pridemo
z Marxovo metodo od teh osnovnih dejstev do bogastva pojavnega (ali prevedeno
v jezik naše razprave o metodi proučevanja in metodi prikazovanja v Marxovem
Kapitalu: zakaj je konkretno v prikazovanju po vrstnem redu v Kapitalu rezul-
tat?)
Dejanska izhodiščna točka Marxove analize je bila kapitalistična stvarnost.
Kaj nam ta stvarnost kaže? Prav gotovo se pojavno kažejo odnosi med osamos-
vojenimi deli kapitala, posameznimi deli delavskega razreda, ki dela pod različ-
nimi pogoji in opravlja zelo različna dela (industrijski delavci, trgovski pomoč-
niki, - pri njih je privid eksploatacija še največji, bančni pomočniki, mezdni de-
lavci v poljedelstvu). Dohodki osamosvojenih oblik kapitala še bolj mistificirajo
poreklo, vire, kapitalističnega bogastva. Na kapitalističnem trgu gospodari zakon
ponudbe in povpraševanja ter konkurenca, kar se s pojavnega vidika odraža v
produkcijskih cenah, oziroma čisto empirično, v tržnih cenah. Marx je pojasnje-
vanje bistva kapitalističnega proizvodnega načina, njegovo raziskovanje, moral
začeti od takšne dejanskosti. To pa je tudi vsebina III. knjige Kapitala.
Povrnimo se še enkrat k Marxovim kritikom in pri tem izkoristimo spoznanje
o razliki med Marxovo metodo proučevanja in njegovo metodo prikazovanja.
Kritika Marxa, oziroma t.i. protislovja med I. in III. knjigo njegovega »Kapitala«
je temeljila na tezi, da Prva knjiga predstavlja model drobne blagovne proizvodnje
(blaga se menjajo po vrednosti, oziroma po vrednostnih cenah), v Tretji knjigi,
kjer razlaga menjavo po produkcijskih cenah, pa naj bi Marx šele prikazal model
kapitalistične blagovne proizvodnje. Skratka gre za modifikacije zakona vrednos-
ti. Sedaj ni težko odgovoriti na vprašanje, zakaj je Marx rabil takšen postopek,
oziroma zavrniti ideje o različnih modelih. »Kapital« je enotno delo, ki enotno
85
analizira kapitalistični produkcijski način. Cene (pa naj so to tržne, ali pa neko-
liko bolj skrite, produkcijske cene), ki delujejo na površini dogajanja, so empirični
material. Vendar je bilo treba odkriti, ali še bolje, razkriti njihov vzrok in bistvo,
ki leži v vrednosti. Vrednost je torej bistvo cene (pri tem ni mišljena cena v drob-
no blagovni produkciji, temveč nasprotno: ko Marx razlaga vrednost in sploh te-
meljne elemente delovne teorije vrednosti, misli pri tem na vrednost kot skrit
vzrok cen v kapitalistični ekonomiji). Vrednost je ključ za razumevanje bistvenih
dogajanj v kapitalistični ekonomiji (pa tudi v družbi). Roman Rosdolsky natanč-
neje odgovarja na postavljeno vprašanje: »Kategorija vrednosti zato deluje tu
predvsem bolj kot abstraktna opredelitev, ki izraža samo eno - čeprav temeljno
- stran kapitalistične družbe: dejstvo, da morajo biti v tej družbi vsi ekonomski
subjekti (pri tem je vključen tudi vzajemni odnos delavca in kapitalista<<i: !; med
sabo v odnosu kot menjalci blaga. Vendar abstraktne opredelitve na 'razvitejše
konkretne odnose' ne morejo biti prenešene neposredno, ampak so lahko samo
posredovane. Ravno to posredovanje pa se realizira preko kategorije produkcijske
cene. 'Zasuk v zakonu vrednosti', dialektični prehod od delovne vrednosti (ali od
enostavne blagovne produkcije) do produkcijske cene (ali do kapitala) torej ni his-
torična dedukcija, temveč metoda dojemanja konkretnega, t.j. kapitalistične druž-
be kot take. Ali (če se povrnemo k Marxovim kritikom) tu sploh ni govora o dveh
'modelih', ampak o enem in istem modelu - o modernem kapitalističnem načinu
produkcije, katerega je mogoče spoznati le z odkrivanjem notranjega zakona nje-
gove dinamike, torej z 'vzponom od abstraktnega h konkretnemu'.«16
Pozoren bralec Prve knjige »Kapitala« bo našel celo vrsto dokazov, daje Marx
že pri pisanju Prve knjige poznal rezultate, ki jih je kasneje prikazal v Tretji knjigi
(to je seveda v skladu z našim dokazovanjem razlike med metodo raziskovanja
in metodo prikazovanja). Marx v 7. poglavju Prve knjige, kjer piše o meri pre-
sežne vrednosti, takole opozarja: »Seveda je velikega ekonomskega pomena ne le
razmerje med presežno vrednostjo in tistim delom kapitala, iz katerega presežna
vrednost neposredno izhaja in katerega spremembo vrednosti predstavlja, temveč
tudi razmerja med presežno vrednostjo in založenim celotnim kapitalom. Zaradi
tega bomo ta razmerja podrobno obravnavali v tretji knjigi.«17 Še vedno v Prvi
knjigi, v zadnjem delu 13. poglavja »Stroji in velika industrija« (deseti del tega
poglavja z naslovom »Velika industrija in poljedelstvo«), Marx pravi samo tole:
»Revolucijo, ki jo povzroča velika industrija v poljedelstvu in v socialnih razme-
rah njegovih producentov, bomo lahko prikazali šele pozneje. To zadostuje, če
se pred tem na kratko dotaknemo samo nekaterih rezultatov.«18 Marx je pri tem
mislil na rezultate analize, ki jo kasneje poda v Tretji knjigi - enajst poglavij (od
37. do 47. poglavja) o zemljiški renti. Marx je torej pisal »Kapital« po povsem
določenem planu in zamisli. Ta plan pa ni bil rezultat kake spekulativne kon-
strukcije, temveč nasprotno, produkt nakopičenega obsežnega empiričnega gra-
diva, ki ga je dajala sodobna kapitalistična ekonomija.
Izvirni plan in struktura Marxovega »Kapitala«
Sedaj bo sledil ekskurz - ta oddelek moram skromno poimenovati ekskurz za-
radi naslednjih vzrokov:
a) Po logiki bi sedaj bila na vrsti analiza in podajanje »dialektike abstraktnega
in konkretnega v Marxovem 'Kapitalu'«, kakor bi temu rekel Iljenkov. Vendar
86
tu se bomo na videz oddaljili od teme, ki bi logično sledila in podali, kakor pravi
temu Roman Rosdolsky, »prispevek h zgodovini nastajanja Marxovega 'Kapita-
la'«.
b)	Obstajajo mišljenja, ki zanikajo pomen diskusije o načrtu »Kapitala« iz leta
1857-1858. Marx je namreč načrtoval svojo kritiko politične ekonomije (ali širše
»Ekonomijo«) na osnovi dveh planov; eden je iz leta 1857,19 drugega pa običajno
postavljajo v leto 1866, vendar pa Rosdolsky na osnovi Marxovega pisma En-
gelsu z 31. julija 1865 meni, daje bila struktura »Kapitala« postavljena že 1865.
leta. Plan (po »Rohentwurfu«), ki vsebuje šest knjig, odgovarja tistemu iz »Pri-
spevka h kritiki politične ekonomije« in ga Grossamann pa tudi F. Behrens, ki
se ukvarjata z vzroki odstopanja od izvirnega plana, v glavnem omenjata kot plan
iz leta 1859. Poskušal bom še, kar se da natančno, interpretirati stališča Lea Še-
šerka; on meni, daje bistvo vprašanja (za katerega tudi jaz med drugim smatram,
da prav gotovo ni središčnega pomena, čeprav je vseeno pomembno) v dejstvu,
da Marx II. in III. knjige »Kapitala« ni uspel dokončati, oziroma pripraviti za tisk
(to je opravil Engels) in je zato Druga knjiga manj obsežna, medtem ko Tretja
knjiga zopet vsebuje celo paleto problemov. To tudi pojasnjuje, zakaj Četrta,
Peta, in Šesta knjiga niso bile napisane, kakor je bilo to v prvotnem planu pred-
videno. Menim, daje vprašanje pomembno predvsem z metodološkega vidika in
se ga bomo dotaknil vsaj v ekskurzu.
c)	Opozoril bom še na eno stališče. Pri tem si bom pomagal z mislimi, s ka-
terimi v svojem novem delu »Une pensée devenue monde (Faut-il abandonner
Marx)« francoski mislec Henry Lefebvre podaja nekatere značilnosti te svoje knji-
ge. Lefebvre piše: »Bralcu ne bo (kot že neštetokrat) predlagano, da od spisa do
spisa hodi po težki Marxovi poti, ki je za nas postala lahka! Čeprav obstaja og-
romno število »marksoloških« del le-ta niso onemogočila niti nesporazumov, niti
grobih poenostavitev in tendencioznih pojasnjevanj, niti sumljivih polemik, niti
zgrešenih pojmovanj. Pripomogla so celo, da se razširi nekakšna marksistična
sholastika.«20 V silnem strahu, da ne bi tudi teh naših poskusov pojmovali kot
sholastiko (pa čeprav kot »marksistično«), bo to le majhen ekskurz. Vendar, na-
sprotno kot Lefebvre, menim, da je bilo preučevanje metodološkega vidika Mar-
xovih del zelo dolgo postavljeno v drugi plan in da morebitna takšna proučevanja
nimajo nič skupnega s sholastičnim pristopom. Rosdolsky pravi, da je odnos
marksističnih teoretikov do Marxove metode »mačehovski«.
V tem kratkem ekskurzu ne bomo obširneje diskutirali s stališči, s katerimi
Grossmann, Bahrens in Rosdolsky (zaenkrat smo izdvojili samo te tri teoretike,
ki med drugimi analizirajo tudi metodološke vidike spremembe izvirnega plana
»Kapitala«) pojasnjujejo možne vzroke, zaradi katerih naj bi Marx odstopil od
izvirnega, prvotnega plana, podanega v »Rohentwurfu«. Marx je načrtoval, da bo
napisal naslednje knjige: I. Knjiga o kapitalu
II.	Knjiga o zemljiški lastnini
III.	Knjiga o mezdnem delu
IV.	Knjiga o državi
V.	Knjiga o zunanji trgovini
VI. Knjiga o svetovnem trgu in krizah
Sedaj imamo pred seboj strukturo »Kapitala«, ki zajema tri knjige, poleg tega
pa je še četrga knjiga z naslovom »Teorija presežne vrednosti«. Ali je Marx od-
stopil od svojega plana? Temeljna stališča omenjenih teoretikov so naslednja:
Grossamann meni, na kratko povedano (ta stališča bom podal skrajno poenos-
87
tavljeno), da je »Kapital« strukturiran iz spoznavnega vidika, medtem ko je načrt
iz leta 1859 napravljen na osnovi potrebe po obdelavi emipiričnega gradiva.21
Tudi Behrens meni, da je bil načrt spremenjen; pri tem pa zagovarja takšnole sta-
lišče: izvirni plan zasleduje »tradicionalno delitev dosedanje ekonomije«,22 med-
tem koje Marx »svoje delo zgradil po strogih znanstveno metodičnih kriterijih.«23
Kako pa Rosdolsky? On meni, da »lahko na osnovi proučevanja rokopisa »Ka-
pitala« zaključimo, da od šestih izvirno planiranih knjig Marx nikoli ni opustil
zadnjih treh, temveč jih je namenil 'morebitnemu nadaljevanju dela'. To pa po-
meni, da se dejanska sprememba plana lahko nanaša le na prve tri knjige; spre-
memba je bila v tem, da je druga knjiga (o zemljiški lastnini) priključena k III.
zvezku končnega dela, medtem ko je vsebina tretje knjige (o mezdnem delu) uv-
rščena v predzadnji oddelek I. zvezka.«24 Rosdolsky potem v svoji študiji »Knjigi
o mezdnem delu« namenja Prvi dodatek, da bi zaključil (potem, koje za osnovni
problem spremembe izvornega plana postavil »peripetije« okrog te knjige in nje-
nega mesta v strukturi končne oblike »Kapitala«), oziorma dokazal: »... da je bilo
strogo ločevanje kategorij 'kapital' in 'mezdno delo', kakršno predvideva stari na-
črt, možno le do določene točke, kasneje pa je bilo treba od njega odstopiti.«25
Pri tem ne morem mimo nekaterih stališč Antonia Negrija, ki so zanimiva z vi-
dika recepcije Marxove misli v delih ekstremne levice, katere eden od ideologov
(v krilu italijanskega neoanarhizma) je tudi Negri. Negri sodi v tisto strujo sodob-
nih radikalnih intelektualcev, ki menijo, da ravno »Grundrisse« predstavlja tisto,
čemur bi Italijani rekli »tutto Marx« in da »objektivizacija kategorij v 'Kapitalu'
blokira akcijo subjektivne revolucionarnosti«.26 O mestu in pomenu pripravljal-
nih del za »Kapital« smo že govorili, zato se na to ne bomo več vračali. V zvezi
s temo, o kateri tukaj razpravljamo, pa moramo le reči, da se Negri ne strinja
s stališčem, da je Marx načrtovano knjigo o mezdnem delu, oziroma njeno vse-
bino, vključil v I. knjigo »Kapitala«. Sprašuje se, ali je bilo mogoče tako po-
membno vsebino »zapreti« v okvire Prve knjige »Kapitala«. Pri tem mislim, da
se Negri moti. Ne glede na to, daje Negri »Grundrisse« imenoval »odprto delo«,27
tudi »Kapital«, poleg svoje strukture in dosledno izpeljanega metodološkega po-
stopka, ne vsebuje neke »zaključene« vsebine, problemov ali vprašanj. V »Kapi-
talu« se cela vrsta problemov pojavlja na več mestih, v vseh treh knjigah. Sledimo
jim lahko na različnih nivojih abstrakcije. Še najmanj veljajo gornje pripombe za
problem mezdnega dela v kapitalizmu. To vprašanje Marx obdeluje tudi skozi
celo Tretjo knjigo »Kapitala«, vendar ga tukaj gleda v zvezi z deiovanjem osa-
mosvojenih, specializiranih oblik kapitala: opazuje npr. položaj delavca v trgo-
vini, pa v poljedelstvu itd. Problem lahko spremljamo prav do konca, do Trini-
tarne formule. Ko govorimo, daje Marx vsebino knjige o mezdnem delu prenesel
v Prvo knjigo »Kapitala« (to je tudi moje mišljenje), potem so tu mišljeni temeljni
elementi, podajanje rezultatov proučevanja bistva tega pojava v kapitalizmu.
Počasi zaključujem ta ekskurz o vprašanju, ali je Marx odstopil od izvornega
plana »Kapitala«, zakaj je struktura »Kapitala« takšna, kakršno imamo pred
sabo, in končno, kakšen je sploh pomen vse te diskusije. Primerjati moramo še
dispozicijo Prve knjige »O kapitalu« (po izvornem planu) z dispozicijami sedanjih
treh knjig »Kapitala«. Samo z bežnim primerjanjem dispozicij že lahko ugoto-
vimo, daje vsebina prvih treh knjig (po načrtu iz leta 1857) zajeta s »Kapitalom«.
Knjig o državi, zunanji trgovini in o svetovnem tržišču pa ni. Knjigo o mezdnem
delu, o kateri smo ravno veliko govorili, paje po mojem mnenju Marx razporedil,
kakor je razporejena, na temelju spoznanja, da je treba mezdno delo proučevati
88
vzporedno s kapitalom nasploh in z načini ustvarjanja presežne vrednosti. Ker
je mezda cena delovne sile, le-ta pa je del stroškovne cene vsakega blaga, je torej
nujno, da se mezda, njeno bistvo in modalitete obravnavajo v postopku podajanja
pred profitom, oziroma produkcijsko ceno, katere del je storškovna cena. Menim,
da so vse to vzroki, zaradi katerih je Marx odstopil od prvotnega načrta. Seveda
so možni tudi drugi razlogi, vendar po mojem mnenju le kot dopolnitev nave-
denim vzrokom. Ob analizi celotnega kapitala, formiranja kapitala nasploh, po-
teka torej analiza mezdnega dela nasploh. Kjer pa se govori o specializiranih osa-
mosvojenih oblikah kapitala, paje prostor tudi za prezentiranje posebnosti mezd-
nega dela na teh področjih, oziroma delovanja posameznih delov celotnega druž-
benega kapitala.
Tukaj želim podati tudi svoje mnenje o tem, zakaj nimamo knjig, ki jih je
Marx napovedal s svojim planom iz leta 1857 (1859. leta paje to ponovil v »Zur
Kritik...«): o državi, o zunanji trgovini in o svetovnem trgu. Na žalost, sedaj pa
zaradi naše strukture, torej zaradi pomanjkanja časa (beri: prostora), ne morem
širše pojasnjevati in dokazovati teh svoji stališč. Zaenkrat naj Vam služijo le kot
ideje za nadaljnja razmišljanja ob konkretnem proučevanju vsebine samega »Ka-
pitala«. Menim, da pomanjkanje časa ni vzrok, zaradi katerega Marx ni napisal
teh treh Knjig (čeprav je kot hipoteza ta možnost popolnoma sprejemljiva). Na
mnogih mestih v svojih delih, v svojih pismih, pa tudi posebej v samem »Kapi-
talu«, Marx izraža stališče, da bi fenomeni svetovnega trga in zunanje trgovine
(ki se tematsko vsekakor najbolj neposredno vključuje, saj je končno tukaj tudi
država s svojimi inštrumenti) lahko zameglili že tako postvarele in fetišizirane
procese in pojave v kapitalističnem svetu. Za proučevanje bistvenih protislovij ni
potreben globlji, ali pa širši pristop k analizi teh fenomenov. Dejansko gre samo
za prenašanje protislovij v širši okvir. Sicer pa so v integralni tekst »Kapitala«
na nekaterih mestih vključena tudi številna vprašanja o svetovnem trgu, o vlogi
zunanje trgovine ali pa o delovanju kapitalistične države in njenih institucij.
Omenimo tukaj nekaj primerov: nacionalne razlike med mezdami, vloga zunanje
trgovine v okvirih analize faktoijev z nasprotnim učinkovanjem, ki zakon pada-
nja poprečne profitne mere spreminjajo samo v tendenco, svetovni trg v okviru
analize osnovnih protislovij tega zakona, pri razpravi o razvoju kreditnega siste-
ma itd. Moj zaključek je torej takle: ta vprašanja so dobila ustrezno mesto v in-
tegralnem tekstu treh knjig »Kapitala«. Obseg analize teh problemov ustreza nji-
hovemu pomenu v okviru dela, ki je na izrazito abstraktno-teoretični ravni.
Oglejmo si sedaj shemo, ki prikazuje primerjavo dispozicije izvornega plana
s sedanjo strukturo »Kapitala«:
89
Plan po osnutku iz leta 1857(1859) (šest	Sedanja struktura »Kapitala«
knjig)
I	O KAPITALU	»KAPITAL« (tri knjige)
a)	Kapital nisplcffroces produkcije kapitala
1.	Proces produkcije	(oddelki)
1)	blago in denar
2)	spreminjanje denarja v kapital
3-5)absolutna in relativna presežna
vrednost
6)	mezda
7)	proces akumulacije
2.	Proces cirkulacije	II Proces cirkulacije
III Celotni proces kapitalistične pro-
dukcije (oddelki)
3.	Profit in obresti	1-3) profit in profitna mera
b)	konkurenca	4) trgovski kapital
c)	kreditni sistem	5) obresti in kredit
d)	delniški kapital
II	O ZEMLJIŠKI LASTNINI	6) zemljiška renta
III	O MEZDNEM DELU	7) rente
IV	O DRŽAVI
V	O ZUNANJI TRGOVINI
VI	O SVETOVNEM TRGU
Legenda:
-	Polna črta prikazuje spremembe v okviru prvih treh knjig
-	Prekinjena črta prikazuje spremembe v okviru »Knjige o kapitalu«
-	Pikčasta črta prikazuje možne zveze med načrtovano IV., V., in VI. knjigo ter
končnim tekstom »Kapitala« (s ponovnim opozorilom, da ravno II. in III. knjige
»Kapitala« Marx ni pripravil za tisk).28
Zakaj smo se torej spustili v takšen ekskurz? Mislim, daje to sedaj dokaj jasno:
gre za metodološke razloge. Po drugi strani paje pomembno, da razumemo poleg
vse razprave o arhitektoniki Marxovega dela in o razvoju stališč na osnovi na-
tančne konstrukcije, da obstaja posebna notranja dialektika Marxovega prouče-
vanja. Razvoj stališč, kategorij in misli torej ni bil izpeljan v čast nekakšne neop-
rijemljive in stabilne spekulativne konstrukcije, temveč je bil izpeljan v skladu z
njihovim dejanskim dialektičnim razvojem, ob upoštevanju vseh zahtev znanstve-
nega raziskovanja. Zaključil bom pa takole: mislim, da je dilema o tem, ali je
Marx odstopil od svojega izvornega plana (oziroma koliko struktura »Kapitala«
ustreza prvotnim osnutkom tega dela), zgolj pseudo-dilema. Odgovor bi bil lahko
tako pozitiven, kot negativen. Bolj pravilno bi bilo stališče, da gre za dve fazi rea-
lizacije konkretne naloge in da struktura »Kapitala«, kakršno imamo pred sabo,
izhaja iz dialektike samega proučevanja.
Abstraktno - konkretno v Marxovem »Kapitalu« (in kako ju razumeti)
Na koncu III. knjige je Marx natančneje pojasnil, zakaj je moral v svojem delu
uporabljati metodo abstrakcije. Pojasnil je, da vse bolj zapletene in izvedene eko-
nomske kategorije, vse bolj mistificirajo družbene odnose, iz katerih so izvedene.
To je še posebej pomembno pri razkrivanju prave narave eksploatacije, oziroma
90
(kar je druga stran istega procesa) vira kapitalističnega bogastva. To pa so ravno
bili glavni cilji raziskovanja in dela, ki jih je Marx zasledoval ob snovanju svojega
velikega projekta. Marx je moral počasi odstranjevati pojavne oblike, odkrivati
»sedem tančic«, da bi prišel do bistva, da bi odkril prave vire kapitalističnega bo-
gastva, pravo naravo eksploatacije, oziroma da bi odkril bistvene družbene od-
nose, ki so značilni za kapitalizem.
Vključimo sedaj diskusijo o razliki med Marxovo metodo raziskovanja in nje-
govo metodo razlaganja (o čemer smo že več govorili) v okvir analize abstraktnega
in konkretnega v Marxovem »Kapitalu«. Rečemo lahko, da je bila med razisko-
vanjem prehojena pot od konkretnega k abstraktnemu, medtem ko je šla razlaga
v nasprotni smeri: od abstraktnega h konkretnemu. Na tej ravni razmišljanja si
moramo natančneje ogledati samo pojmovanje abstraktnega in konkurentnega,
oziroma dialektiko abstraktnega in konkretnega, kajti obe kategoriji lahko pra-
vilno razumemo le v njihovi dalektični povezanosti. Iljenkov piše: »... ko vstopa
v sklop sistema pojmov konkretne znanosti, vsaka opredelitev v njem izgublja
svojo obstraktnost in se napolnjuje s pomenom in karakterjem vseh drugih z njo
povezanih opredelitev. Posamezne abstraktne opredelitve se medsebojno dopo-
lnjujejo; na osnovi tega pa se presega abstraktnost vsake opredelitve vzete posebej.
Skratka, v tem je torej dialektika odnosov abstraktnega do konkretnega v mislih,
ki odsevajo konkretno v stvarnost.«29
Morda bi lahko na kratko formuliral abstraktno pri Marxu kot totaliteto kon-
kretnega, kar pa zopet, kot pri vsakem definiranju nasploh, ne izčrpa vsega bo-
gastva tega dialektičnega odnosa. Iljenkov (pogostos sklicuje na pozitivne strani
njegove študije) se v podnaslovu petega poglavja knjige »Dialektika abstraktnega
in konkretnega v Marxovem 'Kapitalu'« zelo slikovito izrail - »Konkretna po-
lnost abstrakcije in analize kot pogoj teoretične sinteze«.30 V našem seminarju,
ki smo ga imenovali »Metoda Marxovega 'Kapitala'«, je še posebej pomembno,
da s pojasnitvijo metode pojasnimo tudi procese razrednih bojev, zavedajoč se pri
tem, da so ravno ti razredni odnosi posredovani z odnosom med stvarnim. Georg
Lukács je v »Etiki in politiki« v zvezi s tem napisom: »Odločilna premoč Mar-
xove ekonomije proti vsem njenim predhodnikom in naslednikom je v tem, da
je v vseh teh najbolj zapletenih vprašanjih, pri katerih gre na videz za najčistejše
ekonomske (torej najčistejše fetišizirane) kategorije, samo njej metodološko uspelo
probleme tako interpretirati, da je za čisto ekonomskimi kategorijami postal vi-
den razvojni proces tistih razredov, katerih družbeno bit izražajo ekonomske ka-
tegorije.«31 Sicer pa sem že večkrat poudaril pomen zadnjih poglavij Tretje knjige
»Kapitala«, v katerih lahko najdemo pomembne misli za proučevanje Marxove
metode. Proučevanje »Kapitala« bi lahko pričeli celo s tega mesta (tu mislim
predvsem na 51. poglavje: »Odnosi v distibuciji in prodikciji«). To ni niti malo
slučajno, kajti osnovna značilnost Marxove abstrakcije je v tem, daje objektivna,
kar po drugi strani pomeni, da je popolna in vsebinska. Tako je z Marxovo ab-
strakcijo, ki je na začetku razlage v »Kapitalu« na najvišji stopnji, zajeta tudi cela
paleta vprašanj iz samega zaključka. To poglavje deluje tudi kot samosvoja teo-
retična sinteza, hkrati pa Marx pojasnjuje, katere so temeljne »značilne poteze«
kapitalističnega načina proizvodnje.
Po Marxovem mnenju obstajata dve temeljni »značilni potezi« tega načina
proizvodnje. Prvo lahko odkrijemo v dejstvu, da je produkt kapitalističnega na-
čina proizvodnje blago. »Dejstvo, da producira blago, ni tisto, po čemer se raz-
ločuje od drugih produkcijskih načinov; pač pa dejstvo, da je dominantna in do-
91
ločujoča označba njegovega produkta to, da je blago. To v prvi vrsti vključuje,
da delavec sam nastopa le kot prodajalec blaga in zato kot svoboden mezdni de-
lavec, delo torej sploh kot mezdno delo. Po dosedanjih izvajanjih ni treba znova
dokazovati, kako odnos med kapitalom in mezdnim delom določa celotni značaj
produkcijskega načina.«32 Druga »značilna poteza« kapitalističnega produkcijske-
ga načina je produkcija presežne vrednosti. Presežna vrednost je osnovni motiv
kapitalistične produkcije, hkrati pa je produkcija blaga (kapitalističnega blaga)
tudi produkcija presežne vrednosti.
Kako je pomemben ta del Marxovega »Kapitala« za analizo metode abstra-
hiranja, bom poskušal pokazati ravno na temelju teh dveh bistvenih »značilnih
potez«. Ti dve bistveni značilnosti kapitalističnega produkcijskega načina zahte-
vata pojmovanje abstraktnega kot totaliteto konkretnega. V nasprotnem primeru
izgubita svojo pravo življenjskost. Dominantni, torej blagovni značaj kapitalistič-
nega produkcijskega načina predvsem pomeni (kar Marx v 51. poglavju jasno
pove), da se delo nasploh pojavlja kot mezdno delo. To pa potem pomeni, da
je delovna sila kot blago pravzaprav edino blago lastno samo kapitalističnemu
produkcijskemu načinu. V tem blagu se lomijo osnovna protislovja kapitalistične
družbe in je zato po drugi strani tudi ključ za razumevanje kapitalističnega pro-
dukcijskega načina. Ko Marx v prvem poglavju »Kapitala« začenja svojo analizo
s pojasnjevanjem bistva blaga in njegovih temeljnih značilnosti, ne govori direkt-
no niti o mezdnem delu, niti o delovni sili kot blagu in torej niti o delavcu samem
kot prodajalcu ne. Pa vendar: njegova analiza, kije v prvih poglavjih Prve knjige
»Kapitala« na zelo visoki stopnji abstrakcije, tudi v tem delu pomeni podajanje
temeljnih »značilnih potez« kapitalizma, saj pri tem delovno silo razumeva kot
blago, upošteva torej tisto, kar je Marx prikazal v svoji sintezi na koncu Tretje
knjige »Kapitala«. Do istih zaključkov pridemo tudi, če s tega vidika razčlenimo
drugo »značilno potezo«. Rekli smo namreč že, da je druga temeljna značilnost
kapitalističnega produkcijskega načina produkcija presežne vrednosti, kot osnov-
nega motiva te dejavnosti. Vendar tudi produkcija presežne vrednosti vključuje,
oziroma vsebuje čisto konkretne opredelitve. Te konkretne opredelitve se nana-
šajo na uporabno vrednost delovne sile, to je značilnost, da lahko prenese več
vrednosti, kakor je vrednost nje same. To pa pomeni, da smo prišli do druge zna-
čilnosti vsakega blaga, v našem primeru blaga sui generis kapitalističnega produk-
cijskega načina, to je do uporabne vrednosti. Kot je skozi prvo »značilno potezo«
pojasnjena ena lastnost blaga - vrednost, tako v drugi »značilni potezi« abstraktna
opredelitev »produkcija presežne vrednosti« predpostavlja drugo konkretno zna-
čilnost konkretnega, specifičnega blaga - delovne sile kot blaga, to pa je njena
uporabna vrednost. Na ta način zaključujemo ciklus, ki predpostavlja razliko
med raziskovanjem in razlaganjem. Po drugi strani pa, spet v metodološkem
smislu, ta krog pomeni gibanje od konkretnega k abstraktnemu in skozi razlago
zopet od abstraktnega h konkretnemu, upoštevajoč pri tem vse pripombe o tem,
kako je treba razumeti »abstraktno« in »konkretno«. »Delovna sila zaključuje
zgodovinski razvoj blaga s tem, ko ga napravi za nujno in splošno obliko pro-
duktov in pogojev produkcije, hkrati pa prebija obroč blagovnega sveta in odpira
praktično zgodovinske perspektive načelno drugačne produkcije in družbenosti
(socializma suverenih producentov, komunizma)«.33
Nerazumevanje metode abstrahiranja pogosto srečamo tudi pri marksističnih
teoretikih. Znan je primer, kako Rosa Luxemburg kritizira Marxovo teorijo druž-
bene reprodukcije zaradi »izpuščanja« nekaterih problemov iz analize. O tej dis-
92
kusiji obstaja veliko literature, zato se na tem vprašanju ne bom dlje zadrževal,
razen morda kasneje, ko bomo analizirali rezultate Marxovega proučevanja v
Drugi knjigi »Kapitala«. Večkrat smo že opozorili, da je treba dialektiko abst-
raktnega in konkretnega v Marxovem »Kapitalu« razumeti skozi poznavanje me-
tode raziskovanja in metode razlaganja. Vendar bomo, misleč pri tem na razla-
ganje, v popolnem razvoju kategorij, na poti od abstraktnega h konkretnemu, za-
radi lažjega razumevanja in zato da bi si pred analizo in razpravo o posameznih
delih teorije iz »Kapitala« predstavljali celoto te teorije, vseeno izpostavili (mo-
ram priznati: precej mehanično) tri osnovne stopnje abstrakcije, oziroma dva ni-
voja analize. Torej, čeprav smo proti shemam in razdelitvam, ki zanemarjajo dia-
lektiko razvoja, (mislim, da tokrat to ni slučajno, saj prezentiramo spoznanje o
različnih nivojih analize glede na uporabljeno metodo abstrahiranja, šele po ob-
sežni analizi dialektike abstraktnega in konkretnega), se mi vseeno zdi, da glede
na glavno potezo (ali vsaj eno od glavnih potez) Marxove metode - abstrakcijo,
obstajata dva osnovna nivoja Marxove analize v »Kapitalu«. Prvi nivo analize,
ki pomeni tudi najvišjo stopnjo abstrakcije, obsega Marxovo razlago v Prvi in
Drugi knjigi »Kapitala«. Zaenkrat povejmo samo to, da se v tem delu »Kapitala«
abstrahira menjava blaga po cenah, speminjanje presežne vrednosti v profit in
specializacija določenih delov kapitala. Tretja knjiga »Kapitala«, ki analizira
konkretne oblike delovanja zakona vrednosti v kapitalističnem gospodarstvu, vse-
buje, lahko bi rekli dve stopnje abstrakcije. Na eni stopnji abstrakcije, ki je po-
gojno nekako do konca analize zakona tendenčnega padanja splošne profitne
mere - torej do 16. poglavja, Marx govori o kapitalu nasploh, o produkcijskih
cenah kot gravitacijskih točkah, oz. kot normalnih cenah kapitalistične ekono-
mije, o skupnem profitu itd. Od 16. poglavja naprej, kjer Marx začenja analizo
trgovskega kapitala, pa je možno govoriti o takšni stopnji abstrakcije, ki je na-
jbližja tistim fenomenom kapitalistične stvarnosti, ki jih lahko neposredno opa-
zujemo. V tem delu svojega temeljnega dela Marx analizira specializirane oblike
družbenega kapitala, potem dohodke teh osamosvojenih delov kapitala in položaj
delavskega razreda in njegovih posameznih delov, glede na dejavnost, v okviru
katere je mezdno delo angažirano. Zaradi tega bi pogojno lahko govorili o dveh
nivojih analize (eden v Prvi in Drugi knjigi, drugi pa v Tretji knjigi), toda upoš-
tevajoč specifičnosti v Tretji knjigi pa lahko razlikujemo tudi tri stopnje.
O inverzijah, ki nastajajo pri tolmačenju Marxovega nauka v »Kapitalu«
Znano je, da obstaja večje število med seboj celo nasprotujočih interpretacij
Marxovega nauka nasploh, tistega dela, ki je zaobsežen v »Kapitalu«, pa še po-
sebej. Mnoge od teh interpretacij si bimo ogledali in razpravljali o njih ob pro-
učevanju »Kapitala«. Zaenkrat ni potrebno zaustavljati se ob njih, ali z njimi ob-
računavati. Da bi jih globlje proučili, kar je za kritiko različnih razlag Marxa nuj-
no, si moramo vsekakor ogledati genezo teh pogledov, družbeno-zgodovinski
kontekst, v katerem se pojavljajo, njihove posledice za razvoj sodobnega mark-
sizma, itd. Čeprav so ta vprašanja temeljnega pomena, tukaj vseeno niso predmet
naše glavne razprave. Zato ne bom govoril o različnih naukih in razlagah znotraj
marksizma (ali celo o različnih marksizmih,34 kakor se tudi lahko včasih sliši).
Sedaj je moja naloga precej skromnejša. Zavedajoč se, da šele pristopamo k pro-
učevanju Marxovega izvirnega teksta v »Kapitalu«, bom samo opozoril na ne-
93
katere osnovne inverzije (zamenjave), torej ne bo šlo za interpretacijo, ki so sicer
pogosto prisotne. Vzrok je seveda jasen: ta napor bomo vložili zato, da bi se,
predvsem izognili takšnim inverzijam (ki so včasih tudi nenamerne) in drugič, da
bi, vseskozi upoštevajoč jih, z njihovo pomočjo prepoznavali različne razlage
»Kapitala«, oziroma Marxove teorije.
Brez kakršnihkoli namenov izčrpati spisek inverzij (ki je na žalost precej dolg),
bom opozoril samo na nekatere, ki se mi zdijo značilne.
1.	V prejšnjem poglavju smo govorili, kako je treba razumeti celotno diskusijo
o blagu. Pri tem je treba upoštevati, da je bil Marxov cilj proučevanje bistva mo-
dernega kapitalističnega produkcijskega načina. Kakor je za ta produkcijski način
značilno specifično blago sui generis, delovna sila kot blago, tako je bistveno pri
razlagi Marxovega nauka upoštevati predvsem to dejstvo. Ponovimo še enkrat:
abstrakcija blaga zajema v sebi delovno silo kot blago in to kot dejstvo. Kaj se
dogaja, če se spregledajo ti momenti? Zoran Vidakovič v pomembnem tekstu z
značilnim naslovom »Ponovno citati ,Kapital'« ponuja kot odgovor na to vpra-
šanje dve značilni varianti. Prva varianta predpostavlja takšno kritiko kapitalis-
tičnega produkcijskega načina, ki je nastala v pogojih »zgodnjega in v smislu re-
volucionarne prakse zavrtega in ... socializma«, ki se »zreducira na tendenco dr-
žavnega ali nasploh političnega nadzora, ukinjanja blaga, determinizma v pro-
dukciji in menjavi blagovnih vrednosti abstrahiranih od delovne sile blaga, pri
tem pa pozablja na blagovni značaj delovne sile«.35 Druga zamenjava nastane po
mnenju Vidakovića, ko se kritika moderne kapitalistične družbe zreducira na kri-
tiko dominacije, pritiska in odtujenosti, ki se bliža svojim skrajnim mejam. Pri
tem se razglablja tudi o nekaterih civilizacijskih problemih, pogosto z radikalnih
pozicij; vendar pa se kritična ost ne usmeri v sfero temeljnih protislovij družbe,
to pa so, na koncu konev, tista protislovja, ki se reflektirajo v pojmovanju, pa
tudi v dejanskem obstajanju blaga delovne sile.36
2.	Zgoraj smo govorili o metodološkem vidiku inverzij v pojmovanju delovne
sile kot blaga, oziroma natančneje: blaga delovne sile, in pa o dvostranski razlagi,
sedaj pa bom opozoril še na eno inverzijo. Obstaja in je tudi precej pogosto pri-
sotna teoretična iverzija Marxovega pojmovanja razredov. Razredni vidik se na-
mreč zelo pogosto v analizi spregleda. Ker ste vedeli za takšne pristope k Mar-
xovemu nauku, ste na našem prvem srečanju sami izrazili upanje, da ne bi po-
skušali formulirati nove ekonomistične interpretacije »Kapitala«. Tega prav go-
tovo ne želimo. Toda teoretične inverzije so precej pogoste. Če pa se vprašamo,
zakaj do njih prihaja, ali konkretno v našem primeru, zakaj se zaobidejo razredni
odnosi pri interpretaciji teksta v »Kapitalu«, potem bi se jaz odločil za dva možna
odgovora. Prvi odgovor je v tem, da so teoretične inverzije takšne vrste prav go-
tovo namerne, pri čemer je poudarek na vse večjem oddaljevanju sfere razrednega
boja od prostora kapitalističnega produkcijskega načina. To se dogaja tudi danes
in sicer spet lahko rečemo, z dveh strani: z vidika državno-birokratskega modela
in z vidika večjega števila neinstitucionalnih in alternativnih gibanj. Obstaja pa
še drug možni odgovor, kateremu bom posvetil več pozornosti. Ta odgovor leži
v metodološki sferi. Menim namreč, da do nekaterih teoretičnih inverzij prihaja
zaradi nepoznavanja Marxove metode. Za kaj pravzaprav gre?
Mislim, da se pogosto spregleda ali ignorira dejstvo, da so razredni odnosi po
svoji pojavni strani posredovani in sicer posredovani s stvarmi. Toda, kaj se po-
tem dogaja, zakaj je analiza v »Kapitalu« naravnana, vsaj tako izgleda, na svet
blaga in na odnose, ki zaviti v megleno tančico misticizma obstajajo v tem za-
94
čaranem svetu? Engels ob izidu »Prispevka h kritiki politične ekonomije« (ki ga
je Marx objavil leta 1859 in katerega vsebina vključuje v glavnem vprašanja, ki
jih bo Marx kasneje obdelal v prvih zelo pomembnih poglavjih »Kapitala«) piše
takole: »ekonomija ne obravnava stvari, temveč odnose med osebami in v zadnji
instanci - med razredi; ti odnosi pa so vselej vezani na stvari in se pojavljajo kot
stvari (podčrtal S. Z., v originalu je tiskano v kurzivu).37
Eden od vzrokov, zaradi katerih prihaja do teoretičnih inverzij v smislu spreg-
ledanja razrednih odnosov in razrednega boja v Marxovi analizi, je torej v dejstvu,
da so ti odnosi posredovani s stvarmi in je vsekakor treba najprej takšne odnose
pojasniti. Vendar pa obstaja še en razlog takšne zamenjave, ki je tudi predvsem
metodološke narave. Gre za stvar, o kateri M. Nikolić piše takole: »Na abstrakt-
no-teoretičnem nivoju Marxove analize kapitala se razredi ne prikazujejo nepos-
redno, pojavljata se le kapitalist in delavec kot personifikaciji kapitala in mezd-
nega dela.«38 Produkcijski proces, ki se v moderni kapitalistični produkciji (če ne
bi želel poudariti razliko med tisto produkcijo, s katero se Marx ukvarja v »Ka- -
pitalu« in drobno blagovno produkcijo, potem ne bi pred kapitalistično produk-
cijo vedno postavljal pridevnika »moderna«) prikazuje kot družbeni, vtiskuje svoj
družbeni značaj, kakor pravi temu Marx, »glavnim agentom tega produkcijskega
načina«. Marx je te svoje metodološke pozicije končno pojasnil v omenjenih za-
dnjih oddelkih III. knjige »Kapitala«. Toda čeprav so pojasnjeni šele na koncu
»Kapitala«, je treba te momente upoštevati že pri branju prvih poglavij Prve knji-
ge, da potem ne bi prihajalo do podobnih teoretičnih inverzij.
3. Ena od inverzij, ki jo moramo še posebej upoštevati, je tista, ki nastaja v
pojmovanju zakona družbenega in ekonomskega razvoja kapitalistične družbe.
Niso namreč redki poskusi, da se Marxovo pojmovanje zakonitosti predstavi čisto
mehanicistično. Z drugimi besedami, zakonitosti v razvoju ekonomije in družbe
se skuša pokazati kot delovanje naravnih zakonov, ob hkratnem definitivnem za-
nemarjanju subjektivnega faktorja, oziroma zavestnega momenta. V okviru tako
pojmovane teoretične inverzije paje prisotna še ena zamenjava. Vprašali se boste,
kakšna inverzija inverzije je sedaj to? Dogaja se, da se pogosto narobe razlaga si-
cer pravilno opažena osnovna teoretične inverzija, o kateri trenutno govorimo.
Če smo še bolj konkretni: prikazovanje družbenih tendenc kot prirodnih zako-
nitosti se razglaša za ekonomistično interpretiranje Marxovega nauka in še po-
sebej »Kapitala«! Vendar to sploh ni res! Ekonomski vidik je samo eden od vi-
dikov proučevanja družbenih pojavov. Če omenjene interpretacije Marxovega po-
jmovanja zakonitosti družbenega razvoja razlagamo kot ekonomistične, to pome-
ni, da ekonomske zakone priznavamo kot naravne zakone. Takšna razlaga ne
razrešuje dilem v pojmovanju teh zakonitosti. Takšne interpretacije družbenih
zakonitosti kot naravnih zakonitosti bi namesto ekonomistične, pravilneje po-
imenovali mehanicistične, kjer je možno vključiti dogmatsko varianto marksiz-
ma. Marxovo pojmovanje teh zakonov je nasprotno determinizmu naravnih za-
konov in se upira vsakršnemu presajanju v okvire shem naravnih zakonov. V
»Kapitalu« lahko najdemo celo vrsto dokazov v prid tej trditvi. Sedaj bom po-
kazal samo na nekatere momente. Pogosto se na primer govori o zakonu razvoja
proizvajalnih sil, ki se kaže predvsem v uvajanju sodobnih delovnih sredstev, ki
v veliki meri zamenjujejo živo delo. Toda, ali ta zakon deluje brezpogojno, ali
le kot množična tendenca? Marx je pri tem natančen: deluje samo v primeru, če
se več prihrani pri živem delu, kot pa potroši za novo tehniko.39 O zakonu ten-
denčnega padanja splošne profitne mere, ki bo naš drug primer, je bilo že veliko
95
razprav v marksistični, pa tudi v nemarksistični literaturi. V takoimenovanih teo-
rijah zloma lahko prepoznamo, ne ekonomističnih, temveč mehanicistične raz-
lage tega zakona. Marx pa je poudarjal pomen vzrokov z nasprotnim učinkom,
katerim novi momenti v razvoju kapitalističnega produkcijskega načina dodajajo
nove in nove vzroke z nasprotnim učinkom, tako, da je še naprej ta zakon pri-
kazoval samo kot tendenco, pri čemer je treba v analizi upoštevati tudi obdobja
dvigovanja profitne mere. Marksistična znanost pogosto dogmatsko in mehani-
cistično interpretira samo avtentično Marxovo misel, namesto da bi izhajajoč od
Marxovih stališč, posebno s prevzemanjem njegove metode analize, naprej ana-
lizirala in razvijala spoznanja o sodobnem vidiku problema. V zvezi s tem je
Bloch v »Experimentum mundi« zapisal naslednje besede: »Kapitalizem si s tako
malo železne nujnosti koplje grob, da Marx proti temu gnilemu avtomatizmu, ok-
rašenemu z idolatrijo zakona (podčrtal S. Z.), moč za preokret vplete v subjektivno
intenco in objktivno tendenco. Tako je tendenca, proti zakonu, še nerešena; za
reševanje potrebuje intervencijo subjektivnega faktorja, s čimer postanejo možna
ravno vsebinska niveliranja, pa celo ukinjanje tako ali drugače prenešenih zako-
nov.«40 Kot ilustracijo si je dobro ogledati tudi oddelek z naslovom »,Naravna'
stopnja obresti« v okviru dvaindvajsetega poglavja Tretje knjige »Kapitala«, kjer
Marx nasprotuje determinističnemu pojmovanju višine obrestne stopnje, oziroma
možnosti obstoja nekakšne »naravne« obrestne stopnje.
4. Zaključujem s prikazovanjem možnih inverzij, ki nastajajo pri razlaganju
Marxove misli in katerih se vsekakor moramo izogibati pri našem proučevanju
»Kapitala«. To seveda še ne pomeni konec možnih inverzij, temveč le konec na-
šega razgovora o njih. Inverzijo, ki si jo bomo ogledali za zaključek, navajam zato,
ker je njen vzrok nekaj drugačen od dosedanjih. Določeno število sprevračanj
bistva namreč ne nastaja le zaradi teoretično-metodoloških vzrokov, ampak tudi
iz napačnega razumevanja Marxovega literarnega stila.41 Bom takoj jasen in na-
tančen: v razlagi Marxovega nauka se pogosto pojasnjevanje zamenjuje z meta-
forami. Ne bomo se spuščali v podrobnejšo razpravo o večslojnosti Marxove misli
in slikovitosti njegovega stila in jezika, ampak se bomo zadržali samo na, upo-
rabimo pri tem izraz Anton Negrija (»le metafore esplosive di Marx«42), »eksp-
lozivnih Marxovih metaforah«. Kaj je namen Marxovega metaforičnega jezika?
Ludovico Silva je v odgovoru na to vprašanje dokaj natančen. On meni, da je vse
Marxovo delo usmerjeno k bralcu in da se je za zagotavljanje sigurne komunka-
cije z bralcem Marxu zdelo potrebno še dodatno vlaganje verbalne energije. Po
drugi strani pa ta dodatna verbalna energija (Silva meni, da gre tu za »uporabo
načela lingivstične ekonomije«) omogoča slikanje vsebine, čemur v neposredni
zvezi služi nenazadnje tudi njegov metaforični jezik. Do te točke je še vse v redu.
Vendar od tu naprej pa nastajajo široke možnosti, posebno še pri dogmatskih in
neznanstvenih razlagah Marxove misli, da pride do inverzij, pri katerih metafore
služijo kot pojasnjevanje, ne pa kot dopolnilna ilustracija ali slikanje. Značilen
je primer razlage nadgradnje, pri čemer je »zgradba« (francosko: édifice), prav-
zaprav »Überbau«, s svojimi nadstropji in fasado utemeljena na bazi, »Struktur«.
Ta metafora ne pojasnjuje in ne pomeni dialektičnega odnosa, ki sicer obstaja,
tako kot Enzensbergerjeva razporeditev potnikov na ladji »Titanic« po palubah
z luksuznimi in manj luksuznimi kabinami predstavlja ilustracijo razredne struk-
ture in razdeljenosti kapitalistične družbe, ne pa tudi pojasnitve razrednih odno-
sov.43 Na druge inverzije te vrste, ki imajo izvor v nerazumevanju Marxovega li-
terarnega stila, bomo opozorili pri proučevanju konkretnih tekstov »Kapitala« in
drugih Marxovih, recimo jim komplementarnih del.
96
Za konec: beseda ali dve o začetku
Prišli smo do konca naših uvodnih razmišljanj relevantnih za uspešen začetek
proučevanja metode Marxovega »Kapitala«. Vendar se na koncu dotaknimo še
vprašanja začetka. Torej, kako začeti, od katerega poglavja ali problema. Ob pre-
gledovanju ustrezne korespondence in študij, ki se ukvarja s pristopom k prouče-
vanju »Kapitala«, naletimo na različne predloge. Brez pretenzij, da prikažemo vse .
te predloge, bom navedel samo nekatera značilna stališča. Tako je npr. Marx v
svojem pismu Kugelmanu (korespondenca s Kugelmanom predstavlja sicer zelo
zanimiv vir) iz 11. julija 1868 priporačal Kugelmanovi ženi, da začne brati »Ka-
pital« od t.i. »Zgodovinskih« poglavij. Tu je mišljeno predvsem osmo poglavje
Prve knjige, o delovnem dnevu, ki ne samo, da je bilo lahko za branje, temveč
je bilo tudi teoretično dokaj pomembno, predvsem z vidika razrednega boja. Ven-
dar pa danes vprašanje delovnega dneva, čeprav je interesantno, nima nekega
bistvenega pomena za naše proučevanje metode Marxovega »Kapitala«. Med
»zgodovinska« poglavja Prve knjige sodijo še 11 -13. in 24. poglavje. Takšno pri-
poročilo K. Korsch duhovito imenuje »recept za dame«. Korsch s svoje strani
predlaga, da začetniki začnejo proučevati s 5. poglavjem.44 Jaz se pa le strinjam
s Haugom: noben drug začetek ni bolj zaželjen, kakor samo pravi začetek, to pa
je tisti, s katerim je tudi Marx začel svoje razpravljanje v »Kapitalu«. »ON (Haug
- opomba S.Z.) analizira elementarno obliko, blaga, s katero Marx začenja. Sedaj
pa se začenja tisto, kar nas zmede in fascinira hkrati, tisto, kar nam dela takšne
težave, da dojemamo to knjigo, da odkrijemo praktičen način njenega uporab-
ljanja. Haug ne analizira blaga neposredno. Nasprotno, on ugotavlja, ali Marxova
analiza blaga ustreza zahtevam, ki jih je treba postaviti na začetku nekega znan-
stvenega raziskovanja. On zasleduje Marxov postopek.«45 Ko spejemam Katzen-
steinovo oceno, da je Haug dosledno in natančno pokazal, zakaj je pri analizi
»Kapitala« možen samo en začetek, in to tisti, s katerim je začel Marx, mi pre-
ostane samo še to, da bralce po širše obrazložitve napotim na ta del Haugove štu-
dije in da končno zares pristopimo k proučevanju konkretnih poglavij v »Kapi-
talu«, ozirom k autentičnemu Marxovemu tekstu.
1	Kant, I. »Kritik der reinen Vernunft« v: »Werke«, »Insel Verlag«, Visbaden, 1956, II.
knjiga, str. 696.
2	Silva, L.: »El estilo literario de Marx«, »Siglo XXI Editores«, Mexico, 1975
3	Kant, I.: op. cit., str. 695-696 (citirano po: Silva, L.: »Marksov književni stil«, »Vuk Ka-
radžič«, Beograd, 1978, str. 35, Na isti strani daje Silva takšnole oceno Kantovega dela: »Ne
glede na to, na kakšno stališče do Kantovega dela se bomo postavili, mu je treba priznati dve
stvari: prvič, daje to delo zgodovinski spomenik racionalizmu in drugič, da vsebuje celo vrsto
izrednih metodoloških ugotovitev, od katerih mnoge do danes niso bile zavrnjene.«)
4	Silva, L.: op. cit. str. 39
5	Kreft pravi, da so »Razredni boji v Franciji« delo, ki je prav tako na konkretno-zgodo-
vinsko gnoseološkem nivoju (kot tudi 18, brumair Louisa Bonaparteja«) eden od temeljnih
tekstov, ki omogoča, da sodobna dogajanja pojasnjujemo na osnovi Marxovega materialistič-
nega pogleda na svet. (Kreft, L., »Berimo Marxa, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975., str. 61.)
Takšno stališče je blizu našim razmišljanjem.
6	Glej: Marx, K.: »Oevres: Economie«, ed. etabile par Maximillen Rubel, »La Pléiade«,
Paris, 1965, I. in II. knjiga
97
7	Silva, L.: op. cit., str. 39
8	Engels v predgovoru k Drugi knjigi: »Zadovoljil sem se s tem, da sem obnovil rokopise,
kolikor seje le dalo, dobesedno. Stil sem spremenil toliko, kolikor bi ga spremenil Marx.sam,
pojasnilne dostavke in zveze pa sem dodal samo tam, kjer so bili neogibno potrebni in je bil
razen tega smisel popolnoma nedvoumen.« - MED, 22. knjiga, Bg. 1974, str. 9
9	MED, 23. knjiga Beograd, 1974, str. 27
10	Del teh diskusij podaja tudi »Marksizam u svetu«, Beograd, 10/1981
11	Hyppolite, J.: »Studije o Marxu i Hegelu«, »Školska knjiga« Zg. 1977, str. 126
12	Hyppolite, J.: op. cit. str. 126
13	Posebej je treba upoštevati tiste Marxove tekste, v katerih se eksplicitno ukvarja z me-
todo. Tú mislim predvsem na stališča iz »Uvoda iz 1857«, pa na Predgovor k »Prispevku h
kritiki politične ekonomije«, potem Epilog k drugi izdaji Prve knjige »Kapitala«, zaključek
Tretje knjige »Kapitala«, itd.
14	MED, Bg., 19. knjiga, 1979, str. 18, Ta del »Uvoda« (tretji oddelek), ima v okviru »Os-
nov kritike politične ekonomije« - »Grundrisse« naslov »Metoda politične ekonomije«. Ven-
dar so za metodo posebej pomembna tudi ostala Marxova razmišljanja v okviru tega »Uvoda«,
še posebej 1. oddelek o »produkciji«, v katerem Marx analizira odnos: »Produkcija nasploh
-	Posebne veje produkcije. Totaliteta produkcije«. (Glej v citirani izdaji posebej str. 6 in 7)
15	Rosdolsky daje na tem mestu opombo (20): »V zvezi s tem odnosom niti Marxovi kritiki
ne morejo zanikati, da se od vseh najpomembnejša menjava - nakup in prodaja delovne sile
-	navkljub modifikaciji, ki jo je poudaril sam Marx (glej: »Das Kapital« III, str. 170-171), rav-
na predvsem po zakonu vrednosti, torej po prvem modelu.« Rosdolsky, R.: »Prilog povijesti
nastajanja Marxova »Kapitala«, II. knjiga, »Komunist«, Beograd, 1975, str. 13.
16	Rosdolsky, R.: op. cit., str. 13
17	MED, 21. knjiga, Beograd, 1977, str. 193
18	MED, 21. knjiga, Beograd, 1977, str. 444
19	»Rohentwurf« je postal praktično bolj dostopen znanstveni in ostali javnosti šele po ob-
javljanju »Grundrisse...«, »Dietz Verlag«, Berlin, 1953. Pred tem je bil v omejeni nakladi ob-
javljen leta 1939 v Moskvi. Iz tega lahko zaključimo, da širša diskusija o spremembi načrta
»Kapitala« in o možnih vzrokih za to vendarle datira v kasnejše obdobje.
20	Lefebvre, H.: Misao postala svijetom (Treba li napustiti Marxa?)«, »Globus«, Zagreb,
1981, str. 12
21	Glej podrobneje: Grossmann, H.: »Plan i metod ,Kapitala'«, BIGZ, Beograd, 1974
22	Rosdolsky meni, da tako Grossman kot Behrens »pojmujeta Marxov izvorni plan struk-
ture kot naslanjanje na vulgarnoekonomsko metodologijo.« Ker »dosedanja« ekonomija in
»vulgarna ekonomija« nista ravno eno in isto, je vprašanje, ali sta Grossman in Behrens mis-
lila ravno na, kakor pravi Rosdolsky, vulgarnoekonomsko metodologijo.
23	Behrens, F.: »Zur Methode der politischen Oekonomie«, 1952, str. 33 natane, glej str.
31—48
24	Rosdolsky, R.: op. cit. I. knjiga, str. 65
25	Rosdolsky, R.: op. cit. I. knjiga, str. 75
26	Negri, A.: »Marx oltre Marx«, »Feltrinelli«, Milano, 1979, str. 19
27	En oddelek študije »Marx oltre Marx« ima naslov: »Grundrisse, operaaperta«. (Negri,
A.: op. cit. str. 13-31)
28	Idejo, da s črtami pokažem zveze, ki obstajajo med planom iz leta 1857 (1859) in sedanjo
strukturo »Kapitala«, sem prevzel od Negrija (Negri, op. cit. str. 18). Negri je v svoji študiji
za prikaz teh zvez uporabil polno in prekinjeno črto, jaz pa sem dodal še pikčasto črto, o čemer1
je še tudi možna diskusija.
98
29	Iljenkov, E. V.: »Dijalektika abstraktnog i konkretnog u Marxovom ,Kapitalu'«, »Ko-
munist«, Beograd, 1975, str. 8
30	Iljenkov, E. V.: op. cit., str. 166
31	Lukacs, G.: »Etika i politika«, »Liber«, Zagreb, 1972, str. 167
32	MED, 23. knjiga, Beograd, 1974, str. 731
33	Vidaković, Z.: »Ponovo čitati,Kapital'«, »Marksistička misao«, Bg, 2/1981, str. 13. Si-
cer pa je ta številka »Marksističke misli« imela osnovno temo: »Interpretacije Магха«. De-
lovna sila blago je glavni predmet analize v tem zelo pomembnem Vidakovićevem članku, kar
je avtor tudi poudaril: »Ne bomo šli po najlažji poti in to osrednjo in aktualno Marxovo tezo
potrdimo z navajanjem odlomkov iz njegovih tekstov, temveč se bomo trudili, da to, za usodo
marksizma odločilno stališče, izpeljemo metodično skozi analizo večjih celot Marxovega raz-
iskovanja in ga soočimo z zgodovinsko prakso v sodobnem času.« (Vidaković, Z. op. cit. str.
13)
34	Nisem prepričan, da lahko govorimo o različnih marksizmih. Mislim, da obstoj različnih
pristopov v marksizmu, poleg tega, da lahko pogojno včasih dokazuje teoretično bogastvo v
sodobnem marksizmu, lahko kaže tudi na eventualne pomanjkljivosti sintetične misli v mark-
sizmu, kar je, po mojem mnenju, predvsem posledica zaostajanju v razvoju metod.
35	Vidaković, Z.: op. cit., str. 6-7
36	Vidaković uporablja izraz »radna snaga roba«. To se terminološko nekoliko razlikuje od
naše uporabe izraza »roba radna snaga« (v prevodu smo uporabili izraz »delovna sila kot bla-
go« in »blago delovna sila«, opomba prevajalec). Bistvo je vsekakor isto, vendar pa je termi-
nološko enotnost še vedno treba iskati in to ne samo v tem primeru. Primerov paje zelo veliko.
37	MED, 20. knjiga, str. 469
38	Nikolić, M.: »Odnos kritike političke ekonomije, teorije klasne borbe i teorije socialis-
tičke revolucije«, v Zborniku iz »Nedelje marksističkih'rasprava '81«, »Marksizam, socijali-
zam, samoupravljanje«, »Komunist«, Beograd, 1982, str. 62
39	Glej natančneje 13. poglavje Prve knjige »Kapitala«.
40	Bloch, E.: »Experimentum mundi«, »Nolit«, Beograd, 1980, str. 155
41	Silva je v uvodu k svoji študiji »Marxov književni stil« napisal naslednje: »Ni težko uga-
niti reakcij bralcev na naslov tega eseja. Marxov literarni stil? Kaj že spet nekakšna študija o
Marxovih stališčih do književnosti in umetnosti? Ne eno, ne drugo... Sistem izražanja pod-
pira znanstveni sistem.« (Silva, L.: »Marxov književni stil«, »Vuk Karadžić«, Beograd, 1978,
str. 15)
42	Negri, A.: »Marx oltre Marx«, »Feltrinelli«, Milano, 1979, str. 176
43	Tu mislim na Enzensbergerjevo poemo »Propad Titanika«
44	Korsch, K.: »Spisi o socijalizmu i marksizmu«, »Svjetlost«, Sarajevo, 1978, predvsem
oddelek: »Kapital i kako ga čitati«, str. 175-217
45	Katzenstein, R.: »Haugovo uvodjenje u,Kapital' kao uvodjenje u metodologiju naučnog
rada«, »Marksizam u svetu«, Beograd, 5-6/1975, str. 409
46	Haug, F.: »Vorlesungen zur Einführung ins ,Kapital'«, »Pahl-Rugenstein Verlag«,
Köln, 1974
Prevod: Mitja Hafner
99
UDK: 141.821:82.03 »KAPITAL«
Dragiša ĐUKIĆ
LOGIČKO-METODOLOŠKI PROBLEMI PREVODJENJA I TOMA
»KAPITALA«
Kritička razmišljanja uz novi slovenački prevod prvih glava »Kapitala«
U »Časopisu za kritiko znanosti« br. 41,42/1980. g. (izdaje Univerzitetni kon-
ferenci Zveze socijalističke mladine Slovenije Ljubljana in Maribor) ponudjen je
novi prevod prve tri glave »Kapitala« sa željom da prevod postane predmet teo-
rijske rasprave iz koje bi proizašla dublja saznanja u ovoj sferi naše duhovne de-
latnosti. Treba pozdraviti ovu inicijativu drugova iz »Časopisa« u realizaciji ovog
ni malo lakog zadatka. Autor ovog priloga - pošto se i sam bavi problemima pre-
vodjenja »Kapitala« - želeo bi ovim putem da ukaže na neke logičko-teorijske
probleme koji se nužno javljaju u prevodjenju prvih pa, naravno, i ostalih glava
Kapitala koji mogu, po našem mišljenju, pomoći da se zadatak prevodjenja obavi
na što naučniji način. Jer, recimo to odmah na početku, u prilogu koji je pred
čitaocem, neće biti reči samo o prevodu na slovenački jezik, ma da nam je on
poslužio kao neposredan povod. Naprotiv. Budući da su tekstovi Kapitala - po-
sebno prvih glava - takoreći natopljeni dijalektičkim sadržajem Marksove misli
a Marksova logika j tjedan, celovit, jedinstven sadržaj - to je očito da je kod
prevodjenja njegovih dijalektičkih pojmova sasvim svejedno na koji se jezik oni
prevode: na slovenački, srpsko-hrvatski, hrvatsko-srpski, makedonski, albanski,
madjarski, ruski itd. Bitno je u tome da svi ovi pojmovi moraju imati identičan
misleni sadržaj u svim ovim jezicima.
Problem identičnog mislenog sadržaja Marksovih pojmova u glavama interpretatora je
jedan problem koji se gnoseološki zasniva na samom načinu mišljenja interpretatora. U ča-
sopisu »Kulturni radnik« br. 4/81 (u primedbi br. 11, str. 46-47 Časopisa) skrenuli smo paž-
nju na interpretaciju prve rečenice prve glave Kapitala od strane W. F. Hauga, interpretaciju
s kojom se neće složiti ni jedna čitalac Kapitala koji bar u osnovi poznaje Marksov način
mišljenja. Za čitaoce koji nisu imali u rukama »Kulturni radnik« br. 4/81, iznosimo u na-
jkraćem problem o kome je reč.
Početna rečenica prve glave Kapitala glasi (na nemačkom):
»Der Reichtum der Gesellschaften, in Welchen kapitalistische Produktionsweise herscht,
erscheint als eine 'ungeheure Warensammlung', die einzelne Ware als seine Elementarform.«
(K. Marx, Das Kapital, Erster Band, Dietz Verlag Berlin, 1974, str. 49, podvlačenja D. Dj.)
Ova je rečenica u »Časopisu za kritiko znanosti«, str. 11, tačno prevedena ovako:
»Bogastvo družb, v katerih vlada kapitalistični način produkcije, se prikazuje kot 'nez-
nanska zbirka blag', posamezno blago kot njegova elementarna oblika.«
Postavlja se pitanje: na šta se odnosi izraz »njegova elementarna oblika«? Odgovor: na
»bogatstvo«. To prosto znači da se »pojedinačna roba« u ovoj Marksovoj misli stavlja u od-
nos prema »bogatstvu« (kapitalističkog društva) kao Pojedinačno (u dijalektičkom smislu)
prema Opštem (takodje u dijalektičkom smislu). Ovde, dakle, »pojedinačna roba« nije po-
jedinačna stvar koja je fizički opipljiva, već kategorija, pojam. Isto tako i »bogatstvo« u
ovom kontekstu važi kao pojam, a ne kao skup raznoraznih fizički opipljivih stvari.
W. F. Haug nije shvatio ovaj dijalektički odnos: »bogatstvo pojedinačna roba« koji je u
Marksa dijalektički baš kao odnos »Opšte - Pojedinačno«, već ga je - s dijalektičkog - »ob-
orio« na formalno-logički odnos: celina -deo! To vidimo iz njegove interpretacije prve re-
čenice prve glave:
»Bogatstvo društava u kojima vlada kapitalistički način proizvodnje pojavljuje se kao
'ogromna zbirka roba', a pojedinačna roba kao njezin elementarni oblik.« (W. F. Haug,
Uvod u Kapital, IC »Komlunist«, Beograd, 1979, podvlačenja D. Dj)
100
Sad smo dobili odnos: »Ogromna zbirka roba - pojedinačna roba« (kao njezin elemen-
tarni oblik). To, uostalom, utvrdjujemo iz izričitih stavova W. F. Hauga od kojih navodimo
samo neke:
»... kako Marks od ogromne zbirke roba dolazi do pojedinačne robe?« (str. 43) ... »ta
ogromna zbirka roba reducira se na pojedinačnu robu« (str. 43) ... »ogromna zbirka roba,
na prvi pogled zapletena, nepregledna mnogolika cjelina ... razlaganje ove konfuzno -
mnogostrane cjeline ... dovelo je do jedne elementarne forme, do pojedinačne robe« (str. 47)
...« I poslije naglog sužavanja vidnog polja, iz perspektive ogromne zbirke roba na pojedi-
načnu robu kao njen elementarni oblik ...« (str. 51, podvlačenja D. Dj).
Šta da se kaže na sve ovo i na ovakvu interpretaciju Marksa?
Da je W. F. Haug konsultovao makar francuski prevod Kapitala - u čijoj je redakciji
indirektno učestvovao lično Marks - mogao se lahko uveriti u to da »pojedinačnu robu«
mora staviti u odnos prema »bogatstvu« a ne u odnos prema »ogromnoj zbirci roba« i da
ona - onako kako je on shvata - zbilja ne može biti »elementarni oblik2 zbirke roba već
samo i jedino elementarni oblik (ili, kako Marks kaže u »Prilogu kritici političke ekonomi-
je«: elementarisches Dasein) bogatstva. »L'analyse de la marschandise, forme élémentaire de
cette richesse ...« (K. Marx, Le Capitale, Éditeurs Maurice Lachatre et C-ie, Paris, 1872-75,
str. 13, podvukao D. Dj)
Haugovo shvatanje Marksa kao što vidimo ubedljivo pokazuje da, kad je u pitanju
Marksov dijalektički jezik i njegov dijalektički metod, nije dovoljno misliti nemačkim knji-
ževnim jezikom, svejedno je li u pitanju rodjeni Nemac ili ne.
Zbog toga se problem prevodjenja Kapitala - to se posebno odnosi na njegove
prve glave - ne može posmatrati samo kao problem prevodjenja i prevodioca, već
u prvom redu kao problem poznavanja ili nepoznavanja Marksove dijalektičke
logike. Tek potom sledi ono što podrazumevamo pod prevodjenjem Kapitala.
Ovo naglašavamo zbog toga što se sam čin, sam proces prevodjenja ne sme po-
kazati kao proces u kome se sadržaj Marksovih dijalektičkih pojmova saobražava
značenjima i sadržajima koji su »poznati« prevodiočevoj jezičkoj zajednici, već
baš obratno: kao proces u kome se značenja i pojmovi koji su poznati članovima
njegove jezičke zajednice moraju »preradjivati« na no\a značenja i novi sadržaj
pojmova - na sadržaj koji jezičkoj zajednici nije poznat, koji je za nju doista nov.
Umesto da viši logički sadržaj pojmova i kategorija Marksove dijalektike »skida«
na niži - što je najčešći slučaj kod prevodioca prvih glava Kapitala - prevodilac,
naprotiv, mora da radi obrnuto: on mora logičke sadržaje vlastite jezičke zajed-
nice da »diže« na stepen ili dva stepena više - na stepen Marksovih dijalektičkih
pojmova. Ali, da bi vršio taj zadatak, prevodilac mora ispunjavati izvesne neop-
hodne, nužne predpostavke.
Pretpostavke koje treba da ispunjava prevodilac Kapitala
1. Prva pretpostavka koju prevodilac Kapitala mora da ispunjava je da bude
poznavalac Marksove misli kao dijalektičko-logičke a ne da na tu misao projicira
vlastitu pozitivnu-razumsku logiku s čijih idejnih pozicija, inače, mnogi prevo-
dioci pristupaju materiji Kapitala. Drugim recima, on mora biti prevashodno fi-
lozof-naučnik pa tek potom prevodilac u običajenom smislu te reči. Drugo. Pod
filozofom-naučnikom treba podrazumevati subjekta koji kategorije i pojmove
Kapitala shvata - baš kao i Marks - u njihovom višedimenzionalnom sadržaju,
to jest kao naučnik koji je u mogućnosti - putem »snage apstrakcije« (Abstrak-
tionskraft) da jednu Marksovu kategoriju shvati kao »bogato jedinstvo različnos-
ti«, to jest kao jedinstvo filozofskog, ekonomskog, pravnog, istorijskog, političkog
itd. sadržaja, a nikako kao specijalista koji poznaje samo jednu od ovih strana.
Kraće rečeno: filozof koji u istom dahu ne poznaje, recimo, i ekonomski i pravni
sadržaj neke date Marksove kategorije u istom je stepenu jednostran kako i eko-
101
nomista koji tu kategoriju ne poznaje i u filozofsko-logičkoj i pravnoj njenoj di-
menziji, kao god i pravnik koji tu kategoriju poznaje u pravno-ekonomskom, a ne
i u filozofsko-logičkom sadržaju bez koga ona, doduše, može važiti kao kategorija,
ali ne i kao Marksova kategorija političke ekonomije.
Snaga apstrakcije (a ne »moć apstrahovanja« kako se, inače, pogrešno prevodi
u nas) predstavlja - kako joj i samo ime kaže - izvesnu snagu, moć subjektove
apstrakcije da različne strane, koje se u nekoj pojavi ili kategoriji nalaze u jedin-
stvu, (filozofsku, pravnu, istorijsku, ekonomsku, političku), da te različne strane
u njoj »rastavi« jednu od druge i da ih potom (ali unutar te jedne pojave) čvrsto
drži jednu van druge (auseinander festzuhalten). Ovim se postiže to da se - raz-
matrajući jednu od ovih strana pojave - ne gube iz vida (ili bolje reći »iz oka«)
one druge strane s kojima je ona u jedinstvu i bez čijeg bi jednovremenog pri-
sustva i ona sama bila bezživotna.
2.	Druga pretpostavka koju prevodilac - a to važi i za svakog interpretatora
Marksove misli iz Kapitala - mora da ispunjava tiče se poznavanja Hegelove lo-
gike. Medjutim, Hegelova logika je samo opšti okvir ali ne i dovoljan uslov da
se samo njenim poznavanjem može nešto više postići u prevodjenju pojmova Ka-
pitala. Naprotiv. Prevodilac kao i svaki drugi interpretator mora da sve dijalek-
tičke oblike mišljenja iz Hegelovih »Nauka logike« (O Biću, O Suštini i O Pojmu)
mora ih, kažemo, - i to zajedno s Marksom - na odredjen način logički »posuv-
ratiti«, mora ih »umstülpen« (s naličja, u kome ih kod Hegela zatiče, »vratiti na
lice«, na ono što im je racionalno) da bi tek na taj način došao do onih sadržaja
koji su Marksovi, to jest do sadržaja kategorija i pojmova Marksove dijalektičke
logike. To je zadatak koji čitalac Kapitala mora sam da izvrši u svojoj glavi, a
nikako tako što će preuzeti od Marksa njihove sadržaje »na gotovo«. Izraz »za-
jedno s Marksom« koji smo gore upotrebili ima upravo taj smisao: čitalac mora
dospeti do Marksovih odredjenja Hegelovih pojmova u neprekidnoj misaonoj ko-
munikaciji i sa Hegelovom i sa Marksovom logikom. To od njega zahteva, iz-
medju ostalog, i postupak kojim će od Marksovih pojmova »odlaziti« ka Hege-
lovim logičkim kategorijama i od ovih se ponovo vraćati Marksovim pojmovima.
Sve to pretpostavlja jedan - vremenski dosta dug - naporan i, da tako kažemo,
»dosadan« posao. Medjutim, bez tog »dosadnog« vraćanja na već naučene stvari
nema, čini se, nauke i naučnog rada, a ponajmanje rada koji bi i stvarno, a ne
samo formalno, predstavljao ovladanost izvornom Marksovom misli.
3.	Treća pretpostavka je ona koja nužno proizlazi iz prve dve: naime, prevo-
dilac koji odlično poznaje nemački književni jezik, još uvek nije stručno-naučno
kvalifikovan za adekvatno prevodjenje sa Marksovog nemačkog jezika, posebno
sa onog kojim se Marks služi u svojim apstraktno-teorijskim analizama prvih gla-
va Kapitala. Pomoć prevodioca može biti dragocena kod prevodjenja onih tek-
stova Kapitala u kojima se Marks - već po prirodi same materije - ne služi onom
»suvom« dijalektikom koja je, inače, prisutna u prvim glavama, već su ti tekstovi
prevashodno izloženi u istorijsko-literarnom smislu. Ali, kad je reč o materiji pr-
vih glava Kapitala - a posebno o materiji izloženoj u tač. 3 glave prve: Die Wert-
form oder der Tauschwert (»Oblika vrednosti ali menjalna vrednost«) tu može
doći - a videćemo kako i dolazi - do onoga što smo u već pomenutom »Kul-
turnom radniku« br. 4/81 izrazili sledećim recima:
»Nešto bukvalnim prevodom mnogih termina a nešto i preradom Marksovih dijalektič-
kih pojmova na 'naš' mišljenja, logičko jezgro ovih tekstova je - u toku prevoda - praktično
'izgubljeno', a time je, u stvari, izgubljeno i samo jezgro Marksove dijalektičke logike koje
se - da li da kažemo 'na nesreću'? - nalazi baš u ovom delu Kapitala« (isto, str. 52-53).
102
U tom smislu možemo slobodno reći - a da ne pogrešimo - da ni u jednoj
analizi koje bilo glave Kapitala nije Marksova dijalektika (baš kao logika) više
»skupljena najednom mestu« nego što je to slučaj sa analizom u tač. 3 glave prve.
Celo to Marksovo izlaganje je, u suštini, govor dijalektike koju znamo kao »logika
Kapitala«, to jest govor moji se služi pojmovima za čiju spoznaju nije dovoljan
samo uvid u njihov spoljašnji izgled, već - kao što je rečeno - prethodna spoznaja
njihovog unutrašnjeg dijalektičkog sadržaja »zajedno s Marksom«.
U izlaganju koje sledi mi ćemo se najviše - ako ne i jedino - zadržati na pre-
vodu teksta ove tačke glave prve, a u okviru nje, posebno na prevodu poznate
Marksove jednačine: х robe A = y robe B odnosno 20 aršina platna = 1 kaput
(х blaga A = y blaga B, tj. 20 vatlov platna = 1 suknjič).
II. SMISAO I SADRŽAJ IZRAZA VREDNOSTI
х blaga A = y blaga B, tj. 20 vatlov platna
= 1 suknjič
1. GDE POČINJE PROMAŠAJ PREVODIOCA U PREVODJENJU TAČ. 3
GLAVE PRVE KAPITALA?
U odnosu na tač. 3 glave prve Kapitala: Die Wertform oder der Tauschwert -
Oblika vrednosti ali menjalna vrednost - prevodiočev promašaj je, u stvari, zapo-
čeo onog časa kada se odlučio da prevod ove tačke zasnuje na drugom (četvrtom
izdanju I toma Kapitala, to jest da njeno prevodjenje započne direktno (nepos-
redno) s njenom poslednjom verzijom.
Na prvi pogled reklo bi se da je takav postupak i najispravniji. Ovo tim pre
što je drugo (četvrto) izdanje I toma Kapitala i konačna, završna verzija ove ma-
terije, verzija u kojoj su njeni raniji prikazi sada dobili svoj završni oblik. To, uos-
talom, saopštava i sam Marks u Pogovoru drugom izdanju: »Tač. 3 glave I (Oblik
vrednosti) sasvim sam preradio, što mi je nalagalo već i dvostruko prikazivanje
iz prvog izdanja.«
Medjutim, kad je reč o materiji »Oblika vrednosti« treba reći dve stvari koje
prevodioci i interpretatori obično previdjaju.
Naime, Marks je ovu materiju obradjivao četiri puta: (1) prvi put u »Prilogu
kritici političke ekonomije«, (2) drugi put u prvom izdanju Kapitala, (3) treći put
-	kao zaseban dodatak - u »Dodatku glavi prvoj« (uz prvo izdanje), i (4) četvrti
put u drugom izdanju Kapitala. Svaka naredna verzija razlikuje se od prethodne
u po nečemu (u što ovde ne možemo detaljnije ulaziti). To »u po nečemu« tiče
se uglavnom Marksovog metodološkog postupka, konkretnije rečeno njegovog
»načina predstavljanja« (Darstellungsweise) ove materije. No, to, kažemo, više
spada u problem logike nego u problem prevodjenja. Kad je, medjutim, o pre-
vodjenju reč treba upozoriti na sledeće: Marks se, u drugom izdanju Kapitala -
i to u tač. 3 glave prve - služi svojim ključnim pojmovima: Wertform, Wertver-
hältnis, Wertausdruck, Naturalform, Wertsein (u nas prevedeni kao: Oblika vred-
nosti, Vrednostno razmerje, Vrednostni izraz, Vredenstvo, naturalno obliko) uz
pretpostavku da ih njegov čitalac već poznaje u celovitom sadržaju iz ranijih pri-
kaza ove materije i da zbog toga nema potrebe - sad kod konačne verzije tač. 3
-	da ih ponovo analitički objašnjava. Drugim recima, Marks ove pojmove upot-
rebljava u drugom izdanju u jednom jedinom, na izgled jednosmislenom izrazu,
iako ih je u ranijim prikazima objasnio kao stvarno višesmislene, sa više mislenih
sadržaja u sebi.
103
Kad se, prema tome, prevodilac tač. 3 glave prve neposredno, (direktno) obrati
navedenim pojmovima onako kako ih nalazi u drugom izdanju Kapitala, onda
je samoga sebe postavio na tlo jednog - za njega - potpuno novog pojmovnog
skupa, to jest skupa pojmova prema kojima se nužno mora postaviti tako kao
da za njih čuje prvi put u životu. Pod ovom pretpostavkom on, zapravo, i počinje
prevodjenje ove materije: on počinje da u svom jeziku traži značenja koja bi na-
jbolje odgovarala Marksovim pojmovima Wertform, Wertverhältnis, Wertaus-
druck, Wertsein itd. itd., zatim, da izmedju više značenja bira ono za koje misli
da će najbolje odgovarati duhu njegovog jezika, da u tom cilju konsultuje i druge
prevode (engleski, ruski, češki, francuski i si.), da uporedjuje značenja iz tih jezika
sa svojim - ukratko, on prevodi tako kao da tim pojmovima tek treba naći od-
govarajuća značenja u svom jeziku! A stvar stoji upravo obrnuto: pristupajući
prevodjenju tač. 3 glave prve Kapitala, prevodilac je već morao znati šta svaki od
navedenih pojmova znači; a to je mogao saznati samo iz ranijih prikaza ove ma-
terije, tj. prikaza koji prethode drugom izdanju Kapitala. Medjutim, kako prevo-
dilac obično nije konsultovao ranije prikaze ove materije, to će pomenuti Mark-
sovi pojmovi (i mnogi drugi koji su logički vezani za njih) dobiti u prevodu zna-
čenje i sadržaj koji je stvarno nov (u odnosu na Marksov), ali - nažalost - nov
u rdjavom smislu te reči. Jer, takvim postupkom prevodioca Marksov pojam je
praktično iščezao što se tiče njegovo unutrašnjeg sadržaja; od Marksovog pojma
ostalo je zato samo ime, naziv. Prema tome kad u prevodu na naš jezik Marksove
pojmove Wertform, Wertverhältnis, Werausdruck, Wertsein - i da ne nabrajamo
dalje - dobijemo u značenjima »Oblika vrednosti«, »Vrednostno razmerje«,
»Vrednostni izraz«, »Vredenstvo« - na slovenačkom - odnosno »Oblik vrednos-
ti«, »Odnos vrednosti«, »Izraz vrednosti«, »Vredenje« - na srpsko-hrvatskom je-
ziku - onda već ovde možemo reći da oni, u ovakvom značenju, nemaju uopšte
Marksov sadržaj i stvarno ništa ne govore. U stvari, tako prevedeni, oni tek onda
postaju stvarni problem za čitaoca prevoda - problem koji on nije u stanju da
reši ako mu u tome nije pomogao prevodilac dajući tim pojmovima sadržaj koji
je treba da spozna iz ranijih prikaza (posebno iz I izdanja Kapitala i »Dodatka
glavi prvoj«).
Zadržavamo se na ovom pitanju ponajviše zbog toga što se svi napred nave-
deni pojmovi - svaki sa svojim specifičnim sadržajem - sažimaju u jednu jedinu
»žižu« upravo u onom - za shvatanje najtežem delu tač. 3 - u Marksovoj analizi
pod A: Enostavna, posamična ali naključna oblika vrednosti, to jest u poznatoj
»jednačini«:
X blaga A = y blaga B (20 vatlov platna = 1 suknjič).
Namerno smo ostavili neprevedene one Marksove dodatke: ... »oder x Ware
\ ist y Ware B wert« odnosno »20 Ellen Leinwand sind 1 Rock wert« iz razloga
koje ćemo objasniti u daljem izlaganju. To nam daje povoda da postavimo pi-
tanje:
1. Koju idejnu poruku »razume« prevodilac u izrazu: х blaga A = y blaga B tj.
20 vatlov platna = 1 suknjič?
U prevodu (v. str. 20 Časopisa) ovom Marksovom izrazu dat je čisto kvanti-
tativni sadržaj: x blaga A je vredno y blaga B, to jest 20 vatlov platna je vredno
1 suknjič. To je još jasnije vidljivo kod prevoda Marksovog teksta pod b) Kvan-
titativna določenost relativne vrednostne oblike (str. 23 Časopisa): »20 vatlov plat-
na je vredno toliko kakor 1 suknjič«. Drugim rečima, prevodilac je ponovio lo-
104
gičku grešku prevodioca srpsko-hrvatskog prevoda koji je navedeni Marksov izraz
preveo na isti način: 20 aršina platna vrede koliko 1 kaput.
Prema tome, na pitanje s kojom idejnom porukom i s kakvim su idejnim sa-
držajem »razumeli« prevodioci ovaj Marksov izraz, možemo odgovoriti kratko:
oni su taj izraz »20 vatlov platna = 1 suknjič« (20 aršina platna = 1 kaput) raz-
umeli tako kao da se njime želi izraziti veličina vrednosti platna odredjenom ko-
ličinom robne vrste kaput (1 suknjič).
Iz toga logično proizlazi činjenica da prevodioci... »vidijo v vrednostnem raz-
merju samo proporcijo v kateri veljata določena kvantuma dveh zvrsti blag za med-
sebojno enaka.« (str. 21 Časopisa).
A upravo je takvo shvatanje prevodioca - i drugih interpretatora - predmet
Marksove kritike. To se više nego jasno vidi iz prve rečenice Marksove analize
Relativnog oblika vrednosti gde pod a) Vsebnost relativne vrednostne oblike čita-
mo sledeče:
»Da bi odkrili, kako se skriva enostavni vrednostni izraz kakega blaga v vred-
nostnem razmerju dveh blag, moramo le-to najprej obravnavati popolnoma neod-
visno od njegove kvantitativne plati.
Navadno ravnajo ravno narobe in vidijo v vrednostnem razmerju samo pro-
porcijo, v kateri veljata določena kvantuma dveh zvrsti blaga za medsebojno ena-
ka. Spregledajo pa, da je mogoče kvantitativno primerjati različnih reči šele, če
jih prej reduciramo na isto enoto. Samo kot izrazi iste enote so istoimenske in zato
soizmerljive količine.« (Časopis, str. 21, podvlačenja D. Dj)
»Ista enota«, na koju prethodno moramo reducirati »različne reči« (platno in
suknjič) je apstraktno ljudski rad, dakle, »abstraktno človeško delo« ali najpre i
pre svega kao »ista enota« u kvalitativno-supstancijskom sadržaju, to jest u smislu
bezrazlične supstancije istog, istovrsnog ljudskog rada. Tek potom - znači kao »se-
kundarni« zadatak prevodioca - dolazi na red kvantitativno izražavanje ove sups-
tancije u formi radnog vremena (dan, čas i si.). Drugim recima, Marksov apstrakt-
no ljudski rad je ista enota u smislu kvalitativno-kvantitativne kategorije njegove
teorijske misli političke ekonomije; on se nikako ne sme shvatiti samo kao »ko-
ličina radnog vremena« (količina društveno potrebnog radnog vremena), već a)
najprej kao kvalitet (supstancija, »materija«) koja b) ima svoju meru (radno vre-
me.) To su dve stvari - ta »supstancija« i »radno vreme« - koje se moraju u svesti
prevodioca i svakog drugog interpretatora - kako bi rekao Hegel - čvrsto držati
jedno van drugog (auseinander festzuhalten) iako se nalaze u neraskidivom jedin-
stvu u jednom pojmu - u pojmu »apstraktno ljudski rad«.
Prema tome, kad u prevodu izraza »20 vatlov platna = 1 suknjič« vidimo da
mu je dat kvantitativni smisao »20 vatlov platna je vredno toliko kakor 1 suknjič«
- onda je jasno da je prevodilac razumeo poruku ovog Marksovog odnosa samo
s jedne, samo s kvantitativne strane. U krajnoj liniji on je ovo razumeo tako kao
da se dve različite robe izjednačuju medju sobom kao veličine vrednosti, to jest
kao iste količine radnog, odnosno društevno potrebnog radnog vremena.
Medjutim, poruka koju Marksova jednačina »20 vatlov platna = 1 suknjič« nije
takvog, nije kvantitativnog karaktera. Ona je u stvari u tolikom raskoraku u od-
nosu na onaj koji ima u prevodiočevoj interpretaciji, da prosto naprosto upućuje
na jedan sistem rezonovanja koji je sasvim suprotan od prevodiočevog. To nam
daje povoda da postavimo pitanje:
2. Koju idejnu poruku nosi u sebi Marksov izraz:
X blaga A = y blaga B, tj. 20 vatlov platna = 1 suknjič?
105
Da bismo dobili odgovor na postavljeno pitanje mi se nećemo upuštati u to
»šta je Marks hteo da kaže ovim«, već ćemo neposredno dati reč samom Marksu.
U tom cilju navešćemo dva Marksova teksta: jedan iz prvog izdanja »Kapitala«,
a drugi iz »Dodatka glavi prvoj«. Tek iz navedenih tekstova ćemo videti šta znači
to kad prevodilac ne konsultuje ranije prikaze tač. 3 glave prve Kapitala, već se
- za prevodjenje - neposredno, direktno obrati tekstovima drugog (četvrtog) iz-
danja ovog dela, u kome je, kao što je rečeno, materija tač. 3 dobila svoj završni,
konačni oblik.
A) Postavljajući platno u odnos prema kaputu, Marks će u prvom izdanju Ka-
pitala objasniti - da tako kažemo - efekat koji nastaje aktivnom ulogom platna
prema pasivnoj ulozi kaputa u ovom odnosu:
»Ovim odnosom prema kaputu - kaže Marks ovde - platno, jednim udarcem,
ubija nekoliko muva« (schlägt die Leinwand verschiednen Fliegen mit einer Klap-
pe):
-	time što drugu robu poistovećuje (čini »isto«)sa sobom kao vrednost, time
se platno odnosi i prema samom sebi (»drži« sebe za...) kao vrednost. (Indem
sie die andre Ware sich als Wert gleichsetzt, bezieht sie sich auf sich selbst als
Wert.)
-	time što se prema samome sebi odnosi vrednost (što samog sebe »drži« za
vrednost), time se platno u isti mah razlikuje od samog sebe kao upotrebne vred-
nosti. (Indem sie sich auf sich selbst als Wert bezieht, unterscheidet sie sich zug-
leich von sich selbst als Gebrauchswert.)
c)	time što veličinu svoje vrednosti - a veličina vrednosti je oboje: 1. vrednost
uopšte i 2. kvantitativno izmerena vrednost - izražava kaputu, time platno (sebi)
daje izvesnu društvenu formu ili razmenljwost različitu od njega kao neposredno
date »prirodne vrednosti« (u kojoj se nalazi u času stupanja u »odnos«, prim. D.
Dj). (Indem sie ihre Wertgrösse - und Wertgrösse ist beides, Wert überhaupt und
quantitativ gemesner Wert - im Rocke ausdruckt, giebt sie ihrem Wertsein eine
von ihrem unmittelbaren Dasein unterschiedne Wertform.)
d)	i tek time što se platno - na takav način - predstavlja u samome sebi kao
nešto orazličeno, tek time se ono uistinu prikazuje (predstavlja sebe) kao roba -
kao korisna stvar koja je u isti mah vrednost. (Indem sie sich so als ein in sich selb-
st Dilferenzirtes darstellt, stellt sie sich erst wirklich als Ware dar - nützliches
Ding, das zugleich Wert ist.)
e)	Tako i utoliko ukoliko je platno upotrebna vrednost, ono je izvesna samos-
vojna, sebi dovoljna stvar. Njegova se vrednost, naprotiv, »ukazuje«, pojavljuje
(izlazi na videlo) samo u odnosu prema drugoj robi, na primer kaputu, odnosu
gde je robna vrsta kaput postavljena prema platnu kao kvalitativno ista pa je sto-
ga - u odredjenom kvantitetu - »istovredna« samom platnu, nadomešta ga, za-
menljiva je s njim. Vlastitu, od upotrebne vrednosti različnu formu, poprima sto-
ga vrednost samo svojim predstavljanjem (same sebe) kao razmenske vrednosti.«
(Soweit die Leinwand Gebrauchswert, ist sie ein selbstständiges Ding. Ihr Wert
erscheint dagegen nur im Verhältnis zu andrer Ware, dem Rocke z. B., ein Ver-
hältnis, worin die Warenart Rock ihr qualitativ gleichgesetzt wird und daher in
bestimmter Quantität gleichgilt, sie ersetzt, mit ihr austauschbar ist. Eigne, vom
Gebrauchswert unterschiedne Form erhält der Wert daher nur durch seine Dar-
stellung als Tauschwert.
(Navedeno iz: K. Marx, Das Kapital, Erster Band, Verlag von Otto Meissner, ;
Hamburg, 1867, str. 16-17, kurziv većinom Marksov)
106
Kao što vidimo u Marksovoj misli odnos »20 vatlov platna = 1 suknjič« nema
značenje neke matematičke jednačine u kojoj su dve različite robe izjednačene
medju sobom kao veličine vrednosti niti pak svrhu da pokaže kako je »20 vatlov
platna vredno toliko kolikor 1 suknjič«, već - da tako kažemo - nešto sasvim »de-
seto«; da pokaže, naime, kako se, na koji se to dijalektičko-refleksivan način plat-
no - putem odnosa prema drugoj robi - orazličava od samoga sebe kao robe u
prirodnom obliku (Naturalform) zadobijajući svojstvo robe u društvenom obliku
(Wertform). Ili, kraće rečeno, da pokaže na koji se način platno, kao »vrednost«,
stavlja u razliku prema sebi kao »upotrebnoj vrednosti«, da bi se tek na taj način
predstavilo, prikazalo kao roba, »kao korisna stvar koja je u isti mah vrednost«,
tj. kao jedinstvo upotrebne vrednosti i vrednosti.
B) Koliko je odnos »20 vatlov platna = 1 suknjič« dijalektički po svom sadr-
žaju, pokazaće Marks u »Dodatku glavi prvoj« koji je posebno, specijalno napi-
sao za svog čitaoca na izvestan »popularniji« način od prikaza u tekstovima prvog
izdanja. Navodimo zato i ovaj drugi tekst koji se odnosi na istu materiju:
»U odnosu u kome dolazi do poistovećivanja platna kao vrednosti (s kapu-
tom), prirodna forma platna važi samo kao lik upotrebne vrednosti, a prirodna for-
ma kaputa samo kao Wertform, samo kao lik razmenske vrednosti. Ona unutarnja
suprotnost upotrebne vrednosti i vrednosti, sadržana u robi, biva, dakle, predstav-
ljena (prikazana) jednom spoljašnjom suprotnošću, tj. odnosom dveju roba, od ko-
jih jedna važi neposredno samo kao upotrebna vrednost (platno), a druga (kaput)
neposredno samo kao razmenska vrednost, ili - drugim recima - odnosom u kome
su obe suprotne odredbe upotrebne vrednosti i razmenske vrednosti polarno raz-
deljene izmedju (ovih dveju) roba.
»Kad kažem - produžuje Marks svoju misao -: Kao roba - platno je upotrebna
vrednost i razmenska vrednost, onda je to moj sud dobijen analizom prirode robe.
Naprotiv. U izrazu: 20 aršina platna = 1 kaput (... oder: 20 Ellen Leinwand sind
1 Rock wert) platno samo kazuje:
1)	da je upotrebna vrednost (platno)
2)	od upotrebne vrednosti različna razmenska vrednost (»kaput - isto«), i
3)	jedinstvo obeju ovih razlika, dakle, daje roba.« (isto, str. 115-116, kurziv
Marksov)
Izvan svake je sumnje da »izraz vrednosti« (Wertausdruck) koji dve različite
robe - platno i kaput - dovodi u medjusoban odnos u kome su suprotnosti »upot-
rebna vrednost« i »razmenska vrednost« polarno razdeljene i to tako da jedna
»pripada« samo platnu (upotrebna vrednost) a druga samo kaputu (razmenska
vrednost) - nema, kažemo, sumnje da takva dijalektička priroda ovog odnosa ne
može nikako upućivati na njega kao na neku vrstu matematičke jednačine u kojoj
dve robe imaju ili »dokazuju« jednakost veličina svojih vrednosti - već na jedan
sistem mišljenja i odnosa koji »naš način mišljenja« ne poznaje pa, prema tome,
sistem mišljenja koji tek treba usvajati i spoznavati.
Uostalom, da Marksova analiza koja sledi odmah iza postavljene »jednačine«: х blaga
A = y blaga B (20 vatlov platna = 1 suknjič) ne upućuje čitaoca Kapitala na kvantitativan
kolosek rezonovanja, pokazuju Marksova izlaganja u kojima Marks skreće pažnju na neke
svoje pojmove i odnose koje čitalac mora imati u vidu za razumevanje onoga što izlaže.
Pomenimo u tom smislu ono što je najvažnije.
Prvo. Čitalac odmah saznaje da ove dve robe igraju različite uloge: platno igra aktivnu,
kaput pasivnu ulogu.
Drugo. Svaka od ovih dveju roba nalazi se na suprotnom polu od druge, što samo po
sebi govori da je reč o dva pola dijalektičkog karaktera koji - kao i u svakom polarizovanom.
107
dijalektičkom odnosu - »uslovljavaju jedan drugog, nerazdvojni su, ali su u isto vreme i sup-
rotne krajnosti koje se uzajamno isključuju«.
Treče. »Enostavna, posamična ali naključna oblika vrednosti« (str. 20 Časopisa) je - da
mnogo ne objašnjavamo - početna forma novca koja pretpostavlja - baš zato što je početna,
»prosta« - odnos samo dve robe. Kad se te dve robe, sada, stave u odnos jedna prema drugoj
- ne gubeći pri tom iz vida da se jedna (platno) nalazi na poziciji »relativnog oblika vred-
nosti« i da igra aktivnu ulogu, a druga (kaput) na poziciji »ekvivalentskog oblika« i da igra
pasivnu ulogu - onda se one stavljaju jedna prema drugoj najpre i prevashodno kao dve stva-
ri koje se sastoje »od iste supstancije« - apstraktno ljudskog rada. Tek u okviru takvog od-
nosa - odnosa koji bi se mogao izraziti kao odnos »istog prema istom« - treba u Marksa
tražiti i saznavati prirodu onog što dodje posle toga, naime prirodu jednog »reflektovanja«
u kome »kaput« važi samo kao Existenzform von Wert, tj. kao ono u čemu se vrednost (kao
kategorija) pokazuje kao predmet, kao Ding (Wertding) i u tom svojstvu, i u isti mah, po-
kazuje kao »drugo vrednosti« platna!
Marksov primer koji navodi iz hernije (maslena kiselina = propilformijat) ima za svrhu
da pomogne čitaocu da shvati upravo taj - za naše pojmove i naš način mišljenja - vanredno
težak refleksivni odnos iz koga će proizaći jedan efekat: platnova vrednost će biti izražena
kao izvesna »predmetnost« (Gegenständlichkeit) koja je od samog platna (upotrebne vred-
nosti) predmetski različna a u isti mah mu je (ta predmetnost) zajednička s drugom robom
(kaputom).
Četvrto, a) Prateći Marksove analize »Relativnog oblika vrednosti u prilici smo da na-
ilazimo na neke Marksove misli, komparacije i uopšte na oblike mišljenja kojima se izra-
žavaju izvesni stvarni odnosi medju ljudima koje naša razumska svest, inače, shvata kao
objektivno postojeće, ali im ne ume dati dijalektički oblik kao što to ume Marks. Tako, na
primer, upućujući svog čitaoca u »tajnu« odnosa »20 vatlov platna = 1 suknjič«, odnosa u
kome suknjič važi s gledišta platna samo kao »vrednost-u-njenoj-telesnosti« (Wertkörper),
to jest kao »utelesnjena vrednost« (als verkörperter Wert) - na slovenačkom: kot utelešena
vrednost, vrednostno telo (str. 22 Časopisa) - Marks predočava čitaocu poznati odnos in-
dividuum - Veličanstvo, u sušitini dijalektički odnos »Pojedinačno - Opšte«, sledečim re-
cima: »Tako se individuum A ne more obnašati do indvidua B kot do Veličanstva, ne da
bi v očeh individua A zadobilo Veličanstvo tudi telesno podobo individua B ...« (isto, str.
22).
b)	isti dijalektički oblik nekog društvenog odnosa nalazimo i u primedbi 21 glave prve
(str. 26 Časopisa): »Takšna reflekcijska določila so sploh vprašanje zase. Ta človek je npr.
kralj le zato, ker se drugi ljudje obnašajo do njega kot podložniki. Oni pa obratno mislijo,
da so podložniki zato, ker je on kralj.«
c)	Dijalektičku prirodu odnosa »platno=suknjič« - unutar koga suknjič služi kao »vred-
nosno ogledalo« (wertspiegel) robe platna - saznajemo takodje iz Marksove primedbe br. 18
(str. 23 Časopisa) koju ćemo navesti ne samo kao jednu od ilustracija logike Kapitala već
i kao antipod prevodu (20 vatlov platna je vredno toliko kakor 1 suknjič):	,
»Na neki način je s človekom kakor z blagom. Ker ne pride na svet niti z zracalom niti
kot fichtejevski filozof jaz sem jaz', se človek najprej ogleduje v drugem človeku kakor v
zrcalu. Šele v odnosu do človeka Pavla kot sebi enakega (als seinesgleichen = kao »isto« sa
sobom, Petrom) se nanaša človek Peter do samega sebe kot do človeka. S tem pa mu tudi
sam Pavel, s kostmi in kožo, s svojo pavlovsko telesnostjo postane (gilt = važi, pokazuje se)
pojavna oblika genusa Človek.« (als Erscheinungsform des Genus Mensch = kao vidljiv, te-
lesno opipljiv izraz roda Čovek).
d)	Navedimo, kad smo već kod ovih dijalektičkih oblika mišljenja koji su neprekidno
prisutni u Marksovim analizama, još jedan stav iz prvog izdanja Kapitala iz koga ćemo sa-
gledati prirodu baš dijalektičkog odnosa u kome stoje robe, kao posebni ekvivalenti, prema
novcu kao opštem ekvivalentu, to govorimo upravo u vezi sa maločas navedenom ulogom
»Pavla« koji - u odnosu na Petra - predstavlja individualnu »telesnu inkarnaciju« roda Čo-
vek ali na jedan specifičan, da tako kažemo, Marksov način:
»U formi C (u kojoj je platno uzelo ulogu opšteg ekvivalenta, str. 31 Časopisa) pojavljuje
se platno kao Gattungsform des Äquivalents für alle andern Waren, tj. kao forma roda ek-
vivalenta za sve druge robe. To je kao kad bi pored i sem lavova, tigrova, zečeva i svih drugih
stvarno datih životinja koje... obrazuju životinjsko carstvo, postojala još i Životinja kao
individualna inkarnacija celokupnog životinjskog carstva. Takvo Pojedinačno koje u samom
sebi obuhvata sve stvarne postojeće vidove (modifikacije) jedne iste stvari, jeste Opšte (»Po-
108
jedinačno JE Opšte - setimo se Lenjinovog konspekta Hegelove logike!), kao što je Životinja,
Bog itd. (prvo izdanje, str. 27, podvlačenja D. Dj)
(Intimno zapažanje: Ah, ti podložniki! Da nije njih nikada ne bi bilo kraljeva ni hariz-
matskih firera!)
I na kraju, kao peto, skrenimo pažnju čitaocu ovog priloga na jedan Marksov teorijski
postulat koji se tiče kategorija »rad« i »vrednost« kao i odnosa ova dva pojma u Marksovoj
misli.
»Ljudska radna snaga u tekućem stanju ili ljudski rad obrazuje vrednost, ali nije vred-
nost. Ona (radna snaga ili rad) postaje vrednost u pihtijastom stanju, kao predmetnost.« (K.
Marx. Das Kapital, Erster Band, Dietz Verlag Berlin, 1974, str. 65).
»Človeška delovna moč v tekočem stanju ali človeško delo tvori vrednost, ni pa vrednost.
Vrednost postane v strjenem stanju, v predmetni obliki.« (Časopis, str. 22).
Skrenuli smo pažnju na ovaj veoma važan - ako ne i najvažniji - Marksov postulat o
»radu« iz dva razloga:
prvo, da ukažemo još jednom na činjenicu daje Marksov »rad« jedna osobita »materija«
koja i sama - baš kao i svaka materija - prelazi iz jednog svog oblika (»tekućeg«, tečnog)
u drugi (u »čvrst«, u predmetnost;
drugo, da ljudski rad - dok je u tekućem stanju - »još« nije vrednost, te da sam čin »rad-
jenja«, tj. procesa rada kao »procesa« u kome dolazi do postepenog menjanja jednog oblika
prirodne materije (drveta, napr.) u drugi (u sto, na pr.) ne sme, u glavi čitaoca, asocirati na
»vrednost« prosto zato što će se ona konstituisati »tek posle toga«, tj. tek kad rad, iz tečnog,
predje u čvrsto stanje.
Prema tome, pojmovna i uopšte razlika izmedju »rada« i »vrednosti« je ona ista razlika
koja se može utvrditi izmedju vode, kao tečne supstancije (u toj i toj fazi svog postojanja)
i te iste vode koja se - u narednoj fazi - pretvorila u led, u čvrstu materiju. Naravno, ovo
treba shvatiti kao prilično grubu analogiju, ali se - kod pitanja odnosa »rada« i »vrednosti«
-	Marks mora posmatrati kao naučnik-hemičar, naprimer, koji jednu specifičnu materiju
(rad) posmatra u dva - takoreći - različita agregatna stanja: u prvom, u kome je »rad« =
ljudska radna snaga u tekućem, tečnom, stanju i u drugom u kome ta »solutio« stupa u fazu
gelacije, pihtijanja, ščvršnjavanja - ukratko u fazu u kojoj postaje predmetnosna (gegen-
ständliche Form).
Treba svemu ovome dodati još samo ovo: tako opredmećen rad (sada »vrednost«) prešao
je u Marksovoj misli samo »polovinu puta«. On je sada samo »prirodna supstancija«: pro-
izvod rada koji je došao na svet sadrži u sebi tako opredmećen ljudski rad ili ljudsku radnu
snagu, ali kao roba u prirodnoj formi (Naturalform). Da takva roba stekne društvenu formu
(Wertform) - za to je potrebno da i rad - iz stanja »prirodne supstancije« - predje u još jedan,
apstraktniji oblik: u društvenu supstanciju. No, to je već kategorija apstraktno ljudski rad
(abstraktno človeško delo) koji sačinjava tvarski (stoffliche) sadržaj »robe« kao kristala ove
-	svima robama - »zajedničke društvene supstancije«, o čemu ćemo govoriti na posebnom
mestu. Zaključićemo zato konstatacijom daje ovaj drugi oblik ljudskog rada ona »druga po-
lovina« Marksove kategorije »rad« koja, kao što vidimo, nije ni malo laka i ni malo jed-
nostavna kategorija njegove političke ekonomije.
Ovih nekoliko napomena imalo je za svrhu da ukaže baš na Marksov dijalek-
tički sistem mišljenja koji stvarno tek treba usvajati i spoznavati - jer on, kao ta-
kav, još uvek nije u našem obrazovanju ni postavljen kao predmet usvajanja, pa
se analogno tome nije ni pristupilo njegovom izučavanju.
Medjutim, osim onih opštih pretpostavki koje treba da ispunjava prevodilac
Kapitala koje smo napred pomenuli, pomenuli smo i pretpostavku poznavanja
sadržaja nekih ključnih Marksovih pojmova iz ranijih prikaza materije »Oblika
vrednosti«. Mi ćemo sada pristupiti analizi ovih pojmova.
109
III. ANALIZA MARKSOVIH POJMOVA: WERTFORM,
WERTVERHALTNIS, WERTAUSDRUCK, NATURALFORM i dr.
1. Wertform - oblika vrednosti, oblik vrednosti
U prevodu (i slovenačkom i sprsko-hrvatskom) se Marksov izraz Wertform
prevodi kao »oblika vrednosti« odnosno »oblik vrednosti«. To važi i za izraz Re-
lative Wertform (relativna vrednostna oblika, tj. relativni oblik vrednosti).
Da bi se, medjutim, ovaj Marksov izraz mogao prevesti na način na koji je
preveden, morao bi - tako mislimo - glasiti na nemačkom jeziku kao »Die Form
des Werts« odnosno (uz upotrebu germanskog genitiva) kao Wert's Form. Med-
jutim, pojam Wertform ne upućuje ni na prvu ni na drugu verziju, pa preveden
kao »oblika vrednosti« on, praktično, nema nikakvo odredjeno značenje.
To ćemo utvrditi sada, kad budemo naveli jedno Marksovo odredjenje ovog
pojma koje nalazimo u prvom izdanju Kapitala (1867):
»Gesellschaftliche Form der Ware und Wertform oder Form der Austauschbar-
keit sind also eins und dasselbe«.
Ili, našim recima:
»Društvena forma robe i Wertform ili forma razmenljivosti su, dakle, jedno te
isto.«
Videćemo u daljem izlaganju šta znači društvena forma ili razmenljivost robe,
pa se zato treba zadržati na sledečem:
Kad se u prevodu - za Marksov pojam Wertform - pročita »oblika vrednosti«,
čitalac takvog prevoda je sklon da očekuje da će u Marksovoj analizi tač. 3: Die
Wertform oder der Tauschwert biti reči o obliku (ili oblicima) vrednosti, to jest
da će prisustvovati kretanju ili razvoju njenih oblika. U tom slučaju će iz njegove
svesti biti odsutna roba (kao proizvod ljudskog rada, kao upotrebno dobro) koja
i jest predmet Marksove analize, pa će se »vrednost« pokazati kao nešto što je
samoj robi spoljašnje i što ima neke vlastite razvojne oblike. U to će ga još više
uveriti oni podnaslovi »oblika vrednosti« kao što su: A. Enostavna, posamična
ali naključna oblika vrednosti (str. 20), B. Totalna ali razvita vrednostna oblika
(str. 29) i C. Obča vrednostna oblika (str. 31 Časopisa).
Već ovde je primetna nesigurnost prevodioca, jer on isti Marksov izraz Wertform prevodi
u dve varijante: 1. kao »oblika vrednosti« (pod A i 2. kao »vrednostna oblika«, (pod B i
C.).
Medjutim, iz Marksovog odredjenja ovog pojma vidimo da se radi o robi i o
nekoj njenoj »formi« odnosno - ako obratimo pažnju na Marksove naslove A,
B i C - o izvesnim logičko-istorijskim modalitetima te »forme«. Stavljamo ovaj
izraz pod navodnice da bismo upozorili da on nema značenja »oblika« u uobi-
čajenom smislu u kome ga upotrebljava pozitivna nauka, već predstavlja Mark-
sovu oznaku za izvesno svojstvo, atribut koji pripada uz kategoriju o kojoj je u
konkretnom slučaju reč. Mišljenja smo da se to Marksovo »form« koje nalazimo
kod njegovih kategorija ne bi uopšte trebalo prevoditi, već ga smatrati samo kao
oznaku koja ovoj ili onoj kategoriji daje baš tu kategorijalnost u filozofsko-logič-
kom odredjenju.
Primera radi navedimo neke od ovih pojmova koje nalazimo u Marksovim izlaganjima:
Preisform, Warenform, Geldform, Kapitalform - što se ne sme prevesti kao »cenovni oblik«,
»robni oblik«, »novčani oblik«, »kapitalski oblik«, već prosto kao cena, roba, novac, kapital
uz prećutnu pretpostavku da ovo »form« - (tamo gde kod ovih pojmova stoji kao dodatak)
- diže njihovo svakodnevno, profano značenje na kategorijalni nivo. Možda bi ovu razliku
110
trebalo - prilikom prevodjenja (naročito prvih glava Kapitala gde se i najviše javljaju) iz-
raziti u našim prevodima tako što bi izraze Preisform, Warenform, Geldform, Kapitalform
i mnoge druge sa ovim »form« trebalo označiti velikim slovima: Cena, Roba, Novac, Kapital
čime bi se istakla razlika u odnosu na njihovo »obično«, praktično značenje: cena, roba,
novac, kapital.
Uostalom, zbilja bi ružno igledalo kad bi se Marksov izraz Keimform - koji se odnosi
na početnu formu društvenosti robe (einfache Wertform) preveo kao »oblik klice« .. . »koji
- da završimo Marksovu misao - tek preko niza metamorfoza sazreva u »oblik cene« (Pre-
isform). Naprotiv. Treba prosto reći da ta početna, prosta forma društvenosti (razmenljivos-
ti) robe, preko niza metamorfoza (počev od sebe kao Klice) sazreva u Cenu.
Bliže odredjenje te društvene forme robe kao forme njene razmenljivosti (jer
ona to svojstvo nema dok ne udje u proces razmene) nalazimo u Marksovom tek-
stu iz prvog izdanja koji upravo prethodi navedenoj definiciji pojma Wertform:
»Kao vrednosti - kaže Marks ovde - robe su izrazi iste Jednosti (derselben Ein-
heit), apstraktno ljudskog rada. Kao razmenske vrednosti (in der Form des
Tauschwerts) one se jedna prema drugoj javljaju (pokazuju) kao vrednosti i od-
nose se jedna na drugu kao vrednosti. Time se u isto vreme robe odnose prema
apstraktno ljudskom radu kao prema svojoj zajedničkoj društvenoj supstanciji.
Njihov društveni odnos sastoji se isključivo iz toga što jedna prema drugoj važe
kao samo kvantitativno različni, ali zato kvalitativno isti izrazi ove njihove društ-
vene supstancije, pa stoga i kao izrazi te supstancije koji jedan drugoga nadomeš-
taju, koji su jedan s drugim razmenljivi. Samo je jedna stvar koja puke upotrebne
predmete preobraća u robe, koja može da ih stavi u odnos kao robe, pa stoga da
ih postavi u društveni odnos. To je njihova vrednost. Forma u kojoj robe važe kao
vrednosti, kao »gelacije« ljudskog rada (als menschliche Arbeitsgallerte) njihova
je društvena forma. Društvena forma robe i Wertform ili forma razmenljivosti
(Form der Auastauchbarkeit) su, dakle, jedno te isto.« (isto, str. 28)
Prema tome, Marksov pojam Wertform se ne sme prevoditi sa »oblika vred-
nosti« jer tako preveden on praktično skriva pravi sadržaj. On se ne sme prevoditi
tako još iz dva razloga:
a) Prvo, kategorija vrednost (u četvrtoj glavi Kapitala, Preobrazba denarja v ka-
pital, Časopis 43, 44, 81, str. 6) figurira u Marksa stvarno u dve svoje forme: 1.
kao blago, 2. kao denar:
»Kot presegajoči subjekt takega procesa, v katerem zdaj privzema, zdaj osmu-
ka denarja in blaga, se pa v tem spreminjanju ohranja in razširja, potrebuje vred-
nost predvsem samostojno formo, s katero se konstatira njena identiteta z njo
samo. To formo pa ima samo v denarju. Taje zato izhodiščna in zaključna točka
vsakega uvrednotevalnega procesa. Vrednost je bila 100 f. št., zdaj je 110 f. št.,
itd.
Toda denar sam velja tu samo za eno izmed form vrednosti, kajti vrednost ima
dve formi. Brez privzetja blagovne forme denar ne postane kapital. Denar torej
tu nastopa polemično proti blagu ... itd. itd.«
Jasno je da će čitalac prevoda u »Časopisu« ostati u nedoumici oko stvarnog značenja
Marksovih pojmova ako se u jednom slučaju (kod prevodjenja tač. 3 glave prve) vrednost
javi kao »oblika« (oblika vrednosti), a u drugom slučaju kao »form« (vrednosti). Šta onda
znači izraz »oblika« na jednoj, a izraz »form« na drugoj strani u odnosu na jednu istu ka-
tegoriju - vrednost?
Očigledno je, prema tome, da se kod prevodjenja pojma Wertform ne sme ima-
definicije u ko-
Ill
1.	Na Äquivalentform - tj. na robu koja je neposredno razmenljiva s drugim
robama pa stoga i robu čija »prirodna forma« (Naturalform) ima ujedno i nepos-
rednu društvenu formu (Wertform), i
2.	na Relative Wertform - tj. na robu koja stiče atribut ne-neposredne razmen-
ljivosti i to posredstvom odnosa sa onom prvom.
Više radi informacije nego zbog podrobnije argumentacije sadržaja ovih Marksovih po-
jmova navešćemo jedan Marksov tekst iz koga možemo sagledati bar one opšte okvire u ko-
jima se kreće njegova misao o tome šta ova dva odredjenja - »ne-neposredna razmenljivost«
i »neposredna razmenljivost« - uopšte znače kod njega i u kom bi pravcu moralo biti us-
mereno naše razmišljanje.
»Na obliku opšte neposredne razmenljivosti nikako se ne vidi daje on polarno suprotan
oblik robe, isto toliko nerazdvojiv od forme ne-neposredne razmenljivosti, koliko je i po-
zitivnost jednog magnetskog pola nerazdvojiva od negativnosti drugoga.« (K. Marx, Das Ka-
pital, erster Band, Dietz Verlag, Berlin, 1974, str. 82)
Medjutim, da se shvati pojam Wertform kao odredba robe koja joj utiskuje
svojstvo razmenljivosti, mora se prethodno poznavati jedan drugi Marksov po-
jam: Naturalform der Ware, tj. ono stanje proizvoda rada u kome on, doduše, nosi
na sebi odredbu »robe« ali robe u prirodnoj formi. Zbog toga se - bar u najkraćim
crtama - moramo zadržati na ovoj Marksovoj kategoriji.
2. NATURALFORM, NATURALNA OBLIKA, PRIRODNI OBLIK
»Blaga prihajajo na svet v obliki uporabnih vrednot ali blagovnih teles, kot že-
lezo, platno, pšenica itd. To je njihova domača naturalna oblika (hausbackene
Naturalform; hausbacken ovde ima figurativan smisao i znači »običan«, proza-
ičan, ograničen). Ampak le zato so blaga, ker so nekaj dvojnega, uporabni pred-
meti in obenem nosilci vrednosti. Zato se pojavljajo kot blago ali imajo obliko
blaga le, če imajo dvojno obliko, naturalno obliko in vrednostno obliko.« (str. 19
Časopisa)
Ne zadržavajući se na nekim neadekvatno upotrebljenim pojmovima skrenu-
ćemo čitaocu pažnju na činjenicu da je Marksova roba u prirodnom obliku u
stvari proizvod rada koji tek što se - iz procesa rada - »rodio«, došao na svet,
i koji čitalac sad mora »zadržati« u okviru sfere proizvodnje (kako mu proizvod
ne bi izašao iz nje i našao se u sferi razmene; jer ovde, u sferi razmene, on već
nije roba u prirodnom obliku nego roba u društvenom obliku!)
Drugim recima, najprostije odredjenje ove i ovakve robe u prirodnom obliku
bilo bi da je to »upotrebni predmet«, tj. roba u svom telesno opipljivom obliku.
Na ovome se ne bi trebalo zadržavati, da nije u pitanju oblik robe koji služi
kao polazna tačka za shvatanje njemu suprotnog oblika robe - društvenog oblika
(Wertform) iz koga (ovaj poslednji) nastaje. I tu se sad postavlja glavni problem:
na koji konkretan način dolazi do toga da prirodna forma robe - unutar koje još
nije konstituisana razmenljivost - zadobije svojstvo razmenljivosti u društvenom
obimu i u društvenoj formi. Jer, roba u prirodnom obliku menja se za drugu robu
u prirodnom obliku - ali to ostaje na ravni obične trampe, obične - takoreći -
zamene jedne vrste upotrebne vrednosti za drugu vrstu upotrebne vrednosti. Tak-
voj robi, dakle, nedostaje upravo ono što će od nje načiniti »gradjanina robnog
sveta«, nedostaje joj odredba »razmenske vrednosti« kojom se ona »nadomešta«
s kojom bilo drugom, od nje različitom robom i koja to svojstvo »konvertibil-
nosti« može da realizuje na ćelom prostoru tog sveta. Na postavljeno pitanje do-
112
bijamo odgovor od Marksa u »Prilogu kritici političke ekonomije« pa ćemo to
mesto, zbog njegove teorijske vrednosti navesti u osnovnim crtama:
»Neposredna razmena robe (trampa) prvobitna forma procesa razmene, više
predstavlja početno pretvaranje upotrebnih vrednosti u robe, nego pretvaranje
robe u novac. Razmenska vrednost ne zadobija samostalno obličje, već je još ve-
zana za upotrebnu vrednost.
To se pokazuje dvostruko.
Sama proizvodnja u celoj svojoj strukturi usmerena je na upotrebnu vrednost,
a ne na razmensku vrednost, i stoga upotrebne vrednosti samo svojim suviškom
iznad obima u kome se traže za potrošnju, prestaju ovde da budu upotrebne vred-
nosti i postaju sredstvo razmene, roba.
S druge strane, one postaju robe samo unutar granica neposredne upotrebne
vrednosti, iako polarno razdeljene, tako da robe koje će njihovi vlasnici razmeniti
medju sobom, moraju za obojicu biti upotrebne vrednosti, ali svaka od njih upot-
rebna vrednost za njenog ne-vlasnika.« (K. Marx, Zur Kritik der Politischen Oe-
konomie, Dietz Verlag, Berlin, 1974, str. 46-41, podvlačenja D. Dj)
Prema tome ono što čini osnovnu karakteristiku robe u prirodnom obliku to
je da se nama poznate suprtonosti: upotrebna viednost i razmenska vrednost na-
laze unutar nje u neposrednom jedinstvu, nisu razdvojene, »slepljene« su jedna
s drugom. Ovo treba držati na umu upravo zbog toga što će Marksova analiza
u tač. 3 (»Oblika vrednosti ali menjalna vrednost) pokazati kako se to neposredno
jedinstvo upotrebne vrednosti i razmenske vrednosti - u jednom takoreći istorij-
sko-logičkom procesu - cepa (razdvaja) na dve samostalne odredbe da bi se kraj-
njem rezultatu »proizveo« odnos roba - novac.
Zbog toga je spoznaja prirode i funkcije robe u prirodnom njenom svojstvu
(Naturalform) u stvari teorijski uslov za spoznaju njene društvene forme (Wert-
form). Ali ne samo to. Marksove kategorije Naturalform i Wertform - a to znači
njihova spoznaja - omogućavaju čitaocu Kapitala uvid u specifičnosti Marksove
dvojne logike: 1) dijalektike čiji logički sadržaji i oblici mišljenja važe u osnovi
samo do granica na kojima se završava sfera procesa rada.
1)	na jednoj strani kao logike koju pretpostavlja, koju »zahteva« sfera procesa
proizvodnje u užem smislu (tamo gde proizvod rada »dolazi na svet«) i
2)	na drugoj strani logike koju »traži«, (»zahteva«) proces razmene, tj. proces
koji pretpostavlja odnose u koje stupaju proizvodi rada »došli na svet« u prvoj
sferi.
Da se ne bi udaljili od teme, recimo u ovom smislu samo toliko da čitalac Ka-
pitala mora doći do spoznaje obe »vrste« Marksove dijalektike i - ako tako mo-
žemo reći - služiti se svakom od njih dve samo u sferi koja joj odgovara. U sup-
rotnom, može doći do toga da logiku koja odgovara sferi proizvodnje u užem
smislu (rad kao proces rada, glava V Kapitala) »primenjuje« u sferi razmera roba
i obratno: da logiku koja je primerena sferi razmena roba »primenjuje« u sferi
proizvodnje materijalnih dobara. No, o materijalnoj razlici ove dve Marksove lo-
gike govorićemo na drugom mestu.
Za pojam »robe u prirodnom obliku« bitno je shvatiti ovo što Marks kaže u
»Prilogu kritici...«, naime 1) da proizvod rada, kao upotrebna vrednost, počinje
da se pretvara u robu ali - što posebno treba naglasiti - da postaje »roba« samo
unutar granice upotrebne vrednosti. Takve robe »koje će njihovi vlasnici razmeniti
medju sobom moraju za obojicu biti upotrebne vrednosti« to jest svaka od njih
upotrebna vrednost za onog drugog, i 2) da razmena takvih roba uvek znači raz-
i 13
menu različnih roba, nasuprot razmeni koja će - u daljem istorijskom kretanju
ljudskog društva - dobiti sadržaj razmene istih (identičnih) roba - identičnih baš
kao roba koje će u Marksa dobiti svojstva »kristala iste društvene supstancije«!
A to je već situacija u kojoj dolazi do izraza ona druga odredba Marksove robe
-	njena društvena forma, to jest Wertform.
Ovim smo dospeli do tačke na kojoj moramo razmotriti proizvod rada kao
vrednost, a time i do kategorije apstraktno ljudskog rada.
3. APSTRAKTNO LJUDSKI RAD I VREDNOST
3.1. Abstraktno človeško delo
»Vsako delo je po eni strani trošenje človeške delovne moči v fiziološkem smis-
lu, in v tej lastnosti enakega človeškega dela tvori blagovno vrednost. Vsako delo
je po drugi strani trošenje človeške delovne moči v posebni smotrno določni ob-
liki, in v tej lastnosti konkretnega koristnega dela producira uporabne vrednote.«
(Časopis, str. 19, podvlačenja D. Dj)
Najpre nekoliko reči o prevedenim Marksovim izrazima.
U prevodu je Marksov izraz »gleicher... Arbeit« preveden kao »enako (člo-
veškof delo«, što je učinjeno i u srpsko hrvatskom prevodu: »jednak ljudski rad».
Mislimo da je to neispravan prevod; ispravno je prevesti sa »isti ljudski rad«,
»svojstvo istog ljudskog rada«. Ovo zbog toga što u pogledu -»trošenja delovne
moči v fiziološkem smislu« nema razlike medju svim individuama koje vrše rad,
jer svaka od njih, uzeta pojedinačno, troši mišiće, mozak, nerve - ukratko »izdaje
iz sebe« istu fiziološku materiju koju ima od prirode i koja se u njenom organizmu
neprekidno reprodukuje. Tek kad se sve individue postave na tu istu - da kažemo
-	fiziološku ravan, tek potom je moguće govoriti o tom istom fiziološkom radu
koji se kod individua realizuje (ostvaruje, »sich verwirklicht«) u različitim kva-
litetima kao konkretan koristan rad (stolarski, obućarski, zidarski, krojački itd.
itd.). To je i razlog što Marks - i u prvom i u drugom slučaju - upotrebljava izraz
»trošenje ljudske radne snage«, trošenje človeške delovne moči koje se obavlja is-
tovremeno na dva nivoa: kao opšte (isto, identično) kod svih individua (v fizio-
loškem smislu) i odmah potom - in continuo - kod svih tih individua i kao po-
sebno (različno), kao konkretan koristan rad.
Jasno je da trošenje ljudske radne snage: a) i u fiziološkom smislu i b) u nekom
posebnom svrsishodnom obliku (kao konkretan koristan rad) - ne znače još ništa
ako se ne ostvare, ne postanu opipljivi u nekom svom efektu, rezultatu - a to je
proizvod rada, stvar, »gotov proizvod« koji će doći na svet tim dvojnim trošenjem
radne snage.
Postavlja se pitanje: šta predstavlja takav gotov proizvod sa aspekta političke
ekonomije? Odgovor: predstavlja proizvod rada u kome su suprotnosti »upotreb-
ne vrednosti« i »vrednosti« u neposrednom jedinstvu. A to nije ništa drugo do
Marksova roba u prirodnom obliku (Naturalform).
S druge strane, baš zato što je reč o robi u takvom njenom obliku, baš zato
se može reći da su i obe dijalektičke odredbe rada: apstraktno ljudski rad s jedne
i konkretan koristan rad s druge strane takodje sjedinjene »ujedno«, to jest da se
i oni nalaze u neposrednom jedinstvu.
114
Medjutim, ako se takve robe - kao što smo videli - mogu medjusobno raz-
menjivati samo kao upotrebne vrednosti, a to znači samo kao robe koje su raz-
lične, - one se medjusobno mogu razmenjivati kao identičnosti (istosti) samo tako
što će biti izražene kao vrednosti, tj. kao »gelacije« istovrsnog ljudskog rada. Tu
se sad postavlja drugo jedno pitanje: na koji se način ove robe u prirodnom ob-
liku, te upotrebne vrednosti koje su samo različni kvaliteti - prikazuju (javljaju)
jedna za drugu u razmeni kao kvalitativno isti izrazi apstraktno ljudskog rada, tj.
kao vrednosti?
»Kot uporabne vrednosti imajo blaga predvsem različno kvaliteto, kot menjal-
ne vrednote pa imajo lahko le različno kvantiteto, ne vsebujejo torej niti atoma
uporabne vrednosti.« (Časopis, str. 13)
Na postavljeno pitanje Marks odgovara jednim svojevrsnim postupkom re-
dukcije ovih različnih kvaliteta na jedan kvalitet, na istovrstan kvalitet bezrazlič-
nog ljudskog rada, pri čemu - posle izvršene redukcije - svaka takva stvar, po-
smatrana sa aspekta te jedne iste supstancije (apstraktno ljudskog rada) predstav-
lja »golu strdinu bezraličnega človeškega dela«, »istu utvarnu predmetnost« - to
jest vrednost.
Zbog važnosti Marksovog apstraktno ljudskog rada, te iste Jednosti (derselben
Einheit), kako za temu »izraza vrednosti« tako i pojmova Wertausdruck (vred-
nostni izraz, izraz vrednosti) i Wertverhältnis (vrednostno razmerje, odnos vred-
nosti) - o kojima ćemo kasnije govoriti - nalazimo za shodno da analiziramo
Marksov tekst sa početka njegove analize u glavi prvoj, tekst u kome je Marks
na plastičan način prikazao upravo taj postupak redukcije različnih upotrebnih
vrednosti na istu društvenu supstanciju.
Medjutim, pre nego što pristupimo analizi ovog teksta napominjemo sledeće:
Marksov tekst ćemo prikazati u tri relativno samostalna teksta od kojih će svaki
za sebe predstavljati odredjenu fazu metoda redukcije koju primenjuje Marks, a
drugo, skrećemo pažnju čitaocu na ovu važnu okolnost: postupak redukovanja
Marks započinje neposredno od upotrebnih vrednosti kao robnih tela (Warenkör-
per), od njih kao »blagovnih teles«. Da ponovimo još jednom: one, te stvari su
predmet redukovanja pa se zato krajnji rezultat redukcije posmatra na njima.
Posebno smo naglasili ovu okolnost iz sledećih razloga:
Da bi »protumačili« Marksov apstraktno ljudski rad, interpretatori - najčešće pisci uni-
verzitetskih udžbenika političke ekonomije - uzimaju kao polaznu tačku »konkretne rado-
ve«, ili - bliže odredjeno - uzimaju različite proizvode rada (cipele, platno, košulju, sto itd.)
kao rezultate konkretnih radova koji su ih proizveli. Pošto naipre postave takvu polaznu
poziciju, pisci zatim pristupaju »objašnjenju« prirode apstraktno ljudskog rada, uglavnom,
na ovaj način: »Ako apstrahujemo konkretne radove koji se nalaze u različitim robama,
onda će se svi oni svesti na rad uopšte, na ljudski rad. Zato je konkretni rad - rad konkretnih
rezultata i oblika, a apstraktni rad - rad uopšte, bez obzira na konkretan oblik i rezultat.«
Kod mnogih drugih pisaca »apstraktni rad« se pojavljuje kao »zajednički svim robama« ali
ne kao »svima njima zajednička društvena supstancija« (Marks), već kao »zajednička deter-
minanta njihovih vrednosti«, to jest kao »njihov zajednički imenitelj«!
Nijedan od tih pisaca, medjutim, nije ni pokušao da studentima predstavi stvarni smisao
i karakter apstraktno ljudskog rada na način kako je to predstavljeno u Marksovom tekstu
koji ćemo analizirati, a još manje pokušao da u interpretaciji robe kao »vrednosti« prikaže
ovaj Marksov veoma specifičan metod redukcije.
Naprotiv, umesto toga najveći broj njih nudi studentima vlastiti zdravorazumski način
mišljenja. No, o ovoj materiji govorićemo opširnije u komparativnoj analizi Marksovih ka-
tegorija s kategorijama koje su »protumačene« u udžbenicima političke ekonomije.
r
115
3.2. Apstraktno ljudski rad kao društvena supstancija
ili: roba kao vrednost
Roba kao vrednost ili, kraće: roba - vrednost (Warenwert) je onaj drugi oblik
robe u Marksovoj ekonomskoj misli čiji je prvi oblik - videli smo - roba u pri-
rodnom obliku, to jest roba kao upotrebna vrednost. Ovu poslednju Marks oz-
načava i kao »roba-telo« (Warenkörper).
Razmotrimo sada kako Marks primenjuje metod redukcije i na koji se način
roba-upotrebna vrednost (ili roba-telo) postupno preobražava u robu-vrednost ili
- kako će Marks kasnije reći - u Wertgegenständlichkeit (u vrednost koja je sada
apstraktno-predmetna, koja u sebi ne sadrži ni atoma upotrebne vrednosti).
Prva faza
»Če tedaj odmislimo uporabno vrednost blagovnih teles, jim ostane samo še ena
lastnost, da so produkti dela. Vendar se nam je tudi produkt dela že v rokah
spreobrazil.
Če abstrahiramo od njegove uporabne vrednosti, abstrahiramo tudi od njego-
vih telesnih sestavin in oblik, ki ga delajo za uporabno vrednost.
To ni več niti miza niti hiša niti preja niti kakšna druga koristna reč. Vse nje-
gove čutne lastnosti so izbrisane.«
Zaustavićemo se na ovom mestu u Marksovom metodu redukcije da bismo
ukazali na nešto što našem zdravom razumu može izgledati čudnim: naime, mi
prisustvujemo jednom činu »preobražaja« u kome proizvodi rada - iz stanja nji-
hove čulno date, rukom opipljive predmetnosti - prelaze postupno u stanje u
kome više nisu čulne, nisu opipljive predmetnosti, već u stanje u kome su van-
čulne, ne-opipljive.
Druga faza
U drugoj fazi Marksov postupak redukcije ništa ne apstrahuje niti je misaono
aktivan.
U drugoj fazi (koju samo uslovno nazivamo tako) čitalac Kapitala - ukoliko
je uspeo da u svojoj svesti dovede fizičko opipljiv proizvod rada do stanja van-
čulnosti - ima samo da utvrdi činjenicu da taj i takav proizvod ne može biti pro-
izvod nikakvog odredjenog, korisnog konkretnog rada - što je prirodna posledica
gubitka vlastite čulnosti.
»Tudi ni več produkt mizarskega ali zidarskega ali predilnega ali kakšnega
drugega določenega produktivnega dela.«
Ovoje tačka na kojoj pisci udžbenika »stupaju na scenu« sa nekim svojim »tumačenjem«
Marksovog apstraktnog rada. Oni ne vide da različni konkretni oblici rada nestaju sami od
sebe i to kao posledica prethodnog nestanka »upotrebne vrednosti« proizvoda rada, već se
naprotiv, »aktivno uključuju« u proces apstrahovanja konkretnih radova dobijajući posle
svega (i u krajnjem rezultatu) neku opštu predstavu: »ljudski rad«, »ljudski rad uopšte«, »za-
jednički imenitelj« i tome slično. Da različni konkretni oblici ljudskih radova - sadržani u
proizvodima rada - nestaju sami od sebe na gorni način, pokazuje već i Marksov tekst koji
sledi:
»S koristnim značajem produktov dela izgine tudi koristni značaj del, ki so v njih upo-
dobljena, izginejo torej tudi različne oblike teh del, ta dela se več ne razlikujejo, temveč so
vsa skupaj reducirana na isto človeško delo, apstraktno človeško delo.«
Nismo se bez razloga zadržali na metodološkom postupku pisaca udžbenika - i ne samo
njih već i drugih interpretatora apstraktno ljudskog rada - jer onako kako oni postupaju
(... »Ako apstrahujemo konkretne radove koji se nalaze u različitim robama...« itd.) -
tako se dobija nešto sasvim drugo: dobija se materijalni supstrat koji je dat od prirode, bez
čovekovog sudelovanja. Drugim recima, dobija se Naturstoff, prirodna materija kao takva.
116
»Upotrebne vrednosti kaput, platno itd. - tako čitamo u prvom izdanju Kapitala, str.
9 - ukratko robe-tela (Warenkörper) su spojevi dvaju elemenata, prirodne tvari (Naturstoff)
i rada. Oduzmemo li ukupan zbir svih različnih korisnih radova koji se nalaze u kaputu,
platnu (a mi ćemo dodati cipelama, košulji, stolu) - ostaće uvek materijalni supstrat koji
je dat od prirode, bez čovekovog sudelovanja.«
Treća faza
Treća faza Marksovog postupka nam sada pokazuje rezultat redukcije. Kako
kakav hemičar »društvene materije« Marks posmatra proizvode rada koje - posle
svega - ima pred sobom u jednom agregatnom stanju koje se bitno razlikuje od
onog koje su imali na početku:
»Poglejmo sedaj residuum produktov dela.
Nič drugega ni ostalo od njih razen iste utvarne predmetnosti, gole strdine brez-
različnega človeškega dela, to je trošenja (treba reći utroška) človeške delovne
moči ne glede na obliko njenega trošenja. Te reči upodabljajo samo to, da je v
njihovi produkciji potrošena človeška delovna moč, nakopičeno človeško delo.
Kot kristali te družbene supstance, ki jim je skupna, so vrednosti - blaga-vred-
nosti.«(Časopis, str. 13, kurziv D. Dj)
Prevodilac Kapitala obično korektno prevodi navedeni Marksov tekst i tu -
osim sitnih ispravki - ne bi bilo nikakvih primedbi. Medjutim, baš zato što on
nije samo prevodilac, već i interpretator, on neće moći ostati samo na tome da
čitaocu prevoda tačno »isporuči« ove ili one Marksove tekstove, već je obavezan
da pojmove Kapitala, dobijene u svesti, na primer, na opisan način operativno
koristi u nekim daljim Marksovim analizama u kojima se ti pojmovi moraju ja-
viti upravo u sadržaju koji je i sam prevodilac spoznao ili trebao da spozna kao
nov. Ispunjavajući taj zahtev, prevodilac i sam postaje subjekt koji aktivno učest-
vuje u obogaćivanju svesti vlastite jezičke zajednice novim, višim logičkim sadr-
žajima.
Medjutim, baš na tom zahtevu mnogi prevodioci zataje: oni naime mogu tač-
no, korektno prevesti ceo ovaj Marksov tekst u kome je prikazan njegov postupak
redukcije. Ali, kad s proizvodom rada, koji je redukovan na »golu strdinu bez-
različnega človeškega dela« treba da u nekom drugom kontekstu postupa kao s
vrednošću koja je sada apstraktna predmetnost (ili gespenstige Gegenständlich-
keit, prozračna predmetnost) - onda se obično dešava da »tenzija visoke apstrak-
cije« - na kojoj prevodioci moraju da se čvrsto drže - počinje u tom času da splaš-
njava, da pada (kao »probušen balon«) na razinu običnih, razumskih predstava,
a time da i Marksov dijalektički tekst gubi svoju dijalektičku dušu.
To se osobito ispoljava u interpretacijama pisaca univerzitetskih udžbenika
političke ekonomije u slučajevima kad pisci preuzmu od prevodioca onaj smisao
nekog Marksovog iskaza koji je prevodilac takoreći »preradio« u svojoj svesti na
niži, na ne-dijalektički sadržaj.
Tako je, na primer, kvantitativna interpretacija odnosa »х blaga A = y blaga B« (20 vat-
lov platna = 1 suknjič) premestila Marksovu dijalektičku misao na jedan sasvim drugi sistem
mišljenja - na kvantitativno - ekonomistički način mišljenja koji je u našem »marksistič-
kom« obrazovanju iz političke ekonomije tako dobro i tako čvrsto utemeljen, da bi nam na
tome mogli pozavideti čak i mnogi protivnici Marksove teorije vrednosti. Navešćemo, kao
ilustraciju, jedan tipičan primer takve interpretacije, tipičan u tom smislu što se - uz ovu
ili onu nevažnu modifikaciju - može sresti u gotovo svakom našem univerzitetskom udžb-
eniku:
»Robe se razmenjuju u odredjenim količinskim odnosima zato što te količine sadrže jed-
nake mase opredmećenih društveno ujednačenih (!!) radova, tj. podjednake mase vrednosti.
... Kako razmena u svome elementarnom obliku predstavlja društveni odnos medju
117
proizvodjačima, to se sa stanovišta proizvodjača druge robe (iz odnosa: x robe A = y robe
B, prim. D. Dj) taj odnos javlja u obrnutom obliku ... jer istovremeno obe robe (a) i iz-
ražavaju svoju vrednost, (b) i služe kao oblik izražavanja vrednosti druge robe. Te dve pro-
metne vrednosti mogu se prikazati na sledeći način:
-	sa stanovišta proizvodjača robe(a): х robe (a) = y robe (b)
-	sa stanovišta proizvodjača robe (b): y robe (b) = х robe (a)
Ovi odnosi medju raznovrsnim robama izražavaju društvenu jednakost tih roba zato što
je:
x robe (a) = w časova opredmećenog društvenopotrebnog radnog vremena (vrednosti) i
y robe (b) = w časova opredmećenog društvenopotrebnog radnog vremena (vrednosti).
U ovim dvema roba opredmećene su iste količine društvenopotrebnog radnog vremena
(w), te su zbog toga one i medju sobom društveno jednake«.
Na kraju, od autora ove interpretacije dobijamo neku vrstu filozofsko-logičkog rezime
- a značenja i smisla odnosa »х robe A = y robe B« kao »društvene jednakosti« ovih dveju
roba:
»Kroz razmenu se izražava pojavni oblik te jednakosti:
pojavni oblik	х robe (a) = y robe (b)
društvena sadržina	w robe (a) = w robe (b)
(Dr. Miloš Samardžija, Privredni sistem Jugoslavije II deo, Naučna knjiga Beograd, 1975,
str. 167, kurziv D. Dj)
Vidi se odmah ovo: autor nije shvatio činjenicu da u odnosu х robe A = y robe B samo
jedna (samo prva) roba »izražava vrednost«, a samo druga (roba B) služi kao materijal (a
ne »oblik«) za izražavanje vrednosti ove prve. Stoga je njegova teza da obe robe
a)	i izražavaju svoju vrednost
b)	i služe kao oblik izražavanja vrednosti druge robe skroz netačna i u suprotnosti s
Marksovim postavljanjem problema. Zbog toga on i reducira ovaj odnos na čisto kvanti-
tativan odnos u kome dve robe stoje jedna prema drugoj kao »ista količina društveno po-
trebnog radnog vremena prema istoj količini društveno potrebnog radnog vremena« te u tak-
voj kvantitativnoj istosti vidi »društvenu jednakost« tih roba. Medjutim, društvena jedna-
kost - da govorimo jezikom autora - sastoji se u njihovoj kvalitativnoj istosti, istosti njih
kao stvari od iste supstancije - apstraktno ljudskog rada. Ali, pošto autor ni sam nije došao
do spoznaje takve »društvene jednakosti - a za to mu daje priliku napred analizirani Mark-
sov metod redukcije - on je robu kao vrednost shvatio samo u jednom odredjenju - u od-
redjenju »w časova opredmećenog društvenopotrebnog radnog vremena«. Nažalost, ta i tak-
va Marksova »vrednost« je samo »drugo, popravljeno izdanje« Rikardove vrednosti.
IV. PRIMEDBE NA PREVOD NEKIH IZRAZA I POJMOVA U
KONKRETNIM TEKSTOVIMA PRVE GLAVE
Časopis 41, 42/1980
Str. 19: »Vsako delo je po eni strani trošenje človeške delovne moči v fizio-
loškem smislu, in v tej lastnosti enakega človeškega ali abstraktno človeškega dela
tvori blagovno vrednost.«
a)	»Enakega človeškega dela«. U analizi pod III/3.1 več smo rekli da bi izraz
»enako« (gleiche) trebalo zameniti izrazom »isto človeško delo«, i objasnili zašto
to treba učiniti.
Ovde samo naznačujemo logički osnov na kome počiva pojam »isti« (ljudski
rad). Reč je o kategoriji Identičnosti (iz Hegelove logike) koja se u daljem odred-
jivanju pokazuje kao Razlika. Dakle, odnos »abstraktno človeško delo - konkret-
no korisno delo« je u stvari odnos Identičnost - Razlika, a ovaj logički sadržaj
je često prisutan u Marksovim analizama kategorija robne proizvodnje.
b)	»tvori bagovno vrednost«. Ako izraz »tvori« - u slovenačkom jeziku ima
značenje »stvara« (kao što je u srpsko hrvatskom prevodu) onda upotrebljen izraz
nije adekvatan Marksovom »bilden«. Ako, naprotiv, ima značenje koje govori da
118
...« delo ... v lastnosti istega človeškega ali abstraktno človeškega dela« - ob-
razuje (bildet) robu kao vrednost ili, bolje reći, koje je ono »gradivno« robe kao
vrednosti - onda je izraz ispravan. Jer, »trošenje človeške delovne moči v fizio-
loškem smislu« je - u odredjenom smislu - jedan permanentan proces koji - na
suprotnom kraju (tamo gde se zgotovljava gotov proizvod) postepeno obrazuje
robu kao vrednost.
c) »tvori blagovno vrednost«. Ne, nego »obrazuje robu(kao) - vrednost« (bildet
den Warenwert), nasuprot korisnom konkretnom radu koji producira (proizvodi)
proizvod rada (robu) kao upotrebnu vrednost.
Engelsovo objašnjenje u fusnosti br. 16 (k 4. izdaji Kapitala) gde on uporedjuje Marksovu
dvorodnu prirodu rada - apstraktnog i konkretnog - sa engleskim izrazima »work« i »la-
bour« može izazvati zbrku ako se sadržaj ovih engleskih glagola uzme kao osnov za shva-
tanje Marksovih glagola bilden i produzieren.
»Angleščina - kaže Engels - ima to prednost, da ima dve različni besedi za t.i. različni
plati dela. Delo, ki ustvarja (schafft) uporabne vrednote in je kvalitativno opredeljeno, se
imenuje work, v nasprotju labour; delo, ki ustvarja vrednost in se meri samo kvantiativno,
se imenuje labour, v nasprotju z work.«
Engels, kao što vidimo, upotrebljava glagol schaffen u oba slučaja - i za work i za labour.
To se nipošto ne sme učiniti za Marksove izraze bilden i produzieren, jer onda Marksova
dvorodna priroda rada gubi svaki smisao. I drugo. Marksov apstraktno ljudski rad je, kao
što smo već ranije napomenuli, u prvom redu i najpre supstancija pa se tek potom može
meriti kvantitativno. U Engelsovom objašnjenju nedostaje ta primarna odredba Marksovog
rada; kod Engelsa, naprotiv,...« delo ki ustvarja vrednost se meri samo kvantitativno«. Uk-
ratko, njegovo shvatanje - ako bi se primenilo na Marksovu dvorodnu prirodu rada - polari-
zovali bi je na ovaj način: 1. s jedne strane »konkretan rad« kao samo kvalitativan, 2. s druge
strane apstraktan rad kao samo kvantitativan. A to, nažalost, nije Marksova kategorija.
Strana 20
»Najenostavnejše vrednostno razmerje je očitno vrednostno razmerje kakega
blaga do enega samega drugačnega blaga, vseeno katerega. Vrednostno razmerje
dveh blag daje torej najbolj enostaven vrednostni izraz za kako blago.«
U konkretnom odnosu o kome je reč - »Enostavna, posamična ali naključna
oblika vrednosti« - radi se samo o dve, tj. jedne i još jedne robe. Prema tome, ne
može se prevesti sa »vrednostno razmerje kakega, već »enega blaga do enega sa-
mega drugačnega blaga« (platno : kaput). U tako postavljenom odnosu, dolazi do
izraza vrednosti na strani, opet, samo jedne robe, samo platna. Prevod »vrednost-
ni izraz za kako blago« nije zato ispravan; mora, naprotiv, da glasi: »Vrednostno
razmerje dveh blag daje torej najbolj enostaven vrednostni izraz za eno blago«.
WERTVERHÄLTNIS - VREDNOSTNO RAZMERJE, ODNOS
VREDNOSTI
Bliže odredjenje sadržaja ovog pojma dao je Marks u § 2. Dodatka glavi prvoj
Kapitala, u tekstu u kome izlaže karakter onog jednog »pola izraza vrednosti«
- Die relative Wertform - (Relativna vrednostna oblika, str. 20 i 21 Časopisa) čiji
drugi pol čini Äquivalentform (Ekvivalentska oblika).
Pojam Wertverhältnis - vrednostno razmerje, odnos vrednost - je jedan od
Marksovih pojmova kod kojih čitalac Kapitala, dakle, prevodilac mora da »ope-
racionalizuje« svoje saznanje o apstraktno ljudskom radu kao bezrazličnoj sups-
tanciji ljudskog rada, to jest da taj i takav sadržaj ljudskog rada sada primeni na
119
konkretnu situaciju odnosa u kome se platno postavlja prema kaputu. Jasno je
da je ovde u pitanju ona redukcija dveju roba na istu Jednost od koje obe stvari
predstavljaju samo njene kristale.
No, da bi se pojam »vrednostno razmerje« (Wertverhältnis shvatio u Mark-
sovom odredjenju, moramo najprej analizirati Marksov pojam Verhältnis (raz-
merje, odnos). Zašto to činimo - to ćemo pokazati sada.
a) Verhältnis
za prevodjenje ovog Marksovog izraza prevodilac obično konsultuje rečnik
(nemačko hrvatski ili nemačko srpski ili nemačko slovenački) u kome se za »Ver-
hältnis« daju značenja: razmjer, omjer, razmerje, odnos i si. Svi ovi izrazi, med-
jutim, u najvećem broju slučajeva inkliniraju ka nekom kvantitativnom odnosu
(kao recimo kod Marksovog objašnjenja »menjalne vrednosti« razmenske vred-
nosti, Tauschwert) koju Marks odredjuje ponajpre ...« als das quantitative Ver-
hältnis, die Proportion ...« (kao kvantitativan odnos, kao srazmeru u kojoj se
upotrebne vrednosti jedne vrste razmenjuju za upotrebne vrednosti druge vrste).
Da »Verhältnis« ima u Marksa i taj smisao - u to nema sumnje. Ali, ovoj kon-
stataciji treba odmah dodati i primedbu da će Marks - u slučajevima u kojim
ovom izrazu daje kvantitativno značenje - to i izričito naglasiti upotrebom od-
redbe »quantitative« (Verhältnis).
Medjutim, mnogi Marksovi pojmovi koji - u občinom, pozitivnom načinu
mišljenja, nose u sebi odredbu kvantitativnog - mnogi takvi pojmovi su u Mark-
sovom načinu mišljenja dobili i jednu, takoreći, pred-odredbu kvalitativnog u
smislu logičko-kategorijalnog, odredbu koja tom pojmu daje jedan ne-kvantita-
tivan sadržaj.
Takav je slučaj i s pojmom Verhältnis. Ako se apstrahuje njegov kvantitativan
sadržaj, onda ostaje jedno: da se prevede kao »odnos«. U tom slučaju je čitalac,
tj. prevodilac sklon da izraz vrednosti
20 vatlov platna = 1 suknjič
shvati kao odnos, ali dajući tom »odnosu« smisao koji ima u njegovoj svesti, tj.
koji ima u načinu mišljenja njegove jezičke zajednice. Pa, koji smisao ima »odnos«
u njoj? Odgovor je obično ovaj: ima smisao nekog aktivnog odnošenja najmanje
dveju polarno suprostavljenih strana, tj. odnošenja u kojoj su obe strane - stojeći
svaka od njih na suprotnoj poziciji od druge - aktivne jedna prema drugoj, »od-
nose se« jedna prema drugoj i u tom odnošenju i jedna i druga su »u akciji«. Za
naš način mišljenja, prema tome, ne bi se radilo o kategoriji »odnos«, ukoliko
obe strane - koje stoje jedna naspram druge - ne bi bile aktivne strane tog odnosa.
Bude li ovde samo jedna »u akciji«, a druga ne, onda bi, po našem shvatanju i
našem načinu mišljenja, »odnos« izostao.
Medjutim, Marksov pojam »Verhältnis« - u kome platno ... »tritt in ein Ver-
hältnis zum Rock«, to jest »stupa«, »staje« u odnos prema kaputu, zahteva up-
ravo to što po našem načinu mišljenja »odnos« ne bi trebao da bude. On zahteva,
dakle, da samo jedna strana - ovde platno - bude u akciji, da bude aktivna; druga
strana, kaput, ovde se ne »odnosi«! Iz takvog karatkera platnovog »odnosa« pro-
izlazi u suštini da Marksov pojam Verhältnis - tim pre što je vezan samo za plat-
no kao robu od koje potiče inicijativa pa, prema tome, za robu koja je »u akciji«
- da taj Marksov pojam ima ovde smisao izvesnog »ponašanja«, »vladanja« (sich
120
verhalten = vladati se, Verhalten, Verhaltung = držanje, ponašanje, vladanje) koje
se tiče samo platna, jer je samo ono ta roba koja je aktivna. Platno se, dakle, »po-
naša« prema kaputu - kaput se, medjutim, ne »ponaša« prema platnu jer se, ta-
koreći, »drži u mestu«, pasivan je.
Ovakav karakter kaputa - kao ekvivalenta koji je ekvivalent samo unutar,
samo u okviru platnovog »ponašanja« (dok je van toga samo roba u prirodnom
obliku, kaogod i platno) izričito proizlazi iz Marksove analize pozicije kaputa i
to u sledečim recima:
»Kaput je samo unutar ovog (platnovog) odnosa - ekvivalent. On se, medju-
tim, drži pasivno. Od njega ne počinje nikakva inicijativa. On se nalazi u odnosu,
zato što je (odnos) protegnut na njega. Obeležje koje njemu proizlazi iz odnosa
s platnom ne javlja se stoga kao rezultat njegovog odnošenja, već je to obeležje
dato bez njegovog sudelovanja... Naime, platno se prema kaputu ponaša (od-
nosi) kao prema čulno postojećoj materijaturi ljudskog rada in abstracto, pa stoga
i kao prema vrednost-telesnosti koja je tu, data »na licu mesta«. Kaput je to samo
zato i samo utoliko ukoliko se platno - na ovaj odredjen način - prema njemu
odnosi. Njegovo ekvivalentsko biće, tj. to daje ekvivalent, je takoreći samo ref-
leksivna odredba platna. Ali, čini se da je obrnuto. S jedne strane, kaput ne daje
samom sebi truda da se odnosi. S druge strane, platno o odnosi na njega ne da
bi od njega nešto napravilo, već zato što je kaput »noio« i bez platna.«
(I izdanje, isto, str. 22, kurziv Marksov)
Prema tome, ako platno igra aktivnu, a kaput pasivnu ulogu, onda se postavlja
pitanje: šta predstavlja, koju svrhu ima to platnovo »ponašanje«, to platnovo Ver-
hältnis prema kaputu? Pitanje moramo postaviti u ovom obliku baš zato što od
platna potiče, polazi inicijativa iz koje će proizaći nešto, neki rezultat. Na postav-
ljeno pitanje ćemo dobiti odgovor od Marksa koji za nas, čitaoce, doista znači
nešto novo. Naime, iz ovog ponašanja (držanja) platna prema kaputu proilazi to
da će platno »iz-raziti« svoju vrednost u upotrebnoj vrednosti »kaput«. Šta, med-
jutim, uopšte znači »izraziti vrednost« (Wert ausdrücken) ako znamo da to čin
platno? Ako kažemo da platno izražava veličinu svoje vrednosti odredjenom ko-
ličinom robne vrste »kaput«, onda smo time ostali samo na kvantitativnoj strani
odnosa 20 vatlov platna = 1 suknjič. In ne samo »ostali«, već se nismo dalje po-
merili ni za korak bliže onom sadržaju koji ovaj odnos platna i kaputa zahteva
sa aspekta »izraza vrednosti« u kvalitativnom smislu reči. Šta onda znači »izraz
vrednosti« u kvalitativnom smislu reči, šta, dakle, on označava ako zanemarimo
njegovu kvantitativnu stranu?
Na ovo pitanje Marks odgovora u već pomenutom § 2. Dodatka glavi prvoj
na taj način što će platnov odnos prema kaputu, taj platnov Verhältnis, rastaviti
- da tako kažemo - na dva momenta:
1.	na Gleicheitsverhältnis (poistovećivanje kaputa s platnom kao stvari od iste
supstancije - apstraktno ljudskog rada) i
2.	3Wertverhältnis (odnos u kome su platno i kaput isto kao »vrednosti«).
Zbog velike važnosti Marksovih objašnjenja koja se tiču njegovih pojmova,
ključnih za razumevanje kategorija političke ekonomije, mi ćemo navesti ova ob-
jašnjenja iz Dodatka glavi prvoj, to jest onog Dodatka koji je Marks specijalno
namenio »čitaocu potpuno nenaviknutom na dijalektičko mišljenje« (»dem nicht
durchaus in dialektischen Denken eingewohnten Leser«, prvo izdanje, 1867, str.
VIII):
121
1.	Gleicheitsverhältnis
»Budući da je platno to koje treba da izrazi svoju vrednost, od njega i potiče
inicijativa. Ono stupa u odnos prema kaputu, tj. prema kojoj bilo drugoj, od njega
samog različnoj robi.
Ovaj odnos je odnos »isto-postavljanja« (Verhältnis der Gleichsetzung), pois-
tovećivanja. Osnova izraza: 20 vatlov platna = 1 suknjič je u stvari: platno = suk-
njič, što recima iskazano znači samo ovo: robna vrsta kaput je iste prirode, iste
supstancije s robnom vrstom koja je od njega različna, s platnom.Ovo se obično
previdja jer pažnju (subjekta) absorbuje onaj kvantitativni odnos, tj. odredjena
proporcija, u kojoj je jedna robna vrsta izjednačena s drugom. Zaboravlja se
(medjutim) da su veličine različitih stvari kvantitativno izjednačive tek pošto se
(te stvari) budu redukovale na istu Jednost (apstraktno ljudski rad). Samo kao iz-
razi te iste Jednosti one su jednoimene, pa stoga i samerljive veličine.
U gornjem izrazu se, dakle, platno odnosi, »drži« prema kaputu kao prema
nečem što je i ono samo, tj. kao prema svojem »istom« (als Ihresgleichen) ili -
drugim recima - kaput je »protegnut« (doveden u odnos) prema platnu kao stvar
od iste supstancije, kao Suštinom svojom isto (Wesengleiches) što i platno. Kaput
je, prema tome, kvalitativno poistovećen, tj. stavljen prema platnu kao kvalitativ-
no isti.«
Marksovi pojmovi Ihresgleichen (na pr. u rečenici ...« verhält sich die Leinwand zum
Rock als Ihresgleichen ...«) ili »seinesgleichen« (na pr. u primedbi br. 18 prve glave: »Erst
durch die Beziehung auf den Menschen Paul als seinesgleichen bezieht sich der Mensch Pe-
ter auf sich selbst als Mensch ...«) pretpostavljaju, naravno, da »platno« odn. »Petar« imaju
- naspram sebe, na drugom polu odnosa - neku drugu robu (kaput) odnosno drugog čoveka
(Pavia). Ali - i to je ono suštinsko u Marksovoj dijalektičkoj logici - to »drugo« što stoji
naspram platna ili Petra, nije neko drugo uopšte, već »drugo« samog platna, njegovo drugo«,
to jest »drugo« samog Petra, njegovo drugo (u licu »Pavla«), Prema tome, to platnovo »dru-
go« jeste kaput kao njegovo ogledalo, kao ono u čemu platno »vidi sebe«.
U takvom karakteru kaputa, kao onog »drugog platna«, treba tražiti sadržaj Marksove
misli o platnu koje treba da »izrazi vrednost«. Kažemo »treba tražiti« jer osim ovoga što
je gore rečeno o poistovećivanju kaputa s platnom kao stvari »od iste supstancije« (apst-
raktno ljudskog rada), treba konsultovati Marksa i u pogledu sadržaja njegovog pojma Wert-
verhältnis koji Marks objašnjava odmah posle pojma Gleischeitsverhältnis. Jer, biti »isti«
kao supstancija apstraktno ljudskog rada, znači u istom dahu biti »isti« i u smislu vrednosti.
O tome Marks upravo govori kod izlaganja sadržaja pojma Wertverhältnis.
2.	Wertverhältnis
»Kaput je isto što i platno samo ukoliko su i jedan i drugi vrednosti. Da se,
dakle, platno odnosi (ponaša) prema kaputu kao prema nečem što je isto kao i
samo ono, ili - drugim recima - da je kaput stavljen prema platnu kao stvar od
iste supstancije (pa zbog toga stavljen prema platnu kao nešto isto) govori o tome
da kaput, u ovom odnosu, važi kao vrednost.
On je (sad) isto što i platno ukoliko je i platno takodje vrednost. (Er wird der
Leinwand gleichgesetzt, sofern sie ebenfalls Wert ist).
Poistovećivanje kaputa s platnom kao stvari od iste supstancije je, dakle, po-
istovećivanje njih kao vrednosti (Das Gleicheitsverhältnis ist also Wertverhältnis),
a ovo poistovećivanje je, pre svega, izraz vrednosti ili »vrednosnog bića« robe koja
iz-razuje svoju vrednost (das Wertverhältnis aber vor allem Ausdruck des Werts
oder des Wertseins der Ware, Welche ihren Wert ausdrückt.) .
122
Kao upotrebna vrednost ili roba-telesnost platno se razlikuje od kaputa. Nje-
govo svojstvo »vrednosti«, naprotiv, (odnosno to da je »vrednost«) izlazi na vi-
delo, iz-razuje se u jednom odnosu (»držanju« platna) u kome je ta druga robna
vrsta, kaput, stavljena platnu da važi kao ista (der Leinwand gleichgesetzt wird)
ili da mu važi kao suštinski isto.« (Oder als ihr Wesengleiches gilt).«
Očigledno je da »izraz vrednosti platna« ne znači izraz veličine vrednosti plat-
na (na šta bi upućivala jednačina 20 vatlov platna = 1 suknjič) već neku dijalek-
tičku »radnju« kojom se - i preko koje se - platno »orazličava u samome sebi«,
to jest tu svoju »izraženu vrednost« stavlja u razliku prema sebi kao »upotrebnoj
vrednosti«, čime se - kao što je već ranije rečeno - konstituiše kao roba. Ali -
i to treba posebno naglasiti - kao roba u društvenoj formi (Wertform) za razliku
od sebe kao robe u prirodnoj formi (Naturalform) s kojom egzistira van, izvan
»odnosa«.
Koliko je Marks polagao na takav smisao i sadržaj »izraza vrednosti platna« pokazuje
njegovo pismo Engelsu od 22. juna 1867 u kome naglašava da je ...« stvar i odviše odlu-
čujuća za celu knjigu« (prvog toma) i u kome čitamo sledeće:
»Gospoda ekonomisti su dosad previdjali najjednostavniju stvar, da je oblik 20 aršina
platna = 1 kaput samo nerazvijena osnova za 20 aršina platna = 2 funte sterlinga, dakle, da
najprostiji robnik oblik, u kome vrednost robe još nije izražena u odnosu prema svima dru-
gim robama, već samo kao različno od svog vlastitog naturalnog oblika sadrži čitavu tajnu
novčanog oblika (Geldform) ...« itd.
Drugim recima, od časa kad »izrazi svoju vrednost« kao nešto različno od svo-
je upotrebne vrednosti - od tog časa platno u Marksa više nije ona »Platnena
predmetnost« u kojoj se javlja u svom prirodnom obliku, već jedna sasvim druga
predmetnost... »welche von der Leinwand selbst dinglich verschieden und ihr
zugleich mit andrer Ware gemeinsam ist« (koja je od platna, kao platna, pred-
metno različna a u isti mah zajednička s drugom robom). Tu »predmetnost« je
platno, prostije rečeno, »pozajmilo« od kaputa kao tela čija se materijalnost, tvar-
stvo (StofT) sastoji jedino i samo iz ljudskog rada kao takvog i ni iz čega više.
.123
Karl Korsch
UVODNA BESEDA K NOVI IZDAJI 'KAPITALA'
/KARL MARX: DAS KAPITAL, GUSTAV KIEPENHEUER VERLAG,
BERLIN 1932/
I
Kakor Platonova Država, Machiavel lijev Vladar, Rousseaujeva Družbena po-
godba, dolguje tudi Marxov Kapital zahvalo za svojo veliko in trajno moč oko-
liščini, da je na zgodovinski prelomnici zapopadel in izrekel v vsej njegovi širini
in globini nov princip, ki je vdiral v staro podobo sveta. Vsa gospodarska, po-
litična in socialna vprašanja, okoli katerih se vrti Marxova analiza »Kapitala«,
teoretično so danes svet razgibajoča praktična vprašanja, za katera se v vseh delih
sveta bije realen boj velikih družbenih sil, držav in razredov. S tem, daje ta vpra-
šanja tako zgodaj zapopadel kot odločilna za takrat bližajoči se svetovni obrat,
seje Karl Marx pred kasnejšimi generacijami izkazal kot največji predvidevajoči
duh svojega časa. Toda teh vprašanj bi tudi kot največji duh ne mogel teoretično
zagrabiti in vključiti v svoje delo, če ne bi bila hkrati na neki način tudi že v tak-
ratni dejanskosti postavljena kot realna vprašanja. Posebna usoda tega nemškega
oseminštiridesetletnika1 je bila, da so ga absolutistične in republikanske evropske
vlade izgnale iz njegovega praktičnega področja delovanja in ga šele s to pravo-
časno oddaljitvijo iz zaostalih nemških razmer prav katapultirale v njegov pravi
zgodovinski akcijski prostor. Prav zaradi tega večkratnega nasilnega premika nje-
govega delovnega polja pred in po spodleteli nemški revoluciji 1848, je lahko tak-
rat ravnokar trideset let stari mislec in raziskovalec Marx, ki seje skozi teoretični
spoprijem s Heglovo filozofijo že prebil do obsežnega in globokega občega vede-
nja v nemško filozofski obliki, zdaj v obeh svojih obdobjih emigracije, ki sta sle-
dili, najprej v Franciji in Belgiji, potem v Angliji, stopil še v najneposrednejši teo-
retični in praktični odnos tudi do obeh v prihodnje najmočnejših novih podob
takratnega sveta. To je bil na eni strani francoski komunizem in socializem, ki je
iz pridobitev velike jakobinske meščanske revolucije silil naprej k proletarskim
ciljem, na drugi strani iz industrijske revolucije let 1770 do 1830 izišla razvita
podoba moderne kapitalistične produkcije v Angliji ter njej ustrezna produkcijska
in menjalna razmerja.
Francoska politična zgodovina, angleški gospodarski razvoj, moderno delav-
sko gibanje - to trikratno »onostranstvo« takratne nemške dejanskosti je Marx
v desetletja dolgem raziskovalnem in miselnem delu najbolj temeljito vključil v
svoja dela in posebno v svoje glavno delo »Kapital«, in tako dal temu delu tisto
posebno življenjsko moč, s katero je še danes, 65 let po njegovem izidu in skoraj
50 let po smrti njegovega pisca, ostalo v največji meri »sodobno«, v mnogih ozirih
pa šele začenja prav izpolnjevati svoj čas.
»Končni smoter tega dela« je po lastni navedbi pisca v tem, »da razkrije eko-
nomski zakon gibanja moderne družbe«. Že v tem je zajeto, da se »Kapital« ne
1 Tu ni mišljena Marxova starost, ampak da je bil sodobnik leta 1848. (Prip. prev.)
.124
omejuje na to, da bi v do tedaj običajnem smislu prispeval k ekonomski šolski
znanosti. Gotovo zavzema Marxov Kapital med drugim tudi pomembno mesto
v razvoju ekonomske teorije; njegove sledi je najti v celotni ekonomski strokovni
literaturi do današnjih dni. Toda Kapital je obenem, kot pravi že njegov podna-
slov, »Kritika politične ekonomije« in to sploh ne pomeni le kritičnega stališča do-
posebnih naukov, kijih vsakokrat zastopajo posamezni ekonomski raziskovalci.
V Marxovem smislu celo pomeni nasprotno tudi kritika politične ekonomije
sama, ki po njegovem zgodovinsko-materialističnem nazoru ne predstavlja le teo-
retičnega sistema pravilnih ali napačnih stavkov, temveč sama uteleša del zgodo-
vinske dejanskosti, bolj točno rečeno, del tistega »modernega meščanskega pro-
dukcijskega načina« ter na njem temelječe družbene formacije, katere nastanek,
razvoj in propad, hkrati prehod na nov, višji produkcijski način in družbeno for-
macijo, tvori pravi predmet Marxovega razi^ovanja in kritike v »Kapitalu«.
»Kritika politične ekonomije« se v Kapitalu v toliko, če izhajamo iz danes ob-
ičajne razdelitve znanosti, pravzaprav ne kaže kot ekonomska, marveč kot zgo-
dovinska in sociološka teorija.
Toda tudi s to novo določitvijo in z vrsto podobnih, ki bi jih še lahko dodali,
način raziskovanja in predmet Marxovega »Kapitala« še nista zajeta v njunem ce-
lotnem obsegu in globini. »Kapital« ne pripada nobeni posebni znanosti sami, če-
prav obratno prav tako nima opravka s filozofsko vseobsežno znanostjo, ampak
obravnava neki čisto določen poseben predmet v čisto določenem posebnem po-
gledu. V tem oziru je mogoče Marxovo delo najbolje primerjati z znanim Dar-
winovim delom »Izvor vrst«. Kakor je Darwin odkril zakon razvoja organske na-
rave, tako je Marx razkril razvojni zakon človeške zgodovine, in sicer na dvojni
način: Na eni strani kot splošni zgodovinski razvojni zakon v obliki tim. »zgo-
dovinskega materializma«. Na drugi strani kot posebni zakon gibanja današnjega
kapitalističnega produkcijskega načina in iz njega proizvedene meščanske družbe.
Da ta primerjava nikakor ne temelji le na zunanjem ujemanju dveh zgodovinskih
datumov (»Izvor vrst« in prvi del Marxovega kapitalnega dela: »H kritiki poli-
tične ekonomije«, sta izšla oba leta 1859), temveč izraža globjo zvezo, je izrekel
že Friedrich Engels v svojem govoru ob grobu mrtvega prijatelja, pa tudi sam
Marx je na to namignil. V eni od lepih in globokih pripomb, ki na videz vodijo
daleč proč od teme, s katerimi je svoje delo skoraj prebogato opremil, govori o
tem, da je Darwin prvi usmeril interes k »zgodovini naravne tehnologije«, to po-
meni k »tvorbi rastlinskih in živalskih organov kot produkcijskih instrumentov za
življenje rastlin in živali«. In zastavi vprašanje: »Ali ne zasluži zgodovina tvorjenja
produktivnih organov družbenega človeka, materialne baze vsake posebne družbe-
ne organizacije, enake pozornosti? In ali je ne bi bilo mogoče lažje podati, ker
se, kot pravi Vico, človeška zgodovina razlikuje od zgodovine narave po tem, da
smo eno naredili, druge pa nismo naredili?«
V teh stavkih je razmerje med Darwinom in Marxom v resnici izraženo na
dovršen način, tako v poudarjanju obema skupnega kot tudi v povdarjanju spe-
cifične razlike, po kateri obravnava Darwinovo preiskovanje naravoslovni razvoj-
ni proces v ožjem smislu, Marxovo pa zgodovinsko družbeno praktični razvojni
proces, ki ga ljudje niso le doživeli, temveč tudi naredili. Le da iz te razlike Marx
ni izvedel sklepa, kakor nekateri moderni polteologi in mračnjaki tim. »duhov-
noznanstvenega« raziskovanja, da bi pri raziskovanju in prikazu tega družbenega
življenjskega procesa ljudi zadostovala nižja stopnja pojmovne strogosti in em-
pirične vestnosti, in da bi bila primerna večja mera subjektivnosti kot v pravih
.125
prirodnih znanostih. Marx izhaja iz nasprotnega pojmovanja in si izrecno zastav-
lja nalogo, da v svojem delu prikaže razvoj ekonomske družbene formacije kot »na-
ravnozgodovinski proces«.
Če in koliko je v Kapitalu materialističnemu raziskovalcu zgodovine in druž-
be, Marxu, načeloma uspel ta veliki met, o tem bo mogoče odločati šele takrat,
ko bo nekoč nastopil tisti trenutek, ki ga je imel pred očmi Marx pred 65 leti,
ko se za in proti Marxovi teoriji ne bodo slišali več samo »predsodki takoime-
novanega javnega mnenja«, temveč tudi sodba dejansko »znanstvene kritike«, s
katero pa se pri današnjem položaju reči še ne mudi.
Nasprotno pa bi ravnali napak, če ob izdaji Marxovega Kapitala ne bi hkrati
opozorili na to, v kakšnem specifičnem razmerju je pričujoči dokončani del tega
dela z nedokončanimi deli njegovega osnutka.
Torzo gigantskih razsežnosti - to je forma, v kateri je Marxovo ekonomsko
delo navzoče danes in v kateri bo navzoče v glavnem nespremenjeno tudi v pri-
hodnosti, kljub še pričakovani objavi nekaterih do zdaj nenatisnjenih rokopisov.
Tudi če odmislimo od očrtov zgodnejših Marxovih del, ki tičijo še mnogo globlje,
v katerih kritika politične ekonomije še ni ločena od kritike filozofije, pravnih
razmerij in državnih oblik, sploh vseh ideoloških form in še ni postavljena kot
samostojna raziskovalna naloga, ki jo je treba najprej opraviti, zija med delom,
ki ga je Marx planiral in delom, ki ga je kasneje dokončal, silen razkorak. V času
po svoji dokončni preselitvi v London 1850, kjer ga je »ogromni material za zgo-
dovino politične ekonomije, kije nakopičen v Britanskem muzeju, ugodno mesto,
ki ga nudi London za opazovanje meščanske družbe in končno novi razvojni sta-
dij, v katerega je kazalo, da vstopata z odkritjem kalifornijskega in avstralskega
zlata«, še enkrat pripravil do tega, daje svoje politično ekonomske študije »začel
spet čisto od začetka«, seje Karl Marx dvakrat izrekel o celokupnem načrtu od-
tlej zasnovanega politično ekonomskega dela. Prvič v 1857 napisanem rokopisu
k »splošnemu uvodu«, ki pa zatem ni bil dan na dan in gaje objavil Kautsky šele
1903 v »Neue Zeit«, drugič v dejansko izišlem v »predgovoru« h »kritiki politične
ekonomije« iz 1859. Prvič se glasi: »Razdelitev je očitno treba napraviti tako, da
se najprej razvijejo splošne abstraktne določbe, ki zato bolj ali manj pripadajo
vsem družbenim oblikam... Drugič, kategorije, ki tvorijo notranjo členitev meš-
čanske družbe in na katerih slonijo temeljni razredi. Kapital, mezdno delo, zem-
ljiška lastnina. Njihov medsebojni odnos. Mesto in podeželje. Trije veliki druž-
beni razredi. Menjava med le-temi. Cirkulacija. Kreditništvo (privatno). Tretjič
pride združenje meščanske družbe v obliki države. Opazovano v odnosu do sa-
mega sebe. 'Neproduktivni' razredi. Davki. Državni dolg. Javni kredit. Prebival-
stvo. Kolonije. Izseljevanje. Četrtjč mednarodno razmerje produkcije. Mednarod-
na delitev dela. Mednarodna menjava. Izvoz in uvoz. Menjalni kurs. Petič sve-
tovni trg in krize.«
Dve leti kasneje, ko je Marx objavil »prvi dve poglavji prvega razdelka prve
knjige, ki obravnava kapital« kot samostojen »zvezek« (približno 200 tipkanih
strani!) pod naslovom »H kritiki politične ekonomije«, je začel predgovor tega
spisa s stavkom:
»Sistem meščanske ekonomije opazujem v tem zaporedju: kapital, zemljiška
lastnina, mezdno delo; država, zunanja trgovina, svetovni trg. Pod prvimi tremi
rubrikami preiskujem ekonomske življenjske pogoje treh velikih razredov, v ka-
tere razpade moderna meščanska družba; sovisnost drugih treh rubrik bije v oči.«
.126
Od teh obsežnih načrtov je bil v kasnejšem kapitalnem delu. ki gaje dokončal
delno Marx sam. delno drugi, izpeljan le odlomek prve polovice teh obsežnih na-
črtov. Marx piše še konec 1862 v pismu Kugelmannu, ko seje že odločil, da bo
»nadaljevanje« v lelu 1859 objavljenega prvega zvezka »H kritiki politične eko-
nomije« sedaj samostojno objavil pod naslovom »Kapital«, da ta nova objava (s
katero je razumeti ne samo današnji prvi zvezek Kapitala, temveč tudi druge dele
celotnega dela) »dejansko obsega le to, kar bi naj tvorilo tretje poglavje prvega raz-
delka, namreč kapital nasploh«. Toda v istem času je zaradi vrste zunanjih in not-
ranjih razlogov načrt celotnega dela, ki se ga je do tedaj z neznatnimi spremem-
bami trdno držal, znatno omejil in se odločil za prikaz celotne snovi v treh do
štirih knjigah, od katerih naj bi prva obravnavala Produkcijski proces kapitala,
druga Cirkulacijski proces, tretja Podobe celokupnega procesa, in sklepna, četrta.
Zgodovino teorije.
Od teh štirih knjig Kapitala je zgolj eno dokončal Marx sam. Izšla je kot
1. zvezek Kapitala v prvi izdaji 1867, v drugi izdaji 1872. Drugo in tretjo knjigo
je po Marxovi smrti na podlagi razpoložljivih rokopisov dokončal njegov prijatelj
in sodelavec Friedrich Engels ter ju kot 2. in 3. zvezek Kapitala izdal 1885 in
1894. Sem spadajo še trije deli »Teorij o presežni vrednosti«, ki jih je prav tako
na podlagi Marxovih rokopisov izdal Kautsky 1905-1910, in jih je skupno mo-
goče obravnavati kot določeno nadomestilo za četrto knjigo »Kapitala«. Strogo
vzeto pri tem vsekakor ne gre več za kako nadaljevanje Kapitala; temveč le še
za delni ponatis nekega starejšega Marxovega rokopisa, napisanega že od avgusta
1861 do junija 1863, ki ni bil nikdar namenjen za to, da bi predstavljal del »Ka-
pitala«, temveč tvori zgolj nadaljevanje prvega zvezka »H kritiki politične eko-
nomije«, ki je izšel 1859. Že Engels je načrtoval objavo kritičnega dela tega ro-
kopisa kot četrto knjigo »Kapitala«, potem ko bi odstranil številna mesta, ki jih
je že uporabil za dodelavo 2. in 3. knjige. Nasprotno, Marx sam pri izdaji prvega
dela »Kapitala« ni prevzel nespremenjenega niti dela rokopisa »H kritiki politič-
ne ekonomije«, ki je že izšel, temveč ga je v prvih treh poglavjih novega dela še
enkrat iz temelja predelal. Ena najpomembnejših nalog bodočih izdajateljev Mar-
xa bo v tem, da bodo z neskrajšano izdajo celokupnega rokopisa »H kritiki po-
litične ekonomije« napravili javnosti dostopen tudi ta prvi in edini celokupni pri-
kaz Marxove miselne zgradbe, ki ga je do konca izpeljal on sam.
Kljub silnemu razkoraku med načrtovanim in dejansko dokončanim delom pa
predstavlja tako Marxov »Kapital« kot tudi celo prvi zvezek Kapitala sam zase po
formi in vsebini popolnoma zaokroženo celoto. Stvari si ne smemo predstavljati
tako, kot da bi Karl Marx, ki je pri pisanju prve knjige videl v duhu pred seboj
dokončane tudi že naslednje knjige celokupnega dela, zdaj dejansko v to prvo od
njegovih štirih knjig položil le odmerjeno četrtino svojih misli. Proti tej predstavi
govori že dejstvo, ki ga je pred 30 leti poudarila Rosa Luxemburg v neki odlični
študiji h Kapitalu, daje bil vendar tudi že predenje leta 1894 naposled izšel tretji
zvezek Kapitala, v Nemčiji, kakor v vseh deželah, »Marxov nauk že desetletja po-
pulariziran in sprejet kot celota prav na podlagi samo prvega zvezka« in »nikjer
ni bila zasledena kaka teoretična vrzel«. Prav tako je malo smiselno poskušati re-
šiti to navidezno protislovje med vsebino in delovanjem Kapitala s tem, da me-
nimo, da se že v tem prvem delu izčrpno razjasni tako odnos med obema veli-
kima razredoma moderne meščanske družbe, celokupnim razredom kapitalistov
in celokupnim delavskim razredom, kakor tudi na udružbljenje produkcijskih
sredstev naravnana celokupna razvojna tendenca vpričnega kapitalističnega pro-
.127
đukcijskega načina, medtem ko bi naj bila v sledečih zvezkih obravnavana vpra-
šanja cirkulacije Kapitala in razdelitve celokupne presežne vrednosti na samos-
tojne kapitalistične dohodkovne forme profit, obresti, trgovski dobiček, zemljiško
rento, itd____ za delavski razred teoretično in praktično manj pomembna. Ne gle-
de na to, da po teoriji Marxovega Kapitala v meščanski družbi ni dveh, temveč
so trije temeljni razredi (kapitalisti, mezdni delavci, zemljiški lastniki), bi bilo ne-
popisno poplitvenje Marxove teorije, če bi ji hoteli podtakniti, da je hotela iz-
peljati ekonomski gibalni in razvojni zakon moderne družbe samo s področja pro-
dukcije in iz protislovij in bojev, ki izvirajo neposredno s tega področja ne glede
na potek cirkulacijskega procesa in podob, ki še nastopijo z /družitvijo obeli \
celokupni proces.
Dejanska rešitev pričujočega problema sestoji v tem, daje Marx v prvi knjigi
Kapitala svoje preiskovanje samo formalno omejil na produkcijski proces kapi-
tala, v resnici pa je v tem delu obenem zapopadel in prikazal celoto kapitalistič-
nega produkcijskega načina in i/ njega izhajajoče meščanske družbe z vsemi nje-
govimi ekonomskimi in vrh tega celo še z vsemi njegovimi pravnimi, političnimi,
religioznimi, umetniškimi ali filozofskimi, skratka ideološkimi pojavnimi forma-
mi kot totaliteto. To je nujna posledica dialektičnega načina prikazovanja, ki ga
je Marx kljub vsemu materialističnemu »previhanju« njegove idealistične filozof-
ske vsebine prevzel iz Heglove filozofije formalno skorajda nespremenjenega, ki,
v tem oziru podobno moderni aksiomatski metodi matematičnih naravnih zna-
nosti, v raziskovanju do podrobnosti prisvojeno snov v navidez logično konstruk-
tivnem postopku naknadno deduktivno izpeljuje iz določenih enostavnih temelj-
nih pojmov. O odlikah ali slabostih tega dialektičnega načina prikazovanja v po-
litični ekonomiji tu ni treba presojati. Dovolj je, da ga je Marx v Kapitalu upo-
rabil na dovršen način in da je bila zanj že samo s tem dana nujnost, da pri pre-
iskovanju produkcijskega procesa kapitala obenem prikaže celoto kapitalističnega
produkcijskega načina in na njem utemeljene meščanske družbe. V tem poseb-
nem dialektičnem načinu prikazovanja kapitala tičijo tudi določene težave, kijih
je še treba obravnavati, ki izvirajo za v tem oziru nevajenega bralca prav iz po-
sebne »enostavnosti« v začetnih poglavjih dela nastopajočih pojmovnih razvijanj.
Poleg tega prvega in najpomembnejšega obstaja še drugi razlog za vpadljivo
dejstvo, da kljub Marxovemu izrecnemu izjavljanju in nenehnemu zatrjevanju, da
je preiskovanje v prvem zvezku Kapitala omejeno na »produkcijski proces ka-
pitala«, vendarle napravi prav ta prvi in edini del Kapitala, ki ga je Marx sam
redigiral, mnogo bolj kot celotno delo, kije dopolnjeno z naslednjimi zvezki, na
vsakega bralca vtis celovitosti in »nikjer ni zaslediti kake vrzeli«. Ta drugi razlog
sestoji v naravnost umetniški formi, ki je svojstvena celotnemu, v posameznem
često nedostopnemu in navidezno nepotrebno prisiljenemu načinu pisanja. Ka-
kor za nekatere Marxove zgodovinske spise, predvsem za spis »18. brumaire Lud-
vika Bonaparta«, tako velja posebno tudi za prvi zvezek Kapitala sodba, s katero
je skušal Marx v osebnem pismu Engelsu pomiriti prijateljevo dobronamerno gra-
jo nenehnega zavlačevanja priprave menda že zdavnaj dokončanega dela: »Ka-
terokoli že pomanjkljivost lahko imajo, prednost mojih spisov je, da so umetniška
celota in to je dosegljivo le z mojim načinom, da jih ne pustim nikoli natisniti,
preden niso pred menoj v celoti. Z metodo Jakoba Grimma je to nemogoče in
nasploh kaže bolje spisom, ki niso nič dialektično razčlenjenega«. (Marxovo pis-
mo Engelsu z 31. julija 1865)
128
II
Tako, kakor je zdaj pred nami, kot »umetniška celota«, kot znanstveno umet-
niško delo, deluje »Kapital« na vsakega nepristranskega bralca kot močan in za-
pleten izziv, ki bo tudi nevajenemu pomagal preko večine domnevnih in dejan-
skih težav branja. Zlasti s temi težavami je tako. Z določeno omejitvijo, ki jo je
treba takoj natančneje pojasniti, lahko smelo trdimo, da za bralce, kakršne je
Marx izrecno predpostavljal (»Seveda predpostavljam bralce, ki se hočejo naučiti
nekaj novega, torej tudi sami misliti.«) »Kapital« pravzaprav vsebuje manj težav
kot katerokoli od drugih bolj ali manj branih temeljnih del ekonomske strokovne
literature. Celo v terminologiji bo bralec, ki je nasploh sposoben samostojnega
mišljenja komaj naletel na resne težave, zlasti v tej izdaji, kjer je ostal od velikega
števila tujih izrazov, ki nastopajo v Marxovem tekstu, neponemčen le še majhen
del, pa tudi ti so v večini razloženi v dodanem seznamu tujk. Nekatera poglavja,
kakor poglavja, ki jih je Marx v pismu Kugelmannnu z dne 11. julija 1868 pri-
poročil za njegovo ženo kot »najpoprej berljiva« 8, 11-13, 24, »Delovni dan«,
»Kooperacija, delitev dela in mašinerija«, »Prvotna akumulacija«, ki skupno tvo-
rijo že več kot dve petini celotnega dela, so v resnici tako prevladujoče opisna
in pripovedna - in v kakšnih barvah opisujoča, s kakšno zaneseno močjo pripo-
vedovana! -, da jih vsak lahko razume brez truda. Toda tudi med poglavji, ki več
niso pretežno opisujoča in pripovedna, so nekatera, ki jih je mogoče brati prav
tako enostavno kot ona druga, hkrati pa imajo prednost, da nas vodijo že v sredo
teorije kapitala. Zato bi po naši lastni presoji stvari namesto tistega recepta, ki
ga je Marx - v tem je plačal majhen davek predsodku svojega časa - v že ome-
njenem pismu dal takorekoč »za dame«, nevajenemu bralcu raje priporočili neko
drugo pot, za katero je lahko gotov, da se bo po njej dokopal do popolnega ra-
zumevanja teorije kapitala prav tako dobro, če ne celo bolje kot če začne s tež-
kimi prvimi poglavji. Začne naj torej s temeljitim študijem 5. poglavja: »Delovni
proces in uvrednotevalni proces.« Tudi tukaj bo najprej moral premagati nekatere
težave, toda vse te ležijo v stvari in niso kot nekatere v predhodnih poglavjih, v
določenih, pravzaprav nepotrebnih umetelnostih forme prikaza. Kar je tu pove-
dano, se nanaša direktno in naravnost na otipljive dejanskosti, najprej na otipljivo
dejanskost človeškega delovnega procesa. Trdo in jasno od vsega začetka nastopa
temeljno dejstvo za pravilno razumevanje Kapitala, da ta dejanski delovni proces
v pogojih vprično vladajočega kapitalističnega produkcijskega načina ne upodab-
lja le proizvodnje uporabnih vrednosti za človeške potrebe, temveč hkrati pro-
izvodnjo prodajnih blag, prodajnih vrednosti, menjalnih vrednosti, na kratko po-
vedano »vrednosti«. Potem ko je bralec tu, v dejanski produkciji spoznal dvo-
cepni, razdvojeni značaj, ki se drži tega kapitalističnega produkcijskega načina,
prav tako pa tudi dela samega, kolikor ga opravljajo mezdni delavci za lastnike
produkcijskih sredstev, proletarci za kapitaliste, bo kasneje mnogo bolj sposoben
zapopasti smisel in doseg tistih težjih preiskav prvih treh poglavij o dvocepnem
značaju blaga kot nosilca uporabne vrednosti in menjalne vrednosti, o dvocep-
nem značaju blaga producirajočega dela in o nasprotju blaga in denarja.
Toda tako daleč še sploh nismo. Tista prva poglavja, pravi kamen spotike in
jeze za mnoge generacije Marxovih bralcev, lahko za zdaj pustimo še čisto ob
strani, čeprav bi bil njihov znaten del za nas že zdaj popolnoma dostopen. To
velja zlasti za »Analizo vrednostne substance in vrednostne velikosti« v obeh prvih
.129
pododdelkih prvega poglavja, o katerih pravi Marx v predgovoru, da ju je naspro-
ti prikazu v spisu »H kritiki politične ekonomije« doslej »kar najbolj mogoče po-
pulariziral«. Nasprotno to nikakor ne velja za tretji pododdelek, »vrednostna for-
ma«, ki sledi za tem, ki gaje Marx sam v 13 letih, 1859-72, nič manj kot štirikrat
upodobil v različnih formah in v katerem »gre zares za dlakocepljenje«. Iz drugih
razlogov, ki jih je še treba pojasniti, to ne velja tudi za 4. pododelek, »Fetiški zna-
čaj blaga in njegova skrivnost«. Kratko 2. poglavje je spet lahko, tretje pa nasprot-
no za začetnika izredno težko razumljivo.
Najbolje bo torej storil še popolnoma nevajeni bralec, ki ga mi predpostav-
ljamo, če se na tej stopnji še sploh pobliže ne spušča v prvo poglavje, temveč od
natančneje preštudiranega petega poglavja, po najprej čisto bežnem pregledu 6.
in 7. poglavja, takoj preide k tistemu osmemu poglavju, »Delovnik«, o katerem
smo že zgoraj bolj obširno govorili, da je posebno lahko berljivo. Tukaj le do-
dajmo, da to osmo poglavje tudi po svoji vsebini predstavlja enega najpomemb-
nejših delov, v marsikaterem pogledu vrhunec celotnega Marxovega kapitalnega
dela. 9. poglavje z njegovimi umetniško abstraktnimi in le dialektično govorje-
nimi »enostavnimi« izpeljavami je za zdaj treba vsekakor v celoti preskočiti. Iz
10. poglavja bomo predhodno vzeli le toliko, da se učimo zapopasti razliko med
»absolutno« in »relativno« presežno vrednostjo, ki jo je Marx razložil z največjo
razumljivostjo na prvih straneh tega poglavja; to je razlika med povečanjem za
profit opravljenega presežnega dela z absolutnim podaljševanjem delovnega dne-
va (8. poglavje) in povečanjem presežnega dela z relativnim skrajševanjem za
vzdrževanje delavca samega nujnega dela delovnega časa, kot posledice splošnega
dviga produktivne moči dela. Nato spet sledijo poglavja 11-13, ki jih je Marx pri-
poročil kot posebno lahka, v zvezi s katerimi je treba tu le še dodati, da se sicer
res lahko vsa tri označi kot »lahko branje«, vendar pa le v zelo neenaki meri.
Najlažje je 120 strani dolgo 13. poglavje »Mašinerija in velika industrija«, ki po
formi in vsebini hkrati predstavlja novi vrhunec dela. Temu nasproti so težave,
pojmovane narave v 11. in 12. poglavju že malo večje, in posebno 12. poglavje,
»Manufaktura«, vsebuje poleg nekaterih zelo lahko berljivih oddelkov tudi ne-
katera razlikovanja, ki gredo najprej težje v glavo; zato se priporoča, da se od pr-
vega pododdelka tega poglavja, ki pojasnjuje »dvojni izvor manufakture«, ob tem,
da se preskoči oba naslednja, preide naravnost k četrtemu in petemu pododdelku,
ki obravnavata »Delitev dela znotraj manufakture in znotraj družbe« in »Kapita-
listični značaj manufakture«.
Z dosedanjim je bralec začasno premagal najpomembnejše. Spoznal je pravi
delovni in produkcijski proces in s tem dejansko jedro kapitala. V drugi vrsti velja
zdaj ta delovni in produkcijski proces postaviti v njegovo okolje in časovno zvezo.
Zato naj bere najprej tretji pododdelek 4. poglavja: »Nakup in prodaja blaga de-
lovna sila«, zatem VI. razdelek, »Mezda«, ob tem da začasno izpusti 20. poglavje,
»Nacionalna različnost mezd«, ki je precej težko tudi za strokovnjaka, se pravi
torej najprej le tri poglavja 17-19, Mezda, Časovna mezda, Kosovna mezda.
Nadalje smiselno sledi cel VII. razdelek, ki posamični produkcijski proces po-
stavlja v nepretrgani tok reprodukcije in akumulacije, to pomeni v - do določene
meje - nenehno samoohranjanje in nadaljnji razvoj kapitalističnega produkcijske-
ga načina ter iz njega izhajajočega meščanskega družbenega reda. Tudi v ta raz-
delek ponovno pade eno tistih posebno lahkih poglavij, ki jih je Marx priporočil
gospe Kugelmann. To je zaradi svojega tempa, ki jemlje sapo in silnega poleta
po pravici slovito 24. poglavje, »Tako imenovana prvotna akumulacija«. In res
.130
tvori to lahko berljivo 24. poglavje skupaj z dodatnim 25. poglavjem o teoriji in
praksi »modernega kolonialnega sistema« v stvarnem oziru tretji vrhunec
Marxovega dela. Kljub temu priporočamo našim bralcem, dà si to poglavje, ki
gaje Marx zamislil kot kronani zaključek, tudi dejansko prihranijo za konec, ko-
likor sploh nameravajo obvladati celotno delo z vsemi njegovimi lahkimi in tež-
kimi deli. V prid takemu postopanju govorijo mnogi razlogi. Najprej spadajo tudi
že predhodna poglavja 21-23 tega razdelka največji del k manj težkim delom knji-
ge. Dalje pa je tudi mogoče, da je začetnik zapeljan v zmoto, če prej vzame to
24. poglavje »Tako imenovana prvotna akumulacija«. S Franzom Oppenheimer-
jem in mnogimi drugimi se lahko pusti zapeljati v to, da sprejme to Marxovo teo-
rijo prvotne akumulacije, ki predstavlja nepogrešljivi, pa vendar le en in ne ravno
centralni d e 1 Marxove teorije kapitala, za c e 1 o teorijo kapitala ali vsaj za njen
odločilni temelj. Bralec bo torej storil bolje, če štiri poglavja VI. razdelka o pro-
cesu akumulacije bere tako, kakor si sledijo v »Kapitalu«, nato pa po prvem za-
četnem preboju skozi celotno delo začne z natančnejšim študijem njegovih po-
sameznih delov.
III
Za globlje razumevanje teorije »Kapitala« je treba osvetliti predvsem dve toč-
ki. Ene izmed njiju smo se pravkar dotaknili, ko smo omenjali napačne predstave
o pomenu poglavja o prvotni akumulaciji v okviru celotne teorije »Kapitala«, ki
so razširjene - tako znotraj marksističnega tabora kot tudi pri nasprotnikih. Bolj
splošno povedano, tu ne gre le za to eno poglavje, temveč v zvezi s tem še za šte-
vilne druge oddelke na različnih mestih v Kapitalu, ki samo niso prerasli v po-
sebna poglavja. Med drugim spada sem že prej omenjeni četrti pododdelek prvega
poglavja, »Fetiški značaj blaga in njegova skrivnost«, tretji pododdelek 7. poglav-
ja, »Seniorjeva zadnja ura«, šesti pododdelek 13. poglavja »Teorija kompenzacije
z ozirom na delavce, ki jih izpodrivajo stroji« in oba pododdelka 22. poglavja, ki
sta v najtesnejši zvezi s poglavjem o prvotni akumulaciji, »zmotno pojmovanje raz-
širjene reprodukcije s strani politične ekonomije« in »takoimenovani delovni fon-
di«. Vse te - in še številne podobne izpeljave, ki nastopajo v vseh delih Kapitala
- imajo skupno to, da predstavljajo »kritiko« politične ekonomije v ožjem po-
menu besede, kot to v skladu s svojim podnaslovom počne tudi sicer že celotno
delo. To spoznamo že na zunaj v direktnem namigu na »zmotno pojmovanje«
posameznih ekonomov (Senior) ali politične ekonomije v celoti ter v oznaki tu
preiskovane tvorbe kot »skrivnosti«, kot nečesa »takoimenovanega«, za čemer je
v resnici skrito nekaj čisto drugega in več podobnih obratov.
Pobliže pogledano razpadejo ti v ožjem pomenu besede »kritični« spoprijemi
kapitala ponovno v dva raznovrstna sestavna dela zelo različnega pomena. Pri
enem gre za običajno »kritiko« v šolskem smislu. To povsod tam, kjer Marx s
svojega premišljenega znanstvenega stališča sebi in svojim bralcem v zadovoljstvo
prav po mili volji raztrga navidez znanstvene teoretične skoke enega poznejših,
postklasičnemu obdobju meščanske ekonomije pripadajočih učenjakov. Sem spa-
da npr. blesteča zavrnitev »teorije« znanega oxfordskega profesorja Nassau W.
Seniorja o pomenu »zadnje« delovne ure v 7. poglavju ter v meščanski ekonomiji
še do danes živeče »teorije« o takoimenovani »abstinenci« kapitala, ki jo je ob
neki drugi priložnosti »odkril« isti »resnobni učenjak«. Ti deli Marxove ekonom-
.131
ske kritike spadajo k najbolj zabavnim oddelkom Kapitala in vrhu tega pod svo-
jim kritično satiričnim ovojem skoraj zmeraj skrivajo še znatno stvarno zalogo
pomembnih sprevidov, ki so bralcu podani tu takorekoč »igraje«. Kljub temu,
strogo vzeto, ne spadajo k jederni vsebini Kapitala, temveč bi lahko prav tako
dobro stali v načrtovani »četrti knjigi« o »zgodovini teorije«, o kateri Marx sam
nekoč (31. julija 1865) piše Engelsu, da bi naj imela v nasprotju s teoretičnimi
deli (prvimi tremi knjigami) bolj »zgodovinsko - literaren« značaj in da bi bila
zanj samega »relativno najlažji del«, kajti »vsa vprašanja so rešena v prvih treh
knjigah, ta zadnja je torej bolj ponovitev v zgodovinski formi«.
Čisto drugačen značaj ima drugi od obeh sestavnih delov, ki smo ju razlikovali
pri kritičnih izvajanjih v ožjem pomenu besede. Sem spadajo številna po obsegu
mnogo manj izstopajoča, toda vsebinsko izredno pomembna mesta, kakor npr.
prikaz spora o mejah delovnika, ki ga po ekonomskih zakonih blagovne menjave
ni mogoče odločiti, predvsem pa zaključni pododdelek 1. poglavja »Fetiški značaj
blaga in njegova skrivnost« ter zaključno poglavje celotnega dela »Takoimenovana
prvotna akumulacija« in v njej prikrita »skrivnost«. Marxova »Kritika politične
ekonomije«, ki začenja kot ekonomska teorija s pojmovnim pojasnjevanjem de-
janskih ekonomskih zakonov gibanja in razvoja moderne meščanske kapitalistič-
ne družbe ter z najstrožjo znanstveno doslednostjo zasleduje do zadnjih teoretič-
nih konsekvenc vse teze ekonomskih teoretikov klasičnega, to je revolucionarnega
obdobja meščanskega razvoja o tem predmetu, na koncu na teh mestih zminira
tudi okvir ekonomske teorije same. Če je o nastanku kapitala iz presežne vrednosti
ali iz »neplačanega dela«, najprej v razdelkih o produkcijskem procesu, nato v raz-
delku o reprodukciji in akumulaciji, povedano vse, kar je mogoče o tem reči z eko-
nomskega stališča, pa pri tem vendarle naposled zmeraj preostane razčiščevanje
nerazrešenega, konec koncev »izvenekonomskega« ostanka v podobi vprašanja:
Od kod je prišel pred vso kapitalistično produkcijo prvi kapital in prvo kapita-
listično razmerje med izkoriščevalskimi kapitalisti in izkoriščanimi mezdnimi de-
lavci? Do tega vprašanja je Marx svoje preiskovanje ponovno gnal naprej v pra-
vem ekonomsko-teoretičnem prikazu, nato pa preiskovanje začasno prekinil.
Nanj se vrne v zaključnem poglavju. Njegova kritika najprej strašno temeljito raz-
deja odgovor, ki ga na to »zadnje vprašanje« meščanske ekonomije niso dajali le
preprosti zainteresirani branilci kapitalističnih razrednih interesov (po Marxu ta-
koimenovani »vulgarni ekonomi«), temveč tudi takšni »klasični ekonomi« kot je
Adam Smith. Pokaže, da ta odgovor nima »ekonomskega«, temveč le še domnev-
no zgodovinski, v resnici enostavno legendarni značaj. Naposled preide s svoje
strani z isto strašansko temeljito stvarnostjo k temu, da vprašanja, ki so dotlej os-
tala »ekonomsko« nerazrešena in čisto odprta, prav tako ne pojasnjuje več eko-
nomsko, temveč zgodovinsko in jih slednjič sploh ne rešuje več teoretično, marveč
praktično, v obliki razvojne tendence, ki je izpeljana iz pretekle in vprične zgo-
dovine in kaže v prihodnost. Šele iz te razlage dejanskega zastavljanja vprašanja
poglavja »Prvotna akumulacija« se pojasni dejansko razmerje tega sklepnega po-
glavja do predhodnih delov Marxovega dela, prav tako pa tudi mesto zadnjega,
sedmega pododdelka znotraj tega poglavja, ki zaključuje zgodovinski prikaz na-
stanka in razvoja kapitalske akumulacije z »zgodovinsko tendenco kapitalistične
akumulacije«. Hkrati iz tega izhajajo prepričljivi metodični razlogi, zaradi katerih
»takoimenovana prvotna akumulacija« faktično ne spada na začetek ali v sredi-
no, temveč na konec Marxovega kapitalnega dela. Iz teh razlogov jo je Marx po-
stavil tja, iz istih bi si jo naj tudi bralec Marxovega Kapitala prihranil za konec.
132
II
Druga točka, ki jo je treba tu še razčistiti, zadeva sovisnost ne posameznih raz-
delkov in poglavij, temveč pravi miselni in pojmovni razvoj sam. Obenem gre tu
za edine dejansko večje težave, kijih nevajenemu, sicer strokovno-znanstveno, ne
pa hkrati filozofsko šolanemu bralcu zares zadajajo deli Marxovega dela, ki jih
do zdaj še nismo pobliže obravnavali in ki najbrž nosijo tudi glavno krivdo za
pogosto tožbo o »težki razumljivosti Kapitala«. Mišljena mesta so predvsem že
zgoraj kratko omenjeni tretji podrazdelek prvega poglavja, vrednostna forma« in,
čeprav v znatno manjši stopnji, nekateri z njim tesno povezani deli tretjega po-
glavja »Denar«, nato pa še nekateri drugi odlomki, med njimi prav tako že ime-
novana poglavja 7, 9 in 10 v svojem specifičnem razmerju do poglavij 14-16, o
»absolutni in relativni presežni vrednosti«, ki se, površno gledano, kažejo kot nji-
hova enostavna ponovitev. Vse omenjene težave so povezane s takoimenovano
»dialektično metodo«.
Pojasnila o pomenu te metode za zgradbo in prikaz Kapitala, ki jih je dal Marx
sam v spremni besedi K drugi izdaji, se včasih dobro ali zlonamerno napačno
razumejo, tako, kot da gre le zato, da bi Marx pri izdelavi svojega dela in posebno
v poglavju o vrednostni teoriji »sem in tja koketiral« s specifičnim izraznim na-
činom Heglove dialektike. Če pogledamo natančneje, pa spoznamo, da gredo že
posebna pojasnila, ki jih Marx podaja na tem mestu, znatno dlje, in se iztekajo
v polno priznavanje sicer ne Heglove mistificirane lupine, pač pa racionalnega
jedra dialektične metode. Naj se je znanstveni raziskovalec Marx lotil vse kon-
kretne dejanskosti ekonomsko družbenih in zgodovinskih stvarnih stanj strogo
empirično, se bralcu, ki še ni šel skozi strogo šolo znanosti, na prvi pogled kažejo
shematsko abstraktni in nedejanski ti skrajno enostavni pojmi: blago, vrednost,
vrednostna forma, v katerih naj bo od vsega začetka kot predhodno nerazvita kli-
ca vsebovana vsa konkretna dejanskost celokupne biti in nastajanja, nastanka,
razvoja in propada vpričnega produkcijskega načina in družbenega reda in je po
najprej prikritem vedenju »demiurga« tega celotnega duhovnega akta poustvar-
janja dejanskosti tudi že faktično vsebovana, le za običajne oči težko ali sploh ne
spoznatna.
Tako je predvsem s pojmom »vrednosti«. Kot je znano, tega pojma in izraza
ni iznašel Marx, temveč ga je našel gotovega v klasični meščanski ekonomiji,
predvsem pri Smithu in Ricardu. Kritiziral ga je in ga uporabil v faktično dani
in razvijajoči se dejanskosti na neprimerno bolj realistični način kot klasiki. Čisto
drugače kot še pri Ricardu, je prav pri Marxu realna, zgodovinsko družbena de-
janskost tistih razmerij, ki jih izraža s tem pojmom, nedvomno otipljivo dejstvo.
»Nesrečik ne vidi«, piše Marx o nekem kritiku njegovega pojma vrednosti v ne-
kem pismu iz 1868, »da bi, če v moji knjigi ne bi bilo nobenega poglavja o 'vred-
nosti', analiza realnih razmerij, ki jo dajem, vsebovala dokaz in izkaz dejanskih
vrednostnih razmerij. Čvekanje o nujnosti, da je treba dokazati pojem vrednosti,
temelji na najpopolnejši nevednosti tako o stvari, za katero gre, kot o metodi zna-
nosti. Da bi poginil vsak narod, ki bi ustavil delo ne za eno leto, temveč za nekaj
tednov, to ve vsak otrok. Prav tako ve, da različne mase produktov, ki ustrezajo
različnim potrebam, zahtevajo različne in kvantitativno določene mase družbe-
nega celokupnega dela. Da se ta nujnost delitve družbenega dela v določene pro-
porce sploh ne more ukiniti z določeno formo družbene produkcije, temveč lahko
.133
spremerli le način svojega pojavljanja, je samo po sebi razumljivo. Naravnih za-
konov sploh ni mogoče ukiniti. Kar se lahko v zgodovinsko različnih stanjih spre-
meni, je le forma, v kateri se ti zakoni uveljavljajo. Forma pa, v kateri se uveljavi
ta proporcionalna delitev dela v družbenem stanju, v katerem se uveljavlja so-
visnost družbenega dela kot privatna menjava individualnih delovnih produktov,
je ravno menjalna vrednost teh produktov.«
Naj zdaj s tem primerjamo prve strani Kapitala, kakor se najprej ponujajo tis-
temu, ki o vseh teh realističnih »ozadjih« pisca še nič ne ve: Sicer so tu nekateri
pojmi najprej dejansko sprejeti iz »prikazovanja«, to se pravi iz izkustvenih dej-
stev kapitalističnega produkcijskega načina, med njimi kvantitativno razmerje, ki
se kaže v medsebojni menjavi različnih vrst »uporabnih vrednosti« ali »menjalna
vrednost«. To še z empirično sledjo obremenjeno slučajno menjalno razmerje
uporabnih vrednosti pa se takoj zamenja za neko novo, z abstrakcijo uporabnih
vrednosti blaga dobljeno nekaj, ki se v tem »menjalnem razmerju« blag ali njihovi
menjalni vrednosti le kaže. Šele ta, z abstrakcijo prikazovanja dobljena »imanent-
na« ali notranja »vrednost« tvori nato pojmovno izhodišče za vse izpeljave ka-
pitala, ki sledijo. »Nadaljevanje preiskovanja«, izrecno pojasnjuje Marx, »nas bo
popeljalo nazaj k menjalni vrednosti kot nujnemu izraznemu načinu ali prikazni
formi vrednosti, ki jo je najpoprej vendarle treba opazovati neodvisno od te for-
me.« Tudi potem, ko se je to zgodilo, še nismo nikakor prispeli nazaj k nečemu
kot empirično neposredno danemu prikazovanju, temveč se gibljemo skozi razvoj
vrednostne forme do denarne forme, ki ga je Marx kakor Hegel izvedel z dovrše-
nim mojstrstvom kot neprekosljivo virtuozno umetnino dialektičnega pojmovne-
ga razvoja, nato pa šele v četrtem, vseskozi sijajnem podrazdelku »Fetiški značaj
blaga«, ki pa je za preprostega bralca tudi ustrezno težak, izvemo razkrito skriv-
nost, da ravno »vrednost«, tako kot blagovna telesa in telesa lastnikov blaga, ne
izraža nekaj fizično dejanskega, tudi ne kakor uporabna vrednost kak enostaven
odnos med nekim danim ali produciranim predmetom in kako človeško potrebo,
marveč se razvozla kot »pod stvarnim« ovojem skrito razmerje med osebami, ki
pripada nekemu določenemu zgodovinskemu produkcijskemu načinu in družbeni
formaciji, paje bilo vsem prejšnjim zgodovinskim epoham, produkcijskim nači-
nom in družbenim formacijam v tej »stvarno zakriti« formi popolnoma neznano
in bo tudi za bodoče ne več na blagovni produkciji temelječe produkcijske načine
in družbene organizacije spet postalo popolnoma odvečno.
S tem primerom ponazorjena forma Marxovega prikaza nima le odlike zma-
govite znanstvene in umetniške prodornosti. Je tudi v največji meri primerna za
znanost, ki v svoji tendenci ni naravnana v ohranitev in nadaljnji razvoj, temveč
v bojevito spodkopavanje in revolucionarni prevrat vpričnega kapitalističnega
gospodarskega in družbenega reda. Bralcu Kapitala niti za trenutek ne dovoli, da
bi zamaknjeno počil v pogledu na dejanskosti in dejanske zveze, ki se neposredno
kažejo, temveč povsod pokaže notranji nemir v vsem obstoječem. Skratka, vse
druge metode raziskovanja družbe in zgodovine vseskozi prekaša v tem, da »v po-
zitivno razumevanje obstoječega hkrati vključuje tudi razumevanje njegove nega-
cije, njegovega nujnega propada, zajema vsako nastalo formo v toku gibanja, torej
tudi po njeni minljivi plati, si z ničemer ne pusti imponirati, je po svojem bistvu
kritična in revolucionarna.« S tem temeljnim značajem Marovega načina prika-
zovanja se mora enkrat za vselej sprijazniti vsak bralec, ki iz Kapitala noče dobiti
le nekaterih delnih vpogledov v kolesje in razvojne tendence vprične družbe, tem-
več želi popolnoma in temeljito zapopasti celotno teorijo, ki je v njem vsebovana.
.134
Le same sebe bi goljufali, če bi morda hoteli odpreti kak »udobnejši« pristop h
Kapitalu - kar na sebi ne bi bilo čisto neizvedljivo - s tem, da ga ne beremo od
spredaj nazaj, temveč v določenem smislu »ritensko«. S tem bi si vsekakor pri-
hranili napor, da npr. v 9. poglavju spoznamo nekaj »zakonov« o zvezi med
»mero in maso presežne vrednosti«, ki vsi veljajo le po predpostavki, da še po-
polnoma odmislimo možnost šele v naslednjem poglavju nastopajoče »relativne«
presežne vrednosti, in da nato, po prav tako »abstraktnem« razvoju zakonov re-
lativne presežne vrednosti v naslednjih poglavjih, naposled v 14. poglavju ugoto-
vimo, da se »z določenega vidika razlika med absolutno in relativno presežno
vrednostjo sploh kaže brezpredmetna« s tem, da se izpostavi, da je »relativna pre-
sežna vrednost absolutna, absolutna presežna vrednost relativna«, v resnici pa
obe upodabljata le abstraktne momente konkretne dejanske presežne vrednosti -
tega spet še skrajneje abstraktnega momenta razvoja, ki konec koncev meri na
dejanske pojave ekonomske dejanskosti, ki nas obdajajo. Toda prav na tej strogi
metodi, ki nič ne izpušča in nepreverjeno nič ne privzema vnaprej iz površnega
in v predsodke ujetega »vseobsežnega« »izkustva«, temelji vsa formalna odlika
Marxove znanosti. Če to potezo iz Kapitala brez nadomestila izčrtamo, potem
v resnici prispemo na stališče »vulgarne ekonomije«, kije osvobojeno vsake znan-
stvenosti in gaje Marx tako pikro zmerjal, ki teoretično nenehno »trka na videz
proti zakonu prikazovanja«, praktično pa na koncu brani le interese tistega raz-
reda, ki se v trenutni, neposredno dani dejanskosti, kakršna je, počuti varen in
zadovoljen, ne da bi vedel ali hotel vedeti kaj o tem, da tej dejanskosti pripada
kot globja, teže pojmljiva, toda popolnoma enako dejanska danost tudi njeno ne-
nehno spreminjanje, nastanek in razvoj, propad njenih vpričnih form in prehod
k prihodnjim novim formam bivanja ter zakon vseh teh sprememb in razvojev.
Kljub vsemu pa bo tudi takšen bralec, ki se je načelno pripravljen popolnoma
zaupati dialektično napredujoči miselni poti »Kapitala«, pred branjem 9. poglav-
ja s pridom najprej prelistal nekaj strani 14. poglavja, in na ta način vendar vsaj
malo poznal pot, po kateri se giblje naprej miselna pot, ki je začeta v 9. poglavju,
natančneje pogledano pa še mnogo prej.
To, na nekaj primerih prikazno »dialektično« razmerje med prvimi, čisto
abstraktnimi in kasnejšimi, vse bolj konkretnimi formami obravnavanja enega in
istega empiričnega predmeta ali razmerja, skozi katerega se sicer v izvenznanstve-
nem življenju veljavni redosled opazovanja danih dejanskosti kaže formalno ob-
raten ali postavljen »na glavo«, velja za celotno zgradbo »Kapitala«. Tako, kakor
znova izrecno pojasnjuje Marx, pojma »mezda« za njegovo preiskovanje še ni
pred 17. poglavjem, marveč nastopa samo pojem »vrednosti« (in morda še cena)
»blaga delovna sila«; šele v 17. poglavju je iz tega pojma, ki izhaja iz pojmovnega
razvoja, »izveden« tisti drugi pojem, mezda, ki »se na površju meščanske družbe
kaže kot cena dela«,
S tem »dialektičnim« načinom prikazovanja kapitala je končno v zvezi tudi
raba pojma in principa »protislovja«, ki je za dialektično neizobraženega bralca
(torej za resnično velikansko večino vseh današnjih bralcev ne glede na njihovo
siceršnjo morebitno stopnjo izobrazbe) najprej težko razumljiva, posebno pa
»protislovja« med takoimenovanim »bistvom« in takoimenovanim »pojavom«,
ki ga Marx izvede povsod v Kapitalu, pa tudi v svojih drugih delih. »Vsa znanost
bi bila odveč, če bi pojavna forma in bistvo stvari neposredno sovpadala«, na to
temeljno načelo Marxove znanosti se bo moral navaditi bralec Kapitala prav tako
.135
kot na pripombo, ki često nastopa v Kapitalu, da katerokoli »protislovje«, ki se
odkrije v nekem prikazanem pojmu ali zakonu ali formuli, npr. v pojmu »varia-
bilnega kapitala«, v resnici nič ne nasprotuje rabi tega pojma, temveč le »izraža
v kapitalistični produkciji vsebovano protislovje«. V mnogih od teh slučajev kaže
natančnejša analiza, pa tudi v primeru »variabilnega kapitala«, s katerim smo si
ravnokar pomagali, je Marx sam navedel, da domnevno »protislovje« kot tako
v resnici sploh ne eksistira, temveč je le hlinjeno z nekim simbolično skrajšanim
ali iz drugih razlogov nerazumljivim načinom izražanja. Kjer tako enostavna od-
stranitev protislovja ni mogoča, se mora antidialektični nasprotnik govora o pro-
tislovju v pojmovnem izpeljevanju zvez, ki nastopa kot stroga znanost, tolažiti
z Goethejevim izrekom o prispodobah, na katerega je spomnil že Mehring v svoji
interesantni študiji o Marxovem stilu:
»Gleicheisse dürft ihr mir nicht verwehren.
Ich wüsste mich sonst nicht zu erklären.«2
V resnici »dialektična« umetnija, ki jo je Marx uporabil na mnogih pomemb-
nih mestih svojega dela, da bi prikazal nasprotja med dejansko družbeno bitjo in
zavestjo njenih nosilcev, razmerje med globjo glavno tendenco in njenimi najprej
še kompenziranimi ali celo prekompenziranimi »protitendencami« zgodovinske-
ga razvoja, pa tudi same realne konflikte družbenih razredov, ki se borijo drug
proti drugemu, kot prav tako mnoga »protislovja«, v vsakem primeru nima zna-
čaja in vrednosti banalne prispodobe, temveč prispodobe, ki osvetljuje globoke
zveze. Popolnoma isto velja tudi za drugi dialektični pojem, ki v »Kapitalu« na-
stopa manj pogosto, zato pa na odločilno pomembnih mestih, to je pojem pre-
hoda kvantitete v kvaliteto ali nekega pojma, neke stvari ali nekega razmerja v
njegovo (dialektično) nasprotje.
V
Tu predložena nova izdaja »Kapitala« temelji na drugi Marxovi izdaji prvega
zvezka iz leta 1872. Tekst te izdaje je v osnovi ponovno podan brez vsake ok-
rajšave tako, kakor ga je Marx sam redigiral 1872. Zato se znatno razlikuje od
obeh do sedaj razširjenih besedil v nemškem jeziku: od tistega, ki ga je pripravil
Engels kot četrto izdajo 1890, od odtlej nespremenjeno ponatisnjenega teksta
Meissnerjeve izdaje in teksta Dietzove izdaje, ki ga je pripravil s podporo Rja-
zanova in drugih Kautsky 1914. Tudi ti izdaji sta obe izšli iz teksta druge izdaje,
sta pa ta tekst z izdatno uporabo napotkov, ki jih je za to dal Marx delno ustno
in v pismih, delno v obliki notic v njegovem priročnem primerku nemške izdaje
iz 1872 in francoske izdaje iz 1872/75, v precejšnji meri preoblikovali in izpo-
polnili, premestili dolge pripombe v tekst, dodali pojasnila in dopolnilne opombe
in podobno. Zdaj predložena izdaja sije v tem zadala mnogo večjo omejitev: tudi
odstopanja francoske izdaje, dokončane pod Marxovo osebno kontrolo v letih
1872 do 1875, torej skoraj istočasno z drugo nemško izdajo, od popolnoma iz-
virnega Marxovega nemškega teksta iz 1872 je upoštevala predvsem samo v takih
primerih, kjer s tem ni bila narušena njegova strogo znanstvena zgradba in umet-
niška sklenjenost. Za ta postopek je bila odločilna predvsem presoja, da »Kapi-
tal« danes, več kot šestdeset let po svojem izidu in skoraj petdeset let po smrti
2 Prispodob mi ne smete zabraniti, drugače bi se ne znal izraziti.
.136
njegovega pisca, že pripada zgodovini. S tem nikakor ni mišljeno, da bi manj
učinkoval, razen tega pa smo zgoraj razločno izrekli naše nasprotno mnenje. Ven-
dar pa je danes način, kako učinkuje »Kapital« drugačen, kot je bil pred 40, pa
tudi še pred 20 leti. Zato danes npr. tudi nima nobenega smisla več, da bi hoteli
izvirnemu Marxovemu tekstu Kapitala v katerikoli točki kolikor mogoče »pri-
lagoditi« nova dejstva, ki so nastopila šele v kasnejšem razvoju. Sicer pa danes
noben razumen človek ne more več dvomiti v silno preroško moč Marxovega pri-
kaza razvojnih tendenc kapitalističnega produkcijskega načina in to preroštvo de-
luje najmočneje v formi, v kateri ga je prvotno izrekel Marx sam. Če se torej fran-
coska izdaja, ki jo je prav tako avton/iral Marx, brez dvoma v marsikaterem po-
gledu, npr. v prikazu gibanja koncentracije kapitala (v drugem podrazdelku 23.
poglavja), kaže bolj moderno kot druga nemška izdaja, ki je nasproti prvi manj
spremenjena, potem še ni nujno, da ta okoliščina, vzeta sama zase, odloča v prid
francoski verziji. Šele raziskati je treba, če ne gre ta odlika - v omenjenem ali tudi
v drugih primerih - spet na račun drugih odlik, ki jih ima nemška izdaja, če ni
npr., kot je pogosto slučaj, z obširno obravnavo stranskih točk in polemik proti
francoskim socialistom in ekonomom v preveliki meri zrahljana zmagovita enot-
nost miselnega razvoja, ki je značilna za nemški tekst. Zato smo za našo izdajo
sicer upoštevali tudi francoski tekst, toda mnogokrat smo spremembe in dopol-
nitve, ki so bile predložene s tem ali z drugimi odstopanji kasnejših Engelsovih
izdaj od Marxovega originalnega teksta druge izdaje, tudi opustili, če so se te spre-
membe, opazovane posamično, gibale v smeri, ki jo je Marx sam naznačil ali do-
puščal. Mislimo, da je na ta način v celoti doseženo bolj zvesto podajanje prvotne
Marxove celotne misli in njene forme.
Ista temeljna razmišljanja veljajo tudi za obravnavanje daljših ali krajših, del-
no več strani dolgih opomb, ki so, kot je znano, »Kapitalu« dodane vseskozi v
velikem številu. Zato so bile iz teh opomb v osnovi najprej izločene vse pripombe,
ki so bile prvotnemu tekstu dodane kasneje in opozarjajo na kasneje spremenjena
razmerja. Te pripombe so v svoji dosedanji formi odvečne ali pa več ne zado-
stujejo. Tako je do preloma stoletja ali celo do izbruha svetovne vojne nemara
bilo smiselno prikaz angleške tovarniške zakonodaje, ki ga je Marx izpeljal v 8.
in 13. poglavju svojega dela do leta 1866 in ga sklenil s splošnim izgledom za nad-
aljnji razvoj, nadaljevati preko tega termina v več ali manj krajših opombah, kot
je to najprej začel Marx v neki opombi k drugi izdaji, nato pa nadaljeval Engels
in kasneje Kautsky. Nasprotno se je danes treba takim naknadnim dodatkom od-
povedati ali pa bi jih morali pustiti narasti do takega obsega, da bi bil s tem na-
rušen celotni okvir Marxovega prikaza. Noben razumnik ne bo želel v opombah
Marxovega Kapitala iz 1867/72 študirati nadaljnjega razvoja angleške tovarniške
zakonodaje v zadnji tretjini 19. in prvi tretjini 20. stoletja.
Potem, ko smo izločili to skupino, nam ostanejo še tri skupine opomb. Prva
sestoji v čisto formalnih dokazovanjih in mnogih zanimivih bojevitih polemikah
s sodobno »vulgarno ekonomijo«, ki pa so za razumevanje teksta popolnoma ne-
potrebne. Od vsega tega znanstvenega aparata je bilo mogoče največji del brez
škode izpustiti; toda tudi tu so, kolikor le mogoče, ostale posebno posrečene for-
mulacije in najbolj izbrani primeri posebnega sarkastičnega humorja, s katerimi
je Marx ob takih prilikah navadno obračunal s subjekti, ki si jih je za to izbral.
- Če je moglo to, da smo opustili ta čisto »znanstveni aparat«, pripeljati do do-
ločene razbremenitve preobilnega materiala, pa s tem v nobenem primeru nismo
smeli omejevati zanesljivega in popolnega doseganja nekega drugega smotra, ki
.137
si ga je bil Marx po Engelsovem poročilu zastavil pri svojih teoretskih opombah.
Ta cilj je bil v tem, da v vseh primerih, kjer je za zgodovino znanosti pomembna
ekonomska predstava, ugotovi, kje, kdaj in kdo je prvi jasno izrekel neko tako,
v toku razvoja podano misel. Če je Marx, po Engelsu, že v opombah prvega zvez-
ka anticipiral nalogo »četrte knjige« in pripravil »k tekstu sprotni povzeti komen-
tar zgodovine ekonomske znanosti« ter v njem »dognal po datumu in avtorju«
v posameznem in pomembnem napredek ekonomske teorije, potem je bilo treba
to pomembno sestavino dela vsekakor obdržati. Bralec naj se torej ne začudi, če
bo v tej izdaji mnogokrat naletel tudi na čisto kratke opombe na to ali ono ime
ali na naslove knjig, ki bi se lahko za izdajo, namenjeno le za branje ne pa za
strogo strokovnoznanstveno raziskovalno delo, zdele odvečne. V vseh teh prime-
rih gre za to, da bi imel tudi bralec, ki ni strokovno zainteresiran, možnost spo-
znati te tekoče navedbe o dejanski zgodovini politično ekonomske znanosti, ki
jih je Marx s svojim obsežnim poznavanjem, s svojo globoko znanstveno objek-
tivnostjo ter neprikrito partijnostjo vključil v »Kapital«.
Končno je bilo treba ohraniti neskrajšane ali z neznatnimi okrajšavami seveda
tudi vse opombe, ki ne vsebujejo le formalnih, temveč stvarno vsebinske dokaze
in dopolnila k tekstu, torej statistične in zgodovinske podatke, globoke filozofske
uvide in podobno. Formalno se naše obravnavanje opomb od drugih izdaj raz-
likuje v tem, da so opombe oštevilčene po poglavjih, oštevilčenje po razdelkih pri
Engelsu in Kaustskem pa se pojasni zgodovinsko iz dejstva, da v prvi Marxovi
izdaji iz 1867 kasnejša »poglavja« še niso obstajala, temveč so kot poglavja na-
stopali zdajšnji veliki »razdelki«. Znotraj vsakega poglavja je vsaka knjiga ozna-
čena ob prvi navedbi točno, ob kasnejših navedbah pa le še skrajšano. Malošte-
vilne opombe, ki jih je dodal izdajatelj, za razliko od Marxovih niso označene
s tekočo številko, temveč z znakom.
Končno je treba dodati še besedo o posebni rešitvi problema prevajanja. Kot
je že zgoraj omenjeno, so v tej izdaji vse tujke, ki niso same po sebi razumljive,
v tekstu ponemčene ali pojasnjene v dodatnem seznamu tujk. Vsi tujejezični citati
v tekstu in opombah so prevedeni, poleg tega pa so tudi naslovi citiranih spisov
podani v nemškem jeziku, s čemer smo, mislimo, povečali uporabnost dela za
bralce, ki nimajo izobrazbe tujih jezikov. Kdor se zanima za natančen naslov ka-
kega tujejezičnega spisa, ga najde v seznamu citiranih del, ki je dodan kot na-
daljnja priloga.
Znatno »prevajalsko delo« je bilo treba naposled opraviti še na nekem mestu,
kjer ga najpoprej ne bi pričakovali. Znaten del Kapitala, posebno pa 8. in 13. po-
glavja sestoji iz mest iz uradnih angleških »modrih knjig«, ki jih je Marx navedel
v nemškem prevodu; v vseh poglavjih so v tekstu in v opombah številna mesta
iz tujejezičnih izvirnih del navedena v nemškem prevodu. Kompletno preverjanje
vseh teh citatov za angleško izdajo 1887 je izvedla Marxova mlajša hči Eleanor.
Po Engelsovem poročilu je vsa navedena mesta primerjala z originali in za
Marxov prevod v glavnem vstavila za največji del pretežno citatov iz angleških
virov angleški izvirni tekst. Pri tem so nastala seveda določena neskladja, ker je
bilo tudi pri tako temeljitem raziskovalcu virov kot je bil Karl Marx, neizogibno,
da se od velikanske množice bolj ali manj obsežnih citatov, ki si jih je bil izvlekel
v različnih časih na različnih krajih, v začetku včasih tudi iz francoskih prevodov
angleških originalov in jih ohranil v nemškem, francoskem ali kateremkoli dru-
gem jeziku ali v več medsebojno pomešanih jezikih, na koncu določeno število
.138
ni več natančno skladalo z viri. Pri tem ne gre toliko za stvarno pomembne zmote
kot za znatno število manjših in najmanjših netočnosti, ki pa naposled v svoji ce-
lokupnosti vendarle delujejo zelo moteče. Friedrich Engels in za njim Kautsky
sta te, v angleški izdaji Kapitala iz 1887 vsebovane angleške originalne tekste v
svojih poznejših izdajah upravičeno povsod konzultirala. Toda po našem mnenju
pri tem, prav tako pa pri izločanju anglicizmov, ki so se Marxu samemu vedno
znova prikradli, še nista šla dovolj odločno daleč, kar bi mogli pri Engelsu raz-
ložiti s tem, da je bil v svojih poznejših letih tako navajen na angleški jezik, da
Marxovih anglicizmov večinoma sploh ni več opazil, medtem ko so jih mnogi
kasnejši marksisti do današnjih dni večkrat občudovali kot posebne dosežke
Marxove jezikovne ustvarjalne moči. V resnici ta jezikovna ustvarjalna moč pri
Marxu vsekakor obstaja in daje njegovim delom en del prvotnega in močnega
učinka, ki ga izvajajo na vsakega dovzetnega bralca. Toda Marxova ustvarjalna
jezikovna moč nikakor ne sestoji v teh napačnih prevodih in čisto nemogočih je-
zikovnih zmešnjavah. Tu je torej šlo zato, da je treba storiti energičen korak na-
prej in brez najmanjše škode na rovaš posebnega Marxovega stila prevesti v pra-
vilno nemščino obrate, ki današnjega bralca zavajajo v zmoto in so v nekaterih
primerih celo nedvomno napačni in nerazumljivi. Upamo, da smo se z izvedbo
teh in drugih že obravnavanih načel za korak približali cilju, da ustvarimo izdajo
Marxovega »Kapitala«, ki bo hkrati dosledna in ki jo bo mogel brati vsakdo.
Razen že omenjenih in nekaterih drugih dodatkov, ki so namenjeni povečanju
praktične uporabnosti »Kapitala« (Seznam lastnih imen, Razlaga angleških ko-
vancev, mer in uteži, ki nastopajo v Kapitalu), je tej izdaji dodan neki teoretsko
bolj pomemben dodatek. Dodatek I zajema znani obračun o poteku dotedanjih
politično ekonomskih študij in o njihovem splošnem rezultatu, ki gaje Marx po-
dal v predgovoru »H kritiki politične ekonomije«. To avtobiografsko poročilo
daje najgloblje uvide v nastajanje ekonomsko in družbeno kritičnega raziskovalca
Marxa ter v temeljne poteze tistega materialističnega zgodovinskega nazora, do
katerega je sredi štirideset let prodrl nekdanji Heglovski idealfilozof in demokra-
tično revolucionarni idealpolitik Karl Marx in ki ga je nato od 1845 skupaj s
Friedrichom Engelsom dalje izdelal do tiste popolnoma dozorele forme, v kateri
gaje najprej dokončno formuliral v letu 1859. Tu najdemo izrecno potrjeno to,
kar vsebinsko »Kapital« že tako ali tako dokazuje, kako neizmerno daleč je bil
utemeljitelj materialističnega pojmovanja zgodovine od tega, da iz svojega novega
principa napravi karkoli takega, kot neko »splošno zgodovinskofilozofsko teori-
jo«, ki bi bila v dejansko zgodovino vnešena od zunaj. Čisto podobno kot je Marx
dejal za svoj pojem vrednosti, velja tudi za njegovo pojmovanje zgodovine, da ga
njen avtor ni nikoli obravnaval kot dogmatični princip, temveč samo kot nek nov
pripravnejši dostop k raziskovanju za delujoče in misleče ljudi čutno dejanskega
in praktično danega izkustvenega sveta. Že pred 50 leti je Marx v obrambo pred
napak razumljenim pojmovanjem metode Kapitala idealističnega ruskega socio-
loga Michailowskega, pojasnil, da Kapital in posebno njegov rezultat, kije povzet
v zadnjem poglavju O »prvotni akumulaciji«, naj ne bi bil nič drugega kot zgo-
dovinski oris nastanka in razvoja kapitalizma v zahodni Evropi. Vrhu tega imajo
v Kapitalu postavljena načela splošno veljavnost samo v tistem pomenu, kakor
vsako globje izkustveno spoznanje neke naravne ali zgodovinske podobe, ki v svo-
ji veljavnosti presega ta posamezni primer.
.139
V kolikšni meri imajo znanstvene teorije kapitala dejansko to veljavnost, ki
jo je edino mogoče spraviti z načeli stroge izkustvene znanosti, je delno pokazal
že dosedanji razvoj evropskih in tudi že nekaterih izvenevropskih dežel, delno pa
bo to pokazala prihodnost.
Berlin, 28. april 1932	Prevedla
Vlasta Jalušić
.140
iMao ZEDONG]
BELEŽKE K SOVJETSKEMU TEKSTU POLITIČNA EKONOMIJA
(1961-1962)
K PREVODU
Naš prevod je pripravljen po prvi angleški izdaji tega Maovega teksta, ki je iz-
šla leta 1977 pri Monthly Review Press (New York in London), skupaj s še dvema
krajšima Maovima kritičnima komentarjema k Stalinovim Ekonomskim proble-
mom socializma v ZSSR, pod naslovom Mao Tsetung: A Critique of Soviet Eco-
nomics. Prevajalec v angleščino je bil Moss Roberts, sodelovali so še Richard
Levy (opombe), James Peck in Paul Sweezy.
Kitajski izvirnik je del širše skupine materialov, naslovljene Živela misel Mao
Zedonga in namenjene notranje partijski diskusiji med kulturno revolucijo. Prvič
so se pojavili leta 1967 in kasneje v razširjeni obliki ponovno leta 1969. Uradne
izdaje niso doživeli in kitajska predgovora k obema izdajama opozarjata, da niso
namenjeni objavi. V ZDA so prišli po običajnih neformalnih kanalih prek Hong
Konga itd. (Podrobna analiza teh materialov in pomembnih razlik med obema
izdajama je v: Richard Levy: New Light on Mao; The China Quarterly 61, 1975.
Srbohrvaški prevod je objavila revija Marksizam u svetu, št. 9-10, 1978.)
Tukajšnji slovenski prevod se nanaša na Maove beležke k uradnemu sovjet-
skemu Učbeniku politične ekonomije, ki je bil v različnih ruskih in kitajskih ver-
zijah na Kitajskem v obtoku od srede 50. let naprej; leta 1959 pa je kitajsko par-
tijsko vodstvo že zahtevalo do njega kritičen odnos.
Na XXII. kongresu KP SZ je bilo o tem učbeniku med drugim rečeno nasled-
nje: »Ni naključje, da pri nas v preteklih desetletjih ni bilo kolikor toliko po-
membnih del iz politične ekonomije, filozofije, zgodovine. Naj spomnim samo na
historiat priprav učbenika za politično ekonomijo. Skupina ekonomistov seje lo-
tila pisanja ubčenika še aprila 1937. Znano je, daje bilo izdelanih več kot deset
novih variant učbenika, vendar niti ena od njih ni prišla na svetlo. Zakaj? Kaže,
daje bila slabo prikazana 'stalinistična etapa v razvoju politične ekonomije mark-
sizma'.« (Referat Il'ičeva, Dvadeset drugi kongres KPSS. Materijali. IIRP, Beog-
rad 1961, 4. zvezek, str. 76.) Na XX. kongresu KP SZ je Hruščev označil izdajo
tega ubčenika za »pomemben dogodek« in idejno zmago. (Dvadeseti kongres
KPSS. Brez bibliogr. podatkov, 1. zvezek, str. 105.) Za porazno idejno in teoret-
sko stanje v KP SZ, v katerem je lahko postala izdaja tega učbenika politične eko-
nomije zgodovinski dogodek, je bilo po besedah Hruščeva krivo to, da so se »naši
ekonomski inštituti in njihovi strokovnjaki v veliki meri oddaljili od prakse ko-
munistične graditve« (ibid., str. 106), ne pa morda to, da se je »praksa komunis-
tične graditve« oddaljila od komunizma.
Datum nastanka Maovih kritičnih beležk k sovjetskemu učbeniku ni dovolj
jasen. Prva kitajska izdaja navaja leto 1960 (kar je po mnenju angleškega ured-
nika tudi najbolj verjetno), druga pa leto 1961-62.
.141
Angleški prevajalec opozarja, da sta, vsaj kar se tiče teksta v našem prevodu,
obe verziji skoraj povsem enaki. Glede na manjše stilistične razlike se prevod drži
izdaje iz leta 1969; manjše in večje pomenske razlike pa so prikazane v opombah,
ki smo jih v našem prevodu priključili pojasnjevalnim komentarjem angleškega
urednika na koncu teksta.
Angleški prevajalec je vključil manjše število pojasnil tudi neposredno v tekst,
v oglate oklepaje; na enem ali dveh mestih se je zdelo to potrebno tudi sloven-
skemu prevajalcu.
Maove beležke se nanašajo na tretjo kitajsko izdajo sovjetskega teksta, od ko-
der so tudi citati in navedbe strani. Primerjanje z ruskim izvirnikom ni bilo mo-
goče, zato ostajajo v obeh prevodih Maove navedbe strani.
Kitajska osebna in krajevna imena smo zapisovali v pinjinu.
PRVI DEL: poglavja 20-23
1.	Od kapitalizma k socializmu
Na straneh 327-28 tekst pravi, da bo socializem »neizogibno« nadomestil ka-
pitalizem, in sicer po »revolucionarni poti«. V imperialističnem obdobju so se na-
sprotja med proizvodnimi silami in proizvodnimi odnosi zaostrila bolj kot kdaj-
koli. Proletarska socialistična revolucija je »objektivna nujnost«. Take trditve so
povsem zadovoljive in je pravilno, da se postavijo na tak način. »Objektivna nuj-
nost« je čisto v redu inje ljudem pogodu. Imenovati revolucijo objektivno nujnost
pomeni preprosto, da njen zamah ni odvisen od namenov posameznikov. Če vam
je všeč ali ne, prišla bo.
Proletariat bo »organiziral okrog sebe vse delovne ljudi z namenom, da od-
pravi kapitalizem.« (str. 327) Točno. Vendar je treba na tem mestu že postaviti
vprašanje o prevzemu oblasti. »Proletarska revolucija ne more pričakovati, da bo
naletela na že izgotovljene socialistične ekonomske oblike.« »Sestavine socialis-
tičnega gospodarstva ne morejo dozoreti znotraj kapitalističnega gospodarstva,
utemeljenega na zasebni lastnini.« (str. 328) Še več, ne le, da ne morejo »dozo-
reti«; ne morejo se roditi. V kapitalističnih družbah ne more zadružno ali državno
vodeno gospodarstvo niti nastati, kaj šele dozoreti. V tem je glavna razlika med
nami in revizionisti, ki trdijo, da so v kapitalističnih družbah javna podjetja, na
primer, že socialistični elementi in da lahko kapitalizem preide v socializem po
mirni poti. To je resno izkrivljanje marksizma.
2.	Prehodno obdobje
Knjiga pravi: »Prehodno obdobje se prične z vzpostavitvijo proletarske poli-
tične oblasti, konča pa se, ko je naloga socialistične revolucije izpolnjena - z vz-
postavitvijo socializma, prve faze komunizma.« (str. 328) Zelo skrbno je treba
preučiti, katere faze so dejansko vsebovane v prehodnem obdobju. Je to le prehod
od kapitalizma k socializmu ali tudi od socializma h komunizmu?
.142
Tu je citiran Marx: od kapitalizma h komunizmu je »obdobje revolucionarne
spremembe«. V takšnem obdobju smo danes. Čez določeno število let bodo mo-
rale naše ljudske komune izvesti spremembo od lastništva temeljnih skupin k last-
ništvu temeljnih komun,1 kasneje pa še k lastništvu vsega ljudstva.2 Sprememba
k lastništvu temeljnih komun, ki so jo ljudske komune že izvedle, ostaja kolek-
tivna lastnina [in še ni vseljudska lastnina].
V	prehodnem obdobju »morajo biti vsa družbena razmerja temeljito preob-
ražena«. Trditev je načeloma pravilna. Vsa družbena razmerja pomenijo proiz-
vodne odnose in nadgradnjo - gospodarstvo, politiko, ideologijo in kulturo itd.
V	prehodnem obdobju moramo »proizvodnim silam omogočiti, da si zagoto-
vijo tisti razvoj, ki bo jamčil za zmago socializma«. Zelo približno bi za Kitajsko
rekel, da potrebujemo najmanj 100-200 milijonov ton jekla letno. Vse do letos
je bil naš glavni dosežek ta, da smo pripravili teren za razvoj proizvodnih sil. Raz-
voj proizvodnih sil kitajskega socializma se je komaj pričel. Po »velikem skoku«
v letih 1958-1959 lahko pričakujemo v letu 1960 velik razmah proizvodnje.
3. Splošne in posebne lastnosti proletarske revolucije v različnih državah
Knjiga pravi, da je oktobrska revolucija »postavila smerokaz« in da ima vsaka
država »svoje posebne oblike in konkretne metode za izgradnjo socializma«. Ta
trditev je solidna. 1848. leta je izšel Komunistični manifest. Stodeset let kasneje
je sledil še en Komunistični manifest, namreč Moskovska deklaracija, ki so jo
1957. leta sestavile različne komunistične partije. Ta deklaracija sije zastavila na-
logo združiti splošne zakonitosti in konkretne posebnosti.
Priznati oktobrsko revolucijo kot smerokaz pomeni priznati, da je »osnovna
vsebina« proletarske revolucije katerekoli države ista. Prav tu smo si z revizionisti
na nasprotnih straneh.
Zakaj seje zgodilo, da revolucija ni uspela najprej v deželah Zahoda, ki so na
visoki ravni kapitalistične produktivnosti in imajo številen proletariat, marveč v
deželah Vzhoda, na primer v Rusiji in na Kitajskem, kjer je bila raven kapita-
listične produktivnosti sorazmerno nizka in proletariat sorazmerno maloštevilen?
To vprašanje velja še preučiti.
Zakaj si je izboril proletariat svojo prvo zmago v Rusiji? Tekst pravi, da zato,
ker so »se v Rusiji nakopičila vsa protislovja imperializma«. Zgodovina revolucije
daje sklepati, da se je žarišče revolucije pomikalo od Zahoda proti Vzhodu. Ob
koncu osemnajstega stoletja je bilo žarišče v Franciji, ki je postala središče po-
litičnega življenja sveta. Sredi devetnajstega stoletja se je pomaknilo v Nemčijo,
kjer je stopil na politično prizorišče proletariat in spočel marksizem. V zgodnjih
letih dvajsetega stoletja se je žarišče pomaknilo v Rusijo in spočelo leninizem.
Brez tega novega razvitja marksizma ne bi bilo zmage v ruski revoluciji. Do srede
dvajsetega stoletja seje žarišče svetovne revolucije pomaknilo na Kitajsko. Ni tre-
ba posebej poudarjati, da se bo v prihodnosti spet pomaknilo.
Drugi razlog za zmago ruske revolucije je bil, da so ji bile zaveznik široke
kmečke množice. Tekst pravi: »Ruski proletariat je skoval zavezništvo z revnimi3
kmeti.« (str 328-29, izdaja 1967.) Med kmeti je več slojev, proletariat seje na-
slonil na revne kmete. Kadar se prične revolucija, so srednji kmetje vedno neod-
ločni; radi bi malo počakali in se prepričali, ali ima revolucija v sebi kaj moči,
ali se bo obdržala, ali bo mogla nuditi kakšne ugodnosti. Srednji kmet se ne bo
.143
postavil na stran proletariata, dokler ne bo imel dovolj jasne predstave. Takšna
je bila oktobrska revolucija. In tako je bilo tudi z našo zemljiško reformo, z za-
drugami in ljudskimi komunami.4
Ideološko, politično in organizacijsko je razkol med boljševiki in menjševiki
utrl pot zmagi oktobrske revolucije. Brez spoprijemov boljševikov z menjševiki
in z revizionizmom druge internacionale tudi oktobrska revolucija ne bi mogla
biti zmagoslavna. Leninizem je bil spočet in razvit v spopadih z vsemi vrstami
revizionizma in oportunizma. Brez leninizma pa tudi ne bi bilo zmage.
Knjiga pravi: »Proletarska revolucija je uspela najprej v Rusiji, raven kapita-
listične razvitosti pa je bila v predrevolucijski Rusiji zadostna za uspeh revolu-
cije.« Proletarska revolucija ne bo nujno zmagala v državi, kjer je dosegel kapi-
talistični razvoj visoko raven. Knjiga povsem upravičeno navaja Lenina. Vse do
današnjega dne sta imeli med državami, v katerih je uspela socialistična revolu-
cija, le Vzhodna Nemčija in Češkoslovaška sorazmerno visoko raven kapitaliz-
ma; drugje je bila raven sorazmerno nizka. Do izbruha revolucije pa tudi ni prišlo
v nobeni od zahodnih držav, ki so na sorazmerno visoki ravni razvoja. Lenin je
dejal: »Revolucija izbruhne najprej v šibkem členu imperialističnega sveta.« V
času oktobrske revolucije je bila takšen šibek člen Rusija. Isto je veljalo po ok-
tobrski revoluciji za Kitajsko. In Rusija in Kitajska sta imeli sorazmerno številen
proletariat in ogromne množice zatiranih kmetov. Obe sta bili veliki deželi...
Z vseh teh vidikov pa je bila takšna tudi Indija. Zakaj torej ta ni mogla uresničiti
revolucije, zlomiti imperializmov šibki člen, kot sta to opisala Lenin in Stalin?
Ker je bila Indija angleška kolonija, kolonija, ki je pripadala eni sami imperia-
listični državi. Tu leži razlika med Indijo in Kitajsko. Kitajska je bila polkolonija,
podrejena več imperialističnim državam. Indijska komunistična partija se ni ak-
tivno udeležila meščanske demokratične revolucije svoje dežele in proletariatu ni
omogočila, da bi prevzel vodstvo v demokratični revoluciji; niti ni po neodvis-
nosti vztrajala v boju za neodvisnost indijskega proletariata.
Zgodovinska izkušnja Kitajske in Rusije dokazuje, da je za zmago revolucije
zrela partija kar najpomembnejši pogoj. V Rusiji so se boljševiki aktivno udeležili
demokratične revolucije in nastopili v revoluciji 1905. leta z lastnim programom
nasproti buržoaznemu. To je bil program, ki ni obravnaval le vprašanja strmog-
lavljenja carja, marveč tudi vprašanje, kako si od Ustavne demokratske stranke
izboriti vodstvo nad tem bojem.
Med revolucijo 1911. leta Kitajska še ni imela komunistične partije. Potem,
ko je bila 1921. leta Komunistična partija Kitajske ustanovljena, se je takoj in
zelo energično priključila demokratični revoluciji ter stala v njenih prvih vrstah.
Zlata doba kitajskega meščanstva je bila med leti 1905 in 1917, koje bila njegova
revolucija zelo vitalna. Po revoluciji 1911. leta je nacionalistična stranka že upa-
dala. Leta 1924 že ni imela več druge izbire, kot da se za kakršnokoli nadaljnje
napredovanje obrne h komunistični partiji. Buržoazijo je nadomestil proletariat.
Buržoazno politično stranko je kot vodjo demokratične revolucije nadomestila
proletarska politična stranka. Pogosto smo dejali, da 1927. leta Komunistična
partija Kitajske še ni dosegla zrelosti. To v prvi vrsti pomeni, daje v letih svojega
zavezništva z buržoazijo spregledala možnost, da lahko buržoazija revolucijo
izda, in je bila na takšno možnost dejansko nepripravljena.
Tukaj (str. 331) izrazi tekst mnenje, da morejo države, v katerih prevladujejo
predkapitalistične ekonomske oblike, izvesti socialistično revolucijo zaradi po-
moči razvitih socialističnih držav. To je nepopoln način predstavitve zadeve. Po-
.144
tem ko je na Kitajskem demokratična revolucija uspela, smo lahko stopili na pot
socializma predvsem zato, ker smo zrušili oblast imperializma, fevdalizma in bi-
rokratskega kapitalizma. Čeprav je bila pomoč, ki smo je bili deležni s strani us-
pešnih socialističnih držav, pomemben pogoj, to ni bil pogoj, ki bi odločil o naši
sposobnosti ali nesposobnosti stopiti na pot socializma. Lahko je le vplival na hit-
rost našega napredovanja, potem ko smo na pot že stopili. S pomočjo smo lahko
napredovali hitreje, brez nje počasneje. S pomočjo imamo v mislih poleg eko-
nomske pomoči tudi naše premišljeno upoštevanje pozitivnih in negativnih izku-
šenj o uspehih kot tudi neuspehih države, ki pomaga.
4.	Vprašanje »mirnega prehoda«
Knjiga pravi (str. 330): »V določenih kapitalističnih državah in nekdanjih ko-
lonialnih državah obstaja praktična možnost, da prevzame delavski razred poli-
tično oblast po mirni parlamentarni poti.« Povejte mi, katere so te »določene dr-
žave«? Glavne kapitalistične države Evrope in Severne Amerike so do zob ob-
orožene. Mar pričakujete, da vam bodo dovolile prevzeti oblast po mirni poti?
Komunistična partija in revolucionarne sile vsake države morajo pripraviti
obe roki, eno za zmago v miru, drugo za nasilen prevzem oblasti. Zanemariti ne
smemo nobene. Bistvenega pomena je zavest o tem, da nima buržoazija, upoš-
tevajoč splošno stanje stvari, nobenega namena odstopiti svojo politično oblast.
Borili se bodo zanjo, in če bo šlo za sama njihova življenja, zakaj se ne bi zatekli
k sili? V oktobrski revoluciji, tako kot v naši, sta bili pripravljeni obe roki. Pred
julijem 1917. leta je Lenin še razmišljal o mirnih metodah za dosego zmage, ju-
lijski incident pa je pokazal, da po tej poti ni več mogoče prenesti oblasti na pro-
letariat. Zmage v oktobrski revoluciji tako ni dosegel, dokler ni najprej zastal in
si vzel tri mesece za vojaško pripravo. Potem ko je v oktobrski revoluciji pro-
letariat zmagal, je ostal Lenin zagovornik mirnih metod za odpravljanje kapita-
lizma in uresničevanje socialistične preobrazbe. Buržoazija pa je v sodelovanju
s štirinajstimi imeprialističnimi silami sprožila kontrarevolucionarne oborožene
upore in intervencije. Za končno konsolidacijo zmage oktobrske revolucije so bila
potem potrebna tri leta oboroženega boja pod vodstvom ruske partije.
5.	Od demokratične k socialistični revoluciji - nekateri problemi
Na dnu strani 330 se tekst loti preobrazbe demokratične revolucije v socia-
listično, vendar ne razloži dovolj jasno, kako se ta preobrazba izvrši. Oktobrska
revolucija je bila socialistična revolucija, ki je reševala tudi nekatere naloge me-
ščanske demokratične revolucije. Takoj po zmagi oktobrske revolucije je bila raz-
glašena nacionalizacija zemlje. Kar zadeva zemljiško vprašanje, pa je moralo pre-
teči za dokončno izvedbo demokratične revolucije še precej časa.
Kitajska je med osvobodilno vojno izpeljala naloge demokratične revolucije.
Ustanovitev Ljudske republike Kitajske 1949. leta je pomenila konec demokra-
tične revolucije in pričetek preobrazbe v socializem. Še tri leta so bila potrebna
za dokončno izvedbo zemljiške reforme, vendar smo že ob ustanovitvi republike
takoj razlastili birokratska kapitalistična podjetja - 80 odstotkov osnovnih sred-
stev naše industrije in transporta - ter jih spremenili v vseljudsko lastnino.
Med osvobodilno vojno smo poleg protiimperilastičnih in protifevdalnih gesel
povzdignili tudi gesla proti birokratskemu kapitalizmu. Boj proti birokratskemu
.145
kapitalizmu je bil dvojnega značaja: bil je demokratičnorevolucionarnega značaja
v svojem oponiranju kompradorskemu kapitalizmu,5 socialističnega značaj pa je
bil v svojem oponiranju veliki buržoaziji.
Po zmagi v vojni je prevzela nacionalistična stranka [Guomindang] v svoje
roke zelo velik delež birokratskega kapitala Japonske, Nemčije in Italije. Razmer-
je birokratskega kapitala do nacionalnega [tj. kitajskega] je bilo 8 proti 2. Po
osvoboditvi smo razlastili ves birokratski kapital ter s tem odstranili glavne ses-
tavine kitajskega kapitalizma.6
Napačno pa bi bilo misliti, da je imela po osvoboditvi cele dežele »revolucija
v svojih zgodnjih fazah predvsem značaj meščanske demokratične revolucije in
da se bo šele kasneje postopoma razvila v socialistično revolucijo«.
6. Nasilje in diktatura proletariata
Na strani 333 bi bil lahko tekst v uporabi koncepta nasilja bolj natančen. Marx
in Engels sta vedno pravila, da je »država po definiciji orodje nasilnega zatiranja
nasprotujočega razreda«. Tako ni mogoče reči, da »diktatura proletariata v svo-
jem ravnanju z izkoriščevalcem ne uporablja preprosto samo nasilja, niti ne nujno
naj poprej nasilja«.
Ko mu gre za življenje, se izkoriščevalski razred vedno zateče k sili. Resnično,
čim opazijo pričetek revolucije, ga že potlačijo s silo. Tekst pravi: »Zgodovinska
izkušnja dokazuje, da je izkoriščevalski razred povsem nepripravljen odstopiti po-
litično oblast ljudstvu in se v boju zoper ljudsko politično oblast zateka k oboro-
ženi sili.« To še ni vsa resnica. Izkoriščevalski razred ne bo nasprotoval s silo šele
potem, ko bo ljudstvo organiziralo revolucionarno politično oblast, marveč bo
posegel po sili, da bi zadušil revolucionarno ljudstvo, že v trenutku vstaje za pre-
vzem politične oblasti.
Cilj naše revolucije je, da razvije proizvodne sile družbe. Da dosežemo ta cilj,
moramo najprej premagati sovražnika. Potem moramo zadušiti njegov odpor.
Kako naj bi to storili brez revolucionarnega nasilja ljudstva?
Na tem mestu se knjiga loti »bistva« diktature proletariata in poglavitnih od-
govornosti delavskega razreda in delovnega ljudstva nasploh v socialistični revo-
luciji. Razprava pa je nepopolna, saj izpusti uničenje sovražnika in preobrazbo
razredov. Zemljiške lastnike, birokrate, kontrarevolucionarje in nezaželene ele-
mente je treba preobraziti; isto velja za kapitalistični razred, za višji sloj drobne
buržoazije in za srednje7 kmete. Naše izkušnje kažejo, da je preobrazba težka.
Kdor ni bil izpostavljen vztrajnim in nenehnim prizadevanjem, ne more biti pra-
vilno preobražen. Najmanj desetletje ali dve bo še potrebno, morda celo pol sto-
letja, da se temeljito odpravita vsakršna moč in vpliv, ki ju more buržoazija še
obdržati. Na podeželskih področjih, kjer se je uveljavilo lastništvo temeljnih ko-
mun, je bila zasebna lastnina spremenjena v državno. Vsa dežela se ponaša z no-
vimi mesti in z novo veliko industrijo. Transport in komunikacije smo moder-
nizirali. Ekonomska situacija je resnično povsem spremenjena, korak za korakom
se bo povsem spreobrnila mentaliteta kmetov, njihov pogled na svet. (Ko tu knji-
ga govori o »poglavitnih odgovornostih«, uporablja Leninove besede drugače, kot
jih je sam prvotno zastavil).
Pisati ali govoriti z namenom, da bi ugodili okusu sovražnika, imperialistov,
pomeni goljufati množice, pomeni konec koncev krepiti sovražnika in ohranjati
lastni razred v nevednosti.
.146
7.	Oblika proletarske države
Na strani 334 pravi knjiga, da »proletarska država lahko zavzame različne ob-
like«. Bo držalo, čeprav v bistvu ni večje razlike med diktaturo proletariata v raz-
ličnih ljudskih demokracijah in med tisto, ki je bila vzpostavljena po oktobrski
revoluciji v Rusiji. Sovjeti v Sovjetski zvezi in naši lastni ljudski kongresi so pred-
stavljali, oboji, predstavniške skupščine in se razlikovali le po imenu. Na Kitaj-
skem so ljudski kongresi vključevali predstavnike buržoazije, predstavnike, ki so
se odcepili od nacionalistične stranke, in predstavnike, ki so bili prominentne de-
mokratske osebnosti. Vsi so priznali vodstvo Komunistične partije Kitajske. Ena
od teh skupin je poskusila zanetiti razdor, pa ni uspela.8 Za takšno široko obliko
bo videti, kot daje drugačna od sovjeta, vendar se spomnimo, da so po oktobrski
revoluciji sovjeti vključevali predstavnike menjševiške desničarske Socialne revo-
lucionarne stranke, predstavnike trockistične frakcije, frakcije Buharina, frakcije
Zinovjeva in tako naprej. Nominalno predstavniki delavcev in kmetov, so bili le-
ti v resnici predstavniki buržoazije. Po oktobrski revoluciji se je proletariatu pri-
ključilo precej osebja iz vlade Kerenskega - ki so bili vsi buržoazni elementi. Naša
lastna osrednja ljudska vlada je bila vzpostavljena na temelju Ljudske vlade Se-
verne Kitajske. Vsi člani različnih oddelkov so bili iz teh naših območij, večino
osrednjega kadra pa so tvorili člani komunistične partije.
8.	Preobrazba kapitalistične industrije in trgovine
Na strani 335 je netočna razlaga procesa, ki je na Kitajskem preobrazil ka-
pitalistično lastnino v državno. Knjiga razloži le našo politiko do nacionalnega
kapitala, ne pa naše politike do birokratskega kapitala (razlastitev). Za preobraz-
bo lastnine birokratskega kapitalista v družbeno lastnino smo izbrali metodo raz-
lastitve.
Drugi odstavek na strani 335 obravnava izkušnjo prehajanja skozi državno-
kapitalistično obliko, v procesu preobrazbe kapitalizma, kot posebno in indivi-
dualno izkušnjo; zanika njen univerzalni pomen. Države Zahodne Evrope in
Združene države so na zelo visoki ravni kapitalističnega razvoja, nadzor pa je v
rokah ozke skupine monopolnih kapitalistov. Je pa še veliko število majhnih in
srednjih kapitalistov. Zato se reče, da je ameriški kapital koncentriran, pa tudi
široko porazdeljen. Po uspešni revoluciji v teh državah bo moral biti monopolni
kapital nedvomno razlaščen, toda ali bodo na enak način razlaščeni majhni in
srednji kapitalisti? Zelo mogoče je, da bo treba poseči po kakšni obliki državnega
kapitalizma, da se preobrazijo.
Naše sevrovzhodne pokrajine si lahko zamislimo kot visoko razvito kapitalis-
tično področje. Isto velja za Jiangsu (s središči v Shanghaju in v južnem delu po-
krajine). Če je mogel državni kapitalizem uspeti v teh območjih, mi povejte, zakaj
ne bi mogla ista politika uspeti v drugih državah, ki so podobne tem pokrajinskim
enotam?
Ko so Japonci imeli v rokah naše severovzhodne pokrajine so uporabljali me-
todo odstranitve glavnih domačih kapitalistov ter so njihova podjetja spremenili
v japonska državna ali v nekaterih primerih v monopolnokapitalistična podjetja.
Za vzpostavitev nadzora nad majhnimi in srednjimi kapitalisti so le-te postavili
v subsidiarni odnos.
.147
Naša preobrazba nacionalnega kapitala je potekala v treh fazah: zasebna pro-
izvodnja za državno naročilo, združeni državni nakupi in prodaje proizvodov za-
sebne proizvodnje, skupno državno-zasebno poslovanje (posameznih enot in celih
kompleksov). Vsaka faza je bila izvršena metodično. To je preprečilo negativne
vplive na proizvodnjo, ki so se z napredovanjem preobrazbe dejansko pojavljali.
Pridobili smo si precej novih izkušenj z državnim kapitalizmom; na primer, za-
gotavljanje fiksnih obresti za kapitaliste po fazi skupnega državno-zasebnega po-
slovanja.9
9. Srednji kmetje
Po zemljiški reformi je bila zemlja brez denarne vrednosti in so se kmetje bali
»pokazati«. Nekateri tovariši so takšno stanje nekoč ocenjevali tudi kot nezado-
voljivo, zgodilo pa se je, da so v času razrednih bojev, ki so osramotili zemljiške
lastnike in bogate kmete, kmetje pričeli gledati na revščino kot na dostojanstveno
in na bogastvo kot na sramotno. To je bil dobrodošel znak, ki je pokazal, da so
revni kmetje politično porazili bogate in vzpostavili v vaseh svojo nadvlado.
Na strani 339 piše, daje zemljo, kije bila vzeta bogatim kmetom in dodeljena
revnim in srednjim kmetom, razlastila in potem razpodelila država. Potem je vi-
deti, kot da gre za darilo po kraljevski milosti, pozabljajo pa se razredni spopadi
in množične mobilizacije, ki so tvorili vsebino procesa; desno deviacionistično
gledišče. Na Kitajskem smo se naslonili na revne kmete, na njihovo združitev z
večino srednjih kmetov (nižjimi srednjimi kmeti) in na prevzem zemlje od razreda
zemljiških lastnikov. Čeprav je partija odigrala vodilno vlogo, ni hotela storiti
vsega sama in namesto množic. Njena konkretna praksa je bila prav »obiskovati
revne in zvedeti o njihovih tegobah«, identificirati aktivistične elemente, pognati
korenine in spraviti stvari skupaj, konsolidirati jedra, spodbuditi izražanje pro-
testa in organizirati razredne vrste - vse z namenom, da se razvije razredni boj.
Tekst pravi: »V vaseh so postali srednji kmetje vodilne osebe.« To je neza-
dovoljiva trditev. Razglasiti srednje kmete za vodilne, priporočiti jih bogovom,
nikoli se jih upati užaliti, bo dalo nekdanjim revnim kmetom misliti, da smo jih
dali na stran. To neizogibno odpira premožnejšim srednjim kmetom pot do vod-
stva na podeželju.
V knjigi ni analize srednjega kmeta. Razločujemo med višjimi in nižjimi sred-
njimi kmeti in še naprej med starimi in novimi znotraj teh kategorij, z rahlo pred-
nostjo novim. Izkušnje v naših številnih spopadih so pokazale, da imajo revni
kmet, novi nižji srednji kmet in stari nižji srednji kmet sorazmerno dober poli-
tični pristop. Ti so, ki voljno sprejmejo ljudske komune. Med višjimi srednjimi
kmeti in premožnimi srednjimi kmeti je skupina, ki podpira komune, in pa takš-
na, ki jim nasprotuje. V pokrajini Hebei je vsega skupaj okrog štirideset tisoč pro-
izvodnih skupin; od teh je 50 odstotkov takšnih, ki sprejemajo komune brez za-
držkov, 35 odstotkov takšnih, kijih v osnovi sprejemajo, a s pripombami in dvo-
mi pri posameznih vprašanjih, 15 odstotkov paje takšnih, ki komune zavračajo
ali imajo do njih resne zadržke. Nasprotovanje te zadnje skupine izhaja iz dejstva,
daje pripadlo vodstvo skupin premožnim srednjim kmetom, ali celo nezaželenim
elementom. Če naj se v tem procesu učenja v spopadu med dvema potema razvije
med temi skupinami diskusija, se bo moralo njihovo vodstvo spremeniti. Očitno
je torej, daje treba nadaljevati analizo srednjega kmeta. Smer nadaljnjega razvoja
.148
na podeželju bo v največji možni meri odvisna od tega, v čigavih rokah bo vod-
stvo.
Na strani 340 knjiga pravi: »V bistvu je srednji kmet dvojnega značaja.« Tudi
to vprašanje zahteva konkretno analizo. Revni, nižji srednji, višji srednji in pre-
možni srednji kmetje so v nekem smislu vsi delavci, v nekem drugem pa zasebni
lastniki. Kot zasebni lastniki imajo temu ustrezno drugačno stališče. Revne in
nižje srednje kmete lahko opišemo kot polzasebne lastnike, katerih stališče je so-
razmerno enostavno spremeniti. Nasprotno pa je zasebnolastniško stališče višjih
srednjih in premožnih kmetov globlje utemeljeno ter so se le-ti nenehno upirali
zadružništvu.
10.	Zavezništvo delavcev in kmetov
Tretji in četrti odstavek na strani 340 se ukvarjata s pomenom zavezništva
med delavci in kmeti, vendar se v vprašanja o tem, kaj je treba storiti za razvoj
in utrditev tega zavezništva, ne spustita. Tekst se vnovič dotakne potrebe po nad-
aljevanju preobrazbe drobnih proizvajalcev, ne obravnava pa načinov za pospe-
šitev tega procesa, ne omenja protislovij, ki se najdejo v vsaki fazi preobrazbe,
in načinov njihovega razreševanja. Tekst tudi ne razpravlja o ukrepih in taktiki
za celotni proces.
Naše zavezništvo med delavcem in kmetom je prešlo že dve fazi. Prva je te-
meljila na zemljiški revoluciji, druga na zadružniškem gibanju. Če ne bi sprožili
zadružništva, bi prišlo med kmeti neizogibno do polarizacije ter se zavezništvo
med delavci in kmeti ne bi moglo utrditi. Zaradi tega tudi ne bi mogli vztrajati
v politiki »združenih državnih nakupov in prodaj proizvodov zasebne proizvod-
nje.«10 Razlog je v tem, da se je mogla ta politika obdržati in delovati vseskozi
samo na osnovi zadružništva. V današnjem času mora storiti naše zavezništvo
med delavci in kmeti naslednji korak in se vzpostaviti na osnovi mehanizacije.
Imeti preprosto samo zadružno in komunalno gibanje brez mehanizacije bi na-
mreč spet pomenilo, da našega zavezništva ni mogoče utrditi. Zadruge moramo
še razviti v ljudske komune. Temeljno lastništvo komunalne skupine moramo še
razviti v temeljno lastništvo komune in le-to naprej v državno lastništvo. Ko bos-
ta državno lastništvo in mehanizacija integrirana, bomo lahko pričeli resnično ut-
rjevati zavezništvo med delavcem in kmetom ter bomo razlike med delavci in
kmeti korak za korakom, a gotovo odpravili.
11.	Preobrazba intelektualcev
Stran 341 je posvečena izključno problemu spodbujanja razvoja intelektual-
cev, ki so delavski in kmečki, kot tudi problemu angažiranja buržoaznih intelek-
tualcev v socialistični izgradnji. Tekst pa se ne dotakne preobrazbe intelektualcev.
Ne le buržoazni intelektualci, marveč tudi tisti delavskega ali kmečkega izvora
morajo sprejeti preobrazbo, ker so bili izpostavljeni mnogoterim vplivom buržoa-
zije. Primer za to je Liu Shaotang, iz umetniškega in literarnega kroga, ki se je
potem, ko je postal avtor, razvil v nasprotnika socializma. Intelektualci izražajo
svoje splošno stališče običajno skozi svoj odnos do znanja. Alije v zasebni ali jav-
ni lasti? Nekateri ga obravnavajo kot svojo lastnino, ki je naprodaj, kadar je cena
.149
prava, sicer ne. Takšni niso »rdeči«, marveč navadni »strokovnjaki«,11 ki pravijo,
da je partija »zunaj« in da »znotraj ne more voditi«. Tisti, ki so angažirani v ki-
nematografiji trdijo, da partija ne more voditi kinematografije. Tisti, ki so anga-
žirani v glasbi ali baletu, trdijo, da partija tu ne more nuditi vodstva. Tisti v atom-
ski znanosti pravijo isto. V seštevku to njihovo pripovedovanje pomeni, da partija
ne more voditi nikogar. Preoblikovanje intelektualcev je izredno pomembno
vprašanje za celotno obdobje socialistične revolucije in izgradnje. Seveda bi bilo
napačno to vprašanje omalovaževati ali se postaviti v popustljiv odnos do vsega
buržoaznega.
Na strani 341 spet piše, da je temeljno protislovje prehodnega gospodarstva
tisto med kapitalizmom in socializmom. Točno. Odlomek pa govori le o spro-
žanju spopadov, da se bo pokazalo, kdo bo izšel kot zmagovalec na vseh pod-
ročjih ekonomskega življenja. To je vse zelo nepopolno. Mi bi zadevo postavili
takole: temeljita socialistična revolucija mora napredovati na treh frontah, poli-
tični, ekonomski in ideološki.
Tekst pravi, da vzamemo medse buržoazne elemente, da bodo mogli sodelo-
vati pri upravljanju podjetij in države. To je ponovljeno na strani 357.12 Mi pa
vztrajamo pri naši odgovornosti za preoblikovanje buržoaznih elementov. Poma-
gamo jim spremeniti njihov način življenja, njihova splošna stališča in tudi njihov
odnos do posameznih zadev. Tekst pa preoblikovanja ne omenja.
12.	Razmerje med industrializacijo in kmetijsko kolektivizacijo
Knjiga vidi v socialistični industrializaciji predpogoj za kmetijsko kolektiviza-
cijo. To stališče v ničemer ne ustreza stanju v Sovjetski zvezi sami, kjer je bila
kolektivizacija v osnovi ureničena med letoma 1930 in 1932. Čeprav so imeli te-
daj več traktorjev, kot jih imamo mi danes, so obdelovali mehanizirano manj kot
20,3 odstotka vseh obdelovalnih površin. Kolektivizacija ni povsem določena z
mehanizacijo ter ji zato tudi industrializacija ni predpogoj.
Kmetijsko kolektivizacijo so v socialističnih deželah Vzhodne Evrope zaklju-
čevali zelo počasi, predvsem zato, ker so po zemljiški reformi za nekaj časa zastali
in niso kovali železa, dokler je bilo vroče. Tudi v nekaterih naših starih oporiščih
je bil del kmetov zadovoljen že z reformo in nevoljan nadaljevati. Ta situacija
ni bila v ničemer odvisna od tega, ali je industrializacija bila ali ne.
13.	Vojna in revolucija
Na straneh 352-54 je trditev, da so mogle ljudske demokracije Vzhodne Ev-
rope »graditi socializem, čeprav ni bilo ne državljanske vojne ne oborožene in-
tervencije iz tujine«. Tam je tudi trditev, da je bila »socialistična preobrazba v
teh deželah uresničena brez težkega preizkusa dfžavljanske vojne.« O tem, kaj se
je zgodilo v teh državah, bi bilo bolje reči, da seje bila državljanska vojna v obliki
mednarodne vojne, da sta se bili skupaj državljanska in mednarodna vojna. Reak-
cionarje teh dežel je pregazila sovjetska Rdeča armada. Reči, da v teh deželah ni
bilo državljanske vojne, bi bil goli formalizem in zanemarjanje bistva.
Tekst pravi, da so v deželah Vzhodne Evrope po revoluciji »parlamenti postali
organi širokega zastopanja ljudskih interesov«. Dejansko so bili ti parlamenti po-
.150
polnoma drugačni od starih buržoaznih in je podobnost le v imenu. Politična po-
svetovalna konferenca, ki smo jo organizirali v zgodnji fazi osvoboditve, ni bila
po imenu nič drugačna od politične posvetovalne konference nacionalističnega
obdobja. Med našimi pregovori z nacionalisti smo bili do te konference povsem
brezbrižni, Čankajšek pa se je zelo zanimal zanjo. Po osvoboditvi smo prevzeli
njihovo ime in sklicali Vsenacionalno kitajsko ljudsko politično posvetovalno
konferenco, ki je bila začasni ljudski kongres.13
Tekst pravi, daje Kitajska »v procesu revolucionarnega boja organizirala ljud-
sko demokratično združeno fronto«, (str. 357) Zakaj samo »revolucionarni boj«
in ne »revolucionarna vojna«? Od 1927. leta pa do končne zmage smo vodili
dvaindvajset let neprekinjene vojne. Pred tem pa je bilo od meščanske revolucije
1911. leta še petnajst let vojskovanja. Všteti je treba še kaotične vojne fevdalnih
vojskovodij po naročilih imperialistov. Tako lahko rečemo, da so od 1911. leta
pa do vojne proti Ameriki in pomoči Koreji bile na Kitajskem vojne več kot šti-
rideset zaporednih let - revolucionarne in kontrarevolucionarne vojne. Od svoje
ustanovitve naprej pa se je naša partija vojn udeleževala ali jih vodila celih tri-
deset let.
Velika revolucija mora skozi državljansko vojno. To je pravilo. Videti le vojno
zlo, ne pa njenih koristi, je enostransko. Ljudski revoluciji ne koristi čisto nič
enostransko govoriti samo o vojnem uničevanju.
14. Je revolucija težja v zaostalih deželah?
V različnih deželah Zahoda stoji na poti vsakega gibanja za revolucijo in iz-
gradnjo velika ovira; strupi buržoazije so tako močni, da so prodrli že v čisto vsak
kotiček. Medtem ko je imela naša buržoazija končno samo tri generacije, so imele
buržoazije Anglije in Francije 250 do 300-letno zgodovino razvoja, njihova ideo-
logija in modus operandi pa sta učinkovala na vse vidike in sloje njunih družb.
Tako posluša angleški delavski razred laburistično stranko, in ne komunistično
partijo.
Lenin pravi: »Prehod od kapitalizma k socializmu bo za deželo toliko bolj te-
žak, kolikor bolj je zaostala.« V resnici pa je prehod toliko manj težak, kolikor
bolj je gospodarstvo zaostalo, saj bolj ko so ljudje revni, bolj hočejo revolucijo.
V kapitalističnih deželah Zahoda je število zaposlenih sorazmerno visoko, prav
tako raven mezd. Tamkajšnji delavci so prišli močno pod vpliv buržoazije in prav
nič enostavno ni izvesti socialistično preobrazbo. In ker je stopnja mehanizacije
visoka, bi glavni problem po uspešni revoluciji ne bil pospeševati mehanizacijo,
marveč spremeniti ljudi. Deželi Vzhoda, kot sta Kitajska in Rusija, sta bili za-
ostali in revni, sedaj pa sta se v primerjavi z Zahodom pomaknila krepko naprej
ne le njuna družbena sistema, pač pa pušča Zahod daleč zadaj tudi stopnja raz-
voja njunih proizvodnih sil. Tako kot v zgodovini razvoja kapitalističnih dežel,
zaostali ponovno prehitevajo razvite, tako kot je Amerika prehitela Anglijo in kot
je kasneje Nemčija prehitela Anglijo zgodaj v dvajsetem stoletju.
.151
15.	Je velika industrija temelj socialistične preobrazbe?
Na strani 364 tekst pravi:14 »Pred državami, ki so stopile na pot socialistične
izgradnje, je naloga čim hitrejšega odpravljanja posledic kapitalistične vladavine,
da se lahko pospeši razvoj velike industrije (temelja za socialistično preobrazbo
gospodarstva).« Ni dovolj trditi, da je razvoj velike industrije temelj za socialis-
tično preobrazbo gospodarstva. Vsa revolucionarna zgodovina kaže, da dovršen
razvoj proizvodnih sil ni predpogoj za preobrazbo zaostalih proizvodnih odno-
sov. Naša revolucija je pričela z marksistično-leninistično propagando, ki je slu-
žila ustvarjanju novega javnega mnenja v prid revoluciji. Poleg tega je bilo mo-
goče uničiti stare proizvodne odnose šele potem, ko smo med revolucijo zrušili
zaostalo nadgradnjo. Ko so bili stari proizvodni odnosi uničeni, so bili ustvarjeni
novi, ti pa so očistili pot razvoju novih družbenih proizvodnih sil. Ko je bilo to
za nami, smo lahko pognali tehnološko revolucijo za razvitje družbenih proizvod-
nih sil v velikem obsegu. Hkrati smo morali nadaljevati preobrazbo proizvodnih
odnosov in ideologije.
Ta učbenik se obrača samo k materialnim predpogojem in redko načenja vpra-
šanje nadgradnje, se pravi vprašanje razredne narave države, filozofije in znanosti.
V ekonomiji so glavni predmet študija proizvodni odnosi. Vseeno pa sta politična
ekonomija in materialistično zgodovinsko stališče bližja sorodnika. Težko se je
ukvarjati s problemi ekonomske baze in proizvodnih odnosov, če je zanemarjeno
vprašanje nadgradnje.
16.	Leninona razprava o posebnih značilnostih socialistične poti
Na strani 375 je naveden odlomek iz Lenina. Zelo dober je in pride prav za
zagovarjanje naših metod dela. »Raven zavesti prebivalcev, skupaj z napori, ki
so jih vložili, da uresničijo ta ali oni plan, vse to se bo gotovo odrazilo v posebnih
značilnostih njihove poti v socializem.« Naša lastna »politika na oblasti« je na-
menjena prav dvigovanju zavesti v naših okoliših. Naš lastni »veliki skok« je na-
tančno ta »napor, da se uresniči ta ali oni plan«.
17.	Hitrost industrializac^e je kritičen problem
Tekst pravi: »Kar se tiče Sovjetske zveze, je hitrost industrializacije kritičen
problem.« Trenutno je to kritičen problem tudi za Kitajsko. Pravzaprav postaja
problem toliko bolj resen, kolikor bolj je industrija zaostala. To ne velja le za raz-
like med državami, pač pa tudi za razlike med predeli znotraj iste države. Naše
severovzhodne pokrajine in Šanghaj imajo na primer sorazmerno močno bazo in
so tam državne investicije naraščale nekoliko manj hitro. V drugih pokrajinah,
kjer je bila izhodiščna industrijska baza slaba in je bil razvoj nujno potreben, so
državne investicije precej hitro naraščale. V desetih letih, odkar je bil Šanghaj
osvobojen, je bilo investiranih 2,2 milijarde kitajskih dolarjev,15 od tega več kot
500 milijonov s strani kapitalistov. Šanghaj je imel nekoč več kot pol milijona
delavcev, danes jih ima več kot milijon, če odštejemo več sto tisoč premeščenih
iz mesta. To je le polovica nekdanje delavske populacije. Ko to primerjamo z do-
ločenimi novimi mesti, kjer se je delovna sila izredno povečala, je povsem raz-
.152
vidno, da je v območjih s pomanjkljivo industrijsko bazo problem hitrosti še to-
liko bolj kritičen. Na tem mestu pravi tekst samo, da zahtevajo veliko hitrost po-
litične okoliščine, in ne razloži, ali socialistični sistem sam zmore ali ne zmore
doseči te velike hitrosti. To je enostransko. Če imamo samo potrebo in ne tudi
zmožnosti, potem mi povejte, kako naj se ta velika hitrost doseže?16
18.	Doseči veliko hitrost industrializacije s sočasnim pospeševanjem majhnih,
srednjih in velikih podjetij
Na strani 381 se tekst dotakne našega širokega razvitja majhnih in srednje ve-
likih podjetij, ne uspe pa natančno odraziti naše filozofije sočasnega pospeševanja
domačih in tujih, majhnih, srednjih in velikih podjetij. Tekst pravi, da smo se
»odločili za ekstenzivni razvoj majhnih in srednje velikih podjetij zaradi popolne
zaostalosti našega tehnološkega gospodarstva, velikega števila našega prebivalstva
in zelo resnih problemov zaposlovanja«. Problem pa sploh ni v tehnološki sta-
rosti, v velikosti prebivalstva ali v potrebi, da se poveča zaposlovanje. Ob pomoči
večjih podjetij razvijamo manjša in srednja; ob pomoči tujih uvajamo domače
metode, kjerkoli je to mogoče - predvsem da bi zmogli to veliko hitrost indust-
rializacije.
19.	Je dolgoročno sožitje med dvema vrstama socialističnega lastništva mogoče?
Na strani 386 je rečeno: »Socialistična država in socialistična izgradnja ne mo-
reta biti vzpostavljeni na dveh različnih osnovah za dalj časa. To se pravi, ne mo-
reta biti vzpostavljeni na osnovi socialistične industrije, ki je najširša in enovita
osnova, in na osnovi kmečkega drobnoblagovnega gospodarstva, ki je raztreseno
in zaostalo.« O tem se je seveda veljalo izreči, zato bomo to logiko razširili in
prišli do naslednjega sklepa: Socialistična država in socialistična izgradnja ne mo-
reta biti vzpostavljeni za dalj časa na osnovi vseljudskega lastništva in kolektiv-
nega lastništva kot dveh različnih osnovah lastništva.
V	Sovjetski zvezi je trajalo obdobje sožitja med tema dvema vrstama lastništva
predolgo. Protislovja med vseljudskim in kolektivnim lastništvom so v resnici
protislovja med delavci in kmeti. Takšnih protislovij tekst ne uspe razpoznati.
Na isti način bo postalo podaljšano sožitje med vseljudskim lastništvom in
lastništvom kolektivov gotovo vse manj prilagojeno razvoju proizvodnih sil in ne
bo uspelo zadovoljiti vse bolj naraščajočih potreb kmečke potrošnje in kmetijske
proizvodnje ter potreb industrije po surovinah. Da zadovoljimo takšne potrebe,
moramo razrešiti protislovje med tema dvema oblikama lastništva, spremeniti
lastništvo kolektivov v vseljudsko lastništvo in izdelati poenoten plan za proiz-
vodnjo in distribucijo v industriji in kmetijstvu na osnovi vseljudskega lastništva
in za celo državo.
Protislovja med proizvodnimi silami in proizvodnimi odnosi se odvijajo brez
zastojev. Odnosi, ki so bili nekoč prilagojeni proizvodnim silam, po nekem času
to ne bodo več. Na Kitajskem se je, potem ko smo dokončali organizacijo višjih
zadrug, v vsakem posebnem okrožju in v vsakem okraju pojavilo vprašanje raz-
polaganja z obojimi, z velikimi in z majhnimi enotami.
V	socialistični družbi ustrezajo danes zahtevam proizvodnih sil formalne ka-
tegorije delitve po delu, blagovne proizvodnje, zakona vrednosti in tako naprej.
.153
Kakor pa ta razvoj napreduje, bo gotovo prišel dan, ko se ne bomo nič več op-
rijemali teh formalnih kategorij. Takrat jih bo uničil razvoj proizvodnih sil; nji-
hovo življenje bo končano. Naj verjamemo, da so v socialistični družbi ekonom-
ske kategorije, ki so večne in nespremenljive? Naj verjamemo, da so takšne ka-
tegorije, kot sta delitev po delu in kolektivno lastništvo, večne - za razliko od
vseh ostalih kategorij, ki so zgodovinske?
20.	Socialistična preobrazba kmetijstva ne more biti odvisna samo od mehanizacije
Stran 392 pravi: »Strojne in traktorske baze so pomembna orodja v izvajanju
socialistične preobrazbe v kmetijstvu.« Tekst spet in spet poudarja, kako po-
membni so za preobrazbo stroji. Če pa se ne povzdigne zavest kmetov, če ideo-
logija ni spremenjena in če se ne naslanjaš na nič drugega, kot na stroje - kaj sploh
bo iz vsega tega? Vprašanje boja med dvema potema, potema socializma in ka-
pitalizma, preobrazba in preizobrazba ljudstva - to so za Kitajsko poglavitna
vprašanja.
Na strani 395 tekst pravi, da se med izvajanjem nalog zgodnjih faz splošne ko-
lektivizacije pojavi vprašanje spoprijema s sovražno razpoloženimi bogatimi
kmeti. To je seveda točno. V pripovedovanju o razmerah na podeželju po vzpos-
tavitvi zadrug pa je vprašanje premožnega sloja izpuščeno, niti niso omenjena
takšna protislovja, kot so tista med državo, kolektivi in posamezniki, med aku-
mulacijo in potrošnjo17 in tako naprej.
Stran 402 pravi: »V razmerah razmaha zadružnega gibanja široke množice
srednjih kmetov ne bodo več omahovale.« To je preveč posplošeno. Obstaja del
bogatih srednjih kmetov, ki omahujejo sedaj in bodo omahovali tudi še v prihod-
nje.
21.	Tako imenovana popolna konsolidacija
»... popolnoma konsolidiral sistem kolektivnega obdelovanja,« piše na strani
407. »Popolna konsolidacija« - izraz, ki te naredi nelagodnega. Konsolidacija če-
sarkoli je relativna. Kako naj bi bila »popolna?« Kaj če ne bi od pričetkov člo-
veštva nihče umrl in bi postali vsi »popolnoma konsolidirani«? Kakšen svet bi
neki to bil! V vesolju, na našem planetu vse stvari nastajajo, se razvijajo in ne-
nehno odmirajo. Nobena od njih ni nikoli »popolnoma konsoilidirana«. Poglej-
mo na primer življenje sviloprejke. Ne samo, da mora na koncu odmreti, v svo-
jem življenju mora preiti štiri faze razvoja: jajčece, sviloprejka, buba, molj. Po-
mikati se mora od ene faze k drugi in se ne more v nobeni fazi nikoli popolnoma
konsolidirati. Na koncu molj umre in njegovo prejšnje bistvo postane novo bistvo
(ker zapusti za seboj veliko jajčec). To je kvalitativni preskok. Od jajčeca do črva,
od črva do bube, od bube do molja: tudi to so očitno več kot samo kvantitativne
spremembe. Tudi kvalitativna preobrazba je, vendar je to delna. Tudi človek do-
življa v procesu pomikanja skozi življenje proti smrti različne faze: otroštvo, od-
raščanje, mladost, odraslost in starost. Ljudje doživljamo od življenja do smrti
kvantitativni proces, hkrati pa potiskamo s seboj proces delnega kvalitativnega
spreminjanja. Nesmiselno bi si bilo predstavljati, da je od mladosti do starosti le
kvantitativna rast brez kvalitativnih sprememb. Znotraj človeškega organizma se
.154
celice nenehno delijo, stare umirajo in izginjajo, nove nastajajo in rastejo. Ob sm-
rti je popolna kvalitativna sprememba, do kakršne pripeljejo predhodne kvanti-
tativne kot tudi delne kvalitativne spremembe, ki se dogajajo med kvantitativni-
mi. Kvantitativna in kvalitativna sprememba tvorita enotnost nasprotij. Znotraj
kvantitativnih so delne kvalitativne spremembe. Ne bi mogli reči, da znotraj
kvantitativnih sprememb ni kvalitativnih. In znotraj kvalitativnih sprememb so
kvantitativne. Ne bi mogli reči, da znotraj kvalitativnih sprememb ni kvantita-
tivnih sprememb.
V kateremkoli daljšem procesu spreminjanja mora subjekt pred vstopom v za-
dnjo kvalitativno spremembo preiti neprekinjeno vrsto kvantitativnih sprememb
in kar precej delnih kvalitativnih. Končna kvalitativna sprememba pa se ne more
zgoditi, če ni delnih kvalitativnih in precej kvantitativne spremembe. Na primer:
tovarna določene velikosti se s tem, ko se stroji in druga oprema postopoma po
oddelkih obnavljajo, kvalitativno spreminja. Notranjost se spreminja, pa čeprav
se zunanjost in velikost ne spreminjata. Četa vojakov ni nič drugačna. Po bitki,
v kateri je izgubila ducate mož, bo morala četa stotih mož svoje izgube nadomes-
titi. V boju in stalnem zapolnjevanju se četa prebija skozi nenehno delno kva-
litativno spreminjanje. Posledica je, da se četa razvija in krepi.
Uničenje Čankajškaje bila kvalitativna sprememba, kije nastopila skozi kvan-
titativno spreminjanje. Nujno je bilo na primer triinpolletno obdobje, v katerem
sta bili njegova vojska in politična moč postopoma, košček za koščkom uničeni.
In znotraj tega kvantitativnega spreminjanja najdemo kvalitativno spremembo.
Osvobodilna vojna je šla skozi več različnih faz, vsaka nova faza se je kvalitativno
razlikovala od predhodnih. Preobrazba iz individualnega v kolektivno gospodar-
stvo je bila proces kvalitativne preobrazbe. V naši deželi so ta proces tvorile sku-
pine vzajemne pomoči, zadruge zgodnje faze, višje zadruge in ljudske komune.18
Takšne različne faze delnega kvalitativnega spreminjanja so iz individualnega pri-
peljale v kolektivno gospodarstvo.
Današnje socialistično gospodarstvo naše dežele je organizirano prek dveh raz-
ličnih oblik družbene lastnine, prek vseljudskega in kolektivnega lastništva. To
socialistično gospodarstvo je imelo svoje rojstvo in razvoj. Kdo naj veijame, da
je prišel ta proces spreminjanja do svojega konca in da bomo rekli: »Ti dve obliki
lastništva bosta ostali popolnoma konsolidirani za vse čase«? Kdo naj verjame,
da bodo obrazci socialistične družbe, kot so »delitev po delu«, »blagovna proiz-
vodnja« in »zakon vrednosti«, živeli večno? Kdo naj verjame, da je le rojstvo in
razvoj, brez odmiranja in preobrazbe, in da so ti obrazci, drugače kot vsi ostali,
nezgodovinski?
Socializem mora storiti prehod h komunizmu. Takrat bodo stvari iz socialis-
tične faze, ki bodo morale izumreti. Prav tako pa bo tudi v obdobju komunizma
neprekinjen razvoj. Čisto mogoče je, da bo moral komunizem preiti nekaj raz-
ličnih faz. Kako bi mogli reči, da se ne bo potem, ko bo enkrat dosežen, nič spre-
menilo, da se bo vse nadaljevalo »popolnoma konsolidirano«, da bo le kvanti-
tativno spreminjanje in ves ta čas nič delnega kvalitativnega spreminjanja?
Kot se stvari razvijajo, vodi v tem napredovanju ena faza v drugo brez zasto-
jev. Čisto vsaka faza pa ima »mejo«. Vsak dan pričnemo brati na primer ob štirih
in končamo ob sedmih ali osmih. To je meja. Kar zadeva socialistično ideološko
preoblikovanje, gre za dolgoročno nalogo. Vsaka ideološka ofenziva pa doseže
svoj konec, to se pravi, ima mejo. Ko bomo na ideološki fronti prešli nenehne
kvantitativne in delne kvalitativne spremembe, bo prišel dan, ko bomo povsem
.155
ч
osvobojeni vpliva kapitalistične ideologije. Takrat bo kvalitativnih sprememb
ideološkega preoblikovanja konec, sledile pa bodo kvantitativne spremembe nove
kvalitete.
Tudi izgradnja socializma ima svojo mejo. Stalno moramo biti na tekočem:
na primer, kakšen naj bo delež industrijskih dobrin v celotni proizvodnji, koliko
jekla naj se proizvede, kako visoko je mogoče dvigniti življenjsko raven ljudi itd.
Dejati, da ima socialistična izgradnja mejo, pa seveda ne more pomeniti, da no-
čemo storiti naslednjega koraka, storiti prehoda h komunizmu. Prehod od kapi-
talizma h komunizmu je mogoče razdeliti v dve fazi: eno od kapitalizma k so-
cializmu, ki bi ga lahko imenovali nerazviti socializem, in eno od socializma h
komunizmu, se pravi od sorazmerno nerazvitega socializma k sorazmerno raz-
vitemu socializmu, to je komunizmu. Ta druga faza more trajati še dlje kot prva.
Ko pa bo enkrat prehojena, bosta materialna proizvodnja in duhovno bogastvo
nadvse obilna. Komunistična zavest ljudi bo visoko povzdignjena in pripravljeni
bodo vstopiti v najvišjo fazo komunizma.
Na strani 409 je rečeno, da bo po čvrsti vzpostavitvi oblik socialistične pro-
izvodnje proizvodnja zanesljivo in hitro naraščala. Zanesljivo rast bo beležila
stopnja produktivnosti. Tekst precej pogosto uporablja izraz zanesljivo in brez za-
stojev, vedno pa v zvezi s kvantitativno preobrazbo. Zelo malo je omembe del-
nega kvalitativnega spreminjanja.
22. Vojna in mir
Na strani 408 je rečeno, da bo v kapitalističnih družbah »neizogibno nastopila
kriza presežne proizvodnje, ki bo povzročila porast nezaposlenosti«. To nosi v
sebi vojno. Težko je verjeti, da so osnovna načela marksistične ekonomije nena-
doma brez učinka, da more biti v svetu, v katerem kapitalistične institucije še ob-
stajajo, vojna povsem odpravljena.
Bi lahko rekli, da je sedaj nastopila možnost dokončne odpravitve vojne? Bi
lahko rekli, da je nastopila možnost, da se vse svetovno bogastvo in viri vprežejo
v službo človeštva? To stališče ni marksizem, je brez razredne analize in ne raz-
likuje dovolj jasno med razmerami pod buržoazno in pod proletarsko oblastjo.
Če ne odpraviš razredov, kako lahko odpraviš vojno?
Mi ne bomo tisti, ki bi odločili o tem, ali se bo svetovna vojna bila ali ne. Tudi
če pride do podpisa sporazuma o nenapadanju, bo možnost vojne še vedno tu.
Kadar se bo hotel imperializem boriti, tedaj se sporazumi ne bodo upoštevali. In
če pride, je potem še vprašanje, ali se bodo uporabljala atomska ali vodikova
orožja. Čeprav obstajajo kemična orožja, se v vojnem času niso uporabljala; ko-
nec koncev so se uporabljala konvencionalna orožja. Tudi če ne bo vojne med
obema taboroma, ni nobenega jamstva, da se vojna ne bi bila znotraj kapita-
lističnega sveta. Imperializem lahko napade imperializem. Buržoazija kake im-
perialistične države lahko napade svoj proletariat. Imperializem je prav danes v
vojnah proti kolonijam in polkolonijam. Vojna je ena od oblik razrednega boja.
Edino vojna pa lahko odpravi razrede. In edino z odpravo razredov je mogoče
dokončno odpraviti z vojno. Če ni revolucionarne vojne, ni mogoče odpraviti raz-
redov. Ne verjamemo, da je mogoče odpraviti vojna orožja, če se ne uničijo raz-
redi. To ni mogoče. V zgodovini razrednih družb sta vsak razred ali država za-
vzeta s svojo »pozicijo moči«. Pridobivanje takšnih pozicij je bila neizogibna ten-
.156
denca zgodovine. Oborožena sila je konkretna manifestacija prave moči razreda.
In dokler obstaja razredni antagonizem, bodo tudi oborožene sile. Vojne seveda
ne želimo. Želimo mir. Prizadevamo si za največje napore, da se jedrska vojna
zaustavi in da pride med obema taboroma do sporazuma o vzajemnem nenapa-
danju. Prizadevati si za vsaj deset ali dvajset let miru je tisto, kar smo že dolgo
tega zagovarjali. Če bomo uspeli to željo uresničiti, bo to v veliko korist za celotni
socialistični tabor in prav tako za socialistično izgradnjo na Kitajskem.
Na strani 409 piše, da v današnjem času Sovjetska zveza ni več obkrožena s
kapitalizmom. Ta način pisanja tvega, da bo ljudi uspaval. Gotovo se je današnje
stanje od takrat, ko je bila le ena sama socialistična država, zelo spremenilo. Za-
hodno od Sovjetske zveze so danes socialistične države Vzhodne Evrope. Vzhod-
no od Sovjetske zveze so socialistične države Kitajska, Koreja, Mongolija in Viet-
nam. Toda vodene rakete so brez oči in lahko zadenejo cilje, ki so oddaljeni več
tisoč ali več deset tisoč kilometrov. Vse naokrog socialističnega tabora so postav-
ljene ameriške vojaške baze, obrnjene k Sovjetski zvezi in drugim socialističnim
državam. Se da reči, da ni Sovjetska zveza nič več znotraj kroga raket?
23.	Je enoglasnost gibalna sila družbenega razvoja?
Na straneh 413 in 417 je rečeno, da socializem ustvari »solidarnost v eno'g-
lasnosti« in je »trden kot skala«. Rečeno je, da je »enoglasnost gibalna sila druž-
benega razvoja«.
To stališče priznava le enoglasnost v solidarnosti, ne pa protislovij znotraj so-
cialistične družbe, niti ne tega, da je protislovje gibalna sila družbenega razvoja.
Če je stvar tako postavljena, je zanikan zakon univerzalnosti protislovja, zakoni
dialektike pa zamrznjeni. Brez protislovij ni gibanja, in družba se vedno razvija
skozi gibanje. V epohi socializma ostajajo gibalna sila družbenega razvoja pro-
tislovja. Ravno zato, ker ni enoglasnosti, mora biti enotnost, se je treba zanjo bo-
riti. Če bi bilo vedno 100 odstotkov soglasnosti, kako naj potem razložimo nuj-
nost vztrajanja v prizadevanju za enotnost?
24.	Pravice dela v socializmu
Na strani 412 najdemo razpravo o pravicah, kijih uživa delo, nikakršne raz-
prave pa ne najdemo o pravicah dela, da upravlja z državo, z raznimi podjetji,
z izobraževanjem in kulturo. Dejansko je to največja pravica dela v socializmu,
najbolj temeljna pravica, brez katere ni pravice do dela, do izobrazbe, do dopusta
itd.
Osrednji problem za socialistično demokracijo je: ali ima delo pravico krotiti
različne antagonistične sile in njihove vplive. Kdo na primer kontrolira stvari, kot
so časopisi, revije, radijske postaje, kinematografija? Kdo kritizira? Te stvari so
del vprašanja o pravicah. Če so v rokah desnih oportunistov (ki so manjšina), po-
tem se bo znašla velika večina ljudstva, ki nujno potrebuje veliki skok naprej, oro-
pana teh pravic. Če je kinematografija v rokah ljudi, kot so Zhung Dianpei,19
kako naj ljudje uresničujejo svoje pravice na tem področju? Med ljudmi je vrsta
različnih frakcij. Ogromnega pomena za zagotavljanje pravic, ki ljudem pripada-
jo, je, kdo kontrolira organe in podjetja. Če imajo kontrolo v svojih rokah mark-
sisti-leninisti, so pravice velike večine zajamčene. Če imajo kontrolo v svojih ro-
.157
kah desničarji ali desni oportunisti, se lahko ti organi in podjetja kvalitativno
spremenijo in ljudem ni mogoče zagotoviti pravic, ki so v zvezi z njimi. Skratka,
ljudje morajo imeti pravico upravljati z nadgradnjo. Pravic ljudi si ne smemo
predstavljati tako, da naj upravlja z državo le del njih, da lahko uživajo pravico
dela, pravico izobraževanja, socialnega zavarovanja itd. samo pod vodstvom do-
ločenih ljudi.
25.	Je prehod h komunizmu revolucija?
Na strani 417 piše: »V socializmu ne bo razreda ali družbene skupine, katerih
interesi bi bili v nasprotju s komunizmom, zato bo prehod h komunizmu storjen
brez družbene revolucije.«
Prehod h komunizmu gotovo ni zadeva, v kateri bi en razred premagal dru-
gega. To pa ne pomeni, da ne bo družbene revolucije, saj je nadomestitev ene vr-
ste proizvodnih odnosov z drugimi kvalitativni skok, to je revolucija. Obe pre-
obrazbi - individualnega gospodarstva v kolektivno in kolektivnega v družbeno
- sta na Kitajskem revoluciji v proizvodnih odnosih. Zato je treba pot od »delitve
po delu« v socializmu do »delitve po potrebah« v komunizmu imenovati revo-
lucijo v proizvodnih odnosih. Seveda je treba do »delitve po potrebah« privesti
postopoma. Šele ko bomo mogli v zadovoljivi meri razpolagati z osnovnimi ma-
terialnimi dobrinami, bomo morda lahko pričeli takšno delitev teh dobrin in
bomo na osnovi nadaljnjega razvoja proizvodnih sil to prakso lahko razširili še
na druge dobrine.
Poglejmo razvoj naših ljudskih komun. Ko smo izvedli spremembo s temelj-
nega lastništva skupine na temeljno lastništvo komune, smo smeli pričakovati, da
bo del ljudi do spremembe zadržan, ali ne? To je vprašanje, ki je vredno naše po-
zornosti. Določujoči pogoj za realizacijo te spremembe je bil, da je dohodek gos-
podarstva v komunalni lasti dosegel več kot polovico celotnega dohodka komune.
Uresničenje sistema temeljnega komunalnega lastništva je na splošno v korist čla-
nom komune. Tako predvidevamo, da ne bi smelo biti zadržkov s strani ogromne
večine. V času spremembe pa kadrov nekdanjih skupin v danih razmerah že ni
bilo več mogoče skrčiti. Bi bili oni proti spremembi?
Tudi če so v socialistični družbi razredi odpravljeni, bodo v njenem razvoju
gotovo določeni problemi s »skupinami s pridobljenimi pravicami«, ki jim ob-
stoječe ureditve ustrezajo in ki jih niso voljne spreminjati. Na primer: če je v ve-
ljavi pravilo delitve po delu, jim pripada ugodnost večjega plačila za več dela; ko
bi prišel čas za spremembo k »delitvi po potrebah«, bi jim lahko to novo stanje
povzročilo tudi nelagodnosti. Izgradnja vsakega novega sistema zahteva vedno
delno rušenje starih. Nikoli ni ustvarjanja brez podiranja. Če je podiranje nujno,
bo gotovo naletelo tudi na odpor. Človeška žival je resnično čudna. Čim si ljudje
pridobijo nekaj več, se že prevzamejo ... nevarno bi bilo to prezreti.
26.	Trditev, da »Kitajski ni nujno poseči po ostrejših oblikah razrednega boja«
Na strani 419 je napaka. Po oktobrski revoluciji je ruska buržoazija videla,
kako hudo je bilo prizadeto gospodarstvo države, ter po tem sklepala, da prole-
tariat situacije ne bo mogel spremeniti in da nima zadosti moči za ohranitev po-
.158
litične oblasti. Sklepala je, da ji bo zadostovala samo prva poteza, pa bo prole-
tarska politična oblast padla. Tedaj se je dvignila v oborožen upor in tako prisilila
ruski proletariat k drastičnim potezam za razlastitev njihovega imetja. V tistem
času ni imel nobeden od razredov kaj več izkušenj.
Reči, da kitajski razredni boj ni oster, je nerealistično. Zadosti je bil oster!
Dvaindvajset let smo se borili brez prestanka. Z vojskovanjem smo strmoglavili
oblast Nacionalistične stranke buržoazije in razlastili birokratski kapital, ki je
tvoril 80 odstotkov našega celotnega kapitalističnega gospodarstva. Samo tako
nam je bilo mogoče uporabiti mirne metode za preoblikovanje preostalih 20 od-
stotkov nacionalnega kapitala. V procesu preoblikovanja pa smo morali še skozi
takšne boje, kot so bili pohodi »trikrat proti« in »petkrat proti«.20
Na strani 420 je preoblikovanje buržoaznih industrijskih in trgovskih podjetij
napačno opisano. Po osvoboditvi je bila nacionalna buržoazija prisiljena na pot
socialističnega preoblikovanja. Zrušili smo Čankajška, razlastili birokratski kapi-
tal, dokončali zemljiško reformo, izpeljali pohoda »trikrat proti« in »petkrat pro-
ti« ter privedli zadruge do resnične učinkovitosti. Od vsega začetka smo nadzirali
trge. Te spremembe so nacionalno buržoazijo prisilile, da se je počasi podredila
preoblikovanju. Skupni program je predvidel, da naj bo prostor za različne vrste
ekonomskih interesov. To je kapitalistom omogočilo, da so si še naprej prizade-
vali vsaj za toliko dobička, kot se je še dalo. Ob tem jim je ustava zagotavljala
pravico glasu na volitvah in primerno življenjsko raven. Vse to je pripomoglo,
da je buržoazija spoznala, da bo mogla s pristankom na preoblikovanje ohraniti
neki družbeni položaj in odigrati določeno vlogo v kulturi in v gospodarstvu.
V skupnih državno-zasebnih podjetjih nimajo kapitalisti nikakršnih resničnih
upravljalskih pravic nad njimi. S proizvodnjo zagotovo ne upravljajo skupno ka-
pitalisti in predstavniki družbe. Niti ni mogoče reči, da je bila »kapitalska eksp-
loatacija dela omejena«. Bila je dejansko odpravljena. Tekstu je, kaže, ušlo, da
so bila podjetja s skupnim poslovanjem, o katerih teče beseda, 75-odstotno so-
cialistična. Danes so seveda 90-odstotno ali še več.
Preoblikovanje kapitalistične industrije in trgovine je v bistvu končano. Če pa
bi imeli kapitalisti priložnost, bi nas brez kakršnihkoli zadržkov napadli. Leta
1957 smo odvrnili naval desnice.21 Leta 1959. so prek svojih predstavnikov v par-
tiji sprožili na nas nov napad.22 Naša politika do domačih kapitalistov je, da jih
popeljemo s seboj in jih potem pogoltnemo vase.
Tekst uporablja Leninovo trditev, da državni kapitalizem »ohranja razredni
boj v drugačni obliki«. To je točno. (str. 421)
27. Koliko časa za izgradnjo socializma
Na strani 423 je rečeno, da smo socialistično revolucijo na politični in ideo-
loški fronti »končali« leta 19 5 7.23 Mi bi raje rekli, da smo si izborili odločilno
zmago.
Na isti strani piše, da želimo spremeniti Kitajsko v močno socialistično državo
v desetih ali petnajstih letih. To pa je nekaj, s čimer se strinjamo! To pomeni,
da bomo morali po drugem petletnem planu še skozi dva petletna plana do leta
1972 (ali 1969, če se potrudimo prehiteti urnik za dve leti ali tri). Modernizirati
moramo industrijo in kmetijstvo, znanost in kulturo, prav tako pa narodno ob-
rambo. Pripeljati izgradnjo socializma do njenega konca je v deželi, kot je naša,
izredno težka naloga. V socialistični izgradnji ne smemo govoriti o »zgodaj«.
.159
28.	Nadaljnja razprava o razmerju med industrializacijo in socialistično
preobrazbo
Na strani 423 je rečeno, da je bila reforma lastniškega sistema, izpeljana pred
industrializacijo, okoliščina, ki so jo ustvarile posebne razmere na Kitajskem. To
je napaka. Vzhodna Evropa je imela, tako kot Kitajska, »na voljo obstoj mogoč-
nega socialističnega tabora in pomoč industrializirane države, tako razvite, kot je
Sovjetska zveza«. Vprašanje je, zakaj vzhodnoevropske države niso mogle zaklju-
čiti socialistične preobrazbe lastniškega sistema (vključno s kmetijstvom), prej,
preden je postala industrializacija stvarnost.24 Resnica v razmerju med industria-
lizacijo in socialistično preobrazbo je ta, da je bil tudi v sami Sovjetski zvezi pro-
blem lastništva rešen prej, preden je postala industrializacija stvarnost.
Podobno so prišle, s stališča svetovne zgodovine, meščanske revolucije in vz-
postavitve meščanskih držav pred industrijsko revolucijo in ne po njej. Buržoazija
je najprej spremenila nadgradnjo in se polastila državnega aparata, šele po tem
je nadaljevala s propagando in nabiranjem prave moči. Šele tedaj se je lotila ve-
likih sprememb v proizvodnih odnosih. Ko je bilo za proizvodne odnose posk-
rbljeno in so bili le-ti na pravi poti, je začela razvijati proizvodne sile. Drži se-
veda, da pripelje do revolucije v proizvodnih odnosih določena stopnja razvitosti
proizvodnih sil, pa vendar sledi glavni razvoj proizvodnih sil šele spremembam
v proizvodnih odnosih. Poglejmo zgodovino razvoja kapitalizma. Najprej je bila
enostavna kooperacija, ki se je zatem razvila v manufakturne delavnice. V tem
času so že dobivali svojo obliko kapitalistični proizvodni odnosi, delavnice pa so
proizvajale brez strojev. Takšni kapitalistični proizvodni odnosi so pripeljali do
nujnosti tehnološkega napredovanja, ustvarili so pogoje za uporabo strojev. V
Angliji je bila industrijska revolucija (pozno osemnajsto - zgodnje devetnajsto sto-
letje) izpeljana šele po meščanski revoluciji, se pravi po sedemnajstem stoletju.
Vsaka na svoj način so Nemčija, Francija, Amerika in Japonska podlegle spre-
membam nadgradnje in proizvodnih odnosov pred širokim razvitjem kapitalis-
tične industrije.
Splošno pravilo je, da ne moreš rešiti problema lastništva in začeti širše raz-
vijati proizvodnih sil, preden najprej ne pripraviš javnega mnenja za prevzem po-
litične oblasti. Čeprav so med meščansko in proletarsko revolucijo določene raz-
like (pred proletarsko revolucijo socialističnih proizvodnih odnosov ni bilo,
medtem ko so se kapitalistični proizvodni odnosi pričeli pojavljati že v fevdalni
družbi), sta si obe v osnovi podobni.
DRUGI DEL: poglavja 24-29
29.	Protislovja med socialističnimi proizvodnimi odnosi in proizvodnimi silami
Stran 433 razpravlja samo o »vzajemni vlogi« proizvodnih odnosov in proiz-
vodnih sil v socializmu, ne pa o protislovjih med njimi. Proizvodni odnosi vklju-
čujejo lastnino nad proizvodnimi sredstvi, razmerja med ljudmi v proizvodnji in
sistem delitve. Revolucija v lastniškem sistemu je, da se tako izrazimo, baza. Na
primer: potem ko je prišlo s prehodom od kolektivne k ljudski lastnini celotno
narodno gospodarstvo v nedeljivo last vseh ljudi, bodo ostali s podjetji v takšni
lasti še precejšnji problemi, čeprav bo vseljudsko lastništvo v veljavi gotovo še
.160
zelo dolgo. Naj se uveljavi porazdelitev oblasti med centrom in regijo? Kdo naj
upravlja in s katerimi podjetji? Leta 1958 je bil v nekaterih temeljnih gradbenih
enotah uveljavljen sistem čvrste odgovornosti za kapitalne investicije. Rezultat
ukrepa je bila izredna sprostitev energije v teh enotah. Kadar se center ne more
zanesti na lastno iniciativo, mora sprostiti energijo podjetja ali kraja. Če se takšna
energija duši, bo to škodilo proizvodnji.
Vidimo torej, da se v proizvodnih odnosih pod ljudskim lastništvom protis-
lovja, ki čakajo na razrešitev, ohranjajo. Zato je toliko bolj nujno nenehno izbolj-
ševanje na področju razmerij med ljudmi v delovnem procesu in na področju de-
lilnih razmerij. Za ta področja je prej težko reči, kaj naj bi bila baza. Mnogo bo
še treba napisati o človeških odnosih v delovnem procesu, o stvareh v zvezi z ega-
litarnim zadržanjem vodstev, s spreminjanjem določenih predpisov in ustaljenih
običajev, z »dvema sodelovanjema« [sodelovanje delavcev v upravljanju in sode-
lovanje uprave v produktivnem delu], s »tremi kombinacijami« [kombinirati na-
por kadrov, delavcev in tehnikov] itd. Družbeno lastništvo nad prvotnimi zadru-
gami je trajalo dolgo, v tem času pa so medsebojni odnosi ljudi v delovnem pro-
cesu vseeno doživeli celo vrsto sprememb.
30. Prehod od kolektivnega k ljudskemu lastništvu je neizogiben
Na strani 435 pravi tekst samo to, daje obstoj dveh oblik družbene lastnine
objektivno neizogiben, ne pa da je tudi prehod od kolektivnega k ljudskemu last-
ništvu prav tako objektivno neizogiben. To je nujen objektivni proces, takšen ka-
kršen je razviden trenutno v nekaterih predelih naše države. Po podatkih iz okraja
Cheng An v pokrajini Hebei komune, ki prideljujejo industrijske kulture, cvetejo,
ravni akumulacije so dvignili do 45 odstotkov,25 življenjska raven kmetov pa je
visoka. Če se bo takšno stanje še nadaljevalo, bo treba protislovje razrešiti in ko-
lektivno lastništvo spremeniti v ljudsko, sicer bo življenjska raven kmetov pre-
segla raven delavcev, kar bi škodovalo tako industrijskemu kot kmetijskemu raz-
voju.
Na strani 438 je rečeno, da se »podjetja v državnem upravljanju ne razlikujejo
bistveno od zadrug ... obstajajo dve obliki družbene lastnine ... sveti in neosk-
runljivi«. V odnosu do kapitalizma ni razlike med kolektivnim in ljudskim last-
ništvom, razlika pa postane bistvena, čim smo znotraj socialističnega gospodar-
stva. Tekst govori o teh dveh oblikah lastništva kot »svetih in neoskrunljivih«.
To se dopušča, kadar je govor o sovražnih silah, postane pa napačno, kadar je
govor o procesu razvoja družbene lastnine. Ničesar ne moremo obravnavati, kot
da bi bilo nespremenljivo. Vseljudsko lastništvo samo ima proces spreminjanja.
Po mnogih letih, ko se bo lastništvo ljudskih komun spremenilo v lastništvo
vsega ljudstva, bo postala cela država enoten sistem lastništva vsega ljudstva. To
bo močno pospešilo razvoj proizvodnih sil. Neko obdobje bo ostal to socialistični
sistem vseljudskega lastništva, šele po izteku še naslednjega obdobja bo to komu-
nistični sistem vseljudskega lastništva. Tako bo moralo tudi samo ljudsko last-
ništvo napredovati od delitve po delu k delitvi po potrebah.
.161
31.	Individualna lastnina
Na strani 439 je rečeno: »Drugi del so potrošne dobrine ... ki predstavljajo
osebno lastnino delavcev.« Ta način izražanja bo dal ljudem misliti, da se bodo
dobrine, obeležene kot »potrošne«, dodeljevale delavcem kot njihova individual-
na lastnina. To je napačno. Del potrošnih dobrin je individualna lastnina, drugi
del je družbena lastnina, npr. kulturni in učni pripomoči in objekti, bolnice,
atletski objekti, parki itd. Ta del celo narašča. Seveda so na razpolago vsakemu
delavcu, niso pa individualna lastnina.
Na strani 440 najdemo skupaj delovni dohodek in prihranke, stanovanja, sta-
novanjsko opremo, dobrine individualne potrošnje in drugo navadno opremo. To
je nezadovoljivo, saj izhajajo prihranki, stanovanja itd. vsi iz dohodkov delovnih
ljudi.
Ta knjiga na vse preveč mestih govori le o individualni in ne o družbeni po-
trošnji, na primer družbenem standardu, kulturi, zdravstvu itd. To je enostran-
sko. V naših podeželskih področjih so stanovanjske razmere daleč od tistega, kar
bi moralo biti. Na urejen način moramo izboljšati podeželske stanovanjske raz-
mere.26 Stanovanjska izgradnja, posebej v mestih, bi morala uporabljati predvsem
kolektivne družbene sile, ne individualnih. Če socialistična družba ne dela s ko-
lektivnimi napori, kakšen je potem to sploh socializem? Nekateri pravijo, da se
socializem bolj ukvarja z materialnimi spodbudami kot kapitalizem. Takšno go-
vorjenje je prav podlo.
Tukaj tekst pravi, da vključuje bogastvo, ki ga proizvedejo zadruge, tudi in-
dividualno lastnino ter postransko delo. Če ne bomo teh postranskih del spreme-
nili v družbeno lastnino, bodo kmetje večno kmetje. Vsak dani družbeni sistem
mora biti v nekem danem času konsolidiran. Konsolidacija pa mora imeti mejo.
Če kar traja in traja, bo postala ideologija, ki odraža sistem, toga in bo ljudem
onemogočila, da bi svoje mišljenje prilagajali novim dogajanjem.
Na isti strani omenja tekst integriranje individualnih in kolektivnih interesov.
Pravi: »Integracija se uresniči z naslednjo metodo: član društva je nagrajen po
kvantiteti in kvaliteti svojega dela, da je tako zadoščeno načelu individualnega
materialnega interesa.« Brez predstavitve vseh zadržkov, ki sodijo zraven, postav-
lja tekst tukaj individualni interes na prvo mesto. To je enostransko obravnavanje
načela individualnega materialnega interesa.
Na strani 441 beremo, da si »družbeni in individualni interesi ne nasprotujejo
in jih je mogoče postopoma razrešiti«. To je rečeno zaman in ne razrešuje prav
ničesar. Če se v deželi, kot je naša, protislovja med ljudmi ne postavijo na svoje
mesto vsakih nekaj let, potem ne bodo pač nikoli razrešena.
32.	Protislovje je gibalna sila razvoja v socialistični družbi
Peti odstavek na strani 443 priznava obstoj protislovij med proizvodnimi si-
lami in proizvodnimi odnosi v socialistični družbi in govori o prevladovanju takš-
nih protislovij. Nikakor pa tekst ne uspe spoznati protislovja kot gibalne sile.
Naslednji odstavek je sprejemljiv. V socializmu pa ne bodo le določeni vidiki
človeških odnosov in določene oblike vodenja gospodarstva tisto, kar bo znalo
zadrževati razvoj proizvodnih sil - marveč tudi problemi samega sistema lastništ-
va (npr. obe vrsti lastništva).
.162
Močno dvomljivo je stališče naslednjega odstavka. Pravi: »Protislovja v socia-
lizmu niso nespravljiva.« To se ne sklada z zakoni dialektike, ki trdijo, da so vsa
protislovja nespravljiva. Kdaj je še kje obstajalo spravljivo protislovje? Nekatera
so antagonistična, nekatera neantagonistična, ne smemo pa si misliti, da obstajajo
nespravljiva in spravljiva protislovja.
V	socializmu27 morda ne bo vojne, je pa boj, boj med deli prebivalstva. Morda
ni revolucije, v kateri bi en razred zrušil drugega, še vedno pa je revolucija. Pre-
hod od socializma h komunizmu je revolucionaren. Prav takšen je prehod od ene
faze komunizma k drugi. Potem je tu še tehnološka revolucija, pa kulturna re-
volucija. Komunizem bo moral gotovo preiti vrsto faz in mnogo revolucij.
Tekst omenja tu zanašanje na »pozitivno aktivnost« množic za pravočasno
razreševanje protislovij. »Pozitivna aktivnost« naj vključuje tudi zahtevne spopa-
de.
»V socializmu ni razreda, ki bi vztrajno koval konzerviranje zastarelih eko-
nomskih odnosov.« Drži, pa vendar so v socialistični družbi še naprej konzerva-
tivni sloji in nekaj takega kot »skupine s pridobljenimi pravicami«. Še vedno os-
tajajo razlike med umskim in ročnim delom, mestom in podeželjem, delavcem
in kmetom. Čeprav to niso antagonistična protislovja, se brez boja ne morejo raz-
rešiti.
Razočarani smo nad otroki naših kadrov. Manjka jim življenjskih in družbe-
nih izkušenj, pa so že prevzetni v obnašanju in se nosijo z občutkom superior-
nosti. Naučiti jih moramo, da ne bodo odvisni od svojih staršev ali herojev pre-
teklosti, ampak od samih sebe.
V	socialistični družbi so vedno napredni in zaostali ljudje, takšni, ki so čvrsto
privrženi kolektivnemu naporu, delovni in pošteni, svežega duha in bistrine - in
takšni, ki delajo za slavo in denar, za osebne cilje, za sebe, ali pa so apatični in
malodušni. V razvoju socializma bo imelo prav vsako obdobje skupino, ki si bo
prizadevala ohraniti nazadnjaške proizvodne odnose in družbene ustanove. Pre-
možni srednji kmetje imajo svoja lastna stališča do mnogih, mnogih vprašanj. Ne
morejo se prilagoditi novim dogajanjem, nekateri od njih se jim upirajo, kot je
dokazala razprava o Ustavi osmih besed28 s premožnimi kmeti iz podeželskih ob-
močij Guangdonga.
Zadnji odstavek na strani 453 pravi: »Kritika in samokritika sta močni gibalni
sili razvoja socialistične družbe.« Stvar ni v tem. Gibalne sile so protislovja, kri-
tika in samokritika sta metodi za razreševanje protislovij.
33. Dialektični proces znai\ja
Drugi odstavek na strani 446 pravi: ko postaja lastnina družbena, »postanejo
ljudje gospodarji nad ekonomskimi odnosi v svoji družbi« in »imajo te zakoni-
tosti v polni meri in zavestno v svojih rokah«. Zavedati se moramo, da to zahteva
predhoden proces. Razumevanje zakonitosti je vedno najprej razumevanje manj-
šine, preden postane znanje večine. Na poti od neznanja k znanju ne gre brez pro-
cesa prakse in študija. Na začetku nima znanja nihče. Nikdar ni bilo apriornega
znanja. Da dosežejo rezultate, morajo ljudje skozi prakso, ob pojavljanju proble-
mov morajo doživljati neuspehe; le v takšnem procesu more znanje postopoma
napredovati. Če hočeš poznati objektivne zakonitosti razvoja stvari in dogodkov,
moraš skozi proces prakse, postaviti se moraš na marksistično-leninistično sta-
.163
lišče, primeijati moraš uspehe in neuspehe, nenehno izkušati in študiarati, pre-
hajati prek neštetih uspehov in neuspehov; poleg tega so potrebna natančna raz-
iskovanja. Ni drugega načina, ki bi znanje posameznika postopoma pripeljal do
skladnosti z zakonitostmi. Teh zakonitosti ne bodo mogli poznati tisti, ki vidijo
le zmago in ne poraza
Ni enostavno »imeti te zakonitosti v polni meri in zavestno v svojih rokah«.
Na strani 446 citira tekst Engelsa. »Šele sedaj prične popolnoma osveščen subjekt
ustvarjati zgodovino. Ljudje morejo prvič v tako veliki meri in v še večji meri ust-
varjati rezultate, ki so jim cilj.« »Prične« in »v še večji meri« sta še kar natančna.
Iz teksta ni prepoznati protislovij med pojavi in bistvi. Bistva leže vedno izza
pojavov in jih ni mogoče razkriti drugače kot prek pojavov. Tekst ne izrazi misli,
da mora oseba skozi proces, če hoče poznati zakonitosti. Avantgarda ni nobena
izjema.
34.	Sindikati in sistem posamičnega vodenja
Ko tekst na strani 452 govori o poslanstvu sindikatov, ne omenja, da je nji-
hova prva naloga razvijati proizvodnjo; ne razpravlja o načinih utrjevanja poli-
tičnega izobraževanja; samo s standardom se ukvarja.
Tekst govori vseskozi o »upravljanju s proizvodnjo po načelu sistema posa-
mičnega vodje«. To načelo uveljavljajo vsa podjetja v kapitalističnih državah.
Med načeli, ki določajo upravljanje socialističnih in kapitalističnih podjetij, mora
biti bistvena razlika. Z uveljavljanjem odgovornosti tovarniškega vodje pod nad-
zorstvom partije smo na Kitajskem uspeli svoje metode strogo ločiti od kapita-
lističnega upravljanja.
35.	Izhajati iz temeljnih načel in pravil ni marksistična metoda
Od drugega poglavja naprej se postavlja vrsta pravil. Analiza kapitalističnega
gospodarstva v Das Kapital pričenja s pojavi, se poglobi v bistva in šele potem
uporabi bistvo, da razloži pojavnost. S to metodo pripelje do učinkovitih zaključ-
kov in orisov. Ta tekst pa ni usmerjen v analizo. Njegovi sestavi manjka reda.
Vedno začenja s pravili, z načeli, zakoni, definicijami - kar predstavlja metodo-
logijo, ki ji je marksizem-leninizem vedno nasprotoval. Rezultate načel in zako-
nitosti je treba analizirati in poglobljeno študirati; šele tako lahko izpeljemo na-
čela in zakonitosti. Človeško znanje se vedno sreča najprej s pojavi. Od tod gremo
naprej k ugotavljanju načel in zakonitosti. Tekst ravna nasprotno. Njegova me-
todologija je deduktivna in ne analitična. Po formalni logiki »bodo vsi ljudje um-
rli. Gd. Zhang je človek. Torej bo gd. Zhang umrl.« To je zaključek, izpeljan iz
predpostavke, da vsa človeška bitja umro. To je deduktivna metoda. Ob vsakem
vprašanju daje tekst najprej definicije, ki jih nato sprejme kot osrednje predpo-
stavke in razmišlja naprej na tej osnovi. Tekst nikakor ne razume, da mora biti
osrednja predpostavka rezultat raziskovanja danega vprašanja. Načela in zakoni-
tosti lahko odkrijemo in dokažemo šele po konkretnem raziskovanju.
.164
36.	Je mogoče razširjati višje izkusile brez težav?
Drugi odstavek na strani 461 pravi: »V socialističnem narodnem gospodarstvu
je mogoče zadnje dosežke znanosti, tehnične izume in višje izkušnje razširjati v
vseh podjetjih brez najmanjših težav.« Daleč od tega, da bi bilo to nujno tako.
V socialistični družbi so še vedno »akademski baroni«, ki kontrolirajo organe
znanstvenega raziskovanja in dušijo nove sile. Zato zadnjih dosežkov znanosti ni
mogoče preprosto razširjati brez najmanjših težav. Tak način govorjenja gre po-
vsem mimo dejstva, da so znotraj socialistične družbe protislovja. Kadarkoli se
pojavi nekaj novega, bo gotovo naletelo na ovire; morda zato, ker ljudje na to
novo niso navajeni ali ga ne razumejo, morda pa zato, ker pride v konflikt z in-
teresi določene skupine. Na primer: naša praksa sajenja na blizu in globokega ora-
nja sama po sebi ni razrednega značaja, pa vendar ji je neka določena skupina
nasprotovala in se ji upirala. Takšne težave so v socialistični družbi seveda bist-
veno drugačne od tistih v kapitalistični.
37.	Planiranje
Stran 465 citira Engelsa: »V socializmu bo postalo mogoče voditi družbeno
proizvodnjo v skladu z vnaprej določenim planom.« To je točno. V kapitalistični
družbi se ravnotežje narodnega gospodarstva dosega z ekonomskimi krizami. V
socialistični družbi obstaja možnost, da se ravnotežje uresniči s planom. Ne sme-
mo pa zaradi same te možnosti že zanikati, da si znanje o zahtevanih proporcih
pridobimo šele skozi neki proces. Tu tekst pravi: »Spontanost in laissez faire sta
nezdružljiva z družbeno lastnino nad proizvodnimi sredstvi.« Ne bi pa smeli mis-
liti, da spontanost in laissez faire v socialistični družbi ne obstajata. Naše pozna-
vanje zakonitosti ni kar takoj popolno. Dejansko delo nam kaže, da je v nekem
določenem obdobju neki določen plan, ki so ga postavili neki določeni ljudje ali
neka druga skupina. Nihče ne more povedati, ali je plan neke določene skupine
v skladu z zakonitostmi. Nekateri plani bodo pač v skladu z njimi ali v skladu
z njimi vsaj v osnovi, medtem ko drugi ne bodo ali vsaj v osnovi ne bodo.
Metafizično je stališče, ki daje misliti, da znanje o proporcih ne zahteva pro-
cesa - primerjanja uspehov in neuspehov, mučne poti razvoja. Svoboda je spoz-
nanje nujnosti, nujnost pa ni razvidna na prvi pogled. Svet nima naravnih mod-
recev, niti ne postanejo v socialistični družbi vsi daljnovidni. Zakaj ni bil ta tekst
o politični ekonomiji izdan prej, kot je bil? Zakaj je bil po svoji objavi že toli-
kokrat spremenjen? Mar ni to zato, ker je bilo znanje v preteklosti nepopolno in
je takšno še danes? Poglejmo naše lastne izkušnje - na začetku nismo vedeli, kaj
naj storimo, da bo socializem stekel; s prakso smo pričeli postopoma nekaj ma-
lega razumeti, pa ne dovolj. Če bomo mislili, da dovolj, kaj potem sploh lahko
še naredimo?
Na strani 466 je rečeno, da je ena najbolj značilnih lastnosti socializma »za-
vestno ohranjanje stalno pravilnih proporcev«. To je hkrati naša odgovornost in
naša naloga, takšna naloga, kije ni lahko izpolniti. Celo Stalin je dejal, da od sov-
jetskih planov še ni mogoče pričakovati, da bi v polni meri odražali vse, kar za-
konitosti zahtevajo.
»Ohranjanje stalno pravilnih proporcev« je hkrati stalno pojavljanje neravno-
vesij. Ko pravilni proporci niso doseženi, je treba stvari začeti postavljati v nji-
hova proporcionalna razmerja. V razvoju socialističnega gospodarstva bo stalno
pojavljanje neravnovesij od nas zahtevalo, da stvari uravnovešamo s postavlja-
.165
njem proporcionalnosti in konsistentnosti. Ko se na primer gospodarstvo razvija,
se povsod občuti pomanjkanje tehničnega osebja in kadra, in pojavi se protislovje
med potrebami in ponudbo. To nas spodbudi k uvajanju novih šol in usposab-
ljanju novih kadrov, da bi tako rešili to protislovje. Šele ob pojavljanju neravno-
vesij in disproporcionalnosti prihajajo ljudje do boljšega razumevanja objektivnih
zakonitosti.
Če v planiranju ne stremimo k stalnemu spremljanju dogajanja, če stvarem
pustimo, da gredo po svoje, ali pa če smo pretirano oprezni in zahtevamo povsod
dovršenost - potem naše metode ne bodo uspele in bo posledica ta, da bo pro-
porcionalnost uničena.
Plan je ideološka oblika. Ideologija je odsev realnosti, a tudi deluje na realnost.
Naši nekdanji plani so določali, da na naših obalah ne bomo gradili nove indust-
rije, in vse do leta 1957 se tam ni gradilo. Zapravili smo sedem let. Šele po 1958.
letu smo se lotili večjih gradenj. Zadnji dve leti smo bili priče velikemu napredku.
Ideološke oblike, kot so plani, imajo torej velik učinek na ekonomski razvoj in
njegov tempo.
38. Prioritetna rast v proizvodnji proizvajalnih sredstev; sočasno pospeševanje
industrije in kmetijstva
Stran 466 se obrača k problemu prioritetne rasti v proizvodnji proizvajalnih
sredstev.
Prioritetna rast v proizvodnji proizvajalnih sredstev je ekonomsko pravilo raz-
širjene reprodukcije, veljavno v vseh družbah. Če v kapitalistični družbi ni pri-
oritete v proizvodnji proizvajalnih dobrin, razširjene reprodukcije ne more biti.
V Stalinovem času je bilo zaradi posebnega poudarka na prioritetnem razvoju
težke industrije kmetijstvo v planih zanemarjeno. V preteklih nekaj letih se je s
podobnimi problemi soočila Vzhodna Evropa. Na Kitajskem smo prioritetni raz-
voj težke industrije postavljali kot pogoj za uveljavljanje sočasnega pospeševanja
industrije in kmetijstva ter še nekaterih drugih sočasnih načrtov, ki so vsi imeli
še svoj lastni vodilni aspekt. Zelo malo problemov lahko razrešimo, če ne napred-
uje kmetijstvo. Danes so štiri leta, odkar smo predložili sočasno pospeševanje in-
dustrije in kmetijstva, čeprav smo ga resnično uveljavili šele 1960. Naše visoko
vrednotenje kmetijstva izražajo količine jekla, ki ga namenjamo za kmetijstvo.
Leta 1959 smo zanj namenili le 590.000 ton, letos pa že 1,3 milijona ton (vključ-
no z irigacijskimi deli). To je resnično sočasno pospeševanje industrije in kme-
tijstva.
Tekst tu omenja, daje v letih 1925 do 1958 proizvodnja proizvajalnih sredstev
v Sovjetski zvezi porasla za 103-krat, medtem ko so potrošne dobrine porasle za
15,6-krat. Vprašanje je, če razmeije 103/15,6 koristi ali ne.razvoju težke29 indust-
rije. Če hočemo, da se bo ta hitro razvijala, morajo vsi pokazati iniciativo in oh-
raniti dobro voljo. Če pa hočemo to, moramo omogočiti sočasno pospeševanje
industrije in kmetijstva ter prav tako lahke in težke industrije.
Če uspemo doseči sočasen razvoj kmetijstva, lahke in težke industrije in je ta
razvoj tudi na visoki stopnji, potem je to jamstvo, da se bo hkrati z razvojem tež-
ke industrije ustrezno izboljševalo tudi življenje ljudi. Tako kot naše, dokazujejo
tudi izkušnje Sovjetske zveze, da če se kmetijstvo ne razvija, če se lahka industrija
ne razvija, potem to škodi razvoju težke industrije.
.166
39.	»Razdelitev je določujoča« - napačno staliče
V 20. poglavju je rečeno: »Predpogoj za razmah državne industrije je bilo
upoštevanje skrbi za individualni materialni interes delavcev v razvoju socialis-
tične proizvodnje.« V 21. poglavju je rečeno: »Izvrševati v polni meri ekonomsko
računovodstvo z uporabo ekonomske zakonitosti delitve po delu (zakonitosti, ki
usklajuje individualni materialni interes delavcev z interesi socialistične proizvod-
nje), kar naj odigra pomembno vlogo v boju za nacionalno industrializacijo.« V
25. poglavju je rečeno: »Cilji socialistične proizvodnje so takšni, da si delavci z
velikimi napori prizadevajo za dvig proizvodnje in tovarniško osebje za sadove
svojega dela - zaradi materialnega interesa. To je močna gibalna sila v razvoju
socialistične proizvodnje.« Takšno absolutiziranje »skrbi za individualni mate-
rialni interes« mora voditi v nevarnost naraščajočega individualizma.
Stran 452 pravi, da je zakon delitve po delu »ena od določujočih gibalnih sil
socialistične proizvodnje, s tem ko vse delavce pritegne zaradi materialnega in-
teresa k skrbnemu izvajanju planov dvigovanja produktivnosti.« Nehote se vpra-
šaš: »Če določajo smer razvoja socialistične proizvodnje temeljne ekonomske za-
konitosti socializma, iz česa potem izhaja, da naj bi bil individualni materialni
interes določujoča gibalna sila proizvodnje?« Obravnavanje delitve potrošnih do-
brin kot določujoče gibalne sile izhaja iz napačnega pogleda na delitev kot do-
ločujočo. V svoji Kritiki gothskega programa je Marx dejal: »Razdelitev mora biti
v prvi vrsti razdelitev proizvajalnih sredstev: v čigavih rokah so proizvajalna sred-
stva? To je določujoče vprašanje. Razdelitev proizvajalnih sredstev je tista, ki do-
loča razdelitev potrošnih dobrin.« Gledati na razdelitev potrošnih dobrin kot na
določujočo gibalno silo, je popačenje Marxovega pravilnega stališča in resna teo-
retična zmota.
40.	Politika na oblasti in materialne spodbude
Drugi odstavek na strani 452 postavlja partijsko organizacijo na drugo mesto,
za lokalne gospodarske organe; ti slednji postanejo vodje pod neposrednim nad-
zorom centralne oblasti. V teh predelih lokalne partijske organizacije ne morejo
prevzeti političnega vodenja in jim postane praktično nemogoče zadovoljivo mo-
bilizirati vse pozitivne sile. Kljub priznavanju ustvarjalne aktivnosti množice,
tekst na strani 457 vseeno pravi: »Eden najpomembnejših pogojev za pospešitev
komunistične izgradnje je sodelovanje množic v boju za izpolnjevanje in prese-
ganje planov nacionalnega ekonomskega razvoja.« Stran 447 pravi še: »Iniciativa
zadružnega osebja je eden izmed odločilnih dejavnikov v razvoju kmetijstva.«
Gledati na boj množic kot na »enega izmed pomembnih dejavnikov« je v kriče-
čem nasprotju z načelom, da ustvarjajo zgodovino množice. V nobenem primeru
ni mogoče na zgodovino gledati kot na nekaj, kar ustvarjajo planerji in ne mno-
žice.
Takoj zatem se tekst dotakne naslednjega: »Za začetek moramo izkoristiti ma-
terialne spodbude.« Tako bo videti, kot da je treba ustvarjalno kreativnost mno-
žic spodbujati z materialnim interesom. Tekst ob vsaki priložnosti razpravlja o
individualnem materialnem interesu, kot da bi šlo za neko privlačno sredstvo za
zvabljanje ljudi k prijetnim pričakovanjem. To je odsev duhovnega stanja veli-
kega števila gospodarskih delavcev in vodilnega osebja in odsev neuspešnosti v
pospeševanju politično-ideološkega dela. Zanašanje na materialne spodbude v
.167
takšnih razmerah pač nima alternative. »Vsakdo po svojih sposobnostih in vsa-
komur po njegovem delu.« Prvi del gesla pomeni, daje treba vložiti v proizvodnjo
kar največji napor. Zakaj je treba obe polovici gesla ločiti in govoriti vedno samo
enostransko o materialnih spodbudah? Takšna reklama za materialni interes bo
naredila kapitalizem nepremagljiv!
41. Ravnovesje in neravnovesje
Prvi odstavek na strani 432 je v zmoti. Razvoj kapitalistične tehnologije je v
nekaterih aspektih uravnovešen, v drugih neuravnovešen. Stvar je v tem, da sta
ravnovesje in neravnovesje v tehnološkem razvoju bistveno različna v kapitaliz-
mu in v socializmu. V socializmu imamo ravnovesje in neravnovesje. Na primer:
v prvem obdobju osvoboditve smo imeli komaj nekaj več kot 200 geoloških de-
lavcev ter je bilo mineralno raziskovanje popolnoma neusklajeno s potrebami
razvoja narodnega gospodarstva. Po večletnih intenzivnih naporih, ko je bilo sta-
nje praktično urejeno, so nastopila nova neravnovesja. Trenutno imamo na Ki-
tajskem velikansko prevlado fizičnega dela, kar je povsem neusklajeno z našimi
potrebami v razvoju proizvodnje in v dvigovanju produktivnosti dela. To je raz-
log, zaradi katerega moramo sprožiti široko tehnološko revolucijo in to neravno-
vesje premagati. Z nastopom vsakega novega tehničnega področja mora postati
neravnovesje tehnološkega razvoja spet opazno. Prav sedaj se na primer spopri-
jemamo z višjo tehnologijo in se zato zavedamo neustrezanja mnogih stvari. Sov-
jetski tekst pa zanikuje ne le vsaj neko stopnjo ravnovesja pod kapitalizmom,
marveč tudi neko stopnjo neravnovesja pod socializmom.
Na ta način se razvijata tako tehnologija kot gospodarstvo. Naš tekst je, tako
kaže, neseznanjen z valovanju podobnim napredovanjem razvoja socialistične
proizvodnje, in govori o razvoju socialističnega gospodarstva kot o popolnoma
linearnem, brez padcev. To ni mogoče. Nobena linija razvoja ni ravna; ima ob-
liko valovanja ali spirale. Celo naš študij je po tem vzorcu. Preden študiramo, po-
čnemo kaj drugega. Po študiju moramo nekaj ur počivati. Pri njem ne moremo
vztrajati, kot da ni ne dneva ne noči. En dan študiramo več, naslednji dan manj.
Poleg tega najdemo v našem vsakodnevnem študiju včasih več spodbude za raz-
mišljanje, včasih manj. To so vse valovanju podobni vzorci, rastejo in padajo.
Ravnovesje je sorazmerno z neravnovesjem. Brez neravnovesja ni ravnovesja. Ne-
ravnovesje je značilno za razvoj vseh stvari. Prav zato obstaja želja za ravnoves-
jem. Protislovje med ravnovesjem in neravnovesjem je prisotno v vseh delih vseh
različnih področij in podpodročij, večno se pojavlja in večno se razrešuje. Kadar
je plan za prvo leto, mora biti tudi plan za naslednje leto. Letni plan zahteva kvar-
talni plan, ki s svoje strani spet zahteva mesečni plan. Protislovja med ravnoves-
jem in neravnovesjem se morajo razreševati v vsakem od dvanajstih mesecev. Pla-
ne je treba stalno predelovati, prav zato, ker se pojavljajo nova neravnovesja.
Tekst pa v raziskovanju različnih problemov ni dovolj uporabljal dialektične
metode. Poglavje, posvečeno zakonitostim planiranega proporcionalnega razvoja
narodnega gospodarstva, je kar dolgo, v njem pa ni omembe protislovja med rav-
novesjem in neravnovesjem.
Narodno gospodarstvo socialistične družbe lahko uporabi planirani propo-
rcionalni razvoj, ki nudi možnost reguliranja neravnovesij. Neravnovesje pa s tem
ne izgine. »Neenakomernost je v naravi stvari.« Ker je bilo zasebno lastništvo
.168
odpravljeno, je postala mogoča planirana organizacija gospodarstva. Postalo je
mogoče kontrolirati in zavestno uporabljati objektivne zakonitosti neravnovesja
in ustvarjati veliko relativnih začasnih30 ravnovesij.
Če stečejo proizvodne sile naprej, proizvodni odnosi ne bodo v skladu s pro-
izvodnimi silami; nadgradnja ne bo v skladu s proizvodnimi odnosi. Nadgradnjo
in proizvodne odnose bo treba tedaj spremeniti, da bodo usklajeni s proizvodnimi
silami. Ravnovesje med nadgradnjo in proizvodnimi odnosi, med proizvodnimi
odnosi in proizvodnimi silami je pravijo nekateri, samo relativno dosegljivo, saj
proizvodne sile stalno napredujejo, torej je vedno neravnovesje. Ravnovesje in ne-
ravnovesje sta dve strani protislovja, znotraj katerega je neravnovesje absolutno
in ravnovesje relativno. Če to ne bi bilo tako, se ne bi mogla razvijati naprej ne
nadgradnja, ne proizvodni odnosi, ne proizvodne sile; bili bi paralizirani. Rav-
novesje je relativno, neravnovesje absolutno. To je univerzalni zakon, o katerem
sem prepričan, da velja za socialistično družbo. Protislovje in boj sta absolutna;
enotnost, enoglasnost in solidarnost so začasne, torej relativne. Različna ravno-
vesja, ki jih doseže planiranje, so začasna, prehodna in pogojna, torej relativna.
Kdo si lahko predstavlja stanje ravnotežja, ki bi bilo nepogojno, večno?
Ravnovesje in neravnovesje med proizvodnimi silami, proizvodnimi odnosi in
nadgradnjo moramo uporabljati kot vodilo v raziskovanju ekonomskih proble-
mov socializma.
Glavni predmet preučevanja v politični ekonomiji so proizvodni odnosi. Učin-
kovito preučevanje proizvodnih odnosov pa zahteva sočasno preučevanje proiz-
vodnih sil, kot tudi pozitivnih in negativnih vplivov nadgradnje na proizvodne
odnose. Naš tekst omenja državo, a je nikjer ne obravnava poglobljeno. To je že
ena pomanjkljivost. V procesu preučevanja politične ekonomije se seveda ne sme
pretiravati s študijem proizvodnih sil in nadgradnje. Če pripeljemo študij proiz-
vodnih sil predaleč, postane tehnologija in naravoslovje. Če pripeljemo predaleč
študij nadgradnje, postane teorija o nacionalni državi, teorija o razrednem boju.
Pod naslovom socializem (enem od treh sestavnih delov marksizma) preučujemo:
teorije razrednega boja, teorije države, teorije revolucije in partije ter vojaško stra-
tegijo in taktiko itd.
Na svetu ni ničesar, kar se ne bi dalo analizirati. Okoliščine pa so različne in
prav tako bistva. Uporabne so mnoge temeljne kategorije in zakonitosti - npr.
enotnost protislovij. Če preučujemo probleme na ta način, če jih opazujemo na
ta način, potem bomo imeli trdno, celovito stališče in metodologijo.
42. »Materialne spodbude«
Stran 486 pravi: »V socialistični fazi delo še ni postalo primarna potreba v živ-
ljenju vseh članov družbe, torej so največjega pomena materialne spodbude za
delo.« Tukaj je »vsi člani« preveč na splošno. Lenin je bil član družbe. Mar ni
njegovo delo postalo primarna potreba njegovega življenja?
Stran 486 se dotika naslednjega: V socialistični družbi je dvoje vrst ljudi; je
velika večina, ki vestno izpolnjuje svoje zadolžitve, in manjšina, ki je do svojih
zadolžitev nepoštena. Ta analiza je pravilna. Če pa hočemo to drugo skupino
spreobrniti, se ne moremo zanašati samo na materialne spodbude. Še vedno jih
moramo kritizirati in jih izobraževati, da jim dvignemo zavest.
Ta del teksta govori o delavcih, ki so sorazmerno delavni in pozitivni. V ena-
kih okoliščinah so ti tisti, ki bodo proizvedli več. O tem, ali je delavec delaven
.169
in zagnan ali ne, odloča očitno politična zavest in ne raven tehničnega ali kul-
turnega znanja. Nekateri, katerih tehnična in kulturna raven je visoka, zato še
niso niti delavni niti zagnani; drugi, katerih raven je nižja, pa so prav delavni in
zagnani. Razlog je v nižji politični zavesti prvih in v višji politični zavesti drugih.
Knjiga pravi, da materialne spodbude za delo »spodbujajo naraščanje proiz-
vodnje« in »so eden izmed odločujočih dejavnikov v pospeševanju razvoja pro-
izvodnje«. Materialne spodbude pa se ne spremenijo nujno vsako leto. Ljudje
morda ne bi rabili takšnih spodbud dnevno, mesečno ali letno. V težavnejših ča-
sih, ko so spodbude zmanjšane, morajo ljudje nadaljevati in to dovolj dobro. S
tem ko enostransko absolutizira materialno spodbudo, tekst dvigovanju zavesti
ne pripisuje tistega pomena, ki mu pripada, in ne more razložiti, zakaj so razlike
med delom ljudi, ki so v istem plačilnem razredu. Na primer: v razredu št. 531
lahko dela ena skupina zelo dobro, druga precej slabo, tretja pa še kar solidno.
Z njihovim načinom razmišljanja je nerazložljivo, zakaj prihaja ob podobni ma-
terialni spodbudi do takih razlik.
Tudi če priznamo pomen materialne spodbude, ni to nikoli edino načelo. Ved-
no je še eno načelo, tö se pravi, duhovna inspiracija politične ideologije. In ko
smo že pri stvari: materialne spodbude ni mogoče obravnavati enostavno kot in-
dividualni interes. Tu je še kolektivni interes, ki mu mora biti individualni pod-
rejen, pa dolgoročni interesi, ki jim morajo biti podrejeni začasni, ter interesi ce-
lote, ki jim morajo biti podrejeni delni.
V razdelku »Materialne spodbude za delo, socialistično tekmovanje« je nekaj
zelo dobro napisanih odlomkov v zvezi s tekmovanjem. Kar manjka, je razprava
o politiki!
Prvo: ne izgaraj ljudi do smrti. Drugo: Ne uniči jim zdravja, pač pa celo pri-
spevaj k postopnemu krepljenju. Ti dve točki sta temeljni. Kar se tiče drugih stva-
ri: če jih lahko imamo, v redu, če ne, pa tudi v redu! Hočemo, da imajo ljudje
nekaj zavesti. Kot kaže, se tekst skoraj nič ne ukvarja s prihodnostjo, s prihod-
njimi generacijami; poudarja le materialni interes, stopa stalno po poti material-
nega interesa, le-to pa lahkomiselno preobrača v načelo individualnega interesa,
ki je kot nekakšna čarobna palica.
Česar ne povedo, je, da bo individualni interes zadovoljen takrat, ko bodo za-
dovoljeni interesi vseh ljudi. Individualni materialni interes, ki ga poudarjajo, je
v resnici kratkovidni individualizem, ekonomistična tendenca iz obdobja prole-
tarskega razrednega boja proti kapitalizmu, ki se pojavlja v obdobju socialistične
izgradnje. V epohi meščanskih revolucij so mnogi meščanski revolucionarji pri-
stali na herojske žrtve, ki so bile v interesu njihovega razreda in prihodnjih ge-
neracij njihovega razreda, gotovo pa ne v njihovem trenutnem individualnem in-
teresu.
Ko smo bili v krajih naših oporišč, smo imeli sistem svobodne [netržne] os-
krbe.32 Ljudje so bili takrat krepkejši in nikakršnega pričkanja ni bilo ob iskanju
prednostnega obravnavanja. Po osvoboditvi smo imeli sistem plač in smo se do-
govorili o razredih, kar je naše probleme samo pomnožilo. Mnogi ljudje so se po-
gosto pričkali o pridobivanju statusa in bilo je potrebno precej prepričevanja.
Naša partija je vodila vojno več kot dvajset let brez predaha. Dolgo časa nam
je netržni sistem oskrbe dobro deloval. Takrat celotna družba v krajih oporišč se-
veda ni sodelovala v sistemu. Tisti, zaradi katerih je sistem v obdobju državljans-
ke vojne deloval, pa je bila v najboljših časih tudi več sto tisoč in še vedno več
deset tisoč v drugih časih. V vojni proti Japonski je to število spet poskočilo z
.170
dobrega milijona na več milijonov. Vse do prve faze osvoboditve so naši ljudje
živeli egalitarno, trdo delali in se junaško borili, brez najmanjše materialne spod-
bude, samo ob inspiraciji revolucionarnega duha. Ob koncu drugega obdobja dr-
žavljanske vojne smo doživeli poraz, čeprav smo imeli pred tem in po tem zmage.
Takšen potek stvari ni imel nobene zveze s tem, ali smo imeli materialne spod-
bude ali ne. Bil je v zvezi s pravilnostjo ali nepravilnostjo naše politične in naše
vojaške linije. Te zgodovinske izkušnje so največjega pomena za reševanje naših
problemov socialistične izgradnje.
V	26. poglavju je zapisano: »Delavci v socialističnih podjetjih, ki iz material-
nega interesa stremijo k rezultatom svojega lastnega dela, so gibalne sile, ki raz-
vijajo socialistično proizvodnjo.« (str, 482)
V	27. poglavju beremo: »Nagrajevanje kvalificiranega dela je sorazmerno vi-
soko ... In to delavce spodbuja, da dvigujejo svojo kulturno in tehnično raven,
zaradi česar se bistvene razlike med ročnim in umskim delom manjšajo.« (str.
501-03)
Tu gre za to, da je višje nagrajevanje kvalificiranega dela spodbudilo nekva-
lificirane delavce k stalnemu izpopolnjevanju, da bi mogli stopiti v vrste kvali-
ficiranih delavcev. To pomeni, da so študirali kulturo in tehnologijo zato, da bi
zaslužili več denarja. V socialistični družbi se mora vsakdo, ki se odloči za študij
kulture in tehnologije, zavedati bolj kot vsega drugega, da študira za socialistično
izgradnjo, za industrializacijo, za to, da bo služil ljudem, za kolektivni interes in
ne v prvi vrsti za višjo plačo.
V	28. poglavju je rečeno: »Delitev po deluje najmočnejša sila, ki poganja raz-
voj proizvodnje.« (str. 526) Na dnu te strani pa gre nepredelana tretja izdaja tega
učbenika celo tako daleč, da pravi, potem ko je razložila, da plače v socializmu
stalno naraščajo: »Prav v tem je socializem bistveno superioren v primerjavi s ka-
pitalizmom.« Reči, da je socializem bistveno superioren v primerjavi s kapitaliz-
mom zato, ker plače stalno rastejo, je zelo narobe. Plače so razdelitev potrošnih
dobrin. Če ni razdelitve proizvajanih sredstev, potem ne more biti razdelitve pro-
izvedenih dobrin, potrošnih dobrin. To drugo je utemeljeno v prvem.
43. Medosebni odnosi v socialističnih podjetjih
Stran 500 pravi: »V socializmu je ugled vodij v gospodarstvu odvisen od za-
upanja, ki jim ga izkazujejo množice.« To je resnično dobro povedano. Potrebno
pa bo delo, da se ta cilj doseže. Naše izkušnje so take, da če se kadri ne odrečejo
svojim pretenzijam in ne identificirajo z delavci, ne bodo delavci nikoli gledali
na tovarno kot na svojo lastno, ampak kot na tovarno teh kadrov. »Šefovsko«
obnašanje odvrača delavce od zavestnega spoštovanja delovne discipline. Ne mis-
lite, da bo v socializmu ustvarjalno sodelovanje med delavci in vodstvi podjetij
vzniknilo kar samo od sebe, brez prizadevanj zanj.
Če so fizični delavci in podjetniški vodje oboji člani združenega proizvodnega
kolektiva, »zakaj morajo potem socialistična podjetja uveljavljati 'posamično
vodstvo' in ne vodstva pod kolektivnim nadzorom«, to je sistem odgovornosti to-
varniškega vodje pod nadzorom partijskega komiteja?
Samo kadar je politika oslabljena, ni druge izbire, kot govoriti o materialni
spodbudi. To je razlog, da tekst takoj nadaljuje:
»Popolno uveljavljanje načela, da si delavci močno prizadevajo za rezultate
svojega lastnega dela iz individualnega materialnega interesa, je iztočnica za po-
stopno razumevanje in dvigovanje socialistične proizvodnje«.
.171
44.	Posebni programi, pospešeno delo
Stran 505 pravi: »Odpraviti pojav pospešenega dela. Voditi proizvodnjo na us-
taljen način in po načrtih.« V nepredelani tretji izdaji je ta stavek tak: »Boriti se
moramo proti 'posebnim programom' in delati na ustaljen način po vnaprej do-
ločenem redu.« To popolno zavračanje posebnih programov in pospešenega dela
je preveč absolutno.
Posebnih programov ne moremo popolnoma zavreči. Njihova uporaba ali
neuporaba tvori enotnost nasprotij. V naravi so rahli vetrovi in lahek dež, in so
ostri vetrovi in silovit dež. Uporaba posebnih programov prihaja in odhaja, kot
valovi. V tehnološki revoluciji v proizvodnji se potreba po njih nenehno pojavlja.
V poljedelstvu se moramo spoprijemati z letnimi časi. Drama mora imeti svoj
vrhunec. Ugovarjati posebnim programom pomeni v resnici zanikati ta vrhunec.
Sovjetska zveza hoče prehiteti Združene države. Mi pričakujemo, da bomo do-
segli sovjetsko raven v krajšem času, kot so ga za to rabili Sovjeti. Tudi to je neka
vrsta posebnega programa.
Socialistično tekmovanje pomeni, da zaostali prehiti razvitega. To je mogoče
le s posebnimi programi. Odnosi med posamezniki, med enotami, med podjetji,
tako kot med narodi, so vsi konkurenčni. Če hočeš prehiteti razvitega, ne moreš
brez posebnih programov. Če se izgradnje ali revolucije lotiš z ukazi /npr. izpe-
ljava zemljiške reforme ali organizacija zadrug z administrativnim ukazom/,
mora priti do zmanjšanja proizvodnje zato, ker ni bilo mobilizacije množic, in
ne zaradi posebnih programov.
45.	Zakon vrednosti in planiranje
Na strani 521 je odlomek v drobnem tisku, ki je točen. Kritičen je, probleme
izpelje na skupni imenovalec.
Zakon vrednosti rabi kot orodje za planiranje. Prav. Zakon vrednosti pa nam
ne bi smel postati glavna osnova planiranja. Velikega skoka ne vodimo na osnovi
zahtev zakona vrednosti, marveč na osnovi temeljnih ekonomskih zakonitosti so-
cializma in na osnovi potrebe po razširjanju proizvodnje. Če gledamo na stvari
ozko, z vidika zakona vrednosti, bi potem pač veljala ocena, da »veliki skok« ni
bil vreden izgub in da so bili lanski vsesplošni napori v proizvodnji jekla in železa
le stran vrženo delo. Jeklo, proizvedeno lokalno, je bilo nizke kakovosti in skrom-
ne kvantitete ter je morala država pokriti precej izgub. Ekonomski rezultati niso
bili pomembni, itd. Z delnega, kratkoročnega vidika so bili ti napori zaman, s šir-
šega, dolgoročnega vidika pa so bili zelo veliko vredni, saj so na široko odprli vra-
ta celi novi fazi ekonomske izgradnje. Po vsej deželi so vzniknili posegi v žele-
zarstvo in jeklarstvo, zgrajena so bila mnoga industrijska središča. To nam je
omogočilo krepko pospešiti korak.
Več kot 75 milijonov ljudi je pozimi 1959. leta opravljalo irigacijska dela po
vsej deželi. Metodo organiziranja dveh obsežnih akcij bi lahko uporabili za raz-
rešitev naših osnovnih problemov konzervacije vode. Z vidika enega, dveh ali treh
let je bila vrednost žita, ki ga je bilo treba plačati za toliko dela, seveda precej
visoka. Na dolgi rok pa bi lahko ta akcija močno povečala proizvodnjo žita in
jo tudi pospešila ter stabilizirala kmetijsko proizvodnjo, pa na ta način vrednost
.172
blaga po enoti zraste. Vse to potem prispeva k zadovoljevanju potreb ljudi po
žitu.
Stalni razvoj kmetijstva in lahke industrije ustvarja dodatno akumulacijo za
težko industrijo. Tudi to ljudem na dolgi rok koristi. Tako dolgo, dokler kmetje
in vsi ljudje v državi vedo, kaj država dela, tako dolgo bodo njeno delo odobravali
in ji ne bodo nasprotovali, ne glede na denarni zaslužek ali izgubo. Geslo o pod-
piranju industrije so predložili sami kmetje. Tu je dokaz! Stalin je dejal, tako kot
Lenin: »V obdobju socialistične izgradnje morajo kmetje prispevati za državo.«
Ogromna večina kitajskih kmetov »daje prispevek« s pozitivnim odnosom. Le
med premožnimi in srednjimi kmeti, teh je kakšnih 15 odstotkov, je tudi nekaj
nezadovoljstva. Nasprotujejo celotnemu konceptu »velikega skoka« in ljudskih
komun.
Plane postavljamo skratka pred cene. Cen seveda ne moremo ignorirati. Pred
nekaj leti smo dvignili kupno ceno živim prašičem, kar je imelo pozitiven učinek
na prašičerejo. Za takšno velikopotezno, vsedržavno prašičerejo, kakršno imamo
danes, pa ostaja naslonitev na planiranje poglavitna stvar.
Stran 521 se nanaša na problem cen na zadružnih trgih. Ti njihovi trgi imajo
preveč svobode. Za urejanje cen na takšnih trgih ne zadostuje samo državna eko-
nomska moč. Potrebna sta tudi vodenje in nadzor. Na naših trgih je med prvo
fazo držala cene v določenih okvirjih država. Na ta način majhne svoboščine niso
postajale velike svobode.
Stran 522 pravi: »Naši oblasti nad zakonom vrednosti gre zahvala, da v so-
cialističnem gospodarstvu ni najti tiste vrste anarhije v proizvodnji ali izgube
družbene delovne sile, kakršno proizvaja zakon v kapitalizmu.« Tu se o posle-
dicah zakona vrednosti pretirava. V socialistični družbi ne prihaja do kriz pred-
vsem zaradi sistema lastništva: zaradi temeljnih zakonitosti socializma, nacional-
nega planiranja proizvodnje in razdelitve, odsotnosti svobodne konkurence in
anarhije itd. - in ne zato, ker imamo zakon vrednosti pod svojo oblastjo. Samo
po sebi se razume, da so ekonomske krize kapitalizma prav tako opredeljene s
sistemom lastništva.
46. Plače
Stran 530 predlaga, naj bo plačevanje na akord primarno, plačevanje po času
pa dopolnilno. Mi ravnamo nasprotno. Enostranski poudarek na plačevanju po
kosu mora pripeljati do protislovij med starejšimi in mlajšimi, močnejšimi in šib-
kejšimi delavci ter spodbujati med njimi zaslužkarsko psihologijo. Le-ta postavlja
na prvo mesto prizadevanje za individualni dohodek in ne za kolektivno dobro.
Imamo celo pričevanja o tem, da sistem plačevanja na akord zavira tehnološki
napredek in mehanizacijo.
Knjiga prizna, da plačevanje na akord v razmerah avtomatizacije ne ustreza.
Na eni strani trdijo, da hočejo široko razviti avtomatizacijo, na drugi pa, da ho-
čejo uporabljati plačevanje na akord. V tem je protislovje.
Mi smo uveljavili plačevanje po času, plus nagrade. Primer za to so bili v za-
dnjih dveh letih dodatki za »skok naprej« ob koncu leta. Z izjemo državnih in
prosvetnih delavcev so imeli osebje v celoti in delavci ob koncu leta dodatke za
skok naprej v različnih zneskih, ki so jih določili v svojih enotah sami.
.173
47.	Dvoje vprašanj o cenah
Dvoje vprašanj zasluži pozornost. ,
Prvo je o cenah potrošnih dobrin. Tekst pravi: »Socializem je v praksi vseskozi
izvajal politiko zniževanja cen potrošnih dobrin za ljudstvo.« Mi težimo k sta-
biliziranju cen: ne pustimo jim rasti niti jih zniževati. Čeprav so naše plače na
sorazmerno nizki ravni, so univerzalno zaposlovanje, nizke cene in stanarine
omogočale dovolj solidno življenjsko raven osebja in delavcev. Kaj je dejansko
bolje, ali cene zniževati ali pa jih ne dvigovati niti zniževati, je problem, ki zasluži
pozornost.
Drugo vprašanje zadeva cene proizvodov težke in lahke industrije. Relativno
gledano, imajo Sovjeti nizke cene za prvo in visoke za drugo. Mi ravnamo na-
sprotno. Zakaj? Kateri način je dejansko najboljši, je drugi problem, ki zasluži
pozornost.
TRETJI DEL: poglavja 30-34
48.	Sočasno pospeševanje tujega in domačega, velikega, srednjega in majhnega
Stran 547 nasprotuje razprševanju sredstev za gradbeništvo. Če s tem menijo,
da naj se ne bi istočasno lotevali preveč velikih projektov - zaradi nevarnosti, da
ne bo mogoče v roku dokončati nobenega - potem se seveda strinjamo. Če pa
naj bo zaključek ta, da naj se v teku velikih gradbenih del nasprotuje manjšim
in srednjim projektom - potem se ne strinjamo. Glavna nova industrijska središča
na Kitajskem so bila vzpostavljena na osnovi srednjih in majhnih podjetij, ki so
se v velikem številu razvila leta 1958. Po prvih dogovorih v jeklarstvu in žele-
zarstvu bo v naslednjih osmih letih zgrajenih devetindvajset velikih, skoraj sto
srednjih in več sto majhnih središč. Srednji in majhni objekti so se v jeklarstvu
in železarstvu že močno uveljavili. Po oceni iz leta 1959 je celotna nacionalna
proizvodnja surovega železa presegla 20 milijonov ton, od česar so polovico pro-
izvedla srednja in majhna podjetja. Velik pomen srednjih in majhnih podjetij za
razvoj jeklarstva in železarsta se bo ohranili tudi v prihodnje. Mnogo majhnih
podjetij bo postalo srednjih, mnogo srednjih velikih; zaostala podjetja bodo po-
stala razvita, domači modeli bodo postali takšni, kot so tuji - to je objektivna za-
konitost razvoja.
Uvajali bomo razvito tehnologijo, seveda pa še nekaj časa ne bo presežena nuj-
nost in neizogibnost zaostale tehnologije. Od začetka zgodovine so revolucionarne
vojne vedno dobivali tisti, katerih orožje je bilo pomanjkljivo, izgubljali pa tisti,
ki so imeli v orožju prednost. Med našo državljansko vojno, našo vojno proti Ja-
ponski in našo osvobodilno vojno smo bili brez vsedržavne politične oblasti in
brez modernih orožij. Kdor se lahko bori samo pod pogojem, da ima najmoder-
nejše orožje, potem je to isto, kot da bi samega sebe razorožil.
Naš namen, da uresničimo takšno vsesplošno mehaniziranost, kakršno opisuje
tekst /str. 420/, v naši drugi dekadi, se, kot kaže, še ni uresničil. Morda se bo ures-
ničil v naši tretji dekadi. Zaradi pomanjkanja strojev bomo nekoč kasneje težili
k delni mehaniziranosti in izboljšavi naših orodij. Kar pa zadeva splošno avto-
matizacijo, je zaenkrat zadovoljiva. Posvetiti se moramo mehanizaciji, vendar
tudi to z občutkom za mero. Če bomo preveč govorili o mehanizaciji in avto-
.174
matizaciji, bodo ljudje zaničevali delno mehanizacijo in proizvodnjo z domačimi
metodami. Takšne diverzije smo imeli v preteklosti, ko so vsi zahtevali novo teh-
nologijo, nove stroje, velik obseg, visok standard; kar je bilo domačega, srednje
ali majhne velikosti, je veljalo za ničvredno. Teh tendenc nismo presegli vse do-
tlej, dokler nismo pričeli pospeševati sočasno domačega in tujega, velikega in sred-
njega in majhnega.
Do danes še nismo predložili kemizacije kmetijstva. En razlog je ta, da še lepo
število let ne bomo sposobni proizvesti kaj dosti gnojil. /Tisto malo, kar imamo,
pa je osredotočeno na naše industrijske kulture./ Drugi razlog je ta, da se bodo
v primeru, če se odločimo za prehod h kemičnim sredstvom, vsi obrnili k temu
in zanemarili prašičerejo. Neorganska gnojila prav tako potrebujemo, vendar jih
bo treba kombinirati z organskimi; če jih uporabljamo sama, naredijo zemljo
trdo.
Tekst omenja uvajanje novih tehnik na vseh področjih. To pa ni tako enos-
tavno. Vedno je potreben proces postopnega razvoja. Tudi ko se uvaja kak nov
stroj, stari stroji vedno ostajajo. Ko gradiš nova podjetja in obnavljaš opremo v
obstoječih tovarnah - kot tekst povsem pravilno pravi - moraš obstoječe stroje
in mehansko opremo racionalno in v največji možni meri izrabiti, /str. 427/ V
prihodnje ne bo nič drugače.
Kar pa se tiče »velikega« in »tujega«, tu moramo delati v duhu »naslanjanja
na lastne sile za nadaljnji razvoj«. Leta 1958 smo povzdignili gesla, naperjena
proti predsodkom in usmerjena k delu s svojimi lastnimi rokami. Dejstva kažejo,
da je samostojno delo čisto izvedljivo. V preteklosti so se zaostale kapitalistične
dežele, da bi v proizvodnji dohitele razvite kapitalistične dežele, odločile za uva-
janje novih tehnik. Da dohiteva kapitalistične dežele, Sovjetska zveza prav tako
uvaja razvite tehnologije. Mi moramo storiti isto, in to tudi zmoremo.
49. Kaj najprej, traktorji ali zadruge?
Stran 563 pravi: »Leta 1928, na predvečer vsesplošne kolektivizacije, so se
predeli spomladanske žetve v 99 odstotkih obdelovali z lesenimi plugi oziroma
konjsko vleko.« To dejstvo zavrača trditev, ki jo tekst stalno ponavlja, da »morajo
priti traktorji pred zadrugami«. Na isti strani najdemo: »Socialistični proizvodni
odnosi so pripravili širok teren razvoju kmetijskih proizvodnih sil in napredku
kmetijske tehnologije.« To drži.
Najprej se morajo spremeniti proizvodni odnosi, šele potem se lahko na široko
razvijejo proizvodne sile. To pravilo je univerzalno. V nekaterih državah Vzhod-
ne Evrope se zadruge niso dovolj energično organizirale in ostajajo nedokončane
še danes. Glavni razlog ni ta, da jim je primanjkovalo traktorjev /imeli so jih
mnogo več kot mi, sorazmerno vzeto/, pač pa to, daje njihova zemljiška reforma
potekala z vrha navzdol po kraljevski milosti. Razlastitev zemlje je bila normi-
rana /v nekaterih deželah ni bilo razlastitve na posestvih, manjših od 100 hek-
tarov/; razlastitev je bila izvršena z administrativnim ukazom; namesto da bi ko-
vali železo, dokler je bilo vroče, pa so po zemljiški reformi pustili preteči polnih
pet ali šest let, ne da bi kaj dosti naredili. Mi smo storili prav nasprotno. Uve-
ljavili smo množično linijo,33 spodbudili revne in nižje srednje kmete k vstaji v
razredni boj in k prevzemu vse zemlje fevdalnega razreda ter k razdelitvi presežne
zemlje bogatih kmetov, s tem da se je zemlja dodeljevala po načelu enakih de-
ležev. /To je bila ogromna revolucija v naših podeželskih področjih./ Takoj za-
.175
tem smo nadaljevali gibanje vzajemne pomoči in zadružno gibanje. S tem smo
kmete povedli na pot k socializmu, vztrajno napredujoč korak za korakom. Imeli
smo masivno partijo in vojsko. Ko so šle naše sile na jug, smo postavili v vsaki
pokrajini kompletno strukturo kadrovskih ekip za lokalno delovanje na pokra-
jinskih, regionalnih, okrožnih in krajevnih ravneh. Čim bi prispele naše sile, bi
takoj prodrle globoko v podeželske vasi in »obiskovale revne, da bi zvedele o nji-
hovih tegobah«, »pognale korenine in spravile stvari skupaj«, organizirale aktivne
elemente revnih in nižjih srednjih kmetov.
50.	Dva cilja: veliko in družbeno
Zadruge Sovjetske zveze so bile dvakrat deležne spajanja. Več kot 250.000 po-
sestev je bilo spojenih v dobrih 93.000, le-ta pa spet v okrog 70.000 posestev. V
prihodnje se bodo gotovo še naprej razširjala. Tekst pravi /str. 568/: »Okrepiti
in razviti moramo zadružne proizvodne odnose in organizirati v okviru zadrug
družbena proizvodna podjetja.« Tu je zares mnogo podobnosti z našimi meto-
dami, oni se samo drugače izražajo. Tudi če je njihov pristop podoben našemu,
v prihodnje verjetno ne bodo uporabljali izraza komuna. Razlike v izražanju in
terminologiji pa vsebujejo kljub vsemu bistveno razliko, namreč, ali se vpeljuje
množična linija ali ne.
Razume se, da se velikost zadrug Sovjetske zveze, kar se tiče števila družinskih
enot in prebivalstva, verjetno ne bo nikoli približala našim, saj je njihovo pod-
eželsko prebivalstvo redko posejano in njihova kmetijska površina velika. Kdo
pa bi mogel zato reči, da njihovih posestev ni več potrebno širiti? V Xinjiangu
in Quinghaiu je na primer treba komune še naprej povečevati, čeprav je tam za
veliko zemlje malo ljudi. Nekateri kraji v naših južnih pokrajinah /npr. severni
Fujian/ so spravili skupaj velike komune v podobnih pogojih.
Povečevanje komun je ena najpomembnejših nalog. Spremembe v kvantiteti
morajo pripeljati do sprememb v kvaliteti, morajo takšne spremembe pospešiti.
Naše ljudske komune so dober primer za to - »Veliko! in Družbeno!« Najprej je
na vrsti »Veliko!« - to bo povzdignilo raven »Družbenega«. To pomeni, da kvan-
titativne spremembe pripeljejo do delnih kvalitativnih sprememb.
51.	Kaj je osnovni razlog za posebni poudarek na materialnem interesu
V poglavju o zadružnem sistemu se nenehno ponavlja razprava o individual-
nem materialnem intresu. /str. 565, 571 itd./ Trenutni posebni poudarek na ma-
terialnem interesu ima svoj razlog. V času Stalina je bil pretiran poudarek na ko-
lektivnem interesu; individualna korist je bila zanemarjena. Družbeno je bilo pre-
tirano poudarjeno, zasebno premalo. Sedaj so šli v drugo skrajnost, pretiravajo
z materialnimi spodbudami, zanemarjajo kolektivni interes. In če bodo nadalje-
vali v tej smeri, se bo gotovo obrnilo spet v nasprotno stran.
»Družbeno« je v odnosu do »zasebnega«, in obratno, enotnost nasprotij. Eno
brez drugega je nemogoče. Vedno smo govorili o enotnem obravnavanju druž-
benega in zasebnega in že dolgo tega dejali, da samo enega ali samo drugega ni
- in da ima družbeno prednost pred zasebnim. Posameznik je del kolektiva. Če
bo napredoval kolektivni interes, se bo temu ustrezno izboljševalo stanje posa-
meznika.
.176
Dvojnost je prilastek vseh stvari, in za vselej. Pojavlja se seveda v različnih
konkretnih oblikah in značaj stvari se spreminja. Dednost in mutacija sta dvoj-
nost nasprotij v enotnosti. Če bi bilo le drugo, brez prvega, bi bila naslednja ge-
neracija povsem drugačna od predhodne. Riž ne bi bil več tisto, zaradi česar je
riž, niti psi, niti ljudje. Konzervativna plat ima lahko dobro, pozitivno vlogo. Za-
radi nenehnega spreminjanja lahko nudi živim bitjem začasno stalnost ali stabil-
nost. Tako je izboljšani riž še vedno riž. Dednost brez mutacije pa bi pomenila
odsotnost napredka, razvoj bi se zaustavil.
52.	Naj bodo ljudje aktivni
Stran 577 pravi: »Zadruge nudijo naravne in ekonomske pogoje za ureditev
diferencialne rente.« Diferencialna renta ni povsem določena z objektivnimi raz-
merami. Dejansko je ta zadeva odvisna od dejavnosti ljudi. V provinci Hebei je
na primer ob železnici Peking-Hankou veliko število mehaniziranih vodnjakov,
ob železnici Tianjin-Pukou pa jih je le malo. Naravni pogoji so podobni, komu-
nikacije enakovredne, zemljiške izboljšave pa se od kraja do kraja vedno razli-
kujejo. Razlogi za to so morda v tem, da je en okoliš za izboljšave bolj dovzeten
/ali nedovzeten/ kot drugi ali so za to tudi različni zgodovinski razlogi. Konec
koncev je glavno to, da so ljudje aktivni.
Ko smo že pri stvari, povejmo, da so nekateri bolj odmaknjeni predeli Šang-
haja sposobni dobro rediti prašiče, drugi ne. V okraju Chang Ming so najprej mis-
lili, da določeni naravni pogoji, kot na primer številna jezera, ne bodo ustrezali
prašičereji. Ko pa so se ljudje otresli strahu pred težavami in ko so zavzeli do pra-
šičereje pozitiven odnos, je bilo ugotovljeno, da so prav takšni naravni pogoji
ugodni, kje še, da bi predstavljali oviro. Skratka: naj gre za globoko oranje, za
vrtnarstvo, mehanizacijo ali kolektivizacijo, ljudje naj bodo aktivni.
Okraj Zhang Ping v Pekingu so od nekdaj pestile poplave in suša. Razmere
pa so se spremenile po izgradnji jeza pri grobnicah dinastije Ming. Mar to ne do-
kazuje ponovno, da morajo biti ljudje aktivni? V Henanu načrtujejo, da si bodo
po 1959. in 1960. letu vzeli še tri leta, da bodo dokončali izgradnjo več obsež-
nejših kanalov in s tem ukrotili Rumeno reko. To spet kaže na to, da naj bodo
ljudje aktivni.
53.	Transport in trgovina
Transport in embaliranje ne povečujeta uporabne vrednosti, povečujeta pa
vrednost. Delo, ki se troši za to dvoje, je del družbeno potrebnega dela. Kajti brez
transportiranja in embaliranja bi ostal proces proizvodnje nedokončan, ne bi sto-
pil v fazo potrošnje, in za proizvedeno uporabno vrednost ne bi mogli reči, da
se je realizirala. Poglejmo premog. Če pustimo rudo, potem ko je bila izkopana,
ležati okrog rudnika, če se je ne dostavi porabniku z železnico, parnikom ali to-
vornjakom, je njena uporabna vrednost povsem nerealizirana.
Stran 585 pravi, da imajo dva sistema trgovine, državno in zadružno. Poleg
tega imajo še »neorganizirane trge«, to je zadružne trge. Mi imamo en sam sistem.
Zadružno trgovino smo pripojili državni in trenutno kaže, da teče sistem dovolj
dobro. Precej prihrankov je na vseh straneh.
.177
Stran 587 se nanaša na družbeni nadzor nad trgovino. V tem se večinoma na-
slanjamo na partijsko usmerjanje; pri politiki na oblasti je nadzor v rokah mno-
žic. Delo delavcev v trgovini je družbeno potrebno in brez njega se proizvodnja
ne more dovršiti v potrošnji /ki vključuje produktivno in osebno potrošnjo/.
54. Sočasno pospeševanje industrije in kmetijstva
Stran 623 obravnava pravilo, ki postavlja na prednostno mesto rast proizvod-
nih sredstev. Nepredelana tretja izdaja tu posebej omenja: »Postavljanje rasti pro-
izvodnih sredstev na prednostno mesto pomeni, da se bo industrija razvijala hit-
reje kot kmetijstvo.«
»Hitrejši razvoj industrije kot kmetijstva« je treba razumeti na ustrezen način.
Ne moreš čez vsako mero poudarjati industrije, kajti prišlo bo do težav. Poglejmo
naš Liaoning: zaradi mnogih industrijskih panog šteje mestno prebivalstvo te po-
krajine tretjino skupnega. V preteklosti so vedno postavljali na prvo mesto in-
dustrijo, ne da bi poskrbeli hkrati za močan razvoj kmetijstva. Rezultat je bil ta,
da kmetijstvo te pokrajine ni moglo zagotoviti mestnim trgom potrebnega žita,
mesa in zelenjave, pa so morali te izdelke vedno dovažati iz drugih pokrajin.
Glavni problem je, daje kmetijsko delo pod velikim pritiskom in da mu primanj-
kuje strojev. To omejuje razvoj proizvodnje; rast je sorazmerno počasna. Nismo
znali razumeti tega, da se je bilo potrebno prav v takih krajih, kot so severovz-
hodni, posebno v Liaoningu, kmetijstva posebno trdno oprijeti. Ni torej mogoče
poudarjati le trdnega oprijemanja industrije.
Naše stališče je, naj se industrija in kmetijstvo razvijata skupaj, s prednostjo
razvoju težke industrije. Izraz »sočasno pospeševanje« nikakor ne zanikuje pred-
nosti rasti ali hitrejšega razvoja industrije kot kmetijstva. Vseeno pa »sočasno po-
speševanje« ne pomeni enakega trošenja naše moči. Na primer: za letos predvi-
devamo, da bomo proizvedli okrog 14 milijonov ton jeklenih proizvodov, od če-
sar bomo namenili 10 odstotkov za kmetijsko tehnološko preobrazbo in izgradnjo
namakalnih sistemov. Preostalih 90 odstotkov bomo uporabili predvsem v težki
industriji in za delo v transportu in komunikacijah. V letošnjih razmerah je to
sočasno pospeševanje industrije in kmetijstva. To tudi ne bi smelo škoditi priori-
tetnemu razvoju težke industrije ali pospeševanju razvoja industrije.34
Poljska ima 30 milijonov ljudi, pa samo 450.000 prašičev. Oskrba z mesom
je danes zelo otežena. Kot kaže, Poljska kmetijskega razvoja še danes ni postavila
na dnevni red.
Stran 624 pravi: »Včasih je potrebno spodbuditi razvoj zaostalega kmetijstva,
lahke industrije in prehrambene industrije.« Vse lepo in prav, vendar neravno-
vesij in disproporcev zaradi zaostalosti v kmetijstvu in lahki industriji ni mogoče
imenovati preprosto »delnih neravnovesij in disproporcev«. To so vprašanja to-
talitete.
Stran 625 pravi: »Z racionalno alokacijo kapitala je treba v vsakem danem tre-
nutku paziti na pravilne proporce med težko in lahko industrijo.« Ta odstavek
govori le o težki in lahki industriji, in ne o industriji in kmetijstvu.
.178
55.	Merila za akumulacijo
To je postal poglavitni problem na Poljskem. Na začetku je Gomulka poudar-
jal materialne spodbude. Povišal je delavske plače, zanemaril paje njihovo zavest,
kar je imelo za posledico, da so delavci mislili samo na to, kako bi čimveč za-
služili, niso se pa dela lotili v pravem duhu. Naraščanje plač je prehitelo naraš-
čanje produktivnosti, plače pa so načenjale kapital. Pritisk jih je sedaj prisilil, da
materialnim spodbudam nasprotujejo in branijo duhovno inspiracijo. Gomulka
je celo dejal: »Denar ne more kupiti ljudskega duha.«
Kaže, da vodi pretiravanje z materialnimi spodbudami zmeraj v svoje nasprot-
je. To razdeljevanje denarja gotovo ugaja bolje plačanim slojem, ko pa se ga ho-
čejo udeležiti široke množice delavcev in kmetov in ko vidijo, da se ga ne morejo,
tedaj pritisk k »duhovnemu« nikakor ne more presenetiti.
Po tem, kar je opisano na strani 631, doseže v Sovjetski zvezi akumulirani ka-
pital eno četrtino narodnega dohodka. Številke za Kitajsko so bile naslednje: 27
odstotkov v letu 1957, 36 odstotkov v letu 1958, 42 odstotkov v letu 1959, kaže
pa, da bo v prihodnje mogoče stalno ohranjati raven prek tridesetih odstotkov.
Glavni problem leži v silnem razvoju proizvodnje. Samo če se proizvodnja po-
veča in se odstotki akumulacije pomaknejo malo navzgor, bo mogoče življenje
ljudi končno izboljšati.
Naša stalna odgovornost velja prihrankom in akumuliranju velikih obsegov
proizvodov in bogastva. Napačno bi bilo misliti, da velja to početi le v težavnejših
razmerah. Težko sije predstavljati, da bi prihranki in akumulacija ne bili več po-
trebni, kadar so težave mimo.
ČETRTI DEL: poglavje 35 in do Zaključka
56.	Komunistična država
Stran 639 pravi: »V višjih fazah komunizma bo postala država odvečna in bo
postopoma izginjala.« To bo vseeno zahtevalo določene mednarodne predpostav-
ke. Če kdo drug ima državni aparat, ti pa ne, je to nevarno. Stran 640 pravi, da
bo tudi po vzpostavitvi komunizma država še naprej nujna, vse dokler obstajajo
imperialistične države. To stališče je točno. Knjiga takoj zatem pravi: »Narava
in oblika takšne države pa bosta določeni po konkretnih lastnostih komunistič-
nega sistema.« Ta stavek je težko razumljiv. Narava države je, da je aparat za za-
tiranje nasprotujočih sil. Tudi če takšna vloga navznoter ni več potrebna, se pri-
silni značaj države do zunanjih nasprotujočih sil ne bo spremenil. Tako imeno-
vana oblika države ne pomeni nič drugega kot oborožene sile, zapore, aretacije,
usmrtitve itd. Dokler je še tu imperializem, kakšne naj bodo razlike v obliki, ko
se doseže komunizem?
57.	Prehod h komunizmu
Stran 641 pravi: »V socialistični družbi ni antagonističnih razredov«, so pa »še
ostanki antagonističnih razredov«. Prehoda od socializma h komunizmu ne bo
potrebno uresničiti z družbeno revolucijo. Vse kar lahko rečemo, je, da ne bo po-
.179
trebna družbena revolucija, v kateri en razred zruši drugega, da pa bo družbena
revolucija, v kateri novi proizvodni odnosi in družbene ustanove nadomestijo
stare.
Na tem mestu tekst izjavi: »To zagotovo ne pomeni, da družbi v razvoju na
poti h komunizmu ne bo treba premagovati notranjih protislovij.« Ta izjava je
samo slučajna. Čeprav so mesta, na katerih ta tekst priznava protislovja, stori to
čisto slučajno. Kar v tem tekstu manjka, je to, da v razlaganju problemov ne iz-
haja iz analize protislovij. Kot veja znanosti bi morala politična ekonomija pričeti
svojo analizo s protislovji.
Ko bo komunistična družba dosežena, bo morala biti delovna disciplina še
strožja, kot je danes, ker bo visoka raven avtomatizacije zahtevala še celo večjo
natančnost pri delu in ravnanju ljudi.
Zaenkrat govorimo o komunistični družbi, ki je razdeljena v dve fazi, nižjo in
višjo. To je tisto, kar so predvideli Marx in njegov krog na osnovi tedanjih razmer
v družbenem razvoju. Potem ko bo vstopila v višjo fazo, se bo komunistična druž-
ba razvila v novo fazo, in brez dvoma se bodo pojavili novi cilji in naloge.
58. Bodoči razvoj kolektivnega lastništva
Stran 650 pravi: »Zadružni proizvodni odnosi so takšni, kakršni v celoti ust-
rezajo trenutni ravni in trenutnim zahtevam proizvodnih sil na podeželskih pod-
ročjih.« Sprašujem se, če to res drži.
Ko neki sovjetski članek predstavi zadrugo Rdeči oktober, pravi: »Pred spo-
jitvijo je bilo nekatere zadruge v marsičem težko upravljati. Problemi pa so se
potem razčistili.« Članek pravi, da ima zadruga deset tisoč prebivalcev in da je
v načrtu stanovanjski projekt za tri tisoč ljudi. To daje misliti, da trenutna oblika
zadruge ne ustreza več popolnoma razvoju proizvodnih sil.
Isti odlomek pravi: »Vse napore moramo usmeriti v krepitev in nadaljnji raz-
voj zadrug in sistema zadružnega lastništva.« Če se zahteva razvoj, je zanj potre-
ben proces, zakaj torej »usmeriti vse napore v krepitev«? Socialistični proizvodni
odnosi, družbeni sistemi - gotovo je treba govoriti o utrjevanju, toda ne do te
mere, da jih uničiš. Tekst zelo nedoločno omenja pot naprej, tisti trenutek pa,
ko pride do konkretnih ukrepov, izgubi vso jasnost. V mnogih stvareh /predvsem
v proizvodnji/ Sovjeti še vedno napredujejo, kar pa zadeva proizvodne odnose,
so v bistvu prenehali napredovati.
Tekst pravi, da je treba storiti prehod od kolektivnega lastništva k nedeljene-
mu vseljudskemu lastništvu. Z našega stališča pa je treba najprej spremeniti ko-
lektivno lastništvo v vseljudsko socialistično lastništvo, se pravi prenesti kmetij-
ska proizvodna sredstva v celoti v državno lastništvo in spremeniti kmete v celoti
v delavce v enotnem pogodbenem razmerju z državo. Trenutno ima po vsej dr-
žavi vsak kitajski kmet povprečni letni dohodek 8 5 35 yuanov. V prihodnje, ko bo
ta znesek dosegel 150 yuanov in bo večino delavcev plačevala komuna, bo mo-
goče vsaj v osnovi uresničiti sistem komunalnega lastništva. Na ta način bi moral
biti naslednji korak k državnemu lastništvu lahak.
.180
59.	Odpravljanje razlike med mestom in podeželjem
Zadnji odstavek na strani 651 ima dobro stališče do podeželske izgradnje.
Ko že hočejo odpraviti razliko /knjiga pravi: »temeljno razliko«/ med mestom
in podeželjem, zakaj mora tekst prav posebej poudariti, da to ne pomeni »zmanj-
šati vloge velikih mest«? Mesta v prihodnosti ne bodo nujno zelo velika. Prebi-
valce velikih mest bi morali razkropiti po podeželskih predelih. Graditev večjega
števila manjših mest pomeni relativno prednost v primeru jedrske vojne.
60.	Problem vzpostavitve ekonomskega sistema več socialističnih držav
Stran 659 pravi: »Vsaka država bi svojo delovno silo in materialne vire us-
merila v razvijanje svojih najbolj primernih naravnih in ekonomskih pogojev in
panog s proizvodnimi izkušnjami in kadrom. Vsaki državi posebej ne bi bilo treba
proizvajati dobrin, ki bi jih mogle nuditi druge države.«
To ni dobra zamisel. Mi tega ne pričakujemo niti od naših pokrajin. Mi si pri-
zadevamo za celovit razvoj in ne mislimo, da vsaki posamezni pokrajini ne bi bilo
treba proizvajati dobrin, ki bi jih mogle nuditi druge. Hočemo, da razvijejo vse
pokrajine čimbolj raznolike proizvodne sestave, s tem da to nima škodljivih vpli-
vov na celoto. Ena od prednosti, kijih ima Evropa, je samostojnost njenih držav.
Vsaka se posveča svojim dejavnostim, zaradi česar se evropsko gospodarstvo so-
razmerno hitro razvija. Kitajska se je od dinastije Qin naprej izoblikovala kot ve-
lika sila in ohranila svojo enotnost zelo dolgo obdobje. Ena od pomanjkljivosti
je bil birokratizem, ki je dušil samostojni razvoj ožjih regij. V takšnih razmerah
je bil ekonomski razvoj zelo počasen. Danes je situacija popolnoma drugačna. V
okviru enotnosti, za katero si prizadevamo, bodo imele pokrajine tudi samostoj-
nost. To je relativna enotnost in to je tudi relativna samostojnost.
Pokrajine se s svojimi problemi samostojno ukvarjajo, hkrati s podrejanjem
odločitvam centralne oblasti in priznavanjem njene kontrole. Po drugi strani pa
se tudi odločitve centra o pomembnejših zadevah sprejemajo skupno, s posveto-
vanjem med centrom in pokrajinami.
Takšne so bile na primer odločitve lushanske konference.36 Ne le da so ust-
rezale potrebam cele dežele, ustrezale so tudi potrebam posameznih pokrajin.
Kdo bi mogel zavzeti stališče, da se mora samo center bojevati z desnim opor-
tunizmom, krajevne oblasti pa ne? Naše stališče je, naj se pokrajine v polni meri
posvečajo določenim dejavnostim v okviru enotnega plana za vso državo. Če ob-
stajajo surovine in trgi, če je mogoča oskrba s potrebnim materialom in prodaja
na lokalnem trgu, potem je treba storiti popolnoma vse, kar je moč storiti. Nekoč
nas je skrbelo, da bo postalo precej industrije, precej industrijskih proizvodov
/npr. iz kraja, kot je Šanghaj/ nepotrebnih, ko se bodo pokrajine razvile. Sedaj
kaže, da to le ni tako. Šanghaj je že na poti v nadaljnji razvoj k višji, obsežnejši
in boljši proizvodnji. Ne bo jim še zmanjkalo dela!
Sprašujem se, zakaj tekst ne zagovarja tega, naj naredi vsaka država čimveč
zase, namesto da ne proizvaja tistih dobrin, s katerimi jo lahko oskrbijo druge
države. Pravilna metodà v naslanjanju na lastne sile za nadaljnji razvoj je, da naj
vsakdo naredi čimveč zase - naj dela v čimvečji možni meri samostojno, naj se
v principu ne naslanja na druge; in naj se zadeve ne loti šele tedaj, kadar le-te
.181
resnično ni mogoče izpeljati. Predvsem je treba dobro poskrbeti za kmetijstvo.
Odvisnost od hrane iz drugih držav ali pokrajin je najbolj nevarna.
Nekatere države so tako majhne, da bi bilo, natančno tako, kot pravi tekst,
»razvitje vseh industrijskih panog ekonomsko neracionalno; naloga, kateri njiho-
va moč ni kos«. V tem primeru se država zadeve seveda ne bi smela lotiti na silo.
Tudi nekaterim našim pokrajinam z majhnim številom prebivalstva - Quinghai
ali Ningxia - bi bil celovit razvoj zelo težak problemu.
61.	Bi bilo mogoče razvoj socialističnih držav izenačiti?
Tretji odstavek na strani 660 pravi:»... postopoma približati splošno raven
ekonomskega in kulturnega razvoja socialističnih držav.« Prebivalstvo, naravne
baze in zgodovinske razmere teh držav niso enake. Nekatere od njihovih revolucij
so bile bolj zaostale, druge bolj razvite. Kako naj se izenačijo? Če ima oče ducat
otrok, nekatere velike, druge majhne, nekatere starejše, druge mlajše, nekatere
bistre, druge počasne, kako naj se izenačijo? To je Buharinova teorija ravnovesja.
Ekonomski razvoj posameznih socialističnih držav ni uravnovešen, niti ni urav-
novešen razvoj posameznih pokrajin znotraj države ali okrajev znotraj pokrajine.
Poglejmo javno zdravstvo v pokrajini Guangdong. Mesto Foshan in komuna Zhi-
lo sta na tem področju veliko storila. Zato Foshan ni v raznovesju s preostalo po-
krajino. Zhilo ni v ranovesju s Shaoguanom. Nasprotovati neravnovesjem je na-
pačno.
62.	Ključno vprašanje je vprašanje sistema
Stran 668 pravi, da so socialistična posojila drugačna od imperialističnih. To
se ujema z dejstvi. Socialistične države so vedno bolj sprejemljive kot kapitalis-
tične. To načelo razumemo. Ključno vprašanje je sistemsko, institucionalno. Si-
stem določa usmeritev države. Socialistični sistem določa, da bodo socialistične
države vedno nasprotovale imperialističnim in da bodo njihovi kompromisi ved-
no začasni.
63.	Odnosi med obema svetovnima ekonomskima sistemoma
Stran 658 omenja »tekmovanje med obema svetovnima sistemoma«. V Eko-
nomskih problemih socializma v ZSSR je Stalin govoril o dveh svetovnih trgih.
Tekst pa tu poudaija miroljubno tekmovanje med obema sistemoma ter vodenje
»miroljubnega razvoja« ekonomskih odnosov. To spremeni dejansko obstoječo
dvojico svetovnih trgov v dvojico ekonomskih sistemov v okviru enotnega sve-
tovnega trga - korak nazaj od Stalinovega stališča.
Med obema ekonomskima sistemoma namreč ni le tekmovanje, pač pa tudi
oster in daljnosežen boj - boj, od katerega se je tekst strogo distanciral.
182 .
64.	Kritika Stalina
Kot Stalinova druga dela, vsebujejo tudi njegovi Ekonomski problemi socia-
lizma v ZSSR tudi napačne trditve. Dvoje obtožb na strani 681 pa ni prepričljivih.
Ena obtožuje Stalina za mnenje, da je »cirkulacija blaga, kot kaže, že postala
ovira razvoju proizvodnih sil. Nastopila je že nujnost postopnega prehoda k ne-
posrednim proizvodnim izmenjavam med industrijo in kmetijstvom.«
V tej knjigi je Stalin dejal, da obstaja blagovna proizvodnja takrat, kadar sta
dve vrsti lastniškega sistema. Čeprav pripadajo proizvajalna sredstva zadrug
/zemlja, orodja itd./ državi, so proizvedene dobrine lastnina posameznih kolek-
tivov, je dejal. To je zato, ker je delo kolektivov /tako kot seme/ v lasti kolek-
tivov, medtem ko zemljo, ki jim jo je dala država v stalno izkoriščanje, dejansko
kontrolirajo kolektivi sami, kot da bi bila njihova lastnina. V takšnih razmerah
»so zadruge voljne spustiti svoje proizvode v cirkulacijo samo v blagovni obliki,
z namenom, da si pridobe v zameno drugo blago, ki ga potrebujejo. V današnjem
času zadruge ne bodo pristale na drugačne ekonomske odnose, kot na menjavo
z nakupom in prodajo.«
Stalin je kritiziral takrat razširjeno mnenje v Sovjetski zvezi, ki je zagovarjalo
ukinitev blagovne proizvodnje. Trdil je, da ni blagovna proizvodnja nič manj nuj-
na kot pred tridesetimi leti, ko je Lenin pozval k največjim naporom za razvoj
blagovne cirkulacije.
Tekst pravi, naj bi Stalin zagovarjal takojšnjo odpravitev blaga. To obtožbo
je težko utemeljiti. Kar zadeva vprašanje blagovne menjave, je bila to za Stalina
le hipoteza. Kajti dejal je celo: »Tega sistema ni treba pričeti uvajati takoj; o njem
se je treba odločiti glede na stopnjo akumulacije v mestih proizvedenih dobrin.«
Druga obtožba je, da je Stalin podcenjeval delovanje zakona vrednosti v sferi
proizvodnje in še posebej z ozirom na proizvodna sredstva. »V sferi socialistične
proizvodnje ne igra zakon vrednosti nobene vloge regulatorja. To vlogo igra za-
kon planiranega proporcionalnega razvoja in državno planiranega gospodarstva.«
Ta trditev, ki jo nudi tekst, je dejansko Stalinova lastna trditev. Čeprav tekst pra-
vi, da so proizvajalna sredstva blago, pa bi moral najpoprej še reči, da so v ka-
tegoriji vseljudskega lastništva. Nakup in prodaja proizvajalnih sredstev še ne
spremeni lastniškega sistema. Poleg tega bi moral tekst priznati, da funkcionira
zakon vrednosti drugače v sferi proizvodnje in v procesu cirkulacije. Vse te trditve
se ujemajo s Stalinovimi. Med Stalinom in Hruščevom je resnično pomembna
razlika ta, da je Stalin nasprotoval temu, da se takšna proizvajalna sredstva, kot
so traktorji itd., zadrugam prodajajo, Hruščev pa jih je prodajal.
65.	Splošno stališče teksta
Ne mislite, da v tem tekstu ni marksizma-leninizma, kajti vsebuje vrsto po-
gledov, ki so marksistično-leninistični. Ne mislite pa spet, da je v celoti mark-
sistično-leninističen, kajti vsebuje vrsto pogledov, ki so deviantni. Kljub temu pa
ga ne želimo obsoditi, da je v osnovi negativen.
Tekst poudarja, da služi socialistično gospodarstvo vsemu ljudstvu, ne pa pro-
fitni kalkulaciji manjšine izkoriščevalcev. Temeljnih ekonomskih zakonitosti so-
cializma, o katerih tekst razpravlja, ne bi mogli oceniti kot povsem netočnih. Te
.183
zakonitosti pa so osrednji predmet knjige. Tekst prav tako razlaga planiranje,
proporcionalnost, visoko stopnjo razvoja itd. in je v teh pogledih še vedno socia-
lističen in marksističen. Ko sta planiranje in proporcionalnost priznana, pa se
moramo tudi vprašati, kako sta izpeljana. Vsakdo ima svoj lasten pristop.
Kakorkoli, tekst vsebuje nekatere osnovne trditve, ki so napačne. Ni poudarka
na »politiki na oblasti« in na »množični liniji«. Ni razprave o »hoji na obeh no-
gah«, individualni materialni interes paje preveč in enostransko poudarjen. Pred-
lagajo se materialne spodbude in vse preveč stopa v ospredje individualizem.
V preučevanju socialističnega gospodarstva tekst ne pričenja s protislovji. Ne
priznava univerzalnosti protislovja, niti tega, da so gibalna sila družbenega raz-
voja družbena protislovja. Resnica je ta, daje v njihovi lastni družbi še vedno raz-
redni boj, se pravi boj med socializmom in ostanki kapitalizma. Njihova družba37
ima tri vrste lastništva: vseljudsko, kolektivno in individualno lastništvo. Takšno
individualno lastništvo seveda ni enako individualnemu lastništvu pred kolekti-
vizacijo, koje bilo življenje kmetov zasnovano v celoti na individualnem lastništ-
vu. Sedaj so z eno nogo v čolnu, z drugo pa še vedno na obali, naslanjajo se v
glavnem na kolektivno, hkrati pa tudi na individualno. Če imamo tri vrste last-
ništva, imamo nedvomno protislovje in boj. Tekst pa o tem ne razpravlja. Ne
spodbuja množičnega gibanja. Nikjer ne omenja prehajanja kolektivne lastnine
v socializmu v družbeno lastnino v socializmu, spreminjanja celotne družbe v ne-
deljivo posest celotnega ljudstva, kot predpogoja za prehod h komunizmu.
Tekst uporablja takšne medle pojme, kot so »zbliževanje« in »soglasje«, na-
mesto zamisli, da se en lastniški sistem spreminja v drugega, ena vrsta proizvod-
nih odnosov v drugo. S teh vidikov vsebuje knjiga resne zmote in resne napake
in je delno zašla z marksizma-leninizma.
Tekst je zelo slabo napisan, ni niti prepričljiv niti zanimiv za branje. Ne za-
čenja s konkretno analizo protislovij med proizvodnimi silami in proizvodnimi
odnosi, niti s protislovjem med ekonomsko bazo in nadgradnjo. V svojem postav-
ljanju vprašanj in raziskovanju problemov izhaja vedno iz splošnih konceptov ali
definicij. Postavlja definicije, ne da bi jih argumentirano razložil. Dejansko mora
biti definicija rezultat analize in ne njeno izhodišče. Čisto brez utemeljitve ponuja
knjiga vrsto zakonitosti, ki niso odkrite in potrjene v analizi konkretnega zgodo-
vinskega razvoja. Zakonitosti niso samoumevne. Če ne izhajaš iz konkretnih pro-
cesov, iz konkretnega zgodovinskega razvoja, zakonitosti ne boš jasno razložil.
Knjiga svoje probleme slabo obvladuje, nima popolnega nadzora nad svojim
predmetom. Problemi niso jasno predstavljeni. Kompozicija ni prepričljiva, mar-
več dolgočasna in nelogična, pa ji manjka celo formalne logike. Videti je, kot da
so jo napisali različni avtorji, vsak svoje poglavje - delitev dela brez enotnosti.
Manjka ji sistematični red, kakršnega mora imeti učbenik. Povrh vsega je njena
metoda izhajati iz definicij, pa se bere kot ekonomski slovarček. Avtorji so pa-
sivni, si prihajajo na mnogih mestih v medsebojna protislovja, kasnejša poglavja
nasprotujejo začetnim. Kooperativna delitev dela in kolektivno avtorstvo je ena
možna metoda. Najboljša metoda pa je ta, da piše tekst njegov vodja skupaj s po-
močniki. Tako so pisali Marx in njegov krog, ter so bila njihova dela celovita in
strogo, sistematično znanstvena.
Ko pišeš, bo rezultat razburljiv, samo če imaš tudi svoj predmet kritike. Če-
prav ima ta tekst povedati nekaj pravilnih stvari, ne razvije kritike pogledov, za
katere meni, da so napačni. To naredi branje dolgočasno.
Na mnogih mestih dobiš občutek, da piše sholastik, ne pa revolucionar. Eko-
.184
nomist, ki ne razume ekonomske prakse, ni pravi strokovnjak. Videti je, kot da
odraža knjiga naslednjo.vrsto situacije: so tisti, ki se ukvarjajo s praktičnim de-
lom, nimajo pa sposobnosti generalizacije, ker jim manjkajo koncepti in zako-
nitosti; tistim, ki se ukvarjajo s teoretičnim delom, pa na drugi strani manjkajo
praktične izkušnje. Ta dvojica ni bila združena; se pravi teorija in praksa nista
bili združeni.
Knjiga pokaže, da njeni avtoiji nimajo dialektične metode. Če hočeš napisati
ekonomski tekst, moraš razmišljati filozofsko. V pisanju morajo sodelovati filo-
zofi, sicer ne bo mogoče narediti zadovoljivega teksta.
Prva izdaja tega teksta se je pojavila zgodaj v 1955. letu. Okvirno pa je bil,
se zdi, postavljen še prej. In kaže, da ni bil model, ki gaje Stalin takrat postavil,
prav nič razveseljiv.
Danes se nekateri v Sovjetski zvezi s to knjigo ne strinjajo. G. Kozlov je napisal
članek, imenovan »Znanstveni študij socialistične politične ekonomije«, ki to
knjigo kritizira. Njegovi pogledi sežejo zadevi do dna. Opozori na metodološke
napake knjige in zahteva razlago definicij, ki bi izhajala iz procesa socialistične
proizvodnje. Ima tudi predloge o strukturi.
Po kritiki Kozlova in drugih je mogoče, da bodo v Sovjetski zvezi pripravili
nov učbenik z nasprotnim pristopom. Nasprotovanje je vedno koristno.
Ob prvem branju tega teksta ugotoviš njegovo metodo in stališče. To pa še ni
poglobljen študij. V prihodnje bi bilo najbolje vzeti te probleme in trditve kot jed-
ro, se lotiti zelo natančnih raziskav, zbrati skupaj kaj materiala in pregledati dru-
ge članke, knjige, poročila itd., ki so na voljo in vsebujejo drugačne poglede kot
ta knjiga. Dobiti je treba predstavo o različnih možnih pogledih na sporne zadeve.
Za razjasnitev zadev je potrebno razumevanje pogledov vsaj dveh strani.
Napačna mnenja moramo kritizirati in jim nasprotovati, prav tako pa mora-
mo varovati vse pravilne stvari. Potrebna sta tako pogum kot previdnost.
Kljub vsemu temu je na splošno njihova velika zasluga, da so napisali socia-
listično politično ekonomijo. Ne glede na to, koliko problemov vsebuje, nam ta
knjiga nudi vsaj material za diskusijo, zaradi cesarje privedla do nadaljnjega štu-
dija.
66. Kako napisati tekst o politični ekonomiji
V načelu ni nedopustno izhajati iz lastniškega sistema. Je pa še en, boljši način.
Tudi Marx je v raziskovanju kapitalistične ekonomije preučeval predvsem last-
ništvo nad proizvajalnimi sredstvi v kapitalizmu; raziskoval je, kako razdelitev
proizvajalnih sredstev determinira razdelitev blaga. V kapitalistični družbi je
družbeni značaj proizvodnje in zasebni značaj lastništva temeljno protislovje.
Marx je pričel z blagom in razkril na tej podlagi odnose med ljudmi, ki so skriti
za blagom /odnosi med stvarmi/. V socialistični družbi ima blago še vedno svojo
dvojnost. Zaradi vzpostavitve družbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi in za-
radi dejstva, da ni delovna sila nič več blago, pa dvojnost blaga v socializmu ni
enaka kot njegova dvojnost v kapitalizmu. Odnosi med ljudmi niso nič več skriti
za blagovnimi odnosi. Če bomo zato pričeli preučevati socialistično gospodarstvo
z Marxovo metodo, z dvojnostjo blaga - zna imeti to prav nasprotni učinek, ust-
variti zna zmedo, narediti te stvari ljudem težje razumljive.
.185
Politična ekonomija teži k preučevanju proizvodnih odnosov. Kot je to videl
Stalin, vključujejo proizvodni odnosi troje: lastništvo, odnose med ljudmi v de-
lovnem procesu in razdelitev blaga. Pri pisanju svoje lastne politične ekonomije
bi lahko prav tako pričeli z lastniškim sistemom. Najprej opišemo spremembo
lastnine nad proizvajalnimi sredstvi iz zasebne v družbeno: kako smo spremenili
zasebno lastništvo birokratskega kapitala v socialistično lastništvo vsega ljudstva;
kako je bilo fevdalno zasebno lastništvo nad zemljo spremenjeno najprej v zaseb-
no lastništvo individualnih kmetov in zatem v kolektivno lastništvo v socializmu;
šele tedaj lahko razložimo protislovje med obema oblikama družbene lastnine v
socializmu in pa to, kako naj kolektivno lastništvo v socializmu preide v ljudsko
lastništvo v komunizmu. Istočasno moramo opisati, kako se spreminja ljudsko
lastništvo samo: sistem premeščanja kadrov na nižje instance, administriranje na
različnih ravneh, pravica podjetij do avtonomije itd. Čeprav so si podobna po
tem, da so v lasti celotnega ljudstva, so naša podjetja različno upravljana; neka-
tera upravljajo različni oddelki centra, druga pokrajine, mesta ali avtonomne re-
gije, spet tretja posebne lokalne uprave ali okraji. Nekatera komunalno vodena
podjetja so na pol v lasti vsega ljudstva, na pol v lasti kolektiva. Naj bodo pod
centralno ali lokalno upravo, pa so vsa podjetja pod posamičnim vodstvom in
razpolagajo s posebnimi avtonomnimi pravicami.
Kar se tiče problema odnosov med ljudmi v proizvodnem delu, se tekst ni us-
pel - razen s komentarji, kot so: »odnosi tovariškega sodelovanja in vzajemne
podpore« - niti približno spoprijeti z bistvenimi platmi problema, se sploh ni
spustil v raziskovanje ali analizo tega področja. Ko je vprašanje lastniškega sis-
tema rešeno, je najpomembnejše vprašanje upravljanje: kako teče upravljanje
podjetij, ki so bodisi v vseljudski bodisi v kolektivni lasti. To je isto kot vprašanje
odnosov med ljudmi v določenem lastniškem sistemu inje predmet, ki bi mu pri-
šla prav vrsta člankov. Spreminjanje lastniškega sistema ima v danem časovnem
obdobju vedno svoje meje, medtem ko zmorejo biti odnosi med ljudmi v proiz-
vodnem delu, nasprotno, v stalnem spreminjanju. Kar zadeva upravljanje s pod-
jetji v vseljudski lasti, se odločamo za različne načine: kombinacijo osredotoče-
nega vodenja in množičnega gibanja; kombinacijo partijskih vodij, delovnih mno-
žic in tehničnega osebja; sodelovanje kadrov v proizvodnji; sodelovanje delavcev
v upravljanju; stalno spreminjanje nerazumnih pravil in uveljavljenih običajev.
Kar pa se tiče razdelitve blaga, je treba tekst napisati na novo, v celoti spre-
meniti njegov današnji pristop. Težak, bridek boj, razširjanje proizvodnje, per-
spektive komunizma - to je treba poudariti, ne pa individualni materialni interes.
Cilj, h kateremu naj vodimo ljudi, ni »ena žena, ena hišica, en avto, en klavir,
en televizor«. To je pot k služenju samemu sebi, ne družbi. »Potovanje deset ti-
soče milj daleč se prične tam, kjer stojiš.« Če pa kdo gleda le k nogam in ne misli
na prihodnost, se postavi vprašanje, kaj je ostalo od revolucionarne vneme in
zanosa.38
67. Kako preučevati pojave in doseči bistva
V preučevanju problema je treba pričeti s pojavi, ki jih ljudje vidijo in čutijo,
in se prek njih dokopati do vsebin, ki ležijo za njimi; od tod je treba nadaljevati
k razkritju bistva in protislovja objektivnih stvari in dogodkov.
i
186
Med državljansko vojno in vojno proti Japonski je naše preučevanje vojnih
problemov pričenjalo s pojavi. Sovražnik je bil velik in močan, mi smo bili majh-
ni in šibki. To je bila takrat najbolj očitna pojavnost, takšna, ki so jo lahko vsi
videli. Mi smo bili tisti, ki smo probleme preučevali in jih rešili; preučevali iz-
hajajoč iz pojavov, kako bi mogla stran, kije bila majhna in šibka, premagati sov-
ražnika, ki je bil velik in močan. Dejali smo, da smo morda majhni in šibki, da
pa imamo množično podporo; daje sovražnik velik in močan, da paje občutljiv
na sunke v določena mesta. Poglejmo obdobje državljanske vojne, ko je imel sov-
ražnik več sto tisoč mož, mi pa smo jih imeli več deset tisoč. Strateško je bil sov-
ražnik močan in je napadal, mi pa smo bili šibki in smo se branili. Za napad pa
so morali razdeliti svoje sile v posamezne kolone, kolone pa spet v oddelke. V
tipičnem primeru bi neka četa napadala neko naše oporišče, medtem bi ostale še
vedno manevrirale. Tedaj bi na naši strani koncentrirali več deset tisoč mož v na-
pad na eno samo kolono ali celo koncentrirali večino naših sil v naskok na eno
samo mesto v sovražnikovi koloni, medtem ko bi neka druga skupina pritegnila
k sebi tisto sovražnikovo pehoto, ki je bila še v manevru. Na tem določenem mes-
tu smo na ta način dosegli premoč. Sovražnik je postal majhen in šibak, mi pa
veliki in močni. Ali pa: kadar bi sovražnik nekam prišel, ne bi poznal razmer kra-
ja, množice ga ne bi podpirale, mi pa bi bili tedaj sposobni uničiti celotno sov-
ražnikovo skupino.
Posplošeno lahko rečemo, da postaja ideologija sistematična na svoji poti po
stopinjah gibanja pojavov. Razlog je ta, da sta misel in razumevanje odseva ma-
terialnih gibanj. Zakonitosti so stvari, ki se v gibanju pojavov nenehno ponavljajo,
ki se ne pojavijo samo slučajno. Šele ko se nekaj ponovno pojavi, postane zako-
nitost in v tem smislu predmet, ki ga lahko razumemo. Krize v kapitalizmu so
se na primer dogajale približno vsakih deset let. Šele ko se je to vedno znova po-
novilo, nam je postalo mogoče razumeti zakonitosti ekonomskih kriz v kapita-
listični družbi. Med zemljiško reformo smo morali razdeljevati zemljo z ozirom
na prebivalstvo in manj z ozirom na delovno silo. Tega pa nismo povsem raz-
umeli, dokler tega nismo storili večkrat. V poznem obdobju druge državljanske
vojne so »levi« avanturistični tovariši zahtevali razdelitev zemlje na osnovi de-
lovne sile in se z razdeljevanjem po prebivalcu niso strinjali. Po njihovem mnenju
enakomerna razdelitev zemlje med prebivalstvom ni bila stroga z razrednega vi-
dika in ne dovolj stroga z vidika množic. Njihovo geslo je bilo: Nič zemlje ve-
leposestniku, slabo zemljo bogatemu kmetu; vsem drugim pa zemljo glede na de-
lovno silo. Dejstva so dokazala, da je bil ta pristop napačen. Kako naj se zemlja
razdeljuje, je postalo jasno šele z mnogokrat ponovljenimi izkušnjami.
Marksizem zahteva, daje logika konsistentna z zgodovino. Misel je refleks ob-
jektivne eksistence. Logika prihaja iz zgodovine. Čeprav vsebuje ta učbenik og-
romno materiala, pa v njem ni analize, ni logike, zakonitosti niso jasne in ni za-
dovoljiv. Pa tudi pomanjkanje materiala ni zadovoljivo. Ljudje bodo videli samo
logiko, ne pa zgodovine. Poleg tega bo to le subjektivna logika. Prav tu ležijo na-
pake teksta.
Nujno bo treba izdelati zgodovino razvoja kitajskega kapitalizma. Če tisti, ki
študirajo zgodovino, ne bodo študirali teh različnih družb, različnih zgodovinskih
epoh, gotovo ne bodo znali izdelovati dobrih zgodovinskih tekstov. Študirati po-
samezne družbe pomeni utirati si pot k spoznavanju posebnih zakonitosti, ki vla-
dajo v teh družbah. Potem ko preučimo in pojasnimo te posebne zakonitosti, ni
več težko spoznati splošnih zakonitosti družbe. Iz mnogih posebnosti je treba iz-
.187
luščiti tisto splošno. Če posebnih zakonitosti ne spoznamo dovolj jasno, tudi
splošnih ne bomo mogli. Ko preučujemo na primer splošne zakonitosti, ki vla-
dajo pri živalih, je treba preučevati posebej tiste, ki vladajo pri vretenčarjih, nev-
retenčarjih itd.
68. Filozofija mora biti v službi političnih nalog, ki so pred nami
Vsaka filozofija je v službi svojih sodobnih nalog. Takšno vlogo ima tudi ka-
pitalistična filozofija. In vsak narod, vsaka epoha ima nove teoretike, ki priprav-
ljajo novo teorijo za politične naloge dneva. V Angliji so se pojavili meščanski
materialisti, kot sta na primer Bacon in Hobbes. Materialisti, kakršni so bili en-
ciklopedisti, so se potem pojavili v osemnajstem stoletju v Franciji. Tudi nemško
in rusko meščanstvo je imelo svoje materialiste. Vsi ti so bili meščanski mate-
rialisti in vsi so bili v službi političnih nalog meščanskega razreda. Obstoj ang-
leškega meščanskega materializma gotovo ni naredil francoskega meščanskega
materializma nepotrebnega, niti ni obstoj angleškega in francoskega meščanskega
materializma naredil nepotrebnega nemškega ali ruskega.
Marksistična filozofija proletarskega razreda si še močneje prizadeva služiti so-
dobnim političnim nalogam. Za Kitajsko so Marx, Lenin in Stalin39 obvezno bra-
nje. To je najprej na vrsti. Komunisti katerekoli države in proletarski filozofski
krogi katerekoli države pa morajo ustvarjati novo teorijo, pisati nova dela, pro-
izvajati svoje lastne teoretike, ki bodo v službi političnih nalog, ki so pred njimi.
Noben narod se ne more nikoli naslanjati samo na tisto, kar je staro. Z Mar-
xom in Engelsom, pa brez Leninovih Dveh taktik in drugih del že ne bi mogli
razrešiti novih problemov 1905. leta in kasneje. Samo z Materializmom in em-
piriokriticizmom iz 1907. leta že ne bi mogli obvladovati novih problemov, ki so
nastopili pred oktobrsko revolucijo in po njej. Da bi ustregel potrebam tega časa,
je Lenin napisal Imperializem, Državo in revolucijo in druga dela. Po Leninu je
bil potreben Stalin, da je za obračun z reakcionarji in za ohranitev leninizma na-
pisal Osnove leninizma in Probleme leninizma. Ob koncu naše druge državljanske
vojne in pred pričetkom vojne proti Japonski smo napisali O praksi in O protis-,
lovju. Treba ju je bilo napisati, da ustrežemo potrebam časa.
Sedaj ko smo vstopili v obdobje socializma, se pojavlja cela vrsta novih pro-
blemov. Če tem novim potrebam ne ustrežemo, če ne napišemo teh novih del,
če ne oblikujemo te nove teorije, to ne bo dobro.
DODATEK
1. Kitajski problemi industrializacije
Ko je bil prvi petletni plan Sovjetske zveze zaključen in je tvorila vrednost ce-
lotne velikoindustrijske proizvodnje 70 odstotkov vrednosti celotne industrijske
in kmetijske proizvodnje, so takoj izjavili, da so realizirali industrializacijo. Tudi
mi bi lahko takšno merilo kaj hitro dosegli pa tudi če bi ga, zaradi tega še ne bi
trdili, da smo realizirali industrializacijo, saj imamo več kot 500 milijonov kme-
tov, ki se posvečajo izključno kmetijstvu. Če bi razglasili industrializacijo, ko bi
industrijska proizvodnja dosegla 70 odstotkov, potem ne bi samo netočno odrazili
dejanskega stanja našega narodnega gospodarstva, marveč tudi prispevali k do-
ločenemu vzdušju opuščanja.
.188
Na prvem plenarnem zasedanju VIII. narodnega ljudskega kongresa smo go-
vorili o nujnosti, da se postavijo socialistični industrializaciji v drugem petletnem
planu trdni temelji. Rekli smo tudi, da bomo v približno petnajstih letih izgradili
integrirani industrijski sistem. Ti dve izjavi sta nekoliko protislovni, kajti kako
lahko govorimo o »trdnem temelju« za socialistično industrializacijo brez popo-
lnoma opremljenega industrijskega sistema? Tako kot so stvari danes, bomo mor-
da v naslednjih treh letih v proizvodnji primarnih industrijskih proizvodov pre-
hiteli Anglijo. V naslednjih petih letih lahko uresničimo našo nalogo vzpostavitve
industrijskega sistema.
Na dolgi rok pričakujemo, da se bomo imenovali industrijsko-kmetijska de-
žela.40 Tako bo, tudi če naredimo več kot 100 milijonov ton jekla. Če bi hoteli,
da naša proizvodnja na prebivalca prehiti angleško, bi morali proizvajati najmanj
350 milijonov ton jekla!
Poseben pomen je v tem, da si izbereš neko državo in z njo tekmuješ. Mi vedno
govorimo o dohitevanju Anglije. Naš prvi korak bo, dajo dohitimo v proizvodnji
primarnih proizvodov, zatem v proizvodnji na prebivalca. V ladjedelništvu in
proizvodnji motornih vozil za to deželo še vedno močno zaostajamo. Prizadevati
si moramo, da jo prehitimo v vseh ozirih. Celo tako majhna država, kot je Ja-
ponska, ima kapaciteto štirih milijonov ton trgovskega ladjevja. Za državo, kot
je naša, je nedopustno, da ji primanjkuje ladjevja za prevažanje lastnega blaga.
Leta 1949 smo imeli 90.000 ali nekaj več obdelovalnih strojev. Do 1959. leta
je to število poraslo na 490.000. Japonska jih je imela 1957. leta 600.000. Število
obdelovalnih strojev je pomemben kazalec ravni industrijske razvitosti.
Naša raven mehaniziranosti je še vedno precej nizka, kar je mogoče zelo hitro
ugotoviti na primeru Šanghaja, kjer je zadnje štetje pokazalo, da tvorijo meha-
nizirano, polmehanizirano in ročno delo vsako po eno tretjino.
Produktivnost dela v sovjetski industriji zaenkrat še ni prehitela produktivnos-
ti v Združenih državah. Mi smo še bolj zadaj. Čeprav smo po številu prebivalstva
zelo veliki, je naša produktivnost še daleč od tega, da bi se mogla primerjati z
drugimi. Od 1960. leta naprej bo treba intenzivno delati še trinajst let.
2. Družbeni položaj in individualna sposobnost
Na strani 488 je rečeno, da je v socialistični družbi položaj posameznika do-
ločen samo z delom in individualno sposobnostjo. To ni nujno tako. Bistroumni
ljudje se vedno porajajo med tistimi na nižjem položaju. Deležni so omalovaže-
vanja, doživeli so ponižanje, mladi so. Socialistična družba ni nikakršna izjema.
V stari družbi je vedno veljalo, da so imeli zatirani pomanjkljivo kulturo, da pa
so bili nekoliko bistrejši; zatiralci so imeli višjo kulturo, vendar so bili bolj po-
časne sorte. Tudi danes je ostalo nekaj tega. Bolje plačani sloji socialistične druž-
be imajo nekaj več kulturnega znanja, vendar so v primerjavi z nižjimi sloji na-
gnjeni k določeni toposti. Tako se sinovi in hčerke naših kadrov ne morejo poe
s svojo lastno pomembnostjo, vse preveč pogosto se zadovolji s stvarmi, takšnimi
kot so, in si ne prizadeva za napredek in ambiciozne podvige. Vse preveč pogosto
njihove kreativnosti sploh ni mogoče primerjati s kreativnostjo osebja manjše to-
varne. Nedavno je bila v Zhanzhauju tekstilna tovarna, v kateri so delavci izumili
naprave, ki so povečale učinkovitost statev. To bo pripomoglo k uravnovešenim
sposobnostim predilnic bombaža, tkalnic ter tiskanja in barvanja. Ta nova teh-
.189
nika ni prišla iz Šanghaja ali Tianjina, marveč iz majhnega kraja po imenu
Zhanzhou.
Znanje je pridobljeno na poti skozi raznolikost. Če bi ostal Qu Yuan v svoji
pisarni, bi danes ne imeli njegovih del.41 Samo zato, ker je izgubil svoj položaj
in bil »premeščen navzdol, da bi delal«, mu je bilo mogoče priti v tesen stik z
življenjem družbe in izdelati takšno literarno umetnino, kot je Li Sao. I udi Kon-
fucij seje spreobrnil in se posvetil svojemu študiju šele potem, ko so ga \ mnogih
državah zavrnili. Okrog sebe je zbral skupino brezposelnih, ki so se nameravali
seliti iz kraja v kraj in prodajati svojo delovno silo. Pa niso bili nikomur potrebni.
Na koncu mu ni preostalo drugega, kot da zbira ljudske pesmi, ki jih poznamo
danes kot Ode, in da spravi v red zgodovinske materiale, poznane kot Pomlad
in jesen.
Zgodovinsko gledano, so prišle mnoge napredne stvari iz sorazmerno zaostalih
dežel in ne iz razvitih. Marksizem ni prišel iz sorazmerno razvitih držav svojega
časa - Anglije, Francije - marveč iz Nemčije, katere raven kapitalističnega razvoja
je bila nekje vmes. Za to je razlog.
Prav tako tudi znanstvena odkritja ne prihajajo nujno od tistih z visoko ravnijo
kulture in izobrazbe. Danes je mnogo univerzitetnih profesorjev, ki niso izumili
ničesar. S tem seveda ne zanikujemo razlike med inženirjem in delavcem. Ne gre
za to, da ne bi hoteli inženirjev. Vseeno je tu posredi resno vprašanje. V zgodovini
se običajno dogaja, da kulturno inferioren premaga kulturno superiornega. V naši
državljanski vojni so bili naši komandanti na različnih ravneh kulturno inferiorni
do oficirjev Guomindanga, ki so prišli iz vojaških akademij doma ali na tujem.
Pa smo jih premagali.
Človeška žival ima to napako, da prezira druge. Kdor je dosegel kakšno manj-
šo stvar, gleda s preziranjem na tiste, ki to še morajo doseči. Velike sile, bogati
narodi gledajo s prezirom na manjše, revnejše. Zgodovinsko so zahodni narodi
gledali na Rusijo s prezirom. Kitajska je še zmeraj v podobni situaciji. Za to je
razlog, kajti še zmeraj nismo kaj dosti vredni: tako velika dežela, pa tako malo
jekla. Toliko nepismenosti. Morda nam koristi, da nas ljudje gledajo s prezirom!
Prisililo nas bo k naprezanju, k potiskanju naprej.
3. Naslanjanje na množice
Lenin je lepo zadel, koje rekel: »Socializem je krepak, ima duha, je ustvarjalen
- je ustvaritev ljudskih množic samih.« Naša množična linija je takšna. Mar se
ne ujema z leninizmom? Po tej navedbi pravi tekst: »Široke delovne množice vse
bolj in neposredno aktivno sodelujejo v upravljanju proizvodnje, v delu državnih
teles, v vodenju vseh področij družbenega življenja države.« /str. 332/ Tudi to je
dobro zadeto. Vendar je govoriti eno, delati pa drugo. In to delati nikakor ni lah-
ko.
Leta 1928 je Centralni komite KPSZ sprejel sklep, ki pravi: »Nalogo, da pre-
hitimo in prekosimo kapitalistične države po tehnični in ekonomski plati, bomo
izpolnili šele, ko bodo partija in delavec ter kmečke množice mobilizirani do
skrajnih meja.« /str. 337/ To je zelo dobro rečeno. In to je prav tisto, kar delamo
mi danes. Takrat se Stalin ni imel nasloniti na koga drugega, kot na množice, to-
rej je zahteval popolno mobilizacijo partije in množic. Kasneje, ko so na ta način
že dosegli nekaj koristi, so se nehali toliko zanašati na množice.
.190
Lenin je dejal: »Resnično demokratičen centralizem zahteva, naj imajo razno-
like poti, oblike in metode, s katerimi dosegata splošne cilje krajevna ustvarjal-
nost in duh iniciativnosti, zadostno neoviran razvoj.« /str. 454/ Pravilno. Mno-
žice lahko ustvarjajo te poti. Množice so ustvarile ruske sovjete. In ustvarile so
naše ljudske komune.
4. Sovjetska zveza in Kitajska: nekaj primerjav v razvojnem procesu
Na strani 422 navaja tekst Lenina: »Če je državna oblast v rokah delavskega
razreda, je mogoče storiti prehod h komunizmu skozi državni kapitalizem.« In
tako naprej. To je dobro povedano. Lenin je bil dober delavec. Ker seje zavedal,
da proletariat po oktobrski revoluciji ni imel izkušenj z upravljanjem gospodar-
stva, je poskušal sposobnost proletariata na tem področju razviti z uporabo na-
činov in sredstev državnega kapitalizma. Ruska buržoazija je takrat podcenjevala
moč proletariata. Zavrnili so Leninove pogoje, zadrževali proizvodnjo in se za-
tekali k destruktivni aktivnosti, ter s tem delavce prisilili h konfiskaciji njihove
lastnine. Zato se državni kapitalizem ni mogel razviti.
V	obdobju državljanske vojne so bili ruski problemi resnično zastrašujoči.
Kmetijstvo je bilo v ruševinah. Trgovinske zveze so bile prekinjene. Komunika-
cije in transport so komajda še funkcionirali. Surovin ni bilo dobiti in mnoge to-
varne, ki so bile pred tem razlaščene, so bile takšne, da v njih delo ni moglo steči.
Ker na vse to resnično niso imeli odgovora, jim ni preostalo drugega, kot da se
odločijo za sistem zaseganja presežnega žita kmetov. To je pomenilo dejansko je-
mati sadove dela kmetov brez kompenzacije, pomenilo je premetavati po skrinjah
in shrambah kmetov. To ni pametna metoda. Šele ko je bilo državljanske vojne
konec, so ta sistem nadomestili z žitnim davkom.
Naša državljanska vojna je trajala mnogo dlje, kot njihova. Dvaindvajset let
smo v krajih naših oporišč pobirali družbeno žito in kupovali žitne presežke. Do
kmetov smo imeli pravilno strategijo in smo se med vojno nanje močno nasla-
njali.
Dvaindvajset let smo v krajih naših oporišč razvijali politično oblast in smo
si z upravljanjem gospodarstva teh krajev nabrali izkušnje. Kadre smo izurili v
upravljanju gospodarstva in sklenili zavezništvo s kmeti, tako da smo se, potem
koje bila osvobojena vsa dežela, takoj lotili dokončne gospodarske obnove. Takoj
zatem smo sprožili splošno linijo prehodnega obdobja, se pravi usmerjanje glav-
nega napora v socialistično revolucijo, medtem ko se je že pričenjala izgradnja,
določena s prvim petletnim planom. V času socialistične preobrazbe smo delali
skupaj s kmeti in proti kapitalistom. Vseeno pa je bil tudi čas, ko je Lenin dejal,
da bi prenesel celo dogovarjanje s kapitalisti - v upanju, da bi spremenil kapi-
talizem v državni kapitalizem in s tem v sredstvo za obvladovanje spontanosti
drobne buržoazije. V različnih zgodovinskih razmerah se porodijo različne po-
litike.
V	obdobju nove ekonomske politike /NEP/ je Sovjetska zveza vodila do bo-
gatih kmetov zadržano politiko, kajti rabili so njihovo žito. V zgodnjih fazah po
osvoboditvi smo mi vodili podobno politiko do nacionalne buržoazije. Šele ko
so zadruge in državna posestva dosegle skupno proizvodnjo 400 milijonov pudov
žita, so nastopili proti bogatim kmetom, z geslom: Odpraviti bogate kmete in
.191
uresničiti vsesplošno kolektivizacijo.42 Kaj pa mi? Mi smo storili drugače, mi smo
z gospodarstvom bogatih kmetov odpravili dejansko že med zemljiško reformo.
V	zadružnem gibanju v Sovjetski zvezi »je na začetku kmetijstvo plačalo vi-
soko ceno«, /str. 397/ To je povzročilo, da so imele mnoge vzhodnoevropske dr-
žave glede zadružništva precej bojazni in da so se bale organizirati v velikem me-
rilu. Ko so že enkrat začeli, so šli naprej samo počasi. Naše zadruge proizvodnje
niso zmanjšale. Nasprotno, izredno, izredno so jo povečale. Na začetku so bili
mnogi v dvomu. Sedaj pa število spreobrnjenih počasi raste.
5. Proces formiranja in konsolidiranja splošne linije
V	zadnjih dveh letih smo pognali v tek velik eksperiment.
V	zgodnjih fazah osvoboditve še nismo imeli izkušenj z upravljanjem celot-
nega narodnega gospodarstva. Zato v obdobju prvega petletnega plana tudi nismo
mogli storiti drugega, kot oponašati metode Sovjetske zveze, čeprav nismo bili z
njimi nikoli povsem zadovoljni. Leta 1955, ko smo v najosnovnejših stvareh za-
ključili s »tremi preobrazbami«43 /na koncu leta in spomladi naslednjega leta/,
smo sklicali na posvet več kot trideset kadrov. Rezultat teh razprav so bili naši
predlogi v »desetih velikih razmerjih« in pa: »Več! Hitreje! Bolje! Bolj ekonomič-
no!« Takrat smo prebrali Stalinov volilni govor, v katerem je povedal, da je car-
ska Rusija proizvajala letno 4 milijone ton jekla. Številka seje do 1940. leta po-
vzpela na 18 milijonov ton. Če vzamemo za osnovo 1921. leto, pomeni to, da
se je v dvajsetih letih proizvodnja povečala samo 14 milijonov ton. In ves ta čas
so bili socialisti! Ne bi mogli mi malo bolje, hitreje? Tedaj je prišlo na vrsto vpra-
šanje »dveh metod«, istočasno pa smo izdelali program štiridesetih členov za
kmetijski razvoj.44 Drugih ukrepov takrat še nismo predložili.
Po skoku naprej v 1956. letu so se pojavili nasprotn ki45 avanturističnega na-
predovanja. Za hrbet so nam stopili buržoazni desničarji in nas besno napadli,
z namenom, da negirajo dosežke socialistične izgradnje. Junija 1957. leta je Zhou
Enlaievo poročilo na Narodnem ljudskem kongresu desničarjem udarec vrnilo.
Septembra istega leta je tretje plenarno zasedanje Centralnega komiteja partije
obudilo gesla, na primer »Več! Hitreje! Bolje! Bolj ekonomično!«, splošni program
v štiridesetih členih, društvo za pospeševanje razvoja46 itd. Novembra smo v
Moskvi predelali uvodnik v Ljudskem dnevniku, na temo »Več! Hitreje! Bolje!
Bolj ekonomično!« Pozimi smo potem sprožili vsedržavno množično gibanje za
obsežna namakalna dela.
Leta 1958 so bila srečanja, najprej v Nanningu in potem v Chengduju. Zagrizli
smo se v probleme in kritizirali tiste, ki so nasprotovali drznim korakom. Odločili
smo se, da ne dovolimo več nasprotovanja drznim korakom. Predložili smo
splošno linijo za socialistično izgradnjo. Če ne bi bilo tistega srečanja v Nanningu,
te splošne linije ne bi mogli postaviti. Meseca maja je predstavnik47 centralnega
komiteja poročal Osmemu narodnemu ljudskemu kongresu na njegovem drugem
zasedanju. Skupščina je uradno sprejela splošno linijo. Linija pa ni bila konso-
lidirana, zato smo ji sledili s konkretnimi ukrepi, predvsem v zvezi z razdelitvijo
pristojnosti med centrom in regijo. V Beitaiheu smo predložili podvojitev pro-
izvodnje jekla in sprožili množično gibanje v jeklarstvu in železarstvu - tisto, kar
je zahodno časopisje imenovalo jeklo z dvorišč. V istem času smo sprožili ljudske
komune. Ravno takrat je sledilo topovsko obstreljevanje Quemoya. To je neka-
tere nekoliko pretreslo, druge pa zjezilo. V našem delu so se pojavile napake. S
.192
tem ko hrane nismo plačevali, smo spravili sami sebe v žitno in drugo prehram-
beno krizo. Pihal je ultrakomunistični veter. Določenega odstotka48 nujne dnevne
preskrbe ni bilo mogoče zagotoviti. V Beitaiheu smo si za leto 1959 zastavili pro-
izvodnjo jekla na ravni 30 milijonov ton. Na srečanju v Wuzhangu smo to šte-
vilko znižali na 20 milijonov ton, na srečanju v Shanhaju na 16,5 milijonov ton.
Enkrat junija 1959 smo jo spustili na 13 milijonov ton. Ve to so izkoristili tisti,
ki se z nami niso strinjali. Niso pa nasprotovali, ko seje centralni komite ukvarjal
z »levico«, niti na obeh konferencah v Chengzhouju, na vvuzhanški konferenci,
na pekinški konferenci ali na šanghajski konferenci. Počakali so, da je bila »le-
vica« izbrisana in da so bili cilji potijeni. Vztrajanje nasproti »levici« je tedaj po-
menilo, da se je treba postaviti nasproti desnici. Na lushanski konferenci so na-
stopili proti »levici«, ko smo potrebovali nastop proti desnici.49
Vse to naj pokaže, da so bile stvari pri nas vse kaj drugega kot mirne in da
splošna linija gotovo ni bila konsolidirana. Danes, ko smo prešli obdobje težkega
manevriranja in lushansko konferenco, je splošna linija sorazmerno trdna. Ven-
dar: »stvari prihajajo v trojicah«, pa se moramo morda pripraviti za še tretje ob-
dobje manevriranja. Če je tako, potem lahko pričakujemo, da bomo linijo še bolj
utrdili. Po informaciji Pokrajinskega komiteja v Zheijangu so se v najnovejšem
času v nekaterih komunah ponovno pojavili »neutemeljeni prenosi lastnine« in
»izenačevanja«. Ultrakomunistični veter se zna spet pojaviti!
Incidenti na Poljskem in Madžarskem so bili leta 1956, v času manevrov in
pohoda proti »drznim korakom«. Potem se je svet obrnil proti Sovjetski zvezi.
Med manevri 1959. leta seje svet obrnil proti nam.
Popravljalni in protidesničarski pohod, prvi 1957. leta in drugi v Lushanu, sta
buržoazni ideologiji in preostalim buržoaznim vplivom namenila precej temeljito
kritiko, tako so se množice mogle osvoboditi te nevarnosti. Takrat smo porušili
tudi mnoge predsodke, med njimi tako imenovani Statut železarne in jeklarne Ma
Anshan.50
V preteklosti nismo vedeli, kako spraviti v tek socialistično revolucijo. Mislili
smo, da bo problem po zadrugah in po skupnem državnem zasebnem upravljanju
rešen. Besni napadi buržoaznih desničarjev so bili za nas razlog, da smo postavili
v ospredje socialistično revolucijo kot politično in kot ideološko linijo. To revo-
lucijo je resnično sprožila lushanska konferenca, in bila je ostra revolucija. Bilo
bi zelo slabo, če v Lushanu ne bi potolkli desne oportunistične linije.
6. Protislovja med imperialističnimi državami in druge zadeve
Spopade med posameznimi imperializmi je treba obravnavati kot eno glavnih
stvari. Tako jih je obravnaval Lenin pa tudi Stalin kot nekaj, čemur sta rekla po-
1 sredna rezervna sila revolucije. Kitajska se je lahko posluževala teh ugodnih oko-
liščin v organiziranju področja revolucionarnih oporišč. V preteklosti smo imeli
protislovja iríéd posameznimi frakcijami fevdalnih in kompradorskih razredov.
Za temi domačimi protislovji so bila protislovja med imperialisti. Prav zaradi teh
protislovij med imperialisti se je dogajalo, da je bil v nekem določenem času v
neposrednem spopadu z nami vedno samo del sovražnika in ne vsi; kolikor smo
protislovja pravilno izrabljali. Poleg tega nam je bil običajno dan čas, da smo se
spočili in reorganizirali.
.193
Protislovja med imperialisti so bila zelo pomemben razlog za to, da seje mogla
oktobrska revolucija konsolidirati. Takrat je poslalo intervencijske sile štirinajst
držav. Nobena izmed njih pa jih ni poslala veliko. Njihovi nameni poleg tega niso
bili usklajeni. Zapletali so se v medsebojne intrige. Ameriški nameni med korej-
sko vojno niso bili usklajeni z nameni njihovih zaveznikov. Ta vojna ni bila bo-
jevana najbolj velikopotezno. Ne le da si Amerika ni mogla določiti lastne smeri,
marveč sta bili manj voljni tudi Francija in Anglija.
Buržoazija je danes v mednarodnem oziru zelo zaskrbljena, boji se vsake sape,
ki bi mogla zamajati travo. Njihova budnost je velika, vendar so v neredu.
Po drugi svetovni vojni so ekonomske krize v kapitalistični družbi drugačne
od tistih iz Marxovega časa. Nekdaj so prihajale, v grobem, vsakih sedem, osem
ali deset let. V štirinajstih letih, med koncem druge svetovne vojne in 1959. letom
so bile tri.
Dandanes je mednarodno prizorišče mnogo bolj napeto kot po prvi svetovni
vojni, ko je kapitalizem še imel obdobje relativne stabilnosti, saj je bila revolucija
povsod, razen v Rusiji, neuspešna. Anglija in Francija sta bili izredno dobro raz-
položeni, posamezne nacionalne buržoazije pa se Sovjetske zveze niti niso tako
zelo bale. Z izjemo odvzema nemških kolonij, je ostal celotni imperialistični ko-
lonialni sistem nedotaknjen. Po drugi svetovni vojni so se sesuli trije od prema-
ganih imperializmov. Anglija in Francija sta bili oslabljeni in v nazadovanju. So-
cialistična revolucija je slavila v več kot desetih državah. Kolonialni sistem je raz-
padal. Kapitalistični svet ne bo nikoli več užival relativne stabilnosti, kakršne je
bil deležen po prvi svetovni vojni.
7.	Zakaj je lahko industrijska revolucija Kitajske zelo hitra
V zahodnem buržoaznem javnem mnenju so danes že takšni, ki priznavajo,
da je »Kitajska med državami z najhitrejšim industrijskim razvojem«. /To ome-
nja ameriško poročilo Conlon o ameriški diplomatski politiki./
Veliko držav je, ki so izpeljale industrijsko revolucijo. V primerjavi z vsemi
prejšnjimi nacionalnimi industrijskimi revolucijami se obeta Kitajski ena od na-
jhitrejših.
Vprašanje je, zakaj? Eden glavnih razlogov je ta, da smo našo socialistično re-
volucijo precej temeljito izpeljali. Temeljito smo izpeljali revolucijo proti buržoa-
ziji in storili vse, kar je bilo v naši moči, da se izbrišejo vsi buržoazni vplivi. Po-
rušili smo predsodke in se zagnali z vsemi silami v pomoč množicam pri njiho-
vem doslednem osvobajanju na vseh področjih.
8.	Prebivalstvo51
Pri odpravljanju problema presežnega prebivalstva je glavni problem podežel-
sko prebivalstvo. Reševanje tega problema zahteva zelo velik razvoj proizvodnje.
Na Kitajskem se preko 500 milijonov ljudi posveča kmetijstvu. Njihova prehrana
pa je pomanjkljiva, čeprav garajo dan in noč. To je skrajno nerazumno. V Ame-
riki je kmetijskega prebivalstva samo 13 odstotkov in ima v povprečju vsak po-
sameznik 2.000 »jin«52 žita. Mi nimamo toliko. Kaj bomo storili, da bi zmanjšali
kmetijsko prebivalstvo? Če nočemo, da nam natrpajo mesta, bomo morali imeti
.194
veliko industrije na podeželju, da bodo lahko kmetje postali delavci tam, kjer so.
To nas pripelje do pomembne strateške odločitve: želimo morda preprečiti, da
bi življenjske razmere na podeželju zdrknile pod raven mestnih, želimo morda
obdržati oboje na približno isti ravni, ali želimo morda imeti podeželske na ne-
koliko višji ravni? Vsaka komuna mora imeti svoje lastno gospodarsko središče,
svoje lastne višje šole, v katerih bo vzgajala svoje lastne intelektualce. Za resnično
reševanje problema presežnega podeželskega prebivalstva ni drugega načina.
Prevedel Franček DRENOVEC
OPOMBE
1	Na Kitajskem podeželju so tri ravni kolektivnega lastništva. Najmanjša enota, proizvod-
na skupina, šteje običajno med petnajst in petintrideset družin. Skupina je temeljna lastniška
in proizvodna enota, v njeni lasti je zemlja, ki jo obdeluje, določeno število vlečnih živali in
drobna kmetijska orodja, kot na primer mlatiči in cepci. Naslednja enota, proizvodna brigada,
šteje pet do petnajst skupin. Brigada ima v lasti večja proizvodna sredstva, ki so posameznim
skupinam predraga in kijih posamezne skupine ne bi mogle učinkovito izrabljati - na primer
traktorje in irigacijsko opremo. V pristojnosti brigade so tudi dela, kot na primer nivojsko iz-
kopavanje pobočij, kijih posamezne skupine ne bi zmogle. Komuno sestavlja deset do trideset
brigad in šteje od nekaj tisoč do okrog petdeset tisoč prebivalcev. Komuna koordinira delo bri-
gad, v njeni lasti in upravljanju pa so tudi večja industrijska podjetja in večji projekti, preob-
sežni za posamezne brigade, kot na primer večja dela pri konzervaciji vode.
2	Različne oblike kolektivnega lastništva niso isto kot, na drugi strani, vseljudsko latništvo.
Kolektivno lastništvo pomeni, da so proizvodna sredstva lastnina enega dela celotnega pre-
bivalstva. Ta del, naj bo to skupina, brigada ali komuna, organizira in vodi proizvodnjo. Pro-
izvod enote v kolektivni lasti pripada, po odbitku davkov, enotam, ki so ga proizvedle. Enota
izloči del proizvoda za reprodukcijo in investicije in ostalo za delavske dohodke.
Vseljudsko lastništvo pa predstavlja lastništvo celotne družbe in ne samo enega njenega
dela. Takšna podjetja sodijo v neposrednemu centralnemu planiranju in organizaciji. Njihovi
proizvodi so v lasti celotne družbe in jih je moč razdeljevati po potrebah v okviru celotnega
sistema enot pod vseljudskim lastništvom. Ker se posamezne enote v tem okviru obravnavajo
kot deli računovodske celote, dobiček ali izguba posamezne proizvodne enote ne more vplivati
na investicije v to enoto ali na dohodek njenih delavcev.
Leta 1973 je industrija v vseljudskem lastništvu prispevala 97 odstotkov celotnih osnovnih
sredstev, 63 odstotkov v industriji zaposlenih in 86 odstotkov celotne industrijske proizvodnje.
Industrija v kolektivnem lastništvu je prispevala 3 odstotke osnovnih sredstev, 36,2 odstotka
industrijske delovne sile in 14 odstotkov celotne proizvodnje. Preostalih 8 odstotkov je pri-
spevala domača obrt. V trgovini je bilo 92,5 odstotka prodaje na drobno v vseljudskem last-
ništvu, medtem ko so enote v kolektivnem lastništvu prispevale 7,3 odstotka celotne prodaje
949-1952. Zadruge kmetijskih proizvajalcev so bile vzpostavljene predvsem v zagonu kolek-
tivizacije v letu 1955 in zgodaj v 1956. Ljudske komune so bile povsod na Kitajskem orga-
nizirane jeseni 1958, v prvih fazah »velikega skoka«.
3	Samo v tekstu iz 1969.
4	Gibanje za zemljiško reformo se nanaša na reformo po osvoboditvi, v letih 1949-1952.
Zadruge kmetijskih proizvajalcev so bile vzpostavljene predvsem v zagonu kolektivizacije v
letu 1955 in zgodaj v 1956. Ljudske komune so bile povsod na Kitajskem organizirane jeseni
1958, v prvih fazah »velikega skoka«.
.195
5	Kompradorski kapitalizem se nanaša na tuje trgovske izpostave na Kitajskem, v katerih .
- so v službi teh tujih interesov delali Kitajci.
6	O Maovih komentarjih k pomenu birokratskega kapitala in k takratni politiki do njega
glej »The Present Situation and Our Tasks«, december 25, 1947, in »Report to the Second
Session of the Seventh Central Committee«, marec 5,1949, v Selected Works of Mao Tsetung,
zv. 4 /Peking: Foreign Languages Press, 1961/, str. 167-68 in 362-75.
7	Samo v tekstu iz 1969.
8	Mao misli tukaj dejavnost Zhang Pojuna in Luo Longjija. Zhang je poleti 1957. leta pred-
lagal večje pristojnosti za Kitajsko ljudsko politično svetovalno konferenco, ki sojo sestavljali
v največji meri predstavniki posameznih demokratskih strank. Ta enota naj bi bila kot nekak-
šen »zgornji dom« s pravico veta nad Narodnim ljudskim kongresom, v katerem je dominirala
KPK. Luo je predložil »komiteje za rehabilitacijo«, ki naj bi preučili ravnanje z demokrat-
skimi osebnostmi, o katerih je trdil, da je bilo pri njih v protikontrarevolucionarnih pohodih
v zgodnjih 1950-tih letih opaziti neprimerno ravnanje.
9	Fiksne obresti so bile poseben del strategije »odkupovanja« nacionalne buržoazije. Po-
litika KPK do nacionalne buržoazije je po osvoboditvi prešla več faz. Prvo so predstavljala
državna naročila zasebnim podjetjem za proizvodnjo in predelavo ter združena nakup in dist-
ribucija proizvodov teh podjetij. Po popravljanju, izvršenem v zasebni industriji 1952. leta,
je nastopila druga faza »razdelitve dobičkov v štiri deleže«. Ti štirje približno enaki deleži so
bili: /1/ davki državi, /2/ prispevki v delavski solidarnostni sklad, /3/ sredstva za razvoj pod-
jetja in /4/ dobiček za kapitalista.
Tretja faza je uveljavila sistem skupnega državno-zasebnega lastništva, najprej posamez-
nih podjetij in potem celih panog. V tej »najvišji fazi državnega kapitalizma« so sestavljali do-
hodek kapitalistov dohodek, ki so ga prejeli za delo v svojih enotah, in pa »fiksne obresti«. Te
naj bi se izplačevale dvajset let, in sicer po letni stopnji 5 odstotkov na vrednost sredstev pod-
jetja, ne glede na letni dobiček ali izgubo posameznega podjetja. Izplačevanje fiksnih obresti
je bilo med kulturno revolucijo ustavljeno.
10	Politika združenega nakupa in oskrbe je pomenila, daje država kupovala določene pro-
izvode po fiksnih cenah ter tako odpravila zasebni trg in pogoje za špekulacijo s temi dobri-
nami. Združeni nakup in oskrba za žito, jedilno olje in oljno seme sta bila vpeljana marca
1954. leta, septembra 1954. pa še za bombaž in bombažno tkanino.
V okviru sistema združene prodaje in oskrbe je troje kategorij proizvodov. Proizvodi iz
prve kategorije /kije vključevala aprila 1959. 38 artiklov/ se prodajajo državnim družbam po
fiksnih cenah. Proizvodi druge kategorije /293 artiklov aprila 1959./ se prodajajo državi v kvo-
tah, dogovorjenih s pogodbo. Proizvodnjo, ki preseže kvoto, je tudi mogoče prodati državi, ne
pa obvezno. Proizvode tretje kategorije /tiste, ki niso vsebovani v prvi in drugi kategoriji/je
dovoljeno še naprej prodajati na trgu.
11	»Rdeče in strokovno« opisuje posebno enotnost nasprotij v izgrajevanju socialistične
družbe. Rdeče predstavlja politične in ideološke vidike dela; strokovno tehnične vidike. Obe
sestavini sta nujni v vsakem delu. V skladu s svojim razmišljanjem, da ima vsako protislovje
še svoj primarni vidik, paje Mao dolgo vztrajal tudi na tem, daje »ideološko in politično delo
jamstvo... 'duša'« ekonomskega in tehničnega dela. Če pa se, po drugi strani, poudaija rdeče
na škodo strokovnega^ je enotnost nasprotij porušena in bo postala naloga izgradnje socializ-
ma neizvedljiva.
12	Tekst iz 1967. pravi: stran 341.
13	Marca 1949. leta je pričela KPK organizirati Ljudsko politično svetovalno konferenco,
kije zastopala triindvajset strank in skupin. Septembra 1949. seje sešel Pripravljalni odbor
Ljudske politične svetovalne konference in sprejel Skupni program, splošno izjavo o ciljih
nove oblasti, ter Temeljni zakon Centralne ljudske republike, ki je postavil v vodstvo repub-
like delavski razred. Na tej osnovi je bil kasneje, s prvim zasedanjem 1954. leta, ustanovljen
Narodni ljudski kongres kot vodilno dolgoročno zakonodajno telo na Kitajskem.
14	Tekst iz 1967. pravi: stran 349.
15	En kitajski dolar /yuan/ velja 0,53 US $ /aprila 1977. [0,55 US $ februarja 1982], Vred-
nost yuana je že več kot dvajset let stabilna pri okrog 0,50 US $. Odstopanja so bila predvsem
rezultat devalvacij ameriškega dolarja.
.196
16	Tu misli Mao verjetno na svoje lastne izkušnje iz obdobja »velikega skoka«. Novembra
1958. leta je Mao v Wuzhangu priznal, daje na konferenci v Beitaiheu avgusta 1958., v raz-
merah največjega navduševanja nad »velikim skokom«, storil podobno napako in upošteval
le potrebe, ne pa tudi zmožnosti.
17	To formulacijo teh kritičnih protislovij vsebuje Maov govor »O desetih velikih razmer-
jih« aprila 1956. leta.
18	Skupine vzajemne pomoči so bile zgodnja oblika kmetijske kolektivne organizacije. Te-
meljile so na tradicionalnih kmečkih običajih sezonskega skupnega dela v nekaterih predelih
Kitajske, v zgodnjih 1950-tih letih pa so jih na široko uvajali. 1955. leta je bilo skoraj 60 od-
stotkov kitajskih kmečkih gospodarstev v skupinah vzajemne pomoči.
Leta 1955 so te skupine zamenjale prvotne zadruge kmetijskih proizvajalcev /ZKP/. Vsa-
ka ZKP je vsebovala več skupin vzajemne pomoči; zemlja in druga osnovna sredstva so ostali
še naprej v zasebni lasti, druga sredstva pa so bila združena in so se uporabljala v skladu z let-
nimi plani, izdelanimi v procesu zadružnega odločanja.
Do junija 1956. leta paje že 63 odstotkov kmečkih gospodarstev napredovalo k večjim in
razvitejšim ZKP, ki so združevale zemljo, delo in proizvodna sredstva.
19	Zhung Dianpei je bil v 1950-tih letih filmski kritik, ki je 1957. leta sodeloval v proti-
partijski in protisocialistični struji.
20	Pohod »trikrat proti« /Sanfan/je bil spočet na severovzhodu avgusta 1951. leta in seje
od januarja 1952 naprej razširil po vsej deželi. Usmerjen je bil proti korupciji, zapravljanju
in birokratizmu med državnimi uslužbenci, med katerimi so bili še mnogi preostanki nacio-
nalističnega režima. Pohod »petkrat proti« /Wufan/ je bil usmerjen proti nacionalni buržoa-
ziji. Njegova posebna žarišča so bila: odpraviti podkupovanje, krajo državne lastnine, izogi-
banje davkom, krajo državne ekonomske tajnosti in poneverbe v izvrševanju državnih naročil.
21	Tu Mao misli desničarske kritike KPK v obdobju »cvetenja in tekmovanja« spomladi
1957. leta, kmalu po svojem govoru »O pravilnem ravnanju s protislovji med ljudmi« februar-
ja 1957.
22	Na lushanski konferenci julija 1959. leta je skupina partijskih voditeljev, na čelu s tak-
ratnim ministrom obrambe Peng Dehuaiem, kritizirala »veliki skok« in njegovo vodstvo kot
»drobnoburžoazni fanatizem«. Trdili so, daje ustvaril več škode kot dobrega. Po velikem spo-
padu na plenumu konference so bili Peng in drugi desničarji odstranjeni s svojih odgovornih
položajev v partiji in državi.
23	Trditev v učbeniku, daje bila revolucija na ideološki in politični fronti 1957. leta zaklju-
čena, je podobna trditvi v resoluciji Osmega partijskega kongresa 1956. leta. To se pravi, da
glavno protislovje na Kitajskem ni bilo več tisto med buržoazijo in proletariatom, pač pa med
razvitimi proizvodnimi odnosi /ideološka in politična fronta, na kateri je bila revolucija »za-
ključena«/ in zaostalimi proizvodnimi silami.
24	Primerjaj 28. poglavje, prvi odstavek izdaje iz leta 1967:
Stran 423 pravi: »Glede na posebne razmere na Kitajskem in preden je postala industria-
lizacija stvarnost, je dosegla reforma lastniškega sistema /vključno s kmetijstvom/ zmago po
zaslugi obstoja mogočnega socialističnega tabora in pomoči močne, visoko razvite industria-
lizirane države, kot je Sovjetska zveza.« To je napaka. Države Vzhodne Evrope niso imele nič
manj kot Kitajska »na voljo obstoj mogočnega socialističnega tabora in pomoč industrializi-
rane države, tako razvite, kot je Sovjetska zveza«. Zakaj niso mogle končati socialistične pre-
obrazbe lastniškega sistema /vključno s kmetijstvom/ prej, predenje postala industrializacija
stvarnost?
25	Do 45 odstotkov dvignjena akumulacija, ki jo tu omenja Mao, je izjemna in prikazuje
neko posebno visoko razvito stanje. Med »velikim skokom« je Mao nenehno opozarjal na
škodljivost pretiranih stopenj akumulacije, ki kmete odvračajo od proizvodnje. Kot splošno
pravilo je predpisal naslednjo strukturo kmetijske proizvodnje: davki /7 odstotkov/, proizvod-
ni stroški /20 odstotkov/, akumulacija /18 odstotkov/, razdelitev množicam /55 odstotkov/.
26	Samo v tekstu iz 1969.
.197
27	Prepisovalec teksta iz 1967. meni, daje imel Mao morda v mislih »v komunizmu«.
28	Listina osmih znakov za kmetijstvo, kije krožila med »velikim skokom«, je klicala k po-
sebni pozornosti vodi, gnojilom, prsti /konzervacija/, semenu /selekcija/, bližini /v sajenju/,
zaščiti /rastlin/, pripomočkom in upravljanju /polj/.
29	Samo v tekstu iz 1967.
30	Samo v tekstu iz 1969.
31	Mao ima tu v mislih peti razred v današnjem kitajskem sistemu osmih plačilnih razre-
dov.
32	Med osvobodilno vojno so kadri prejemali dobrine po potrebah in ne po izvršenem delu.
Te dobrine so bile dodeljene neposredno v uporabo in mimo kakršnegakoli tržnega mehaniz-
ma, utemeljenega na menjalni vrednosti. V teh razmerah so bile potrebe seveda zelo špartan-
sko definirane.
33	Množična linija je metoda vodenja, h kateri teži KPK. Klasična Maova formulacija te
metode je naslednja:
»V vsem praktičnem delu naše partije je vse pravilno vodenje neizogibno 'iz množic in za
množice'. To pomeni: vzemite ideje množic /raztresene in nesistematične ideje/ in jih kon-
centrirajte /jih s študijem spremenite v koncentrirane in sistematične ideje/. Zatem pojdite k
množicam in širite in razlagajte te ideje, dokler jih množice ne sprejmejo kot svoje lastne, se
jih trdno oprimejo in jih prevedejo v dejanja; in preverjajte pravilnost teh idej v takšnih de-
janjih. Potem ponovno koncentrirajte ideje množic in pojdite ponovno k množicam, tako da
bodo te ideje vztrajale in se uresničevale. In tako naprej, v nenehnem ponavljanju v spirali
brez konca, medtem ko postajajo ideje vsakič še bolj pravilne, bolj življenjske in bogatejše.«
Vir: »Some Questions Concerning Methods of Leadership«, junij 1,1943, Selected Works,
vol. 3, str. 119.
34	V tekstu iz 1967: kmetijstva.
35	V tekstu iz 1967.: 65.
36	Mao se spet nanaša na lushansko konferenco julija-avgusta 1959. leta, na kateri je prišel
v ospredje spor s Peng Dehuaiem.
37	V tekstu iz 1967: socialistični družbi.
38	V tekstu iz 1967: »Koliko moči ostane za potovanje?«
39	Izpuščeno v tekstu iz 1967.
40	V tekstu iz 1967: »... da se ne bomo imenovali industrijska dežela.«
41	Qu Yuan je bil aristokrat iz obdobja Chou, ki je živel v začetku tretjega stoletja pr. n.
št. Odslovljen s kraljevskega dvora, je napisal Li Sao, alegorično in sanjavo iskanje razume-
vajočega vladarja. Kasneje se je v obupu utopil.
42	O »nekaterih vprašanjih o sovjetski zemljiški politiki« /december 1929/je Stalin dejal:
»Leta 1927 so bogati kmetje proizvedli več kot 600 milijonov pudov žita, od česar so ga 130
milijonov prodali prek podeželske menjave. To je resnična sila, kije ne moremo podcenjevati.
Povejte mi, koliko so takrat proizvedla naša kolektivna in državna posestva? Okrog 80 mili-
jonov pudov, od česar 30 milijonov za trg.« Torej seje Stalin odločil: »V teh razmerah se ne
moremo lotiti odločnega napada na bogate kmete.« In nadaljeval: »Sedaj pa imamo za napad
zadostno materialno podlago.« To je bilo zato, ker so 1929. leta kolektivna in državna posest-
va proizvedla nič manj kot 400 milijonov pudov, od česar več kot 130 milijonov za trg. /Josef
Stalin, Complete Works, zv. 12, str. 142./
43	»Tri preobrazbe« se nanašajo na preobrazbo kmetijstva, zasebne industrije in obrti.
44	Program štiridesetih členov je bil načrt kmetijskega razvoja, ki ga je podpiral Mao. Teh
štirideset členov je zagovarjalo naslanjanje na kmetijsko proizvodnjo in na domači kmetijski
trg, ki naj namesto tujih trgov zagotovijo primarno akumulacijo, potrebno za financiranje ki-
tajske industrializacije. Členi so tudi zagovarjali spremembo proizvodnih odnosov kot pogoj
za nadaljnji razvoj proizvodnih sil in napredujoče zadružništvo. Ta proces naj bi veliki večini
.198
kmetov prinesel povečanje dohodkov. Čeprav so teh štirideset členov med letom 1956 in med
večjim delom leta 1957 zamrznili, so postali kasneje sestavni del »velikega skoka«.
45	Samo v tekstu iz 1967.
46	V tekstu iz 1967: »veliki skok«.
47	V tekstu iz 1967: Liu Shaoqi.
48	V tekstu iz 1967: 12 odstotkov.
49	Od novembra 1958 in zgodaj v 1959. letu je bilo sklicanih več srečanj. Na njih so kri-
tizirali napake »velikega skoka« in jih poskušali popraviti. Šele po izvršeni kritiki teh napak
in po izvršenih popravkih pa so desničarji sprožili julija 1959. leta, po mnenju Maa, oportu-
nistični napad na »veliki skok« in na vodstvo, ki ga je podpiralo. Takšno dojetje desničarske
kritike odseva v naslovih dveh govorov, ki jih je Mao imel na lushanski konferenci: »Zakaj
sprožajo desni oportunisti ofenzivo sedaj?« in »Strojnice, minometi in druge stvari« /o anta-
gonističnem značaju napada/.
50	Opomba v tekstu iz 1967: »avtoritativno metodo v veliki sovjetski tovarni«.
Statut železarne in jeklarne Ma Anshan se nanaša na avtoritativni status sovjetske žele-
zarne in jeklarne Magnitogorsk, ki gaje v 1950-tih letih prevzela tovarna Anshan, najbolj iz-
popolnjena kitajska železarna in jeklarna. Do 1958. leta statutu niso oporekali. Med »velikim
skokom« pa so bili »Ma-An« principi enega človeka na oblasti in tehnologije na oblasti na-
padeni v poročilu centralnemu vodstvu.
Do marca 1960. leta je bil, ob sodelovanju Maa, sestavljen nov Anshanski statut. Zdru-
ževal je pet načel: /1/ politika na oblasti, /2/ utrjevanje partijskega vodstva, /3/ spodbujanje
močnih množičnih gibanj, /4/ vpeljevanje »dveh sodelovanj, ene reforme in treh kombinacij«
/sodelovanja kadrov v produktivnemu delu in sodelovanja delavcev v upravljanju; reformo
nerazumnih in zastarelih pravil; kooperacijo med delavci, kadri in tehniki/ in /5/ s polno paro
naprej s tehničnimi inovacijami in tehnično revolucijo. Čeprav je Mao marca 1960. odobril
izdajo, tiskanje in izvajanje novega Anshanskega statuta, je prišlo do zelo razširjenega objav-
ljanja le-tega šele med kulturno revolucijo.
51	Ta razdelek vsebuje samo tekst iz 1969.
52	En »jin« je 1,1 funta [0,50 kg].
.199
Tomaž MASTNAK:
MAO ZEDONGOVA KRITIKA STALINIZMA
"Ja cenim Mao Ce Tunga kao
pametnog čovjeka, sa velikim
praktičkim iskustvom."
Tito
Prvi "svarilni signali" pred oziroma proti destalinizaciji, ki jo je in kakršno je sprožil
XX. kongres KP SZ, naj bi bili po mnenju nekaterih preučevalcev in komentatorjev
sodobne kitajske zgodovine kitajski. Vendar pa na temelju tega dejstva Kitajcev ni
mogoče imeti kar za nasprotnike destalinizacije in za preprosto staliniste.Nasprot-
no, kitajsko razmerje do Stalina1 in do destalinizacije in destalinizatorjev je izrazito
kompleksno, pogojeno je najprej z zgodovino kitajske revolucije in vlogo Staiina v
njej, s položajem LR Kitajske po zmagi revolucije in z njenim razmerjem do SZ in
svetovnega delavskega gibanja, z iskanjem lastnih poti konstrukcije socializma, z
razmerji razrednih sil v kitajski družbi in v partiji in partijskem vodstvu ter z odno-
som SZ in mednarodnega delavskega gibanja do razvoja kitajske revolucije, z no-
tranjim položajem in mednarodnimi odnosi.
Raziskovanje kitajskega razmerja do stalinizma otežuieta dve stvari: najprej
ideološka določenost razmerja do Kitajske in njene revolucije(bodisi antikomuni-
stično zgražanje nad predvsem kulturno revolucijo,zgroženost kulturniških buržo-
aznih individuov, bodisi moralno—levičarsko navdušenje brez pridržkov, bodisi
"realno—socialistično""zainteresirano spoznanje")ki je modelirala material, ki ga
je dostavljala, ki se je delala,da reproducira kitajsko zgodovinsko dejanskost, v res-
nici pa je producirala svojo ideologijo, torej odsotnpst kritičnega razmerja (in kri-
tično posredovanega materiala), ki ga je seveda neuspešno substituirala nevtrali-
stična poza nekaterih zahodnih raziskovalcev oz. poznavalcev, ki so se, predvsem
ameriški,vedno znova nerodno opravičevali,če so morali uporabiti marksistično ter-
minologijo in koncepte (npr. "tu moramo biti pripravljeni sprejeti marksistično de-
finicijo etc."). Potem pa ne le relativna nedostopnost originalnih kitajskih virov,
marveč tudi kitajsko neprestano pisanje-zgodovine—na—novo, vsakokratni situa-
ciji prirejene izdaje in ne—izdaje Maovih del ter del drugih teoretikov in politikov,2
1	Seveda ne gre za osebo Stalin. "Stalin" je v tem tekstu, zaradi ekonomičnosti pisan-
ja,"skrajšava" za določeno historično družbeno dejanskost Sovjetske zveze in pose-
bej za notranjo in zunanjo politiko te historične družbene dejanskosti. (Analizirati
in podrobneje določevati to historično družbeno dejanskost ni naloga tega teksta.)
2	Kolikor toliko popolna in kritična izdaja Maovih del je samo v japonščini (10 zvez-
kov); nekatere njegove verjetno "nepopravljene" spise so tiskali na Tajvanu. V. in
VI. zv. pekinške "uradne" izdaje Maovih izbranih spisov so najavljali deset let. da bi
V. zv. končno tiskali 1975, VI. pa doslej še niso - tako seže izdaja časovno le do no-
vembra 1957. — Politične spremembe zadnjih let bodo, izgleda, na izdajanje (kitajs-
kega) marksizma, tudi izpred Jenana, ugodno vplivale.
.200
partijskih dokumentov in pamfletov, namenjenih "svetovni javnosti", kar bi ob po-
polnejši dokumentaciji (dokumentiranosti) omogočalo študij zgodovinskih premi-
kov na Kitajskem, ker pa je prav to takorekoč edina dokumentacija, zgodovinsko-
—materialistični študij spodmika, pa ne zato, ker nareja raziskovalca vedno pris-
transkega, marveč zato, ker zakriva možnost refleksije te pristranskosti.
I. K zgodovini kitajske destalinizacije
Kitajska revolucija je zmagala kljub Sovjetski zvezi, proti volji "revolucionarnega
centra" v Moskvi3. Za konsolidiraj oči se stallinski režim so n amesto interesov sve-
tovne (permanentne) revolucije, v drugi polovici 20. let in kasneje, postali prevladu-
joči in odločilni interesi nacionalne države. Perspektiva odmiranja drž ave je bila za-
stirana obenem z zatiranjem delavskega gibanja in delavskih bojev v prvi "delavski
državi", utrjevanju državne oblasti v notranjepolitičnem življenju pa je odgovarjala
in ga dopolnjevala zunanjepolitična krepitev sovjetske države. Stalinska zunanja
politika je bila v temelju določena z razrednimi premiki v Sovjetski zvezi in s frak-
cijskimi boji in obračuni v državnopartijskih aparatih. Eden od zgodovinarjev ki-
tajske revolucije je označil Stalinovo zunanjo politiko takole:"Na svetovni sceni je
/Stalin/ vedno znova pokazal, da je njegova temeljna ideja bodisi impozicija totali-
tarne oblasti z grobo silo bodisi, če to ne bi uspelo, manipuliranje delavskega razre-
da ali drugih ljudskih gibanj kot sredstva pritiska na buržoazno oblast, ki jo je lahko
razumel in kupčeval z njo kot ena oligarhija, ki gleda na svoje interese, z drugo. To
je bil v bistvu njegov pristop k problemu Kitajske aprila 1927." (Isaacs: The Tragedy
etc., p. 189.) Stalin je namreč tedaj diktiral kitajskim komunistom, naj sodelujejo z
nacionalnim buržoaznim gibanjem, z Jiang Jieshijevim (Čiang Kajškovim) kuomin-
tangom, se pravi, naj se odpovejo vodenju revolucije. Stalin ni "nikdar sprejel ide-
je, da lahko proletariat dejansko osvoji oblast, še manj pa ideje, da lahko osvoji to
oblast na demokratičen način." (ib.,p. 188.)4
3	To jasno pove Mao. "Resolucija o nekaterih vprašanjih naše partijske zgodovine
po ustanovitvi Ljudske republike Kitajske", ki je bila sprejeta na plenarnem zase-
danju XI. centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske 27. junija 1981, pa o
tem že molči. Za šanghajski pokol krivi samo "desnö kapitulanstvo Chen Duxiusa",
medtem ko niti z besedico ne omenja ne Stalina ne Sovjetske zveze. (Resolution
über einige Fragen zur Geschichte der KP Chinas seit 1949, p. 5.) Ko govori, nada-
lje, o državljanski vojni po končani protijaponski vojni, prikaže kot nasprotnika ki-
tajskega ljudstva pod vodstvom KP Kitajske samo Jiang Jieshijevo vlado, ki jo je
podpiral in ji pomagal imperializem ZDA, ničesar pa ne spregovori o tajni diploma-
ciji sovjetskega stalinskega imperializma, ki je prav tako deloval proti revoluciji na
Kitajskem. (Gl. ibid., str. 9.) Negativnih izjav o takšni ali drugačni tuji pomoči revo-
lucionarnemu boju na Kitajskem v tej resoluciji ni, pač pa vsebuje naslednjo pozi-
tivno formulacijo: "V temelju vzeto pa je bila zmaga kitajske revolucije izbojevana
oprta na načelo neodvisnosti in samostojnosti ter na lastne sile kitajskega ljudstva /
.../" (ibid., p. lo.)
4	Kardelj je v Spominih zapisal tudi tole: Stalin "je bil brezobziren do revolucionar-
nih gibanj, ki jih je bil pripravljen gladko žrtvovati svojim interesom v protihitler
.201
Ta diktat je pripeljal do šanghajskega množičnega pokola komunistov. Od več
kot 60 000 članov kitajske komunistične partije jih je preživelo samo okrog 10 000.
Kljub temu Stalin napačnosti svoje politike, ki je privedla do tega težkega poraza ki-
tajskega komunističnega gibanja, ni mogel iti ni smel priznati. Jiang Jieshijev proti-
komunistični udar je bil 12. aprila 1927, Stalin pa je 21. aprila,istega leta razglasil,da
je aprilski plenum CK VKP (b), ki je odobril mednarodno politiko politbiroja in od-
ločno zavrnil platformo nove leve opozicije, postopal "popolnoma pravilno". (Soči-
nenija, t. 9, p. 230.)
Napačnosti svoje kitajske politike ("napačnosti" seveda le, če gledamo na stvari s
stališča svetovne revolucije, s stališča - kot pravimo danes — socializma kot svetov-
nega procesa) stalinska frakcija ni smela priznati že zaradi tega, ker je imela opozici-
ja pod vodstvom Trockega v tej zadevi práv. Vse, kar je bilo za stalinsko frakcijo te-
daj pomembno, je bilo, da likvidira to opozicijo in se konsolidira na oblasti. Ko je
bilo že vse napeljano, da levo opozicijo dokončno izključi iz igre (pred vrati je bil
XV. kongres VKP (b), ki je to likvidacijo institucionaliziral), bi priznanje, da je imel
v vprašanju kitajske revolucije prav Trockij, ne pa Stalin, povzročilo samo nepo-
trebne sitnosti. Mnogo preprosteje je bilo odpisati in prodati neko nacionalno ko-
munistično gibanje nekje daleč na vzhodu.
Trockij, se pravi nova leva opozicija, je še pred pokolom komunistov v Šanghaju
opozarjal in argumentiral, da je in zakaj je stalinska politika na Kitajskem za tam-
kajšnje revolucionarno gibanje pogubna. Temeljno za stališče opozicije je bilo pre-
pričanje, da lahko revolucija na Kitajskem zmaga samo, če — tako kot v carski Rusi-
ji — delavski razred prevzame vodstvo množičnega, predvsem kmečkega socialnega
gibanja. Iz dejstva, da so bile naloge revolucije na Kitajskem "buržoazne", po
mnenju opozicije ni bilo mogoče sklepati, da bi lahko — v tedanji zgodovinski situa-
ciji in še posebej v polkolonialni deželi, kakršna je bila Kitajska — te naloge uspešno
izpeljala buržoazija ali del buržoazije. Izpolniti bi jih bilo mogoče, so dokazovali,
samo pod vodstvom delavskega razreda. Podreditev delavcev in kmetov, ter komu-
nističnega gibanja, buržoaznemu kuomintangu bi lahko pripeljala - in je pripeljala
— samo do poraza revolucije5.
Dejstva in argumenti niso veljali za Stalina seveda nič, če so dajali prav "trocki-
stom". Kot dober heglovec je lahko vedno dejal: tem slabše za "trockiste".Tako je
jevski koaliciji, /.../tako je bilo tudi po vojni/.../. Vsa sredstva je uporabil, da bi bile
socialistične države poslušno orodje njegove politike. Skorajda bi rekel, da se je bal
revolucij in revolucionarnih gibanj. Zanj je ideja revolucije v novih pogojih pome-
nila širjenje socialističnega tabora. Na vsak samostojen revolucionarni pojav je bil
ljubosumen in nezaupljiv." (Kardelj: Spomini etc.,p. 121.)
5 Obširneje o tem gl. v Isaacs, op. cit., p. 189 sqq.; prim, tudi Schräm: Mao Tse-
-tung, p. 106.
Stalinova kitajska politika je naknaden dokaz njegovega nerazumevanja Lenino-
vega pojmovanja permanentne revolucije (Lenin uporablja izraz "nepreryvnaja re-
voljucija" - PSS 11,222/slov. prev. LID II, p. 346; gl. obširneje Britovšek: Lenino-
va strateška in taktična linija etc., p. 44 sqq.). - Stalinova kitajska politika je bila
par excellence menjševiška politika, Trockega pa leninska.
.202
po šanghajskem masakru komunistov še nadalje silil kitajsko partijo v sodelovanje s
koumintangom, tokrat z "levim kuomintangom", z wühanskimi radikali, ki jih je
Isaacs imenoval "majhno in nesposobno bando" (op. cit., p. 197). To malomeščans-
ko politično gurpacijo je Stalin "zamenjeval z velikimi množicami mestnih in pode-
želskih revežev" (ib., p. 196) ter jo povzdignil celo v "revolucionarni kuomintang"
(Sočinenija, t.9,p.229). Ta je seveda zopet izdal revolucijo. A šele ko je bila leva
opozicija v Sovjetski zvezi likvidirana, je bil Stalin pripravljen korigirati svojo ki-
tajsko politiko. Vendar ne toliko, da se ne bi še leta 1949, v letu zmage kitajske so-
cialistične revolucije, pogajal s kuomintangom in silil kitajskih komunistov v pakti-
ranje6.
"Razočaranje" kitajskih komunistov po porazu 1927 je bila njihova prva destalini-
zacija7. Ta poraz je bil tudi poraz stalinizma. Izkušnja poraza jih je začela učiti, da
ne le morejo, temveč tudi morajo urejati svoje zadeve sami. Proces tega osamosva
janja je bil seveda postopen in neizenačen, bil pa je nujen pogoj za zmago revolucije
1949. Dolgi marš kitajske revolucije je bil obenem tudi dolgi marš razdejanjanja sta-
linizma. Mao je to kasneje takole ozavedel: "Kitajska revolucija je zmagala tako, da
je delovala proti Stalinovi volji. Sleparski tuji hudič, ni dovolil ljudem, da bi izpeljali
revolucijo'./.../ Ko je naša revolucija uspela, je Stalin rekel, da je sleparija" (Mao
Unrehearsed, dalje MU, p. 102, 103)8
ftKardelj v Spominih poroča, kako mu je Stalin priznal "zmoto" v oceni kitajske re-
volucije: "'Nisem verjel v zmago kitajskih komunistov. Prepričan sem bil, da bodo
Američani naredili vse, da bi vstajo zadušili. Nagovarjal sem Mao Ce-tunga, naj se
raje pomiri s Čankajškom in naj z njim napravi nekakšno koalicijsko vlado. Kitajs-
ko delegacijo sem povabil celo v Moskvo. Delegacija je prišla, poslušala, na vse, kar
sem jim povedal, so se po kitajski navadi vsi smehljali in prikimavali in odšli. Ko pa
so se vrnili, je Mao začel svojo veliko revolucionarno ofenzivo in je končno tudi
zmagal"' (p. 116/7).
7	Mao je, že v polemiki s Hruščevim, poudaril, kako so kitajski komunisti "dolgo te-
ga izkusili nekatere njegovih /=Stalinovih/ napak iz prve roke" (cit. Schräm: Mao
Tse—tung, p. 115).
8	Prim, ib., p. 191: "Kitajski niso dovolili izvajati revolucije. /.../Stalin je hotel pre-
prečiti, da bi Kitajska izvedla revolucijo /.../."
Ko govori o "slepariji", Mao aludira na jugoslovansko revoucijo, ki je tudi zma-
gala samostojno (sploh sta bili jugoslovanska in kitajska revolucija edini samostojni
socialistični revoluciji, ki sta zmagali po drugi svetovni vojni): "Po zmagi revolucije
je /Stalin/ še naprej sumničil Kitajsko, da je Jugoslavija, in da bom jaz postal drugi
Tito "(ibid., p. 191). "Ko smo zmagali v vojni, je Stalin sumičil, da je naša zmaga
zmaga Titovega kova, in 1949 ter 1950 je bil pritisk na nas v resnici zelo močan "(Se-
lected Works of Mao Tsetung, dalje MSW, V, p. 304).
Kljub vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama in razvijanju prijateljs-
kih vezi med Kitajsko in Jugoslavijo (Liu Shaoqui na VIII. kongresu KPK,cit. izd.,
p. 72) po normalizaciji jugoslovansko sovjetskih odnosov je prišlo kmalu do novih
zaostritev (gl. Kardelj: Socializem in vojna). Mnenje Kitajcev o Jugoslaviji ni bilo
.203
Toda četudi se Kitajci "z njim nismo strinjali" (ib., p. 103), jim ni ostalo drugega,
kot da se po revoluciji naslonijo na SZ in hkrati z njeno pomočjo sprejemajo tudi
sovjetske modele in metode, se pravi: na razvoj materialne baze reducirano izgradn-
jo socializma, dajanje prednosti težki industriji ("primarnemu sektorju") ter za-
postavljanje kmetijstva in produkcije dobrin, "neproduktivne" konsumpcije, nà ka-
drovskem "področju" pa kolaboriranje z buržoazno inteligenco. Delu kitajskega
vodstva se je s tem prikazovalo vprašanje, ali je revolucija s tem zaključena, že pozi-
tivno rešeno. "Nasprotno so za Mao Zedonga kot tedanjega partijskega in državne-
ga šefa postajale sredi petdesetih let že mišljive alternative izven sovjetskega mode-
la, ki so koreninile v lastni revolucijski zgodovini": družba naj bi se dalje revolucio-
nirala kot celota (Martin: Vorwort, p. 17).
Ob Stalinovi smrti je Mao napisal vznesen nekrolog9,1954 je bila poražena "anti-
partijska klika" prosovjetskega Gao—Uga, domnevnega Stalinovega zaupnika,
1955, so bile uspešno uvedene kmetijske kooperative (gl. MSW V, p. 211 sqq.),
1956 je bil, z "Dvanajstletnim programom razvoja kmetijstva", "dokončno zlom—
nikdar laskavo. Vendar pa je treba specificirati: uradno kitajsko mnenje. Sam Mao
priznava, da sta bila Tito in Kardelj, tako kot Gomulka, "zelo popularna pri števil-
nih naših študentih" (MSW V,p. 353).
V prej citiranem govoru na 10. plenumu VIII. CK 1962, ko je Kitajska v stalini-
stični optiki dejansko bila "druga Jugoslavija", je kitajska karaktenzacija jugoslo-
vanskega socializma nadvse ostra. Jugoslavija figurira kot "primer" "restavracije"
prejšnje, kapitalistične družbenoekonomske formacije v socializmu: Jugoslavija "je
spremenila svojo naravo in postala revizionistična, iz delavske in kmečke dežele se
je spremenila v deželo, ki ji vladajo reakcionarni nacionalistični elementi" (MU, p.
189). Kar je Maa pri tem peklilo, je bil sovjetski obrat v zadžanju do Jugoslavije in
Kitajske: ko je Mao Stalina svojčas le prepričal, da ni "drugi Tito", so pod Hrušče-
vim oziroma za Hruščeva Kitajci postali "levi pustolovci", "dogmatiki", "nacionali-
sti", "sektaši", Jugoslovani pa zopet "marksisti—leninisti" in "socialisti" (gl. ibid.,
p. 191).
Z zaostrovanjem odnosov med Kitajsko in Sovjetsko zvezo pa v kitajskih očeh
spet profitirajo Jugoslovani. 1964, v Maovem (raz) govoru o filozofiji, pravi Kang
Sheng med drugim:"Jugoslavija je torej veliko bolj razsvetljena od Sovjetske zveze.
Navsezadnje je Dilas dejal par dobrih stvari o Stalinu, dejal je, da je Stalin izvedel
samokritiko o kitajskih problemih" (ibid., p. 217).
Ob drugi priložnosti, 1956, je Mao zameril Jugoslaviji, češ da ima iluzije, "da je
mogoče iz pozicije med Sovjetsko zvezo, Ameriko in Anglijo prevzeti posredoval—
sko funkcijo ter stem profitirati." In ne le, da ima iluzije, marveč da tudi dejansko
' ubira "srednjo pot". Pred tem pa je seveda po dopolnjeni stari metodi identificiral
"socialistični tabor" s Sovjetsko zvezo in Kitajsko (Mao intern, dalje Mi, p. 25).
Spet drugič, kmalu zatem, pa je Tita prištel med tiste spreminjevalce "okoliščin". ki
so prisilili Sovjetsko zvezo k reformam, iz katerih lahko tudi Kitajci izvlečejo kakšne
koristi (ibid., p. 31).
9 Schräm se zaradi pretiranosti tega spisa, ki med drugim imenuje Stalina "največje-
ga genija sedanjega obdobja", vprašuje, ali ga je "navdihnila namerna ironija ali pa
razlika do novega sovjetskega vodstva" (Mao Tse—tung,p. 283).
.204
ljen primat prednostnega razvoja težke industrije10". To so realna tla, na katerih se
je začel odvijati odkrit spor med Kitajsko in SZ, star in kompleksen, političen, eko-
nomski in ideološki spor in spopad, za katerega se je zdelo, da ga je sprožil XX.
kongres KPSZ in na njem ideološko nostrificirana in s tem tudi na idelološkem nivo-
ju sprožena destalinizacija, in ki se je prikazoval kot boj za Stalinovo ime.
Pri konstruiranju te realne baze, ki je lastna baza kitajske revolucije in socializ-
ma. se seveda še vedno ni dalo odtrgati od tujih, predvsem sovjetskih izkušenj, toda
te izkušnje so se začele obravnavati in sprejemati vse bolj kritično: "Naša politika je
učiti se od dobrih strani /"strong points" oz. "good things"/ vseh narodov in vseh de-
žel, učiti se vsega, kar je resnično dobro na političnem, ekonomskem, znanstvenem
in tehnološkem polju ter v literaturi in umetnosti. Toda učiti se moramo z analitič-
nim in kritičnim očesom, ne slepo, in ne smemo kopirati vsega, brez razlike in meh-
anično presajati. Ne smemo seveda prevzemati njihovih pomanjkljivosti in slabih
strani. - Na prav tak način bi se morali učiti iz izkušenj Sovjetske zveze in drugih so-
cialističnih dežel. Nekateri naši ljudje si o tem prej niso bili na jasnem..." (MSW V,
p. 303).
Drugače se to zadržanje artikulira takole: "Marksizem je obča resnica, ki je uni-
verzalno uporabna. Moramo jo sprejeti. Toda ta obča resnica mora biti kombinira-
na s konkretno prakso revolucije vsakega naroda. Samo zato, ker so kitajski ljudje
sprejeli marksizem in ga kombinirali s prakso kitajske revolucije, so v kitajski revo-
luciji zmagali. —Tuje reči se učimo, ker želimo študirati in razvijati kitajske reči"
(MU, p. 86).
Oba ta navedka bi bilo seveda zelo komodno diskreditirati na nivoju teoretske
kritike, oprane zgodovine; za ceno kritike Maa odpisati Maovo kritiko in njeno zgo-
dovinsko vlogo in pomen; pozabiti na "kitajske reči", njihov "študij in razvoj" in
študij tega razvoja11.
10 Tako H. Martin (Vorwort, p. 17); Mao v prvem od desetih "poglavitnih odnosov"
še vedno deklarira primat težke industrije, ob tem pa, v nasprotju s sovjetskim in
vzhodnoevropskim modelom, zahteva veliko pozornost razvoju lahke industrije in
kmetijstva, zadovoljevanju življenjskih potreb prebivalstva, češ da samo poudarje-
no razvijanje teh dveh zagotavlja boljši razvoj težke industrije (gl. MSW V, p.
285-86 in MU, p. 62-5). Ta tekst je v MSW in v MU objavljen v dveh občutno raz-
ličnih verzijah; verzijo v MSW je pripravil Hua Guofeng, je obsežnejša in ostreje
protisovjetska od prej dostopne (gl. o tem Schräm: Predsednik Hua etc., p. 328
sqq.).
'1 Prvega kot vajo iz proudhonovske "dialektike" dobrih in slabih strani, ki ne seže
do spoznanja dobrih strani prav kot dobrih strani slabih strani in si umišlja, da lahko
eno preprosto prevzame, drugo pa zavrže, malomeščan na trgu zgodovine. Če je
maoizem pri j al Proudhonom '68, levičarskim malomeščanom Zahoda, filistrom z
levo frazo (ni za odmisliti "maoizma" nouvelle philosophie), Mao s tem še ni njihov
ideolog. Nasprotno, maoizem je tako specifično "zahodnjaški pojav", kakor je Mao
s svojo dejavnostjo kitajski, in tu je razlika med konstituanto določenega revolucio-
narnega procesa in med njeno ideološko reprodukcijo v drugačnih zgodovinsko—hi-
.205
XX. kongres KPSZ s svojo kritiko Stalina je "kitajska reč" najprej zato, ker je bil
s to kritiko vred pripravljen kot zadeva Sovjetov samih. Ena temeljnih "zamer" Ki-
tajcev Sovjetom je prav tu, da se o stvari, ki zadeva tudi druge partije ("vprašanje
Stalina zadeva celotno mednarodno komunistično gibanje in zajema komunistične
partije vseh dežel"; MSW V, p. 354), s temi partijami niso posvetovali, marveč so jih
postavili pred izvršeno dejstvo. Mao v pozdravnem pismu kongresu, ki ga je prebral
storičnih družbenih razmerah morda ostrejša kot pri drugih takih razmerjih, ta re-
produkcija pa pogosto učinkuje v obratni zgodovinski smeri kot njen "original";
maoizem tako rad deluje ali kot jalova revolucionarna eksotika ali kot stalinistični
puritanizem.
Kar se tiče "dobrih in slabih strani", Mao drugje opozarja, da je treba študirati tu-
di "slabe strani", pa da imajo same "slabe strani" spet "dobre in slabe strani" in da se
zato lahko uči in se je treba učiti tudi pri negativnih tujih izkušnjah, ki so pozitivne
zato, ker se na njih lahko učimo itd. — Poudarek je na selektivnosti, ki izraža in raču-
na na lastno zgodovinsko dejanskost.
Mao ostro kritizira tudi tiste kitajske komuniste, ki "opažajo samo dosežke, ne pa
tudi pomanjkljivosti in napak", češ da so zato metafiziki, da k svojemu delu ne pri-
stopajo analitično, v skladu z marksistično dialektiko (gl. Nastojimo da učimo etc.,
p. 35, 36). Čeprav Maova dialektika lahko izgleda heglovsko šolanemu naivna in
okorna, ima vendar svoj zgodovinski raison, ki ga oni ne bo spregledal, če je kaj več
kot samo heglovec.
Drugi citat kritično prestreže vprašanje, od kod tedaj marksizem. Nič kaj težko
tudi ni potegniti formalne paralele s Stalinom (gl. Anarhizem in socializem). Kon-
kretneje se lahko nadalje vpraša, za katero zgodovinsko konkrecijo je marksizem
"obča resnica" in "resnica" katere zgodovinske sile je. Ali pa še, zakaj je za Maa in
kitajske komuniste marksizem "obča resnica" in zakaj je zanje "univerzalno upo-
rabna". Prav zato, ker je kombiniran" s konkretno zgodovinsko revolucionarno
prakso — ker ni "obči" in ker ni "univerzalen". Pri Mau je neprestano na delu kon-
krecija — ker je Mao na delu v konkreciji, tudi ko govori o "občem"; njegova prak-
sa, celo njegova ideološka praksa razbija ideološkost predstav o tej praksi, razkriva
konkretno zgodovinsko resnico in ji da veljati. Tako postopanje, (ideološko rečeno)
konkretizacija občega, razlikuje Maa od Stalina, ki določeno zgodovinsko—histo-
rično konkrecijo hipostazira v obče, ontologizira, pretihotaplj a resnico zgodovinsko
tudi treba razlikovati ideologiziranje o občem iz konkretne revolucionarne prakse
od poslov dühringovskih sistemotvorcev namesto, izven in proti konkretni, revolu-
cionarni praksi, razlikovati delavsko—razredno "obče" od še v razredni družbi apo-
logetskega "nadrazredno" (obče-človeško", od—evangelijev—do—Marxa-etc.
ipd.) občega.
Delavsko gibanje še ni prosto ideologije. Če bi bili ti dve možni kritiki komodni,
bi bila neka tretja kritika abotna: da je Mao v tem (drugem) primeru dogmatik
(-ker izhaja iz marksizma kot dane resnice etc.). V resnici je vse to Maovo izvajanje
naperjeno proti dogmatizmu, proti historično potrjenemu dogmatizmu, rigidnemu
apliciranju sovjetskih dogem, brisanju razlik med sovjetskimi in kitajskimi pogoji,
kar je povzročalo poraze kitajskih komunistov v 20. letih, v letih 1934—35 in jih dvi-
gnilo na dolgi marš (gl. MU, p. 87).
.206
ob "burnih aplavzih" vodja kitajske delegacije, med drugim piše tudi o KPSZ, "ki jo
je oblikoval Lenin in skrbno odnegoval Stalin in njegovi najbližji sodelavci" (XX.
kongres, sv. VI, p. 6). Kitajci so bili od vsega začetka nezadovoljni z načinom, kako
je bila ideološka kritika Stalina sprožena. A to ne pomeni, da so bili proti destalini-
zaciji.
Njihov odnos do destanilizacije oz. do Stalina ni bil enoumen. Ne gre le za to, da
so se zavzemali za diferenciran odnos do Stalina, marveč tudi za to, da je njihovo za-
govarjanje Stalina samo diferencirano, da ni vedno izraz strinjanja s Stalinom, marveč
izraža prej nasprotovanje aktualnim sovjetskim voditeljem. Kar se prikazuje kot
ideološka zasužnjenost Kitajcev, je večkrat izraz njihovega ideološkega osvobajan-
ja, osamosvajanja izpod moskovskega ideološkega diktata. Še več, kolikor se v
Moskvi krepijo neostalinistične tendence, ki nastopajo v postalinističnih kostumih,
je kitajski "stalinizem" lahko forma nasprotovanja stalinizmu. Kitajska "stalinistič-
na ortodoksija", s katero se bojujejo proti t.i. revizionizmu, prav lahko ni samo me-
dij, skozi katerega si posredujejo svojo ideološko identiteto, marveč tudi nasproto-
vanje "neortodoksnemu", toda dejanskemu stalinizmu. Dejanska destalinizacija,
točneje: moment dejanske destalinizacije.
"Stalinov kult" je bil na Kitajskem v gotovih ozirih zavesa radikalne destalinizaci-
je, predvsem radikalnejše od sovjetske, hkrati pa prefinjena provokacija SZ12, ki te
morda ni spravljala ravno v norost, zato pa zanesljivo v bes. To je prva stvar, na ka-
tero je treba paziti. Druga je razlika med uradnimi kitajskimi stališči in stališči,ki ni-
so bila namenjena javnosti, odkritejša in ostrejša, termed zgodnejšimi in kasnejšimi
stališči, med katerimi je podobno razmerje.
Ideološke razlike med SZ in Kitajsko, ki niso bile kak "odraz" zaostrovanja
meddržavnih in medpartijskih odnosov na ekonomskem in političnem nivoju, mar-
več moment, zelo odločilen moment v tem procesu, in ki so se spočetka kristalizirale
ob vprašanju Stalina in stalinizma13, zadevale pa so tudi druge probleme14, so se raz-
12	Na to dvojnost opozarja H. Martin: "Uvid v ambivalentnost historične ocene Sta-
lina po eni strani in Stalinovega kulta, ki je zrasel iz ideološko političnega konflikta,
kot permanentne provokacije Sovjetov po drugi strani je temeljna predpostavka za
razumevanje kitajske pozicije." (Martin: Stalin, Revisionisten etc., p. 198.)
13	Martin pravi:"S pekinškim zagovarjanjem Stalina nasproti njegovim dèdicem so
se razvile ideološke razlike v mnenjih med Pekingom in Moskvo etc." (Martin, op.
cit., p. 198.)
14	Po XX. kongresu KP SZ predvsem tezo o možnosti, da se izognemo vojni, torej o
možnosti miroljubne koeksistence med državami z različno družbeno ureditvijo, ter
tezo o možnem mirnem prehodu v socializem. Na VIII. kongresu KPK septembra
1956 je v Liu Shaoquijevem političnem poročilu omenjeno, da je moskovski kon-
gres "sprožil predloge o nadaljnjem razvoju svetovnega sožitja in mednarodnega so-
delovanja," s čimer da je prispeval k popuščanju mednarodne napetosti (cit. izd., p.
72). Mao Zedong pa je čez dobro leto dni na srečanju komunističnih in delavskih .
partij v Moskvi demonstrativno zagovarjal ne le možnost atomske vojne, marveč tu-
.207
vijale postopoma, tako da so najprej še dopuščale odnose sodelovanja in skupnega
nastopanja obeh partij in držav ter šele v začetku 60. let dosegle točko medsebojne-
ga izključevanja, ne da bi to prekrile "svetovni javnosti".
Prva uradna kitajska reakcija na XX. kongres KP SZ in na tajni govor Hruščeva je
bilo stališče, sprejeto na razširjeni seji Politbiroja CK KPK . Objavljeno je bilo naj-
prej kot uvodnik v časopisu "Renmin Ribao", 4.aprila 1956, nato pa kot brošura "0
zgodovinskih izkušnjah diktature proletariata"; tekst je bil objavljen tudi v Pravdi.
Tekst pozdravlja kritiko, sproženo na XX. kongresu, češ da "smela kritika", kateri
je KP SZ podvrgla svoje napake, "priča o najglobljem principielnem značaju no-
tranjepartijskega življenja in o veliki življenjski moči marksizma—leninizma?' (cit.
izd., p. 3), da je "boj, ki se je na XX. kongresu KP SZ razvil proti kultu osebnosti,
resnično velik, herojski boj sovjetskih komunistov in sovjetskega ljudstva, ki od-
stranja ideološke ovire, ki so se postavile nasproti napredku" (ib., p. 12, gl. tudi p.
14) — , vendar pa jo vsebinsko korigira, s tem ko pripisuje Stalinovim "zaslugam"
večjo težo kot sovjetska kritika. Stalin je štet za odličnega /hervorragender/ bojevni-
ka za marksizem—leninizem" (ib., p. 9) in za "odličnega politika" (p. 10). Njegove
"zasluge" "v boju za udejanjenje Leninovih napotil " da "ne morejo biti nikdar po-
zabljene". "Po Leninovi smrti je Stalin kot glavni vodja partije in države ustvarjalno
uporabil marksizem—leninizem in ga razvil". Tako kot v ideološkem oz. teoretskem
in političnem, zatrjujejo Kitajci kontinuiteto med Leninom in Stalinom tudi v go-
spodarskem pogledu, pravijo, daje Stalin "zagovarjal leninsko linijo industrializaci-
je sovjetske dežele in kolektivizacije kmetijstva". Da je pod njegovim vodstvom "v
Sovjetski zvezi zmagala socialistična ureditev", je zunaj vsakega dvoma.
Kitajska ocena porevolucijske sovjetske zgodovine, ki je zelo približna (prim,
npr. MU, p. 97), ne odstopa od postavk "Kratkega kurza": "trockisti, zinovjevci in
drugi agenti buržoazije" so tisti "sovražniki leninizma", v boju proti katerim bi naj
bila obranjena "Leninova dediščina" in izražena "volja ljudstva" (ib., p.9). Kitajci
tudi kasheje ne odstopajo od te temeljne ocene. "Izdaja socializma" je šele delo "re-
vizionistov", med katere Stalina ne štejejo. Kar v svojih kasnejših polemikah pre-
pričljivo in upravičeno zagovarjajo, namreč analizo razrednih protislovij in bojev
tudi v socialistični družbi, pri njihovi predstavi 30. let stalinske sovjetske zgodovine
izpade. Kot v posmeh pa privlečejo za lase nadomestek v podobi likvidacije komuni-
stične opozicije Stalinu kot agenture buržoazije.
Posebej je poudarjena sovjetska zmaga v vojni proti Hitlerju, pri tem pa pono-
vljena ocena iz leta 1939 o "enotnosti interesov Sovjetske zveze in celotnega človešt-
va" (Mao Tse—tung: Ausgew. Sehr. 3, p. 49; angl. prevod govori o "identiteti",
MSW II, p. 275). "Zato je povsem naravno, da je Stalinovo ime uživalo po celem
svetu velik ugled (Über die hist. Erfahrungen, p. 9). Ob tem izpadejo seveda tiste
"nekatere resne napake", ki naj bi jih Stalin zagrešil "v zadnjem obdobju svojega Ži-
di njen možni ugodni iztek: uničenje imperializma in socializem ("preživele polovi-
ce človeštva") (gl.Schräm: Mao Tse—tung,p. 291; prim, ib., p. 296).
Mao je že avgusta 1945 pisal, da atomske bombe ne morejo odločati vojn, ker voj-
ne odločajo ljudje:"Brez bojev, ki jih bijejo ljudje, bi bile same atomske bombe
brez koristi. "Teorija, da "orožje odloča vse", je buržoazna teorija (MSW IV, p.
20,21).
O teh vprašanjih gl. Kardeljevo polemiko Socializem in vojna.
.208
vljenja" (ib., p. 7/8),kljub "resnosti" konec koncev nebistvene. Natančneje rečeno:
če pravijo, da so bile posledice Stalinove "ošabnosti", "subjektivizma", "enostrans-
kosti", kar ga je vodilo v nekaterih pomembnih vprašanjih" do napačnih odločitev",
"resne in škodljive" (ib., p. 8), je fraza ali ta ocena ali ono zatrjevanje socialistično-
sti.
Kitajsko stališče prevzema takó historično periodizacijo kot pojmovni okvir sov-
jetske ideološke destalinizacije: "kult osebnosti". Na to se vežejo kritični očitki:
kršenje demokratičnega centralizma v partijskem delu in kolektivnega vodstva, pre-
koračitve v boju proti nasprotnikom, nepripravljenost na protifašistično vojno, za-
nemarjanje nadaljnega razvijanja kmetijstva in izboljševanja materialnega položa-
ja kmetov, napake v mednarodnem komunističnem gibanju (posebej v jugoslovans-
kem vprašanju) (ib., p. 11) — vse po Hruščevu.
"Ustvarjalni prispevek" je najprej v dvojni oceni t.i., veiikih osebnosti: "Absolut-
no napačno bi bilo zanikovati vlogo naprednih osebnosti in vodij" (ib., p. 10); "na-
pačno" pri Stalinu ni bilo, da je bil "velika osebnost", marveč da se je kot tak odtrgal
od množic. Pri tem se Kitajci sklicujejo na svoje izkušnje "pravilnega razmerja med
vodilno skupino in množicami", zajetega v geslu "od množic k množicam" (gl.
MSW III, p. 117 sqq., zlasti p. 119). Ko zagovarjajo metodo "opiraj se na množice"
(Über d. hist. Erfahrungen, p. 16), ko torej zgleda, da dajejo množicam večjo vlogo
v zgodovini, te množice vendarle figurirajo, nasproti "zgodovinskim subjektom",
kot "objektivna dejanskost" (ib., p. 11). Še več, kakor je bilo formulirano kasneje,
sta tudi dve vrsti "kultov osebnosti": "Eden je pravilen, tako kot Marxov, Engelsov,
Leninov in pravilna stran Stalina. Te moramo častiti /.../ Zakaj jih ne bi častili, ko
vsebujejo resnico? /.../ Potem je nepravilna vrsta kulta posameznika, v katerem ni
analize, samo slepa pokorščina. Ta ni pravilen" (MU, p. 99). — Zato sta tudi dve
vrsti nasprotovanja kultu osebnosti. Vprašanje da ni, ali naj "kult osebnosti" bo ali
ne, marveč ali zadevni posameznik predstavlja resnico ali ne (ib., p. 100). Komen-
tatorji vidijo v tem seveda obrambo "kulta Mao Zedonga"15, odvračanje možne
aplikacije kritike Stalina na Maa; moskovska kritika "kulta osebnosti naj bi dejans-
ko oslabila Maovo pozicijo.
Druga kitajska novost je zahteva, da je treba "Stalinova dela prej ali slej marljivo
študirati": "Vse koristno v njegovih delih, posebej v številnih spisih, v katerih je
branjen marksizem—leninizem in so izkušnje graditve v ZSSR pravilno povzete,
moramo prevzeti kot pomembno zgodovinsko dediščino. Delovati drugače bi po-
menilo storiti napako" (Über d. hist. Ergahrungen, p. 18). To je mogoče zahtevati
15 Kult Mao Zedonga se je "razcvetel" na VII. kongresu KPK1945, ko je bila "misel
Mao Zedonga" vključena v preambulo novega partijskega statuta kot "vodilo celot-
nega partijskega dela", čeprav je moč najti njegove začetke že v obdobju 1942—44.
(Gl. Schräm: Mao Tse-tung, p. 232—3.) V obdobju kulturne revolucije pa je doži-
vel višek, "obseg, kakršen je bil prej neznan", "obseg, ki popolnoma zatemni Stali-
nov kult" (ib., p. 326,337; gl. p. 336 sqq.). Pri tem je "fetišizem voditelja" spremljal
"fetišizem njegovih del" (ibid., p. 340).
V prvem obdobju se je pri oblikovanju kulta odlikoval Liu Shaoqui, sodeloval pa
tudi Mao sam (gl. ibid., p. 233), med kulturno revolucijo pa Lin Biao.
.209
ob predpostavki razhajanja teórije in prakse pri Stalinu "v zadnjem obdobju njego-
vega življenja" (ib., p. 10). Zanimivo je, da je ta zahteva formulirana v kontekstu
boja proti dogmatizmu, tj. proti tistim, ki so "v gotovem pogledu zašli pod vpliv kul-
ta Stalinove osebe" (ib., p. 17/8). To seveda ima svoj smisel,ker končno le kritičen
študij Stalinovega dela lahko omogoča dejansko premaganje stalinizma, ne pa zape-
čatenje teh knjig, ki lahko nasprotno onemogoča prepoznavanje inkognito cirkuli-
raj oče stalinske misli.
Nadaljna inovacija je v naslednjem stališču. "Komunisti morajo analizirati napa-
ke, ki so storjene v komunističnem gibanju. Nekateri menijo, da Stalin absolutno ni
imel prav. To je resna napaka. K J. V. Stalinu moramo pristopiti s historičnega sta-
lišča in podvreči njegove pozitivne in njegove napačne strani vsestranski in ustrezni
analizi, da bi se na ta način kaj koristnega naučili.Tako njegove pozitivne kot tudi
njegove negativne strani pripadajo pojavom mednarodnega komunističnega giban-
ja in nosijo pečat epohe" (ib., p. 22). Ta zahteva, naposled, prebija konceptualni
Okvir tedanje sovjetske kritike, njen psihologizem, in terja kompleksnejšo teorets-
ko obravnavo in historično analizo. Toda res samo kot zahteva. Kar kitajski komu-
nisti vedo povedati o sovjetski zgodovini, nima namreč s historično analizo nobene
zveze. Zagonetno je tudi, kako so procentualno določili Stalinove "zasluge" in "na-
pake" v razmerju 70 ; 3016.
To" pre vidno kritiko Sovjetov je spremljalo javno poudarjanje medsebojnega so-
delovanja in prijateljstva. Na VIII. kongresu KPK je v Maovem opozorilu, da so bi-
la na "XX. kongresu KPSZ, ki se je nedavno sestal, izdelana mnoga pravilna poli-
tična stališča, obsojene pomanjkljivosti v partiji" (Reč'na otkritii etc., p. 6,prim.
Liu Shaoqi: Političeskij otčet etc., p. 73), komaj zaznati polemičen ton. Kitajska kri-
tika se je poglobila in zaostrila po oktobrskih dogodkih na Poljskem in Madžarskem
leta 1956. Odgovor nanje je bila notranjepolitična kampanja "sto cvetov": demo-
kratizacija "od zgoraj" naj bi s sprostitvijo kritike partije in v partiji preprečila ki-
tajsko reprizo Madžarske, usmerjena je bila hkrati proti stalinizmu in proti destali-
nizaciji, kakšna se je sprožila v Vzhodni Evropi17.
Krivdo za madžarske dogodke pripisuje Mao večim dejavnikom:najprej prisilne-
mu uveljavljanju, vsiljevanju "sovjetskih izkušenj18, pri tem predvsem "napačnemu
16	Gl. MSW V, p. 304: '"O zgodovinskih izkušnjah etc.' smo pisali na podlagi te oce-
ne."
Prim. ibid., p. 494, kjer je omenjena možnost, da je napak le 20 ali 10%, lahko pa
"tudi nekaj več kot 30".
17	H. Martin samo enostransko komentira: "S takšno politiko nasprotujejo staliniz-
mu" (Mi, p. 256). Zgodovinska protislovnost kampanje je s tem zabrisana. - Mao,
oster nasprotnik "negacije negacije", prakticira tu prav "Aufhebung".
18	Mao pravi za vzhodnoevropske dežele: "V teh deželah niso dobro delali. Nepre-
mišljeno so kopirali metode Sovjetske zveze in ni jim bilo mar za konkretno situaci-
jo; zato so nastale napake." V tem istem tekstu ( z dne 8. decembra 1956) je izrecno
omenjena prisila, prisilnost tega kopiranja (gl. Mi, p. 26), prav tako pa tudi "Stali-
nove napake" v zvezi z "madžarsko afero" (ibid., p. 28).
.210
kurzu industrializacije", ki ni upošteval domače surovinske baze in ni predvidel
tržišč, gradil ekstenzivno ekonomijo in zniževal delavske mezde (gl. ib., p. 105); po-
tem neustrezni politiki nasproti kontrarevoluciji19; nadalje neprimernemu politične-
mu vodstvu, birokratizmu in odtujitvi od množic20 ter, končno, dogmatizmu21. Iz te
19Očitek je navidez dvojen, v resnici pa gre za dva aspekta nasprotovanja stalinistič-
nemu načinu boja proti kontrarevoluciji oz. "kontrarevoluciji": temu, da kontrare-
volucionarni elementi niso bili uničeni, kar je pokazal njihov nastop 1956, in načinu,
kako se je proti njim nastopalo. Prav iz načina boja proti kontrarevoluciji, prevze-
tem po "sovjetskih izkušnjah", izhaja dejanska neizkoreninjenost "kontrarevolu-
cionarnih elementov". Kitajci odklanjajo sovjetske metode pri reševanju tega
vprašanja kot negativno izkušnjo; "likvidacijo kontrarevolucionarjev /.../ so opra-
vljali njihovi organi javne varnosti (Mi, p. 27). Boj proti kontrarevoluciji je bil 1.
opravljen naskrivaj (ib.), 2. kontrarevolucionarji so bili fizično likvidirani (kar ima
tudi svoje fizične meje: "vseh nasprotnikov ni mogoče obglaviti"- gl. ib., p. 92), to-
rej pogubljeni, s tem pa tudi dokončno izgubljeni, 3. ljudstvo v tem boju ni sodelo-
valo, 4. množice se zato niso ničesar naučile. Nasproti tej metodi Kitajci postavljajo
prevzgojo "kontrarevolucionarnih elementov" v množičnem razrednem boju. Pou-
darek je, vsaj na ideološkem nivoju, na aktivnosti množic tudi v tem boju, ne pa le
"majhne manjšine" (gl. ibid., p. 105).
"Temeljni problem v nekaterih vzhodnoevropskih deželah je, da niso dobro vodi-
li razrednega boja in so pustili tolikšno število kontrarevolucionarjev na prostosti; le
kako so vzgajali svoj proletariat v razrednem boju, da bi mu pomagali, da bi se nau-
čil jasno razlikovati med ljudstvom in sovražnikom, med pravilnim in napačnim ter
med materializmom in idealizmom. Zdaj bodo pa morali požeti, kar so sejali, prikli-
cali so nesrečo nad lastno glavo." (MSW V, p. 342.)"Sejali so veter, želi bodo bur-
jo," je dejal Tito.
"Prevzgoja" pa ima tudi za Kitajce določene meje, so — tako pravijo — "osebe",
ki so "nepopravljive", ki jim "ni moč pomagati", denimo Troekij... (gl. MSW V, p.
515).
20 Gl. Mi, p. 105.
"Kar si je tedaj privoščil Rakoši, je dejansko nezaslišano," je dejal Tito. Maova
analiza Madžarske '56 je v marsičem podobna Titovi (gl. Govori i članci XI, p. 219
sqq.), ne le po "smislu", tudi v izrazih.
21G1. Mi, p. 105; v govoru 27. januarja 1956 je rečeno:"Po II. svetovni vojni se Ko-
munistična partija Sovjetske zveze in določene vzhodnoevropske partije niso več
ukvarjale s temeljnimi načeli marksizma. Niso se več ukvarjale z razrednim bojem, z
diktaturo proletariata, z vodenjem partije, z demokratičnim centralizmom in z ve-
zmi med partijo in množicami, in bila je slaba politična atmosfera." (MSW V, p. 377/
8/.)
Ta teoretski "primanjkljaj" so opazili tudi jugoslovanski komunisti, ko so se uprli
informbirojevskemu pritisku. Na II. kongresu KPS, novembra 1948 v Ljubljani, se
oblikovanje te zavesti odvija tako rekoč pred očmi. Po eni strani še stalinistično
ideološko samozavedanje, ideološka predstava o tem, kaj komunisti delajo in misli-
.211
analize je izhajala ustrezna kitajsko notranja politika. Kampanja "sto cvetov" je bi-
la usmerjena proti birokratizmu - zato je tudi naletela na močan odpor birokratskih
sil v partiji, Shaoqija in drugih - in je deklarirala politiko opiranja na množice22.
jo, npr. "držimo se stalinskega principa" (II. kongres KPS, p. 263), po drugi strani
pa hkrati osvobajajoče ugotavljanje "izredne teoretične plitkosti" stalinizma, sov-
jetskega in satelitskega (ibid., p. 260). Na VI. kongresu KPJ/ZKJ, zlasti v Titovem
uvodnem referatu, je idejna in ideološka osvoboditev izpod stalinizma tako rekoč
popolna. Danes lahko ugotavljamo, da je ta kritika arhivirana.
22 "Ostanimo tesno povezani z množicami. Odtujitev od množic in birokracija bosta
nad nekoga gotovo priklicali kazen. Madžarski voditelji se niso menili za položaj
množic/.../ Opirajmo se na delavski razred, na revne in srednje kmete in na napre-
dne elemente, kajti opiranje nanje je nujno. Samo tako se lahko izognemo dogod-
kom, kakršen je bil ta na Madžarskem." (MSW V, p. 378,379.)
Ob tem deklariranju opiranja na delovne množice je seveda zanimivo zadržanje
do gibanja delavskega samoupravljanja in ustanavljanja delavskih svetov na Poljs-
kem in Madžarskem, torej do aktivizacije in organiziranja delavskih množic. Med-
tem ko je del kitajskega partijskega vodstva to gibanje očitno sprejel z odobravan-
jem (gl. MSW V, p. 355 idr.), ga Mao — gotovo tudi v zvezi s tem odobravanjem — s
posmehom zavrača. Po njegovem so delavski sveti delo kapitalistov, ki so potuhnje-
ni čakali na svojo priložnost (gl. Mi, p. 105), označuje jih kot " vèliko demokraci-
jo"ob nepravem času in diskreditira z gesto, vredno ekonomističnega tehnokrata:
"Poljska velika demokracija je za polovico znižala produkcijo" (ib.). Ko ob drugi
priložnosti pravi, da oni ne propagirajo parole "Sovjeti plus elektrifikacija je komu-
nizem", pojasnjuje, da bodo imeli elektrifikacijo tudi brez tega propagiranja, pa tu-
di, kot nakaže, brez sovjetov (ib., p, 109). Že med kulturno revolucijo Mao sovjete
še enkrat zavrne, pri čemer po eni strani spregovori bojazen oz. kar prepričanje, da
so sovjeti nekaka nevtralna organizacijska forma, ki jo lahko prisvoji buržoazija, da
se lahko ta forma diktature proletariata sprevrže v diktaturo buržoazije (ib., p.
161—62), po drugi strani pa, da bi partija izgubila vodilno vlogo: "Če bi vse spreme-
nili v komune, kaj bi bilo potem s partijo? /.../ Konec koncev še vedno potrebujemo
partijo, mar ne?" (ibid. p. 163). Sovjeti po njegovem ne zagotavljajo "pravilnega"
odgovora na ključno vprašanje, kdo, kateri razred ima v rokah državno oblast (ib.).
Če je ta ocena pogojena z zgodovinsko izkušnjo in situacijo Kitajske, pa ji vsekakor
uhajajo zgodovinske izkušnje in pogoji evropskega in vzhodnoevropskega revolu-
cionarnega delavskega gibanja. Ob tem velja opozoriti še na značilno Stalinovo oce-
no sovjetov: "Sovjeti se ne ustanavljajo za blebetanje, ustanavljajo se predvsem kot
organi boja proti obstoječi oblasti, kot organi boja za oblast." (Sočinenija, t. 9, p.
229.) Prvič, to je ideološko opravičilo za likvidacijo sovjetov po "osvojitvi oblasti".
Drugič, gre za tisto, za Stalina'nadvse značilno, zaničevanje množic. Razpravljanje
delavcev o vprašanjih družbene produkcije in reprodukcije ter organizacijska for-
ma, ki to omogoča in zahteva, se mu prikazuje kot "blebetanje" oziroma kot organ
praznega govoričenja.
In ker se po eni strani ideološki varnostniki "realnega socializma" še vedno sklicu-
jejo na Lenina kot na svojega in ker ga po drugi strani ideologi destalinizacije na
meščanski način označujejo za stalinista, je treba v danem kontekstu navesti tudi
.212
Postavljeno je bilo vprašanje "pravšnje mere discipline, distribucije moči, načina
vodenja..., vsako teh vprašanj je potujilo prevzete "sovjetske izkušnje" in "meto-
de" ter razvijalo kritiko. "Naša predstava o disciplini prihaja pretežno iz Sovjetske
zveze; prevelika strogost vklepa ljudi, tako se ne da razbiti birokratizma, diktatura
proletariata potrebuje sistem, ki ji je primeren" (Mi, p. 88). S tem se nasproti stalini-
stičnemu revizionizmu ponovno kritično aktivira ena temeljnih točk marksistične
teorije politične revolucije, aktivira revolucionarno, v konstelaciji, ki po eni strani
zahteva šele iskanje rešitve, po drugi strani pa nedvoumno zavrača vsako identifici-
ranje te "rešitve" z birokratizmom in birokratsko disciplino. Pretresene so bile še
nekatere "nevralgične točke" diktature proletariata : distribucija moči med central-
no in lokalno ravnijo, sistem edinonačalja (ib., p. 89). Sovjetom se je "z njihovim
vertikalno-hierarhičnim vodstvom vtihotapilo zelo veliko napak. /.../ 'Sistem ene-
ga odgovornega šefa' /kitajski prevod za edinonačalie/ je vojaško stališče; ali je uvè-
dena linija množic ali stališče miloščine, ali so pravilna metoda akumuliranja kapita-
la razlika škarij /= razlika med cenami industrijskih produktov in kmetijskih pridel-
kov/ ali davki, vse to je pri njih problematično" (ib., p. 90 )23.
Kampanja je množice preventivno seznanjala s kontrarevolucijo, ki ji je dala kri-
tično nastopiti, da bi jih, kot pravi Mao," cepila" proti njej, obenem pa je, pozitiv-
Leninovo stališče do sovjetov. V revoluciji 1905, ko so se sovjeti v Rusiji prvič for-
mirali, je Lenin - tudi proti doktrinarstvu večjega dela boljševikov — jasno pove-
dal, da vprašanja razmerja med partijo in sovjeti ni mogoče postaviti v obliki ali—ali
— ali partija ali sovjeti. "Rešitev se mora brezpogojno glasiti: tako sovjet delavskih
odposlancev kot partija" (Lenin: Izbrana dela 2, p. 375). In nadalje, da bi bilo "ne-
smotrno za sovjet, če bi se popolnoma pridružil katerikoli stranki" (ibid.). To Leni-
novo stališče je njegova partija takrat preprosto ekskomunicirala.
Kar razlikuje Lenina od kadetov "realsocializma", je njegova predanost revoluci-
ji in zaupanje v revolucionarno gibanje množic (četudi se to danes morda sliši pate-
tično). Kjer je Stalin zaničljivo gledal čvekalnico in kjer njegovi dediči danes vidijo
neko povsem nedoločeno, grozečo bête noire, namreč revolucijo, revolucionarno
organiziranost in revolucionarno gibanje množic, je Lenin pritrjeval "ustanovitvi
novih organov revolucionarne oblasti", ki jih ni ilegaliziralo preprosto dejstvo, da
pri njihovem ustanavljanju ni sodeloval. "Te organe," je pisal Lenin, "so ustanavl-
jali izključno revolucionarni sloji prebivalstva, ustanavljali so jih mimo vseh zako-
nov in norm na povsem revolucionaren način,kot produkt samobitne ljudske ustvar-
jalnosti, kot izraz samodejavsnosti ljudstva, ki se je rešilo in se rešuje starih policijs-
kih spon." (Ibid., p.474.)
23 Ob tej zarisani temeljiti kritiki sovjetskega sistema Mao še vedno vztraja pri - se-
veda selektivnem — učenju od Sovjetske zveze:"So blagodišeči in smrdljivi prdci.
Ne smemo misliti, da so vsi sovjetski prdci blagodišeči./.../Vse, kar je uporabno, bi
se morali naučiti. Kar je dobrega pri kapitalizmu, bi se prav tako morali naučiti."
(Mi, p. 90.)
.213
no, terjala razvijanje marksistične misli24. Natančneje: po Maovi dialektiki je razvi-
janje marksizma mogoče prav in samo v spopadu z "negativno snovjo".-V nasprotju
s stalinsko politiko, ki je izrekla anatemo nad klasično nemško filozofijo, Mao zav-
rača "totalno negacijo nemške klasične idealistične filozofije" in, sklicujoč se na
Marxa, Engelsa in Lenina, zahteva branje Kanta in Hegla (in Feuerbacha), študij in
boj s "takimi buržoaznimi rečmi". "Če ne veste ničesar o idealizmu in metafiziki, če
se niste nikdar bojevali proti njima, vaš materializem in dialektika ne bosta solidna"
(MSW V, p. 367). Še več, neštudiranje metafizike — in to leti direktno na Stalina —
poraja metafiziko. Na drugi strani je Mao terjal študij kitajske tradicije (seveda
Konfucija) in kitajske buržoazne revolucije in kontrarevolucije oz. njune ideologi-
je, v prvi vrsti Jiang Jieshija (Čiang Kajška): "Mnogo ljudi sovraži Jiang Jieshija, to-
da kakšen pasji sin je Jiang Jieshi, tega ne ve nihče; zato hočemo izdati Zbrana dela
Jiang Jieshija, k temu še Zbrana dela Sun Jatsena /Sun Zhongshana/ in Zbrana dela
Kang Youweija. Če bi ostalo prepovedano gledati spornemu in zmoti, idealizmu in
metafiziki v obraz, bi bila to zelo nevarna politika, s tem bi bilo podprto samo naza-
dovanje in zatrditev mišljenja ljudi./.../ Komunisti vemo premalo o nasprotni strani
in smo enolični itd." (Mi, p. 92; prim. MSW V, p. 367).
SZ je nasprotovanje kampanji izrazila tako, da jo je v tisku zamolčala (gl.
Chruschtschow erinnert sich, p. 468). Mao pa je s svoje strani govoril, da "sovjetski
tovariši ne razumejo" te politike, pri tem pa afirmiral razlago "stotih cvetov" kot
svobode na socialistični platformi, "v okvirih socializma, v vrstah ljudstva in z izklju-
čitvijo kontrarevolucionarev" (MSW V, p. 495). To je že preinterpretacija prvotne
zamisli oz. refleksija spremembe političnega kurza, ki kot taka daje prav in proti—
sovjetski polemiki in sovjetskemu polemičnemu razumevanju, ne dokazuje pa sov-
jetskega nerazumevanja, marveč potrjuje sovjetsko razumevanje in nerazumevan-
je. Hruščevu se je kampanja prikazovala kot provokacija: "Oznanjena je bila, da bi
ljudi spodbudila, da bi odkrito povedali svoje mnenje, da bi lahko bile vse rože, ka-
terih cvetovi so bili napačne barve ali napačnega duha, porezane ali poteptane"
(Chruschtschow erinnert sich. p. 468). Kitajcem pa je šlo za odkrito priznanje boja
med materializmom ir. idealizmom, med dialektiko in metafiziko, med "dišečimi ro-
žami in strupenim plevelom" Trdili so. da je "dejstvo, da je idealizem, metafiziko in
strupen plevel najti v vsaki deželi", da pa tam, kjer nimajo možnosti pokazati se v
pravi barvi, privzemajo podobo svojih nasprotkov: "V Sovjetski zvezi se mnogo
si rupenega plevela prikazuje v imenu dišečih rož. in mnoge absurdne ugotovitve no-
sijo oznako materializma ali socialističnega realizma" (MSW V, p. 366/7)"\
24	"/.../celotna partija bi morala študirati dialektiko in zagovarjati delovanje v skla-
du z dialektiko. Celotna partija bi morala posvečati pozornost ideološkemu in teo-
retskemu delu, izobraziti kontingente marksistišnih teoretskih delavcev in vložiti
večje napore v študiranje in propagiranje marksistične teorije." (MSW V, p. 382;
prim, ibid., p. 378 idr.)
25	Ta logika lahko pomaga razumeti "literarni boj", ideološke boje v sovjetski komu-
nistični partiji v letih 1923-24, polemiko o možnosti razvoja socializma v SZ. ki jo je
Stalin rešil v svojo korist s formulo "izgradnje socializma v eni deželi" - zunaj stali-
nistične ideološke prisile. V navadi je, da se Stalinu v tej zadevi pripisuje "reali-
.214
Ta kritični ton je Sovjetom seveda "ušel" in ga tudi ne bi mogli sprejeti, ker je po
tradiciji stalinizma pač kakšen Stalin ali Ždanov tisti, ki razpoznava in določa, kdo in
kaj je kakšne barve ali duha: roža tu ne diši sama od sebe, "samoiniciativno" oz. "av-
tonomno", barvo in duh dobi šele, ko je sprejeto ustrezno postanovlenje26. Z druge
strani pa so imeli Sovjeti naknadno prav, ker je kampanji "sto cvetov" pod pritis-
kom birokratskih sil v partiji, ki so znale izrabiti ostrino sproščene kritike, kmalu
sledila udušitev kritike. Sprožena je bila kampanja "proti desnim", ki težišče kritike
prenese s sovjetskih na domače "revizioniste", na dei partijskega vodstva, ki je sim-
patiziral s politiko Hruščeva, za njo pa, 1958, "véliki skok naprej" s formiranjem ko-
mun in lokalne industrije. Aktivizacija razrednega boja v nadgradnji in ideološko
osamosvajanje je bilo "komplementirano" z uvajanjem lastnih metod gospodarske-
ga razvoja in z ekonomskim osamosvajanjem27, ki ga je v odtegovanju (in končno
odtegnitvi) ekonomske pomoči izraženo sovjetsko nasprotovanje samó krepilo. Ki-
tajci so se zavedali, da ekonomsko niso samostojni (Mi, p. 26), zavedali so se tudi,
kakšne narave je tuja, predvsem sovjetska gospodarska pomoč. Da ne zahteva saino
politično-ideološke lojalnosti, marveč tudi reproducira ekonomsko odvisnost28 .
zem", vprašanje pa je, če ni bil v določenem pogledu pravi realist Trockij: absurdno
bi bilo trditi, da se Trockij ni zavzemal in iskal poti za razvoj socializma v SZ — vpra-
šanje je, ali je ekonomsko-politično-ideološka ureditev, ki bi se jo dalo in se jo je
dalo formirati v tedanji izolirani SZ, po porazu evropskih proletarskih revolucij, že
dejansko in resnično, že udejanjeni in uresničeni socializem, in ali je tisto, kar se je
dejstveno oblikovalo, zaslužilo to ime. Ni šlo (in ne gre) za vprašanje boja za sociali-
zem, marveč za realistično in kritično presojo v tem boju doseženega, vedno sproti
izbojevanega, in za "pravo imenovanje" tega, ki ohranja revolucionarno perspekti-
vo tudi tedaj, ko se lahko že zdi, da je revolucija zaključena, da je iskano že najde-
no.
26	Takšno administrativno določanje barve in dúha - ne rož, marveč duhá, je Marx
najostreje kritiziral in ironiziral že v spopadu s prusko birokracijo: "'.../ tisto najbo-
gatejše, duh naj bi smel eksistirati samo na en način?/.../Sivo v sivem je edina upra-
vičena barva svobode. Vsaka rosna kaplja, v kateri sveti sonce, se lesketa v neizčrp-
ni igri barv, duhovno sonce pa, v kolikerih individuih, na kakršnih predmetih že bi se
lomilo,naj bi smelo porajati le eno, le uradno barvo!" (MEGA2 I/l, p. 100.)
27	"Medtem ko so prejšnje izjave vedno poudarjale, da Kitajska uporablja bogato iz-
kušnjo sovjetskega komunizma, z manjšimi modifikacijami, da bi se prilegala kitajs-
kim specifičnim pogojem, je bila nova linija - hiliastičen povratek k marksizmu-le-
ninizmu, ki se je zaklučil z Leninovo Državo in revolucijo - implicitno ovrženje sov-
jetskega modela. Poudarjanje pomena kmetov /.../je bila nadaljna zavrnitev sov-
jetske dogme." (The Chinese Communes, p. 58.) Nerodno situacijo, v kateri se je
spočetka - preden je zacirkulirala moskovska enciklika - znašla ob tej kitajski
kampanji Sovjetska zveza, izprišuje denimo dejstvo, da so Bolgari, pod kitajskim
vplivom, že najavili ustanovitev svoje prve komune, (gl. ibid.)
28	Gl. MU, p. 199. - Tito je 1952 v ostri marksistični kritiki stalinistične politike do
vzhodnoevropskih socialističnih dežel dejal, daje Sovjetska zveza "stvorila od ne-
kada nezavisnih istočnih država, kao što su ČehosloVaška, Poljska, Mađarska, Ro-
.215
Ekonomika "vélikega skoka naprej", rezultat vztrajnega iskanja lastne in nacio-
nalno—emancipatorične ekonomske politike, je z naslonitvijo na kmečke množice
in z decentralizirano lokalno industrijo, predvsem jekla, ki jo Hruščev posmehljivo
imenuje "samovarske plavže", praktično prekršila nekatere temeljne stalinistične
politične in ekonomske dogme, Mau pa prislužila oznako malomeščana, ki da so mu
bili interesi delavskega razreda vedno tuji29. Toda če lahko to imenujemo ''praktična
kritika" sovjetskega stalinizma, je napak zatrjevati, da je bila kitajska "teoretska
kritika 'stalinizma"' "zelo mršava" (Texte zur Stalinfrage, p. 128). Nasprotno, po-
tem ko Mao sredi leta 1958 izgubi iluzije o SZ30in ko se mora delno umakniti tudi pri
projektu "vélikega skoka" (1959)31, se v letih 1959-60 loti študija sovjetske polite-
munija, Bugarska i tako dalje, obične kolonije u srcu Evrope." (VI. kongres KPJ/
SKJ, p.30.)
29	Tako npr. Hruščev (gl. Chruschtschow erinnert sich, p. 464); Hruščev tudi piše, da
je Stalin Maa "zaradi tega odklona od resničnega marksizma kritiziral, kot se spodo-
bi"; imenoval ga je "peščanyj marksist".
Dvajset let po Hruščevu se sovjetska kritika Mao Zedonga ni uspela niti zresniti
niti napredovati. "Maoizem" zanjo ni nič drugega kot malomeščanska in sinocen-
trična karikatura oziroma izroditev socializma,"inačica malomeščanskega militari-
stičnega kasarniškega komunizma". (Gl. Die entwickelte sozial. Gesellschaft,
p.451,473; kolektivna sistematizacija tovrstnega ideološkega obračunavanja, ki bi
hotelo biti kritika, pa je samo katekizem pravšnjega in resničnega sovjetskega kva-
zisocializma: Kritik der theoretischen Auffassungen Mao Tse-tungs.)
Tisti pravi "greh maoizma" je, da se je po letu 1958 iztrgal izpod tutorstva Sovjets-
ke zveze, da se je kitajsko komunistično gibanje začelo ponovno intenzivno osamo-
svajati. In ker Sovjetska zveza ni mogla proti temu ničesar napraviti s silo, nastopa
še dandanes kot stara klassnaja dama (figura, iz katere se je Lenin tako bridko nor-
čeval), ki po eni strani pripoveduje ganljive zgodbice, kakršna je tale:"Mednarodni
odnosi s socialističnimi deželami, posebej z ZSSR, so kompenzirali razmeroma
majhno številčnost in nezadovoljivo politično moč delavskega razreda na Kitaj-
skem. Nadaljni potek dogodkov pa se je razkril za izredno neugodnega za usodo so-
cializma na Kitajskem. Potrganje vezi delavskega razreda Kitajske s socialistično
skupnostjo, s Sovjetsko zvezo, je resno oslabilo polititične pozicije delavskega raz-
reda na Kitajskem ter vodilo h krepitvi pritiska malomeščanskih elementov in ideo-
logije nacionalističnega revolucionizma in hegemonizma na delavski razred in KP
Kitajske"(Die entwickelte etc., p. 475) —, po drugi strani pa straši s trockizmom (!?)
(ibid., p. 457) in izvaja vse kar delajo kitajski komunisti, na nezgrešljivi skupni ime-
novalec: "antisocialistična in antisovjetska zunanja politika Pekinga" (ibid., p. 470).
30	To letnico postavlja Schram (Introduction v MU, p. 37).-"Med avgustom in de-
cembrom 1958 je Sovjetska zveza povsem izginila iz resolucij, direktiv, uvodnikov,
člankov, navodil in analiz komunarskega gibanja." (The Chinese Communes, p. 57)
31	Gl. MU, p. 145; Mao v tej zadevi ne pove samo, da je SZ nasprotovala ljudskim
komunam, marveč jo tudi obtožuje, da se je vtikala v notranje zadeve LR Kitajske
in podpirala Peng Dehuajevo opozicijo "vélikemu skoku naprej" (Schram: Intro-
duction k MU, p. 39)
.216
konomske teorije in formulira kritiko, ki je odločilno vplivala na nadaljnjo notranjo
in zunanjo politiko LR Kitajske32. Pozornosti vredno je pri tem dejstvo, da Mao ute-
meljuje kritiko aktualnega sovjetskega vodstva, sovjetskih destalinizatorjev, na kri-
tični analizi klasičnih stalinističnih tekstov in da v internih tekstih in govorih kritični
očitki Stalinu, v nasprotju s tedanjo uradno oceno, pretehtajo njegove zasluge (gl.
Gittings, op. cit., p.299). Rezultat kritike hruščevskega "revizionizma" je kritika
stalinskega revizionizma.
V tem obdobju, od 1958 do 1962, ko se razkol med Kitajsko in SZ publicira, je v
bistvu formirana kitajska kritika in nekritika Stalina/stalinizma in destalinizacije ter
dosežen tisti teoretski korpus, ki ga lahko imenujemo Maov prispevek k razvoju
marksizma33
II. Mao va kritika stajjnizma
1.Ponovno je osvetljeno raziherje do XX. kongresa KP SZ in destalinizacije,
kakršno in kakor je sprožil, in sicer s posebnim poudarkom na kitajskih "notranjih
vidikih", na "nasprotujočih pogledih, pro in contra," na XX. kongres KP SZ v KP
32	Gre predvsem za Maove obsežne kritične komentarje sovjetskega učbenika poli-
tične ekonomije, tiskanega po Stalinovi smrti (hvaljenega na XX. kongresu KPSZ),
in za kritiko Stalinovih "Ekon. problemov socializma v ZSSR" — gl. prikaze
Schräm: Da živi etc., Gittings: Maovi pogledi etc., Levy: Maovi pogledi etc., zlasti
Gittings, p. 299, in Levy, p. 304, 305, uvod in Notes on the Textes v angl. prevodu
teh tekstov (Mao Tsetung: A Critique etc., p. 7 sqq.). Po Levyju ti kritični spisi ka-
žejo, da se je "Maova analiza vse bolj naslanjala na marksistične kategorije in pred-
postavke" (ib., p. 305). Na vlogo teoretskih argumentov pri določanju kitajske poli-
tike opozarja med drugimi Blumer:"/.../ ti kitajski argumenti so postali vodilo ki-
tajske notranje in zunanje politike, od tod je bilo speljano oblikovanje kitajske zu-
nanje politike v šestdesetih letih, njihov prenos in generalizacija na notranjopolitič-
nem področju pa je bila vzmet kulturne revolucije./.../ Globji vzrok kulturne revo-
lucije ni okoliščina, da so sedeli v vodstvu kitajske KP ljudje, ki niso odobravali kri-
tike sovjetskega revizionizma, temveč prenos analize sovjetske družbe na kitajske
razmere." (òp. cit., p. 8; gl. tudi p.9—11.)
"Maovo prizadevanje za konkretne politično ekonomske ukrepe je mogoče naj-
bolje pojasniti z njegovo ekonomsko teorijo, ne pa z njegovo željo po oblasti." (Le-
vy, op. cit., p. 305.) Schräm opozarja, kako dialektično presojanje "- kakor ga Mao
razume - "prežema vsako njegovo razpravo, pa četudi gre za najkonkretnejše poli-
tične in ekonomske probleme." (Schräm: Da živi etc., p. 281.)
33	Bettelheim, ki seveda ni nepristranski, pravi, daje Mao Zedong v nasprotju s Sta-
linom, ki ne samo, da ni prispeval k razvoju marksistične teorije, temveč k njenemu
nazadovanju, "pripomogel k ogromnemu napredku marksizma in diktature proleta-
riata." (Interview, p. 167.)
• \
.217
Kitajske34.Mao pri tem izjavlja, da je "večina kadrov v naši Partiji" z XX. kongre-
som KP SZ "nezadovoljna", češ da je šel "predaleč v napadanju Stalina" (MSW V,
p. 372,354; prim. Mu, p. 99,Mi, p. 35).
Če so Kitajci v prvi uradni reakciji na XX. kongres KP SZ opozorili Sovjete, da je
stalinizem in potemtakem tudi destalinizacija stvar svetovnega komunističnega gi-
banja, pa se zdaj očitek, da so Stalina detronizirali sami, brez konzultiranja drugih
KP, obrne v trditev, da je bila destalinizacija, če se pove naravost, v funkciji frakcijs-
kih bojev in z njimi določena, da je bila podrejena posameznim interesom v KP SZ
(ne pa občim interesom svetovnega komunizma) in temu ustrezno izpeljana. Zato
oporekajo sovjetskemu državnopartijskemu vodstvu pomanjkanje "revolucionarne
morale", toda tako, da kritika vedno zadeva tudi kitajske simpatizer j e Hruščeva, in
obratno: "Nekateri ljudje, ki so bili najbolj entuziastično za Stalina, so se najbolj ve-
hementno obrnili proti njemu. V mojih očeh ti ljudje ne pripadajo marksizmu-leni-
nizmu, k stvaren ne pristopajo analitično in manjka jim revolucionarna morala. /.../
Ker ste bili prej za Stalina, bi morali navesti vsaj kakšen razlog za tako oster obrat.
Toda vi ne navajate nobenega razloga za ta nenadni obrat, kot da ne bi bili nikdar v
življenju podpirali Stalina, čeprav ste ga v resnici poprej popolnoma podpirali"
(MSW V, p. 354). "Ko je bil Stalin zrušen, so nekateri ploskali iz svojih osebnih in-
teresov, to je zato, ker so hoteli, da bi drugi častili njih" (MU, p. 100).
Nadalje se eksplicira ambivalentno sprejemanje oz. nesprejemanje na XX. kon-
gresu sprožene destalinizacije: "Ko je bil Stalin 1956 kritiziran, smo bili po eni strani
srečni, toda po drugi zaskrbljeni. Povsem nujno je bilo odstraniti zapreko, /morda
tudi: "razkrinkati strahote" — to remove the lid/, zlomiti slepo vero, sprostiti pritisk
in emancipirati misel. Nismo se pa strinjali, da se ga zruši z enim zamahom" (MU, p.
101). Da bi demonstrirali to nestrinjanje, so na Kitajskem še vedno obešali Stalino-
vo sliko35.
2. Diferenciranemu odnosu do destalinizacije odgovarja in ga dopolnjuje diferen-
ciran odnos do Stalina. "Mislim, da sta dve 'sablji': ena je Lenin in druga Stalin. Rusi
so zdaj odvrgli Stalinovo sabljo. Gomulka in nekateri na Madžarskem so jo pobrali,
da bi zabodli Sovjetsko zvezo in nasprotovali tako imenovanemu stalinizmu. Tudi
komunistične partije mnogih evropskih dežel kritizirajo Sovjetsko zvezo, njihov
34	Ker so tudi partijski funkcionarji in aktivisti personifikacije določenih družbenih
razmerij in določenih razrednih sil in interesov, Mao ob drugi priložnosti opozarja
na realne korenine "kitajskega revizionizma", na "družbene sloje, ki bi hoteli ubrati
pot revizionizma.."(gl. Mi, p. 81).
35	Da bi ilustriral, kako močno so bili Kitajci v prvem povojnem obdobju podvrženi
sovjetskemu vodstvu, kako močan je bil dogmatizem (pa tudi kako osvobajajoč je
bil XX. kongres), Mao pravi, kako tri leta ni smel jesti jajčne in piščančje juhe. ker
je bil v Sovjetski zvezi objavljen članek, ki je to odsvetoval. "Ni pomembno ali je bil
članek pravilen ali ne, Kitajci so vedno poslušali in spoštljivo ubogali. Skratka. Sov-
jetska zveza je bila glavna."(MU, p. 98.) Poroča tudi, kako so ga kitajski slikarji, ko
so ga slikali ob Stalinu, narisali vedno malenkost manjšega, "tako slepo so bili
uklonjeni moralnemu pritisku, ki gaje tedaj izvajal Sovjetska zveza."(ibid.. p.99.)
.218
vodja pa je Togliatti. Tudi imperialisti uporabljajo to sabljo, da koljejo z njo ljudst-
vo. /.../ Kitajci/te sablje/ nismo vrgli stran. Prvič, branimo Stalina in, drugič, istočas-
no kritiziramo njegove napake in smo napisali članek 'o historičnih izkušnjah dikta-
ture proletariata'. Drugače kot nekateri, ki so skušali osramotiti in uničiti Stalina,
delujemo v soglasju z objektivno realnostjo" (MSW V, p. 341).
Dobronamerna ali "načelna" razlaga bi zaključila, da si Kitajci prizadevajo za to,
da "Stalin" ne bi postal orožje protikomunističnega boja. Toda kritika stalinizma je
lahko iztrgana iz rok protikomunističnih kritikov samo, če jo komunisti sami pripel-
jejo do konca, če komunisti sami pri tej kritiki (kot bi rekel Benjamin) niso konsek-
ventni, temveč so radikalni, če komunisti pred "vsem svetom", predvsem pa pred
delavskim razredom, katerega komunisti, katerega komunistično jedro so, pokaže-
jo in dokažejo, da so sposobni in tudi odločeni svoje reči urejati in urediti sami —
brez mitološkega buržoaznega "neulovljivega" "ostanka", ki, takšen ali drugačen,
vedno pade v roke vladajočega razreda. Marx je nekoč dejal, da je delavski razred
revolucionaren, ali pa ga ni. Destalinizacija je delo delavskega razreda, ali pa je ni.
In, danes, komunizma brez destalinizacije ni. Revolucionarnega delavskega gibanja
brez destalinizacije ni. "Stalin" ni "sablja" , s katero bi delavski razred bil svoj boj.
"Stalin" je "sablja" v hrbtu revolucionarnega gibanja delavskega razreda. "Imperia-
listi" lahko sekajo s "sabljo Stalin" ne zato, ker so jo "Rusi" zavrgli, temveč zato,
ker je Stalin razorožil "ruski" proletariat. Delavski razred ne more in ne bo mogel iz-
bojevati s tem orožjem nobene revolucionarne zmage, njegova revolucionarna zma-
ga pa bo, če bo in ko bo uničil to orožje. Nobenega revolucionarnega jedra stalini-
zma ni mogoče izluščiti in prevzeti za današnje boje. Revolucionarni nauk stalini-
zma je, da je revolucija doživela poraz, in naloga današnjih bojev je še vedno in ved-
no znova,da se revolucija iz tega poraza nauči,kako ga lahko porazi, kako lahko pre-
maga in uniči stalinizem v celoti, z njegovimi "dobrimi in slabimi stvarmi", "stopro-
centno", ne naenkrat, seveda, pač pa temeljito.
"Zmota" Kitajcev ni, da "zagovarjajo Stalina", temveč da "ne vedo" ali vsaj ne
dajo vedeti, da "vedo", kaj delajo, kaj imajo v rokah, ko pravijo, da imajo "sabljo
Stalin", in po kom tolčejo, ko mahajo po "sramotilcih Stalina". Toda če je "stalini-
zem" moment in forma kitajskega procesa destalinizacije in ti tako delujejo revolu-
cionarno — v skladu s svojo "objektivno realnostjo", pa se vsaka revolucionarnost
neha, ko zgodovinsko določeno formo svojega boja vsiljujejo revolucionarnim pre-
mikom v drugih deželah, ko ta specifična in konkretna forma postane obče merilo
revolucionarnosti, ki mu, se razume, nihče ni dorasel. Denunciranje Gomulke, pa
Madžarom, pa tudi Togliattija (in kasneje Jugoslovanov), ki jih v njihovih revolu-
cionarnih prizadevanjih enačijo z imperialisti (z Dullesom)— v prizadevanjih, ki bi,
realizirana, šele lahko izkoreninila kontrarevolucijo, ki jo podtikajo njim, kontrare-
volucijo, ki jo konzervira vsaka blokada destalinizacije - pa deluje v vseh pogledih
dejansko stalinizacijsko, neostalinizacijsko. Z monetami revolucionarne resnice
(ali resnične revolucionarnosti), ki jih Kitajska izvaža, ni mogoče kupiti revolucije,
dejanske in resnične. Če je stalinizem moment oz. forma notranje kitajske destalini-
zacije, je kitajska forma destalinizacije moment zunanje stalinizacije, izvoz destali-
nizacije je na drugem kraju uvoz stalinizma.
V nasprotju z videzom, deklariranji, z ideološko zavestjo o lastnem ravnanju, ka-
ko da so "Stalinovi dosežki primarni in njegove pomanjkljivosti sekundarne" — kar
.219
je spet predvsem v funkciji ideološkega osamosvajanja, kot kaže poudarjanje razlik
s Hruščevim, ki se mu zato, da bi bil kontrast čim ostrejši, pripiše v nasprotju z dejst-
venostjo njegovega tajnega referenta, kjer so "svetle točke" Stalinovih zaslug še ka-
ko obravnavane, da je "naslikal tako črno podobo Stalina" (gl. MSW V, p. 494-5) -
v nasprotju s temi deklariranji, ki dajejo videz, da je problem Stalin že rešen, v na-
sprotju z načelom, da se sledi tistemu, v čigar rokah je resnica, tudi Stalinu (Mi, p.
111), kar ustvarja videz, da se že ve, da je resnica tudi v Stalinovih rokah te.r celo, ka-
tera je ta resnica, pa vidimo, da ta deklariranja dejansko šele odpirajo pot k reševan-
ju problema, da to načelo v resnici šele napoteva k ugotavljanju, kaj in koliko, če
sploh kaj, resnice je pri Stalinu. Zato je temelj no metodološko stališče dobro povze-
to takole: "Po kritiziranju Stalina so žrtve slepe vere malenkost odprle oči: Da bi na-
ši tovariši spoznali, da je imel stari prednik16 tudi napake, ga moramo analizirati, ne
pa imeti slepe vere vanj" (MU, p. 101). Če se reče še enkrat: kar se prikazuje kot re-
zultat analize, analizo šele odpira, kar se prikazuje kot kritika, kritiko šele omogo-
ča.
3. Maova kritika Stalina - stalinizma. -Po Mau je večina napak, ki jih odkriva v
sovjetski praksi - postalinski, stalinski, pa tudi leninski -, poosledica "pomembne
pomanjkljivosti v sovjetski ekonomski teoriji in analizi" (Levy, op. cit., p. 308),
"posledica nepravilne analitične metode", strogo vzeto: celo odsotnosti analitične
metode. Sovjeti naj bi izhajali iz definicij principov in stališč, namesto da bi do teh
principov in stališč (predpostavk) prišli na temelju rezultatov preučevanja in analize
kakega konkretnega problema. Napake Sovjetov pa so, nadalje, tudi posledica ne-
razumevanja protislovja (gl. ib., p. 309).
To nerazumevanje odkriva Mao v Stalinovem spisu "O dialektičnem in historič-
nem materializmu." Pri tem formulira eno temeljnih točk teoretske kritike stalins-
kega marksizma, ko pravi, da Stalin "obravnava samo boj nasprotij, ne da bi omenil
njihovo enotnost" (MSW V, p. 367/8 - gre za znani govor 27. jan. 1956, ki je v Mi
podan v močno krajši verziji). Refleksijo tega Stalinovega stališča je najti v 4. izd.
ruskega "Kratkega filozofskega slovarja", ki zatrjuje samo izključujočnost pojavov,
kot so vojna in mir, buržoazija in proletariat, življenje in smrt, češ da med njimi ne
more biti identitete, kar je za Maa "popolnoma napačno" (ib., p. 368). Če to nera-
zumevanje oz. ta napaka po stalinskem kanonu "4 osnovnih potez" še vedno dopuš-
ča 3/4 razumevanja oz. pravilnosti, je po Maovem pojmovanju ta možnost izključe-
na: "Zakon protislovja v stvareh, to je, zakon enotnosti nasprotij, je temeljni zakon
materialistične dialektike" (MSW I, p. 311; prim. MSW V, p. 368). "Pri študiranju
tega zakona se /.../ ne moremo izogniti obravnavanju različnih vprašanj, številnih fi-
lozofskih problemov. Če si lahko razjasnimo vse te probleme, bomo dospeli do te-
meljnega razumevanja materialistične dialektike" (MSW I, p. 311). Nerazumevan-
je zakona protislovja je potemtakem, tudi ko gre za Stalina, temeljno nerazumevan-
je mateiralistične dialektike.
Ker je nasprotje dialektike metafizika (ib., p. 312), kritika, da je Stalin metafizik,
ni ne samovoljna ne naključna: "Stalin je bil v resnici zajet v metafiziko, ni prepoz-
nal enotnosti nasprotij" (Mi, p. 92); "veliko ljudi" je potegnil v metafiziko (ib.,
MSW V, p. 367); "pri njih /Sovjetih/ je izredno veliko metafizike in zavoženega /
Razlago tega izraza gl. v Schräm, MU, p. 15.
.220
zatrdelega mišljenja" (Mi, p. 92). Ta metafizika izhaja iz neobravnavanja "številnih
filozofskih problemov", ki je koreninilo v totalni negaciji nemške klasične filozofije
pod Stalinom (ib., MSW V, p. 367). Mao, nasprotno, priznava tej filozofiji status
predhodnika marksizma (Mi, p. 92) in, kot že rečeno, zahteva, da se jo študira".
Zaradi vladavine metafizike zaradi odsotnosti dialektike "so /Sovjeti/ delali napa-
ke v politiki" (Mi, p. 92). Mao sicer pravi, da je Stalin s svojimi metodami izgradil
socializem, toda te metode da niso edine - razlikujejo se in od Leninovih in od ki-
tajskih38. In kakor so zaradi pomanjkanja dialektike enostranske, tako je enostrans-
ki tudi socializem, ki je bil z njmi zgrajen. Ta enostranskost je ne le v poudarku, tem-
več v skoraj izključni pozornosti, namenjeni izgradnji materialne baze: socializem
se meri — očitajo Kitajci — v tonaži sproduciranega jekla, premoga, nafte, v številu
izstreljenih satelitov... Mao zato pripominja, da so Sovjeti "zaslepljeni s svojimi ma-
terialnimi dosežki", ter posmehljivo vzklikne: "Kakšni komunisti! Pravim, pomno-
žite vse to desetkrat, ali tudi stokrat, še vedno ne znese veliko. Vse, kar ste naredili,
je, da ste izvlekli nekaj iz zemlje, spremenili v jeklo in naredili nekaj avtomobilov,
letal in še kaj. Kaj je na tem tako pozornosti vrednega?" (MSW V, p. 365)
Mau ne gre za zanikovanje materialnih dosežkov (materialne baze), temveč za ti-
sto, kar se s povzdigovanjem zgolj teh materialnih dosežkov zanikuje: za "revolu-
cionarne principe", za revolucionarno politiko. Kar gre namreč pri stalinskem eko-
nomističnem redukcionizmu v izgubo, je politika, in to prav revolucionarna politi-
ka, politika množic. Kritika je izrečena v brechtovskem stilu: "Tehnika odloča vse'
— kaj pa je s politiko?" (Mi, p. 109). Politika revolucije se sprevrže v stalinizmu v ka-
drovsko politiko, torej v politiko, ki je pisana po naročilu danih ekonomskih razme-
rij, ki ni spreminjanje ekonomskih zakonitosti. Množice pa so individualizirane,
odrinjene iz politike in materialno vzpodbujane k čim večjemu iztiskanju delovne si-
37	Temeljna razlika se kaže že v Maovem spisu "O protislovju" iz leta 1937. V na-
sprotju s kratko in suho Stalinovo opombo, da se Marx in Engels, ko "začenjata svo-
jo dialektično metodo ", "običajno sklicujeta na Hegla kot na filozofa, ki je formuli-
ral osnovne poteze dialektike"(Stalin: Vprašanja leninizma, p. 588), beremo pri
Mau: "Znameniti nemški filozof Hegel /.../ je kar najpomembneje prispeval k obli-
kovanju dialektike, vendar je bila njegova dialektika idealistična." (MSW I, p. 315.)
V omenjenem Maovem spisu Stalin še figurira kot persona, ki je "razvila" teorijo
"dialektičnega in historičnega materializma". Naj je spis tudi usmerjen proti do-
gmatizmu (gl. ibid.,p. 346), iz njega se ne more povsem izmotati, dokler so predme-
ti, ki se jih analiza ne dotakne. O recepciji Hegla na Kitajskem gl. Badiou/Bellasen/
Mossot, op. cit., p. 19 sqq.; po tej informaciji naj bi ukvarjanje s Heglom po zmagi
kitajske revolucije postopno konstituiralo polje diskusije "o vprašanju uporabe he-
glovske dialektike" (p. 20).
38	"Naše metode malce bolj odgovarjajo dialektiki. Do gotove mere odgovarjajo Le-
ninu, ne pa toliko Stalinu." (Mi, p. 110.) Pomembnejše od razbitja identitete med
Stalinom in Kitajci je bilo zanje razbitje identitete med Leninom in Stalinom. Na te-
melju tega je Mao izjavil: "Razvijali bomo trdadicijo oktobrske revolucije in Leni-
novo linijo množic, opiramo se na množice in na deželi na revne kmete." (ibid., p.
111.)
.221
le; povzdigne in pretirano se poudarja individualni interes. Kitajci očitajo Sovje-
tom, posebej Stalinu, da ni izvajal "linije množic", in deklarirajo, da sami ravnajo
drugače, nasprotno (gl. Mi, p. 111).
Ob tej napačni politiki oz. kar odsotnosti politike "izgradnja socializma" ni samo
enostranska in zato "napačna", ampak je tudi v tej enostranskosti nepravilna. Ta
napačna enostranskost je sama napačna: Mao kritizira Stalinovo pretirano vztrajan-
je na razvoju težke industrije, pri čemer je ta industrija usmerjena enostransko v ve-
like naložbe, centralizirana, nezadostno se upošteva lokalni nivo in nagiba se k ad-
ministriranju, ter razmerje med industrijo in kmetijstvom (med mestom in deželo)
in sámo kmetijsko politiko, kjer je "/Stalin/ izsušil jezero, da bi ulovil ribo," kjer je
bilo zaukazano rediti prašiče v muslimanskih predelih39, kjer torej niso upoštevali
lokalnih pogojev. Kljub tamkajšnjemu poudarjanju materialnih spodbud, pribija
Mao, naj bi imelo sovjetsko ljudstvo le "nekaj več kot naše" (Mi, p. 119, Levy, p.
320, 309; MU, p. 143). "Kar manjka, je množična linija" :"tukaj manjka dialektika"
(Mi, p. 119, 109)
Teoretsko vprašanje, ki je v tej kritiki stalno prisotno, stalno na deluje vprašanje
mesta in vloge politike v družbi, ki izgrajuje socializem, v "prehodni družbi". Po
Mau se ta vloga razlikuje od vloge v prejšnjih družbenih formacijah. Politika naj bi
tu odigrala 'glavno vlogo', kakor se da razumeti iz kritičnega očitka Sovjetom, da so
"nezmožni dati politiki komandno vlogo" (identično mobilizaciji množic) (Levy, p.
308). Ta očitek, bran z druge strani, zatrjuje takó strukturalno nesocialističnost sov-
jetske družbe.
Kakor je politika v zadnji instanci ekonomska politika, se razlika med Sovjeti in
Kitajci ne izraža samo v kitajskem opažanju "ekonomskih razlik" med deželama
(MU, p. 99), marveč se začrtuje zudi v koncipiranju kitajske politične ekonomije.
Ko Mao piše, da so "predmet raziskovanja politične ekonomije produkcijska raz-
merja" (cit. v Levy, p. 311), se za tem navidez posebnoznanstvenim vrtičkarstvom
skriva protistalinistični revolucionarni teoretski poseg. Znova se aktivira tista zgo-
dovinska družbenokritična vsebnost marksistične (kritike !) politične ekonomije in
perspektiva revolucionarne politike, ki jo je stalinizem v pripravah na svojo konsoli-
dacijo demontiral. Za predmet politične ekonomije je določil "materialno bazo",
"proces materialne produkcije"40, ter tako ideološko - z zbitjem teorije na ideološ-
39 Podobno je bilo z dekretom, da je treba gojiti kunce: "Če bi /Stalin/ odločil, kar se
je v resnici zgodilo, da vpeljejo v Rusijo kunce, da bi ublažili upadanje števila živine,
bi morali v gostilnah in jedilnicah streči kunce, ki jih ne bi imeli, kmetje bi morali re-
diti kunce, časopisi pisati o kuncih, profesorji naravoslovja raziskovati kunce, umet-
nostne šole risati kunce, pisatelji pisati pripovedi o kuncih, slike kuncev bi bile razo-
bešene po tovarnah, cestah in zadrugah. Potrebno je bilo nagnjenje k lenobi, priro-
jeno ruskemu ljudstvu, in absolutno nepoznavanje tehnike reje kuncev, da so uvo-
ženi kunci poginili ter tako obvarovali Ruse, ki sem jim ta žival gnusi, kot nam pod-
gana, pred tem, da bi morali to žival, ki soji na skrivaj vzdeli ime 'Stalinov volek'. z
odporom jesti." (Yvon: Staat und Klassen, p. 551/2.)
4(1 Gl. diskusije o "teoretični politični ekonomiji", raztresene v glavnem po sovjets-
kem revialnem tisku s konca 20. let, s poznejšega vidika označene tudi kot likvidaci-
.222
ko raven,ob možnem sklicevanju na del ruske marksistične tradicije, ki se je sicer
morda znala sklicevati na Lenina, ni pa bila leninska tradicija, če se le ne gleda Leni-
na skozi prizmo "Vpašanj leninizma" — pripravljal teren zavladi stalinske, ne le teo-
retske prakse ekonomističnega redukcionizma, ki je predvsem imobolizirala delavs-
ke množice.
Maovo posmehovanje sovjetski "zaslepljenosti z materialnimi dosežki" se da od
tod razumeti tako, da niso "materialni dosežki" tisti, ki razlikujejo socializem od ka-
pitalizma, da ni tako in tako razvita materialna baza, kolikor že je "nujni pogoj so-
cializma", "na sebi" tista bistvena zgodovinska diferenca med socialistično in buržo-
azno družbo, marveč da so to razmerja med ljudmi ('med človekom in naravo ter
človekom')41. Razbija se sovjetski tehnicistični, ekonomistični fetišizem42, optimi-
stično heideggerjanstvo Sovjetov. Razbija revolucionarno, ker se ne vleče na sceno
starega buržoaznega subjekta (tej liniji je odprlo pot fevrerbachovstvo Hruščeve kri-
tike stalinizma in jo razvija teoretsko t. i. humanistični marksizem, v političnem po-
gledu pa disidentstvo), ampak se ga razvezuje s politično akcijo množic43. "Opazo-
ja "rubinovščine"; reprezentativen prikaz v nemškem prevodu Bessonov /Rilbin:
Dialektik der Kategorien.
41	Nasprotno torej buharinski tradiciji, po kateri se s spremembo produkcijskih sil,
enačenih z materialnimi produkcijskimi sredstvi, spremenijo "tudi razredna raz-
merja" (Buharin: Theorie d. hist. Mat., p. 165).
42	Ta fetišizem je najti tudi pri Mau, vendar v celotnem "sistemu" nima tistega cen-
tralnega in določujočega mesta kot pri stalinistih. (Prim. MSW V, p. 305.)
43	Od tod tu ne kampanje za človečanske pravice, droits de l'homme, temveč prole-
tarski razredni boj, aktivnost politično organiziranih ljudskih množic. Toda od tod
zato še ne gre obsojati dejstvenosti prizadevanj za človečanske pravice v deželah, v
državah "realnega socializma". Ta prizadevanja so simptom določenega zgodovins-
kega položaja ne toliko "disidentov", "intelligencije", kolikor delavskega razreda.
So neposredna reakcija in posledica poraza delavskega gibanja pod stalinizmom. Ne
gre za to, da disidenti nastopajo kot "hommes", kot prikrajšani buržoazni individui,
gre za to, da delavstvo ne more nastopiti kot razred, marveč je atomizirano, indivi-
dualizirano, da delavci nastopajo kot "hommes". Ne gre za to, da je "bürgerliche
Gesellschaft", "meščanska družba", ločena od "države". Gre za to,'da je "delavska
država" ločena od delavskega razreda. In prav zato ne gre za kakšno "čisto meščans-
' ko" problematiko, marveč za problematiko proletarske revolucije.
Vsa kompleksnost vprašanja je v tem, da se problematika buržoazne revolucije
aktivira v pogojih pretečene proletarske revolucije, natančneje, da se problematika
neizživete buržoazne revolucije aktivira v pogojih zatrte proletarske revolucije. Če
imamo v letih 1905-7, še bolj pa 1917 opraviti z "anomalno konstelacijo", v kateri
je morala biti socialistična družba izgrajena ne kot dediščina, temveč kot konkuren-
ca kapitala" (Gransow: Jenseits etc., p. 538; R. Rossanda to temeljno dejstvo spre-
glejuje - Revolucionarni intelektualci etc., p. 229 sq.), in proletarska revolucija ni
nastopala na temelju realizirane buržoazne revolucije, v kateri sta torej buržoazna
.223
vati stvari, ne pa ljudstva, pomeni opravljati jalovo delo", pravi Mao polemično (cit.
Schräm: Da živi etc., p. 285). Na to se navezuje v kontekstu razmišljanja o revolu-
cionarnosti in revolucioniranju delavskega razreda izrečena misel o'pomembnosti
"spreminjanja ljudi": "Pomembno vprašanje je vprašanje, spreminjanja ljudi" (cit.
v Levy, p. 314), misel, ki je bila pod Stalinom nasilno izbrisana44
in proletarska revolucija nastopali v tem pogledu ne "zaporedoma", temveč istočas-
no in zato konkurenčno (protislovje je Lenin razreševal v koncipiranju permanent-
ne revolucije), pri tem pa je proletarska revolucija vzpodbujala in gnala naprej bur-
žoazno le tako, da je nastopala proti njej, imamo zdaj opraviti s konstelacijo, v kate-
ri obedve revoluciji nastopata zavezniško in je buržoazna tista, ki "obuja", žene na-
prej proletarsko, ne da bi zato sama bila proletarska in ne da bi s tem tudi proletars-
ka sploh že bila. Buržoaznodemokratična opozicija v "socialističnem taboru"
opravlja to funkcijo posredno in neposredno.
Neposredno zastopa interese delavcev, s tem, da so droits de l'homme v enaki me-
ri pravice buržuja kot delavca — dokler je delavec tu v zgodovinsko — historični ek-
sistenčni formi individua meščanske družbe, v katero ga je politično, pa tudi eko-
nomsko in ideološko potisnil nazaj stalinizem, kolikor je torej delavec "človek":
"Predvsem ugotavljamo dejstvo, da niso tako imenovane pravice človeka /.../ nič
drugega kot pravice člana meščanske družbe, se pravi egoističnega človeka, od člo-
veka in skupnosti ločenega človeka. "(MEW 1, p. 264). V tem pogledu "opozicio-
nalne skupine, ki zastopajo politične reforme vsebine", ne ustvarjajo samo videza,
da reprezentiraj o interese delavcev, kot pravi Schulze (Herrschaft u. Klassen, p.
218).
Posredno z uveljavljanjem interesov ekonomske racionalnosti in razvoja tehno-
kratizma proti birokraciji, ki zadržuje razvoj produkcijskih sil, dokazujoč nevzdrž-
nost birokratskega gospostva. Prav tako pa s svojo "žrtveno vlogo", ki sproža proces
ozavedanja protislovnosti dejanskosti in formiranja kritične zgodovinske zavesti, ki
—	zaradi specifičnega razmerja med politiko, ekonomijo in ideologijo v teh družbah
—	prispeva k konstituiranju proletarske razredne zavesti in delavskega gibanja.
Zatiranje disidentov samo reproducira družbeno dejanskost, ki disidentstvo po-
raja. Zatiranje disidentov je hkrati zatiranje delavskega razreda in samo politična
aktivizacija delavskih množic lahko premaga disidentstvo. Kakor se je, kot pravi
Bier mann, mogoče izogniti socializmu samo s tem, da se izgradi komunizem, tako
se da odpraviti disidentstvo samo s socialistično prakso kot udejanjanjem komuniz-
ma. Kakor disidentstvo ni ječanje inteligencije pod diktaturo prOletariata, tako se
ga ne da odpraviti z restavracijo meščanske družbe (s tem torej, da se ga posploši in
ukine kot posebnost, "eksces"), marveč samo z nenehnim udejanjanjem in uresni-
čevanjem diktature proletariata — tudi tam, kjer deklarirajo, da je to že "prehojena
faza". V resnici pa je "komunizem", kjer se deli po potrebah — vladajočemu razre-
du.
44 Kako nasilno in temeljito, kažejo "korekture", ki so segale tja do Engelsovih tek-
stov, ki da so zmotno poudarjali vlogo družine v družbenem življenju — gl. Deben-
jak: Friedrich Engels, p. 191 sqq. O tem, da so bili Kollontajeva in njej podobni vsaj
v nemilosti, ni treba niti govoriti.
.224
Ta prva točka kitajske kritike stalinističnih metod "izgradnje socializma" se sumi-
ra v naslednji formulaciji Maove kritike Stalina: "Od začetka pa do konca te knjige
/"Ekon. problemov socializma v ZSSR'7 Stalin nič ne pove o nadgradnji, ne ozira se
na človeka, vidi stvari, ne vidi pa ljudi... Nazori, ki jih je podal v svojem zadnjem
pismu /Sanini in Venšerju, dodatek iste knjige/, so skoraj v celotni nepravilni. Nje-
gova temeljna napaka je, da nima zaupanja v kmete" (cit. Schräm: Da živi etc., p.
285; prim. Levy, op. cit., p. 307).
Kritika sovjetske pretirane, če ne izključne zaposlenosti z materialno bazo privza-
me s tem negativno formulacijo, ki se zelo pogosto ponavlja in utira pot radikalizaci-
ji kritike stalinizma: neupoštevanje nadgradnje, celo "ignoriranje nadgradnje". Pri
tem ne gre le za to, da se stalinistične Sovjete "udari tam, kjer ji ni ", kjer so najbolj
ranljivi, na področju, kjer nimajo opore, ker so ga izničili, ko so na njem zavladali
ne z njegovimi lastnimi sredstvi, marveč z njemu vnanjimi sredstvi, ki so vsako zma-
go nujno sprevračala v dvojen poraz45. Gre za to (kar je dolgoročnejše), da se z afir-
miranjem te kritike, z afirmiranjem tam ignoriranega, neupoštevanega, neobdelov-
anega, negiranega, potlačevanega, zatiranega..., ki ga odkriva ta kritika, razkriva -
nasproti stalinistični linearni, za ceno te "enostavosti" in premočrtnosti46 pa grobi,
teroristični, kastrirajoči praksi izgradnje socializma — kompleksnost, večplastnost,
neizenačenost, disharmoničnost, večfrontnost, dolgotrajnost in protislovnost pro-
cesa formiranja, razvijanja in uveljavljanja socializma. Gre za to, da se boj za socia-
lizem koncipira celovito, temeljito in korenito revolucionarno.
Kakor je protislovje, "temeljni princip dialektike", produktivno jedro kitajske
marksistične teorije, tako je ugotavljanje, analiziranje in "obravnavanje protislo-
vij" (takšen je tudi naslov znanega Maovega spisa iz februarja 1957) v socialistični
družbi centralna točka organiziranja boja za socializem, prakse socialistične gradit-
ve. Centralna točka kritike stalinizma pa je, da ne priznava, da zanikuje obstajanje
protislovij v socialistični družbi (Gittings, op. cit., p. 300; Levy, op. cit., p. 308 idr.).
Za Kitajce so "protislovja gibalna sila družbenega razvoja", medtem ko Sovjeti tega
"ne razumejo" in "teh protislovij ne analizirajo z dialektično marksistično metodo"
(ib., p. 317).
Poseben aspekt vprašanja "spreminjanja ljudi", v katerem se Kitajci odločno raz-
likujejo od Sovjetov in nanj tudi opirajo ostro kritiko stalinskih metod, je postopa-
nje z nasprotniki — Mao opaža "nezadostno prizadevanje, da bi sovražnike spre-
minjali z bojem" (Levy, p. 308), in odklanja, kot že rečeno, metodo fizičnih likvida-
cij.
45	Zmaga, denimo v teoretskem boju s političnimi sredstvi in z neposredno in nepo-
sredovano intervencijo politike, kot je to prakticiral stalinizem, je teoretski poraz
politike in politični poraz teorije. Navada je, da se stalinizmu očita, da je politiziral
teorijo in zato kot protisredstvo predlaga depolitizacijo teorije. Dejansko pa stalini-
zem teorije ni politiziral, marveč jo je izničil, reduciral na politiko, morebitni pre-
ostanek pa depolitiziral.
46	Če komu ni mogoče očitati takšnega stalinističnega lineafyega teoretskega konci-
piranja in praktičnega bojevanja za socializem in izgradnjo socializma, je ni mogoče
očitati Leninu.
.225
Razreševaje protislovij socialistične družbe poteka v razrednem boju, je razredni
boj, katerega forma je odvisna od narave protisovja in od njegove "lokacije". Sovje-
ti seveda, konsekventno, zanikujejo tudi razredni boj v socializmu, že s Stalinom.
"Zanikujejo" v strogem pomenu besede: "V njihovi /sovjetski/ socialistični družbi v
resnici še vedno obstajajo razredni boji /v kasnejši izdaji je "socialistični" izpuščeno/
" (cit. Levy, p. 307, op.). Mao zato poudarja, da Kitajci v tem pogledu sledijo Leni-
nu, ne Stalinu: "Vzemimo na primer razredni boj, tu smo uporabili Leninov kon-
cept, ne pa Stalinovega" (Mi, p. lil)47.
Mao kritizira Sovjete, izrecno Stalina, da je zatrjeval popolno ustrezanje produk-
cijskih razmerij socialistične družbe razvoju produktivnih sil ter zanikoval protislov-
ja med njimi (ib., p. 110) Nadalje pa, da Stalin, ko je v svojem zadnjem spisu okleva-
joče le priznal to ptotislovje, temu vprašanju ni pripisal pomena, ki ga ima za razvoj
socialistične dražbe, češ da je videl že v svojem vodstvu zadostno garancijo "pravil-
nega razvoja", ne da bi se — in da se ne bi — postavilo vprašanja, kaj se pod tem
vodstvom dela (ali se utemeljuje ustrezna praksa tretiranja protislovij "socialistič-
nega sistema") (gl. MSW V, p. 376/7).
Mao že same produktivne sile definira v nasprotju s stalinistično tehnicistično re-
dukcijo, - anticipirano v Buharinovem učbeniku historičnega materializma kot so-
ciologije.48. Buharin enači produktivne sile s tehničnim temeljem družbe (npr.
47	"Po oktobrski revoluciji je bil, dokler je Lenin živel, zelo zaostren razredni boj,
dokler se Stalin še ni établirai, so bili tudi tam živi in živahni." (Mi, p. 32.)
Stalinova teza o zaostritvi razrednega boja temu ne oporeka. Potrebno jo je samo
zgodovinsko konkretizirati:zaostril se je razredni boj proti proletariatu; gledano s
pozicije delavskga razreda pa gre za udušitev in omrtvitev razrednega boja. — Ko
Mao zagovarja obstoj razredov in razrednega boja v socializmu (in pri tem kritično
upošteva, kateri razred določa ta boj, tj. po nobeni nuji se proletariat ne prikazuje
kot preetablirani zmagovalec, za socializem se je potrebno nenehno bojevati, vedno
obstaja tudi nevarnost zmage buržoaznih sil, "restavracije kapitalizma"; tj. zgodo-
vinska alternativa, kot jo je ostro nakazal Marx in kot jo je socialnodemokratskemu
fatalizmu nasproti znova obujala v zavesti delavskega razreda Roza Luksemburg,
ostaja odprta in opominjajoča), ko zatrjuje, da "razredi v socialističnih deželah ob-
stajajo in da nedvomno obstaja razredni boj" (MU, p. 198), govori to iz kritičnega
realizma, zavedajoč se, da je odpravljanje razredov dolg proces,ne pa stvar uvelja-
vitve dekreta (ali sprejetja ustave): "Za izbrisanje razredov je potrebno zelo dolgo
obdobje, za preobrazbo kapitalistov v delavce potrebujemo več desetletij, celo iz-
brisanje samo v bistvenih potezah je možno le tedaj, če se lotimo boja v velikem ob-
segu. Sovjetski tovariši ne želijo biti pobliže konfrontirani s tem problemom." (Mi,
p. 29.)
48	H.-P. Müller, izdajatelj Marxovih tehnološko historičnih ekscerptov iz leta 1851,
označuje Buharinovo tehnicistično redukcijo takole: Buharin je "naredil to napako,
da je Marxov pojem produktivnih sil reduciral na tehniko ter s tem napravil tehnični
temelj družbe za določujoče izhodišče razvoj družbene ekonomije in socialne in po-
litične nadgradnje v celoti. S tem tehničnim poenostranjenjem pojma produktivne
sile je vzgib družbenega razvoja preložen iz družbe v tehniko; družbena protislovja
.226
Theorie d. hist. Mat., p. 131 idr.), pri tem pa na "ljudi" ne samo preprosto "pozabl-
ja", marveč tudi izreče resnico o zenačenju neposrednih producentov s tehnično ba-
zo (tako kot v fevdalizmu oračev z voli). Mao, nasprotno, opozarja, da produktivne
sile "sestojijo iz dveh faktorjev: eden je človek in drugi so orodja" (MSW V, p. 338).
Predvsem pa je pomembna njegova določitev razmerja med produkcijskimi razmer-
ji in produktivnimi silami, njegovo dokazovanje, da je, zgodovinsko gledano, spre-
memba produkcijskih razmerij pred celovitim razvojem produktivnih sil49.
so samo 'proizvodi' tehničnih protislovij. Dialektika v družbi je torej determinirana
z dialektiko v tehniki. To je konsekventno domišljen rezultat posredovanja med
družbo in naravo, ki poteka 'brez dela'. "(Materialismus und Technologie bei Karl
Marx, v Karl Marx: Die technologisch-historischen Exzerpte, p. CXIV.)
Posebej je treba opozoriti na Gramscijevo kritiko Buharinovega "Historičnega
materializma" in zlasti poskusa, da bi koncipiral historični materializem kot sociolo-
gijo.
Ko se Gramsci sprašuje, kaj pomeni Buharinova premisa, da je "filozofija prak-
se" "čista 'sociologija"', se mu postavlja vprašanje, kaj je "sociologija". Opozori, da
je bila sociologija poskus oblikovati metodo "historično politične znanosti", in sicer
v odvisnosti od že izdelanega filozofskega sistema evolucionističnega pozitivizma.
"Sociologija je torej postala tendenca za sebe, postala je filozofija nefilozofov, pos-
kus opisati in shematsko klasificirati historična in politična dejstva po kriterijih,
skonstruiranih po modelu naravoslovnih znanosti. Sociologija je torej poskus 'ek-
sperimentalno' izpeljati zakone evolucije človeške družbe tako, da bi 'predvideli'
prihodnost z enako gotovostjo, s kakršno se predvidi, da se bo iz želoda razvil hrast.
Vulgarni evolucionizem je v temelju sociologije." (II materialismo storico, p. 125.)
Zatem, Gramsci navezuje na Engelsovo kritiko: "redukcija filozofije prakse na so
ciologijo je predstavljala kristalizacijo najslabše tendence, ki jo je kritiziral že En-
gels /.../ in ki je v tem, da se kak svetovni nazor reducira na mehaničen obrazec, ki
ustvarja vtis, da imamo celotno zgodovino v žepu. To je bila največja vzpodbuda
cenenim novinarskim improvizacijam 'genialcev'. Izkušnje, na kateri temelji filozo-
fija prakse, ni mogoče shematizirati."(ibid., p. 126) Naposled nakaže Gramsci °
ključno točko, namreč da "je mogoče uporabiti statistični zakon v politični znanosti
in umetnosti samo dotlej, dokler ostaj aj o velike množice prebivalstva v bistvu pasiv-
ne."(ibid., p. 127) Kolikor pojmujemo "filozofijo prakse" ne le kot "konkretno
preučevanje pretekle zgodovine", marveč obenem tudi kctf "sedanjo aktivnost obli-
kovanja nove zgodovine" (ibid., p. 126), se ta "filozofija" udejanja kot politična ak-
cija, ki "si prizadeva prav za to, da bi množice zbudila iz pasivnosti, se pravi, porušila
zakon velikih števil; kako jo lahko torej imamo za sociološki zakon?" (ibid., p. 127)
Prim, tudi Lukácsevo kritiko "N. Bucharin: Theorie etc."
Ko zdaj nekateri avtorji enostransko in nekritično povzdigujejo Buharina v zgo-
dovinsko alternativo stalinizmu, si ne bi smeli dovoliti,da nas zgodovinsko precej
nepomembno dejstvo, da je bil Buharin žrtev stalinskih čistk, odvrne od preučevan-
ja precej pomembne zgodovinske vloge, ki jo je imel prav ta Buharin v 20. letih pri
konstituiranju in ustoličevanju stalinizma. Buharin je namreč teoretsko utemeljil in
argumentiral likvidacijo leve in nove leve opozicije v sovjetski partiji in družbi.
49Levy (op. cit.,p. 312) trdi, daje to Maov "morda najpomembnejši prispevek k raz-
voju politične ekonomije."
.227
Sovjetski tekst, piše Mao, "jemlje razvoj velike industrije za temelj socialistične
transformacije ekonomije. To ni vse. Zgodovina vseh revolucij kaže, da ni potreb-
no, da bi bile produktivne sile popolnoma razvite, preden bi lahko spremenili zao-
stala produkcijska razmerja. Naša revolucija je začela s propagiranjem marksizma-
—leninizma. To naj bi oblikovalo javno mnenje, ..., ki bi podprlo revolucijo. Med
samo revolucijo, ko je bila zrušena zaostala nadgradnja, je bilo mogoče zbrisati sta-
ra produkcijska razmerja. Ko so bila zbrisana stara produkcijska razmerja, so bila
uvedena nova produkcijska razmerja. To je utrlo pot razvoju produktivnih sil nove
družbe" (cit. Levy, p. 313)50.
Nadalje Mao, spet polemično proti Sovjetom, tematizira protisloven odnos med
bazo in nadgradnjo ter protislovnost same nadgradnje. Boj za s ocializem je več-
stranski, razredni boj se, tudi v socialistični družbi, odvija in razvija na različnih rav-
neh in zato na različne načine. Mao opozarja, da transformacija sistema lastnine ni
identična z zmago v političnem in ideološkem boju (Levy, op. cit., p. 315, op.). To
seveda pomeni, da mora biti ekonomski boj za socializem "dopolnjevan" s politič-
nim in ideološkim bojem, da ob boju v ekonomski bazi razredni boj v nadgradnji ne
le, da ni nepotreben, marveč je nujen. Nujen zato, ker se v veliki meri šele s pozicij,
osvojenih v političnem in ideološkem boju, odpirata prostor in perspektiva eko-
nomskega boja, da mu je mogoče slediti, ga dojemati in gnati naprej. Šele politična
in ideološka revolucija lahko, po Mau, ne le ohrani pridobitve ekonomske revoluci-
je, marveč jih dokonča, pripelje revolucijo do konca, "dokonča vse, kar še ni bilo
dokončano", ter prepreči "kapitalistično restavracijo, do kakršne je prišlo v Sov-
jetski zvezi" (gl. ib.)51.
Od tod izjemen pomen, ki ga Mao pripisuje, in močan poudarek, ki ga daje raz-
rednem boju v nadgradnji52. Protislovja socialistične družbe se v nadgradnji še pose-
Mao v resnici samo spet aktivira Marxovo analizo iz prvega zvezka Kapitala, kar
pa zgodovinskega pomena Maovega prispevka k boju proti stalinističnim in drugim
vulgarizacijam ne zmanjšuje.
50	Če gledamo skozi buharinska teoretska očala, je tukaj vse postavljeno na glavo.
Buharinska shema družbenega razvoja, tudi družbene revolucije, je bila že nakaza-
na. Zanimivo pa je tudi pojmovanje "produktivnosti družbenega dela", kakor ga
postavlja Buharin. V nasprotju z ugotovitvami zgodovinskomaterialističnih analiz,
ki prepoznavajo v produktivnosti dela formo proletarskega razrednega boja, "reak-
cijo" delavcev na določena produkcijska razmerja in v določenih produkcijskih raz-
merjih, je ta pri Buharinu izraz "bilance" med "družbo in naravo" (op. cit., p. 124).
51	Komentatorji zato postavljajo hipotezo, da je Mao razvil idejo, da je potrebna
kulturna revolucija, konec 50. let, kar pomeni, da "velika kulturna revolucija ni bila
ad hoc reakcija na neugodno razmerje sil v vrhovih oblasti, temveč del širše strategi-
je revolucije", da je "potreba po nenehnem boju v nadgradnji za Maa del velike
strategije revolucije, ne pa sredstvo v boju za oblast. "(Levy, op. cit., p.
315,312,313,op.)
52	Ta "ideja" je prisotna že v zgodnejših Maovih spisih. V začetku 1940 je npr. pisal:
"Mi komunisti se že vsa ta leta ne bojujemo samo za politično in ekonomsko revolu-
cijo na Kitajskem, temveč tudi za kulturno revolucijo." "Celoten boj" kitajskih ko-
.228
bej zaostrujejo (gl. Gittings, p. 300), zato je nadgradnja privilegirano mesto neneh-
nega revolucionarnega boja. Spreminjanje nadgradnje ni le bistvenega pomena za
munistov vključuje tudi boj proti "gospostvu stare kulture", ki je (aktivno) vezana
na "nevednost" in "zaostalost", boj za "ustvarjanje nove kulture kitajskega ljudst-
va". (Ausg. Schriften, Bd. 3,p.l27.) Pomembno pri tem je, da je ta koncept" celovi-
te revolucije" ne le v tem členu, temveč še posebej v tem členu, vezan na "historično
posebnost sedanje kitajske revolucije".
Ob "razrednem boju v nadgradnji" je treba tu pripomniti dvoje: 1. Določeno
Maovo simplificiranje "vprašanj filozofije" (govor avgusta 1964):
Mao pravi za začetek: "Filozofija je lahko samo tam, kjer je razredni boj. "(MU,
p. 212) Nadalje: "Pridobiti nekaj izkušenj o razrednem boju — to imenujem univer-
zalnost." (ibid., p. 213.) Za sklep: študente in pedagoški kader je treba pošiljati na
deželo, da bi "sodelovali v razrednem boju. Samo tako se lahko kaj naučijo, naučijo
o revoluciji, "(ibid., p. 215.) Ob tem pravilnem poudarjanju, da je ta "temelj razre-
dni boj" (ibid., p. 212), da je razredni boj tudi temelj filozofije, pa Mao ustvarja vtis,
da je spregledal, da je ta temelj tudi že v sami filozofiji. Zato spostavi j a med filozofi-
jo in razrednim bojem vnanji, mehanični odnos. Filozofijo mehanično pridružuje
razrednemu boju. Ustvarja videz, da je možna tudi filozofija na sebi, ki bi bila "iz-
vorno" zunaj razrednega boja, ki na sebi še ni razredno določena in razredno angaži-
rana, na drugi strani pa, da je možen razredni boj, ki ne bi imel svoje filozofije (ali
"filozofije"). Konsekvenca tega je, da se v prizadevanjih za revolucionarni razredni
angažma filozofije tlači prav razredni boj v filozofiji, da se namesto razvijanja speci-
fično filozofskega razrednega boja vtiskuje filozofiji njej vnanji razredni boj. Ob
tem, da niso premišljena posredovanja med neposredno produkcijo in producenti
na eni strani in filozofijo in filozofi na drugi, se izgubi pomembno Maovo teoretsko
opozorilo, da je treba razredni boj na kvalitativno različnih ravneh bojevati na raz-
lične načine, z različnimi metodami.
2. Določeno filozofsko simplificiranje vprašanj, ki jih je sprožil Mao Zedong:
Z nekakšno čisto filozofsko kritiko se lahko Maovim teoretskim konceptom prav
tako malo "pride do dna", kot Leninovemu "Materializmu in empiriokriticizmu".
Mizerno pa je, ko se gredo takšno "neizprosno kritiko" marksisti (ali tisti, ki bi iz ta-
kih ali drugačnih razlogov hoteli veljati za marksiste) in spleteničijo "ugotovitve",
za katere tudi nemarksistični "sinologi" pokažejo, kako neutemeljene so, predv-
sem, da naj bi bila teorija pri Mau podrejena političnim ciljem. Pri tem se izkaže
krščanski stalinist Garaudy z razodetjem, da se pri Mau vedno najde teoretska baza,
ki odgovarja določeni politični potrebi, ter da tako dialektika postane ideologija za
opravičevanje politike in se spremeni v sofistiko (gl. Le problème chinois, p. 150 —
prim. p. lo4). Druščino mu dela seveda Vranicki, ki namesto "subtilnih filozofskih
analiz" najde zgolj "teorijsko osvjetljavanje same revolucionarne prakse" (Istorija
marksizma , p. 196). Če Garaudy Kitajcem še nekako priznava, da delajo politiko
tudi z glavo, ne sicer teoretsko, pač pa pragmatično-manipulatorsko, pa jim Vra-
niUki priznava samo naknadno osvetljevanje revolucionarne prakse — v tem si, kdo
bi si mislil, podaja roko z Althusserjem, ki tudi ugotavlja le "miselno deskripcijo
struktur marksistične dialektike v politični praksi." (Lire le Capital I, p. 35). Teorijo
se v obeh primerih prikaže za privesek /dodatek politične (revolucionarne) prakse.
.229
razvijanje revolucije, marveč sploh za revolucionarni preboj, tudi v razmerah sve-
tovne revolucije. Po Mau je nadgradnja najkrhkejši del "slabega člena" (gl. Levy, p.
313) - s tem naj bi razvil Leninovo teorijo slabega člena" (ib., p. 305), idejo, ki jo
najdemo sicer že pri Eugčnu Pottierju, piscu Internacionale.
Ko je enkrat dejanskost socialistične družbe analizirana v razvijajoči se protislov-
nosti in je boj za socializem dojet in zagotovljen v svoji večplastnosti, večstranskosti
in kompleksnosti razmerij med temi "plastmi" oz. "stranmi" ("frontami" razredne-
ga boja), pa tudi dolgotrajnosti, se odpre po eni strani kritika sovjetskega reševanja
problema socialistične preobrazbe, po drugi pa koncipiranje lastne revolucionarne
strategije, omogočen je kritični odnos do lastne in tuje prakse graditve socializma.
Po Mau "Stalin in njegovi nasledniki niso nikdar rešili problema socialistične pre-
obrazbe" (Gittings, p. 300) - kar je tako rekoč neposredno kritika razrednega zgo-
dovinskega značaja sovjetske družbe" — , "ne razlikujejo pravilno nivojev lastnine
in faz razvoja ter ne razumejo neizogibnosti stalnih priprav za prehod v novo fazo,
preden je tekoča faza 'popolnoma konsolidirana' (to je, ne razumejo permanentne
revolucije)" (Levy, p. 308). Tako Sovjeti ne vedo, kje so sami in kje so drugi: če so
se v času Maove kritike videli že v preddverju komunizma, jih je Mao realistično
postavil krepko nazaj53. Po drugi strani pa je Mao 1957, ko so Sovjeti menili, da so
Kitajci socialistično revolucijo že končali, mislil, da je izbojevana samo pomembna
Na temelju tega ideološkega razcepa, ki ga sam producira in reproducira, ko se
otepa s prikaznijo, kako da naj Mao "svoje bavljenje marksizmom dovede u vezu s
kineskom revolucijom i praksom izgradnje socijalizma", si je omislil integralo filo-
zofsko kritiko Maove koncepcije dialetike M. Petrovič in odkril, da je Mao "metafi-
zičar protivurečnosti" (op. cit., p. 92) in da njegova "teorija protivrečnosti /.../ nema
veće i značajnije teorijske vrednosti, jer je ostajući pretežno empirijski obojenom
ostala bez dovoljnog i primernog teorijskog digniteta. Ona je jedno teorijsko svje-
dočanstvo, iteta. Ona je jedan teorijski okvir specifičnog iskustva revolucije i iz-
gradnje socijalizma kome nedostaje dostojanstvo autentične teorije etc." (ib., p.
116). Samo iz popolnega nerazumevanja kompleksnosti procesa proletarske revolu-
cije sploh in posebej kitajske socialistične revolucije se lahko izcedi trditev, ki je v
jedru seveda strogo dogmatska in ustrezno inkvizicijska, da naj bi bila kulturna re-
volucija dokaz, "kako, suprotno Marksu, Mao misli da svest određuje društveno bi-
če" (ib., p. 114) Odsotnost vsakršne zgodovinskomateralistične analize postavlja to
t.i. kritiko na metafizične pozicije. S kriptokantovske pozicije, katere jedro je v da-
nem primeru zanikovanje protislovja v stvari ("med stvarmi" — in dopuščanje pro-
tislovij "med stališči", ne brez naslonitve na Collettija), ki odvezuje od analize kon-
kretne zgodovinske družbene materije, "stvari", in se samozadovoljuje s konfronti-
ranjem "stališč", je mogoče po eni strani očitati metafiziko zgodovinskemu materia-
lizmu, katerega pojmovanje protislovja je zdaj "predkritično" (hkrati s tem pa po-
manjkanje "dostojanstva avtentične teorije", ki jo odvzema seveda vsako ukvarjan-
je s tako posvetnimi in neteoretskimi rečmi, kot je proletarski razredni boj), po dru-
gi strani pa dokazovati, tu!, Maov stalinizem.
53 "Sovjetska zveza, ne glede na nasprotne trditve, ni nikdar ustvarila niti pravega
sistema kolektivne lastnine" (cit. Levy, p. 309), torej niti tretje od petih faz revoluci-
je.
.230
zmaga, kajti revolucija v nadgradnji, ki bi preprečila kapitalistično restavracijo, naj
bi šele prišla na vrsto(ib., p. 314/5).
Mao nasproti stalinističnemu prekletstvu znova afirmira idejo permanentne revo-
lucije, ki jo pojmuje kot delitev komunizma na vrsto faz (ib., p. 311, op.), izvor gi-
banja in napredovanja iz ene faze v drugo, kot tudi v posameznih fazah, pa vidi v
protislovjih. Ta protislovja po njegovem mnenju privzemajo obliko izmeničnih ob-
dobij ravnotežja in neravnotežja, pri čemer so obdobja neravnotežja dominantna,
česar da Sovjeti ne razumejo54. Proti Sovjetom pravi, da se ne da zamisliti, da v raz-
voju socialistične ekonomije ne bi bilo "valov", češ da razvoj nikdar ne poteka v rav-
ni črti, marveč vedno v obliki valov ali spirale (ib., p. 318).
Mao zahteva, kot se je že dalo razbrati, pripravo prehoda iz ene v drugo fazo, pri
čemer odigrava odločilno vlogo razredni boj v nadgradnji, še v prejšnji fazi, preden
se ta faza konsolidira, in tudi zato, da se ne bi preveč konsolidirala: "Določen druž-
beni sistem mora biti konsolidiran v določenem časovnem obdobju. Toda ta konso-
lidacija mora imeti meje. Ne moremo neprestano konsolidirati, ker bomo sicer do-
pustili, da oblike zavesti, ki odražajo ta sistem, okamnijo. To bi pa povzročilo, da bi
ideje ljudi postale neobčutljive za nove probleme", (ib., p. 316). Visti sapi kritizira
sovjetsko "napačno razlaganje konsolidacije", češ da izvira iz njihovega nerazume-
vanja protislovij kot gibalne sile družbenega razvoja in odsotnosti marksistične dia-
lektične analize (ib., p. 317). Neposredno na Stalina pa naslovi kritični očitek, da je
različne faze transformacij e lastnine v socialistični družbi "spremenil v absolutna na-
sprotja": "To je napačno. Ali se lahko to imenuje razvoj dialektike?" (Ib., p. 309,
op.).
Ob kritiki stalinistične prakse in teorije socialistične izgradnje je Mao preciziral
faze permanentne revolucije, izdelal je "jasen delovni koncept politično-ekonoms-
kih faz socialističnega razvoja" (ib., p. 304), "sukcesivnih faz revolucije". Te so:
"(1) buržoazna revolucija, (2) prehod v socializem, (3) socialistična revolucija (ki se
deli na različne nivoje kolektivne lastnine, kot so lastnina skupine, brigade in komu-
ne), (4) socialistična lastnina vsega ljudstva in, končno, (5) komunizem (ki začenja s
komunistično lastnino vsega ljudstva in se razvija skozi naslednje, naprednejše faze-
ki se še ne morejo definirati)" (ib., p. 314; gl. p. 314 sqq.). Posebej je , s tega vidika,
kritiziral "protislovje med kolektivnim lastništvom (v glavnem poljedelstvo) in vse-
ljudskim lastništvom (v glavnem industrija v državni lasti)", češ da ti dve obliki last-
nine v SZ obstajata predolgo ter poglabljata razliko med mestom in vasjo, ki bi jo
moral razvoj socializma zmanjševati. Stalinu je očital, da je obstoj tega protislovja
izrecno negiral, hkrati pa ga reproduciral s politiko nezaupanja kmetom in "opiran-
54 Klasično postavitev najdemo spet pri Buharinu:"Družba ne bi mogla eksistirati,
če red reči, red ljudi in red idej ne bi ustrezali drug drugemu." (Theorie d. hist. Ma-
terialismus, p. 148) Odsotnost dialektike je odsotnost in nemogočost kritične in re-
volucionarne teorije družbe. Vedno znova je aktualno vprašanje Buharinovega pri-
spevka h konstruiranj u stalinizma. Morda bi šele analiza tega "mehkega", "toplega"
konstitutivnega momenta stalinizma pokazala in dokazala, da za zgodovinsko pre-
maganje stalinizma pač ne zadošča humanistična polivka. Nasprotno, prav humani-
zem je - kot pravi naša družbena praksa - ena od možnosti ideološkega preživetja
stalinizma.
.231
ja na eno nogo", tj. krepitve industrije na račun kmetijstva in težke industrije na ra-
čun lahke (gl. Gittings, p. 300).
Vprašanje, ki se tudi postavlja ob tem, je vprašanje blagovne produkcije v socia-
lizmu. Mao se, strateško, strinja z Leninom, da je socializem ukinjanje blagovne
produkcije, ne pa kakšna stalinska blagovna produkcija "novega tipa55", vendar me-
ni, da tega ni mogoče izpeljati takoj, "prezgodaj": Za sedaj moramo obdržati bla-
govno gospodarstvo, ki nam ga je zapustil kapitalizem. Razlika bi naj bila v tem, da
sedaj te produkcije ne bi reguliral izključno zakon vrednosti, da ključnih odločitev o
distribuciji sredstev in ravnotežju med ruralnimi in urbanimi področji nebi smelo
predpisovati tržišče, marveč planska komisija (gl. Levy, p. 310). "Mi reguliramo
stvari s planom, naš véliki skok je planiran in pri upravljanju s stvarmi imamo dolo-
čeno politiko" (cit. Gittings, p. 300).
Prvi vtis o prelahki, tudi naivni rešitvi problema omaje postavka politike v konste-
laciji te rešitve. Na tej točki je prebito ekonomistično manipuliranje, ki delovanje
pripoznanih zakonov blagovne produkcije z interveniranjem plana samo perfekcio-
nira, razredno delitev družbe pa ohranja in utrjuje. Postavljeno je politično vpra-
šanje, kdo kontrolira produkcijska sredstva. Po Mau začetka socialistične revolucije
ne označuje zmanjšanje obsega blagovne produkcije, marveč eliminiranje kapitali-
stične in fevdalne kontrole nad sredstvi produkcije (spostavitev socialistične kontro-
le), in šele na tem temelju potem "planiranje" (gl. Levy, p. 315). Ključno vprašanje
je torej vprašanje, ki ga stalinizem praktično idejno in družbeno—materialno zatre,
likvidira, vprašanje diktature proletariata.
4. Ocena razrednega značaja sovjetske družbe in odnosov s SZ.
Notranje ekonomsko, politično in ideološko kritično osamosvajanje, osvobajan-
je Kitajcev izpod dominacije sovjetskega modela je bilo seveda povezano s trenji v
medsebojnih odnosih, vendar je ta trenja bolj produciralo, kot pa je bilo sámo spro-
ducirano po njih. Intenzivnost notranjih obtožb nikakor ni bila sorazmerna z inten-
zivnostjo javne polemike, to razmerje je nihalo tja do dokončnega preloma ("dezi-
luzije"), ko je prvo naposled sovpado z drugim.
Najprej so bili Kitajci tisti, ki so kritiko zadrževali, iniciativo so imeli Sovjeti (zato
Mao govori o vmešavanju v notranje kitajske zadeve): "najostrejši napadi na Mao-
ve neortodoksne metode graditve socializma so prišli od Sovjetov" (Schram: Intro-
duction v MU, p. 43). Mao je nasprotoval javni kritiki SZ (MU, p. 125), konflikti so
bili tedaj bolj nakazovani kot razloženi (MSW V, p. 364 idr.). V prvi polovici 60 let
je situacija že zaobrnjena in so Sovjeti tisti, ki želijo utišati polemiko36, Mao pa za-
55	Gl. Stalin: Oekonomische Probleme etc., p.
56	Gl. Mi, p.45. - "Komaj se je nakazala izboljšava gospodarskega položaja, se je
Mao Zedong konec 1962 odločil za svoj prodor v mednarodno politiko, pomemben
za svetovno zgodovino, in dopustil, da se kritiko revizionizma objavlja. V letih 1963/
64 so bili objavljeni številni polemični ideološki napadi na politično in ideološko lini-
jo Sovjetske zveze in drugih komunističnih partij. "(Blumer, p. 11.)
Mao sam je dejal - kar gornjo ugotovitev prej dopolnjuje, kot pa zanikuje - , da
"smo se celo leto 1960 bojevali proti Hruščevu": "ker je nastopil revizionizem in pri-
tiskal na nas." (MU, p. 190-91.) Tito je o odnosih med Kitajsko in Sovjetsko zvezo
/
.232
dovoljno ugotavlja, da "so [Sovjeti] izgubili iniciativo"57 ter njihove zahteve zavra-
ča.
Na drugi ravni so Kitajci še precej časa po XX. kongresu KPSZ javno deklarirali
prijateljstvo med državama in partijama ter poudarjali nujnost sodelovanja — kot
svoj temeljni interes (npr. MSW V, p. 421). Po nekaterih manjših demonstracijah
nesoglasij, kot npr. na XXII. kongresu KPSZ, ko je Zhon Enlai položil cvetje na
Stalinov novi "zadnji dom"58, so Kitajci zavrnili udeležbo na XXII kongresu KPSZ
(odtlej so bili pretrgani vsi medpartijski odnosi — People's China, p. 391). SZ se je iz
"zavezniške in bratske dežele" preobrazila najprej v sovražnika Kitajske poleg
ZDA ter končno v glavnega sovražnika Kitajske. Po okupaciji ČSSR 1968 se začne
uporabljati oznaka "socialimperializem"59. Če se je prej na kitajski strani vseskozi
opozarjalo, da se je treba učiti od SZ, zdaj Mao končno zapiše:"Ne primerjajmo se
vedno s Sovjetsko zvezo!" (cit. Gittings, p. 301) — vsaka primerjava je past.
Ta spremenjeni odnos si podaja roko z "deziluzijo" kitajskih komunistov o de-
janskem značaju sovjetske družbe in njenega vodstva. Že v govoru novembra 1956
jeMao podvomil, če so tradicije Lenina in oktobrske revolucijev sodobni SZ še vel-
javne (gl. MSW V, p. 341). V strahu, da ne bi destalinizacija odprla vrat, skozi katera
bi bil izvržen leninizem v celoti — identiteta Lenin—Stalin še ni preizprašana. Šele ko
je ta enačba, Lenin=Stalin, prelomljena, je izrečena trda in nedvoumna ocena, za
kaj gre v SZ. In ker je ta identiteta razbita, Kitajci, pa naj hočejo ali ne, v izrekanju
svoje resnice o aktualni, sodobni sovjetski družbi in njenem vodstvu kažejo resnico
njene stalinistične (stalinske) preteklosti: "Sovjetska zveza je bila prva socialistična
že oktobra 1951 dejal: "Ali, ako gledamo sadašnje postupke Sovjetskog Saveza pre-
ma pojedinim zemljama koje su slabije od njega i u izvjesnom smislu od njega zavis-
ne, a osim toga ako se ima u vidu i to da oni nisu mnogo naučili iz sukoba sa Jugosla-
vijom, onda mislim da možemo reći da do kolizije, do sukoba između njih može do-
ći. Ako u Kini vlada komunistički sistem koji vodi računa o nacionalnim interesima,
a ja smatram da to nije nikakva suprotnost internacionalizmu, onda do takvog suk-
oba među njima može doći. I ovo što se oni danas drže samo je prividna veza, a ne iz-
raz neke jedinstvenosti." (Govori i članci, t. V. p. 220.)
57 "Od leta 1956 Sovjetska zveza zmerja Stalina, potem ko smo mi objavili prvi in
drugi komentar /Polemika o generalni liniji/, so izgubili iniciativo. "/Mi,p.39./ Ob
isti priložnosti je Mao opozoril, da so Romuni na sovjetski napad na njihovo politiko
"zaupanja v lastne sile" odgovorili s formulacijami iz kitajske kritike (ibid.).
58XXII. kongres KP SZ je sprejel odlok o odstranitvi Stalinovega trupla iz mavzoleja
na Rdečem trgu v Moskvi, kjerje ležalo ob Leninovem truplu (gl. Dvadeset drugi
kongres,sv. 6, p. 104)d. Sploh je bil velik zgodovinski dosežek XXII. kongresa KP
SZ, da je simbolne družbene okamnine stalinskega gospostva odstranil iz javnega
življenja.
59 Vendar je že prej in za nazaj rečeno: "Sovjetska zveza je zasedla preveč ozemelj. "
(Mi, p. 46.)
.233
dežela, sovjetska komunistična partija pa je bila partija, ki jo je oblikoval Lenin.
Čeprav so revizionisti zdaj uzurpirali partijo in državno vodstvo Sovjetske zveze,
svetujem našim tovarišem, da trdno verjamejo, da so široke množice, številni člani
in kadri partije Sovjetske zveze dobri; da hočejo revolucijo in da vlada revizionistov
ne bo trajala dolgo."60
Opozorilu, da "nas hruščevitski revizionisti zmerjajo za dogmatike, psevdorevo-
lucionarje - dejansko nas preklinjajo" (MU, p. 198), je, maja 1964, sledila še ost-
rejša kitajska kritika: "Današnja Sovjetska zveza je diktatura buržoazije, diktatura-
velike buržoazije, diktatura kot nemški fašizem, Hitlerjeva vrsta diktature; to je
banda morilcev slabših še celo od de Gaullea" (cit. Gittings, p. 302)61. V pogovoru z
Malrauxom (1965) pa se Mao posmehuje Hruščevu62, češ da trdi, da naj bi bil v SZ
zgrajen komunizem, česar da tudi sam Stalin ni dejal; sodobno sovjetsko vodstvo da
zastopa"interese nekega sloja in ne interese širokega prebivalstva. /.../ Sovjetska
zveza je pristala pri tem, da stopi na pot restavracije kapitalizma. Ta punkt Amerika
zelo pozdravlja, tudi Evropa to pozdravlja, mi tega ne pozdravljamo". In ko Mal-
raux vpraša, ali "predsednik v resnici verjame, da bodo /Sovjeti/ ubrali pot nazaj h
kapitalizmu", Mao kratko odgovarja z "da" (Mi, p. 79). In ko se čez par let znova
sooča s sovjetsko kritiko, da so na Kitajskem spostavili "militaristično birokratsko
diktaturo", sicer pravi, naj Sovjeti govorijo, kar hočejo, pri tem pa to njihovo go-
vorjenje vendar vzame tako resno, da kar s ponosom ugotavlja: "izogibajo se, da bi
nas ožigosali za buržoazno partijo, namesto tega nas etiketirajo s 'partijo drobne
buržoazije"' (MU, p. 282).
5. Vprašanje svetovne revolucije.
Eden rezultatov polemike in kritike, v luči katerih se svet prikazuje razdeljen na
dva bloka, blok socializma oz. "ljudstva vsega sveta" in blok imperializma ter revi-
zionizma /socialimperializma - ta razcep pa določa tudi samo delavsko oz. komuni-
stično gibanje, (tako da so komunistične partije razdeljene v dve "veliki skupini", v
60	MU, p. 181 (prevod Mao: Govor na proširenoj radnoj konferenciji etc., p. 28).
Oceno je izrekel Mao januarja 1962 in ni bila namenjena širši javnosti; uradno je
bila objavljena novembra 1967.
Schram (Introduction v MU, p. 39) vidi v izjavi - by implication - poziv "ljudst-
vu Sovjetske zveze k vstaji in strmoglavljenju teh renegatov." Sovjetski revizioni-
zem je izrecno postal negativen učni primer (MU, p. 181).
61	Prvi sovjetski politik, ki je primerjal Stalina s Hitlerjem, naj bi bil Hruščev. V spo-
minih je zapisano: "Stalin je storil zločine, ki bi bili v vseh državah sveta, razen v fa-
šističnih državah, kakršni sta bili Hitlerjeva in Musolinijeva, kazliovani." (cit. izd.,
p. 348.) - Ta verbalna ostrina ni tudi ostrina materialistične zgodovinske analize: ta
bi morala pokazati na razliko med fašistično in stalinistično kontrarevolucijo.
62	Zanimiva je Maova ocena Hruščeva iz leta 1958: "Hruščev je pri-šel iz periferije.
Na tem nivoju je razredni boj akutnejši, bližji naravnemu boju, bližji množicam. To
daje tovarišem iz periferije določeno prednost pred tistimi iz centra." (MU, p. 114/
5.)
.234
"revizionistične" in "marksistično-leninistične") - je ne le, da se je revolucionarni
potencial skoncentriral v zaostalih deželah (v tej zvezi se vnazaj, ob paraleli z Rusijo
1917, poudarja izjemen pomen "polkolonialnegä položaja Kitajske kot katalizator-
ja njene uspešne revolucije"), temveč da se je center svetovne revolucije premestil,
v svojem zgodovinskem "gibanju proti Vzhodu", iz SZ na Kitajsko63.
III. Dogmatizacija in odpoved Maovi kritiki
Kuturna revolucija ni, kar se tiče analize in ocene stalinizma, prinesla bistvenih no-
vih elementov. Novost je verbalna ostrina, 'drznost jezika', v katerem je govorila o
Sovjetski zvezi, ki ob pičlem razvijanju vsebinskih določil izzveni pretirano, revolu-
cionarnost izraza se začne pregibati v frazo. Ko se začne namesto analize konkretne
družbene situacije prakticirati sklicevanje na zaključke Maovih analiz, odtrgane od
procesa njihove produkcije, začne nastopati v obdobju navideznega triumfa Maove
misli njen poraz: poenostavljanje in dogmatizacija64.
Članek, poslan v svet kot pamflet, Leninizem ali socialni imperializem, napisan
ob stoletnici Leninovega rojstva, naj bi bil zadnji korak v transformaciji kitajskega
pogleda na Sovjetsko zvezo (People's China, p. 443) — pred spremembami zadnjih
let. Pamflet si zadaja nalogo pokazati "izdajo leninizma", ki so jo zagrešili "sovjets-
63	Pri tem se spominja preteklih bojev kitajske revolucije polemično proti Stalinu,
češ da so kitajski komunisti še v času oziroma že v času III. internacionale delovali
po svoje, da se niso podrejali njenim ukazom (prim. MU, p. 218 sq.) — in (zato)
zmagali.
64	"V Citatih predsednika Maa, ki so postali poleti 1966 množično znani in so bili
drug za drugim reproducirani v tisku, je izginila sleherna taka zgodovinska perspek-
tiva /kakršna je, kljub aktualizirajočemu prepisovanju, še ohranjena v Maovih
Zbranih delih/. Ti kratki izvlečki, po nekaj vrstic vsak, so tako izbrani, da se zdi, da
niso fragmenti analiz konkretnih historičnih situacij, temveč univerzalno veljavni
recepti, ki se jih je treba naučiti na pamet. Seveda se je računalo na to, da bodo rde-
čegardejci in drugi te tekste, ki so jih brali, tudi 'uporabljali'. Vendar to, kar naj bi
uporabljali, ni Maova metoda analize, temveč njegovi sklepi. /.../ Tako je bila /..,/
kritična analiza zgodovinskih okoliščin skoraj povsem podrejena revolucionarni
volji. "(Schräm: Mao Tse-tung, p. 337.)Dogmatizacija, ki je neločljiva od poeno-
stavljanja, se je po Schramu iztekla v fetišizacijo: "Ta fetišizem voditelja si podaja
roko s fetišizmom njegovih del; rdečegardejci nosijo svoje male rdeče knjižice s sa-
bo, kamorkoli gredo, in spijo z njimi poleg sebe." (ibid., p. 340.) - Po Terčku (op.
cit, p. XII) naj bi se v kampanjah proti Konfuciju "u suštini, formirao sličan dog-
matski odnos" kot svojčas do Konfucijevega nauka "i prema učenju Mao Ce—tun-
ga"
>
.235
ki revizionistični renegati" (Leninism etc., p. 447), da bi razgalil imperializem, nje-
govo delovanje navznoter in navzven, zgodovinski zakon njegovega "neizbežnega
propada", ter začrtal in pozval "ljudstvo vseh dežel" na boj proti njemu, proti impe-
rializmu ZDA in proti "vsej reakciji".
Restavracija kapitalizma v prvi deželi socializma je bila produkt razrednih bojev
Sovjetski zvezi, rezultat uzurpacije politične oblasti po sovjetski buržoaziji
(ib., p. 449). Po kontrarevolucionarnem coup d'etat "renegatske klike Hruščev-
Brežnev" (ob nespremenjeni sliki sovjetske porevolucijske zgodovine, kjer Stalin
sveti v službi revolucije, ko obračuna s "kontrarevolucionarno bandb" — leninskih
revolucionarjev - ib., p. 450) je "sovjetski buržoazni privilegirani stratum močno
razširil svojo politično in ekonomsko oblast in zavzel vladajoče pozicije v partiji,
vladi in vojski, kakor tudi na ekonomskem in kulturnem področju. Iz tega stratuma
je vzniknil birokratski monopolni kapitalistični razred, namreč nov tip velike bur-
žoazije, ki dominira celi državni mašineriji in kontrolira vse družbeno bogastvo. /.../
V imenu 'države' brezvestno ropa državno zakladnico in si po mili volji prisvaja sa-
dove dela sovjetskega ljudstva na vse mogoče načine. Vdajajoč se luksuzu in razuz-
danosti tepta ljudstvo" (p. 451). "Ta novi tip birokratsko monopolnega kapitalistič-
nega razreda tvori razredno bazo sovjetskega revizionističnega socialimperializma"
(p. 452). Uveden je"t. i. novi ekonomski sistem" in uzakonjen kapitalistični princip
profita ter intenzivirana eksploatacija delovnega ljudstva po oligarhiji birokratskih
monopolistov (p. 452). In medtem ko se na "kontrarevolucionarnem carističnem
dvoru" "renegati" medsebojno promovirajo in ob promocijah drug drugemu česti-
tajo (p. 451, 453), je revolucionarna dejavnost ljudstva kriminalizirana, nacionalna
politika "novih carjev" pa je Sovjetsko zvezo znova spremenila v "ječo narodov" (p.
453, 454).
Bistvene karakterne poteze "brežnevizma" — "imperializma s 'socialistično' na-
lepko", "odktitega hegemonizma, golega neokolonializma" (p. 462)65 - so: "teorija
'omejene suverenosti"', "teorija 'mednarodne diktature"', "teorija 'socialistične
skupnosti"', "teorija 'mednarodne delitve dela"' in "teorija, da so 'vpleteni naši in-
teresi' "(gl. ib., p. 458 — 62). — Na istih premisah je ocena v Zhou Enlaijevem poro-
čilu na X. nacionalnem kongresu KPK avgusta 1973 (gl. People's China, p. 619).
"Novi toni" so sledili po obračunu z "bando štirih".
i
65 Pri teh oznakah se sklicujejo na staro carsko politiko in na Engelsovo oznako te
politike (People's China, p 437, 438 idr.), češ da je sodobna sovjetska renegatska
klika scela podedovala stari carski ekspanizonizem in hegemonizem. — Engels v Zu-
nanji politiki ruskega carizma, ki je Stalin svojčas ni dovolil ponatisniti, med drugim
zapiše, da si caristična diplomacija prizadeva za dosego "svojega edinega cilja, ki ga
nikdar ne spreminja, nikdar ne izgubi izpred oči: svetovno gospostvo Rusije"
(MEW 22, p. 21.)
.236
CITIRANA LITERATURA:
Althusser, L., Balibar, E. idr.: Lire le Capital. Maspero, Paris 1975
Badiou, A., Bellassen, J., Mossot, L.: Le noyau rationnel de la dialectique hé-
gélienne. Traductions, introductions etcommentaires autor d'un texte de
Zhaug Shiying. Maspero, Paris 1978
Bessonov, S. A., Rubin, I.I.: Dialektik der Kategorien. Debatte in der Ud SSR
(1927-29). VSA, Westberlin 1975
Bettelheim, Ch.: Interview mit Ch. Bettelheim. V Texte zur Stalinfrage
Blumer, G.: Die chinesische Kulturrevolution 1965/67» EVA, Frankfurt am Main,
1968
Britovšek, M.: Leninova strateška in taktična linija RSDDP v obdobju buržoazno-
demokratične revolucije v letih 1905 - 1907. V Lenin: Izbrana dela, 2. zv.
Buharin, N.: Theorie des historischen Materialismus. Gemeinverständliches Lehr
buch der Marxistischen Soziologie. Verlag der Kommunistischen Internati-
onale 1922
The Chinese Communes. A documentary review and analysis of the 'Great Leap
Forward'. Published by Soviet Survey, Summit Mouse, London b. d.
Debenjak, B.: Friedrich Engels — zgodovina in odtujitev. Obzorja, Maribor 1970
Drugi kongres KPS. CZ, Ljubljana 1949
Dvadeset drugi kongres KPSS. Materijah I - VI. HRP, Beograd 1961
Dvadeseti kongres KPSS I — VI. Brez bibl. podatkov
Die entwickelte sozialistische Gesellschalt. Wesen und Kriterien — Kritik revisoni-
stischer Konzeptionen. Dietz Verlag, Berlin 1976
Garaudy, R.: Le probleme chinois. Editions Seghers, Paris 1967
Gittings, J.: Maovi pogledi na svet. Marksizam u svetu 9—10/1978
Gransci, A.: Materialismo storico e la filosofia di Benedetto Croce. V Opere, Ein
audi, Torino 1949
Gransow, V.: Jenseits des Stalinismus? Das Argument 110/Juli - August 1978
Hruščev, N.S.: Chruschtschow erinnert sich. Rowohlt, Reinbeck bei Hamburg 1971
Isaacs, H. R.: The Tragedy of the Chinese Revolution Second revised edition.
Standford 1961
Kardelj, E.: Spomini. Boj za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije 1944-1957.
DZS/Radnička štampa, Ljubljana/Beograd 1980
Kritik	der	theoretischen
Auffassungen Mao Tse—tungs. Verlag Marxistische Blätter, Frankfurt am
Main 1973
Lenin,V.l.: Izbrana dela, druga izdaja. CZ. Ljubljana 1977 -
Lenin, V.l.: Polnoe sobranie sočienij, izdanie pjatoe. IzdatePstvo političeskoj lite
ratury, Moskva 1958-65.
Leninism or Social Imperialism. People's Daily, 22. april 1970. V People's China.
Levy, R.: Maovi pogledi na sovjetsku "političku ekonomiju. Marksizam u svetu
9-10/1978
Liu Shaoqui: Političeskij otčet CK KPK VIII Vsekitajskomu sezdu kommunisti-
českij partii Kitaja. Gospolitizdat, Moskva 1956
.237
Lukács, G.:N. Bucharin: Theorie des historischen Materialismus. Časopis za kriti
ko znanosti 43-44/1981
Mao Zedong: Ausgewählte Schriften in vier Bänden. Dietz Verlag, Berlin 1956
» Mao Zedong: A Critique of Soviet Economics. Monthly Review Press, New York
and London 1977
Mao Zedong: Govor na proširenoj radnoj konferenciji koju je sazvao CK KP Kine.
Marksizam u svetu 9-10/1978
Mao Zedong: Mao intern. Unveröffentlichte Schriften, Reden und Gespräche Mao
Tse-tungs 1949-1971. Hrsg. v. H. Martin. Carl Hauser Verlag, München
1974
Mao Zedong: Nastojimo da učimo jedni od drugih, ne budimo samozadovoljni i ne
idimo utabanim.Marksizam u svetu 9—10/1978
Mao Zedong: Reč' na otkrytii VIII Vsekitajskogo s—ezda kommunističeskoj partii
Kitaja. Gospolitizdat, Moskva 1965
Mao Zedong: Selected Works of Mao Tse—tung I—V. Foreign Languages Press,
Peking 1965-75
Mao Zedong: Mao Tse-tung Unrehearsed. Talks and Letters 1956-71. Edited and
introduced by Schram. Penguin Books 1975
Martin, H.: Stalin, Revisionisten und die Maoistische Strategie der KP Chinas. V
Crusius/Wilke, Hrsg.: Entstalinisierung. Der XX. Parteitag der KPdSU und
seine Folgen. Suhrkamp, Frankfurt am Main 1977
Martin, H.: Vorwort v Mao intern
Marx/Engels: Gesamtausgabe. Dietz Verlag, Berlin 1975—
Marx/Engels: Werke. Dietz Verlag, Berlin 1958-69
Müller,H. — P.: Materialismus und Technologie bei Marx. V K. Marx: Die tech-
nologisch—historischen Exzerpte. Historisch-kritische Ausgabe. Ullstein,
Frankfurt/M—Berlin—Wien 1981
People's China. Social Experimentation, Politics, Entry to the World Scene
1966—72. China Readings 4. Edited, annotated, and with introductions by
D. Milton, N. Milton and F Schurmann. Penguin Books 1977
Petrovič, M.: Mao Ce Tungova teorija protivurečnosti. Kulturni radnik 5/1979
Resolution über einigen Fragen zur Geschichte der KP Chinas seit 1949. Verlag für
fremdsprachige Literatur, Beijing 1981
Rossanda, R.: Revolucionarni intelektualci i Sovjetski savez. Marksizam u svetu
1-2/1977
Schram, S. R.: Da živi Mao Ce—tungova misao (prikaz). Marksizam u svetu 9—10/
1978
Schram, S. R.: Introductio v Mao Tse—tung Unrehearsed
Schram, S. R.: MaoTse-tung. Penguin Books 1975
Schram, S. R.: Predsednik Hua ureduje Maovo literarno nasleđe:"0 deset najva-
žnijih odnosa". Marksizam u svetu 9—10/1978
Schulze, P. W.: Herrschaft und Klassen in der Sowjetgesellschaft. Die historische
Bedingungen des Stalinismus. Campus Verlag, Frankfurt/ New York 1977
Stalin, I. V.: Oekonomische Probleme des Socialismus in der UdSSR. Verlag für
fremdsprachige Literatur, Peking 1972
.238
Stalin, I. V.: Sočinenija. OGIZ, Moskva 1946-55
Stalin, I. V.: Vprašanje leninizma. CZ, Ljubljana 1948
Šesti kongres KPJ/SKJ. Stenografske beležke. Kultura, Beograd 1952
Terček, V.: KP Kine u traganju za strategijom bržeg razvoja. Marksizam u svetu
9-10/1978
Texte zur Stalinfrage. Verlag J. Reents, Hamburg 1979
Tito, J. B.: Govori i članci. Naprijed, Zagreb 1959-62
Ueber die historischen Erfahrungen der Diktatur des Proletariats. Verlag für frems
sprächige Literatur, Peking 1965
Vranicki, P.: Historija marksizma. Zagreb 1974
Yvon,M.: Staat und Klassen. V Kool,F.,hrsg. u. eingeleitet: Die Linke gegen die
Parteiherrschaft. Walter-Verlag. Ölten und Freiburg im Breisgau 1970
SINOPSISI
.240
UDK:141.826(47) (049) :141.82(510)
Kitajska, stalinizem, destalinizacija, razredni boj, kulturna revolucija
Tomaž Mastnak: Mao Zedongova kritika stalinizma
Časopis za kritiko znanosti 50/1982
Maova kritika stalinizma je moment, idejno utemeljevanje zgodovinskega procesa
destalinizacije v kitajskem komunističnem gibanju. Ta proces je bil sprožen s šang-
hajskim pokolom kitajskih komunistov, ki je bil posledica podrejanja stalinskemu
diktatu iz Moskve, intenzivirati pa se je začel po zmagi kitajske revolucije in posebej
po XX. kongresu KJP SZ. Avtor dokazuje, da so Kitajci nasprotovali destalinizaci-
ji, kakor in kakršno je sprožil ta kongres, ne pa destalinizaciji sploh: to, kar se prika-
zuje kot stalinizem, je specifična forma in eno temeljnih historičnih protislovij ki-
tajske destalinizacije. Maova kritika sovjetske družbe je obenem teoretsko iskanje
in utemeljevanje specifične kitajske "poti v socializem". Teorija kulturne revolucije
ki jo ob tem razvije, je reaktualiziranje nekaterih "pozabljenih" vsebin makrsizma
in prispevek k razvoju revolucionarne teorije.
UDK:141.826(47) (049) :141.82(510)
China, Stalinismus, Destalinisierung, Klas enkampf, Kulturrevolution
Tomaž Mastnak: Mao Zedongs Kritik des Stalinismus
Zeitschrift für die Kritik der Wissenschaft 50/1982
Maos Kritik des Stalinismus ist ein Moment, eine ideelle Begründung des geschicht-
lichen Prozesses der Destalinisierung in der chinesischen kommunistischen Bewe-
gung. Dieser Prozeß wurde durch den Massenmord der chinesischen Kommunisten
in Shanghai ausgelöst, der die Folge der Unterordnung dem stalinisti'schen Diktat
aus Moskau war, zu intensivieren begann er sich jedoch nach der chinesischen Re-
volution und besonders nach dem XX. Kongreß der KP UDSSR. Der Autor ver-
sucht zu beweisen, das die Chinesen gegen die Destalinisierung waren, wie sie auf-
diesem Kongreß ausgelöst wurde, nicht aber gegen eine Destalinisierung im allge-
meinen: das was als Stainismus aufgezeigt wird, ist eine spezifische Form und eine
der grundsätzlichen historischen Gegensätzlichkeiten der chinesischen Destalinisie-
rung. Maos Kritik der sovjetischen Gesellschaft ist gleichzeitig auch das theoreti-
sche Suchen und Begründen des spezifischen chinesischen "Weges zum Sozialis-
mus". Die Theorie der Kulturrevolution, die er anhand dessen entwickelte, ist die
Reaktualisierung einiger "vergessener" Inhalte des Marxismus und der Beitrag zur
Entwicklung einer revolutionären Theorie.
.241
UDK:141.826(47)(049):141.82(510)
China, stalinism, destalinisation, class struggle, cultural revolution
Tomaž Mastnak: Mao Zedong's Criticism of Stalinism.
Časopis za kritiko znanosti 50/1982
Mao's criticism of stalinism is a moment, thoughtful promotion of historical process
of destalinisation within Chinese communist movement. The Shanghai massacre of
Chinese communists, which has been a sequel of subordination to Stalin's dictate
from Moscow, has triggered this process, which was intensified after the victory of
Chinese revolution and particularly after the 20th Congress of the CP of USSR. The
author gives evidence that the Chinese were opposing the destalinisation, the way
and like it was launched by this congress, yet they did not oppose it as a rule. What is
being presented as stalinism is a specific form and one of basic historical contradic-
tions of chínese destalinisation. Mao's criticism of soviet society is at the same time
theoretic search and founding of a specific chínese "way towards socialism". Theory
of cultural revolution developed along his criticism is a reactualisation of some "for-
gotten" contents of marxism and a contribution to the development of revolutionary
theory.
UDK:141.826(47)(049):141.82(510)
Chine, stalinisme, déstalinisation, lutte de classe, révolution culturelle
Tomaž Mastnak: Le stalinisme critiqué par Mao Zedong
Časopis za kritiko znanosti 50/1982
La critique Maoiste du stalinisme est un moment de l'affirmation idéologique du
processus historique de la déstalinisation à l'intérieur du mouvement communiste
chicnois. Ce processus a été d'abord déclenché à l'occasion du massacre des commu-
nistes de Changhaî, conséquence d'une soumission intempestive aux mots d'ordre
staliniens dictés par Moscou, puis intensifié grâce au triomphe de la révolution chi-
noise, surtout après le 20ème Congrès du PC de l'URSS. L'article montre que les
Chinois ne se sont pas opposés à la déstalinisation en tant que telle, mais à la déstali-
nisation telle qu'elle a été mise en oeuvre par le 20ème Congrès. Ce qui paraît être
du "stalinisme" est une forme spécifique et une des contradictions historiques fon-
damentales de la déstalinisation chinoise. La critique maoiste de la société soviéti-
que constitue en même temps une recherche théoretique, une affirmation d'une vo-
ie spécifiquement chinoise vers le socialisme. La théorie de la révolution culturelle
qui, ce faisant, se trouve développée est une réactualisation de quelques aspects du
marxisme qui avaient été "oubliés", une contribution au développement de la théo-
rie révolutionnaire.
/
.242
UDK: 330.180 :167:141. B21 "KAPITAL
kritika politične ekonomije, struktura Kapitala, metoda preučevanja, metoda razla-
ge
Siniša Zarič: O načrtu in strukturi Kapitala
Časopis za kritiko znanosti 50/1982
Preučevanje posameznih poglavij "Kapitala" ni možno, v kolikor nimamo v mislih
celotnega dela. V tekstu je govora o zelo precizni arhitekturi "Kapitala". Prouče-
vanje strukture "Kapitala " izpostavlja potrebo po razlikovanju med metodo prou-
čevanja /raziskovanja/ in metodo razlage, s čemer lahko tudi zavržemo teze o tkim.
"protislovju" med I. in ГП. zvezkom "Kapitala". Avtor razpravlja tudi o vprašanju
prvotnega načrta Marxovega "Kapitala", o čemer obstoji pomembna znanstvena li-
teratura. To vprašanje je po mnenju avtorja, pomembno z vidika dialektike razi-
skovanja. V tem okviru avtor izpostavlja pomen razpravljan sodobnega sovjetskega
marksista Iljenkova o "dialektiki konkretnega in abstraktnega" v Marxovem "Kapi-
talu".
UDK: 330.180 :167:141. B21 »DAS KAPITAL"
Kritik der politischen Ökonomie, die Struktur des Kapitals, Forschungsmethode,
Darstellungsmethode
Siniša Zarić: Über den Plan und über die Struktur des Kapitals
Zeitschrift für die Kritik der Wissenschaft 50/1982
Das Ergründen einzelner Kapitel des "Kapitals" ist nicht möglich, inwiefern nicht
das gesamte Werk berücksichtigt wird. Im Text ist die Rede von der sehr präzisen
Struktur des "Kapitals". Das Ergründen der Struktur des "Kapitals" betont das Be-
dürfnis nach der Differenzierung zwischen der Forchungsmethode und der Darstel-
lungsmethode, womit auch die These über die sogenannte "Gegensätzlichkeit" zwi-
schen dem I. und dem III. Band des "Kapitals" verworfen wird. Der Autor erörtert
auch die Frage über das ursprüngliche Konzept des "Kapitals" von Marx, worüber
bedeutende wissenschaftliche Literatur zur Verfügung steht. Der Ansicht des Au-
tors nach ist diese Frage vom Aspekt der Forschungsdialektik aus von Bedeutung.
In diesem Rahmen betont der Autor die Bedeutung der Abhandlungen des zeitge-
nössischen sovjetische Marxisten Iljenkovs über "die Dialektik des Konkreten und
des Abstrakten im "Kapital" von Marx.
.243
UDK: 330.180.167.141. B 21 "CAPITAL"
criticism of political economy, structure of the Capital, method of study, method of
interpretation
Siniša Zarić: On the draft and structure of Capital
Časopis ra kritiko znanosti 50/1982
A study of "Capital's" single chapters is not possible, unless we do not consider the
complete work. A very precise architecture of the "Capital" is dealt with in the text.
The studying of "Capital's" structure exposes the need to distinguish the method of
study /researching/ and the method of interpretation, which anables us also to reject
theses on so called "contradiction" between the I. and III. volume of the "Capital".
The author discusses also the question of the original draft of Marx's "Capital", on
which important scientific literature is available. According to the author, this que-
stion is important from the standpoint of research dialectics. In this context the dis-
cusions of the contemporary Soviet marxist Iljenkov on "dialectics of the concrete
and the abstract" within Marx's "Capital" are of special meaning.
UDK: 330.180.167.141. B 21 "LE CAPITAL"
critique de l'économie politique, structure du Capital, méthode d'étude, méthode
d'éxplication
Siniša Zarić: Du plan et de la structure du Capital
Časopis za kritiko znanosti 50/1982
L'étude des différents chapitres du "Capital" est impossible sans une vue d'ense-
mble de tout l'ouvrage. L'article aborde la question de l'architecture si précise de
l'oeuvre. L'étude de sa structure entraîne la nécessité de distinguer entre la méthode
d'étude et la méthode d'explication, ce qui conduit à réfuter les thèses opposant
comme contradictoires les Tomes I et III du "Capital". L'auteur traite aussi la que-
stion du plan qui avait été initialement prévu par Marx pour le "Capital", une que-
stion sur laquelle il a été déjà beaucoup écrit, et dont l'auteur souligne l'importance
du point de vue de la dialectique de la recherche. A ce propos, il indique l'intérêt des
écrits d'Iljenkov, un marxiste soviétique contemporain, au sujet de "la dialectique
du concret et de l'abstrait" dans le "Capital".