Na Mateja vreme ugodno, tako bo ostalo štiri tedne prihodno. Murska Sobota, 19- september 2002, leto LIV, št. 38, odgovorni urednik Janez Votek, cena 260 sit Sprva bo pretežno oblačno, nato pa ^sno s 00 ... .. Dihava naj zagotovi denar za rej । nske Je Goričko in enajst tukajšnjih občin prav zares pred odločilnim in zgodovinskim korakom, ki bo spremenil dosedanji odnos domačinov in države do pokrajine? »Naše glave so polne idej, želja...« str, 10 k°mai za voziček in kolo. Kaj pa če bi ICa zraven peljala še enega otroka? Kolesarske steze vijugajo po Pločniku str. 16 E oo Albin Promotion postavil »dimnik« Začeli s predelavo odpadnih gum in mineralnih Olj? str. 3 Na Rokavčevi kmetiji v Zgornji Ščavnci Vse mleko popijejo teleta in pujski str. 13 m Razkrivamo usodo Hodili so mu »po glavi«, a ga niso odkrili str. 17 V Radomerju pri Ljutomeru so praznovali Preša, vino in veselje str. 16 Radgonska javna tribuna Dovolj jim je ignoriranja in sprenevedanja! str. 5 Soboške obvoznice in pozidave Panonsko mesto bi moralo funkcionirati kot regijsko središče str. 6 Z Okrožnega sodišča Murska Sobota Rožanc oproščen krivde za smrt učenca str. 17 NAROČNIK------------ I AKTUALNO 19. september 2002 ranili Komentar Zgodba Joška Jorasa, vsaj kolikor so ga osvetlili žarometi javnosti, je stara nekaj let. Prvič smo slišali zanj, ko je šel kupovat pralni stroj in se s tem dejanjem vključil v zgodovino poosamosvojitvenih odnosov med Slovenijo in Hrvaško, ki nenehno nihajo med željo po dobrososedskih odnosih in velikih ali manjših odstopih od tega. Nedvomno je pri Jorasu šlo ®ea Baboš Logar ■ za domoljubno dejanje. Ne samo eno. Dejanja so se nadaljevala, dokler se ni znašel v hrvaških zaporih, od koder pa so ga pred kratkim izpustili. O vsem so nas natančno obveščali mediji. In tako je Joško Joras postal trpin, mogoče celo heroj, ko je domovinska čustva udejanjil v akciji, s posledicami, ki še vedno niso predvidljive. Jorasa za predsednika? Upajmo, da vendarle ne A Joško Joras ni edini kazalec in simbol odnosov med obema državama. Ti so bili nerodno zastavljeni že od samega začetka. Začetno prijateljstvo in navdušenje nad osamosvojitvijo obeh držav ni vzdržalo, začelo se je spreminjati v nekaj čisto drugega. Začelo se je večati število konfliktov, užaljenosti, sumničenj, za kar pa gotovo ni kriva le hrvaška stran, saj v sporu vedno »sodelujeta« dva. Slovenija je takoj na začetku začela postavljati bunkerje na meji - to je zavrlo tisto, kar je bilo želeno in pričakovano: da bi ljudje ob meji živeli, kot da meje ni. K tem primeru bi tudi Joško Joras mirno živel svoje slovenstvo. Tako pa je postal žrtev nesrečnih okoliščin oziroma nerodnih politikov. Meje so namreč vedno v glavah in nezaupanju do drugačnega. A vsekakor je v meddržavnih konfliktih boljša še tako nerodna diplomacija kot pa prosti strelci in zanesenjaki. Tudi z domovinskimi čustvi je treba ravnati razumno, kot z vsemi drugimi; strasti imajo vedno nepričakovane posledice. Janezu Drnovšku so očitali, da se ni oglasil, pa je odvrnil, da je delal v ozadju, kar je bilo pač edino pravilno. Ugledni slovenski pisatelji in pesniki, ki so šli recitirat in pet hrvaškim carinikom in mahat s potnimi listi, niso bili videti ravno dostojanstveni. Mar bi šli v Zagreb h kulturnemu ministru in tako našli sogovornika na svoji ravni. A kakršnakoli naj bo dejavnost politikov in diplomatov, bo vedno tlelo ogorčenje hrvaških varčevalcev, ki niso dobili povrnjenega denarja, vloženega v slovensko banko. To so namreč mali ljudje, ki so zaupali svoje prihranke prislovični slo venski poštenosti. Sukcesija je koristna beseda, a ljudje pač hočejo, kar je njihovega. Zato ni pričakovati, da nam bodo na pladnju prinesli Piranski zaliv. Vsekakor paše ni prepozno. Ljudje na obeh straneh meje se še vedno dobro razumejo, kar je pred kratkim pokazalo slovensko hrvaško srečanje na Razkrižju. In če je možno prijateljstvo na zasebni ravni, bo gotovo tudi na državni. V vse te dogodke se je vključil iznenada in sam od sebe tudi Joško Joras. Zdaj menda kandidira tudi za predsednika države. Do takšne kandidature imamo seveda pravico vsi, če izpolnimo določene pogoje in če se bodo kandidati množili s tako naglico kot do sedaj, se lahko zgodi, da bo več kandidatov kot volivcev. Pa vendar, če razmišljamo o profilu predsednika, si želimo, da bi nas zastopal človek, kije dovolj ugleden, VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija šdmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in upravo: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, ŠL telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.300 SIT, letna naročnina za naročinike v tujini je 13.200,00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolpor-taži je 260,00 SIT. Transakcijski račun pri NLB, d. d. Ljubljana - divizija Pomurje M. Sobota 02340-0013998647, devizni pa 0100-0000200097-34 340-27620-4294/3. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št 103. Naklada: 16.400 izvodov. Elektronska pošla: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WW stran: http://www.p-inf.si. izobražen, lepega vedenja, torej takšnega, da se ne želi vzpeti na oblast z diskreditiranjem drugih kandidatov, seveda tudi neomadeževan. Preveč čustveni predsednik bi nas spravil v neroden položaj, da o hujskačih niti ne govorimo. Na izbiro imamo kar dovolj imen: prvi je še vedno Janez Drnovšek, ki pa ga, tako se vsaj zdi, zanima le oblast sama po sebi in se ne bi ubada[ s početjem svojih »trabantov« ali kakšnimi drugimi »nižjimiproblemi«. Lepo je bilo slišati, da bo kandidiral tudi France Bučar, nadvse primeren človek za to funkcijo; prav tako simpatična kandidata sta Barbara Brezigar (Zakaj ne bi bila ženska?) in Lev Kreft (že davno tega je Platon predlagal, naj bi državo vodili filozofi.). Pa še bi se našlo, a najbrž bo marsikdo še moral čakati na svojih pet minut. Prav tako tudi Joško Joras, trpin in heroj v nerodnem času. Omogočiti mu je pač treba, da se vrne domov in živi svoje slovenstvo neskaljeno. Za to pa so potrebne čisto drugačne politične oziroma diplomatske poteze. 3. romski tabor na kulturnem področju Na seminarje in izobraževanja prihajajo eni in isti V telovadnici OŠ Sveti Jurij v občini Rogašovci je bil konec tedna tretji romski tabor na kulturnem področju, ki ga je organiziralo občinsko romsko društvo Zelono vejš Serdica. retekli teden je bil New York ponovno v središču pozornosti mednarodne javnosti, kot se to zgodi vsako jesen na začetku novega zasedanja Generalne skup- ščine ZN, ko si New York za nekaj dni od Washingtona izposodi status prestolnice sveta. Po koncu hladne vojne je v ZDA iz rok Georgea Busha starejšega, ki so ga zgodovinski dogodki ob rojevanju nove svetovne ureditve ujeli precej nepripravljenega, prevzel Bill Clinton, ki je vsaj na zunaj skušal uravnotežiti priložnost za prevzem popolne svetovne nadvlade z upoštevanjem nekih mednarodnih norm obnašanja. S prihodom Georgea Busha mlajšega je Novi svetovni gospodarji prvo začelo vztrajno izpodrivati drugo, kar se je hitro pokazalo z zaničevanjem mednarodnih sporazumov, ki niso bili po volji Washingtona. Prvi je odletel Kyotski pro tokol o segrevanju ozračja, nato je administracija počistila s sporazumi, ki so Rusiji ohranjali vsaj videz nekdanje velesile in pospešila graditev protiraketnega ščita. Bush si je celo privoščil svojevrsten pravni presedan, ko je umaknil Clintonov podpis z rimske pogodbe o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in seznam tovrstnih unilateralnih ukrepov se vsak dan širi. Teroristični napadi 11. septembra 2001, ki so prvič v zgodovini povzročili okrog 3 000 smrtnih žrtev na ameriških tleh, pa so sprostili večino preostalih zavor in administracijo, ki se je nekaj časa kazala skoraj kot izolacionistična, potisnili v preoblikovanje sveta po podobi Washingtona. Medtem ko je bil povračilni napad na Afganistan, kjer so se v varstvu skrajnega islamskega režima razpasli teroristi Al Kaide, razumljiv in je imel podlago v resolucijah Generalne skupščine in Varnostnega sveta, pa udarci na vojne bobne proti Iraku dokazujejo, da je šale konec. Mednarodna skupnost se še morda ni povsem zavedla, kakšen naj bi bil svet v 21. stoletju, vendar za Washington dvomov o tem, kdo bo prevzel glavno vlogo in premaknil zarjaveli način sprejemanja odločitev v svetovni organizaciji, ni več. Trditve, da je potrebno strmoglaviti iraški režim Sadama Huseina, ker ima biološko in kemično orožje, ter si prizadeva za pridobitev jedrskega, so pripraven izgovor, vendar še vedno le metanje peska v oči. Irak je imel to orožje že v času vojne proti Iranu in po pisanju revije Newsweek so ga pridobili z izdatno pomočjo ameriške vlade, ki je v Iranu videla večjo grožnjo za svoje interese na Bližnjem vzhodu kot pa v Iraku. Po Bushevi lastni definiciji sil osi zla lahko isto velja za Iran in Severno Korejo, vendar ti dve državi v tem trenutku nista tako pripravni tarči, kot je iraški režim, ki je podoben gnilemu jabolku in ga je treba le malce pretresti, da odpade. Bush je pretekli četrtek pred polno dvorano Generalne skupščine ponudil enostavno izbiro. Ali bo mednarodna skupnost sodelovala ali pa bodo ZDA na žalost prisiljene same opraviti z Bagdadom. Večina prisotnih je po Bushevem govoru iz tega olajšano sklepala, da so se ZDA odločile za sodelovanje, kar več kot jasno kaže, kakšen je dejansko odnos med najmočnejšo državo na Zbralo se je trideset mlajših udeležencev iz Serdice in Sotine, poleg tega pa so prišli tudi mladi iz Pušče in Zenkovec. Pri svetu in vsemi ostalimi. ZDA so imelena začetku medijske ofenzive proti Iraku samo enega zaveznika Veliko Britanijo, zdaj pa se krog širi, kot da bi druge države samo čakale na izgovor, da se pridružijo Wa-shingtonu, dobile pa so ga z Bushevim pozivom v ZN. Celo Rusija se ponovno kaže kot pragmatična država in je pripravljena podpreti odločno resolucijo VS za vrnitev mednarodnih inšpektorjev v Irak. Sodelovanje Moskve seveda ne bo zastonj, saj ima tudi ona, podobno kot Peking, neporavnane račune z državami, ki jih ima za grožnjo lastni varnosti. Potem ko je Bush na začetku pozival k prijetju Osame bin Ladena, živega ali mrtvega, se je iskanje glavnega krivca za uničenje Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku in poškodovanje Pentagona, pokazalo kot malce težje. Administracija je spremenila pesem in začela trditi, da posamezniki niso pomebni,ampak je po-mebno uničiti organizacijo. Tudi to uničevanje poteka malce počasneje, vmes pa raste nezadovoljstvo prebivalcev muslimanskih držav. Če je verjeti Osami bin Ladenu, je za napade na ZDA kriv Washin-gton in kraljevski režim v Sa-vdovi Arabiji, ki je dovolil namestitev »križarjev« (ameriških enot) za varovanje dveh najsvetejših krajev islama - Meke in Medine, pred morebitnim novim iraškim izpadom. Za Washington zato politika zadrževanja Sadama Huseina ni več produktivna in z napadom nanj se bo znebil več nadležnih muh na en mah. V ZDA več nihče ne govori o korporacijskih škandalih, ki so oplazili tudi Busha in podpredsednika pravili so predavanja o zaposiv vanju in javnih delih, družini*® družinski problematiki, zdr” prehrani pa tudi na različne^ me o kulturi. Delavnice je v°11 Anita Cener. Tridnevni semin^ ki je bil namenjen Rome®', vseh društev iz Prekmurja, i£ nanciralo Ministrstvo za kulti® pri izvedbi pa sta jim P°®a§’ tudi Občina Rogašovci in Sveti Jurij. »Z udeležbo smo zadovolj® je povedal Danijel Šerkezi, p® gramski vodja letošnjega tabor ter dodal, da pa bi jih lahko 1 še več. »Žal pa se seminarje'1’ borov in izobraževanja u žujejo vedno eni in isti, n®o pa je mladih, ki jih na tovr5tn druženjih nikoli ne sreča® Veliko je še mladih, ki se n£ ljučujejo in ne odzivajo na P® bila, tako pa se niso odzvala' prekmurska romska so jih povabili zraven. Jože vat Muc, predsednik Zveze mov Slovenije, je ob tem e‘ da bi se romska društva®0 zavedati, da so ustanovljena to, da nekaj delajo, da so a in da se odzivajo na različne godke. Kajti če niso pač ne bodo mogli P00?1^ »Mnogi pa se oglasijo p® °a mo takrat, ko potrebujejo o Žal,« je še dodal. Zaenkrat p ko, da se sredstva od držav bijo ne glede na to, če se al ali ne, pomembno je, da se P viš na razpis. Kljub temu pa med Romi v Prekmurjuze likovala skupina mladi , aktivno vključuje v dogaja tudi na tovrstne serninafI ’ veliko pripomorejo k ohra romske kulture in tradicij1• A. Nana Rituper R<»d Foto: Nataša Juh«0' Dicka Cheneyja. ponovno zajadral v ogr primanjkljaje, razen čudeZ" n zdravila v obliki zmanpe davkov, pa Busheva ad® stracija ne ponuja kaj P® mačih političnih P°budnA po-,Novembra bodo V Z tekale kongresne volitve ’ , se bo javnost ukvarjala s Pj^ vami na vojno, bo lažje z ti vprašanja, nimajo. Večino Bushe nistracije sestavljajo ve > kapitalu prijazni možje t ske, predvsem stari na g, prijatelji iz Teksasa in °a ZDA so največji svetovni snik od nafte z Bližnjeg2 ^j. da, pri čemer si daljših tev v oskrbi ne morejo P ti, saj sedanja adminfe0^’^ kaže namena sprejeti ”z nja« z vlaganjem v alte^rabjjaj£ vire energije. Savdska jjj. doslej upravičevala vlog jC telja in zaveznika, ven Bushevo nespretno, n ojPe ali nenamerno, £jcj, p°' med Palestinci in lzra vzročilo precej dodatne dovoljstva v državi, ,£ jp največ teroristov za n^^ ZDA. Prevzem nadzO^® k d' ko nafto bo ustvaril vod pritiska na Riad 1 JiflU ’C gi proti Sadarnu jja^3 obeta tudi demokrati je bskega sveta, podo je demokratiziral*1 ^fi*11 zveza, potem ko so ^iR ‘ gtonu pod Reagana spoznali, o irj 13«’* precej shujšan. Edi® malce zakomplicir‘ j # a® bolje povedano za ^gd riške načrte, je Sa a in to tako, da dobf° svoje kemično ^^ti^' orožje ter v državo ® g narodne inšpektor! p jo / Robir 19. september 2002 AKTUALNO 3 Desetletka sporazuma med Slovenijo in Nemčijo o vračanj Domovina, obljubljena! dežela grenkega napoj1 ^ninajst odstotkov projektov neuspešnih, največ v Pomurju Podpisali sporazum (za dobo trideset let) o finančni poni^ T°CiZa ustvananje eksistence delavcem, ki se bodo vr-tjc °®ovino. Slovensko pogajalsko delegacijo je vodila žast na min*str1ca za delo Jožica Puhar, nemško stran pa je razu >a ° ^Histrstvo za gospodarski razvoj. Podpisnici spo-po n. 3 se dogovorili, da bosta v kreditni sklad vložili vsaka , milifOnov mal% vendar pozneje svoj prispevek z anek-pogodbi povišali vsaka na dvajset milijonov mark. sklad za Wev zdomcev ^milijonov mark Projekt Pomoč za ustvarjanje '«istence v Slovenije je nosil di Zelo jasen nacionalni inte-Podpisnic. Nemška stran je ®6inala, da bo s tem spodbudi-■zseljevanje priseljencev z dru-lnami vred in tako sprostila trg elovne sile, slovenska stran pa J Pričakovala, da bodo zdomci ?niov pripeljali nove tehnolo-začeli s samostojno, po °žnosti izvozno dejavnostjo, v ^tero bodo vložili tudi svoje P^ranke ter tako odpirali nova elovna mesta. Dogovor je bil "rej sklenjen in nemška stran je .^ovembra v sklad vložila pr-klh.Pet milijonov mark, medtem v° ie finančno ministrstvo sio-rnski deiežžaradi nesklepčno-''batnega družbenopolitič« zbora sprostilo šele na po-. ad. Kljub temu je Slovenska ^^»cijska banka, ki ji je bila . Pana izvedba projekta in raz-Ivanje posojil, s prvim razpi- Prehitela zborovsko odlovi16.’ sai je bilo zanimanje polov^07 2a ugodna posojila ze- Pa 116 Sam0 P0Vratlli’ j ’ Partnerje ali samo »posoje- sta slovenska in nemška vlada valce imena« so takrat med zdomci na veliko iskali tudi domači podjetniki, kajti posojilni pogoji so bili za tisti čas zelo ugodni, posojilojemalci pa so tudi dvakrat prejeli pomoč v obliki nepovratnih sredstev - prvih devet tisoč mark ob samem začetku opravljanja samostojne dejavnosti, drugih pa po enem letu delovanja. Najvišji možni znesek posojila je bil 300 tisoč mark z odplačilno dobo desetih let in obrestno mero T-15 % + 6 % ali D+ 6 %, s tem da je prosilec v projekt moral vložiti tudi 30 odstotkov lastnega denarja. V tistem času so namreč banke komercialna dolgoročna posojila odobravale z letno obrestno mero od 15 do 20 odstotkov. V domovini na beraško palico Čeprav so bila posojila zdomcem in iskanje načina, kako priti do njega, sredi devetdesetih let »top« tema podjetniških krogov in smo o tej možnosti večkrat pisali tudi v Vestniku, pa je pred časom dnevnik Večer predstavil življenjsko zgodbo zakoncev Ba-žika, ki sta z vrnitvijo v domovino obubožala, od najetega posojila pa lahko poravnavata le še obresti. Temu je potem sledil zapis, da se razočarani in opeharjeni zdomci pripravljajo na ustanovitev društva v Murski Soboti, da bi tako lažje iskali svojo pravico. Kje se je torej zalomilo pred desetletjem tako opevana enkratna priložnost za zdomce, povratnike? Kdo je kriv za to, da po vrnitvi v domovino niso postali cvet slovenskega podjetništva, ampak nekateri celo propadli in se zaradi življenjskega neuspeha tudi osebno zlomili? Koliko krivde ob osebnih tragedijah povratnikov odpade na državi, podpisnici sporazuma? Mar nista priseljence ali zdomce, »gole in bose«, a z mamljivo ponudbo in zajetnim kupčkom denarja poslali v silno zapleten in krut podjetniški svet v birokratske mline, ki pa mu niso bili kos? Četrtina zgodb z nesrečnim koncem Štiriindevetdesetega leta so pri Slovenski investicijski banki letno obrestno mero zvišali s štirih na šest odstotkov, češ da bodo s tako zbranim denarjem zdomcem zagotovili dobro podjetniško svetovanje. Toda kljub temu je, po podatkih pooblaščene banke, delež neuspelih kreditiranih projektov kar sedemnaj-stodstoten in je višji kot pri komercialnih posojilih. Po stanju na dan 30. junij 2002 namreč kar 17 odstotkov posojilojemalcev svojih obveznosti sploh ne poravnava, poleg teh pa je še 10 odstotkov takih, ki jih poravna- I ni, da ne bi mogli uspeti. vajo z daljšimi zamudami ter občasno. In med neuspešnimi kreditnimi projekti največji delež odpade prav na pomursko regijo, kjer je posojilo prejelo 54 zdomcev. Slovenska investicijska banka je namreč do konca junija 2002 sklenila z 210 zdomci 249 kreditnih pogodb, v skupnem znesku 19,28 milijona evrov, prejemniki pa so na novo odprli 980 delovnih mest, od tega 289 za povratnike. Zanimivo pa je, da se je število delovnih mest, ki so jih prinesli zdomski projekti, že v času razdeljevanja posojil močno zmanjšalo, saj so nam še novembra leta sedemindevetdeset s pooblaščene banke posredovali informacijo o 1746 novih delovnih mestih, od tega 276 v Pomurju. Tudi ta, nekdaj povzdigovani učinek sklenjenega sporazuma, danes že kaže realnejšo, veliko manj bleščečo podobo. Z gostinstvom in trgovino so se zapisali neuspehu Visok delež neuspešnih projektov, in to kljub ugodnim zdomskim posojilom, lahko v enem delu najverjetneje pripišemo podjetniški nepismenosti povratnikov, v drugem pa zagotovo nji hovemu vlaganju v dohodkovno nezanimive dejavnosti, s kateri mi je bil trg nasičen že takrat. Že pred sedmimi leti so možje pooblaščene banke za Pomurje ugotavljali, da se zdomci usmerjajo predvsem v trgovino in gostinstvo ter na domači trg in v isti sapi z veliko mero prizanesljivosti dodajali, da pa to še ne pome- u zdomcev Toda, kot kaže, so se opekli ravno pri tem. Po podatkih Slovenske investicijske banke so namreč s sredstvi meddržavnega sporazuma v največji meri podprli gostinsko dejavnost (27,6 odstotkov) in trgovino (14,8 odstotkov), 12,8 odstotkov je bilo namenjenih storitveni dejavnosti, 8,6 avtomehanični, 6,2 kovinski, 5,2 kmetijski dejavnosti in 24,7 ostalim. Če je torej projektu vračanja zdomcev po obsegu vloženih sredstvih mogoče pripisati visoko uspešnost, pa je njegov učinek vendar pod pričakovanji. I Robežniki pri devetnajstih dolžnikih, osem jih je iz Pomurja Zgodba vračanja zdomcev torej po desetletju že dobiva svojo pravo sliko, katere najbolj temačni del je bančno vnovčevanje zavarovanj najetih posojil. Zaradi neplačanih obveznosti je banka to storila pri devetnajstih kreditojemalcih, od tega kar pri osmih v Pomurju. Na sedežu Slovenske investicijske banke pravijo, da izključno v primerih, kjer komitenti že nekaj let, nekateri celo od začetka, ne poravnavajo obveznosti in so v razgovoru z njimi in po proučevanju možnosti ugotovili, da ni druge poti. V Ljubljani so tudi seznanjeni s tem, da razočarani zdomci v Murski Soboti ustanavljajo društvo. Pravijo, da so se s predstavnico društva in njenim odvetnikom dogovorili, da bodo s posameznimi posojilojemalci, ki so se obrnili na društvo, opravili ponovne razgovore, vendar še sedaj čakajo na njihova imena in časovni načrt obiskov. Ko ga bodo dobili, se bodo predstavniki banke v Murski Soboti spet pogovarjali in poskušali najti rešitve, kot pravijo, v okviru možnosti, ki jih ima banka kot pooblaščena izvajalka sporazuma ima. Majda Horvat ■ Glosa Albin Promotion postavil »dimnik« Poldrugi človek P^oba v ogledalu je za človeka zvita Z^ljMvo nad videnim, t0(la v resnici pa ^"ePodobe spada zgolj v kategorijoP°^P vedavi in Z'nv podoba človeku o človekovi veljam in iHoOvdl sP°^obnostih pač ne sporoča. Zato, < a ndjožp , kr0“ Zrin‘ti v eminentne družbene kroge,,u,t prava sadist Delati za rob« . talK> zaradi ugleda, hi sl ga tleee ■ s 'Uogipat ^adi denarja Tl. bi nt Vsad za nekatere sodelavce ne ■ - tatusa ^povprečneže in zato deležni postj f sodelavci ^"^Povprečnežagotovo moremobiza sodl^e »odi x l$ca, ki ob silno odgovorni in ret* Aiamu vera! Na k* najmanj trinajst zahtevnihpostop 0 . ega dela če dodamo, daje povrh ^trovT^ mordaPedh meSC^VtprdVnaspŠa do Moskve. Do ■ sp tj0 Je približno toliko kot od na. p preprosto ^PautrUZdalje seje bU0£iSCUS°je svojemu sodela-Vu *'■ Znesek potnih stroškov, ktjmj dvest0 s°dišče, je znan, torej nekaj t()laijeVtje to Pač 3 lnčev povprečju kilometer stane• stvari pa kilometrov. Njegovo veliko pr e & je tep ^o^J^keremo tudi iz naslednjega zorneg prevodi s p,^* tis°č kilometrov, prevoženih po avtomo- hiVueČn<> hilr,,stJ° 60 kilometrov na ur J k()t dobrih 66 ur ali skoraj malice. Da dniP(> osem ur' ^eveda moremosklepa- ^tuam eZa neverjetno delovnega čPmeka, kolik() frsci^.^Plznanih mu materialnih sttos mdeset tisoč materiala je nakupil za dobri kakim ,ahko izračuna vsak samal s ' ln v tak-ki Zvrstni material naroča za j J minU. Zei0 k bi v prazno izgubila prav k() %a p0. Z^umiji^ da tip pač ne hodi peš. Tudi P° Soboti. te Začeli s predelavo odpadnih gum in mineralnih olj? □ red zaključkom redakcije smo z Lendave dobili informacijo, da je podjetje Albin Promotion, ki v odkupljenih prostorih Nafte Lendava v Petišovcih želi zagnati predelavo rabljenih odpadnih gum in olj, tam postavilo »dimnik«, direktor Albin Brencelj pa naj bi zaposlene z obvestilom na oglasni deski tudi seznanil, da bo začel s poskusno predelavo. I Lendavčani, ki so na Ministrstvo za okolje in prostor aprila poslali peticijo zoper izdajo lokacijskega dovoljenja, sedaj domnevajo, da bo podjetje poskusno proizvodnjo zagnalo z namenom, da tako izmeri vplive na okolje, brez katerih študij lokacijskega dovoljenja ni mogoče izdati. To bo sedaj veliko lažje, saj je bilo za industrijsko cono Zaradi načrtovanih novih projektov v Nafti v aprilu opravljeno tako imenovano nulto stanje okolja. Da imenovani podjetnik, ki je v Lendavo najprej prišel z invalidskim podjetjem za proizvodnjo sestavnih delov za avto-plašče, ne namerava odstopati od namere glede predelave, je postalo jasno, ko je, kljub protestom, še naprej dovažal rabljene gume, ki jih sedaj skladišči že zunaj za to namenjenih deponij. O postavitvi domnevno spornega objekta je bil včeraj obveščen tudi vodja občinske inšpekcije Tibor Hebar, tako da je ali še bo danes s pristojnim inšpektorjem za okolje in prostor opravil nadzor. Ali je pristojno ministrstvo podjetju Albin Promotion in njegovim partnerjem zvenečih imen izdalo uporabno dovoljenje za poskusno predelovanje gum in odpadnih olj, bomo lahko izvedeli v prihodnjih dneh. M. H. ■ O K N A-V RA TA-S EN Čl L A~1 Slovensko okno prihodnosti Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 61 01, Fax: 02/656 16 11 PE Murska Sobota, Markišavska 10 2 AKTUALNO 19. september 2002 »BIH Komentar Zgodba Joška Jorasa, vsaj kolikor so ga osvetlili žarometi javnosti, je stara nekaj let. Prvič smo slišali zanj, ko je šel kupovat pralni stroj in se s tem dejanjem vključil v zgodovino poosamosvojitvenih odnosov med Slovenijo in Hrvaško, ki nenehno nihajo med željo po dobrososedskih odnosih in velikih ali manjših odstopih od tega. Nedvomno je pri Jorasu šlo ®ea Baboš Logar ■ za domoljubno dejanje. Ne samo eno. Dejanja so se nadaljevala, dokler se ni znašel v hrvaških zaporih, od koder pa so ga pred kratkim izpustili. O vsem so nas natančno obveščali mediji. In tako je Joško Joras postal trpin, mogoče celo heroj, ko je domovinska čustva udejanjil v akciji, s posledicami, ki še vedno niso predvidljive. Jorasa za predsednika? Upajmo, da vendarle ne A Joško Joras ni edini kazalec in simbol odnosov med obema državama. Ti so bili nerodno zastavljeni že od samega začetka. Začetno prijateljstvo in navdušenje nad osamosvojitvijo obeh držav ni vzdržalo, začelo se je spreminjati v nekaj čisto drugega. Začelo seje večati število konjliktov, užaljenosti, sumničenj, za kar pa gotovo ni kriva le hrvaška stran, saj v sporu vedno »sodelujeta« dva. Slovenija je takoj na začetku začela postavljati bunkerje na meji - tojezavrlo tisto, kar je bilo želeno in pričakovano: da bi ljudje ob meji živeli, kot da meje ni. V tem primeru bi tudi Joško Joras mirno živel svoje slovenstvo. Tako pa je postal žrtev nesrečnih okoliščin oziroma nerodnih politikov. Meje so namreč vedno v glavah in nezaupanju do drugačnega. A vsekakor je v meddržavnih konfliktih boljša še tako nerodna diplomacija kot pa prosti strelci in zanesenjaki. Tudi z domovinskimi čustvi je treba ravnati razumno, kot z vsemi drugimi; strasti imajo vedno nepričakovane posledice. Janezu Drnovšku so očitali, da se ni oglasil, pa je odvrnil, da je delal v ozadju, kar je bilo pač edino pravilno. Ugledni slovenski pisatelji in pesniki, ki so šli recitirat in pet hrvaškim carinikom in mahat s potnimi listi, niso bili videti ravno dostojanstveni. Mar bi šli v Zagreb h kulturnemu ministru in tako našli sogovornika na svoji ravni. A kakršnakoli naj bo dejavnost politikov in diplomatov, bo vedno tlelo ogorčenje hrvaških varčevalcev, ki niso dobili povrnjenega denarja, vloženega v slovensko banko. To so namreč mali ljudje, ki so zaupali svoje prihranke prislovični slovenski poštenosti. Sukcesija je koristna beseda, a ljudje pač hočejo, kar je njihovega. Zato ni pričakovati, da nam bodo na pladnju prinesli Piranski zaliv. Vsekakor pa še ni prepozno. Ljudje na obeh straneh meje se še vedno dobro razumejo, kar je pred kratkim pokazalo slovensko hrvaško srečanje na Razkrižju. In če je možno prijateljstvo na zasebni ravni, bo gotovo tudi na državni. V vse te dogodke seje vključil iznenada in sam od sebe tudi Joško Joras. Zdaj menda kandidira tudi za predsednika države. Do takšne kandidature imamo seveda pravico vsi, če izpolnimo določene pogoje in če se bodo kandidati množili s tako naglico kot do sedaj, se lahko zgodi, da bo več kandidatov kot volivcev. Pa vendar, če razmišljamo o profilu predsednika, si želimo, da bi nas zastopal človek, kije dovolj ugleden, IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec. Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Š6men (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.300 SIT, letna naročnina za naročinike v tujini je 13.200.00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolpor-taži je 260,00 SIT. Transakcijski račun pri NLB, d. d. Ljubljana - divizija Pomurje M. Sobota 02340-0013998647, devizni pa 0100-0000200097-34 340-27620-4294/3. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 16.400 izvodov. Elektronska pošla: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WWW stran: http://www.p-inf.si. izobražen, lepega vedenja, torej takšnega, da se ne želi vzpeti na oblast z diskreditiranjem drugih kandidatov, seveda tudi neomadeževan. Preveč čustveni predsednik bi nas spravil v neroden položaj, da o hujskačih niti ne govorimo. Na izbiro imamo kar dovolj imen: prvi je še vedno Janez Drnovšek, ki pa ga, tako se vsaj zdi, zanima le oblast sama po sebi in se ne bi ubadal s početjem svojih »trabantov« ali kakšnimi drugimi »nižjimiproblemi«. Lepo je bilo slišati, da bo kandidiral tudi France Bučar, nadvse primeren človek za to funkcijo; prav tako simpatična kandidata sta Barbara Brezigar (Zakaj ne bi bila ženska?) in Lev Kreft (že davno tega je Platon predlagal, naj bi državo vodili filozofi.). Pa še bi se našlo, a najbrž bo marsikdo še moral čakati na svojih pet minut. Prav tako tudi Joško Joras, trpin in heroj v nerodnem času. Omogočiti mu je pač treba, da se vrne domov in živi svoje slovenstvo neskaljeno. Za to pa so potrebne čisto drugačne politične oziroma diplomatske poteze. 3. romski tabor na kulturnem področju Na seminarje in izobraževanja prihajajo eni in isti V telovadnici OŠ Sveti Jurij v občini Rogašovci je bil konec tedna tretji romski tabor na kulturnem področju, ki ga je organiziralo občinsko romsko društvo Zelono vejš Serdica. retekli teden je bil New York ponovno v središču pozornosti mednarodne javnosti, kot se to zgodi vsako jesen na začetku novega zasedanja Generalne skupščine ZN, ko si New York za nekaj dni od Washingtona izposodi status prestolnice sveta. Po koncu hladne vojne je v ZDA iz rok Georgea Busha starejšega, ki so ga zgodovinski dogodki ob rojevanju nove svetovne ureditve ujeli precej nepripravljenega, prevzel Bill Clinton, ki je vsaj na zunaj skušal uravnotežiti priložnost za prevzem popolne svetovne nadvlade z upoštevanjem nekih mednarodnih norm obnašanja. S prihodom Georgea Busha mlajšega je prvo začelo vztrajno izpodrivati drugo, kar se je hitro pokazalo z zaničevanjem mednarodnih sporazumov, ki niso Novi svetovni gospodarji bili po volji Washingtona. Prvi je odletel Kyotski protokol o segrevanju ozračja, nato je administracija počistila s sporazumi, ki so Rusiji ohranjali vsaj videz nekdanje velesile in pospešila graditev protiraketnega ščita. Bush si je celo privoščil svojevrsten pravni presedan, ko je umaknil Clintonov podpis z rimske pogodbe o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in seznam tovrstnih unilateralnih ukrepov se vsak dan širi. Teroristični napadi 11. septembra 2001, ki so prvič v zgodovini povzročili okrog 3.000 smrtnih žrtev na ameriških tleh, pa so sprostili večino preostalih zavor in administracijo, ki se je nekaj časa kazala skoraj kot izolacionistična, potisnili v preoblikovanje sveta po podobi Washingtona. Medtem ko je bil povračilni napad na Afganistan, kjer so se v varstvu skrajnega islamskega režima razpasli teroristi Al Kaide, razumljiv in je imel podlago v resolucijah Generalne skupščine in Varnostnega sveta, pa udarci na vojne bobne proti Iraku dokazujejo, da je šale konec. Mednarodna skupnost se še morda ni povsem zavedla, kakšen naj bi bil svet v 21. stoletju, vendar za Washington dvomov o tem, kdo bo prevzel glavno vlogo in premaknil zarjaveli način sprejemanja odločitev v svetovni organizaciji, ni več. Trditve, da je potrebno strmoglaviti iraški režim Sadama Huseina, ker ima biološko in kemično orožje, ter si prizadeva za pridobitev jedrskega, so pripraven izgovor, vendar še vedno le metanje peska v oči. Irak je imel to orožje že v času vojne proti Iranu in po pisanju revije Newsweek so ga pridobili z izdatno pomočjo ameriške vlade, ki je v Iranu videla večjo grožnjo za svoje interese na Bližnjem vzhodu kot pa v Iraku. Po Bushevi lastni definiciji sil osi zla lahko isto velja za Iran in Severno Korejo, vendar ti dve državi v tem trenutku nista tako pripravni tarči, kot je iraški režim, ki je podoben gnilemu jabolku in ga je treba le malce pretresti, da odpade. Bush je pretekli četrtek pred polno dvorano Generalne skupščine ponudil enostavno izbiro. Ali bo mednarodna skupnost sodelovala ali pa bodo ZDA na žalost prisiljene same opraviti z Bagdadom. Večina prisotnih je po Bushevem govoru iz tega olajšano sklepala, da so se ZDA odločile za sodelovanje, kar več kot jasno kaže, kakšen je dejansko odnos med najmočnejšo državo na Zbralo se je trideset mlajših udeležencev iz Serdice in Sotine, poleg tega pa so prišli tudi mladi iz Pušče in Zenkovec. Pri- svetu in vsemi ostalimi. ZDA so imelena začetku medijske ofenzive proti Iraku samo enega zaveznika Veliko Britanijo, zdaj pa se krog širi, kot da bi druge države samo čakale na izgovor, da se pridružijo Wa-shingtonu, dobile pa so ga z Bushevim pozivom v ZN. Celo Rusija se ponovno kaže kot pragmatična država in je pripravljena podpreti odločno resolucijo VS za vrnitev mednarodnih inšpektorjev v Irak. Sodelovanje Moskve seveda ne bo zastonj, saj ima tudi ona, podobno kot Peking, neporavnane račune z državami, ki jih ima za grožnjo lastni varnosti. Potem ko je Bush na začetku pozival k prijetju Osame bin Ladena, živega ali mrtvega, se je iskanje glavnega krivca za uničenje Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku in poškodovanje Pentagona, pokazalo kot malce težje. Administracija je spremenila pesem in začela trditi, da posamezniki niso pomebni,ampak je po-mebno uničiti organizacijo. Tudi to uničevanje poteka malce počasneje, vmes pa raste nezadovoljstvo prebivalcev muslimanskih držav. Če je verjeti Osami bin Ladenu, je za napade na ZDA kriv Washin-gton in kraljevski režim v Sa-vdovi Arabiji, ki je dovolil namestitev »križarjev« (ameriških enot) za varovanje dveh najsvetejših krajev islama - Meke in Medine, pred morebitnim novim iraškim izpadom. Za Washington zato politika zadrževanja Sadama Huseina ni več produktivna in z napadom nanj se bo znebil več nadležnih muh na en mah. V ZDA več nihče ne govori o korporacijskih škandalih, ki so oplazili tudi Busha in podpredsednika pravili so predavanja o zaposlovanju in javnih delih, družiniin družinski problematiki, zdravi prehrani pa tudi na različne teme o kulturi. Delavnicejevodila Anita Cener. Tridnevni seniM ki je bil namenjen Romom12 vseh društev iz Prekmurja, je financiralo Ministrstvo za kulturo, pri izvedbi pa sta jim poM^ tudi Občina Rogašovci in ® Sveti Jurij. »Z udeležbo smo zadovoljni? je povedal Danijel Šerkezi,programski vodja letošnjega tabora, ter dodal, da pa bi jih lahko bilo še več. »Žal pa se seminarjev, «' borov in izobraževanja udeležujejo vedno eni in isti, mnog0 pa je mladih, ki jih na tovrstnih druženjih nikoli ne srečamo.' Veliko je še mladih, ki se ne vključujejo in ne odzivajo na po'3 bila, tako pa se niso odzvala tu1 prekmurska romska društva,h so jih povabili zraven. Jožek Hor vat Muc, predsednik Zveze Ro mov Slovenije, je ob tem dejal-da bi se romska društva morja zavedati, da so ustanovljena22 to, da nekaj delajo, da so aktivu2 in da se odzivajo na različne^ godke. Kajti če niso aktivnU"1 pač ne bodo mogli podpifatl »Mnogi pa se oglasijo pri n3ssa mo takrat, ko potrebujejo denar Žal,« je še dodal. Zaenkrat jeia' ko, da se sredstva od države j’ bijo ne glede na to, če se kaj de'3 ali ne, pomembno je, da se pr')2 viš na razpis. Kljub temupase> med Romi v Prekmurju že ° likovala skupina mladih, ki’ aktivno vključuje v dogajanj1 tudi na tovrstne seminarje' veliko pripomorejo k ohranjanj romske kulture in tradicije A. Nana Rituper Rode2 Foto.- Nataša Juhno' Dicka Cheneyja. Proračun jr ponovno zajadral v ogromne j primanjkljaje, razen čudežneg3 I zdravila v obliki zmanjševanj3 davkov, pa Busheva admini' I stracija ne ponuja kaj prida do I mačih političnih pobud. I , Novembra bodo v ZDA P°' I tekale kongresne volitve in če I se bo javnost ukvarjala s pripr3 I vami na vojno, bo lažje zameg1 I ti vprašanja, ki jih resnično za- I nimajo. Večino Busheve adm'' I nistracije sestavljajo velike®3 I kapitalu prijazni možje in h I ske, predvsem stari naftar I prijatelji iz Teksasa in naok™ I ZDA so največji svetovni ° Z, I snik od nafte z Bližnjega vri I da, pri čemer si daljših Pre^. I tev v oskrbi ne morejo pri^5 I ti, saj sedanja administracij3 I kaže namena sprejeti I nja« z vlaganjem v alterna^ I vire energije. Savdska I doslej upravičevala vlog0 Pr .£ I telja in zaveznika, vendar P' I Bushevo nespretno, i ali nenamerno, reševanje v I med Palestinci in 1^^. I vzročilo precej dodatnega I dovoljstva v državi, ki je } I največ teroristov za nap3‘I ZDA. Prevzem nadzora na I ko nafto bo ustvaril krep I vod pritiska na Riad in P° se I gi proti Sadamu Huse' I obeta tudi demokratih! I bskega sveta, podobno- I je demokratizirala l zveza, potem ko so v I gtonu pod vodstvom k I Reagana spoznali, da jc^ijico I precej shujšan. Edink I malce zakomplicira’ 0 I bolje povedano hle^ini I riške načrte, je Sadam ^jt I da bo s tem spodbudi-^seljevanje priseljencev z dru-Wtnivred in tako sprostila trg ,el°vne sile, slovenska stran pa pričakovala, da bodo zdomci >v pripeljali nove tehnolo-^ic in začeli s samostojno, po i °$nosti izvozno dejavnostjo, v a^r° bodo vložili tudi svoje Pohranke ter tako odpirali nova e Ovna mesta. Dogovor je bil . rej sklenjen in nemška stran je ^novembra v sklad vložila pr-’lh P« milijonov mark, medtem °ie finančno ministrstvo slo-^nski delež žaradi ncsklepčno-1 hkratnega družbenopolitičj zbOra sprosti[o šele na po-. ad. Kljub temu je Slovenska J^ticijska banka, ki ji je bila d Pana izvedba projekta in raz- Ivanje posojil, s prvim razpi-Prehitela zborovsko odlo-'e;Sa’ 'e h*'0 zanimanje polov^07 Za ugodna posojila ze-kov n ° ne sam0 Povratn‘' ' Partnerje ali samo »posoje- valce imena« so takrat med zdomci na veliko iskali tudi domači podjetniki, kajti posojilni pogoji so bili za tisti čas zelo ugodni, posojilojemalci pa so tudi dvakrat prejeli pomoč v obliki nepovratnih sredstev - prvih devet tisoč mark ob samem začetku opravljanja samostojne dejavnosti, drugih pa po enem letu delovanja. Najvišji možni znesek posojila je bil 300 tisoč mark z odplačilno dobo desetih let in obrestno mero T-15 % + 6 % ali D+.6 %, s tem da je prosilec v projekt moral vložiti tudi 30 odstotkov lastnega denarja. V tistem času so namreč banke komercialna dolgoročna posojila odobravale z letno obrestno mero od 15 do 20 odstotkov. V domovini na beraško palico Čeprav so bila posojila zdomcem in iskanje načina, kako priti do njega, sredi devetdesetih let »top« tema podjetniških krogov in smo o tej možnosti večkrat pisali tudi v Vestniku, pa je pred časom dnevnik Večer predstavil življenjsko zgodbo zakoncev Ba-žika, ki sta z vrnitvijo v domovino obubožala, od najetega posojila pa lahko poravnavata le še obresti. Temu je potem sledil zapis, da se razočarani in opeharjeni zdomci pripravljajo na ustanovitev društva v Murski Soboti, da bi tako lažje iskali svojo pravico. Kje se je torej zalomilo pred desetletjem tako opevana enkratna priložnost za zdomce, povratnike? Kdo je kriv za to, da po vrnitvi v domovino niso postali cvet slovenskega podjetništva, ampak nekateri celo propadli in se zaradi življenjskega neuspeha tudi osebno zlomili? Koliko krivde ob osebnih tragedijah povratnikov odpade na državi, podpisnici sporazuma? Mar nista priseljence ali zdomce, »gole in bose«, a z mamljivo ponudbo in zajetnim kupčkom denarja poslali v silno zapleten in krut podjetniški svet v birokratske mline, ki pa mu niso bili kos? Četrtina zgodb z nesrečnim koncem Štiriindevetdesetega leta so pri Slovenski investicijski banki letno obrestno mero zvišali s štirih na šest odstotkov, češ da bodo s tako zbranim denarjem zdomcem zagotovili dobro podjetniško svetovanje. Toda kljub temu je, po podatkih pooblaščene banke, delež neuspelih kreditiranih projektov kar sedemnaj-stodstoten in je višji kot pri komercialnih posojilih. Po stanju na dan 30. junij 2002 namreč kar 17 odstotkov posojilojemalcev svojih obveznosti sploh ne poravnava, poleg teh pa je še 10 odstotkov takih, ki jih poravna- vajo z daljšimi zamudami ter občasno. In med neuspešnimi kreditnimi projekti največji delež odpade prav na pomursko regijo, kjer je posojilo prejelo 54 ■ zdomcev. Slovenska investicijska banka je namreč do konca junija 2002 sklenila z 210 zdomci 249 kreditnih pogodb, v skupnem znesku 19,28 milijona evrov, prejemniki pa so na novo odprli 980 delovnih mest, od tega 289 za povratnike. Zanimivo pa je, da se je število delovnih mest, ki so jih prinesli zdomski projekti, že v času razdeljevanja posojil močno zmanjšalo, saj so nam še novembra leta sedemindevetdeset s pooblaščene banke posredovali informacijo o 1746 novih delovnih mestih, od tega 276 v Pomurju. Tudi ta, nekdaj povzdigovani učinek sklenjenega sporazuma, danes že kaže realnejšo, veliko manj bleščečo podobo. Z gostinstvom in trgovino so se zapisali neuspehu Visok delež neuspešnih projektov, in to kljub ugodnim zdomskim posojilom, lahko v enem delu najverjetneje pripišemo podjetniški nepismenosti povratnikov, v drugem pa zagotovo njihovemu vlaganju v dohodkovno nezanimive dejavnosti, s kateri- mi je bil trg nasičen že takrat. Že pred sedmimi leti so možje pooblaščene banke za Pomurje ugotavljali, da se zdomci usmerjajo predvsem v trgovino in gostinstvo ter na domači trg in v isti sapi z veliko mero prizanesljivosti dodajali, da pa to še ne pomeni, da ne bi mogli uspeti. u zdomcev as. Toda, kot kaže, so se opekli ravno pri tem. Po podatkih Slovenske investicijske banke so namreč s sredstvi meddržavnega sporazuma v največji meri podprli gostinsko dejavnost (27,6 odstotkov) in trgovino (14,8 odstotkov), 12,8 odstotkov je bilo namenjenih storitveni dejavnosti, 8,6 avtomehanični, 6,2 kovinski, 5,2 kmetijski dejavnosti in 24,7 ostalim. Če je torej projektu vračanja zdomcev po obsegu vloženih sredstvih mogoče pripisati visoko uspešnost, pa je njegov učinek vendar pod pričakovanji. I Rubežnikipri devetnajstih dolžnikih, osem jih je iz Pomurja Zgodba vračanja zdomcev torej po desetletju že dobiva svojo pravo sliko, katere najbolj temačni del je bančno vnovčevanje zavarovanj najetih posojil. Zaradi neplačanih obveznosti je banka to storila pri devetnajstih kreditojemalcih, od tega kar pri osmih v Pomurju. Na sedežu Slovenske investicijske banke pravijo, da izključno v primerih, kjer komitenti že nekaj let, nekateri celo od začetka, ne poravnavajo obveznosti in so v razgovoru z njimi in po proučevanju možnosti ugotovili, da ni druge poti. V Ljubljani so tudi seznanjeni s tem, da razočarani zdomci v Murski Soboti ustanavljajo društvo. Pravijo, da so se s predstavnico društva in njenim odvetnikom dogovorili, da bodo s posameznimi posojilojemalci, ki so se obrnili na društvo, opravili ponovne razgovore, vendar še sedaj čakajo na njihova imena in časovni načrt obiskov. Ko ga bodo dobili, se bodo predstavniki banke v Murski Soboti spet pogovarjali in poskušali najti rešitve, kot pravijo, v okviru možnosti, ki jih ima banka kot pooblaščena izvajalka sporazuma ima. Majda Horvat ■ Glosa Albin Promotion postavil »dimnik« Poldrugi človek podobe da u v kategorijo P^^ ne' Zrcalna podoba človeku o človekov, vel™ ^°vih sposobnostih pač ne sporoča. Zato, ^ ^^oSi Zriniti v eminentne družbene kroge, recimo vnajo^ delavcev sodišč. Delati za roko pravic j P prsi n tako zaradi ugleda, ki si ga človek s ten p P ^Sat’če Udarno, ^rh ^tr^ Tlh' m,,rda petih mesceVpr^ddo Moskve. Do • toliko kol od nas I ^prosto sojo Mo ^ "losolo frav^ bn Znesek potnih stroškov, ki Jih J • ■ dvesto ^čak^0 sodi^e, je znan, torej nekaj m . j t0 1^’ in če v povprečju kilometer stane ^hko r kilometrov. Njegovo veliko p' e teh ^ajšu tudi iz naslednjega ^^Pomurju, prevodi s boi ''lis°v kilometrov, prevoženih po avtomo- hitrostjo 60 kilometrov d kot dd ^ih 66 ur ali skoraj tri cele dna" ^ao~°Vnifl dni po osem ur. Seveda brez m1 sklepa- 'ndpl nevei1etno delovnega človeka, , , koHko ^ar^tf.P^nanih mu materialnihstro^ s ga ntateriala je nakupil za dob - $ kakim Znance^‘ f^hko izračuna vsak sam ali si poIn v tak- Verjet t0vrstni material naroča za po'J minU. ’ °« se nt vPetosti v delo je dragocena pa po_ ki^^elo bi vPrazno izgubila prav no e ’ k za p0. da tip pač ne hodi peč- Po Soboti. Začeli s predelavo odpadnih gum in mineralnih olj? red zaključkom redakcije smo z Lendave dobili informacijo, da je podjetje Albin Promotion, ki v odkupljenih prostorih Nafte Lendava v Petišovcih želi zagnati predelavo rabljenih odpadnih gum in olj, tam postavilo »dimnik«, direktor Albin Brencelj pa naj bi zaposlene z obvestilom na oglasni deski tudi seznanil, da bo začel s poskusno predelavo. Lendavčani, ki so na Ministrstvo za okolje in prostor aprila poslali peticijo zoper izdajo lokacijskega dovoljenja, sedaj domnevajo, da bo podjetje poskusno proizvodnjo zagnalo z namenom, da tako izmeri vplive na okolje, brez katerih študij lokacijskega dovoljenja ni mogoče izdati. To bo sedaj veliko lažje, saj je bilo za industrijsko cono žaradi načrtovanih novih projektov v Nafti v aprilu opravljeno tako imenovano nulto stanje okolja. Da imenovani podjetnik, ki je v Lendavo najprej prišel z invalidskim podjetjem za pro izvodnjo sestavnih delov za avto-plašče, ne namerava odstopati od namere glede predelave, je postalo jasno, ko je, kljub protestom, še naprej dovažal rabljene gume, ki jih sedaj skladišči že zunaj za to namenjenih deponij. O postavitvi domnevno spornega objekta je bil včeraj obveščen tudi vodja občinske inšpekcije Tibor Hebar, tako da je ali še bo danes s pristojnim inšpektorjem za okolje in prostor opravil nadzor. Ali je pristojno ministrstvo podjetju Albin Promotion in njegovim partnerjem zvenečih imen izdalo uporabno dovoljenje za poskusno predelovanje gum in odpadnih olj, bomo lahko izvedeli v prihodnjih dneh. M. H. ■ Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica bhJ Tel" 02/656 61 01’Fax: 02/6561611 _«10« MM K9I PE Murska Sobota, Markišavska 10 Slovensko okno prihodnosti LOKALNA SCENA 19. september 2002 veni ZD Ljutomer potrebuje prostore za nujno medicinsko pomoč Država je denar že dala, župani pa o njem v ponedeljek 0 ponedeljek se bo sestal direktor ljutomerskega zdravstvenega doma dr. Jože Šumak z župani občin ustanoviteljic z namenom, da se dogovorijo o sofinanciranju gradnje prostorov nujne medicinske pomoči in uvrstitvi investicije v proračune za prihodnje leto. Zdravstveni dom je bil namreč deležen strokovnega nadzora, ki je ugotovil, da so prostori, kjer sedaj poteka dejavnost nujne medicinske pomoči, neprimerni, zato se že dobro leto pripravljajo na novogradnjo. Vrednost del bo znašala okoli dvajset milijonov tolarjev, s tem da bi polovico investicijske vrednosti morale pokriti občine. Država je namreč svoj delež že nakazala, niso ga pa še občine, čeprav so sredstva za investicijo že imele predvidene v letošnjih proračunih. Za gradnjo namreč tudi še niso izdana vsa potrebna dovoljenja. »Na pristojnih občinskih službah mi zagotavljajo, da bo mogoče takoj, ko bodo dosegli dogovor z župani o stroških za pripravo zazidalnega načrta, izdati tudi lokacijsko in potem gradbeno dovoljenje,« je povedal Jože Šumak. Pričakuje tudi, da bi z deli lahko začeli še letos in jih končali v začetku prihodnjega leta. Nove prostore v velikosti od 120 do 130 kvadratnih metrov bi gradili v atriju zdravstvenega doma. V njih bodo primerna čakalnica, prostor za nujne posege, soba za sestre, ambulanta za zdravnika, dnevni prostor in sobe za prenočevanje zdravstvene ekipe. V prostorih nujne medicinske pomoči bi imeli organizirano tudi dežurno službo, ki je sedaj v obstoječih prostorih. Ti pa se bodo sprostili tudi z izselitvijo treh zdravnic s koncesijo. Nekateri menijo, da bi službo nujne medicinske pomoči lahko organizirali v teh prostih ambulantah, vendar pa, kot pravi Jože Šumak, jih nujno potrebujejo za delo zdravnikov in dejavnosti, ki doslej niso imeli svojih ali primernih prostorov. Odkritje spomenika dr. Ivanu Zelku v Črenšovcih Največji raziskovalec prekmurske zgodovine okviru Tedna duhovnosti in kulture v Črenšovcih, ki je bil letos posvečen duhovniku in zgodovinarju dr. Ivanu Zelku, so v soboto v črenšovskem Parku spominov pripravili odkritje in blagoslovitev spomenika zgodovinarju in teologu, ki je bil rojen pred devetdesetimi leti v Črenšovcih. V uvodu je spregovoril župan občine Črenšovci Anton Tbrnar, ki je povedal, da je teolog in zgodovinar, ki velja za prvega in doslej največjega znanstvenega raziskovalca prekmurske zgodovine, kljub temu da je več kot štirideset let služboval v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah, ohranjal vezi s svojo rodbino in svojim rojstnim krajem, kjer je bil tudi na lastno željo po smrti leta 1986 pokopan. Mnogim starejšim krajanom je ostal v spominu kot preprost in dobrosrčen človek, ki se je rad družil z domačini, zavedal pa se je tudi pomena znanja o lastni zgodovini, ki ga je ves čas dopolnjeval tudi ob pomoči domačinov. Spomenik, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, je blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej, ki je povedal, da je bil dr. Zelko vzgled mnogim duhovnikom in znanstvenikom, še posebej tistim, ki so ga bolje poznali. Mnogi so ga spoštovali kot človeka, ki je bil vedno pripravljen pomagati, kakor tudi zaradi njegovega znanja. Zavedal se je pomena poznavanja lastne zgodovine, svojih korenin, za krepitev nacionalne zavesti. Ob odkritju spomenika je zapel tudi cerkveni mešani pevski zbor dr. Franca Cigana iz Črenšo-vec, nakar je sledila še slovesna sveta maša in slovesna akademija v čast dr. Ivanu Zelku. adzorni odbor, ki ga kot predsednik vodi Igor Kos, je pripravil temeljito poročilo o nadzoru porabe proračunskih sredstev občine Puconci v obdobju od januarja do junija 2002. Med drugim ugotavljajo, da so bili prihodki proračuna realizirani v višini okrog 408 milijonov tolarjev, s čimer zaostajajo za predvidenim obsegom; indeks je namreč le 30 odstotkov. Dokaj pod pričakovanji je tudi realizacija davčnih prihodkov. dohodnine v okviru pričakovanj, tega ni mogoče trditi za prihodke od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj so še podpovprečni. Poleg tega še niso evidentirani prihodki od ekološke takse, čeprav se le-ta že pobira. Gradnja lendavske kanalizacije s projektnimi popravki Na MOP poslali prvo situacijo GP Pomgrad, izbrani izvajalec, je opravil pripravljalna dela za gradnjo lendavske kanalizacije sredi junija, konec meseca pa začel z gradnjo. V dobrih dveh mesecih so opravili dela v vrednosti 257 tisoč evrov, kar je 3,62 odstotka pogodbene vrednosti, saj znaša celotna investicija z davkom 7 milijonov in 95 tisoč evrov. Izvajalec je podal že tudi prvo situacijsko poročilo, ki ga lahko predloži po opravljenih delih v višini sto tisoč evrov ali več. Ker julija določeni znesek ni bil dosežen, je izdal prvo situacijo šele sedaj, prejšnji teden pa so jo tudi poslali na ministrstvo za okolje in prostor v potrditev. Če nanjo ne bodo imeli pripomb ali terjali dopolnitev, je rok plačila običajnih šestdeset dni. In kaj so opravili do sedaj? Po posebnem naročilu je vgradil izvajalec v počitnicah kanale v okolici osnovne šole, tako da tam sedaj dokončujejo le še zadrževalni bazen, hkrati z gradnjo trgovskega centra so položili kanale tudi v tem delu, z deli pa nadaljevali pri zdravstvenem domu. Gradbišče so odprli tudi v Dolgi vasi, ta teden pa ga bodo še v Čentibi. Za odsek od Dolnjega Lakoša do Kapce in Kota ta čas pridobivajo gradbeno dovoljenje in kmalu bo tudi za ta del objavljen mednarodni razpis. In zakaj ni bil zajet že s prvim razpisom? »Objavljeno je bilo tudi to, vendar za ta del še ni bilo pripravljenih projektov, popisov in gradbenega dovoljenja. Zanj je bil tako podpisan samo memorandum in gradnja tega dela še ni zajeta v izvajalski pogodbi. Ker investicijo v deležu 47 odstotkov sofinancira 1SPA in se po že sklenjeni pogodbi ne bo porabilo vseh 5,2 milijona evrov, bo tudi za ta odsek objavljen medna- m. h.i Doprsni kip dr. Ivana Zelka v Parku spominov v Črenšovcih je delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča s Ptuja. MU18KC □ODCHC 111 vJDClIlv LJULOIllCl, VCllUdl ’ obojim se zdijo stroški previsoki. Občina menda nac prihodnosti selitev postaje na drugo lokacijo, zato 0 R4 Lendavski občinski svet je sprejel sredi julija Odlok o višini prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje, na osnovi katerega bodo pristojne službe te dni gospodinjstvom, ki niso podpisala pogodbe o sofinanciranju gradnje kanalizacije, začele pošiljati odločbe. Možnost obročnega plačila prispevka, ki jo imajo podpisniki pogodbe, naj bi dali tudi prejemnikom odločb, znesek plačila pa je za vse 1500 točk (750 evrov), s tem da je v večstanovanjski hiši upoštevan količnik 0,80. Nadzorni odbor občine Puconci pregledal poslovanje Polletna poraba proračunskih sredstev pod pričakovanji Izdatki za vzdrževanje lokalnih cest že presegli načrtovane včnih prihodkov je pod pričakovanji. Zaradi predvidenega dokončanja nekaterih investicij na področjih kanalizacije in vodovoda načrtujejo večji priliv sredstev iz naslova prispevkov in plačil občanov za investicijske programe. Upajmo le, da ni to le mrtva črka na papirju, ker so podobno zapisali že v enakem lanskem obdobiu. Doslei na ni nrišlo do rodni razpis. Če bi bila dela ponujena v znesku, da bi porabili vsa odobrena sredstva, pa za ta odsek ne bi bilo mednarodnega razpisa, ampak le notranji,« je pojasnil Ciril Štesl, direktor Komunale Lendava, ki je odgovoren za koordinacijo med izvajalci, nadzorniki, projektanti in občino. Doslej so opravili dvanajst koordinacijskih sestankov, na katerih se sproti dogovarjajo o reševanju problemov. In nastalo jih je že kar nekaj. Težave so se pokazale zaradi podzemnih komunikacijskih vodov, pri Elizabeti je bil vod načrtovan po zelenici, ki ima sedaj lastnika, zato bodo traso selili na parkirišče, probleme s sklicevanjem na zasebno lastništvo imajo tudi v Dolgi vasi ob želez- niški progi, nove projektne m® te pa bodo še ta teden dokonc । tudi za del skozi romsko nase je saj so si tam, kjer bi morali kopa jarke, na črno zgradili hiše- Kiju temu dela še vedno potekajo dogovorjenem časovnem okvi , izvajalec pa že napoveduje pr dčasno dokončanje, če mu h°’. veda vreme naklonjeno. 0 na nu reševanja nastalih problem se dogovarjajo na ponedelj o usklajevalnih sestankih - dos el^ jih imeli dvanajst -, na njih pa delujejo predstavnik občine, munale Lendava, nadzora DDC Ljubljana in glavnega1 jalca SGP Pomgrad s koopef tom Cestnim podjetjem Man® in še drugi. .g Majda Horvat* ’ bi Evropskem tednu mobilnosti 2002, k° £(j. vspodbudili prevoze z javnimi prevoznin®1 stvi in kolesi, je prav da opozorimo na ‘8 ranje čakajočih potnikov, ki se vozijo z avtobus1- j namreč dogaja v Ljutomeru, kjer morajo potnik1 s pred zaprtimi vrati čakalnice, prav tako pa so z^eV vrata sanitarij, ki so menda celo edino javno stran mestu Ljutomer. • '01 P^" Pri mariborskem Certusu, ki upravlja z ljutomerskitn I ’ iA* fllCl1 stajališčem, se izgovarjajo na vse manjši promet, Ki tako majhen, da se jim ne splača imeti zaposlenega člov postaji. Poskušali so se dogovoriti z Avtobusnim pr0®1 j -Murske Sobote in Občino Ljutomer, Vendar dog0^^ v šnikoli rešitvi na sedanji lokaciji ne razmišlja. pfe Dragi gospodje, ki želite imeti več potnikov na dovoznih sredstvih: s takim odnosom do svojih potnikov ste uspeli. Tudi če je malo potnikov, si zaslužijo čaka^^ čiste sanitarije. Tudi mesto, ki da kaj nase, bo P08^ bo avtobusna čakalnica odprta in urejena. Le to je1 povso ogledalo mesta in občinske uprave. ov B.B.P., foto: Natašaju1’1^ skih prihodkov od prodaje stavbnih zemljišč in prejetih donacij za investicije, ki so povezane z gradnjo zbirno-sortirnega centra v Puconcih. Da ne govorimo posebej o transfernih prihodkih, ki so prav tako nekoliko podpovprečni. Sicer pa so znašali proračunski odhodki približno 412 milijonov tolarjev, kar je 29 odstotkov predvidenega letnega obsega. Najpomembnejšo postavko predstavlja cestni promet (36 odstotkov), sledijo pa predšol-K k'nrlctritVAvN javno 'td stvo (11 odstotkov) dz’ ugotavljajo, da so ‘ vzdrževanje lokalu gli predvideni letni1 ni obseg. bi^il Iz premoženjsk razvidno, da znašaj0 & ud' dobaviteljem okrog nov tolarjev; od 205 milijonov Sl 1- -^^ dl ih obveznosti se J jet® vi s stanjem v z®c polletju povečalo j nov tolarjev To kaže, da se e)s> (1 položaj občine se o .3 Pri terjatvah im® dve posojili. Gor' * j(]j zapadlega dolga tto lijona tolarjev ne ‘ ® Li družba Naša vas P‘ 7 piH- 0 posojilo v viši«1। ’ d®'jtr tolarjev, ki jih g1£-“ 1 informacije o av^£ksprenevedanja in \ d°sedCtlV ta^° wz nobenih učinkov od vseh \^hek^hpobud’ nPr’ da bibila Gornja •e$ p1 sen pilotski projekt v okviru nacio-naj^^ Prometne varnosti. Za mesto ^sto re^ttve, tudi z urejanjem kri- nko ^arJe nesprejemljivo,« je po-^'Vo jn °vič> ki je ob predsedniku Sveta za C^Anu^gojo v cestnem prometu Vladu ogrožanja varnosti prebivalcev; parkira se po načelu, kdor se bolje in prej znajde, tisti parkira, plave cone so pred tremi leti začrtali, vendar nimajo redarja; lastniki lokalov si lastijo pločnike, obnovljene ceste imajo previsoke robnike, ki spet onemogočajo kolesarje. Odnos prometnega ministrstva pa je višek sprenevedanja in ignorance.« v najlepšem delu mesta so kort 3Vtobusni postaji in železniška po-No?,°ta. že le 2a nalaganje hlodov in druge- in k ozka mestna ulica brez ustrezni i %Sa r? eSarskih stez pa je postala del med-bebe Šou^negii koridorja. Tudi ravnatelj Marian Žula je opozoril, da je vsak Strehovčanom vedno znova dviga tlak povezovanje Bukovniškega jezera in nove atrakcije energetskih točk z Bukovnico. Nesporno je, da vse to leži v k. o. Strehovci. Po drugi strani pa Bukovniškemu jezeru niso dali imena novinarji. Zakaj torej nima imena Strehovsko jezero, bi morali pojasniti Strehovčani. Pričakovanja, da se bo sedaj pri kateri koli omembi Bukovniškega jezera tudi pripisalo k. o. Strehovci, pa so malo prevelika. GOSPODARSTVO 19. september 2002 Občina Odranci prodaja delež v Komunali Lendava Ce ji bodo sledile še druge.... bčina Odranci je osemindvajsetega avgusta lastnikom lendavske Komunale poslala ponudbo za prodajo svojega 2-odstotnega poslovnega deleža, v podjetju pa bi zadržala manj kot odstotek premoženja. Soboške obvoznice in pozidave Ohranjen minimalni lastniški delež ji namreč zagotavlja vpogled v poslovanje podjetja, ki za njih opravlja storitve odvoza komunalnih odpadkov ter možnost internega nakupa delnic. Komunala Lendava, d. o. o., namreč ima Pravilnik o notranjem odkupu, ki določa interno ponudbo, tako da so tudi odransko ponudbo prejeli vsi deležniki, to pa so zaposleni in prej zaposleni s skoraj sedemdesetimi odstotki ter pet občin z območja lendavske upravne enote, ki imajo v svojih rokah skoraj trideset odstotni lastniški delež. Podjetje pa ima tudi lastni sklad, saj je bil na zadnji skupščini Komunale sprejet sklep o odkupu osemodstotnega deleža, ki ga je pred odhodom s podjetja prodal prejšnji direktor mag. Štefan Šomen, in sicer po ponudbeni ceni 20 milijonov tolarjev. Odranska občina želi s prodajo iztržiti 8 milijonov tolarjev, in kot je povedal župan Ivan Markoja, bodo po sklepu občinskega sveta svoje deleže prodajali v vseh podjetjih, kjer jim lastništvo ne prinaša koristi, denar pa Radenska Zvezda Diana Soboško svetlo pivo drugo edelo se je že štiri leta organizira tekmovanje malih pivovarjev, ki jih ocenjujejo tako bralci kot strokovna komisija, Katero pivo je boljše, je večkrat stvar osebnega okusa, toda določena pravila vseeno obstajajo - dobre su- rovine, pravilni postopek, čistoča in prava receptura. Najvišje se je že drugo leto uvrstila soboška pivovarna Radenske Zvezda Diana v restavraciji Zvezda. Najboljše pivnice leta 2002 so tako Kratochwill iz Ljubljane, Haler Olimje, Emonec Koper, Zvezda Murska Sobota in Ravbar Domžale. Pri ocenjevanju samo svetlega piva je soboška Zvezda zasedla drugo mesto. Direktor Borut Premzl priznava, da je najbolj zaslužen za dober uspeh duša pivovarne Slavko Sivic. B. B. P. ■ ljutomerskem podjetju Teo ten je zaposlenih petinštirideset delavcev, od tega pet inženirjev z višjo- in visokošolsko izobrazbo. Na usposabljanje za delo na terenu so sicer sprejeli enajst, vendar potem zadržali tiste, ki so s svojimi sposobnostmi najbolj ustrezali potrebam podjetja. To, da se podjetje zelo veliko ukvarja z izbiro in vlaganjem v kadre, pa pogojuje hiter razvoj na področju instalacij, saj če tega znanja ni, kot pravi lastnik in direktor Teo tena Milan Horvat, podjetje partnerjem več ne more ponuditi sodobne in popolne storitve. To, da objekt lahko v celoti opremijo z instalacijami, je namreč njihova pomembna prednost na trgu. Teo ten iz Ljutomera - uveljavljeno ime na področju elektroinstalacij Podjetje, ki verjame v znanje V podjetju torej združujejo projektiranje, inženiring, meritve, montažo elektroinstalacij visoko- in nizkonapetostnega toka ter strelovodov, vse to pa dopolnjuje trgovina s tehničnim blagom, elektromaterialom, telefonijo in računalniško opremo. Zaradi svoje popolne ponudbe in strokovne izvedbe so si na slovenskem trgu že ustvarili določen ugled. Po besedah sogovornika so uspeli predvsem zaradi prepletanja izkušenj že zaposlenih in pa svežim znanjem, ki so ga v podjetje prinašali mladi strokovnjaki. Montažno dejavnost torej podpira trgovina, kar se je pokazalo kot zelo dobra navezava, s tem da bodo namenili za nove naložbe v lastni občini, tokrat za ureditev obrtne cone. Po zgledu Občine Odranci pa so o prodaji začeli razmišljati še v nekaterih drugih občinah, s tem pa aktualizirali vprašanje nove lastninske podobe podjetja. Se bo(do) našel(li) kupec(ci) in kakšna bo tržna cena? Če ga (jih) občine ne bodo našle v »internem« krogu lastnikov, bodo premoženje lahko ponudile Zunanjim interesentom. In če za občine lastništvo v Komunali Lendava samo po sebi ni zanimivo, je pa za vlagatelje vendar lahko zaradi dejavnosti, ki jo podjetje opravlja. Majda Horvat I je vsaka dejavnost svoja profitna enota. »To ni naša pogruntavščina, ampak smo jo že pred tridesetimi leti videli v tujini,« je povedal sogovornik. Trgovina pa je odprta tudi navzven, saj skoraj polovico prometa ali 20 milijonov na mesec ustvari z maloprodajo, kar je za ljutomerske razmere veliko. Sicer pa bo letos' podjetje, ki deluje že sedemindvajseto leto, ustvarilo okoli 4 milijonov evrov prometa, od tega dve tretjini montaža in tretjino trgovina. Podjetje Teo ten je nastalo iz obrtne delavnice in v letih obstoja doživelo vzpone in padce, vendar slednji nikoli niso ogrozili njegovega obstoja. Prelomna Panonsko mesto bi moralo funkcionirati kot regijsko središče Murska Sobota bo novembra rešena tovornega prometa, ne pa tudi zgrešenih urW' tičnih rešitev, ki jih je izsilil zasebni interes brez upoštevanja mnenja strokovnjak^ o pesimistični varianti bodo avtocesto od Maribora do Lendave zgradili šele do leta 2010; po še bolj črnem predvidevanju še kasneje ali nikoli. Ali res širimo krivo vero in hujskamo ljudi, kakor so vse takšne »pesimiste« v minulih letih obtožili na prometnem ministrstvu in Darsu, bo vidno čez nekaj let. Dejstvo je, da se prometni minister in gradbena operativa vse bolj pojavljajo na Balkanu in da jih vzhod države vse manj zanima. Težko je verjetno, da bo Pomurje razen teh štirih kilometrov avtoceste po kmetijskih površinah dobilo še kaj. Kdo je kriv, da bo Murska Sobota imela poleg »stavbnih osamelcev« sedaj še »avtocestni osamelec« kot evropsko atrakcijo, in za škodo zaradi uničene zemlje, ker regije kljub temu uničenju niso povezali s centrom? Vsi poslanci, ministri, strokovnjaki, župani ... Morebiti bo kriva tudi Mestna občina Murska Sobota, ker je bila toliko nepopustljiva in strokovno podkovana, da si je izborila gradnjo obvoznice. »To ne drži, ker Sobota s tem še vedno ni rešena, rešena je le tranzitnega tovornega prometa; tudi temu mestu pa ta odsek ne koristi, če ne bo zgrajena celotna avtocesta do Maribora. Mi smo imeli pred tremi leti sestanke dvakrat na mesec z Mi- so bila predvsem leta osamosvojitve, ko je bila še glavna dejavnost podjetja bila strojništvo, to proizvodnjo pa so s petletno pogodbo vezali na Radensko, za katero so izdelovali zelo zahtevne stroje za etiketiranja. Zaradi izgube tržišča pogodbenica izdelane opreme ni kupila, podjetje Teo ten pa se je potem v celoti posvetilo montaži elektroinstalacij in trgovini. Dejavnost strojništva je z opremo in zaposlenimi »Mi smo imeli pred tremi leti sestanke dvakrat mesečno z Ministrstvom za okolje in prostor. Če tega ne bi delali, še danes ne bi bilo lokacijskega načrta za ta odsek, ki ga bodo sedaj odprli...«je prepričan Anton Štihec, svetovalec župana Mestne občine Murska Sobota, zadolžen za prostorsko planiranje. Pri otvoritvi soboške obvoznice 0 ne in navezovalne ceste na avtoce je za mnoge meščane najbolj sp izvoz na Tomšičevo ulico, saj je tu^ spalno naselje. Vendar je ta poveZ namenjena le za južni del mesta, h tudi za vse druge. Tomšičeva je e. dovolj široka ulica. Načrtuje se druga povezava, ko se bo na b vskem vendarle dovolila nadaljnja novanjska gradnja. Menda na ze®J du začrtana cesta do Pušče fliina trebnih lokacijskih dokumentni ni v prostorkem planu. Lokacij8 1 črt je za zbirno cesto. nistrstvom za okolje in prostor. Če tega ne bi delali, še danes ne bi bilo lokacijskega načrta za ta odsek, ki se bo sedaj odprl. Lahko vam pokažem fascikle, kako je to potekalo: za vsako stvar, za katero smo se dogovorili, smo na naslednjem sestanku preverili, če se je uresničilo. Drugi župani nas niso hoteli poslušati, čeprav smo jih že prej opozarjali in vabili, naj se povežejo. Tudi poslance. Zdaj pa bo spet rebalans in vse se oddaljuje. Zdaj smo še brez Gerenčerja,« je komentiral dogajanje Anton Štihec, svetovalec župana za prostorsko planiranje in izvedbo investicij pri MO Mur- prevzelo podjetje ICS, ki je do takrat za Teo ten opravljalo prodajo. Ljutomersko podjetje se je nato sistematično in profesionalno usmerilo na področje instalacij. Najvišjo stopnjo rasti so dosegli prav letos, saj je prihodek za osemdeset odstotkov višji kot leto prej. »Naša prednost je samo v tem, da zaradi možnosti izvedbe instalacij, ki zahtevajo več znanja in višji nivo, kot na primer strukturirano ožičenje, procesorsko vodene tehnologije, računalništvo, lahko zaslu žimo nekoliko več. Konkurenca je tu manjša, kot na primer pri ponudnikih klasičnih storitev,« je povedal sogovornik, ki ves čas tudi poudarja, da je le vlaganje v kadre tisto, kar jih sedaj potiska v ospredje in zaradi česar lahko sprejemajo tudi najbolj zahtevna dela. Zaenkrat le na slovenskem trgu, saj za delo v tujini, čeprav so imeli to priložnost in so se želeli pomeriti tudi zunaj, niso dobili delovnih vizumov. ska Sobota, ki je kot strokovnjak najbolje vedel in tudi posredoval pri pridobitvi potrebnih dokumentov. Če se bo avtocesta v Prekmurja ustavila pri tem »avtocestnem osamelcu«, nam ne koristi nič. Za prihodnost, razvoj gospodarstva, pa je pomembna povezava z Mariborom in prav sedaj smo v prelomnem trenutku, da vsi župani stopijo skupaj, da pozabijo na strankarsko obremenjenost in naredijo nekaj dobrega za regijo, je prepričan Štihec. Koncesijska gradnja avtoceste, ki je napovedana z novim rebalansom, tukaj ne bo uspela, ker ni tako zanimiva za velike prometne to- kove. Ali bodo spet P poslance iz Štajerske m J tako kot 1998. leta, 0 jemali takratni rebalan8 * morci uspeli vključit* program svoje ihtere j bljansko obvoznico? j| Tudi izkupiček za ° ayjij bil lahko boljši, kot je, bi se gradila oba za dvoza. Za podvoza n* da sta tako visoka, saj *m‘ priložnost, da tovoinJ' 2 usmerijo na že zgrajen^ co; razlika v ceni, ce pjf ali 4,5 metra visok po 600 milijonov sit- Z ‘fUgi* pa bi lahko zgradil* ajalaPp obvoznice. Država je v . ^s*’ dveh velikih podvoz* > ^11 del Milan Horvat razvojno pot svojega podjetja tudi v prihodnje vidi v strokovnem nadgrajevanju elektroinstalacijskih storitev in v čim popolnejši ponudbi ter potem v vzdrževanju objekta. Korak v prihodnost je gotovo obvladanje tako imenovanih inteligentnih instalacij, ko vse ročne funkcije, kot je prižiganje svetilk, radiatorjev, obračanje žaluzij, vključevanje klimatskih naprav, krmilijo in zamenjajo računalniki. »To je nova doba znanja, ki jo je potrebno osvojiti,« pravi sogovornik. In njim je prvi korak že uspel, saj so z inteligentno instalacijo opremili novi objekt banke v Mariboru, sedaj pa z ameriško družbo opremljajo popolnoma avtomatizirano in procesorsko vodeno čistilno napravo v Rogaški Slatini. Z instalacijami so opremili tudi kongresni del hotela Habakuk, gledališko dvorano v kulturnem domu Rogaške Slatine, so pa tudi stalni partnerji Radenske, za katero so nazadnje v Radinu prav tako opremili kongresno dvorano in kuhinjo. Majda Horvat ■ dveh veliKin pou« -skupaj stala 3,2 mili)31 J.^j davski podvoz« je že* S1 cijski načrt, zdaj pa 0 načrtom za drugi P° . In še splošno vpJjoflijg dočega magistra » |eiW prostorskega planif3"J0X ska Sobota še pan°n širokimi ulicami, pf0 letjih, letih doživel« membe. Tiste panef « ne vem, če je je še 3 ci in gradbinci 0*^ 9 širše, tako kot v p > se peljete v Mu** tišinski vpadnici, zvonika. In kaj če P P jf vpadnici? Je os us jii cerkvi. Tudi iz sme 1.^0^ pogled usmerieices°fi/ cerkve. Vse VP preteklosti ustned nemu sakralnem0 čemu objektu- S. pa s° t’ sedemdesetih*^^ postavili bloke- piio> pogled. NajhujL^^ postavili še te si v sl ki sploh ne sp«da mesta. Lendavsk* da, nikakor ne m° ke. Ta blokovsk3 y brez povezave te 0 **’ > površin in zdaj zadaj obnavlja1* Poslabšala se )e * $ pa tudi življenj Ber^ I6HIIK 19. septembe, 2002 GOSPODARSTVO- Farič, turizem, gostinstvo in trgovina, d .0. 0., v stečaju Dolžnik brez premoženja fejeali boznamenita Faflikova kavarna? B Svetega septembra se je začel stečajni postopek nad podjetjem Farič, Grizem, gostinstvo in trgovina, d. o. o. Triindvajsetega avgusta ga je Dni' ^d^gal dolžnik sam, vodi pa ga stečajni upravitelj dr. Štefan, Ščap. znlk v svojem predlogu navaja, da je v letu 2002 zašel v finančne paroma prenehal z delovanjem, saj se je direktorica družbe Svetla-kot edina zaposlena z družino preselila v tujino. _________________“*■ atadi tega podjetje nima prihod-,°f,s štetimi bi poravnalo izgubo, ki :Jptala, kot piše, pri poslovanju v ‘“čem letu 2002. Iz bilance uspeha v /“obiuod 1.1. 2002 do 31. 7. 2002 je Wje ustvarilo 2 milijona in 85 tisoč lriey izgube, podjetje pa ima le ne-J^kno premoženja v nabavni vred-bilijona tolarjev s 464 tisoč H neodpisane vrednosti. Predlaga-p£e>ega P°st0Pka P^e’ da s tem Senjem dolžnik ne more poplačali ^v, saj kratkoročne terjatve zna-J ^5 tisoč tolarjev, obstaja pa še te-' gradbenega podjetja Gomboc, o Cti še teče pravda, v vrednosti 13 'Ionov tolarjev brez obresti. Sodišče ^Predloženih dokumentih ugotovi-(. st°j stečajnega razloga in že trinaj-?an Po prejemu predloga stečaj tudi rilo. Narok za preizkus terjatev bo ^decembra. e^ai torej, ki po objavljenih poda-na oglasni deski sodišča ne bi bil “n posebne pozornosti, če nebi šlo pjetje Svetlane Farič, ki gostinske ‘ Vn°sti v Centralu ne opravlja že več kot tri leta, ter zaradi pravde s podjetjem Gomboc, omenjene tudi v objavljenem stečajnem postopku. Ta je namreč povezana z usodo znamenite murskosoboške stavbe, nekdanje Faflikove kavarne ali poznejšega gostišča Central in pivnice Podmornica, odločitve stečajnega senata glede omenjane terjatve pa bodo zagotovo pomembne tudi pri več odprtih tožbah, ki jih imata lastnica družbe Svetlana Farič in njen mož Marjan Farič (do maja načelnik kriminalistične službe v PU Murska Sobota). Podjetje Gomboc, gradbeni inženiring, d. o. o., iz Beltinec, je februarja 1996. začelo z obnovo in preureditvijo slikovite, spomeniško zaščitene zgradbe na Slovenski ulici, pogodbo o tem pa je s Svetlano Farič kot lastnico stavbe podpisalo sredi marca. Naročnica del je potem med obnovo vedno znova spreminjala načrte, zaradi česar je prišlo do dodatnih del, po terjatvah izvajalca za dobrih dvanajst milijonov tolarjev, ki pa jih investitor ni priznal. Končnega obračuna med investitorjem in izvajalcem torej doslej ni bilo. Bo terjatev sedaj priznal stečajni upravitelj? Čeprav v stečajnem postopku priznane terjatve najverjetneje ne bo mogoče poplačati, saj ima, sodeč po predlogu za uvedbo stečajnega postopka, stečajni dolžnik zanemarljivo premoženje, pa izvajalec za opravljena dela toži tudi Marjana Fariča in Svetlano Farič kot fizični osebi.. Svetlana Faričeva je namreč v času »pravne vrzeli«, ko se je podjetje Gomboc po sodniških poteh trudilo svojo terjatev zavarovati s sodniško prepovedjo prodaje ali obremenitve nepremičnine, del obnovljene hiše avgusta 1999- prodala mariborski družbi Pompe, d. o. o., ta pa jo je potem pripravljala za vselitev restavracije McDonalds. Slednji je v stavbo že tudi postavil del svoje opreme, vendar po poldrugem letu čakanja septembra lani od predpogodbe s Pom-petom odstopil. Pompe namreč zaradi zapletov z lastništvom nad sporno zgradbo in zahtevami po vrnitvi zunanjega izgleda stavbe s kulturnovarstvenimi pogoji primopredaje ni mogel opraviti. Majda Horvat ■ Občine nezadovoljne z vlado Kdo jim je naprtil »črnega petra«? druženje občin Slovenije je nezadovoljno z vladno odločitvijo v zvezi z vračanjem prekomernih vlaganj v telekomunika cijsko omrežje. Združenje namreč ugotavlja, da je vlada, potem ko se ni mogla zediniti s Telekomom Slove nije, »črnega petra« naprtila občinam. Pri tem je postavila nerazumen kratek rok (5. september) za sprejetje odlokov, s katerimi bi občine natančneje določile pogoje in roke vračil prekomernih vlaganj. Rok je nesprejemljiv, saj ne razpolagajo z zadostnimi podatki o upravičencih. Poleg tega pa tudi ni jasno, kdo naj bi priskrbel potrebne podatke o upravičencih ter prispeval sredstva, še navaja združenje. M.J. ■ VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Puiljptjo za internih anje, n. d„ UL a. Novaka 13. M. Suhute Homerje Kako država ubija podjetništvo? skušnje z vinskih liristističnih cest Ski h a razv°jna agencija (PRA) se ta čas ukvarja s kar nekaj projekti, lek"0^0 v prihodnosti promovirali ne le ljutomersko občino in Pr- >v> Pov amPak celotno severovzhodno Slovenijo. Eden izmed projek-?iS]Qy ^Uie kraje na meji s Hrvaško, je projekt Povezovanje vinskih % katJJin Hrvaške, ki že daje konkretne rezultate. Le ti niso samo ^•tiskih •’ ampak se kažejo tudi v vse večjem številu obiskovalcev v ^jo p ln tUrističnih objektih v vinogradih, ki so geografska enota, L. v dve državi in več različnih občin. Državni uradnik polil s kropom Čengrad “ '"Hun?,, Vaai s °cie leru, mi.— in ormoških goric je obmejno in se nadaljuje z medžimurskimi ,h, na 'n tirana °b mei' ovoV].nSke turistične ceste in s k.’ ^ii m ,akovost turistični ponu-°stjo S1°venijo in Hrvaško. Z %L ? hdimo, da obmejnost ^V^tiŠčaj. ev 'n vinogradov s pri-SA0 so s,? na straneh meje -.%'' kot Se ,?Zna*i' da je boljše sode-?repirati, pa če bi to še lzdalj »el U^iani ali Zagrebu. Že \ Slove,?odmevni katalog Vin-Odstavi‘,e.‘n Hrvaške, v kate-X v.^'Uske ,eni Ponudba in kraji v turj^^^ic ceste Jeruza-Pristie 'Cne ceste Ormož in “C Ctstb l e- tos so nadaljevali z uspešnim projektom, s tem da so zožili ciljno skupino in se ukvarjali le z nevladnimi organizacijami (društvi), ki so bile v prejšnjem projektu slabo zastopane, je povedal Goran Šos-ter iz PRA. Prav tako so ponatisnili katalog, saj je prva izdaja v slovenskem jeziku že pošla, tokrat pa so slovenski izdaji dodali še izdajo v nemškem in hrvaškem jeziku. Katalog in projekt so predstavili v nedeljo dopoldne (15. septembra) v Radomerju na srečanju nevladnih organizacij s področja turizma in vinogradništva v okviru tradicionalne prireditve Preša - vino ■ veselje. B. B. P. ■ Aroganca države in odkritje kart odjetje Čengrad ni neznanka na področju izkoriščanja geotermalne energije. Že kar nekajkrat se je dvignil prah okrog njega. Najprej na Svetu Občine Moravske toplice, ko je iskalo in tudi dobilo soglasje za predraziskovalne aktivnosti za vrtino Ba-3 v občini Moravske toplice in nastopa skupaj z Občino Turnišče za pridobitev koncesije na obnovljeni vrtini v Renkovcih, kjer želi postaviti rastlinjak za pridelavo paradižnika, preostanek energije pa bi občina koristila za rejo afriških somov. Do tu lepo in prav; preden pojasnimo, zakaj se je Čengrad obrnil na Ministrstvo za gospodarstvo in prosil za pomoč za reševanje problema. Ni prosil za kapital, ampak za aktivnejšo vlogo tega ministrstva pri reševanju problema z lendavsko Nafto, ki nikakor ne pristaja na to, da bi odstopila vrtino omenjenemu podjetju in mu na ta način omogočila, da izvede postopke za pridobitev koncesije od Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Nafta namreč zahteva odškodnino v višini 100 milijonov tolarjev, ki pa je za malo podjetje in ob vložku v Zagon proizvodnje nesprejemljivo. Naslednji problem, ki je nastopil, je ta, da je bila energetika in s tem tudi geotermalna energija pod patronatom Ministrstva za gospodarstvo, na katerega je omenjeno podjetje vložilo vso potrebno dokumentacijo za pridobitev potrebnih dokumentov za izkoriščanje geotermalne energije, vendar v zakonitem roku ni dobilo ustreznega odgovora, čeprav bi (ob upoštevanju roka) moralo dobiti. Po preteku vseh rokov jim je bilo dano vedeti, da je dokumentacija na Ministrstvu za okolje, kamor se je preselila energetika, od tam je prišlo obvestilo, da se je dokumentacija ob selitvi izgubila. Če sledimo tej kronologiji in dejstvu, da se z Nafto še naprej ukvarja Ministrstvo za gospodarstvo, je normalno, da se je Čengrad obrnil na to ministrstvo, oziroma na pristojno ministrico dr. Teo Petrin. V imenu te pa jim je odgovoril državni sekretar Janez Trček. Ta ob tem, da v uvodu zavrne vse očitke in zatrdi, da se obračajo na nepravo ministrstvo, nadaljuje z vso vehemenco in aroganco državnega birokrata, ki si tega vsaj po naši logiki ne bi smel privoščiti. Piše namreč: »Prepričani smo, da boste razumeli, da ne želimo odgovarjati na vaše konstrukte in laična pravna tolmačenja zakonov, ampak le odgovoriti oz. pojasniti zadeve, za katere smo pristojni in o katerih zavzemamo stališče.« Najmanj, kar bi državni sekretar lahko storil oziroma bi moral storiti, je, da bi pojasnil »pravoverno« pravno stališče. V isti sapi doda, da ministrstvo v celoti podpira vsa prizadevanja in aktivnosti, ki lahko pripomorejo k razvoju pomurske regije in Čnegradova prizadevanja za pridelavo vrtnin ter dodaja, da je ministrstvo vezano na veljavne zakonske okvire. Kateri so ti okviri, pa za laične pravne tolmače ni pomembno. Pove le, da je za lastništvo vrtin pomembno: zemljišče, na katerem se nahaja vrtina in je last tistega, ki je kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo; lastnica mineralne surovine je država; lastnik vrtine oziroma rudarskega prostora je tisti, ki je v prostor investiral - koncensionar. Kar pomeni, da gre za last Nafte Lendava, piše državni sekretar, saj naj bi bila vrtina njihovo osnovno sredstvo, ki ima svojo vrednost. Presenetljivo, da so naenkrat opuščene vrtine pomembno osnovno sredstvo Nafte. Hkrati tudi ni pojasnjeno, po kateri pravni poti je Nafta postala koncesionar, razen podeljene koncesije v obliki vladne uredbe za sanacijo opuščenih vrtin. Nadalje navaja, da mu je sicer znano, da je bila Nafta v stiku s Čengradom in mu ponudila možnost uporabe vrtin, na način kot se to dela v poslovnih odnosih. Ali je izsiljevanje s 100 milijoni tolarjev odškodnine in udeležba na dobičku ali pa ustanovitev mešanega podjetja dober poslovni odnos? Na »dopisni« ravni brez dvoma. Toda po podjetniški logiki, spoštovani gospod sekretar, nikakor. Gospod Trček sicer poudarja, da sta občini Dobrovnik in Beltinci dosegli soglasje in pristali na Naftine pogoje. Toda to je storila »država« v odnosu do »države«. Skratka, Nafta je po ovinku prišla do denarja davkoplačevalcev. Državni sekretar Trček pa razkrije svoje karte, ko pravi: »Zavedati se morate, da si država kot lastnik in prav zato, ker je lastnik družbe Nafte, prizadeva za njeno čim uspešnejše sodelovanje in podpira aktivnost, ki bi pripomogla k boljšemu ekonomskemu in socialnemu statusu v družbi. To velja še posebej za projekte, ki istočasno vplivajo tudi na razvoj pomurske regije.« Ob tem seveda ne pove, ali bo država odpisala za 180 milijonov tolarjev neplačanih koncesijskih dajatev s strani Nafte ali pa ji bo odvzela koncesije. Ne pojasni niti tega, ali se bo teh nekaj sto občinskih milijonov za vrtine spet porabilo za plače, kot se je prodaja poslovnega deleža v plinarni. No to tako mimogrede. Jasno pa je, da mali podjetniki brez »proračunske« bodisi državne ali občinske pomoči z Nafto ne morejo zobati češenj, država pa jih je »odpikala«. Zato jim res ne preostane drugega, kot da si dopisujejo in v medijih opozarjajo na medveda, ki mendra in duši vse pred sabo. Pa tudi na državni razpis za nepovratna sredstva verjetno ne morejo računati, kajti uspeh na njem brez »botrov«, s katerimi bi potešili apetite Nafte, je negotov. Srečno podjetniki in zdravi ostanite! J. Votekl 8 (IZ)BRANO 19. september 2002 w Bratonska cerkvica posvečena Rotunda dobila sosede Otvoritev brunarice so obogatili z ogledom in podrobno predstavitvijo bogatih slikarij vrotii^ .."■ "j inuli petek se je v dolini Kobiljanskega potoka v Selu I zbrala kar lepa množica domačinov in gostov. Priredi-i tev, ki jo je povezovala Ela Horvat, vodja turistično-infor-mativne pisarne v Moravskih Toplicah, so popestrili učenci fokovske osnovne šole, za županom Ferijem Cipotom pa je zbrane pozdravil še predsednik vaške skupnosti Oskar Makari. nevi Bratonec so v nedeljo, 15. septembra, dosegli vrhunec: mariborski pomožni škof dr. Jože Smej je med obredom, ki se je začel ob desetih, posvetil novozgrajeno kapelo (pravijo ji tudi cerkvica) v varstvo Mariji Pomočnici. Ta dan pa so tudi dali v javnost brošuro z naslovom Kapela srce Bratonec. V njej so opisali (pred samo posvetitvijo pa tudi nanizali v nagovorih) potek gradnje. Načrte je naredil arhitekt Jože Kovač, poslikal pa jo je akademski slikar Štefan Hauko. Slednji je tudi avtor okenskih vitražev, ki obsegajo 35 kvadratnih metrov, kipa v prezbiteriju, križevega pota... Bretonska kapela meri 180 kvadratnih metrov. V to površino je vštetih 20 kvadratnih metrov stare kapele, zgrajene pred sto leti, ki so je zelo domiselno vkomponirali v nov sakralni objekt. Kor je prav tako velik, saj meri 40 kvadratnih metrov. Kapela ima centralno ogrevanje na plin. Lepo so uredili tudi okolico in krajani ter drugi dobrotniki (njihova imena so objavljena v brošuri) so lahko ponosni na veliko pridobitev. Gradi-I ti so jo začeli med župnikovanjem g. Jožefa Hozjana, sklenili j pa zdaj, ko imajo v beltinski župniji za župnika g. Alojza Benkoviča. Slednji je v knjižici med drugim zapisal: »Kapela Marije Pomočnice kristjanov v Bratoncih je kraj, ki ga bodo mnogi ljudje obiskovali. Naj odidejo od te milostne podobe kot boljši ljudje. In naj jih Marija in božje varstvo spremljata v življenju, kakor tudi vse ljudi, ki bodo tu živeli.« Foto: Š. Sobočan ■ Namen petkove prireditve je bila uradna otvoritev informa-cijsko-prodajne brunarice ob romanski rotundi, kajti vsa ta leta je bil eden največjih kulturnozgodovinskih spomenikov Slovenije osamljen; le redki pa so vedeli, kje je moč dobiti ključ, da bi si ogledali dragocene freske v notranjosti. V brunarici, ki je na srečo na urejenem parkirišču in odmaknjena od spomenika, bosta odslej dva zaposlena (preko javnih del), in sicer vsak dan od 9. do 17. ure, prodajala pa bosta tudi spominke in drugo gradivo, zanimivo za obiskovalce. Strokovnjaki menijo, da bi moral biti ogled sakralnega objekta tudi v prihodnje brezplačen, zaposleni pa lahko prodajajo le svoje storitve (vodenje). Da bi se tudi domačini čim bolje seznanili s pomenom spomenika v Selu, so povabili umetnostnega zgodovinarja Janeza Balažiča, da jim ob tej priložnosti podrobno predstavi romansko rotundo sv. Nikolaja in freske. Njena izjemna lega, romanske arhitekturne prvine ter vsebinsko bogata stenska poslikava jo uvršča v vrh slovenskih kultur-no-zgodovinskih spomenikov, ki pa je hkrati še vedno sakralni objekt, v katerem se opravljajo obredi. Notranjščina je bila prvič poslikana kmalu po letu 1300 (avtorje neznan, najverjetneje pa izvira iz ogrskega prostora) z zgodbo Pohod in poklon treh kraljev. Po letu 1400 pa je prvo poslikavo prekrila druga imenitna freskna poslikava - na ostenju je obsežen pasijonski ciklus, na kupoli pa simboli evangelistov ter ikonografsko Na kratko Pomurska izobraževalna fundacija »ZNANJE ZA RAZVOJ« objavlja RAZPIS za denarno pomoč nadarjenim študentom Na razpis se lahko prijavijo osebe s stalnim prebivališčem v Pomurju, študenti univerzitetnega dodiplomskega študija ter študenti podiplomskega študija, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1.) študenti dodiplomskega univerzitetnega študija, ki: - so redno vpisani v vsaj 3 letnik, - imajo povprečno oceno vsaj 7,5, - so mlajši od 26 let, - so pripravljeni kot sodelavci sodelovati na projektih razpisanih s strani donatorjev, - imajo vzpostavljeno sodelovanje s podjetji ali drugimi organizacijami iz Pomurja (obvezne študentske prakse, diplomske naloge, sodelovanje na različnih projektih ali podobne druge oblike sodelovanja, primerne njihovi (bodoči) izobrazbi). 2.) študenti podiplomskega študija, ki: - so redno vpisani v program magistrskega ali doktorskega usposabljanja, - imajo povprečno oceno vsaj 8, - so mlajši od 35 let, - so pripravljeni kot sodelavci sodelovati na projektih razpisanih s strani donatorjev, -je sofinanciranje njihovega študija izkazano s strani podjetja ali drugih organizacij iz Pomurja. Skupna razpisna vsota je 2.000.000,00 SIT. Prednost pri izbiri bodo imeli prijavitelji, ki bodo izpolnjevali prednostne pogoje opredeljene s posebnim pravilnikom. Prijave prijavitelji lahko oddajo osebno ali pošljejo priporočeno po pošti v zaprti ovojnici, s pripisom: »Prijava na razpis PIF«, na naslov: IGR Rakičan Lendavska 28, Rakičan, 9000 Murska Sobota (kontaktna oseba: Sabina Jakob). Rok za oddajo prijav je 15. 11. 2002 do 12. ure. Prijavni obrazci, pravilniki in ostala dokumentacija so objavljeni na spletni strani www.rra-mura.si (Fundacija Znanje za razvoj). Rezultati razpisa bodo objavljeni v soboto 30. novembra. Uprava PIF Mačkovci PGD Mačkovci, ki mu predseduje Franc Rituper, je praznovalo 70-letnico. Prebrali so društveno kroniko, podelili odličja gasilcem za večletno delo v društvu, bil pa je tudi krajši kulturni program. V društvu imajo moško člansko desetino, pred leti pa so imeli tudi pionirsko in mladinsko desetino. Vzrok, da ju zdaj ni več, je ker so prej mladi člani -odrasli in postali redni člani, sedanjih mladih pa je malo, pa še ti se menda bolj kot za gasilstvo navdušujejo za šport, zlasti mali nogomet. No, gasilstvo s tradicijo pa ne bo zamrlo. V vasi imajo velik gasilski dom z dvorano in dvema garažama za orodno vozilo in cisterno, ki pa je zazdaj še nimajo, si pa zanjo močno prizadevajo. (Š. S.) Bogojina V okviru Košičevih dnevov je bil tudi seminar za vinogradnike, ki ga je vodil dr. Stanko Vršič iz Maribora. Tema je bila kako ohraniti vinsko trto ozjroma kaj storiti, da ne pride do poškodb. Zmenili so se tudi, da bodo že kmalu po trgatvi imeli praktični prikaz rezi vinske trte. Na srečanju so tudi razglasili rezultate ocenjevanja vzorcev vin. Najvišje ocenjeno vino člana vinogradniškega društva je prejelo celo 18,23 točke. Vina so seveda tudi pokušali in nekaj besed rekli o bližnji trgatvi letnika 2002. (F. Re.) zgovorna rešitev s Prestolom milosti. Raziskave slikarij še vedno potekajo in zadnji izsledki potrjujejo, da je šlo za »vojvodsko Informacijsko-prodajna brunarica na urejenem parkirišču v Selu bo na voljo izletnikom vsak dan od 9. Osem dni Lendavske trgatve Predstavitve domači običajev le za vzore Vse od leta 1982 je bila predstavitev domačih običajev s sprevodom skozi središče mesta osrednji dogodek prireditve Lendavska trgatev, to soboto pa je bilo teh predstavitev le za vzorec, oziroma če seštejemo skupaj z lendavskim čebelarskim društvom vsega skupaj štiri. Komaj opazni so med suhorobarji in gostinci svojo dejavnost prikazali člani kulturnih in turističnih društev iz Doline, Mostja - Banu-te in Hotize. Še posebej so se potrudili člani kulturnega društva iz Mostja -Banute, ki so celovito prikazali gradnjo cimprane hiše s prikazom dejavnosti vse od priprave materiala pa do pokrivanja s slamo, obiskovalcem pa so ponudili tudi domače jedi in pijačo. Drugi dve društvi pa sta se pri svojem prikazu bolj posvetili vinogradništvu. Tako so Dolinčani voz okrasili z vinsko trto in prikazali različne kmečke običaje, naslov njihovega prikaza pa je bil Prihodnost vinogradništva; razmišljali so o tem, kako bo dogajanje ob trgatvi, povezano s tradicijo, potekalo v daljni prihodnosti,. V Kulturnem društvu Hotiza so svojemu prikazu dali naslov Veseli kopač in na vozu prikazali, »kak so nekda kopali gorice« in se ob tem tudi lepo imeli. Četrti predstavnik je bilo Čebelarsko društvo iz Lendave, ki je predstavilo svojo dejavnost in svoje izdelke. To pa je tudi bilo vse. Veliko manj kot prejšnja leta in če se bo uresničil namen organizatorjev Lendavske trgatve, da ta del prireditve v prihodnje ukinejo, potem je tudi ta prikaz bil veliko več, kot bo prihodnje leto. Trditev, da se je prikaz domačih običajev izčrpal in da za obiskovalce ni več tako zanimiv, kot je bil prejšnja leta, je ob vrsto podobnih dogodkov po raznih pomurskih krajih morda celo res. Za domače ljudi je bil prikaz že nekaj časa »deja vu«, gotovo pa je bil zanimiv za obiskoval- delavnico«. Anabelle Križnar je v Zborniku soboškega muzeja (št. 6,2001) v prispevku Mlajša plast poslikave rotunde v Selu v Prekmurju zapisala, da je naročnik poslikave selanske rotunde prav gotovo izviral iz visoke družbe, plemiška družina je morala biti v stiku z Ernestom Železnim, prav gotovo pa je bila tako pomemb- na in bogata, da si je lahko ph' ščila »vojvodsko delavnic°‘’ Zakaj pravvdoliniK* ga potoka tako bogate p ve? To pa je še vedno nadv nimiva tema pogovorov? nimi razlagami. Bernarda B. P^( Foto: Jure Zaune^ ce od drugod in tudi medije in zaradi tega dogodka je tudi prireditev bila predstavljena širši slovenski javnosti. Osemdnevna prireditev je imela veliko zanimivih dogodkov tako za mlade kot za starejše z nastopi mnogih glasbenih skupin, med drugim tudi hrvaško rock skupino Parni valjak. Imeli so bogračijado, špricerijado, otroške športne igre, likovno delavnico, poldne, v okvir pr*r te|n^ vključili tudi otvorite (|t zabeta. Vendar pa * .sefiL deli prireditve, ki °a) “u? šal na tradicijo tega povezani z vinom10 jfedč tvijo. Etnološki e .^1« । Parada domačih o pol tere je zrasel postranska zadeva obiskovalca, ki prif£ j]]® Ijaže vrsto let, stf pombo, da je to ta ( »bograč ostal bre ^ sledica tega Pa’ ,prif£ j postaja zgolj pro 1 of,jsk° Lendavčanov, bre' jv3. J drugod in širšega 0 Najbolj so pri predstavitvi domačih običajev potrudili v prikazali gradnjo cimprane hiše 19. september 2002 (IZ)BRANO 9 Obisk ombudsmana v Pomurju Kjer je dim, je tudi ogenj! Država naj zagotovi denar za romske volitve HMm. namesto * ea.uha Aleš Butala, varuh Matjaž Hanžek In ttl.ekto, »o«, službe Tone ■F Foto: M. j. B ponedeljek in torek se je v Murski Soboti mudil varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Obisk spada v sklop s poslovanja zunaj sedeža in je namenjen osebnemu ^čanju varuha s pobudniki, ki ne morejo pripotovati v Lju-a bi želeli ombudsmanu zaupati svoje probleme. Va-। a človekovih pravic je sprejel župan Mestne občine Murska 0 ota Anton Slavic, sešel pa se je tudi s predsednikom Zveze r °mov Slovenije Jožekom Horvatom, s katerim si je ogledal Ol?sko naselje Pušča, in predstavniki Evangeličanske cerkve. prvi dan obiska v Pomurju atuh človekovih pravic Matjaž anhk s sodelavci opravil 15 ž govorov z nezadovoljnimi dr-Jani. »Kot rdeča nit, ki se je e 0 Pogosto vlekla, je malo me-malo ljudi, birokratske, poli-v sodniške in druge poveza-trdim, da je to res, ker za-v ritega ne morem dokazati, teni - r pa ie nekM dima na če kar veliko ljudi, ki se med °j ne poznajo, pridejo na isto p ar Največ je bilo pritožb glede dj.^^enjskih zadev. Nadalje sle-dol^^Hja denacionalizacije, pr.8otrajnih sodnih postopkov v dedovanja itd. Zatem so in» jmi, povezani z zemljišči in Se^^hkimi službami, predv-1ob'V Zvezi z dolgoletnim pri-in s'Vaniem gradbenih dovoljenj iHet.r^dstvenimi vezmi. So pri-Sa k' se 2a dokončanje neke-Ptei d uSke8a obiekta v vasi naj-Voll in nat0 razveljavi do-bča medtem ko zaradi skla-Sr^.^'čnih odpadkov, ki so v PihčeCU kmet>jske proizvodnje, °e UkrcP:i,“ navaja ombud- stor ju tis^ovni konferenci v pro-^čii ^'^kosoboške mestne k je Matjaž Hanžek razkril tov > H Podrobnosti iz pogovo-°Pozo^Cani- Ti so ga večkrat 5 'k ft''tUd'na aroganco občin-^t k; Cionarjev, vendar ne ti-»N ° Zaposleni v mestni ob-erazumljivo je, da ima v Sv°jo S Ze sk°raj vsaka vas 0 čino. Le-te so bile'raz- Anketa o politiki Politik naj bo Soočili smo se s primerom starejše pobudnice, stare skoraj 80 let, ki že štiri leta živi v svoji hiši brez tekoče pitne vode in brez vodovoda. Zato mora sin s kontejnerjem iz Murske Sobote dovažati vodo. Gre za vas Pečarovci v občini Puconci. Verjetno bi morala ukrepati sama občina, da bi hiša rašanja, med drugim tudi glede Romov. »Izgovor, da v občini nimajo nobenega izobraženega Ro-, ma, je v bistvu kritika, ki leti na rovaš občinskih struktur, ki v daljšem obdobju niso naredile ničesar na tem področju. In če nočeš videti problemov, se ti le kopičijo. Za alarm je dovolj, če se manjšina ne upa opredeliti za Rome. Ali res mora skriti svojo pripadnost, da lahko lažje pride do službe? To kaže na hudo diskriminacijo do Romov. Tudi država je minuto pred dvanajsto odlašala s sprejetjem zakona o volitvah. Na to smo opozarjali že leto in pol nazaj. Ni rešitev v tem, da zakon vržeš na mizo in ga sprejmeš brez drugih spremljajočih aktivnosti. Pri tem bi država morala zagotoviti sredstva za volitve Romov v občinske svete, ne pa lokalne skupnosti, kjer imajo že itak več socialnih problemov. Občine, ki bi se romske problematike lotila bolj aktivno, bi morala biti nagrajena od države, ne pa, da so kaznovane z dodatnim financiranjem romskih volitev,« je dejal varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Prav gotovo je zanimiva tudi njegova zamisel, da bi Romi morali imeti svojega predstavnika v državnem zboru. »In ne samo Na vprašanje, kako je s pritožbo staršev Osnovne šole Sveti Jurij glede fizičnega nasilja enega izmed učiteljev nad učenci, pa je ombudsman odgovoril, da mu ta problem ni znan in da se ne spomni pisma s tako vsebino, ki bi bilo naslovljeno na njihov urad. Zadevo bodo še proučili. nesenske volitve za lokalne veljake in predsednika republike se počasi bližajo. O kandidatih, med katerimi bomo lahko izbirali, lahko poslušamo vsak dan. Toda kakšne kanditate si želimo, kakšni naj bodo bodoči župani, kakšen naj bo predsednik? Ali morda predsednica ali županja! Zakaj pa ne, nobena pomurska občina še ni imela županje. Bodo letošnje volitve prinesle kaj novega, kaj svežega vetra? Sprehodili smo se po ulicah in povprašali ljudi, kakšni kandidati so dobri kandidati in kaj loči dobrega od slabega politika. Zanimalo nas je tudi to, ali so se ljudje že odločili, komu bodo zaupali svoj glas. Kandidatov je vsak dan več, ljudje pa se bodo težko odločili, kateri bo tisti pravi, ki bi morebiti lahko rešili to, kar jih najbolj teži. Jože Visočnik, Murska Sobota: »Jaz politike nič ne spremljam, ker me čisto nič ne zanima. Jaz tudi nikoli nisem šel volit in tudi letos jeseni ne bom šel na volišče. Ker ni mus, pač ne bom šel volit. Saj se z mojim glasom ne bi nič spremenilo. Kar se politikov tiče, pa mislim, da bi jih bilo potrebno vse zamenjati. Potem bi nam bilo veliko boljše. Lahko pa povem, da sem zadovoljen s soboškim županom. Res pa bi lahko "bilo tudi več žensk v politiki, saj bi le-te naredile več dobrega, na primer za otroke.« Ana Dervarič, Vadarci: »Jaz pravim: Vse ob pravem času, zato volitev še ne spremljam in me še ne zanimajo, ne lokalne, pa tudi za predsednika države ne. Tako se tudi še nisem odločila, za koga bom volila. Sicer pa na volitve hodim in tudi volim. Po mojem mnenju je preveč kandidatov, ki samo obljubljajo, nič pa ne naredijo. Dober je takšen kandidat, ki bi naredil kaj, da bi nam bilo vsem boljše. Mene ne moti, če je politik ženska ali moški, če je le sposoben, se naj ukvarja s politiko. Težko pa je po- vedati, kdo je res tako sposoben, da bi se lahko kar tako za njega odločila. Še posebno, če ga ne poznam.' Jože Ivanjšič, Gornja Radgona: »Jaz hodim redno na volitve in tudi letos bom šel, ne vem pa še, kako bom volil. Mislim, da bo po lokalnih volitvah spet prišla na oblast stara garnitura. Pričakujem pa, da se bo zgodilo kaj novega na predsedniških volitvah. Novi ljudje pa bodo morali bolj misliti na socialo, kot mislijo ti danes. Čeprav sem z nekaterimi sedanjimi zadovoljen. Je pa tako, da je delavec vedno najbolj prikrajšan in tudi najbolj občuti na lastni koži. Meni je vseeno, ali je politik ženska ali moški, samo da je sposoben in bo končno nekdo naredil red.« Miran Bogataj, Murska Sobota: »Pri predsedniških kandidatih je veliko imen, vendar tako reprezentančne osebnosti, kot smo jo imeli do sedaj, verjetno ni. To je velika odgovornost, saj ti ljudje predsta-. yljajo Slovenijo tudi navzven, zato bo izbira zelo težka. Izbrati pa moramo človeka, ki bo do tega upravičen in bo korektno predstavljal Slovenijo. To mora biti človek, ki je že bil v politiki, ki je kaj že naredil in se ni preveč strankarsko izpostavljal. Tudi na lokalnem nivoju bo po moje precejšnja borba. Mislim pa, da so ženske preslabo zastopane v politiki. Ženske so tiste, ki prinesejo svežino, poglede z drugih zornih kotov... Res pa je, da se ženske na lokalnem nivoju še težje podajo v politiko.« deljene, ker naj bi stvari boljše funkcionirale in bodo ljudje lažje urejevali svoja vprašanja. Toda praksa kaže, da je stanje še težje, ker je očitno premalo sodelovanja pri reševanju skupnih problemov. Po drugi strani je morda več sodelovanja pri blokiranju kakšnih problemov v sosednji vasi,« je povedal varuh človekovih pravic. V pogovorih je bila precej poudarjena tudi socialna stiska ljudi. »Zaradi izjemno dolgih postopkov, ki so sicer značilni za vso Slovenijo, ne morem trditi, da je pri tem izključni krivec sodišče,« je rekel Matjaž Hanžek. Bolj konkreten pa je bil njegov namestnik Aleš Butala, rekoč, da »se dogaja, ko ljudje zaradi strahu, da bi jih zasebni delodajalec odpustil z dela, ne uveljavljajo vseh pravic iz delovnega razmerja. Pri tem poudarjamo nujnost večje učinkovitosti inšpekcij dela, hitrejše odločanje sodišč v delovnih sporih, da bi posameznih imel zagotovljene pravice iz delovnega razmerja. Veliko tistih, ki se čutijo prikrajšane, ne izrabi možnosti za brezplačno pravno pomoč na sodiščih, če državo zanjo zaprosijo. čimprej dobila vodovod. Navsezadnje gre za dobrino, ki bi v novem tisočletju morala biti v Sloveniji zagotovljena vsakemu posamezniku. Tako se ta pobudnica štiri leta na sodišču pravda s sovaščanom, ali ima pravico do souporabe vode iz bližnjega vodnjaka ali ne.« Načeta pa so bila še druga vp- Romi, pač pa tudi drugi pripadniki narodnosti, ne le madžarske in italijanske, kakor tudi vse marginalne skupine. Nasploh se bomo v državi morali začeti ukvarjati s protidiskriminacijsko politiko do marginalnih skupin, na katere je zelo občutljiva Evropska unija,« je še poudaril ombuds- man. Milan Jerše ■ Deset let Karitas v Murski Soboti Hulija 1992., ko je se je bila vojna na Balkanu in so begunci prihajali tudi v naše kraje, so v Murski Soboti ustanovili župnijsko Karitas, da bi organizirano pomagala (in to tudi je) nesrečnežem. Pa ne samo beguncem, ampak tudi marsikateremu Pomurcu, ki se je znašel v stiski, so medtem pomagali. Tako so denimo Jožici Robič s Pušče pomagali, da je dobila topel dom - bivalnik. I X 1 -.1-5 __ J m , tictim V desetih letih je Karitas pomagala kar 798 posameznikom, ki so jim razdelili veliko raznih oblačil, pohištva, »bele tehnike«, marsikomu so plačali račun za elektriko, razdelili pa so tudi 9.215 kilogramov raznih živil. V začetku šolskega leta pomagajo s šolskimi potrebščinami tistim odraslih financiranje iz Ljubljane °”ec meseca avgusta je izšel razp df-avlIih sre^aja> stvo, znanost in šport za dode 1 benCga P,i,nan|k|'rs0 ?grama odpravljanja »^"‘^oslo- .,e »amenjen odraslim drz Zavodu za z C e* oziroma niso prijavljen n šolskem letu so se začeli v lanskem ah letoš«J Vati na lastne stroške. ^i, ki e^stVa lahko zaprosijo kon°’Vk^u^eni v Prograine’ Ofatu Ca'° z maturo ali poklic- ev PtoJ0’ 'n k* so vkljuee- n bitevki omogočajo pri-? Un‘l e a'* v*soke strokov-'Verzitetne izobrazbe. nc>ranje pa lahko za- ' prosijo tudi tisti, ki so že opravili ali nameravajo v letu 2002 opraviti mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit. Vsi, ki se želijo posvetovati o ustreznosti izbranega izobraževanja, kriterijih za izbiro in potrebni dokumentaciji za prijavo ali potrebujejo pomoč pri izpolnjevanju vloge, se lahko oglasijo v Svetovalnem središču Murska Sobota (nasproti avtobusne postaje), kamor lahko tudi pokličejo po telefonu. Svetovanje je brezplačno. Izpolnjene vloge na razpis pa je potrebno poslati najkasneje do 31 ■ oktobra na naslov Zavod republike Slovenije za zaposlovanje, Glinška 12, 1000 Ljubljana. JG.i šolarjem, katerih starši niso premožni in bi jih sami težko zmogli kupiti. S pomočjo Karitas je na morju letovalo že 50 otrok iz socialno ogroženih družin. Še bi lahko nizali dobra dela. Anica Gregor, ki so jo 1992. leta izbrali za predsednico, je to funkcijo opravljala vse do sredine letošnjega leta, torej deset let, ko je predsednikovanje prevzela Dragica Raj. Danes dela v Karitas sicer 18 prostovoljk. Te in drugi dobrotniki pa ne pomagajo samo materialno, ampak še na druge načine, ki ljudem tudi veliko pomenijo, na primer obiski zapornikov pred božičnimi in velikonočnimi prazniki, obisk varovancev v Domu počitka v Rakičanu pred miklavževim... V okviru župnijske Karitas bo (znova) začel delovati svetovalni center za ljudi, ki so brez pravega življenjskega smisla; imajo težave v zakonu ali kake druge probleme, ki jih sami ne morejo rešiti. Maja Pihlar, Ljutomer: »Bolj kot za predsedniške volitve me zanimajo lokalne. Jaz podpiram župana Občine Ljutomer, ki je bil do sedaj. Definitivno pa je premalo žensk v politiki; te imajo drugačen pogled na določene probleme. Sama za enkrat ne bi kandidirala, saj sem prepričana, da vsak kandidat mora imeti določeno starost in izkušnje. Za predsedniškega kandidata pa mora biti tudi ugleden, mora biti postaven, mora znati komunicirati, vešč mora biti diplomacije; prav slednjega in tudi obvladanja reto- rike pa je na žalost v Sloveniji premalo. Glede predsedniškega kandidata se še nisem odločila, saj čakam na soočenja in se bom potem odločila na podlagi tega.« A. Nana Rituper Rodež Foto: Jure Zauneker 10 INTERVJU 19. september 2002 VBIB »Naše glave so polne idej, želja...« Je Goričko in enajst tukajšnjih občin prav zares pred odločilnim in zgodovinskim korakom, ki bo spremenil dosedanji odnos domačinov in države do pokrajine? Ali pa bo to spet eden izmed projektov, o katerem je bilo nekaj mesecev veliko govora, za njim pa bodo ostale nedokončane zadeve in na pol opremljeni objekti? ako odgovorni z Ministrstva za okolje in prostor, ki so naročniki ustanavljanja Krajin- skega parka Goričko, kot tudi izvajalci v okviru Konzorcija AHT iz Essna in ATC iz Dunaja trdijo, da je v veliki meri vse odvisno od resnosti in zavzetosti županov in domačih strokovnjakov, če hočejo res dobro svoji občini in pokrajini. 1,6 milijona evrov je na voljo, oprema bo ostala tukaj, lahko pa dobimo tudi veliko znanja in izkušenj. Vsekakor bo imelo Goričko v prihodnje v očeh preostale države drugačen status: to ne bo več zgolj zaostala in obmejna pokrajina, ampak njena vstopnica v EU. Vodja projekta dr. Martin Uitz prihaja iz Salzburga, 18 let je sodeloval pri oživljanju tamkajšnjega parka, ki so ga ustanovili leta 1983- Danes njihovim otrokom ni treba skrbeti, kje bodo dobili službo; vedo, da jo bodo dobili doma, pa naj imajo takšno ali drugačno izobrazbo. Četrtina vseh delovnih mest je v turizmu. Res pa je, kakor je poudarjal, da se do tega ne pride čez noč niti čez eno leto; potrebno je najmanj deset let trdega dela in šele naslednja generacija čuti pozitivne posledice njihovih prizadevanj. Ker je glede izvajanja projekta še veliko vprašanj, ljudi pa prav gotovo zanima, na kakšen način bodo vključeni v delavnice in izobraževanje, smo postavili nekaj vprašanj Walterju Czernyu iz ATC Dunaj in Mladenu Bergincu z Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ki je najbolj odgov ren za področje varovanja narave ter ustanavljanje krajinskih in drugih parkov v Sloveniji. - G. Czerny, zakaj ste zainteresirani za sodelovanje v tem projetku? Zgolj iz ekonomskih ali tudi osebnih interesov? CZERNY: »Jaz sem otrok te širše regije, moja mati je Slovenka - imela je lep slovenski priimek Ogorelc; oče je češko-avstrijskega rodu, rojen pa sem bil v Budimpešti. Zato me je ta projekt trideželnega parka od vsega začetka fasciniral; zato sem si tudi prizadeval pred leti, da sem pridobil izvajanje projekta na Madžarskem. Že takrat sem pokukal na Goričko s pomočjo Amne Potočnik in Stanke Dešnik. Ja, lahko bi rekli,'da sem bil povabljen k temu projektu.« - Ali ni to kar velika omejitev, ker ne poznate dovolj jezika in pokrajine? CZERNY: »Če ne poznaš nekega jezika, je to prav gotovo vedno omejitev in slabo. Sam bi zelo rad znal govoriti slovensko, toda moj oče je strogo zahteval, da se je v njegovi hiši vedno govorilo samo nemško. To je bilo neumno, to vem zdaj. Toda ugotavljam, da tukaj skoraj vsi znajo nemško, tudi z angleščino si lahko marsikje pomagam, tako da kar gre. »Poznati« nekaj je lahko prednost, toda tudi »ne poznati« in opazovati, spoznavati nekaj z distance, je lahko prednost. Tako kot večina Slovencev tudi sam prej Goričkega nisem poznal. Ko sem imel pred petimi leti prvič opravek z obmejno pokrajino na Madžarskem, sem jo začel spoznavati z nekakšne »evropske distance«, in to je v redu, kajti tako bolje vidimo, kakšne so realne možposti te pokrajine. Če pa je poleg preveč poznavanja in preveč ljubezni, je to lahko breme.« - Kako močno in zakaj je Slovenija zainteresirana za krajinski park Goričko? BERGINC: »Evropa zahteva, da je 30 % slovenskega ozemlja zavarovanega z različnimi kategorijami parkov. Tudi v nacionalnem programu varstva okolja je ustanovitev parkov ena izmed najpomembnejših dejavnosti v prihodnjih 10 Walther Czerny, ATC Dunaj Mladen Berginc, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo R Slovenije letih in med temi parki je tudi Goričko. Projekt je bil močno podprt s sredstvi EU; gre za znesek 1,6 milijona evrov in predstavlja jasen interes EU do politike varovanja okolja v tem predelu Evrope, tudi zato, ker je na tem območju v Avstriji in na Madžarskem že ustanovljen park. Slovenski del se mu bo le pridružil. V skupnem znesku 650 tisoč evrov je v projekt vključeno tudi nekaj slovenskih ministrstev. Park je za to območje lahko razvojna priložnost in prednost. V Sloveniji so za parke predvidena praviloma takšna območja, kjer je bil dosedanji razvoj iz. razno raznih razlogov vedno v zaostanku v primerjavi z drugimi območji, vendar je narava prav zato ohranila določene kvalitete in bogastvo. Tudi ta prostor v tem oddaljenem koncu Slovenije je imel isto usodo. In park je po svoje s svojimi rešitvami lahko prednost v pogajanjih z državo, ne le za varovanje in trajnostni razvoj, ampak tudi za gospodarski razvoj in izboljšanje kakovosti življenja in dela ljudi v tem prostoru. Poudaril bi rad naše izhodišče: parki brez ljudi, kjer ni lokalnega prebivalstva, niso potrebni, jih ne potrebujemo in jih mi ne podpiramo. V tem projektu vidimo možnosti za razvoj predvsem turizma in kmetijstva v povezavi s posebno ponudbo, ki je vezana na poseben status tega območja kot zavarovanega. Zagotovili naj bi avtonomno razvojno priliko, ki bi jo uresničili skozi življenje in delo v parku. Park je vezan na sodelovanje z domačini, na strokovnjake s tega območja in kasnejše upravljanje s parkom je vezano samo na ljudi, ki so doma s tega prostora. Poudaril bi, da bo park pripomogel k skladnejšemu regionalnemu razvoju države. Za nas same je to ena od pomembnih izkušenj, kajti prav medresorsko sodelovanje je eden od predpogojev za uspešnost projekta.« - Kaj konkretno financira ministrstvo za okolje in prostor? BERGINC: »V glavnem financiramo DDV, kajti to je pogoj EU, da država plačuje vse obveznosti, ki so iz tega naslova, sama. Torej bo ministrstvo plačalo davek. Hkrati bomo skušali v proračunu zagotoviti še sredstva, ki so vezana na nekatero opremo v samem gradu, kjer bo organiziran center parka in druge zadeve in je to tudi največji delež, ki ga bomo zagotavljali za sofinanciranje projekta. Slovenski delež je vezan na proračunsko porabo in gre mimo nadzora EU in komisije, vendar je jasno vse zapisano v programih. Pomembno pa je tudi, da bodo v državi vsi projekti, ki bodo prišli na naslov državnega sofinanciranja, zaradi tega parka kot državnega projekta, pre dnostno obravnavani! Npr. kanalizacija, čistilne naprave...« - Veliko opreme bo nabavljeno za kar velik znesek. Se že ve, kakšna oprema bo to in kje bo nabavljena: v Sloveniji ali v državah EV? CZERNY: »Specifikacija je bila že narejena, ampak delovna skupina je to še enkrat proučila. Oprema za to vsoto, ki je določena, mora biti nabavljena, vendar bomo šele med delom ugotovili točno, kaj vse potrebujemo. Prav gotovo se bo opremil grad, pa tudi drugi projekti, ki sedaj še niso točno definirani. Npr. v Kobilju bi radi uresničili projekt z lokalnimi gastronomskimi produkti; to se prav gotovo ne bo izvajalo v gradu, ampak v Kobilju in Dobrovniku.« - Kaj naj delajo ljudje v pokrajini, ki je bila doslej znana po zdomcih in problemih z vodo? CZERNY: »Tu živi 30 tisoč ljudi v zelo lepi pokrajini, toda s slabim gospodarskim razvojem in z nizkimi življenjskim standardom. Večino ljudi, ki so si izboljšali pogoje za življenje, je delala kot zdomci nekje drugje. Resnični cilj projekta vidim v tem, da poskušamo skupaj z našimi izkušnjami iz celotne Evrope in z bazo domačinov, ki živijo tukaj, ki imajo dober odnos do pokrajine, so šolani, izobraženi, da bi torej skupaj našli možnosti zaposlitve in dviga Jubilej rogistovv Križevcih ogisti lovske družine iz Križevec so ob koncu prejšnjega tedna praznovali 20. obletnico delovanja. Ustanovil jih je namreč rogist Jože Kos pred dvajstimi leti, ko je od prijatelja iz Nemčije dobil štiri instrumente; umetniški vodja rogistov pa je Mirko Heric. V kulturni dom v Križevcih so povabili še Lovski nonet Svete Ane, LPZ Skale pri Velenju, tamburaše z Razkriž-ja, Vaške fante iz Ključarovec, rogiste iz Avstrije in Hrvaške ter pesnika Marka Kočarja. Zbrane je nagovoril križevski župan Feliks Mavrič, ki jim je tudi podelil posebno priznanje, predstavnika Javnega sklada RS.za kulturne dejavnosti Ema Tibaut in Goran Ohman pa sta podelila še Gallusove značke: eno bronasto in dve srebrni. B. B. L. ■ življenjskega standarda. Tudi sosednja območja v Avstriji in na Madžarskem so veljala v svojih državah za najslabše razvita in najbolj oddaljene pokrajine. Danes Jennersdorf to prav gotovo ni več, pa niso bili potrebni veliki industrijski obrati ali deponije komunalnih odpadkov. Pomagalo naj bi 15 vsebin-^o različnih delavnic in 120 ljudi iz te pokrajine, ki bodo aktivno sodelovali in svojo prihodnost gradili v teh krajih; tudi drugim bodo ponudili možnost za samozaposlitev, dvig kakovost življenja. Predvsem pa: ostati v regiji. Naše glave so polne idej in želja!« - Alije Slovenija oz. okoljsko ministrstvo sploh pogojevalo sodelovanje domačinov pri izvajanju projekta? BERGINC: »Interes ministrstva je, da park po ustanovitvi prevzamejo domačini. Park bo ustanovljen s svojo institucijo in nam ni vseeno, da bi npr. šele oktobra prihodnje leto začeli iskati ljudi za to institucijo. V ta projekt bomo vključili najmanj troje ljudi iz tega prostora -strokovnjake, ki bodo s sodelovanjem v tem projektu pomenili jedro bodoče ustanove, ki bi potem upravljala s parkom kot strokovna organizacija. Ampak to je stvar, na kateri intenzivno delamo med ljudmi. Upam, da bomo v kratkem dobili eno osebo, med letom pa še dve, ki bodo tvorili to skupino. Ljudje, ki pa V beltinskem gradu so odprli razstavo del z likovne kolonije Lipovci, ki b° septembra. Vodja in pobudnik likovne kolonije je bil tako kot vedno slikar Iz* T. K., foto: N. J. že sedaj sodelujejo v skupini, pa s° ponujeni kot del skupine že s prijavo na razpis. Razpis poteka v okviru EU, je mednarodni razpis, vodja projekta je dr. Martin Uitz, naknadno pa je prišlo do nekih korekcij pri dveh ekspertih. Ni dvojnega dela, kajti že pri poP*s<> vanju se upoštevajo že ugotovljene stvari. Tudi zaradi Nature 2000 in obveznosti naše države do EU je pomembno,® te habitate čim bolje popišemo, kaj« zaenkrat takih popisov še nimamo.* ’ CZERNY: »Če je prvi del, ki govori0 zaščiti, zelo podrobno predpisan, kak° se mora izvajati, pa je drugi del pr°P' ta, ki govori o rabi prostora, manjpa drobno zastavljen in dobro je tako, kap šele po številnih pogovorih z župani*® organizacijami, ki so tu dejavne, bom« lahko definirali okvir delovanja za o močje razvojnih programov. Podlag3 dela naj bi bilo 15 delavnic iz treh osnovnih področij, ki naj bi ljudi nauč* č kako razviti svoje ideje, jih pripel® tako daleč, da bodo znali priti tud* 0 denarja, da jih bodo potem lahko ure sničili. Najboljše sodelujoče na teh dea vnicah bomo izbrali, da bodo naši sode lavci tudi v naprej, da bodo projekte za res oživili, da bo to njihov začetek p0 djetja ali bodo s projekti kandidiral* sredstva. Oni bodo postali hrbten*^ učenja in usposabljanja novih Ijuo* P tistem, ko bomo mi odšli.« - Kaj bo oktobra 2003, kaj bo tak^ na Goričkem drugače kot je dane CZERNY: »Če pokukamo čez si pogledamo uspešne parke, mish®’ je prav tukaj v bližini eden ših parkov v Avstriji. Jaz upam, d® tudi tukaj tako, da bodo mladi rekli h si ne bom iskal službe v Mariboru, bljani ali v tujini, ampak bom raje o tukaj, tukaj bom zaposlen. Mislim, drugačen tudi odnos do vseh g°sP° kj skih dejavnosti, gradbenih poseg >. ne spadajo sem. Verjetno bodo p^l za gradnjo kanalizacije in vodovod3 bili najvišjo prioriteto. Tudi P^0^. Slovenija bo v prihodnje drugače g la na to pokrajino; ne bo več nezn® j, kot je bila do sedaj, saj mnogi se P . niso bili tukaj, ampak bo vzofcn mer za celotno državo.« - Omenili ste, da iščete »nore CZERNY: »Moram biti previd^^^ gre za Goričko, ki bo krajin^P^. zato prav vse tukaj tudi ne Pr'd štev. Povem pa lahko, da jil* dobre ideje, le da ne vedo, k° lahko povedo.« j, 1» Bernarda B. Peček, WIB 19. september 2002 KULTURA 11 Plesni triptih Matjaža Fariča Telo, ki je življenje samo Matjaž Farič je po treh letih znova nastopil v Murski Soboti z odlično predstavo 3OLO ali trikrat solo, kot lahko razumemo nastop plesalca, ki očitno živi iz gibanja svojega telesa n n prav takšen nam razen očaranosti z gibi, glasbo in ozadjem daje v premislek tudi telo samo. Vsakomur svoje lastno in telo nasploh. To namreč za marsikoga ne obstaja na način samostojno živečega, ampak le kot nekakšno gibljivo stojalo, ki je dolžno nositi glavo, da lahko misli in izreka besede. So ljudje, ki živijo v glavi, so ljudje, ki živijo v telesu in so taki, kar je idealno, ki živijo v obojem, ker jim je uspelo spojiti glavo s telesom, saj vedo, da je telo življenje samo. Giblje se, diha, po njem kroži kri, je del zelo živega vesolja. Povsem živo, obenem pa tudi strašno samo. Od rojstva pa do smrti. O tem pripoveduje telo plesalca, ki se iz teme rodi v prostor svetlobe, ki jo zamejuje hitri čas z uro in menjavami lune. Naš življenjski čas, v ka- terem se giblje telo. Mogoče sploh ni važno, kakšno (literarno) zgodbo pripoveduje. Telo nam zgolj kaže svoje gibanje, napor v osamljenem svetu. Solo. Osamljen in stisnjen. Trikrat v treh »zgodbah« od rojstva do smrti. Mora živeti, se dvigati, padati, hraniti, raztegovati, krožiti, tudi z zvezanimi rokami, nič blebetati. Telo se mora vzpenjati v vesolje, pohiteti, pospešiti, dokler ne pade izčrpano na tla in obleži. Iz- polnilo je svojo nalogo, gibalo se je, dokler je bilo živo. Na platnu med njim se pojavi novo, eterično telo, ki ne pozna težnosti in nobenih prostorskih omejitev. To telo iz telesa je breztežno -lahko se giblje, kroži, prevrača brez konca in v brezkončnost. Verjetno to, kar je zmeraj hotelo. Soboška grajska dvorana, polna predvsem mladih gledalcev je Matjaža Fariča spet navdušeno sprejela. Mogoče je bilo med njimi tudi nekaj »plesnih naslednikov«, saj se Matjaž Farič posveča tudi pedagoškemu delu. Na tem področju v Murski Soboti sodeluje kot umetniški vodja v šoli sodobnega plesa Flota (ki s septembrom spet odpira vrata), in jo vodita njegov dolgoletni sodelavec in plesalec Darko Vrebac, ter profesorica telesne vzgoje in koreografinja Svetlana Krstič, dogovarjajo pa se tudi o seminarju za vzgojitelje in učitelje, ki bi se radi ukvarjali s plesom. Sicer pa je Flota, zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev, tudi producentka pričujoče predstazstave. Udejanjiti so jo pomagali še Ministrstvo za kulturo RS, MO Murska Sobota, Plesni teater Ljubljana ter ZKD Murska Sobota. Bea Baboš Logar, foto: J. Z. ■ Bogdan Čobal v soboški Galeriji ^ledna razstava ob JjMevi šestdesetletnici 8 četrtek zvečer se je obisko- Vakem soboške galerije po-ib]., nudilo pravo razkošje barv in a lk v slikah mariborskega slikar-|QBo8dana Čobala. Pogledu so se nujale vse hkrati, obenem pa tu-QfVsaka posebej - kot posebna si-Bn’ja dolgoletnega slikarskega arianja. i]5a2stav° je v Mursko Soboto pripel-bb ®etnostna galerija Maribor, ki je ariev° šestdesetletnico obeležila z , 0 razstavo v juniju in juliju, odprl 0 K Mario Berdič, kustos razstavne-^aRotovž. 'in bolje seznaniti s Čobalo- *arstvom, si lahko omislimo tudi )rjj0»8, ki so ga v Mariboru izdali ob tej a^ei.nosti' Spremna besedila sta napisala s ta Gabršek Prosenc in Mario Ber-Ifo ^Jlikar je dodal še kratko biogra-J*ateri 2vemo> da je rojen leta ’ se je že zgodaj odločil za slikar- ir- France Prešeren Meni dohtar fig ali pa eno debelo figo (■ Creativ PIus iz Ljubljane je v začetku tega meseca Izšel ^^jen'-^ interaktivni CD-ROM Jezični dohtar, ki je posvečen . -U ’n de,u največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešer-%^SJezi- bkrati v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Tako ali j eCne8a dohtarja Prešerna poimenovali še s Zungenfertiger , 'hecf d m°eno zastopani Prek-'ah Vin l,g?m ie avtor besedila ''JoJ^Igor m*'*? iRlstrator akadem-^o>Pr°grani za design, anima- iz c ta poskrbela Gorazd in X s ,deini vOd Ropoša’ Produ’ ^^Val^ pro)ekta Pa MateJ' Si 5’. ki so io , $e nekateri drugi. ,vlje ?l,ene . stvarilj, nas popelje % j,?' kraj« °8°dke Prešernovega %.■ rat‘ raMi Jt8°Vega delovanja in ki s0 p0’ dej m posameznih umet- SkiJ^je . iz 'tirih vs& cSiShlar srednji del je igra b Si in | jern pa so $e časovni /SS edutai' °Vne Pesmi. Izdelek SrSskozi nnientu, oziroma izo-Tako nas Jezični r,rano in tonsko zgo- Obnovljen kulturni dom na Razkrižju Na otvoritvi tudi hrvaški častni konzul Ivanjko in slovenska ministrica Rihterjeva stvo, da je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri znanih slikarjih Francetu Miheliču, Gabrijelu Stupici, Slavku Pengovu in Maksimu Sedeju. Po končanem študiju je bil najprej likovni pedagog, nato vodja reklame in zadnja leta izredni profesor na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer se je tudi upokojil. Bibliografija kaže, da je imel od leta 1967 samostojne razstave skoraj vsako dbo vodi od Vrbe, Ljubljane, Dunaja in krajev, kjer je Prešeren bival krajši ali daljši čas; spoznamo njegove prijatelje, sovražnike, ljubezni in obdobje, ko je živel. Prešerna spoznavamo tudi skozi vprašanja, pri čemer se s pravilnimi odgovori zbirajo fige, za napačne pa Prešeren pokaže figo. V tem delu so predstavljeni nekateri najbolj znani trenutki njegovega življenja in njegovih del, spoznavamo pa lahko tudi nove dimenzije umetnikovega življenja in ustvarjanja. Sprehod skozi pesnikovo življenje je hkrati tudi sprehod skozi del slovenske zgodovine- leto, doslej se jih je nabralo kakšnih 35, še večje pa je število skupinskih, ki jih bo verjetno kmalu kakšnih dvesto. Razstava sama in podatki v katalogu nas kar silijo, da bi o avtorjevem delu zvedeli še kaj več. Priložnost bo v četrtek, 19- septembra ob petih popoldne, ko bo v Galeriji organizirano vodstvo po razstavi. Bea Baboš Logar, foto: J. Z. I dr. Fnunv Prešeren Jezični dohtar Legal ■ Language Doctor Zungenfertiger Doktor tkCma furana ftnilu Dr FnnauPrtlmt. Dr, 14ww Fnrtrrn H** trim ndAr/tdnd JrjKriuKi Dr. Fwui Pnhrn CD-ROM vsebuje tudi časovni trak, kjer so na preprosti in pregleden način s slikami in zvokom zaznamovani vsi najpomembnejši mejniki v življenju dr. Franceta Prešerna in tudi zgodovina tistega časa. Uporabnik lahko napiše tudi pesem z akrostihom ter likovno pesem v kakšni likovni formi, ki si jo sam izbere. »Naš namen je bil,« da se na zabaven način in skozi igro predstavi dr. Franceta Prešerna, je povedal Matej Fišer, »obenem pa se uporabnika motivira, da v zgodbi aktivno sodeluje.« CD-ROM Jezični dohtar je torej namenjen tistim, ki Prešerna poznajo dobro ali preslabo, koristen in uporaben pa bo tudi za tiste, lahko tudi iz tujine, ki jim je največji slovenski pesnik še nepoznan. Skozi sistematične, a preproste in zabavne zgodbe, se lahko srečamo z njim in spoznamo pesnikove mojstrovine, ki some-sporno še danes primerljive z vrhunskimi evropskimi ustvarjalci. Jezični dohtar že čaka, da kliknemo nanj. A. Nana Rituper Rodež ■ V soboto so slovesno odprli prenovljen kulturni dom na Razkrižju. Z obnovo so začeli pred dvema letoma, zanjo pa so polovico sredstev, 17 milijonov tolarjev, dobili iz državnih virov, drugo polovico pa je zagotovila občina sama. Otvoritve se je udeležila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter, kar je bil po besedah razkriškega župana Stanka Ivanušiča prvi uradni obisk kakega predstavnika slovenske vlade v občini Razkrižje. Na obnovljenem odru razkriškega kulturnega doma je ob županu Ivanušiču obiskovalce pozdravila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. Na prireditvi v domu kulture so pripravili tudi bogat in kakovosten kulturni program z nastopom dramske igralke Jerce Mrzel, Zdenek Bily Dixilend banda iz Murske Sobote, Dekliškega pevskega zbora Polje z Razkrižja, razkriške folklorne skupine in rogistov iz Križevec, gostili pa so tudi Tamburaško skupino Štamprlin in Medžimurja. Ob županih in predstavnikih pomurskih občin se je otvoritve udeležilo tudi nekaj županov iz sosednjih hrvaških občin in častni konzul Repulike Hrvaške v Sloveniji dr. Šime Ivanjko. Otvoritev je bila tudi uvod v začetek festivala turističnih in kulturnih društev Pomurja in Medžimurja, ki je potekal v soboto in nedeljo. Ministrica za kulturo Andreja Rihter je povedala, da kulturna ustvarjalnost odpira vsa vrata ter da bo ta lepa in akustična dvorana ob odprtosti občanov omogočila boljše kulturno snovanje vseh ljubiteljev kulture iz občine Razkrižje. Nedvomno bodo nadaljevali potrjeno dobro ohranjanje jezika in običajev, sodelovanje s sosednjimi občinami, med njimi tudi tistimi na drugi strani meje, obnovljena dvorana pa omogoča tudi nastope vrhunskih umetnikov. V uvodnem nagovoru se je župan Stanko Ivanušič zahvalil vsem, ki so sodelovali pri obnovi. Tako je Ministrstvo za kmetijstvo v okviru programa Crpov in drugih programov za razvoj podeželja prispevalo sedem milijonov, ministrstvo za finance tri milijone in ministrstvo za kulturo sedem milijonov tolarjev. Ostalih sedemnajst milijonov je prispevala razkriška občina, k temu pa je potrebno prišteti še veliko prostovoljnih delovnih ur občanov, ki so sodelovali pri obnovi. V zgodovini je Dom kulture Razkrižje odigral najpomembnejšo vlogo pri kulturnem in družabnem življenju kraja, obenem pa tudi pri vzpostavljanju pristnih odnosov z vsemi sosedi. Dodal je še, da upa, da se bo dobro čezmejno sodelovanje, še posebej s sosednjo občino Štrigova, krepilo tudi na kulturnem področju, saj ljudi na obeh straneh meje ves čas združuje kulturni in prijateljski duh, kljub temu da jih je ločila državna meja. Zgradbo je bilo treba celovito obnoviti, saj je bil dom pred tem v zelo klavrnem stanju; vgradili pa so tudi centralno ogrevanje, saj prej čez zimo niso imeli gretja, uredili so še sanitarije in obnovili prostore za dejavnosti društev in sejno sobo. Oder je dovolj velik tudi za nastope večjih skupin ljudi, kar je potrdil tudi nastop folklorne skupine, ki so jih spremljali muzikanti. V dvorani je sedaj 280 sedežev, vendar pa je dovolj prostora za še kakih sto sedežev, ko bodo uredili še balkon. Jože Gabor ■ 12 OGLASI 19. september 2002 SfflB viado žabot Mura in ljudsko izročilo 12 Lepe želje, čestitke in pozdravi Vsekakor pa katoliška Cerkev kljub zaostritvam v omenjenih poznejših stoletjih, torej kljub zelo krvavim verskim vojnam, kljub inkviziciji in sežiganju čarovnic (tudi v obmurskih krajih), kljub reformaciji in protireformaciji, predvsem v ljudskem verovanju in običajih še zmeraj dovoljuje izvorno očitno poganske vsebine in običaje (čeprav jih počasi in vztrajno še zmeraj odriva in izkoreninja). Nekaj takih (delno pokristjanjenih) običajev je ob Muri še zmeraj živih - taki so: tepežkanje, se pravi »herodešovo« ali »pametiva«, obhodi na dan sv. Barbare (»barba-rije«), že omenjeni Miklavževi in Lucijini obhodi, kurjenje kresov, zbiranje ob »čudodelnih« izvirih, pustovanje, polnočni prihodi mask na poroke (ruša in druge), obhodi »pozvačina«, nočno zvonjenje ob dnevu mrtvih (odganjanje zlih duhov), martinovanje in še mnogo drugih. Kot pa sem že poudaril, so se vse te vsebine in obredja skozi stoletja in tisočletja prekrivali in prilagajali - ko mit in obred nista več tvorila stare, izvorne celote, VESTNIK NA INTERNETU: www.pTnf.si sta se vsak zase prilagajala novi formi in novi vsebini (vendar pa hkrati zelo trdovratno ohranjala nekaj svoje primarnosti). Tako se' skrivajo torej v ob-murskem ljudskem izročilu, če že ne kar na površju, pa zagotovo v globljih, največkrat zlahka razpoznavnih plasteh, ob že precej zbledelih totemskih ostankih še sledi za starimi slovanskimi bogovi, predvsem pa se je ohranilo veliko tako imenovane »nižje slovanske mitologije«. Tukaj je vsekakor treba omeniti vero v duhove narave, v čiste in nečiste duhove prednikov ter v magično moč rastlin in drugih »čaril«. Med duhove narave sodijo gozdna, travniška, poljska in vodna duhovna bitja (nekatera od teh zadnjih, kot bomo videli v nadaljevanju, tudi med nečiste duhove prednikov). Ob izročilu o škratih (»škrot-cih«), ki so poosebljali nevšečnost ali nevarnosti v naravnem okolju, vsekakor lahko štejemo »leščečkega« iz okolice Veržeja. To je razmeroma dobrodušni navihanec, ki naj bi iz gozdnih obronkov prežal na nepridiprave, ki bi po jasah, livadah in travnikih utegnili povzročati škodo njemu priljubljenim narcisam. Če ob tem upoštevamo, da recimo Rusi poznajo podobnega škrata z imenom »lešij«, Belorusi »le-šuka«, Poljaki pa »lesnya«, najbrž lahko s precej gotovosti skle- parno, da sodi torej veržejski »le-ščečki« med tiste škrate, ki so poosebljali plah odnos slovanskega kmeta do gozdov - še posebej zato, ker si je gozdna območja prisvajal za pašo. Veliko več strahu med obmorskim prebivalstvom pa še danes vzbuja nevarnost, ki preži iz vode, še posebej seveda iz Mure. In daleč najmogočnejši od vseh duhov, ki v izročilu poosebljajo ta strah, je murski duh (z domnevnim imenom Muk). Tudi tega duha najbrž brez prevelikega tveganja lahko vzporejamo ali v določenem smislu celo enačimo z vseslovenskim povodnim možem ali vodomcem, z ruskim »vodj’anojem«, s poljskim »wo-dnikom« ali lužiškim »wodnym mužem«. (Nadaljevanje prihodnjič) Doris Vegi iz Lendave iskrene čestitke za minuli rojstni dan, trdno zdravje, veliko sreče v nadaljnjem življenju in sploh vse naj... - sodelavke iz PMSNS. Osemnajsti rojstni dan praznuje Mitja Pondelek iz Petrovec. Naj se mu izpolnijo vse želje -babica iz Šulinec. Draga hčerka Irena Kerec iz Zg. Gorij 76! Sedaj, ko obračaš novi list v knjigi življenja, ti iskreno čestitam ter kličem še na mnoga zdrava, srečna in zadovoljna leta. Možu Tonetu pa lep pozdrav in želja, da bi kmalu okreval - mama oziroma tašča Irma iz Šulinec. Lilijani Svetec iz Gornjih Petrovec čestitamo za minulo praznovanje in želimo obilo srečnih, zdravih in veselih let v krogu svojih najdražjih - mož Aleksander ter hčerki Staša in Sanja. Rojstni dan praznuje draga mama Rozalija V. Iskrene čestitke in vse najboljše v nadaljnjem življenju - sin Slavko in družina Huber z Gornjih Slaveč. Trinajsti rojstni dan je praznovala Tamara iz Nuskove. Veliko zdravja in veselja pri učenju ter da bila še naprej ostala tako pridna - botra z družino. V tem mesecu praznuje rojstni dan dragi sin in brat Milan Za-vec iz Renkovec. Želimo mu veliko sreče in zdravja, da bi mu dnevi vojaščine hitro ipinili in da bi se obogaten z novimi izkušnjami čimprej vrnil v domači kraji - njegovi domači. Drugi rojstni dan je praznovala naša Kornelija, deseti rojstni dan pa bosta te dni slavili Valentina in Klementina Zelko iz Črenšovec. Dragi vnukinji iskrene čestitke! Veliko sreče, zdra- rja in otroških radosti pa pridnega učenja želita - ddill babica iz Gasilske ulice 12. Silvi Mesarič iz Ižakovec 6} & stitam ob veselem dogodk11’ prijateljica iz Tešanovec. Dragi sosedi Ines Poredoš kovec vse najboljše na novi 26 Ijenjskipoti, na novem dotnuP prijetno počutje - soseda s Cvetko in Miranom. Kupon za brezplačno čestitko v Vestniku najdete na 31. strani- POMURSKO DRUŠTVOZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342______ OČE, 38: Gledal je rojstvo svojega sina. Odtlej je navdušen nad čudežem narave. Kmalu zatem je zgradil hišo. Z naravno opečno kritino SLOVENIJA TONDACH % Htlli (HHHH I TONDRCH® vam želi veliko čudovitih doživetij na potovanju skozi življenje. In veselilo nas bo, če bomo lahko vas in še mnogo prihodnjih rodov na tem potovanju skrbno varovali. Z močjo narave, zdravim bivalnim okoljem in večno lepoto. S Tondachovo naravno opečno kritino. Slike življenjskih potovanj najdete na www.tondach.si KUPON - MSV: Prosim, do mi brezplačno in neobvezujoče pošljete več informacij o izdelkih TONDRCH®. Ime:.............. Priimek:.......... Naslov:........... Poštna št. in kraj: E-pošta:.......... TONDRCH SLOVENIJA, d.o.o. Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru Potrebujete kredit za ustanovitev ali širitev vaše proizvodne ali storitvene dejavnosti. Je vaša proizvodna oprema izrabljena ali potrebna novih vlaganj? Vam manjkajo dodatna sredstva za investicijo: Kupujete nove poslovne prostore? Ugodni krediti za malo gospodarstvo Ponudba kreditov je namenjena financiranju dejavnosti malih in srednje velikih gospodarskih družb in samostojnim podjetnikom. Obiščite nas v naj bližji enoti Banke Koper-Ponudba je predstavljena tudi na spletnih straneh banke: http://www.banka-koper.si/ Phare Program European Bank for lUcojMlntelhHi Drvrtopmml Banka Koper Bil 19. september 2002 KMETIJSTVO 13 Slovensko kmetijstvo Več sredstev za neposredna plačila Nad 400 udeležencev na prireditvi v Ljutomersko - Ormoških goricah agencija za kmetijske trge in razvoj podeze ja, . okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo p no, je bila ustanovljena zaradi izvajanja pr°S nroara. 'Pristopne pomoči v kmetijstvu (SAPARD), izvajanj . Reforme kmetijske politike Slovenije in‘ P^^aniafe "kmetijski politiki Evrospke unije. V dveh letih 1 Koclja uspešno izvedla zastavljene aktivnos i, n Ukvarjali z izvajanjem kmetijske politike. AL . - vključitvi Slovenije v Ev-W unijo bo največ pretresov živelo prav kmetijstvo, zato 11 je potrebno v tem predpri-°Pnem obdobju nameniti tudi ^bno pozornost in seveda us-tZri0 finančno podporo za pri-Wtev. če so v letu 1992 v Računu namenili za kmetij-milijarde tolarjev, se je v 51 f994 ta znesek podvojil; lani Poračun ministrstva za kmetij-znašal 46,5 milijarde tolar-'!1«oS pa naj bi imeli na voljo 12 Milijardi tolarjev. Seveda bo ttebno delež proračunskih sre-Za kmetijstvo v prihodnje "as še povečati, saj zdaj znaša . riti odstotke celotnega j^ga proračuna. V Evropski li' Za izvedbo skupne kmetij-Mitike namenjajo kar 43 od- , kov bruseljskega proračuna. 1 nciia za kmetijske trge je lani '^ukrepe, ki jih je izvajala, iz-:i^25 milijard tolarjev, letos *bo ta znesek povečal na 30 tolarjev. Za neposredna :ila s« kmetje lani vložili 64 ti- soč zahtevkov in za to dobili 14,2 milijarde tolarjev, letos pa je agencija prejela 66 tisoč vlog, zanje pa bo namenila okoli 18,5 milijarde tolarjev. V agenciji pravijo, da se je letos število zahtevkov povečalo tudi zato, ker so se neposredna plačila v primerjavi z lanskim letom povečala za približno 20 odstotkov. Neposredna plačila se bodo v prihodnje še povečevala, v letu 2004 pa naj bi se izenačila s tistimi, ki jih dobivajo kmetje v Evropski uniji. Od 14,2 milijarde tolarjev neposrednih plačil so kmetje lani največ dobili za EKO 0, saj so za to namenili skoraj 9 milijard tolarjev, kar 32 odstotkov vseh vlog pa je prišlo s kmetij, ki imajo od 5 do 10 hektarjev kmetijskih zemljišč. Lani je 28 odstotkov kmetij dobilo od 100 do 150 tisoč tolarjev izplačila, 19,8 odstotka subvencij je agencija poslala v podravsko, 17,9 odstotka pa v pomursko regijo. Ludvik Kovač ■ Vinogradnike P°zorevanje grozdja ’etnika 2002 Rf y*no8radih se je zaradi lepega vremena veča] • ° ^‘Ikorne stopnje so se skokovito po-e sorazmerno ugodna, kar e^tev v ,1Ost Pre^ letnikom vina 2001. Na podla-Se vredno° 10 septembra’ so v PovPre^iu na’ m; > >ei S^ot ' Kislina v g/1 6,3 5,7 6,5 9,0 6,2 8,3 • 6,7 7,0 7,2 8,8 8,3 9,9 11,8 kslejeve stopinje 78 82 86 82 88 81 86 83 87 78 74 79 2a tr^atev ran‘b sort rizvanec, muškat l vendar so že dolgo pre-K ani> da je ekokmetovanje za edina prava pot. Tako tudi kmetija s 45 ha zemlje, na se ukvarjajo s poljedelst-2elenjadarstvom, sadjarst-Prašičerejo in predelavo la-"lh Pridelkov, jim je vir pre-ianja, svoje delo jemljejo re- | niči prodaja vse mogoče, ne samo pridelki kmetov, ampak tudi izdelki s. p. in obrtnikov. Rengeo-vi so sami kupili oz. dali izdelati svoj poltovornjak, kupili so podvozje in po Mirkovih zamislih so ga izdelali v podjetju AVTO-NAD v Mariboru. »Prodajamo vse naše izdelke in pridelke, skleda je pač tam, kjer je denar, zato je treba tam prodajati, ne le doma. Začeli smo z različnimi vrstami moke, zdaj smo prišli tako daleč, da že prodajamo kruh in testenine. Zaradi predpisov tega ne moremo sami izdelovati, ampak imamo pogodbo z Omarjevimi iz Rankovec in Ovsenj-akovimi iz Mlajtinec. Zora pa ima ideje za različne izvirne pogače, npr. male pogačice in pite iz bučnih semen. Trenutno se najbolje prodajata bučno olje in kis. Kodila pa nam izdeluje iz naših posebnih prašičev suhomesnate izdelke. Povpraševanje bo verjetno veliko tudi po tem škotskem govedu.« Bernarda B. Peček I Foto: Jure Zauneker ■ sno. Ne poskušajo biti všečni za vsako ceno, to velja tako za izdelke kot za kmetijo, saj jim je pomembnejša vsebina. Kjer je na kmetiji veliko različnega dela, ne more biti vedno vse na svojem mestu, toda le kje drugje lahko vidite prašiče starinske kodraste pasme ali edine avtohtone slovenske pasme; tudi škotsko dolgodlako govedo je atrakcija samo po sebi pa stari skoraj muzejski traktorji, s katerim Mirko zapelje navdušene otroke. Vse živali so zunaj, za ograjo. Eden od njiho- Krizevski folkloristi V okviru kulturnega društva Križevci deluje tudi folklorna skupina, v kateri pleše pet parov, vodi pa jo Viktor Slavinec. Nastopajo na raznih prireditvah v občini in zunaj nje pa tudi na območnih folklornih revijah. Glasbeno jih spremljata Janko Lah in Zlatko Munda. Folkloristi imajo seveda prleške narbdne noše. - Foto: J. Ž. Pravljica na Stavešinskem Vrhu ■ ^arihn^dH' Prodaja pridelke na premični tržnici. Veliki tržnici, ljubljanska Sor n??a' sta še vedno nedostopni, v Ljubljani menda ni prosora^a Ji« to n,taka Prodaja »ni primerna«; v resnici so dva koraka pred drug , ima 90t0V0 najbolj primerna, fleksibilna in higienska prodaja. Ko gre k Prodajo 60 odstotkov blaga že’vnaprej dogovorjeno. iz naših krajev Le koga ne bi pritegnil pravljični svet Kerečeve domačije na Stavešinskem Vrhu: Sneguljčica, palčki... Spominja na znano pravljico in pravljični film Sneguljčica in sedem palčkov. No, kolesa, ki jih vidite na posnetku, pa faktor se je srečal F abrahamom |^2^»^ravijo« traktorje ^^nih n°vim* traktorji avstrijske firme Steyr, Rado11 ”e^avnem kmetijsko-živilskem sejmu veliko pozornost obisko- .^hl Stank °r Ste^r> Vdelan 1948. leta, tja pa se je 1 ° Lenarčič iz Ropoče na Goričkem. tijski priključkov prav tako avstrijske znamke Regent ter za finske kmetijske priključke Lely. Lenarčičev servis pa je tudi pooblaščen za italijanske traktorje Landini. »Začel sem z manjšo delavnico, z leti pa sem jo razširil in zdaj obsega 400 kvadratnih metrov pokritih površin. Je ustrezno opremljena z orodji in aparaturami za različne nastavitve. Zaposlujem dva delavca: sina Dejana, ki je strojni tehnik, in Sabino Pe-tovari s Šafarskega, ki skrbi za administracijo in računovodska opravila. Sam pa sem veliko na krenil, saj sem ne le serviser, M 'e Poklicu avtome-Zu^se ie Pr' avtomeha-Malačiču v Murski V tefn mestu Pa ie tu^' ^licno šolo. Kmalu po-Za$08lana Steyrovem ? "^mejnem avstrijskem delal 14 let. Močno samostojen p0-\ । ar se mu je uresničilo 'e v topoči odprl mL.?0 Za popravilo kmetij-V^cije in motornih Skušnje, tudi izo-so mu prišle prav .^obltvi servisa za ce-^atn Stevra 80-letnica sakralnega objekta v Lipovcih J kratko mašo in kulturnim programom, v katerem so nastopili mladi recitatorji, moški pevski zbor Lipovci in ljudske pevke iz Lipovec, so v Lipovcih zaznamovali 80-letnico kapele svetega Petra in Pavla. Sakralni objekt je bil zgrajen z velikim trudim in vnemo leta 1922 v težkih časih pomanjkanja, njegova gradnja pa se je začela tri leta prej. Zanimivo je, da je na tem mestu, kjer je zdaj kapela, nekoč tekel potok Pinkava, a se Lipovčarji na začetku niso mogli zmeniti, kje naj bi stal objekt, zato je nastal znani humoristični rek: »Najbolje je, da bo kapela na »potačaj«, pa jo bomo vozili sem in tja.« Na koncu so se vendarle zedinili, da je najboljša rešitev na sredini, zato kapela sedaj stoji sredi vasi. T. K. ■ M«® 0 leve proti desni: Sabina Petovar, »abrahamovec« Steyr iz 1948. leta, mojster Stanko Lenarčič in strojni tehnik Dejan - Foto: S. S. ampak tudi pooblaščeni zastopnik ljubljanske poslovne enote ITRO, ki uvaža celoten program firme Steyr,« je povedal Stanko Lenarčič in tudi razkril, da se ne spominja, kdaj je bil na dopustu, a vse bolj spoznava, da delo le ni vse, in je treba poskrbeti tudi za dušo. Rad bi odšel v neki miren kraj in si nabral moči. Še dobro, da je tudi lovec, ampak ne zaradi uplenjanja divjadi, ampak zaradi krmljenja (skrbi za določeno krmišče) in ljubezni do narave in živali. - Pa traktor, ki ste ga razstavili na sejmu? »Star je 54 let in še vedno deluje. Ni edini, ki se je že srečal z abrahamom, saj smo v moji dela-vnci usposobili tudi traktor Steyr, izdelan 1947. leta.« V delavnici sem videl dva razstavljena traktorja, zunaj nje pa več kot pet traktorjev Steyr, za katere mi je mojster dejal, da jih bo usposobil ali pa uporabil za nadomestne dele za njihove »brate«. Videl sem tudi ducat traktorskih delov, kar je dobro za tiste lastnike traktorjev staro-dobnikov, ki se odločajo za popravilo (in ne zavrženje starega traktorja), saj jih lahko dobijo v Ropoči. Zdi se, da so minili časi, ko so kmetje (tudi nekmetje) na vrat na nos kupovali nove traktorje. Zaradi krize v kmetijstvu marsikdo rajši da popraviti star traktor, ki - kot kaže izkušja s traktorjem na posnetku - lahko doseže starost človeka, seveda, če je dobro vzdrževan. »To pa je odvisno od človeka: večina da redno servisirati traktorje, avtomobile..., drugi pa radi .šparajo’, kar pa se ponavadi maščuje, saj je treba pozneje globlje seči v denarnico zaradi večjih popravil. Pri traktorjih so najpogostejša popravila motorja, menjalnika, zavor, hidravlike, diferenciala ...« -Inv obdobju garancije? »Jih skoraj ni.« Tako Stanko Lenarčič iz Ropoče, ki je bil nekoč tudi gasilski poveljnik, zdaj pa je (zaradi močnega angažiranja v svoji firmi) »samo« gasilski podčastnik. Za negovanje rož, ki jih je veliko okrog hiše in delavnice, pa le najde čas. Š. Sobočan ■ 16 REPORTAŽA 19. september 2002 Kolesarske steze vijugajo po pločniku »Pešci se naj naučijo hoaiti« M estna občina Murska Sobota si prizadeva za načrtno zgraditev kolesarskih poti v občini. To je sicer hvalevreden projekt, saj prispeva k večji varnosti kolesarjev. Žal pa gre varnost kolesarjev v samem mestu Murska Sobota velikokrat na račun varnosti pešcev. Kolesarske steze so v samem središču mesta narejene po pločniku, pri čemer so se sprehajalne poti oziroma poti za pešce zmanjšale tudi za polovico. Posledica tega pa je, da se kolesarji velikokrat vozijo po celem pločniku, pešci pa brez bojazni hodijo po kolesarski stezi. Ponavadi so središča mest namenjena sprehajanju, ogledovanju izložb, srečevanju, posedanju v lokalih, v Soboti pa vse kaže, da je ravno nasprotno. Težava pa je v tem, da kolesarske steze delajo na že itak preozkih pločnikih. Na nekaterih predelih je sedaj nemogoče, da bi na primer starši poleg otroškega vozička peljali še kakšnega otroka oziroma da bi pešca šla drug poleg drugega. Kolesarske steze so narejene v skladu z veljavnimi predpisi, kjer med drugim piše, da je za kolesarske steze predvidenih najmanj 80 centimetrov, vse steze v Murski Soboti pa so najmanj Če je vse narejeno po predpisih, ni nujno, da je tudi prilagojeno ljudem. Morda bo prevladal zakon močnejšega. 1 meter ali pa širše. Za pešce pa je določena preostala površina. Črta na pločniku pa pomeni, da je promet ločen. Kjer je pločnik preozek, je promet rešen tako, da poteka mešan promet, torej Tipična podoba - pešci na kolesarski hkrati za pešce in kolesarje,« je razložila Nada Cvetko Torok, vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe na Mestni občini Murska Sobota. Po sredi sicer širokega pločnika na Slovenski ulici pa je narejena kolesarska steza, ki tako rekoč vijuga po' glavnem pločniku. Če so pešci in otroci lahko pred uvedbo kolesarske steze bolj sproščeno hodili po pločniku v središču mesta, morajo biti sedaj bolj previdni. Kolesarji se še vedno velikokrat vozijo kar po celem pločniku, namesto da bi se omejili na kolesarsko stezo. Policisti, ki kontrolirajo uporabo kolesarske steze, lahko kolesarja, ki ne upošteva pravil, kaznujejo z desetimi tisočaki tolarji kazni oziroma polovico manj, če kazen plača v osmih dneh. Pešec, ki hodi po kolesarski stezi, pa bo plačal 5 tisočakov oziroma polovico manj. »Sicer pa se s temi prekrški bolj malo ukvarjamo, stezi, kolesarji na pločniku ker te problematike ni,« je povedal Denis Zupančič, pomočnik komandirja na Policijski postaji Murska Sobota. »Moramo poskrbeti za vse udeležence prometa - pešce, kolesarje in avtomobile. Ker pa so ceste in pločniki ozki, moramo vedno nekomu nekaj vzeti, da lahko drugemu damo. Kolesarjenje je sedaj v trendu, trendi so taki, da potrebujemo vedno več stez za kolesarske poti. Z novo ureditvijo cestnega prometa v mestnem jedru pa se bodo te razmere dokončno uredile,« je povedala Tordkova. Ampak tudi pešci pozabljajo, da ne bi smeli hoditi po kolesarski stezi, kaj šele otroci in najmlajši, ki znajo biti tako nepredvidljivi. »Pešci pač ne znajo hoditi in se bodo morali v kratkem navaditi na prometne znake in tudi na kolesarske steze. Morajo se naučiti hoditi. Kajti ne moreš ■ čp do^ hoditi in klepetati,« jes Tordkova. To je verjetno ampak ni pa enako, kog središče mesta, ki ima tj vlogo in funkcijo, in nekje zunaj. Ali pa so k » steze le dodatna osnova i laga, da se ljudje name5 mem središču družijo 1D jejo v nakupovalnih cen naj mesta? Prvenstveno) dišče mest bolj namcnlC^enju i11 snejšemu prometu, sprehajanju, kolesarji Pa svojo hitrost omejih do metrov na uro. Kako radi govorimo o ( ko je potrebno prome V ven iz mesta, po drugi p ga v Murski Soboti uval‘ pas na pločnike. Prav g°t0' Sobočanci ne PredstaV) boUij jega mesta kot mesta. I po pločniku hodilikot ui» za drugim; in bomo o čali, da nam slučajno P , ne bi ušla na kam A. Nana Ritupef J V Radomerju pri Ljutomeru so praznovali Preša, vino in veselje Razgibanica Kmečka tržnica koraj vse je bilo tako, kot so načrtovali, le vreme jim je malo zagodlo. Pa vendarle: prireditev v Radomerju, poimeno-’; vana Preša, vino in veselje (le kaj drugega pa bi lahko bilo tam, kjer je vino!) je uspela. Tudi zato, ker je veliko ljudi od nekaj čez 180 prebivalcev vzelo praznovanje za svoje, četudi prav vsi niso člani Turističnega društva Železne Dveri - Radomerje, ki je organiziralo to prireditev. Predsednik TD Marijan Pihlar je povedal, da je bila nedeljska prireditev tretja po vrsti. Ko so tuhtali, kaj prirejati v vasi, kar se bo »prijelo«, so se pač odločili za Prešo, vino in veselje, ko pa so mnogi krajani tudi lastniki vinogradov v sosednjem Radomer-ščaku in na drugih vinskih vrhovih. Pripravili so torej prireditev, s katero so obudili spomin na nekdanje trgatvene običaje. Preden so šli brači trgat sladko grozdje, so se okrepčali s kislo juho. Tudi na radomerski prireditvi so jo skuhali in na voljo je bila že zjutraj. Dopoldne so odprli tudi kmečko tržnico, na kateri je bilo v pokušino, predvsem pa v nakup nudeno veliko dobrot (sadje, grozdje, vino, jabolčnik, pecivo, kvasenice, po-stržnjače, potice, medica...). Parada s prikazom trganja in predelave grozdja v mošt je bila poslastica za gledalce, ki pa jih zaradi slabega vremena seveda ni moglo biti toliko, kolikor bi jih prišlo ob sončnem vremenu. Slabega vremena pa se ni ustrašila vinska kraljica Ljutomersko - Ormoških goric Mateja Štabuc, sicer Radomerčanka, ki je prav tako sodelovala v paradi in se lepo smehljala. V mimohodu in na kraju samem so med drugim prikazali tudi nekdanji način stiskanja mošta iz vina: tlačenje z nogami in lesenimi pripomočki. Vzorec rizvanca je ocenil in izmeril (87 stopinj po Oe) Slavko Žalar. Slišala se je tudi pesem trgačev in piitarjev. In glasbe ni manjkalo; prihajala je iz rogov (pihal) križevskih rogistov pa od domačih tamburašev in harmo-nikariev. Tam, kjer sta preša in vino, je seveda veselje. Tako je bilo tudi v nedeljo daleč v noč v Radomerju pri Ljutomeru. Kmalu, ponekod že to soboto, pa se bo začelo čisto zares tudi v vinogradih vinorodne dežele Podravje. Tako bo še več mošta, po marti-novem pa vina, kar je v redu, saj marsikdo od tega živi, toda kam s preostankom lani pridelanega in neprodanega vina. V Vestniku smo lahko prebrali »dampinško« ponudbo: nekdo bi rad dobil za liter vsaj 120 tolarjev. Bolje to, kot nič. Sicer pa je to težka tema, ki se ji tudi v Radomerju v neformalnih pogovorih niso mogli izogniti. Š. Sobočan, foto: N. T. ■ Na zaključnem žrebanju na prireditvi Raz-gibanica, 11. septembra 2002, so bili za nagrade izžrebani naslednji dobitniki: televizor Evelux, 55 cm: Tina NEMEC, Cankova; mestno kolo City Star: Kristjan HARI, Murska Sobota, Sebastjan DRAGOJLOVIČ, Moravske Toplice, Darko SUŠNIK, Murska Sobota, Štefan KAVAŠ, Beltinci, Ernest ANDREJC, Tišina; gorsko kolo Makalu: Štefanija ČRNKO, Murska Sobota, Nada ČERPNJAK, Pertoča, Nik VRABL, Murska Sobota, Regina HANC, Murska Sobota, Danijel BEDIČ, Murska Sobota; pivo Laško v teži izžrebanca: Sebastjan LEPOŠA, Beltinci; pijača Jupi v teži izžrebanca: MarijaTROPENAUER, Plitvica; mleko Lejko mlejko v teži izžrebanca: Anton RITLOP, Murska Sobota; darilni paketi Kolinska: Brigita ULEN, Murska Sobota, Mira MAJC, Beltinci, Mirjana ČASAR, Murska Sobota; darilni paketi Pomurske mlekarne: Alojz NOVAK, Veržej, Emilija ŠKALIČ, Murska Sobota, Marija HORVAT, Murska Sobota, Slavica GRABAR, Šalovci, Katarina VUČKO, Črenšovci; košare izdelkov Droga: Marijana ROJKO, Cankova, Vanja KOCJANČIČ, Murska Sobota, Irma GRUŠKOVNJAK, Murska Sobota, Breda OUČEK, Puconci, Robert ŠADL, Cankova; darilne košare Intes: Miran HAJDINJAK, Mačkovci, Uroš BAGARI,, Murska Sobota, Domen lan MOROVIČ, Prosenjakovci, Valentina VOGRIN, Mačkovci, Samo HERCEG, Martjanci; darilne košare Klasje: Jožica FLEGAR, Murska Sobota, Sara KRAMBERGER, Murska Sobota, Natalija ANTOLIN, Beltinci, Andrej KAROLI, Murska Sobota, Cilka ŽALIG, Beltinci; darilni paket ABC Pomurka: Irena CIPOT, Murska Sobota, Štefan GERGORIČ, Murska Sobota, Brigita FERJAN,Gornja Radgona, Mirko ŠČAP, Gornja Radgona, Matej ŽIŽEK, Beltinci; darilo Mlinopek: Damjan IVANEK, Gornja Radgona, Jožefa XENEMANN, Murska Sobota, Irma PALATIN, Murska Sobota; darilni paket Vigros: Jože LUTERŠMIT ml., Mačkovci Jasmina, CAR-Kuzma, Boštjan ZVER, Turnišče, Monika ŠEK, Tišina, Elizabeta KOČAR, Tišina; karton keksov Medex: Darinka ZVER, Beltinci, Melita VREČIČ, Murska Sobota, Timi BOTJAK, Murska Sobota, darilni paket Radenska: Erika ZIŠKO, Šalovci, Cvetka ŠKEDELJ, Murska Sobota, Slavko ČERPNJAK, Mačkovci, Brigita ZLATAR, Beltinci, Mateja BAGARI, Bogojina; darilni paketi pijač Haloze: Slava GLAVAČ, Beltinci, Nives KOCIPER, Beltinci, Mira VARGA, Murska Sobota, Marija KUMELJ, Beltinci, Domen GO-DVAJS, Murska Sobota; karton pijač Fora: Ivana VUKELIČ, Murska Sobota, Štefan LEGEN, Murska Sobota, Rudolf KERČMAR, Prosenjakovci, Sidonija BERKE, Šalovci, Otilija RAKUŠA, Murska Sobota; darilne košare MIR: Denis POREDOŠ, Murska Sobota, Alja GRAH, ta Murska Sobota, Irma MITKOVIČ, Murska Sobo na EMBERŠIČ, Kuzma, Antonija LOVENJAK, darilne košare MIP: Marija SEVER, Cank7ktriia DINEK, Puconci, Polona JELEN, Beltinci, vi VAT, Beltinci, Zorislava KOŠAR, Sv. Jurij o® ^„0, paket bonbonov Šumi: Rudolf PENHOFER5? Klavdija PUHAN, Bogojina, Denis ADANIC, d j ^' mona JANIČ, Rogašovci, Danica SENICA, i ® poO ta SMEJ, Bogojina, Štefan PETEK, Beltinci, N PER, Beltinci, Dušan DUNDEK, Murska Sob '^st PENHOFER, Beltinci; darilni paketi podra , GAŠPAR, Tišina, Antonija PENHOFER, Be ' ’ VUKOVIČ, Beltinci, Marija VUKOVIČ, ®e Sraka, Beltinci; darilne košare Henkel: 1 aj£^' PER, Beltinci, Danica SENICA, Beltinci, Po'° balI^' Beltinci, Kodija BARBARIČ, Križevci Al°^^ Murska Sobota; torba Intersnack: Mojca Beltinci, Magda JAKIČ, Murska Sobota; um Milan MALNAR, Tišina, Marjeta TRAJBER, ta, Marta ALBERT, Murska Sobota, Suzar® ^tniK' Murska Sobota, Verona KOCET, Beltinci, ^eiita tersnack: Tomaž DUNDEK, Murska Sob® ’ Sfh® ZAR, Murska Sobota, Marija LUTHAR, Darinka ZORJAN, Murska Sobota, Anton šovci; paket dbkolenk Fler:Ema KOVAČ, ta, Branimir MEŠKO, Beltinci, Klern®nbota, Cankova, Franc MARTINUZZI, Murska S° a REŽONJA, Beltinci; majice Fructal: NIKAR, Kuzma, Emilija GOMBOC, M®rs FLISAR, Tišina, Marjanca KREFT, Tišina, ag|c3®^, Beltinci, Ana PRAVDIČ, Murska Sobo*9’^^ VAT, Murska Sobota, Marija BALIGAC, ^uzrn9’ Terezija GERIČ, Beltinci, Greta LENARCI > 0e|tin* rija ŠEBJAN, Murska Sobota, Pavla ^tiF na ŠKRABAN, Murska Sobota, Štefan ^po^^ Sobota, Iboljka LACO, Hodoš, Tatjana ci, Elizabeta VNUK, Murska Sobota, Križevci, Simon ŠAROTAR, Murska So pgG,^, KARAJICA, Beltinci; majice Živila: štea ka Sobota, Emil PEČEK, Murska Sobo«’^, M4-Beltinci, Rok ŠIFTAR, Puconci, Em'1 * Sobota, Šarika ZADRAVEC, Murska Sob^-DRAVEC, Ljutomer, Janja KEREC, Met® . ŠADL, Tišina, Rosana SREŠ, Beltinci- R acin9 " Vsi nagrajenci bodo o kraju in n nagrade obveščeni s pošto. ŽIVILA KRANJ. d' d" BSR 19. september 2002 KRONIKA 17 Razkrivamo neverjetno usodo Zgodilo se je... Sedem let skrivanja pri svinjah ^jiii so mu »po glavi«, a ga niso odkrili kila pobočju vasi Žice pri Sveti Ani v Slovenskih goricah je nekoliko na samem, zato pa od daleč vidna velika osem-najsthektarska Keglova kmetija. Redijo kar 50 glav živi-e> od tega 30 molznic. Živali so velikokrat na paši. Ohranila .N v današnji čas, medtem ko je vrsta drugih kmetij tam da °b’ ki so prav tako bile nekoč velike, propadlo. Zdi se, s° U Kegli sila trdni ljudje in se ne dajo. 1^1 . ki ni 12 te8a kraia> bi “Mm, aa ima tudi ta kmetija ^°j° žalostno zgodbo? Neposre-110 je bil sicer v njej udeležen in Jbtadet Janez Kegl, rojen 1922. etlA strahu pred hudim pa so epetali tudi njegovi starši, pre-Jsern pa žena Ljudmila. Janez namreč med drugo svetov-vojno in še po njej skrival ne-Wtnih sedem let. O tem je erad pripovedoval, a sem ga ekako prepričal. ‘Poročil sem, ko sem bil star । *«. Devetega decembra 1941 • et?sem bil, kot mnogi drugi z ?Se8a območja, ki so ga zasedli vpoklicana v vojsko. Po e ajdnevnem postanku na Ptu-J.s°nas odpeljali na krajšeurje-?VIngolstadt,natopanaru-,° fronto. Tega, kar sem tam iivel in preživel, ne namera-। .Pripovedovati. Po šestih me- dobil ,Urlaub’(do-j J1) in sem se lahko za mesec JVrnil domov. Potem sem spet m "azai, saj sem vedel, kaj bi se ^"^ilo,ko ne bi šel- neka’ ^nih Sem bil na fronti hudo J6" V "OgO’ nakar sem Se 'et° Hn ravil v vojaških bolnicah v ta 'P;na Poljskem, avstrijski Ra-in Spilfeldu ter spet sho-kQL°tern sem se javil na vojaš-vendar nisem več V na fronto, saj sem čutil, da Prei ko slej padel, ampak V Začel skrivati v sosednjih a11’ predvsem pa doma v Jan ez mi jo potem povedal, Pjah ( Trival v štalcah pri svi-h|tvveč: šel mi je pokazat katerem je imel bunker. ep"1 lažje doumel, kako je ?Val se je v kotu enega ^'sv' ^807’in imel za s0Se S rnln’e tem "boksu« je imel Sin^ dolg- 112 metra8l°' 'itou Sestdeset centimetrov U"ker, pokrit z deskami, | lišča Radenci. Takrat so bili učenci četrtega razreda osnovne šole iz Malečnika na učnem izletu v Pomurju. Med drugim so si ogledali tudi znamenitosti svetovno znanega zdravilišča in se za nekaj časa zaustavili ob simbolu Radenec, kjer so se fotografirali. Med njimi je bil tudi Mitja Č., ki je izgubil ravnotežje in padel na zaš- čitno steklo, ki pokriva vrelec. Steklo se je pod njegovo težo zlomilo, zato je deček padel v štiri metra globok jašek. Na njegovem dnu se sprošča veliko ogljikovega dioksida, kar je bilo zanj usodno. Čeprav so učenca potegnili iz jaška, je kazal očitna znamenja ^ercator Sobota SEPTEMBRU 2002 te^,28. september, obJ8j*rj ^BMITEU SE *BEDSTOII ve. sosed na vrhu pa je bila zložena runa (pesa), včasih tudi listje. Nemci, pred katerimi se je sprva skrival, saj je bil dezerter, so ga večkrat iskali.pri hiši, v gospodarskem poslopju, tudi v svinjskem hlevu, a ga niso našli. Žena Ljudmila pa ga seveda tudi ni izdala,- čeprav so ji grozili.. »Ni me sram priznati: med skrivanjem sem veliko molil,« nam je povedal, ko je razkrival težko stran svojega, zdaj še osemdesetletnega življenja, v katerem ga, potem ko je bil ranjen na fronti, spremlja palica, drugače pa je prava kmečka korenina. Zanimivo: tudi potem ko je Wl' Janez Kegl je pokazal v hlevu, ki je zdaj nekoliko posodobljen, prostor v »boksu«, v katerem je imel bunker, dolg dva metra, globok meter in dvajset centimetrov, širok pa borih šestdeset centimetrov - komaj toliko, da se je lahko premaknil. Foto: Š. S. Nemčija kapitulirala, je Janez Kegl še naprej ostal v bunkerju. Tokrat se je bal maščevanja partizanov, ki niso prizanašali sovražnikom. Janez se je bal, da bodo za »neprijatelja« proglasili tudi njega, ko pa je bil v nemški vojski, dasiravno je bil navaden mobiliziran vojak, zato si ni upal iz skrivališča. Čas pa je tekel. »Šele, ko je Tito izjavil, da se nam,'ki se nismo huje pregrešili, ne bo zgodilo nič hudega, le prijaviti se je treba in povedati, kako je bilo, sem zbral toliko poguma in z ženo sva odpotovala v Maribor na komando. Žena je odšla še isti dan domov, mene pa so zasliševali tri dni, potem pa na podlagi amnestije novih oblasti izpustili.« Z Okrožnega sodišča M. Sobota Rožanc oproščen kriv- Skupaj v miru de za smrt učenca Končano sojenje za nezgodo v Radencih riinšestdesetletnega upokojenca iz Radenec Ožbalta Rožanca iz Radenec je senat Okrožnega sodišča v Murski ______Soboti ki mu je predsedoval sodnik Milan Forstnerič, zaradi pomanjkanja dokazov oprostil krivde za smrt desetletnega učenca Mitje Č. iz Malečnika pri Mariboru, ki je pred sedmimi leti padel skozi steklo okrasnega vrelca v Zdravilišču Radenci Stroške sodnega postopka in plačilo zagovornika Jožeta Šafariča pa so prenesli na državni proračun. Takšen je sodni epilog tragedije, ki seje zgodila 10. maja 1995 okoli 17. ure ob več kot sto let starem okrasnem vrelcu Zdravi- omamljenosti. Kljub takojšnje mu prevozu v murskosoboško bolnišnico pa mu ni bilo več pomoči, saj je umrl že med potjo. Čeprav je okrožni državni tožilec Karel Vogrinčič skušal v kazenskem postopku, ki je trajal več let, pripisati krivdo o nezgodi s smrtnim izidom malomarnosti odgovorne osebe za vodenje gradbenih del, ki naj bi ravnala v nasprotju s predpisi, s čimer naj bi povzročil nevarnost za življenje ljudi, je obveljalo mnenje obrambe. To je zahtevalo oprostilno sodbo, ker baje ni trdnih dokazov za krivdo obtoženega. Poleg tega je skupino 25 učencev, kot navajajo, vodila le ena pedagoginja. Tudi Ožbalt Rožanc se ni čutil krivega za tragedijo, ki se je zgodila zaradi spleta različnih okoliščin. Milan Jerše ■ Popravek in opravičilo Tekma med Mariborom in Muro, pisanje o poškodovanem I navijaču poročanje o policijskih odmevih ... Toliko vsega na- -"St zato morda ne čudi, da sem tud. malo pogrešil vpo-zu 'pn/idia od dogodkih na tekmi. Pravilno: predstavnik z »osmi ™r« »''ska '€ z°ran K>»«' cije. Se opravičujem. - S. S. Veliko časa je poteklo, preden je mož prišel »k sebi«. V zakonu z Ljudmilo se je rodilo osem otrok. Živi jih pet. Domov se je poročil Vlado in vzel za ženo so-vaščanko Ano. Imata tri otroke. Z dvema deklicama sem, medtem ko sem čakal, da je Janez končal s kosilom, zunaj hiše malo pokramljal in ena je omenjala, da je bil »dedek zaprt.« Da, zaprt, a ne v klasičnem državnem zaporu, ampak doma, v »prostovoljnem« zaporu (hlevu pri svinjah), kar je bilo nedvomno bolj mučno. Njegovega ravnanja mnogi niso mogli razumeti; in še danes je tako, ampak treba se je vživeti v čas, ko je šlo za življenje ali smrt. Ko bi bil šel nazaj na fronto, bi zagotovo Srečanje v Zgornjem Konjišču skupaj v vojni od geslom Skupaj v miru - skupaj v vojni 1991-2001 je bilo v rekreacijskem središču Zgornje Konjišče srečanje članov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Gornja Radgona, ki ima 413 članov iz gornjerad-gonske, radenske in svetojurijske občine; pogoje za vldjuči-tev pa izpolnjuje še kakih 200 udeležencev vojne. Osrednji govornik Zdravko Stolnik je poudaril, da zakonodaja ne obravnava enotno udeležencev vojne. Pravice udeležencev v oboroženi sestavi so dobro urejene, za ostale udeležence pa ne. Pravice naj bi izenačili, predvsem na območjih, kot je radgonsko, kjer je bilo med vojno posebej hudo in so bili vsi enako izpostavljeni. Drugače je, kar zadeva moralna priznanja, saj so na srečanju podelili kar 495 odličij v spomin na lansko deseto obletnico vojne za Slovenijo. Druženje pa so popestrili s kulturnim progamom učenci OŠ Apače, podružnica Stogovci. Potem se je nadaljevalo družabno srečanje. Sklenili so, da bo naslednje takšno druženje na istem mestu čez dve leti. F. Klemenčič ■ omahnil, kot so padli mnogi naši prisilni mobiliziranci v nemško in (v Prekmurju) madžarsko vojsko. Zaupanje v povojne oblasti pa tudi ni bilo tako trdno, da bi jim vsi ploskali, kar potrjujejo povojno poboji. Če imamo vse to pred očmi, potem lažje razumemo Janezovo zgodbo, ki se je pravzaprav srečno končala: ostal je pri življenju. »Moje molitve so bile uslišane,« je pristavil na koncu pripovedovanja, ki pa ni teklo tako gladko, kot se morda bere, saj je veliko že pozabil, predvsem pa datume. Nedvomno pa drži trditev o sedmih letih bivanja v bunkerju, kar je potrdila tudi žena Ljudmila. Štefan Sobočan ■ Med 9. do 16. septembrom se je zgodilo v Sloveniji 122 prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo 152 oseb, sedem pa jih je umrlo. Letos (do 16. septembra) je na slovenskih cestah ugasnilo že 190 življenj, lani v enakem obdobju pa 212. Tudi v Pomurju je v preteklem tednu cesta terjala novo žrtev. V petek, 13. septembra, je v murskosoboški bolnišnici žal umrl 67-letni kolesar, ki je (kot smo sicer že poročali prejšnjič) 8. septembra v jutranjem času v Sebeborcih peljal po klancu navzdol, izgubil oblast nad kolesom, padel in se hudo poškodoval, saj je z glavo udaril ob cestišče. To je enajsta žrtev prometa v Pomurju do torka, 17. septembra. Med 11. in 16. septembrom so pomurski policisti obravnavali 44 prometnih nesreč, v katerih so se tri osebe poškodovale lažje, dva voznika osebnih avtov pa hudo (nesreča pri Nemčavcih), v ostalih nezgodah pa je nastala le materialna škoda. V dneh med 11. in 16. septembrom so 25-krat poklicali pomurske policiste, kajti v 12 zasebnih prostorih in na 13 javnih krajih so ljudje kršili javni red in mir. Ob prihodu policije se je večina razgrajačev pomirila, nekaj pa so jih morali odpeljati. Tako so 11. septembra pridržali do streznitve dva kršitelja, a so enega (iz zdravstvenih razlogov) predčasno izpustili. Do iztreznitve pa je bil pod ključem voznik tovornega avta, ki so mu zaradi vinjenosti prepovedali nadaljnjo vožnjo, a mož prepovedi ni upošteval. Naslednja dva kršilca so pridržali 14. septembra. Kar štiri kršitelje pa so 15. septembra odpeljali v treznilnico, saj se po prihodu policije na kraj dogodka (kršitev miru na javnem mestu) niso »mogli« pomiriti. 1 V drugi polovici prejšnjega in v začetku tega tedna je bilo v Pomurju tudi nekaj vlomov in tatvin. Omenili bomo le nekatere. - Na Vaneči je »operiral« vlomilec in iz počitniške hišice ukradel več različnih predmetov v skupni vrednosti 200.000'tolarjev. - V Murski Soboti bi nek avto (ne prvi in najbrž tudi ne zadnji) skoraj ostal brez »nog«, kajti nočni tič mu je hotel ukrasti kolesa. - Tatvine na gradbišču avtoceste so kar pogoste. Nazadnje je neznanec ukradel večjo količino kovinskih cevi za gradbene odre in štiri kubičnega metra gradbenega lesa. Gradbeno podjetje iz Ljubljane je oškodovano za 1,8 milijona tolarjev. 18 ŠPORT 19. september 2002 VESTNIK Nogomet Mura zadnja, prva zmaga Nafte Murina kriza se nadaljuje. Sobočani so doživeli poraz tudi na srečanju z zadnje uvrščeno Ljubljano in zdrsnili na zadnje mesto na lestvici. Porazi Mure se nadaljujejo zaradi neučinkovitosti in premajhne zbranosti nekaterih igralcev. Tako kotna večini tekem sije Mura tudi tokrat ustvarila nekaj lepih priložnosti za go! in bi si že v prvem polčasu lahko zagotovila zmago, kar pa ni izkoristila. Zlasti še, ko je Sobočane popeljal v vodstvo Tre-nevski in dosegel svoj prvi gol. Šest poraz ter samo ena zmaga in neodločeni izid je skromna bera po osmem odigranem krogu. Tako slabe uvrstitve se kljub nekaterim težavam, s katerimi se soboški prvoligaš srečuje, najbrž ni nihče nadejal. Tega tudi ne upravičuje dejstvo, da je Mura odigrala pet tekem na gostovanjih in le tri v Fazaneriji, kakor tudi ne, da je v Ljubljani nastopila brez stebra obrambe Kožulja. Ljubitelje nogometa v Prekmurju pa sta tokrat razveselila drugoli-gaša Nafta iz Lendave in Križevci. Lendavčani, ki so se v enem tednu kar dvakrat srečali z Jadranom iz Kozine in zmagali v pokalni in prvenstveni tekmi, so, kot kaže, z novim trenerjem Jožetom Karolijem prebrodili krizo in napovedali boljše čase. V pokalnem tekmovanju so se kot edini pomurski predstavnik uvrstili v četrtfinale, v prvenstvu pa so dosegli prvo zmago in se znebili zadnjega mesta. Nogometaši Križevec so tokrat gostili Belo krajino, dosegli tretjo drugoligaško zmago in so trenutno na izvrstnem četrtem mestu lestvice. Zmago je Kri-ževčanom z dvema goloma zagotovil Benko. V vzhodni skupini tretje državne nogometne lige so odigrali šesto kolo. Vodeči moštvi Beltinec in Garde iz Martjanec nadaljujeta zmagovalno pot. Beltinci so tokrat v gosteh z goloma Mertuka in Kutoša premagali tretjeuvrščeno Hotizo in obdržali vodstvo. Garda je po pričakovanju ugnala Veržej, z dvema goloma pa se Je izkazal Cottar. Predčasno pa sta morala z igrišča Horvat (Garda) in Sunčič (Veržej). Turnišče je katastrofalno porazilo Ke-mo iz Puconec, ki je še brez zmage. Na tekmi se je izkazal Sebastjan Kavaš, ki je dosegel štiri gole, dva pa Aleš Zver. Bistrica, kije sole dnem četrtem mestu, je po priča-' kovanju premagala zadnjo Panonijo iz Gaberja, ki je še brez točke, čeprav je od 37. minute dalje imela igralca manj, ker je bil izključen Ščerbič. Bakovci so na srečanju z Apačami iztržili točko in zabeležili četri neodločeni rezultat ter so poleg Beltinec, Turnišče in Bistrice še brez poraza. Tišina je z dvema goloma Gomboca premagala Grenšo-vce, kar je njihov drugi zaporedni poraz. Moštvi Odranec in Tromej-nika iz Kuzme sta igrali neodločeno, čeprav so gostje po prvem polčasu vodili z 2:0. V četrtem krogu soboške prve medobčinske lige sta vodeči moštvi Bogojine in Arconta iz Radgone zmagali v gosteh in sta še edini brez izgubljene točke. Bogojina je v Rogašovcih premagala Goričanko, Radgončani pa so zmagali v Iža-kovcih. Tesno za petami pa sta jima Cven, ki je tokrat premagal Rakičan in Roma iz Vanča vasi Bore-jec, ki je zmagala pri Gradu. Serdica je brez težav odpravila Cankovo, medtem ko se je derbi na dnu lestvice med Motvarjevci in Slatino iz Radenec končal brez zmagovalca. V četrtem krogu prve lendavske medobčinske lige sta vodeči moštvi Petišovec in Renkovec zmagali v gosteh. Petišovci so premagali Dobrovnik, Renkovci pa Nedelico. Veterani Turnišča so zmagali v V. Polani in dosegli drugo zaporedno zmago. Gentiba pa je bila boljša od Mostja. Tenis Nina Šuvak in Boštjan Ošabnik prvaka V Radencih se je končalo 12. državno člansko prvenstvo v tenisu, ki gaje že četrtič zapored pripravil Teniški center v Radencih. V okrnjeni udeležbi, saj so manjkali najboljši člani in članice, sta državna prvaka postala Gorenjca Nina Šuvak (Kranjska gora) in Boštjan Ošabnik (Triglav, Kranj). Na tekmovanju so sodelovali tudi domačini Gregor Ficko, Natalija Kolarič in Nastja Starčič ter Sobočan Peter Škraban. Najuspešnejši med njimi je bil Peter Škraban, ki je v prvem kolu premagal Roberta Cokana iz Velenja, v osmini finala pa ga je izločil novi državni prvak Ošabnik. Prizadevni in že izkušeni športni delavci iz Radenec, na čelu s predsednikom organizacijskega odbora Zlatkom Mirom, so tekmovanje vzorno izpeljali. (F. M.) Najboljši pomurski igralec tenisa Peter Škraban na državnem prvenstvu v Radencih. Fotografija: N. J. Konjske dirke v Ljutomeru DP triletnikov dobil Davos MS Na ljutomerskem hipodromu so bile kasaške dirke z osrednjo točko sporeda - državno prvenstvo triletnikov, ki jih je spremljalo okrog 500 gledalcev. Na 2100 m dolgi progi se je pomerila sedmerica. Že na štartu si je lepo prednost pridobil Marko Slavič ml. z Davosom, ki ga ni izpustil iz rok vse do cilja. Za še ne 18-letnega Marka Slaviča je to prvi večji dosežek. V šele tretjem štartu dirke za pokal občine Križevci (2100 m) je med deveterico kljub dodatnim 60 m, prepričljivo slavil Den MS. Rezultati - 1. dirka za 2-letnike.: 1. Faraon I (Makovec) 1:22,1, 2. Formula As (S. Slavič); 2. dirka za 3-do 12-letnike: 2. Polly Truce (Da, Jureš) 1:24,3, 3. Lepa Ga (R. Han-žekovič); 3. dirka za 3- do 12-letnike: 1. Fenita (M. Seršen) 1:18,7, 2. Racy Vita (M. Slavič), 3. Labiska (Moleh); 4. dirka za 3- do 12-letnike: 1. Dino (Jo. Sagaj) 1:18,2, 2. Lea Truce (Murota); 5. dirka za 3- do 12- ietnike: 1. Feničanka (Ja. Sagaj) 1:17,9, 2. Cony Chergon (fozde-rec), 3. Fidelia (S. Seršen); 6. dirka za 3- do 12-letnike: Den MS (M. Slavič) 1.18,1, 2. Aiv Dreaminfire (Zorko), 3. Honey Goal (Osterc); 7. dirka za državno prvenstvo triletnikov: 1. Davos MS (M. Slavič ml.) 1:18,0, 2. Inter (Zorko) 1:18,5, 3. Jazon GL (Kristl) 1:18,7, 4. Darina MS (M. Slavič)1:20,0, 5. Fidel (D. Heric) 1:20,6; 8. dirka za 3- do 12-letnike: 1. Apricot (D. Šonaja) 1:17,2, 3. Paterson (Kristl). (N. Š.) 6. kolesarski maraton Terme 3000 V Moravskih Toplicah 331 kolesarjev Občinska športna zveza Moravske Toplice je pripravila 6. rekreativni kolesarski maraton »Terme 3000«, ki sodi v okvir akcije »Slovenija kolesari«. Sodelovalo je 331 kolesarjev iz celotne Slovenije. Udeleženci so imeli na voljo dve progi - krajšo na 28 km ter daljšo in zahtevnejšo na 50 km. Na krajši progi je bil najhitrejši Mitja Lanščak iz Murske Spobote, na daljši pa Jože Cigiit iz Beltinec. Med ekipami z največ udeleženci je bilo Športno društvo Triglav iz Predanovec s šestindvajsetimi kolesarji. Najmlajši kolesar je bil 7-letni Dominik Sedonja iz Rakičana, najstarejša kolesarka 76-letna Karatina Rengeo iz Murske Sobote in najstarejši kolesar 77-letni Miroslav Mihec iz Maribora. Naslednji kolesarski maraton v Pomurju bo 28. septembra v občini Puconci, kjer bodo udeleženci imeli na voljo dve progi. (F. M., fotografija: N. J.) Nogomet od tod in tam Mladi nogometaš Borut Semler iz Apač se vedno bolj uveljavlja v dresu Bayerna iz Munchna. Na velikem mednarodnem mladinskem turnirju v Madridu je Bayern v polfinalu premagal Real Sociedad s 4 : 3, Semler pa je dosegel dva gola in bil izbran za najboljšega igralca. V finalu pa je bil boljši Real Madrid in zmagal s 3 : 0. (F. M.) Zaradi neredov navijaške skupine Black Gringosov na prvenstveni tekmi Mura : Maribor v Fazaneriji je disciplinski sodnik Združenja prvoligašev kaznoval NK Mura z 250.000 slovenskih tolarjev. (F. M.) Na pomurskih nogometnih igriščih bodo od 17. do 21. septembra 2002 kvalifikacijske tekme amaterskih nogomentih reprezentanc Slovenije, Švice, Liechtensteina in Bosne in Hercegovine za pokal UEFA. V torek (17. 9.) sta že bili odigrani prvi tekmi v Lendavi in Križevcih. V četrtek (19. 9.) ob 16.30 uri bosta tekmi v Murski Soboti in Odrancih. V soboto (21.9.) ob 16.30 pa še tekmi v Beltincih in Križevcih. (F. M.) V prvenstveni tekmi slovenske mladinske nogometne lige sta se moštvi Mure in Primorja razšli z neodločenim izidom 2 : 2 (Tkalec, Čontala). Kadeti Primorja pa so premagali Muro s 4 : 0. (K. G.) Slovenska amaterska reprezentanca je v zadnji preizkušnji pred kvalifikacijami v Lendavi premagala Beltince s 3 :1 (Kerec (avtogol), Kovač in Vogrinčič; Kutoš). (F. H.) Nogometna liga Si. mobii SSJ Ljubljana : Mura 3 : 1 Ljubljana - Igrišče Ljubljane, gledalcev 800. Sodnik: Bohinc (Poljane). Strelci: 0 : 1 Trebevski (28), 1 : 1 Kmetec (63), 2 : 1 Kmetec (75-" m), 3 : 1 Kmetec (81). . Mura: Botonjič (Luk), Zemljič, Cifer, Kološa, Mesarič (S. Žilavec), Rec16^ Erniša, Vršič (Burčul), D. Žilavec, Trenevski, Dominko. Druga državna nogometna Križevci: Bela Krajina 2 : 0 Križevci v Prekmurju - Igrišče v športnem parku, gledalcev 700. Sodnik Kmetec (Maribor). Strelec: 1 : 0 Benko (10), 2 : 0 Benko (30). Križevci: Zver, Bagola, Horvath, Živič, Cirkvenčič, Pojbič (Vratar), Kran । (Cor), Kokaš, Ulen, Škaper, Benko (Časar). Jadran: Nafta 1:2 Kozina - Igrišče v Krvavem potoku, gledalcev 100. Sodnik: Toševsk (Medvode). Strelci: 0 : 1 Doma (37), 1 : 1 Rastoder (48 - 11 . Koša (90). Nafta: Starovasnik, Nemec, Preininger, Novak, Doma, Bat (Šooš), Mavriček, Gostan, Utroša (Koša), Tratnjek, Celcar (Geren eL 1. SNL - ženske Atrij Odranci: Skale Maribor 2 : 9 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 50. Sodnik: Fekonja (Belti^ Strelke: 0 : 1 Korpič (4 - 11 m), 0 : 2 Korpič (20), 0 : 3 Govek (29). , Jožica Glavač (34), 2 : 3 Gabor (43 - 11 m), 2 : 4 V. Pišek f46^ Korpič (46), 2 : 6 Niki (64), 2 : 7 Niki (72), 2 : 8 Lobnik (84), 2 : 9 (88). Atrij Odranci: Horvat, Škafar, S. Hozjan (J. Glavač), M. Hozjan ( e Gabor, Ploj, N. Hozjan (Kociper), Antolin (Žižek), A. Glavač, Puhan, 0 Nogometna liga Si. mobii Rezultati - 8. krog: Ljubljana: Mura 3:1 Gorica: Šmartno 1:2 Publikum: Korotan 0: 0 Rudar: Primorje 3:1 Dravograd: Maribor 0: l Koper: Olimpija 0: 0 Koper 852 ) 1 11:9 17 Olimpija 8 4 3 1 8:5 15 Dravograd 8 3 3 2 10:6 12 Gorica 8 2 5 1 11:8 11 Rudar 8 3 2 3 10:7 11 Maribor 8 2 5 1 8:5 11 Primorje 8 3 2 3 12:12 11 Šmartno 8 2 5 1 8:10 11 Publikum 8 1 5 2 12:13 8 Korotan 8 1 4 3 5:8 7 Ljubljana 8 1 3 4 8:15 6 Mura 8 1 1 6 5:10 4 2. SNL Rezultati - 6. krog: Jadran: Nafta 1:2 Križevci: Bela krajina Krško: Goriška brda Grosuplje: Dravinja 5 Triglav: Izola 1:1 Aluminij; Drava 0:0 Železničar: Domžale Zagorje: Livar 0:0 Grosuplje 6 5 2 1: :1 0: 1 :0 1 1 0 19:4 16 Domžale 6 4 2 0 15:7 14 Jadran 6 4 0 2 11:6 12 Križevci 6 3 0 3 17:12 9 Aluminij 6 2 3 1 10:7 9 Krško 6 2 3 1 9:11 9 Drava 6 2 2 2 11:9 8 Zagorje 6 2 2 2 10:9 8 Goriška brda 6 2 2 2 9:8 8 Izola 6 2 2 2 9:9 8 Dravinja 6 2 1 3 7:13 7 Triglav 6 1 2 3 8:10 5 Livar 6 1 2 3 3:7 5 Bela Krajina 6 1 2 3 6:14 5 Nafta 6 1 1 4 6:14 4 Železničar 6 1 1 4 5:15 4 3. SNL vzhod Rezultati - 6. krog: Odranci: Tromejnik 3: 3 Hotiza: Beltinci 1:2 Čarda: Veržej 3:1 Tišina: Črenšovci 2:0 Bakovci: Apače 1:1 Turnišče: Kerna 7:0 Bistrica: Panonija 3:0 Beltinci 6 5 1 0 14:4 16 Čarda 6 5 0 1 16:5 15 Turnišče 6 3 3 0 18:7 12 Bistrica 6 3 3 0 8:3 12 Tišina 6 3 2 1 13:8 11 Tromejnik 6 3 1 2 15:12 10 ■ Hotiza 6 3 1 2 13:11 10 Bakovci 6 2 4 0 8:6 10 Črenšovci 6 2 1 3 9:13 7 Apače 6 1 2 3 8:9 5 Odranci 6 1 1 4 8:11 4 Veržej 6 '1 0 5 4:16 3 Kerna 6 0 1 5 7:22 1 Panonija 6 0 0 6 2:16 0 1. MNL MS Rezultati - 4. krog: Cven SM: Rakičan 3:1 Ižakovci: Radgona 0:1 Grad: Roma 2 : 3 Motvarjevci: Slatina 4:4 Serdica: Cankova 4:0 Goričanka: Bogojina 1:2 Bogojina 4 4 0 0 Radgona 4400 Cven 4 3 0 1 Roma 4301 Ižakovci 4 2 0 2 Grad 4 2 0 2 Serdica 4 2 0 2 Rakičan 4 10 3 Goričanka 4 10 3 Cankova 4103 Motvarjevci 4 0 1 3 Slatina 4 0 1 3 11:2 8:2 13:4 12:9 12:8 9:6 9:11 6:7 6:10 8:16 7:15 5:16 1. MNL Lendava Rezultati - 4. krog: Dobrovnik: Petišpvci 2:3 Nedelica: Renkovci 0:2 Čentiba: Mostje 1:0 Polana: Veterani (T) 0:3 -.4 Ij Petišovci 4 3 1 0 $3 fJ Renkovci 4 3 10 1 Čentiba 4 2 1 ' $5 Nedelica 4 2 0 2 i Veterani (T) 4 2 0 2 Mostje 4 1 0 3 Dobrovnik 4 0 2 2 . 1 Polana 4 0 1 3 2. MNL MS Rezultati - 4. krog: Gančani: Križevci 0:0 Lipa: Šalovci 1:2 Bratonci: Dokležovje 7:4 Hodoš: Ljutomer SM 2 : j , m Rotunda: Pušča 7: u n 174 Rotunda 4 3 1 u 4 16"5 J Ljutomer 4 3 0 1 5:3 ; Šalovci 4 3 0 1 4 8:5 Lipa 4 2 r 1 4 7: ; Križevci 4 2 1 1 4 15:1 j Bratonci 4 2 1 1 n 9: 1 Hodoš 4 2 0 £ n 1 Gančani 4 0 1 3 0 2" c Pušča 4 0 1 J J"5 Dokležovje 4 0 0 4+ 2. MNL Lendava Rezultati - 4. krog: Graničar:Žitkovci 3:2 Olimpija: Kapca 4:2 Nafta (v): Dolina 11 ■'0 8:3 4 4 4 4 4 4 4 4 Kobilje: Lakoš Olimpija Nafta (V) Žitkovci Kapca Kobilje (-6) Graničar Dolina Lakoš (-6) 3 3 2 2 3 1 o o 1 0 1 0 1 o o 0 1 2 o 3 4 3 1? 38 13: 16-’ 2R 1« 9 1 č I 9 5 Mali nogomet - Šah Na septembrskem mesečnem članskem hitropoteznem turniju ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je sodelovalo 17 šahistov. Zmagal je Boris Kovač s 14,5 točke pred Robijem Radosavljevičem in Danilom Harijem po 12,5, Matijo Gaborjem 11,5, Štefanom Režonjo 11, Igorjem Kosom, Andrejem Gjerekom in Matijo Kovačem po 9 točk. (F. M.) ŠD Lendava je pripravilo septembrski mesečni hitropotezni turnir, na katerem je sodelovalo 12 šahistov. Zmagal je Aleš Lazar z 10 točkami pred Jožetom Gaberjem 9,5, Jožetom Vučkom in Franjom Strbadom po 8 ter Milanom Cofkom 6,5 točke. (F. B.) Na področnem šahovskem tekmovanju invalidov v Murski Soboti je med štirimi ekipami zmagala ekipa Žalca s 4 točkami pred Gornjo Radgo- Pokalni nogomet_______________________________ V četrtfinalu Nafta z Dravogradom Odigrane so bile tekme osmine finala pokala NZ Slovenije. Prekmurska ligaša sta imela polovičen uspeh. V drugoligaški konkurenci je Nafta v Lendavi premagala Jadrana iz Kozine z rezultatom 2 :1 (Preininger, Gostan), srečanje prvoligašev Publikuma in Mure v Celju pa se je končalo z zmago Publikuma z 2 : 0. Mura je izpadla iz nadaljnjega tekmovanja, medtem ko bo Nafta edini pomurski predstavnik v četrtfinalu, kar je lep uspeh. V četrtfinalu bo Nafta igrala s prvoligašem Dravogradom. Prva tekma 2. oktobra Rezultati - 4. krog: „. 1 Krajna GM: Mladinec 4 ■ Kupšinci: Ledava 3-Tropovci: Mister baby Videm:Lissa 8:3 ..4 Černelavci: Kučnica , Bulls TMK: Triglav % g Videm 4 4 g Krajna GM 4 a n 1 Kupšinci 4 , 1 1 Černelavci 4 , g 2 Lissa Dok. 4 4 g 2 Mister baby 4 , g 2 Tropovci 4 z Kučnica 4 4 g 3 Triglav 4 ! d Bulls 4 p Ledava 4 „ 1 3 B® 19. september 2002 ŠPORT 19 Namizni tenis Kolesarstvo Ignjatovič zasluženo prvi Simon Spilak pokalni zmagovalec Šport od tu in tam Po več kot desetletju je bil v Lendavi, v organizaciji LM-KO Len-^va, prvi državni odprti turnir v Namiznem tenisu za člane, na ka-'erem je sodelovalo 47 igralcev iz 15 slovenskih klubov. Med njimi je Wlo sedem Prekmurcev ((Kerna, Lendava, Moravske Toplice Sobota). Po odlični igri je prepričljivo zmagal nova okrepitev Lendavča- lAtletika Atletika - Na prvem ormoškem teku na 21 km je Jožica Šiftar (TS Radenska) v svoji starostni kategoriji zasedla prvo mesto, v absolutni pa je bila tretja ter postavila osebni rekord. (F. M.) Odbojka - V pripravah na novo tekmovalno sezono je soboški prvoligaš Pomurje Galex. Regal odigral prijateljsko tekmo z avstrijskim prvoligašem Halbergom. Igrali so na štiri nize, v vseh pa so bili boljši Sobočani in zmagali s 4 : 0. (F. M.) Odbojka - V prijateljski tekmi prvoligaških ekip je ekipa Formis Bell Miklavž v Ljutomeru premagala ZM Ljutomer s 3 : 1. Ljutomerčanke so nastopile oslabljene, brez Moreco-ve, Verunškove in Pirherjeve. (N. š.) Rokoborba - V Egeru na Madžarskem je bil mednarodni rpkoborski turnir za starejše dečke in kadete. Med 169 tekmovalci iz petih držav so sodelovali tudi pomurski rokoborci. Najbolje se je odrezal Dejan Šernek (75 kg), ki je pri st. dečkih zasedel prvo mesto. Med kadeti je bil Andrej Slavič (69 kg), oba M. Sobota, drugi, Simon Novak (76 kg) iz Ljutomera pa tretji. (F. M.) Rokoborba - Na mednarodnem rokoborskem turnirju v Kaposvaru na Madžarskem za dečke so med sto tekmovalci sodelovali tudi trije Sobočani. Najboljši je bil Filip Bar-tos (75 kg), ki je zasedel prvo mesto. Tadej Volmut (32 kg) je bil tretji, Mitja Sečko (28 kg) pa dvanajsti. (F. M.) Košarka - Veteranska košarkarska ekipa Prul iz Ljubljane, ki jo vodi Prleški rojak Boris Sobočan, je v, Ljutomeru premagala ljutomersko ekipo iz leta 1975 (2. SKL) s 103 : 63. Najboljši strelci pri Ljutomeru: Sobočan 19, Vaupotič 18, Mlinarič 11. (N. Š.) Košarka - Košarkarji Lindaua iz Lendave so sodelovali na mednarodnem turnirju v Nedelišču na Hrvaškem in med štirimi ekipami zasedli četrto mesto. (F. B.) Karate - Na mednarodnem tekmovanju karateistov v Murskem Središču so med 550 tekmovalci sodelovali tudi Ljutomerčani in dosegli lep uspeh. Najboljši je bil Peter Drobež (nad 57 kg), ki je zasedel prvo mesto. Mateja Blagovič (55 kg) je bila druga, Aleš Preglej (nad 69 kg) pa tretji. (N. Š.) Kegljanje - V prijateljskem srečanju so kegljači Železničarja iz Čakovca v Lendavi premagali Nafto s 6 : 4 (4010:3994). Najboljši pri Nafti so bili: Mihajlovič 532, Šimon 524, Radakovič 503 in Horvat 502 kegljev. (F. B.) Strelstvo - Na občinskem prvenstvu Ljutomera v streljanju z MK puško 2x10 strelov leže je sodelovalo 6 ekip. Zmagala je ekipa Ljutomera s 502 krogi pred Rudarjem Presiko 489 in Avtokleparstvom Pozderec 327 krogov. Najboljši posameznik je bil Starman s 170 krogi pred Štermanom (oba Ljutomer) 169 in Belclom (Presika) 166 krogov. (N. Š.) Badminton - Na mednarodnem tekmovanju za dečke in deklice od 13 do 19 let v Trebnjem so sodelovali tudi Lendavčani in osvojili tri prva mesta. V svojih kategorijah so zmagali: Iva Lukač, Iztok Utroša in Činč-Utroša. Druga sta bila Lukač-N. Koncut, tretji pa Žalik - Žalik, Žalik -Pomgrac in M. Žalik. (F. B.) nov, državni reprezentant Ignjatovič, in tako razveselil privržence bele žogice. Veliko presenečenje je pripravil Sobočan Koščak, ki je v četrtfinalu premagal prvega nosilca, državnega reprezentanta Kom-ca in zasedel tretje mesto, kar je njegov največji uspeh med člani. Ropoša in Horvat sta se uvrstila med 16, Unger in Kocuvan pa med 24 tekmovalcev. (M. U.) O START O ^anjec in Lenarčič DP V Novem mestu je bilo državno a,letsko prvenstvo za dečke in Oklice. Sodelovali so tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote in ^segli lep uspeh. Najbolje se je Plezal Gregor Kranjec, ki je zma-9a|vteku na 300 m (7,32) in po-s'al državni prvak. Drugi je bil Da- Horvat v teku na 1.000 m ' ^5) in moška štafeta 4 x 300 "'(Smej, Maučec, Kranjec, Hor-Jat) 2:42,43. Tretji je bil Štefan aučec v teku na 300 m ovire ^93). četrta mesta so zasedli: Hokej na travi Svoboda odstopila kolu članskega dr-tfav11693 prvenstva v hokeiu na je Js,a bili odigrani dve tekmi, saj 0Jut)|janska Svoboda odstopila Vecek,hovanja. Triglav iz Predanost16 Prerna9al Pomurje iz Mur-Vec °b°’e s 17 : 0, Lek iz Lipo-pr Pa Moravske Toplice s 6 : 0. mi an°vci so bili prosti. Tekma vSkiltlCev med Lekom in Mora-Odk?' ^°Plicami se je končala ne->-> 2 : 2 (F. M.) te* 2 2 3 2 2 3 2 2 2 o o 0 0 o o o o 0 O 1 1 2 3 25:1 18:1 17:10 6:16 ,3:14 6:33 6 6 6 3 O O ^rostno rolanje Patricija Kavaš v skoku v daljino, Gregor Kranjec in Tina Jureš v teku na 60 m, peti pa Niko Kučan v skoku v daljino in štafeta 4 x 300 m. Na državnem atletskem prvenstvu za starejše mladince in mladinke na Ravnah se je izkazal Gregor Lenarčič, ki je zmagal v metu krogle in postal državni prvak. Drugo mesto so zasedli: Radovan Ju-rakovič v skoku s palico in štafeta 4 x 100 m (Šiftar, Kociper, Roudi, Ferenčak). (F. M.) V organizaciji Kolesarskega kluba Tropovci je bila cestno kolesarska dirka za dečke in mladince za pokal Slovenije. Med mlajšimi mladinci je na 52,7 km dolgi progi nastopil tudi najboljši domačin Simon Špilak in zasedel četrto mesto. Na cilj je pripeljal v času zma- govalca. Kljub temu pa je Simon Špilak v skupni uvrstitvi zasedel prvo mesto in postal pokalni prvak Slovenije za sezono 2002, kar je lep uspeh. Med dečki B je član KK Tropovci Iztok Fister kljub napaki pred ciljem osvojil trinajsto mesto, kar je zanj kot začetnika lep us- peh. Na dirki .so tekmovali tudi začetniki. Med učenci do osmega razreda je zmagal Renato Ivančič iz Veržeja. Med učenci do šestega razreda je bila med deklicami najhitrejša Staša Titan iz Kroga, med dečki pa Dušan Fister iz Bakovec. (F. M., fotografija: N. J.) Prvi soboški tek v Krogu Sklepna prireditev teka za pomurski pokal ^kmurcem šest prvih mest b Murska Sobo,a je BTC-ju v Murski ^djevh /'1 ^narodno tek-K. 1 r°stnem rolanju, ki je štelo za 3. slovenski pokal. Sodelovalo je 82 tekmovalcev in tekmovalk iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije, ki so tekmovali na 200 metrov dolgi krožni progi. Lep uspeh so dosegli predstavniki Roller kluba Murska Sobota in ŠD Dokonča Lendava, saj so osvojili po tri prva mesta. Od članov Roller kluba Murska Sobota so zmagali Timotej Šeruga (prvi koraki), Tina Kuplen (st. deklice) in Jernej Škri-lec (mladinci); drugi so bili Nuša Ivančič (prvi koraki), Blaž Šeruga (prvi koraki)«in Nastja Novak (začetnice); tretja sta bila Daša K6nye (kadetinje) in Robert Ferčak (člani); četrta je bila Nastja Novak (st. deklice); peta mesta so zasedli Niko Šeruga (prvi koraki), Katarina Jambor (st. deklice) in Martina Felkar (kadetinje); šesto pa je osvojil Erik Kranjc (prvi koraki). Od članov ŠD Dokonča Lendava so prva mesta osvojili: Tadeja Donko (začetnice), Doris Solarič (ml. deklice) in David Solarič (st. dečki). Tretja je bila Manuela Bogdan (st. deklice) in četrta Natalija Novak (ml. deklice). Ekipno je zmagal Sombotel, Roller klub Murska Sobota je bil drugi, ŠD Dokonča Lendava pa se je uvrstilo na peto mesto. (F. M., fotpgrafija: J. Z.) Športna zveza Murska Sobota je bila organizator osmega in hkrati zadnjega rekreativnega teka za pomurski pokal, ki sodijo v akcijo Slovenija teče za zdravje. Okrog sto tekačev in tekačic se je pri kro-škem brodu pomerilo v deževnem in hladnem vremenu na prvem so-boškem teku. Zmagovalci v posameznih starostnih kategorijah so bili: moški - do 1992: Marko Roškar (TS Radenska): do 1987: David Ška-lič (Selo); do 1983: Rok Brinar (TS Rddenska); do 1973: Bojan Brus (TS Radenska); do 1972: Geza Grabar (Terme 3000); do 1962: Avgust Manfreda (DTV); do 1952: Karli Vrbnjak (TS Radenska); do 1942: Dimitrij Trpin (Ježica); ženske - do 1992: Urška Martinec (OŠ III MS); do 1987: Damjana Hajdinjak (OŠ Tišina); do 1972: Suzana Šulek (Lemerje); do 1962: Jožica Šiftar (TS Radenska); do 1952: Lojzka Bratuša (Maribor). Skupne rezultate po osmih tekih bomo objavili v naslednji številki. (F. M., fotografija: N. J.) Vrtno kegljanje Sobočani državni prvaki Medobčinsko društvo slepih in . slabovidnih Murska Sobota je bilo organizator državnega prvenstva slepih in slabovidnih v vrtnem kegljanju. Sodelovalo je 75 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh slovenskih društev. Največ uspeha so imeli Sobočani, saj so postali državni prvaki v obeh konkurencah - članicami in člani. Med članicami je ekipno zmagala Murska Sobota (Mlinarič, Pongračič, Kos, Jurančič) s 311 podrtimi keglji pred Ljubljano 249 in Novim mestom 245 kegljev. Med posameznicami v kategoriji B-1 je zmagala Marija Jurančič s 84 keglji pred Silvo Mlinarič (obe Murska Sobota) 82 kegljev. V kategoriji B-2 pa je zmagala Sobočarika Milica Pongračič s 75 podrtimi keglji. Med člani je ekipno zmagala Murska Sobota (Kos, Maučec, Gom-boc, Korošak) s 308 podrtimi keglji pred Kranjem II 293 in Kranjem I 274 kegljev. Med posamezniki je v kategoriji B-2 zmagal Sobočan Anton Gomboc z 89 podrtimi keglji. (Tonček Kos) Namizni tenis tretja zg"^ava 'e na dirkališču v Petišovcih pripravil drugo % Prepnt 'Pno državno prvenstvo. Med tremi ekipami so Druon PV° zma9al' tekmovalci AMTK Ljubljana, ki so Pa mesto ie pripadlo AMD Krško, ki je zbralo 30 \ >^1]=^ Var S.° Zasedli gostitelji Speedway team Lendava ^Pjar s 1 O3 mladih, od tega je velika večina končala prog tsPešno nadaljevala ali celo končala šolanje. •čeni, U nud*j° pomoč pri učen m °dpravliai0 tezave pri <^P°Znavaniu Poklicev. divH bnoPri tem je, da mla-ttiuJL® V U pr°8ram> v tis" 'cai v ■ ° ne morejo biti vklju-redn° šolanje, niso pre-Sebi in cesti' PUM ^Zinpr0^ Za Živl 'časih ° ®otiv*rati, da hodijo, tiio P°d°bno slalomu, a vse- 2adrtan' P01* Proti cilju. ena od nekdanjih kotvfVCev ocenila takole: »So e*ne. Včasih so dobri, da ne bi šla vstran od njih. Včasih me razjezijo, ker komplicirajo.« Urnik je zelo fleksibilen in se podreja njihovim individualnim potrebam; organizirajo strokovno pomoč za določene predmete in se pripravljajo na izpite. Ampak PUM ni samo učenje različnih predmetov, v okviru PUM-a se izvajajo tudi različne dejavnosti in delavnice, - slikajo na steklo, svilo, oblikjejp iz gline, ustvarjajo časopis, v Teša-novch imajo z hišo z vrtom in še kaj. Čas pa preživijo tudi v naravi ter na kulturnih in drugih družabnih dogodkih, ki se zgodijo v mestu. Mladinski rock festival v Gornji Radgoni Pomurje poje 2002 1J d sij J io J J Lij Sicer pa je PUM program, ki mladim pomaga, da odkrijejo, kaj želijo, spoznajo različne poklice in se odločijo za pravega, znova vzljubijo učenje ter lažje prebrodijo stiske. V družbi z mladimi, ki imajo podobne izkušnje, in odraslih, ki so pripravljeni pomagati, pa je to veliko veliko lažje. Tako je eden od lanskoletnih pumovcev povedal, da je PUM možnost, da ne zabluziš in da nekaj delaš in narediš kaj v zvezi s šolo. A. Nana Rituper Rodež I Vaša čustva To si želim Ko se boš nekega jutra prebudil, ko si boš ob sebi želel nekoga, ki bi te neizmerno ljubil... ko si boš ob sebi zaželel telesa, strastnega poljuba in nežnega objema ... je ne bo ob tebi. Takrat se spomni name in na to, kako te ljubim. Spomnil se boš, kako sem si prizadevala dati vse to in še mnogo več, če bi ostal z menoj. A ti si se z menoj le igral. Za mojo ljubezen pa ti sploh ni bilo mar, ko si ranil moje srce. Ne veš, koliko sem zaradi tebe prejokala, ko sem te ljubila in hrepenela po tebi, ko sem čakala, da se vrneš k meni... Tebi pa ni bilo mar zame. Ko boš ostal sam, se zamisli in vedel boš, občutil boš, kako je hudo, ko trpiš in hrepeniš. Ne želim ničesar drugega kot to, da se vsaj takrat spomniš name in se zaveš, da sem prav to pretrpela tudi jaz. Želim si, da bi vse to občutil in bi ti bilo žal tvojega dejanja. Rada bi, da bi prišel k meni in se mi opravičil. To je tisto, kar si želim. Malena Vase pesmi! Čeprav Hladen veter me mrazi, mi telo počasi hladi. Trepetam, a nikogar ni, ki bi me objel, me v svoj topel objem vzel. On drugo v objemu ima, le njej toplo govoriti zna. Zame tam prostora ni, čeprav si ga srce še vedno želi. Oditi moram sama v to hladno noč, oditi moram čim dlje proč. Čeprav mi bo hladno, čeprav mi bo mrzlo, čeprav mi veter pihal bo, zame mesta ob njem nikoli več ne bo. Miša Mdstivai rocka Pomurje poje 2002 se .e do atn° še imenoval »Ko je prihodnost zbra-hu na enem mestu«, kar pove, da gre predv-i®1 sk es.dvaJ’ R' daje priložnost mladim glasbe-kvet| p'nam. Začetki te prireditve segajo že 'fgaL? nazaj, ko se je našla skupina ljudi, ki je ^adi 1Fa^a Prireditev, na kateri so nastopali le To ^asbenikiiz celotnega Pomurja. X010 se je na prireditvenem prostoru Pomur-"ehj |et)ma v Gornji Radgoni, kjer ta festival poteka že Hii0 tj ’ nanizaIo kar deset skupin. Osem izmed njih katerim Je ta festival tudi namenjen. Ime-SburLkot so Little Ann (Gornja Radgona), Muškat r wnal r °rn^a RadSPna> Maribor), In Sane (Gornja R (Lendava), Unlisted (Prlekija), Wrong Bleed On (Radcnci) ter odPisani d^ork S° nekaterim manj, drugim pa bolj znana. Li jur. Znani pa sta imeni prleške skupine Poso-5 lih 'n ^ado Kreslin. S to zasedbo desetih gla-Lg|as?P'n ’e organizatorjem uspelo letos zbrati S ko enike, ki prihajajo iz krajev ob Muri, me-%gih ? Rreišnja leta mlade zabavali tudi glasbeniki lAprav ?iev S1°venije. ^o teH StiVa'med dri|g'm nos* *me rock (est*va*; ^'Slasb * da s°s tem izrazom zelo splošno opisali ve|jK sai Je bilo na festivalu mogoče slišati preti. ^tock ° Runka’ hardcora in drugih mlajših po-glasb3’ gojijo predvsem mlajše še neuvelja-”ta8lasKne skuP*ne. Kot kaže, je mnogim Pomur-a tudi všeč, saj se je že v zgodnjih večernih urah, ko so nastopale še neuveljavljene skupine in ko na odru še ni bilo vedno množično obiskanega Vlada Kreslina, zbralo veliko število ljudi. Organizatorji se niso veliko zmotili, ko so povedali, da pričakujejo okrog tisoč obiskovalcev. Sicer pa je šlo za eno večjo prireditev v Pomurju in gotovo največjo tovrstno prireditev v Gornji Radgoni, zato jo je organizatorjem uspelo dobro sponzorsko podpreti. Posebnost letošnjega festivala pa je bil tudi vi-deowall oz. veliko projekcijsko platno, kjer so lahko obiskovalci prav tako spremljali nastope skupin v živo, ki so bili še dodatno vizualno obdelani. Foto in besedilo: C, K. ■ V Življenje Življenje je pesem neizpeta, je k njiga do konca neprebrana. Življenje je pot, ki se le enkrat konča, je kot ptica, ki obzorja ne zazna. Življenje so sanje in želje je bolečina in so solze, življenje je ljubezen, začetek in konec. Juliet Ponos Tudi jaz imam ponos, zaradi tega dolg je tvoj nos, a tudi jaz se ne dam, rada igrice se igram, jaz bom mačka in ti boš miš, če te ujamem, potem dobiš. Milo boš prosil in rotil, da bi se iz krempljev izvil, toda sam si prosil za to, mislil si, da z mano bo lahko. Toda sedaj si se opekel in spoznal pravi pekel, zdaj lahko vidiš, kako je, ko drugi prizadenejo te. Mene si hotel oropati, dušo in srce raztrgati, a mi nisi bil kos, ker tudi jaz imam svoj ponos. Sonja Š. pomorci v evropski iamenjav/j ^0» aS v ul o fcatešj Ul 'hnLk' udeleženci izmenjave v ok-tekaiakci^e Mladi za Evropo, ki je P°' X s» v? °d 13-do 23- avgusta na l5S 0% >ad°mačiji Miška Kranjca v Veliki snnmcdiie predstavili svoje desetd-S^nje te dežele in druženje z \ti niave 7 dr»glh petih držav Evrope. Iz-CH 1W K P°tekalo v okviru programa skupnosti, se je udeleži o &ka p in menior iz občin Črenšovci c?a "Izol a°a’ nasl°vna tema razprav pa svoji, acija«. m doživetjih v severnejši L so spregovorili Urška Horvat, Sa-'na Horvat in Darko Tibaut. Sabina Jaklin je povedala, da so bili ob domači mladini iz Islandije in Slovencih udeleženci še iz Slovaške, Italije, Irske in Velike Britanije. Nosilec projekta izmenjave v Sloveniji je bilo letos Društvo Štrk Slovenija, mentor pa Damijan Jaklin. 70 odstotkov stroškov za prevoz je financirala Evropska unija, ostalih trideset odstotkov pa so si morali zagotoviti sami s pomočjo sponzorjev ter občin Velika Polana in Črenšovci. Cilj tovrstnih izmenjav je vzpodbujanje mobilnosti, iniciativnosti, medkulturnega učenja in solidarnosti med mladimi. Urška Horvat je dodala, da so se ob prihodu v Islandijo nastanili v vasici na severu države v prostorih šole, ki je bil deset dni njihov dom. Hitro po prihodu so mladi iz različnih držav začeli komuni cirati med sabo, zvečer so pripravili že prvo spoz navno zabavo, že naslednji dan pa so imeli izlet po okolici s spoznavanjem dežele. Ogledali so si nekatere znamenitosti in spoznavali kulturo ljudi; prvič v življenju pa so tudi občutili zimo sredi avgusta, ko so se sprehajali in tresli v zimskih plaščih ob šestih stopinjah Celzija in močnim vetrom. Ugotovili pa so tudi, da zaradi močnega vetra v tej pokrajini ob dežju tudi dežnik kaj dosti ne koristi. Prisluhnili so tudi predstavitvam posameznih držav udeleženk s kulinariko, glasbo in folkloro. Še posebej navdušeni so bili drugi udeleženci nad prekmurskima ljudskima plesoma sotiš in bekslin. V razpravah o izolaciji so vsaka od držav predstavi li največje probleme izolacije v njihovi deželi in razlogih zanjo. Tina Horvat je povedala, da so ob kulturi drugih dežel spoznali tudi način razmišljanja, odprtost in sprejemanje novih idej drugih, pri tem pa so spoznali tudi probleme mladih drugje po Evropi. Po vrnitvi domov so sklenili, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali sodelovati pri takih projektih tako kot udeleženci in kot mentorji. Svoje izkušnje bodo predstavili tudi na predavanju s fotografijami novembra v Črenšovcih in Veliki Polani. Želijo pa tudi, da bi ena od dveh izmenjav, ki bosta na programu naslednje leto, potekala v Pomurju ali v kaki drugi slovenski pokrajini. J.Ga. ■ 22 19- september 2002 fDinm OVEN ONA: Prijeten pomenek v še prijetnejši družbi vam bo razkril drzne naklepe nekoga, ki ga prav radi vidite. Ne izmikajte se, saj boste preživeli čudovit konec tedna. Pojdite svoji sreči naproti! ON: Predolgo ste bili prepričani, da ste popolnoma neobčutljivi za ljubezenske namige neke osebe, sedaj pa se je izkazalo ravno nasprotno. Toda vseeno raje malo počakajte, saj si boste morebiti še premislili. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Bolezni zob in dlesni BIK ONA: Neprijetnosti bodo sicer prešle, vendar bo ostal trpek priokus po izgubljeni priložnosti. Posvetili se boste nekomu, ki ste ga v gonji za denarjem preveč zapostavljali. Ne bo vam žal! ON: Ali ni že čas, da se malo globlje zamislite nad svojim neodgovornim življenjem. Pazite, to se vam lahko kaj hitro povrne, in to z obrestmi! V tem trenutku vam res ničesar ne manjka, toda pomislite malo tudi na prihodnost. DVOJČKA ONA: Počutili se boste prikrajšanega, vendar boste v resnici dobili več, kot zaslužite. Vsaj enkrat pokažite malo hvaležnosti in poskrbite tudi za druge. Morda vam bodo nekoč to uslugo še bogato povrnili. ON: Prišel bo odgovor na dolgo pričakovano vprašanje, tako da se ne boste mogli več izgovarjati, da se ne morete pravilno odločiti. Imeli boste prav vse možnosti, treba jih bo le še izkoristiti. To pa je že povsem druga zgodba... RAK ONA: Nič novega ne boste slišali, vendar nikar ne bodite razočarani, saj vas nekdo poskuša vleči za nos. Verjemite le tisto, o čemer ste se sami prepričali, saj ljudje celo iz muhe naredijo slona! ON: Čeprav ste obljubili, da se boste poskušali spremeniti, je bila vaša obljuba le izgovor. To se vam utegne še maščevati na zelo neprijeten in okruten način. Boste pa drugič zato pametnejši! LEV ONA: Ko se boste odločali med poslovno uspešnostjo in ljubeznijo, se bo vaša odločitev nagnila na stran poslovnosti. Je že tako, da imate radi predvsem finančno stabilnost, za drugo pa boste poskrbeli kdaj kasneje. ON: Le zakaj ne poprosite prijatelja za pomoč, saj vam je vendar jasno, da sami vsega ne boste uspeli narediti. V nasprotnem primeru boste vse skupaj tako zapletli, da vas ne bo mogel nihče rešiti. DEVICA ONA: Končno boste dočakali svoj veliki trenutek tudi v ljubezni. Uspelo vam bo omrežiti osebo, ki vam je dodobra popestrila vaše sanje in vzburila srce. Imate čudovito priložnost, zato glejte, da je ne zapravite. Nikoli si ne bi oprostili! ON: Izkoristite prvo priložnost za oddih. Napetost traja pri vas že predolgo, zato se lahko kaj hitro pojavi velika nevarnost stresa. Dober nasvet vam lahko samo koristi, zato se nikar ne izogibajte starejših prijateljev. sta in zobje imajo za človeka izredno pomembno vlogo. Poleg naloge, ki jo opravljajo pri prehranjevanju, sodelujejo pri oblikovanju glasov, izražanju čustev, sprejemanju in okušanju hrane. Pomembni so pri estetskem videzu človeka in oblikovanju samopodobe. Zobje so trdi, kostem podobni izrastki, vsajeni v čeljust in obdani z dlesnijo. Bolezen lahko prizadene zob (karies) ali obzobno tkivo (paradontalna bolezen). Karies ali zobna gniloba je ena najpogostejših zobnih bolezni. Glavni vzrok za njen nastanek so zobne obloge, v katerih se zadržujejo mikroorganizmi. Pri presnavljanju hrane nastajajo organske kisline, ki napadajo zobno sklenino (ter druge trde sestavine zob), zaradi česar zob izgublja pomembne minerale. Glavni obrambni mehanizem proti zobni gnilobi je slina, ki vsebuje učinkovite izravnalce kislosti in tudi raztopljene sestavine skleninskih kristalov, ki se vgradijo v poškodovano sklenino in tako obnovijo začetne poškodbe. Če je sline premalo ali traja.kislinski napad dlje časa ali prepogosto, zobje izgubljajo vedno več mineralov in nevarnost zobne gnilobe se poveča. Sprva zobna gniloba nima simptomov, ko pa bolezen napreduje, se pojavi ostra bolečina ob zaužitju vroče, hladne, sladke ali kisle hrane oz. pijače. Kariesa ni mogoče pozdraviti, mogoče pa je z običajno zobozdravniško oskrbo ustaviti napredovanje. Paradontalna bolezen (bolezen dlesni) je okužba dlesni in drugih tkiv, ki podpirajo zobe. Delci hrane, slina in bakterije se nabirajo okoli roba dlesni in nastanejo obloge, ki so izvrstno gojišče za bakterije. Zgodnjo stopnjo tovrstne okužbe, ki jo imenujemo gingi-vitis, označujejo neboleče vnetje, otekanje, rdečica in včasih krvavitev. Če se žepki okoli zob poglobijo in postanejo dlesni temno rdeče, je težava morda že napredovala v parodontitis, ko so podporna tkiva zob uničena do takšne mere, da lahko izpadejo zobje sami od sebe. Paradontalna bolezen je pogosta zlasti po 55. letu starosti. Preprečevanje obolenj Preprečevanje bolezni zob in zobnega tkiva se začne doma, z redno ustno higieno. Z zobno nitko najprej omehčamo delce hrane in obloge, nato si nežno, a natančno ščetkamo zobe z meh- ko zobno ščetko. Ustne vode so dobre proti bakterijam, vendar ne morejo nadomestiti ščetkanja, ki ga moramo izvajati dvakrat do trikrat dnevno. Vsaj enkrat letno obiščimo zobozdravnika. Alenka Frumen, mag. farm. ■ V TNIKNA IRNETU: www.p-ini.si .7 H V ■'* ' ' Podjetje za informiranje, d. d.. Ul. 8- HeM8 Cene (SIT) na tržnicah Sadje in Murska Gornja zelenjava Sobota Radgona Ljutomer Jabolka 150 200... 120 . Hruške ..200-300 300... 300 . Limone 280 300... 250 . Banane ..150-250 ..... 260... 220 . Kivi 850 750.... 600 . Solata kristalka .. 500 450.... 300 . Solata puterica ... 500 300 . Solata endivija .... 400 ...450.... 280 . Krompir 50 50.... 40 . Rdeče zelje- 150 150.... 120 . Zeleno zelje 80 60.... 70 . Bučke 350... 250. Kumare 250 250... 200. Korenček 250 250.... 200. Paradižnik 350 280... 200 . Paprika ..150-250 .... 130-240.... 150 . Čebula ..120-300 80... 80 . Stročji fižol 400 300 . Sveže slive 400 350.... 350 . Peteršilj 400 450.... 500 . Cvetača 300 500.... 300 . Rdeči radič 350 300.... 500 . Zelena 350 400 . Nektarine 450 430.... 350 . Breskve...._ 400 280 . Domači med 1.000 1.100.... ... 830-1.030 . Rdeče grozdje 250 280 . Belo grozdje 250 300.... 280 . Lubenice 100 55.... 80 . Ananas 600 500 . Grenivke 350 300.... 300 . Suhe fige 800 . Suhe marelice 800 . Šampinjoni - 700 . Maribor 190-280 ....300 300 ... 270 750 450 300 ... 450 "S.. 80 180 8» 310 ....260 260 ... 250 200-450 150 390 380 ... 490 ....490 450 ....390 450 300 ’• 1.100 310 ....320 590 „350 88» "850 89» TEHTNICA ONA: Morali se boste odločiti med dvema alternativama: ali boste nadaljevali s sedanjim načinom življenja ali pa boste korenito spremenili svoje navade. Oboje je mamljivo, vendar skupaj popolnoma nemogoče! ON: Čustveno boste neuravnovešeni, ker boste hoteli pokazati, da ste lomilec src, poleg tega pa se boste sami zaljubili, kar vam bo precej porušilo vaš načrt. Je že tako, da gre življenje včasih svoja pota! Združenje potrošnikov Pomurja svetuje REKLAMACIJA OČAL ŠKORPIJON ONA: Negativno boste odgovorili na enkratno ponudbo in vsi bodo mislili, da ste s tem storili življenjsko napako, vendar z se nikar ne ozirajte na okolico, pomembno je samo to, kar čutite in mislite vi. ON: Še vedno se boste spraševali, ali je bilo slovo resnično neizbežno. Življenje včasih ubira povsem samosvoja pota, zato nikar ne obupavajte. Boljši časi so vsekakor pred vami - treba jih je le izkoristiti. STRELEC ONA: Dobro bi bilo, če bi sprejeli prijateljevo ponudbo in se mu pridružili. Skupaj bosta lahko dosegla veliko več kot vsak posamezno, torej nikar ne omahujte. Imate odlično priložnost, izkoristite jo! ON: Če se boste prepustili osvajalčevim komplimentom, se vam obeta prav zanimiv in presenetljiv teden. Prespite pa raje kar doma, saj bo še veliko drugih priložnosti. Edino tista vaša trma... KOZOROG ONA: Nikar se ne obirajte, ampak se pogumno spustite v nameravano avanturo. Živite, dokler lahko, kasneje bo prepozno! Pazite samo, da vaša odločitev ne bo prišla na napačna ušesa, saj bi lahko kaj takega povzročilo težave ... ON: Pogovor s šefom vam bo sicer veliko pomagal pri vašem napredovanju, vendar boste morali storiti še kaj drugega kot samo to, če seveda želite svoj cilj tudi doseči. V zraku je mnogo različnih kombinacij... VODNAR ONA: Odločite se že enkrat, kaisploh hočete od življenja, potem pa začnite ukrepati, saj sami vidite, da tako ne gre več! Priložnosti imate več kot dovolj, zato se končno odločite, kaj sploh hočete. ON: Skrajni čas je že, da odgovorite na pismo, ki že nekaj časa leži v vašem predalu, saj nekdo to nestrpno pričakuje. Če se boste še dolgo obirali, se vam lahko zgodi, da boste na koncu krajši konec potegnili prav vi sami. RIBI ONA: Ljudje vas zelo visoko cenijo, zato pazite, da si ne boste po nepotrebnem zapravili ugleda, ki ste si ga pridobili. Je že tako, da je ljubezen eno, poslovnost pa nekaj povsem drugega. Razlika je več kot očitna! ON: Ne smete se zanesti na materialne koristi, saj boste na svojo grozo kaj hitro ugotovili, da ste s tem pretrgali čustvene vezi, ki ste jih včasih tako ljubili. In to ne bo tako lahko popraviti, kot si domišljate. otrošniku je optik, pri katerem je izbral tudi okvir, izdelal očala. Čez nekaj mesecev se mu je okvir na sredini dobesedno prelomil. Takoj je vložil reklamacijo in optik mu je okvir zamenjal. Žal pa tudi ta okvir ni dolgo trajal, saj se je napaka kmalu ponovila. Tudi tokrat je okvir reklamiral, vendar mu reklamacije niso priznali. Ker ni vedel, kako naj ravna, nas je prosil za nasvet. Svetovali smo mu, da napiše pisno reklamacijo z zahtevo po vrnitvi kupnine. Očitno je, da s temi okvirji ni vse v redu, najverjetneje gre za napako proizvajalca. Če pa z reklamacijo pri optiku ne bi uspel, si bo moral pridobiti mnenje sodnega izvedenca in cenilca te stroke, ki bo pojasnil, zakaj prihaja do lomov. Na podlagi tega mnenja bo potem uveljavil svoje pravice, ki mu pripadajo po zakonu. Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek pa od 9. do 12. ure. V četrtek osebno svetovanje po predhodnem naročilu, tel.: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 M. Sobota. Uradne ure v pisarni v Ljutomeru: torek - telefonsko in osebno svetovanje od 9. do 15. ure, Vrazova 1 (občina), Ljutomer, tel.: (02) 584 90 63, faks: (02) 581 16 10. Andrej Čimer, vodja pisarne ■ Z našega štedilnika Grozdov zavitek > Ragu s konjskega mesa Široki rezanci s koruzo *** Gosja pašteta v testu Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Gosja pašteta v testu Sestavine za testo: 200 g moke, 80 g masla, 1 jajce, 2 cl belega vina, sol Sestavine za mesni nadev: 400 g gosjega mesa brez kosti, 100 g sveže slanine, 100 g mesne slanine (hamburger), 5 cl konjaka, sol, poper, majoran, 1 jajce Sestavine za aspik: 20 cl perutninske osnove 1« 3 ž^atine Testo pustimo počivati trideset minut, nato ga razvaljamo v velikosti modela. Položimo v pomaščen pekač, na eni strani mora biti toliko več testa, da lahko prekrijemo nadev. Testo obložimo z rezinami mesnate slanine ter vanj vložimo mesno maso (gosje meso drobno zmeljemo, prepasiramo, dodamo začimbe in konjak ter dobro premešamo). Rob testa premažemo z razžvrkljanim jajcem. Nadev prekrijemo s testom, a na testu naredimo z modelčkom za izrezovanje dve odprtini za odvod pare. S preostalim testom poljubno dekoriramo in premažemo z jajcem. Pečemo v pečici 40 minut pri 160° C. Ohlajeno pašteto zalijemo skozi odprtino z aspikom in pustimo, da se ohladi in strdi. Zvrnemo iz modela ter ohlajeno narežemo na rezine. Zraven serviramo brusnično omako. Ragu s konjskega mesa Sestavine: 600 g konjskega fileja, 120 g sveže rumene paprike, 6 el olja, 120 g čebule, 20 cl belega vina, 10 cl vode, 400 g paradižnika, 20 g česna, 16 cl kisle smetane, 40 g ovsenih kosmičev, sol, poper, majoran Konjski file pod hladno vodo splaknemo, ga s krpo osušimo in narežemo na ne prevelike kocke. Samo meso začinimo s soljo, p°P^ majaronom. Olje v kozici segrejemo in na [0. opečemo narezano meso. zimo v drugo posodo, a na prc08180^0^^ id be prepražimo na kocke narezano ce papriko. Dodamo sesekljan česen, Pre ter zalijemo z vodo in vinom. D°dain0 jCe. no meso, pokrijemo in dušimo do p j Nato dodamo olupljen in na kocke i paradižnik, pokrijemo in dušimo. Ko že mehko dodamo še ovsene kosmič^ vežejo nase odvečno tekočino, a obenetn strijo okus. Na koncu pa popestrimo o smetano, katero lahko vmešamo v sam pokapamo po njej. Široki rezanci s koruzo g Sestavine: 200 g širokih pora, 40 g masla, 40 g mesnate (hamburger), 120 g koruze, 10 cl2 ne osnove, 10 cl kisle smetane, s° ’ drobnjak, peteršiljeve vejice Por narežemo na rezance. Maslo v stimo, na njem posteklenimo por1,1 na kocke narezano slanino. Malo prel dodamo koruzo in še naprej pražiit10^^1’ mo ter zalijemo z zelenjavno osnovo. jam0 in dodamo kislo smetano. V ta PriPra' v slani vodi kuhane in odcejene širo c Vse skupaj dobro premešamo, p°tr sekljanim peteršiljem in postrežem0- Grozdov zavitek Sestavine: 200 g vlečenega teS^s|a, grozdnih jagod, 80 g surovega sit g sladkorja, 120 g drobtin, 20 c tane, 15 cl sladke smetane, 3 H lin sladkor, cimet . nod*1 Vlečeno testo razprostremo po cm te> ni, ga pokapamo z raztopljenim o135 ^lo^L trosimo z drobtinami. Polovicotes ‘ z grozdnimi jagodami, katere dkorjem, kateremu smo primeša * ^0^, nilin sladkor. Nato pokapamo s p° niče iz kisle smetane, sladke srne^1 juti10 ^0' kljanega jajca. Zvijemo. Zavite s Pomaščen pekač. Po vrhu PreniaZ^efli<’',^l( Stankom razžvrkljane mešanice, r ci 50 minut pri 175°C. Malo . narežemo in potresemo s sladk°fJ za zdravje in dobro počutie wB 19. september 2002 DOBRO JE VEDETI 23 lovič, dr. med., in ^jita V Ulag. Bran ,!ana Toth, ut * V PREHRANI 0 Je treba so1 opustiti? e' Toda večina ljudi ta JaUŽi’e več soli, kot je Tnos Nuino potrebni . Sijaje majhen in ga ali,. ^lovimo z nesoljeno 0 malo soljeno hrano. sestav'na> ki lahko 41 erih ljudeh povzroči , "^krvnega tlaka. Vnos na-k ne Prese8a 2400 mg na 5'ihJnar,UStre2a 6 g s°li ali eni htii . ^ički soli. Večina soli |^.v človeški prehrani je v MpraXdOdajamo >edem Pri si,da ,a 1 Pri mizt Zapomnimo ^no6 S°b vsek>uiei° preit^ ° nieso’ suhomesnati iz-vrste sirov, mesne 2eiie’ rePa Pri (olju11 z*vil vedno preberimo, Vsebuiej°-In ne do-ijj J\Sob Pri mizi kar iz obi-Hu’aSa Prehrana v Pomurju iO(jj 6 ^č kot preveč soli, zato Hizau°..?O2orni na to, koliko ^av^1110' Poglejmo, katera 'i 07^° S°1 oziroma na- 35|fUba vsebuje 200-350 §sir1CC S1 Ormož, kar v naravi vanjsko hišo in gospodarskot stavbnim zemljiščem ter krne Ijišče na naslovu Opekarni«* možu. Ocenjena vrednost nepremi 8.158712,00 SIT. Na H-dražbo se sme nepremičnina p polovico ocenjene vrednos r be se lahko udeleži, kdm položi varščino v višini 8 ■ na račun št. 01100-6950« * 00 04-02-20 in 11/2® g na tel. št 250 51 80. m . delo POHIŠTVO iz dvosol vanja, razno, ugodn°J 527 14 52, zvečer, ml- VSE INFORMACIJ® $ domu nudi in^4 Danica Malešev, ŠercerJ Velenje, Tel.: 0417471^ NATAKARICO za del° v Šalovcih 05^ priskrbljeno. Tel.: 0 jana Rituper, S. P-’ f MEŠANO CEPLJENO VINO za 160 SIT, rdeče za 100 SIT, šmarnico za 90 SIT in grozdje šmarnico, prodam. Tel.: 547 13 54. ml4170 MOŠT laški rizling, beli bergundec in šipon iz Lendavskih goric, prodam. Cena je 90 SIT. Tel.: 574 20 28. ml4181 KROMPIR ZA OZIMNICO in suhe hrastove plohe, 5 cm debeline, prodam. Tel:: 541 13 H.ml4182 GROZDJE ŠMARNICO z brajd, prodam. Tel.: 041 567 353- GROZDJE Z BRAJD IN SVINJO DOMAČE REJE prodam. Noršinci 32, tel.: 548 16 06. ml4185 GROZDJE, izabelo, jurko, klinton in šmarnico, prodajo.Tel.: 548 11 54. ml4189 JURKO IN KLINTON ter koruznjak prodam. Plečnikova.16, Krog, Tel.: 523 12 21.ml4199 GROZDJE ŠMARNICO IN KLINTON prodam. Tel:: 556 12 62. ml4200 BELI IN MODRI BURGUNDEC in laški rizling prodam. Tel.: 547 10 61. ml4207 VARAŽDINSKO ZELJE prodam. Branko Lejko, Tropovci, Kolesarska 63. ml4210 KROMPIR ZA OZIMNICO, RUMENI IN RDEČI, IN ZA KRMO pro- ml4173 VOZNIKA TOVORNE ^0 . MEŠALEC za betoni f poslimo. Pisne vlog^^’ tonama Petelin, d. Radgona, m 14195 NATAKARICO v slimo. Tina Vrtič- P . Kuzma, tel.: 555 80 7° ^‘ SPREJME V RE^oi!el>^ RAZMERJE za ned -kuharja ali delovne prakse s P „ Og1 J ■M osebno v Gostil Polana 40, 9000 srečaj ŽENITOVANjS^j NICAVlTAv^® žuje osamljene! 496 ali 575 17 IZDELAVA STAV®0 NJE OPREME-renčnih cen3p rtizal’ j i>Ljd Lendava. GS-V‘- VESTNIK 1«*^ tudi na vjc^ij servisih1^* v vseh »’* . in trafik Podjetje za in(wwral,^' d*’' Televizijski spored od 20. do 26. sep tembra 2 00 2 Petek, 20. 9 TV SLOVENIJA 1 6 05 TELETEKST TV SLOVENIJA do 07.20 ■ 625 TEDENSKI IZBOR - 6 25 KULTURNA KRONIKA - 6.30 ODMEVI - 7.00 DOBRO JUTRO - 9.00 POROČILA - 9 05 TEDENSKI IZBOR - 9 05 E. MAJARON: V ZNAMENJU DVOJČKOV 12., ZADNJA EPIZODA - 9.20 POTUJOČI ŠKRAT: MAČKA BEGUNKA - POUČNO-RAZVEDRILNA ODD. - 9.45 RISANKA - 9.55 ENAJSTA ŠOLA, ODD. ZA RADOVEDNEŽE -10.30 DOBER TEK VAM ŽELI SANA IZ MAROKA -10.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODD. TV MARIBOR -11.10 DOSEŽKI -11.30 SLIKE S POTI -BRAZILIJA -12.00 KLIC DIVJINE, KANADSKA NAN. -13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME-13.15 VIDEOSTRANI -13.35 TEDENSKI IZBOR -13.35 PRISLUHNIMO TIŠINI. PORTRET SLIKARJA UROŠA ŽITNIKA -14.00 VSAKDANJIK IN PRAZNIK -15.05 PRVI IN DRUGI -15.25 OSMI DAN -15.55 MOSTOVI -16.30 POROČILA ŠPORT, VREME -16.50 MLADI VIRTUOZI ■ 17.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SERIJA -18.00 MARKO, MAVRIČNA RIBICA, RISANA NAN. 41.EPIZODA • 18.10 IZ POPOTNE TORBE: MOJA SOBA -18.30 DETELJICA-18.40 RISANKA-19.00 DANES -19.05 VAŠ KRAJ ■ 19.25 VREME - 19.30 TV DNEVNIK, ŠPORT, VREME - 20.00 PRAKSA, AM. NAN. - 20.50 PLEZANJE PO BALVANIH, DOK. ODD. - 21.25 CIK CAK - 22 00 ODMEVI, KULTURNA KRONIKA, ŠPORT, VREME - 22.50 POLNOČNI KLUB - 0.05 SEDEM DNI, AM. NAN. - 0.50 NATIONAL GEOGRAPHIC - AM. DOK. SERIJA - PON. -1 .40 MARY TYLER MOORE, - AM. NAN. 35.EPIZODA, PON. - 2 05 STERNBERGOVI, - NEMŠKA NAD., PON. - 2.50 ŠE TISTI KANČEK DUŠE, BOSANSKI FILM, PON. - 4.20 SVETOVNI POKAL V ATLETIKI, - POSNETEK IZ MADRIDA - 5.15 VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PON. 6.20 GLASBENA OGRLICA, PON. TV SLOVENIJA 2 7.10 TELETEKST TV SLOVENIJA do 02.15 - 7.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 8.00 TV PRODAJA ■ 8.30 VIDEOSTRANI ■ VREMENSKA PANORAMA ■ 9.05 DOBRO JUTRO, PON. -11.05 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA -14.25 TV PRODAJA -14.55 GAZA - ZAPRTO MESTO - FRANCOSKA DOK. ODD. PON. -15.45 MARY TYLER MOORE - AM. NAN. 35.EPIZODA-16.15 STERNBERGOVI, NEMŠKA NAD. -17.05 CESTE MOJEGA OTROŠTVA, ŠPANSKI FILM, PON. -18.55 MADRID: SVETOVNI POKAL V ATLETIKI, PRENOS - 20.45 SPREHOD Z ZVERINAMI - ANGL. ZNANSTVENA SERIJA 2, ZADNJI DEL -21.35 NE ZALJUBI SE, KO Sl ŽE MRTEV, AM. FILM • 23.25 NAJSTRAŠNEJŠI UMOR, ANGL. NAN. - 23.55 IZ SLOVENSKIH JAZZ KLUBOV: - G. A. G. TRIO IZ KLUBA GAJO - 0.50 SVETOVNI POKAL V ATLETIKI -POSNETEK IZ MADRIDA -1.45 VIDEOSPOTNICE POP TV 9.10 Salome - 10.00 Močno me objemi - 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo - 11.50 Ljubezen brez greha - 12.40 TV prodaja - 13.10 Emino življenje -14.10 Varuhi luke - 15.00 TV prodaja - 15.30 Ljubezen brez greha - 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo -17.20 Močno me objemi - 18.15 Salome - 19.15 24 UR - 20.00 Akcija: - Desperado - 21.50 Kameleon -22.40 Odpadnik - 23.30 24 UR, pon. KANAL A 10.50 Dvakrat v življenju - 11.40 TV prodaja - 12.10 Svilene sence - 13.00 Mladi in nemirni - 13.50 Obala ljubezni - 14.45 Ricki Lake, pogovorna odd. - 15.35 TV prodaja - 16.05 Mož akcije - 16.30 Ženki - 16.55 Dvakrat v življenju - 17.45 Korak za korakom -18.15 Veseli rovtarji - 18.45 Družina za umret - 19.15 Šov J. Springerja, pogovorna odd. - 20.00 Izganjalka vampirjev - 20.50 Angel - 21.40 Ellen - 22.10 Moške zadeve - 23.00 V imenu boga - 0.45 Raj IDEA TV - KANAL 10 8 00 DOBRO JUTRO POMURJE - ŽIVA IDEA TV, pon. reg. progr. a - 9 00 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 15.00 ŽIVA IDEA TV, pon. reg. progr. a - AKTUALNO, inf. odd. - DOGODEK DNEVA - 15.15 OGLASI - 15.20 KULTURNO RAZVEDRILNO - NAVIGATOR (film, kultura. prosti čas) - 15.25 INTERVJU: JOŽICA ŠIFTAR I - 15.40 DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR POLJE RAZKRIŽJE IN RAZKRIŠKA FOLKLORNA SKUPINA - 16.00 KANAL A - 20 00 AKTUALNO, inf. odd. - DOGODEK DNEVA - 20.15 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 21.00 ŽIVA IDEA TV, reg. progr. - ATUALNO, pon. informativne oddaje - DOGODEK DNEVA - 21.15 OGLASI -21.20 TEDENSKI KOMENTAR - 21.25 NAPOVED ŠPORTNIH DOGODKOV - 21.30 VIDEOSTIK, kontaktna glasbena odd. z Markom - 22.00 POMURSKI INF. KAŽIPOT TV AS 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.43 Vreme, pon. 09.45 Razvojna razkritja Pomurja, izobraž. -svetov, odd., pon. 10.30 Vitalis, zdravstvena odd, pon. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska odd, pon. 11.30 Videostrani. 17.25 Vitalis, zdravstvena odd, pon. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.13 Vreme. 18.15 Miš maš, otroška odd, iz produkcije ZLTV. 19.15 Zakoj pa nej, mladinska odd, pon. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. odd, pon. 20.13 Vreme, pon. 20.15 Osnovna šola Kuzma se predstavlja, reportaža. 20 40 Usodni trikotnik. 21.30 Odkrito ni skrito. 22.10 25.redna seja občinskega sveta občine Gornja Radgona, reportaža 22.40 Gnes, inf. odd, pon. 22.53 Vreme, pon. 22.55 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Deček spoznava svet - 9.20 Potovanje dr. Doolittlea - 9.45 Gasilec Samo -10.00 Poročila - 10.05 Otroški progr. - 10.50 Bili smo na avdiciji -11.10 Zemlje - ljudje - pustolovščine -12.00 Poročila - 12.20 Pravica, mehiška nanizanka -13.10 Halo Zagreb - 14.00 Ameriški TV film: Ricky Nelson: Najstniški idol - 15.45 Zagreb, Lepo poletje -16.50 Na drugi strani groba - 17.00 Morje in otoki: Tri-bunjska promenkovanja - 18.00 Pionirji egiptologije -18.30 Hrvaški glasbeni progr. - 19.00 Vprašalnik - kviz - 19.15 Male tajne - Podravka - 19.30 Dnevnik -20.05 TV Bingo show - 20.50 Antrologija dramskega progr. a: Naše malo mesto- 21.50 Lik v kamnu - 22.55 Borzno poročilo - 2.30 Filmski maraton TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 15.45 Deček spoznava svet - 16.05 Oggy in ščurki, risani film - 16.30 Gasilec Samo - 16.50 Poročilo za gluhe in naglušne osebe - 17.25 Pravo rojstvo - 18.10 Mati in sin -18.45 Obalna straža, ameriška nanizanka -19.30 Glasbeni album - 20.05 Vinkovška jesen, prenos otvoritve - 23.35 Retrovizor: Normal, Ohio, am. hum. nanizanka - 00.00 Sijaj, ameriška nanizanka TV HRVAŠKA 3 15.40 Panorame turističnih središč Hrvaške - 18.45 Sevilla: SP v veslanju, posnetek - 19.25 Madrid: Svetovni pokal v atletiki, prenos - 22.00 Hit depo - 23.30 Frasier 3,- 23.50 Becker 3 - 0.15 Ljudje na koncu mesta, dok. odd. TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj ■ 9.00 Helo, Enstein, fran. -madž. nad. -10.00 Morje, madž. nad. -11.05 Hippolyt in ostali -12.00 Poročila -13.00 Vojak Princ, madž. nan. -13.50 Simboli-kolo ■ 14.00 Oddaje reg. h postaj -14.50 Pevska skupina Las-sus -15.05 Odd. za upokojence -15.30 Andromeda, am. sci-fi -16.20 Avtozoo -16.50 Vir, zdravstveni mag. -17.20 Stanovanjska kultura za vse -18.00 Poročila -18.05 Risanka -18.15 Ekstremni športi -18.35 Okno-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Prebrisani vitezi, O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830 in 2000: GNES - inform. odd. ang. -am. film 21.40 Dva človeka, odd. Mikldsa Vamo-sa - 22.40 Aktualno, poročila - 23.05 Matador, Špan, film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Dvajset letni dedeki ■ 9.20 Menica, bančni mag -10.00 Poredneži, češka film, satira -11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce -12.25 Zakaj?-12.55 Velika zgodba malega pujsa, madž. dok. ■ 13.40 Koncert -14.40 Čez vode -15.00 Pot svile, japonska serija 15.50 Skrivnosti Rima -16.20 Znanstvena zakladnica -17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka ■ 19.00 Koledar - 20.00 Sherlock Holmes, ang. krim ■ 21.45 Poročila, šport - 22.10 Jenkiji, am. film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški progr. - 10.15 Kletka norcev, komedija -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.45 Superman -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 X-fak-tor - 18.30 Prijatelji - 19.00 Will in Grace - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.15 Dolce Vita & Co., serija - 22.05 Interno, akcijski film - 23.35 Vojaški fantje, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 En vohun preveč, film - 12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Dr. Duinnova - 14.50 Naš Charly - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Žarišče - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki Sobota, 21. 9. TV SLOVENIJA 1 7.05 TELETEKST TV SLOVENIJA do 07.55 - 7.25 TEDENSKI IZBOR -7.25 KULTURNA KRONIKA - 7.30 ODMEVI - 8.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE - 8.30 MODRO POLETJE - ŠPANSKA NAD., 38, ZADNJI DEL - 8.55 SLOVENSKE IZŠTEVANKE Z MELITO OSOJNIK: ČRNO ŽABO SMO ULOVILI - 9.00 ARČIBALD, RISANA NAN. - 9.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ -10.00 ENAJSTA ŠOLA, ODD. ZA RADOVEDNEŽE -10.35 RANČ PRI KRAGULJČKOVI SEDMICI, ČEŠKA NAD. -11.00 RADIO AKTIVNOST, KANADSKA NAN,-11.25 IZVIR(N)I, ODD. O LJUBITELJSKI KULTURI -11.55 TEDNIK, PON. ■ 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME -13.20 ŠTUDENTSKA ULICA, ODD. ZA ŠTUDENTE -13.50 MOSTOVI, PON. -14.20 SOKOLAR TOMAŽ, POLJSKI FILM ■ 16.00 PIPSI, RISANA NAN. ■ 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME -16.45 SLOVENSKI MAGAZIN -17.15 OZARE -17.20 NA VRTU, ODD. TV MARIBOR -17.45 LEGENDE MORJA, - FRANCOSKA DOK.SERIJA, -18.15 PALČEK DAVID, RISANA NAN. ■ 18.40 RISANKA -19.00 DANES -19.05 UTRIP -19.25' VREME -19.30 TV DNEVNIK, ŠPORT, VREME - 20.00 POVABILO NA PLES ■ 21.00 WILLIAM CORLETT: BELI KONJIČEK - KOPRODUKCIJSKA NAD. - 21.30 TREND, ODD. O MODI IN VIZUALNI POP KULTURI -21.50 S PLAVAJOČO HIŠO PO REKI: ■ BRETANJA OD REDONA DO NANTESA - 2. DEL ODDAJE TV KOPER-CAPODISTRIA - 22.20 POROČILA, ŠPORT, VREME -22.55 POD RUŠO, AM. NAD. - 23.50 ROJENA MORILCA, AM. FILM -1.4.5 LEGENDE MORJA - FRANCOSKA DOK.SERIJA PON. ■ 2.10 SLOVENSKI MAGAZIN, PON. • 2.40 JAGODE IN ČOKOLADA, ■ KOPRODUKCIJSKI FILM, PON. - 4.50 SP V VESLANJU, POSNETEK IZ SEVILLE - 5.50 WILLIAM CORLETT: BELI KONJIČEK - KOPRODUKCIJSKA NAD, PON. - 6.15 MARIO, NEDELJSKI VEČER V ŽIVO, PON. TV SLOVENIJA 2 7.10 TELETEKST TV SLOVENIJA do 02.10 - 7.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 8.00 TV PRODAJA ■ 8.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 9.30 TEDENSKI IZBOR - 9.30 MURPHY BROWN, AM. NAN. - 9.50 GLEMBAJEVI - HRVAŠKA NAD. 3, ZADNJI DEL -10.30 ENCIKLOPEDIJA ZNANJA: ČLOVEŠKO SRCE - IZOBRAŽEVALNA ODD. ZA OTROKE -10.50 VELIKA OTROČAJA ■ ANGL. NAD. -11.15 JA SNO IN GLASNO: DIVJA JAGA NA CESTI, KONTAKTNA ODD. • 12.05 TV PRODAJA -12.40 SEVILLA: SP V VESLANJU, PRENOS -14.40 FESTIVAL LJUBLJANA: - KATIA RICCIARELLI IN SIMFONIKI RTV SLOVENIJA ■ PON. -16.10 QUO VADIŠ, AM. FILM, 2, ZADNJI DEL ■ 17.45 MADRID: SVETOVNI POKAL V ATLETIKI, PRENOS -21.00 MOŠKI IN ŽENSKA, FRANCOSKI FILM -22.40 MEČ ČASTI, ANGL. NAD, - 23.30 SOBOTNA NOČ-1.25 VIDEOSPOTNICE POP TV 8.00 TV prodaja - 8.30 Ringa-Raja: ■ 8.30 Mala Kitty -8.55 Mjav! Mjav! - 9.05 Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija - 9.30 Pujsek Zlatko - 9.40 Vrbja vas -10.05 Malinji dol -10.15 Pocahontas, sinhronizirani risani film -11.10 Mali helikopter -11.20 Sedma nebesa -12.10 Preverjeno, pon. -13.00 Bette -13.30 Miss Slovenije, pon. ■ 15.30 Bolnišnica upanja -16.40 Močno zdravilo ■ 17.30 Znaki življenja - 19.15 24UR -20.00 Lepo je biti milijonar -21.10 Filmski hit: - Bean - 22.50 Skoraj heroji - 0.30 24UR,pon. KANALA 9.30 TV prodaja -10.00 Obala ljubezni -10.50 Obala ljubezni ■ 11.40 Obala ljubezni -12.30 Obala ljubezni -13.20 Obala ljubezni -14.10 Ledeno hladni -15.00 Film stoletja: Pozdravljena, Dolly! ■ 17.30 Xena-18.20 Herkul • 19.10 Simpatije • 20.00 TV kriminalka: Jeklena pest -21.40 Sheena, kraljica džungle ■ 22.30 Polnočna modrina - 0.10 Ekstra magazin, pon. IDEA TV - KANAL 10 8.00 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 10.00 ŽIVA IDEA TV, pon. reg. progr.a - AKTUALNO, inf. odd. - DOGODEK DNEVA - 10.15 OGLASI - 10.20 TEDENSKI KOMENTAR - 10.25 NAPOVED ŠPORTNIH DOGODKOV -10.30 VIDEOSTIK, glasbena odd. z Markom - 11.00 PREGLED DOGODKOV TEDNA - 12.15 SLOVESNA OTVORITEV PRENOVLJENEGA DOMA KULTURE NA RAZKRIŽJU, - reportažni posnetek - KANAL A TV AS 09.30 Gnes, inf. odd, pon. 09.43 Vreme, pon. 09.45 25. redna seja občinskega sveta občine Gornja Radgona, reportaža. 10.15 Miš maš, otroška odd. iz produkcije ZLTV. 11.00 Videostrani. 17.25 25. redna seja občinskega sveta občine Gornja Radgona, reportaža. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.13 Vreme. 18.15 Iz produkcije ZLTV. 19.00 Povej! Iz produkcije ZLTV. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. odd, pon. 20.13 Vreme, pon. 20.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.45 Legende o Otoku z blagom - 8.10 Maksim, risana serija - 9.30 Zgodbe - 10.05 Ciklus Olsena Bandena, švedski film - 11.45 Nick Praskaton - 11.55 Najava progr.a - 1200 Poročila - Prizma - 14.00 Glas domovine -14.35 Oprah Show - 15.30 Ciklus filmov režiserja ciklus filmov režiserja Johna Forda: Častnik - 17.50 Zlata dekleta -18.15 Hrvaški glasbeni progr. -18.45 Pisan svet - 19.00 Biblija - 19.30 Dnevnik- 20.00 Najava večernega progr.a - 20.05 Dolgo, toplo poletje -21.00 Razna pravila, ameriški film - 22.40 Stoletje zabavne glasbe - 23.15 Stoletje zabavne glasbe TV HRVAŠKA 2 10.00 Najava progr.a - 11.45 Svet mode- 12.10 Hišni ljubljenci - 13.00 Bubimir -15.35 Cosbyjev show - 16.15 NeukroOjiva Amazonka - 17.10 Veter v hrbet - 17.55 Zlata krila - 18.40 Zvezdne steze - 20.05 Iz oceana v Ocean - 20.55 Krapina 2002, prenos -22.45 Halifax, serija - 00.25 Kafka, ameriški film TV HRVAŠKA 3 9.45 Panorame turističnih središč Hrvaške - 11.25 Sevilla: SP v veslanju, prenos - 14.30 Madrid: Svetovni pokal v atletiki, posnetek - 18.00 Olimpijski magazin - 18.35 Madrid: Svetovni pokal v atletiki, prenos - 21.00 Sevilla: SP v veslanju, posnetek - 22.15 Hrvaška nogometna liga - 23.25 Šport danes - 23.45 Reševalna služba TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj ■ 7.25 Za otroke - 8.00 Zlati dim -9.20 Zeleni klobuk, ekološka odd. ■ 9.35 Kje? Kaj?.-10.05 Le brat, televi- / spored od 20. do 26. septembra 2002 PLESI: ZAHODNA ŠTAJERSKA - 15.50 HOMO TU-RISTICUS - 16.10 MARY TYLER MOORE, AM. NAN. 37.EPIZODA -16.45 STERNBERGOVI, NEMŠKA NAD. - 17.40 V POMLADI ŽIVLJENJA, AM. FILM - 19.15 VIDEOSPOTNICE ■ 20.00 ŠPORTNA SREDA - LIGA PRVAKOV V NOGOMETU - 0.00 VIDEOSPOTNICE, PON. album - Nostalgija - 20.05 Čarovnija -21.10 Planetarni zvok - 21.45 Nepozavni, serija - 22.30 Poletni retrovizor POP TV J.10 Salome -10.00 Močno me objemi -10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo -11.50 Ljubezen brez greha -12.40 TV prodaja ■ 13.10 Preverjeno, pon. -14.05 Varuhi luke -15.00 TV prodaja -15.30 Ljubezen brez greha -16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo -17.20 Močno me objemi -18.15 Salome -19.15 24UR ■ 20.00 TV kriminalka: Mož v senci ■ 21.45 Newyorška policija - 22.40 Odpadnik ■ 23.30 24UR, pon. TV HRVAŠKA 3 15.40 Panorame turističnih središč Hrvaške -20.15 Nogomet: Inter - Ajax, prenos - 22.35 Nema priča 4. - 23.25 Liga prvakov, posnetki - 23.55 Ljudje, ki menjajo čas, dok. odd. TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli ■ 5.45 Agrar ■ 6.00 Danes zjutraj - 9.05 Odkupim to žensko!, mehiška nad. -9.30 Osem letnih časov, madž. tel. nad. -10.45 Inšpektor iz Rima, it, krim. serija -12.00 Poročila, vreme ■ KANAL A 10.40 Dvakrat v življenju -11.30 TV prodaja -12.00 Dannyjeve zvezde, posnetek ■ 13.00 Mladi in nemirni -13.50 Obala ljubezni -14.45 Ricki Lake, pogovorna odd. -15.35 TV prodaja -16.05 Mož akcije • 16.30 Ženki -16.55 Dvakrat v življenju -17.45 Korak za korakom -18.15 Veseli rovtarji ■ 18.45 Družina za umret -19.15 Šov J. Springerja, pogovorna odd. - 20.00 Svilene sence - 21.00 Ek- stra magazin ■ 21.50 Ti in jaz - 22.20 Tretji kamen od sonca - 22.50 Noro zaljubljena - 23.20 Šov J. Springerja, pon. pogovorne oddaje - 0.10 Rdeče petke ' MODRO - 17.55 NA LINIJI: O.S. T. IN TINE KANZ-YANI - 18.30 DOBER TEK VAM ŽELI EJGERIM IZ KAZAHSTANA - 18.40 RISANKA - 19.00 DANES -19 05 VAŠ KRAJ ■ 19.25 VREME -19.30 TV DNEVNIK, ŠPORT, VREME • 20.00 TEDNIK - 21.00 PRVI IN DRUGI • 21 20 OSMI DAN - 22.00 ODMEVI, KULTURNA KRONIKA, ŠPORT, VREME - 22.50 ZGODBE 0 KNJIGAH - 23 00 RDEČA POGLAVJA ZGODOVINE, ANGL. DOK.SERIJA ■ 23.35 MODRO, PON. - 010 OSMI DAN, PON. - 0.40 TEDNIK, PON. -1.35 MARY TYLER MOORE, AM. NAN. 38.EPIZO-DA, PON. - 2.05 STERNBERGOVI, NEMŠKA NAD., PON. - 2.50 ZOOM, NEMŠKI FILM, PON. - 4.45 ŠPORT 13.00 Vojak, Princ, madž. nan. 13.40 Papir, znan, i ser. -14.05 Hrvaška kronika -14.35 Ecranul nostru -15.05 Madžarska 2002 - 15.35 Andromeda, am. sci-il -16.20 Seminar Biblije -16.50 Evropski popotnik-17.20 Eu-talk-show -18.00 Poročila -18.10 Kabaret tete Katd -19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Skrivnosti zakulisja - 22.40 Liga prvakov, nogomet - 22.50 Aktualno, poročila živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena odd., pon. 21.30 Naj viža, glasbena odd. 22.45 Gnes, inf. odd., pon. 22.48 Vreme, pon. 23.00 Videostrani TV SLOVENIJA 2 7.10 TELETEKST TV SLOVENIJA do 00.50 - 7.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 8.00 TV PRODAJA - 8.30 TEDENSKI IZBOR - 8.30 MOSTOVI - 9.05 DOBRO JUTRO -11.05 TV PRODAJA I ■ 11.20 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA -14.55 TV PRODAJA ■ 15.25 USHUAIA, FRANCOSKA DOK.SERIJA, PON. - 16.10 MARY TYLER MOORE, AM. NAN. 38.EPIZODA - 16.45 STERNBERGOVI, NEMŠKA NAD. ■ 17.45 BRILJANTNA OCENA, AM. FILM -19.15 VIDEOSPOTNICE - 20.00 V SPOMIN DUDLEYU MOORU, PORTRET IGRALCA IN GLASBENIKA - 20.50 J. GREGORC - V. DE-DOV1Č: PERPETUUM, TV PRIREDBA BALETA -21 30 POSEBEN POGLED: MESTO, EGIPČANSKI FILM - 23.15 V SENCI KATEDRALE, NEMŠKA NAN. - 0.05 VIDEOSPOTNICE, PON. TV HRVAŠKA 1 6.50 TV Koledar - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Deček spoznava svet, serija za otroke in mladino -9.20 Potovanja dr. Doolittlea, risana serija -9.450 Kipper, risani film - 10.00 Poročila - 10.50 Jump Cut - 11.10 Ekspedicija v živalsko carstvo - 12.00 Poročila - 12.20 Pravica na rojstvo - 13.10 Halo, Zagreb - 14.00 Povejte, prosim vas - 15.45 Zadar: Leto in leto - 16.00 Poročila - 17.00 Morje in otroki: Miren človek iz Vrhnika - 18.30 Hrvaški glasbeni progr. - 19.00 Vprašalnik, kviz - 19.30 Dnevnik -20.00 Najava večernega progr.a - 20.05 Dokumentarni film - 20.45 Enostavno izstopiti, nemški film -22.50 Glasba - 23.30 Filmi Freshman Fali TV HRVAŠKA 2 9.30 TV vodič - 15.45 Deček spoznava svet -16 30 Pozabljene igračke, risani film - 16.55 TV razpored - 17.00 Hugo - 17.25 Pravica za rojstvo - 18.10 2,4 otroka - 18.45 Reševalna služba -19.30 Glasbeni album - Nostalgija - 20.05 Čarovnija - 21.10 Planetarni zvok - 22.00 Svet mode -22.30 Poletni retrovizor IDEATV - KANAL 10 8.00 DOBRO JUTRO POMURJE POZDRAV PREKMURCEM IN PRLEKOM - VREME - ŽIVA IDEA TV, pon. reg. progr.a - 9.00 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 15.00 ŽIVA IDEATV, pon. reg. progr.a - AKTUALNO, inf. odd. - DOGODEK DNEVA -15.15 OGLASI - 15.20 IZ NAŠEGA STUDIA -15.50 NK MURA: NK GORICA, reportažni posnetek - 16 00 KANAL A - 20.00 AKTUALNO, inf. odd. - DOGODEK DNEVA - 20.15 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 21.00 ŽIVA IDEA TV,reg. progr. - AKTUALNO, pon. informativne oddaje - DOGODEK DNEVA - 21.15 OGLASI - 21.20 POLETNI UTRIP S PELJEŠCA IN KORČULE, počitniška reportaža -21.40 NEGOVSKI GOBARSKI PIKNIK OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE GORNJA RADGONA, - reportaža - 22.00 POMURSKI INF. KAŽIPOT TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Smeri neba ■ 9.20 Gimnazija zapeljivcev, nad. -10.05 Kitajska obramba, madž. film, drama -11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce -12.25 Živa cerkev ■ 12.55 Žvljenje svetnikov: sv. Katarina -13.00 Po sledeh Haydna -13.40 Ohranjevalci jezika -13.55 Uvajanje -14.10 Equator klub ■ 14.40 Deset let Duna televizije ■ 15.20 Laszlo Nagy ■ 15.55 Skladatelj Jeno Takacs -16.25 Mali, toda močan, nemš. nad. -17.00 Srčne težave -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka • 18.45 Gimnazija zapeljivcev, avstralska nad. -19.30 Menica, bančni mag. - 20.00 Oklepanj, am. film, drama ■ 21.30 Oregon - 21.45 Poročila, šport -22.10 Imago po Irskem - 22.50 Kdo zdrži na dežju? am. filmska drama TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški progr. - 10.10 Kolumbo -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.45 Superman - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 X faktor - 18.30 Varuška - 19.00 Malcolm na sredi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Liga prvakov, prenos - 0.30 Maščevanje po načrtu POP TV _9.10 Salome -10.00 Močno me objemi ■ 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo -11.50 Ljubezen brez greha -12.40 TV prodaja -13.10 Lepo je biti milijonar, pon. -14.10 Varuhi luke -15.00 TV prodaja- 15.30 Ljubezen brez greha -16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo ■ 17.20 Močno me objemi ■ 18.15 Salome - 19.15 24UR ■ 20.00 Popolni četrtek: - Emino življenje - 21.00 Prijatelji - 21.30 Seks v mestu - 22.00 Zahodno krilo • 22.50 Odpadnik -23.40 24UR, pon. TV HRVAŠKA 3 15,40 Panorame turističnih središč Hrvaške -18.30 Liga prvakov, posnetki - 20.05 Rock Club -21.05 Koncert - 22.05 Ljudske kuhinje, dok. odd. - 22.35 Nema priča 4. TV AS 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.43 Vreme, pon. 09.45 Viva Turistica, turistična odd., pon. 10.15 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaj Rudija Klariča. 10.45 Videostrani. 17.30 Viva Turistica, turistična odd., pon. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.13 Vreme. 18.15 Moji mali prijatelji, odd. o živalih. 19.00 Haruko Fokuda, dokumentarna odd. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.13 Vreme, pon. 20.15 Osnovna šola III., predstavitveni film. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena odd. v živo. 21.30 Odprta tema, kontaktna odd. v živo. 22.30 Gnes, inf. odd., pon. 22.48 Vreme, pon. 22.45 Videostrani. TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Super dekle, komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Z jasnega neba -14.50 Naš Charly - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ljubezen je že polovica narejenega, komedija - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Žarišče -0.00 Čas v sliki KANALA 10.50 Dvakrat v življenju -11.40 TV prodaja -12.10 Čarovnice -13.00 Mladi in nemirni -13.50 Obala ljubezni ■ 14.45 Ricki Lake, pogovorna odd. -15.35 TV prodaja -16.05 Mož akcije -16.30 Ženki ■ 16.55 Dvakrat v življenju -17.45 Korak za korakom -18.15 Jesse -18.45 Družina za umret -19.15 Šov J. Springerja, pogovorna odd. - 20.00 Krimič: - Izginotje -21.40 Ti in jaz-22.10 Tretji kamen od sonca-22.40 Noro zaljubljena - 23.10 Šov J. Springerja, pon. pogovorne oddaje - 0.00 Rdeče petke TV-MADŽARSKA 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 9.05 Odkupim to žensko! mehiška nad. - 9.50 Osem letnih časov, madž. tel. nad. -10.55 Inšpektor iz Rima, it. krim. nan. -12.00 Poročila -13.00 Vojak, Princ, madž. nan.13.35 Papir -14.05 Slovenski utrinki -14.30 Romski forum -15.00 City Folk-Dublin -15.35 Andromeda, am. scl-fi -16.20 Kažipot -16.50 Svetovna dediščina -17.20 Skice iz Maroka. -18.00 Poročila -18.05 Galvblgyi show ■ 18.50 Lestenec, komedija -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Sandor Matyas, tel ser. - 21.05 Koncert z Zoranom - 22.10 Bonus -22.40 Aktualno, poročila • 23.15 Minute za kulturo TV HRVAŠKA 1 6.50 TV Koledar - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška -9.00 Deček spoznava svet, serija za otroke in mladino - 9.20 Potovanja dr. Doolittlea, risana serija -9.450 Kipper, risani film - 10.00 Poročila - 10.50 Jump Cut - 11.10 Ekspedicija v živalsko carstvo -12.00 Poročila - 12.20 Pravica na rojstvo - 13.10 Halo, Zagreb - 14.00 Povejte, prosim vas - 15.45 Bjelovar: Leto in leto - 16.00 Poročila - 17.00 Morje in otroki: Hec ni na liniji 310 - 18.30 Hrvaški glasbeni progr. - 19.00 Vprašalnik, kviz -19.30 Dnevnik - 20.00 Najava večernega progr.a -20.05 Božanski dvoboj, dokumentarna serija -20.45 Dan očetov, ameriški film - 22.50 Glasba ■ 23.30 Filmi Claudea Berrija: Uranus, francoski film - 015 Čas za jazz: Jimmy Stanič TV HRVAŠKA 2 9.30 TV vodič - 15.45 Deček spoznava svet -16.30 Ovcee, risani film - 16.55 TV razproed -17.00 Hugo - 17.25 Pravica za rojstvo - 18.10 2,4 otroka - 18.45 Reševalna služba - 19.30 glasbeni Četrtek, 26. 9 TV SLOVENIJA 1 6.05 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.20 - 6.25 TEDENSKI IZBOR - 6.25 KULTURNA KRONIKA -6.30 ODMEVI - 7.00 DOBRO JUTRO - 9.00 POROČILA ■ 9.05 TEDENSKI IZBOR - 9.05 AFRIŠKE PRAVLJICE: ZGODBA O DVEH LAŽNIVCIH - 9 10 M. LEBEN: ANICA V ČUDEŽNI DEŽELI, PLESNA PREDSTAVA - 9.40 ODD. ZA OTROKE - 9.55 RISANKA -10.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE ■ 10.35 SLOVENSKI MAGAZIN -11.05 MARIO, NEDELJSKI VEČER V ŽIVO -13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME -13.20 TEDENSKI IZBOR - 13.20 SLOVENCI V-AVSTRALIJI: SREČANJA V SYDNEYU, 2.DEL -14.10 PODOBA PODOBE - 14.35 GOSPODARSKI IZZIVI -15.05 POD PREPROGO - 15.55 MOJA VAS: TOPOLOVO, ODD. TV KOPER-CAPODISTRIA -16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME - 17.00 DOSEŽKI -17.20 IDEA TV-KANAL 10 8.00 DOBRO JUTRO POMURJE POZDRAV PREKMURCEM IN PRLEKOM - VREME - ŽIVA IDEA TV, pon. reg. progr.a - 9.00 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 15.00 ŽIVA IDEA TV, pon. reg. progr.a - AKTUALNO, inf. odd. - DOGODEK DNEVA -15.15 OGLASI - 15 20 POLETNI UTRIP S PELJEŠCA IN KORČULE, počitniška reportaža - 15.40 NEGOVSKI GOBARSKI PIKNIK OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE GORNJA RADGONA, - reportaža -16.00 KANAL A - 20.00 AKTUALNO,inf. Odd. -DOGODEK DNEVA - 20.15 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 21.00 ŽIVA IDEA TV, reg. progr. - AKTUALNO, pon. informativne oddaje - DOGODEK DNEVA - 21.15 OGLASI - 21.20 KULTURNO RAZVEDRILNO - NAVIGATOR (film, kultura, prosti čas) - 21.25 INTERVJU: MATEJA H. PODLUNŠEK - 21.40 3.OLO MATJAŽA FARIČA, - odlomek plesne predstave na grajskem odru v Murski Soboti - 22.00 POMURSKI INF. KAŽIPOT TV AS 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.48 Vreme, pon. 09.45 Glasbena skrinja, glasbena odd., pon. 10.30 Moji mali prijatelji, odd. o živalih, pon. 11.15 Videostrani. 17.00 Za vas in mesto, kmetijska odd. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.13 Vreme. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska odd. 18.45 Glasbena skrinja, glasbena odd., pon. 19.30 Čas za nas, izmenjava progr.a. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.13 Vreme, pon. 20.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraž.-svetov. odd. v TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Talent - 9.10 Ansambel Teka - 9.30 Gimnazija zapeljivcev, avstralska nad. -10.20 Nihče se ne vrne, madž.-it. tel. ser. -11.50 Poročila-12.10 Za kmetovalce -12.25 V božjih rokah, verski mag,-12.50 Ansambel Andro Drom -13.00 Zamenjava, madž. film -14.25 Zgodovinski portreti -14.45 Deset let Duna televizije -15.30 Fakulteta vsega znanja -16.25 Čarovnik, madž. kratki film -17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Koledar -20.00 Osamljenost tekača na dolge proge,ang.film - 21.45 Poročila, šport - 22.10 Zakaj? - 22.40 Svetovi v izginotju, brit.znanstveni film -23.25 Svet zaporov, dok. serija TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški progr. - 10.15 Policaj izTolza- 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.45 Superman - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 X-faktor -18.30 Varuška - 18.50 Novo v kinu - 19.00 Malcolm na sredi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex -21.10 Sinan Toprak je nepodkupljiv - 22.00 Blues iz Kaisermuhlena - 22.50 Novo v kinu - 23.00 MA 2412 - 23.30 Najboljše iz 21 let oddaje Umetnine TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Zlata dekleta - 9.50 Policijska inšpekcija 1-10.15 Ljubezen je že polovica narejenega, komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Brez pošte, šov - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Z jasnega neba -14.50 Naš Charly - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Najboljše iz 15 let oddaje - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva Televizijski spored od 20. 26. s e p V e m Vi v a 2002 ijska igra -11.10 Nepričakovano potovanje, kan. 1 rad. -12.00 Poročila, vreme -12.10 Družinska preiska- I /a, it.-fran. krim. -13.20 Borneo, poljudno-znan. film -14.15 Pogovarjajmo se o prihodnosti! • 14.30 Naše stoletje -15.00 Strogo zaupno -15.30 Kossuth-cente-larij -18.35 Luxor Loto Show ■ 19.30 Dnevnik, šport, /reme - 20.05 Nora zabava - 21.00 Francoska naveza, am. film - 22.55 Megla, am. film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 7.10 Zmaj iz papirja - 9.15 Kaj je novega, prijatelji? - 9.45 Pravorečje-10.10 Avla -10.40 Heureka! -11.15 Razred na visokih petah -11.50 Poročila- 12.10 Plesna hiša -12.40 V božjih rokah -13.10 Dunašport-16.05 Skrivnosti Rima -16.30 Equator klub ■17.00 Začaranost, it. nad. -18.00 Poročila -18.30 RF sanka -19.00 Zakladi svetovne dediščine -19.15 Halo, halo -19.45 Bilo je nekoč -19.50 Človek na Luni, am. satira - 21.45 Poročila šport - 22.05 Kuba, am. film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški progr. - 12.05 Šaljivec Carey -12.30 Čisto mimo, čisto v življenju - 13.10 Življenje in jaz -13.30 Simpsonovi - 13.55 Princ iz Bel Aira - 14.20 03 Austria Top 40 - 15.15 Brez idej - 15.40 Ally Mc-Beal - 17.10 Sabrina - 17.30 V živo na ulici - 18.00 Gospod Bean -18.25 Nogomet - 19.30 čas v sliki -20.15 Milijonski šov - 21.15 Brez spanca v New Yorku, komedija - 22.40 Starship Troopers, znanstvenofantastični film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Ujetnik Zende, pustolovski film - 11.10 Vroči milijoni, komedija -13.00 Čas v sliki -13.10 Razredni norec, komedija -14.35 Heintje - Srce gre na pot, komedija - 16.25 Alpe ■ Donava-Jadran - 16.55 Religije sveta - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.45 Ljudski odvetnik - 18.20 Bingo -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Skedenj muzikantov, prenos - 22.15 Čas v sliki - 22.25 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari, 10. del - 22.55 Saga o Piefkovih, 2. del komedije - 0.00 Čas v sliki - 0.35 Mayerling, film Nedelja, 22. 9. TV SLOVENIJA 1 7.40 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 - 8.00 ŽIV ŽAV: V DEŽELI PALČKOV, RISANA NAN. ROLI POLI OLI, RISANA NAN. TABALUGA, RISANA NAN. -10.05 KORAJŽA VELJA 2002: REVIJA MLADIH PEVCEV - ODD. TV MARIBOR, 1. DEL -10.55 ORJAKI, ANGL. DOK.SERIJA -11.25 OZARE, PON. -11.30 OBZORJA DUHA -12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODD. TV MARIBOR -13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME -13.20 TEDENSKI IZBOR -13.20 POTOVANJE PREDALEČ - DOK.SERIJA, 7., ZADNJI DEL -14.10 PLEZANJE PO BALVANIH - DOK.ODD. -14.45 KEKČEVE UKANE, SLOVENSKI FILM -16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODD. TV MARIBOR -16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME-16.50 VSAKDANJIK IN PRAZNIK -18.10 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: MLINARJI -18.40 ŽREBANJE LOTA ■ 18.45 RISANKA ■ 19.00 DANES -19.05 ZRCALO TEDNA • 19.25 VREME -19.30 TV DNEVNIK, ŠPORT, VREME - 20.05 MARIO, NEDELJSKI VEČER V ŽIVO • 21.50 POD PREPROGO -22.45 POROČILA, ŠPORT, VREME - 23.15 HUMUS ZA DVA, IZRAELSKA DOK.ODD. - 23.50 ZADNJI ŠTORKLJIN LET, GRŠKI FILM - 2.10 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: MLINARJI - PON. - 2 40 USHUAIA -FRANCOSKA DOK.SERIJA - PON. - 3.25 NAJSTRAŠNEJŠI UMOR ■ ANGL. NAN. PON. - 3.50 SLEPA BOGINJA, NORVEŠKA NAD., 4., ZADNJI DEL, PON. -4.40 VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PON. TV SLOVENIJA 2 7.10 TELETEKST TV SLOVENIJA do 00 05 - 7.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 8 00 TV PRODAJA - 8.30 VIDEOSTRANI ■ VREMENSKA PANORAMA ■ 11 .25 TEDENSKI IZBOR -11.25 RAD IMAM LUCY - AM. ČB NAN. 91. EPIZODA -11.50 NA VRAT N A NOS -JUGOSLOVANSKA NAN. -12.35 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: ZAHODNA ŠTAJERSKA -13.05 TV PRODAJA - 13 40 SEVILLA: SP V VESLANJU, PRENOS - 14.40 MOTOCIKLIZEM ZA VN BRAZILIJE - POSNETEK 1 IZ RIA DE JANEIRA -15.45 EVROGOL -16.45 LENART: . EP EKIP V MOTOKROSU -17.45 DVOBOJ ZA SP V KICKBOXlNGU - POSNETEK IZ MARIBORA -18.30 SP V LATINSKO ■ AM.H PLESIH - POSNETEK IZ MIAMIA -19.15 VIDEOSPOTNICE - 20.00 USHUAIA, FRANCOSKA DOKSERiJA ■ 20.50 MURPHY BROWN, AM. NAN. -21.10 HOMO TU RISTICUS - 21.30 SLEPA BOGINJA -NORVEŠKA NAD., 4., ZADNJI DEL - 22.20 JIRI KYLL AN: WATERMARK - PLES ZA KAMERO S PLESNO SKUPINO NDT3 - 22 50 PESMI KURTA WEILLA - GLEDALIŠKI SONGI S ŠTUDENTI AGRFT - 23 20 VIDEOSPOTNICE, PON. POP TV 8.00 TV prodaja - 8.30 Ringa-Raja: • 8.30 Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija - 8.55 Vrbja vas - 9.20 Mjav! Mjav! - 9.30 Malinji dol - 9.40 Mala Kitty -10.05 Pujsek Zlatko - Knjiga o džungli, sinhronizirani risani film -11.10 Mali helikopter -11.20 Sedma nebesa-12.10 Pot v Kalifornijo -13.00 Bette-13.30 Moja boš! -14.00 Brez nebes ■ 15.50 Bolnišnica upanja -16.40 Močno zdravilo -17.30 Zamegljena preteklost -19.15 24UR - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena ■ 22.25.Mehke prevare - 0.10 24UR, pon,- KANAL A 10.00 TV prodaja -10.30 Mladi in nemirni ■ 11.20 Mladi in nemirni -12.10 Mladi in nemirni -13.00 Mladi in nemirni -13.50 Mladi in nemirni -14.40 Begunec -15.30 Film stoletja: - Mestne čenče -17.30 Beg iz kanjona -19.10 čarovnice - 20.00 Družinski film: -Beethoven 2-21.35 Samo za ženske - 22.45 Učiteljica in učenec - 0.35 Dannyjeve zvezde, pon. IDEA TV - KANAL 10 8.00 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 10.00 ŽIVA IDEA TV, reg. progr. - NK LESOPLAST KRIŽEVCI: NK BELA KRAJINA, reportažni posnetek - 10.15 10 LET KARITAS IN ŽUPNIJSKEGA VRTCA LAURA - 10.25 KASAŠKE DIRKE V LJUTOMERU, reportaža - 11.05 HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI, turistična odd. v kateri predstavljamo - projekt RAZKRIŠKI KOT - 11.25 LENDAVSKA TRGATEV 2002, reportažni posnetek - 11.45 INTERVJU: JOŽICA ŠIFTAR - 12.00 DEKLIŠKI PEVSKI ŽBOR POLJE RAZKRIŽJE IN RAZKRIŠKA FOLKLORNA SKUPINA - 12.20 TEDENSKI KOMENTAR - 12.25 PREGLED DOGODKOV TEDNA - 13.40 KANAL A TV AS 09.30 Teden ob Muri, inf. odd. 10.30 Za vas in mesto, kmetijska odd. 11.25 Na domači grudi, kmetijska odd. 11.45 Vitalis, zdravstvena odd., pon. 12.15 Glasbena skrinja, glasbena odd., pon. 13.00 Viva Turiste ca, turistična odd., pon. 13.30 Razvojna razkritja Pomurja, izobraž.-svetov. odd., pon. 14.15 25. redna seja občinskega sveta občine Gornja Radgona, reportaža. 14.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.40 Dr. Argus - 8.05 Zajčje zgodbe - 8.25 Jym in Jam - 8.35 Poštar Pat - 9.30 Briljanteen - 10.05 ciklus Banda Mladega Olsena, ševedski film - 11.40 Športske igre mladih - 12.00 Poročila -12.15 Kmetijska odd. - 13.20 Mir in dobro - 13.50 Duhovni klic - 14.00 Črno-belo v barvah - 15.10 Note, notice -16.15 Oprah Show - 17.20 Jack in Jill, serija - 18.05 Rojeni med divjimi živalmi - 18.35 Zlata dekleta -19.00 Zadnji dan - 19.30 Dnevnik - 20.00 Najava večernega progr.a - 20.05 Cilus Plnk Panther - 22.00 Tišina, prosim - 23.10 Ameriški tv film - 00.40 Filmi Andreja Zulawskog: Moje noči so lepše od vaših dnevov, francoski film TV HRVAŠKA 2 10.30 Biblija - 10.45 Portret mesta in cerkve - 11.00 Kotoriba: Maša, prenos - 12.05 Dr. Argus, risana serija - 12.30 Zajčje zgodbe - Jym in Jam - 13.00 Poštar Pat - 13.05 Koncert in gledališka predstava za otroke - 13.55 Umor v Midsomeru 3, serija - 15.45 Cosbyjev show - 16.10 Neukročena Amazona -16.40 Dokumentarni film - 1710 Veter v hrbet, serija - 18.00 Zlata krila - 18.45 Zvezdne steze - 19.30 Note, notice - glasbena odd. - 20.00 Večer z Jool-som Hollandom, glasbeni serija - 21.05 Portreti umetnika: Radovan Vlatkovlč - Lepota v zvoku roga -22.05 Čas Je za jazz TV HRVAŠKA 3 6.55 Pravica do rojstva - 10.25 Vinkovške jeseni, prenos svečanega mimohoda - 11.30 Sevilla: SP v veslanju, prenos - 12.00 WNBA Special - 12.30 Nogomet: Magazin Lige prvakov - 13.25 Sevilla: SP v veslanju, prenos - 14.30 Madrid: Svetovni pokal v atletiki, posnetek - 16.10 Odprto Jet Ski prvenstvo Hrvaške, reportaža - 16.35 Sevilla: SP v veslanju, posnetek - 17.25 Nogomet Varteks ■ Dinamo, prenos iz Varaždina - 19.30 Športni progr. - 20.25 Italijanska nogometna liga, prenos tekme - 22.20 Šport danes -22.40 Čarovnija, zadnje štiri epizode TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Odd. za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj, izbor - 7.40 Za otroke - 8.05 Glasbena odd. - 8.20 Risanka - 9.40 Glavni trg -11.00 Kanon, prakrščanski spomeniki v Rimu -12.10 Poročila, vreme-12.10 Popotnica -12.20 Nacionalni park Bilkk-12.40 Delta -13.05 Fakulteta vseh znanj -14.00 Svet žarečega peska, fran. znan. ser. -14.55 Radostna novica -15.25 Potepanje po Svetoštefanskem, dok. ser, -15.55 Kapetan veličanstva, ang. nad. ■ 16.40 Končno je poletje! madž. film -17.15 Ena klofuta, en poljub, madž. film -18.30 Poročila, šport -19.00 Tednik -19.55 Seznam, razvedrilni progr. - 21.40 Gol! -22.30 Mediamix TV DUNA 5.30 Za kmetovalce - 5.55 Koledar - 7.10 Zmaj iz papirja, za male in velike - 8.20 Z mano se zmeraj dogaja nekaj, nan. - 8.55 Pod praporjem Neptuna - 9.30 Živa cerkev -10.00 Posebna ura zgodovine -10.40 Vrane, polj, film -11.50 Poročila -12.10 Milenaris Teater-13.30 Poljubi me, budalo! am. film -15.30 Izginili so ■ iščemo jih! ■ 15.50 Nekdanji dnevniki -16.10 Spomini hindujske princese -17.00 Dobre želje brez meja -18.00 Poročila -18.15 Tednik -19.05 Risanka -19.20 Halo, halo, ang. burleska - 20.00 Tom Jones, ang. film - 21.50 Dunašport ■ 22.15 Rože tisoč in ene noči, it. film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški progr. - 10.05 Brez spanca v New Yorku, komedija -11.30 Šport - 12.00 Liga prvakov, nogometni magazin -12.35 Trije mušketirji, pustolovski film - 14.20 High Spirits, komedija - 15.50 Nogomet: Streetsoccer Cup, finale - 16.15 Nogomet: Ra-pid - Sturm, prenos z Dunaja 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dr. Dolittle, komedija -21.40 Kolumbo - 23.15 Kraj dejanja TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Čisto kulinarično - 9.30 Wake Up, muzikal - 10.00 Jeno Takacs, portret - 10.30 Teden kulture - 11.05 Novinarska ura -12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija -13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.15 Univerzum - 15.00 Tri dame z žara - 15.25 Lepa lažnivka, komedija - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Volitve v Nemčiji - 18.30 Brez pošte, šov - 19.00 Volitve v Nemčiji -19.05 Dežela danes -19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.59 Volitve v Nemčiji - 20.15 Mačeha, TV-film - 21.45 Poročila -22.20 Okrogla miza - 23.40 Afera Line Loos, gledališka predstava sfl/ ( Ponedeljek, 23. 9. TV SLOVENIJA 1 6.05 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 - 6 25 TEDENSKI IZBOR - 6.25 UTRIP - 6 40 ZRCALO TEDNA - 7.00 DOBRO JUTRO - 9 00 POROČILA - 9.05 TEDENSKI IZBOR - 9.05 IZ POPOTNE TORBE: MOJA SOBA - 9.20 MARKO, MAVRIČNA RIBICA, -RISANA NAN. 41. EPIZODA - 9.35 ODD. ZA OTROKE - 9.50 ORJAKI, - ANGL. DOK.SERIJA, - 10.15 NA VRTU, ODD. TV MARIBOR -10.40 LEGENDE MORJA - FRANCOSKA DOK.SERIJA - 11.05 CIK CAK -11.25 POVABILO NA PLES -12.25 TREND -ODD. O MODI IN VIZUALNI POP KULTURI -13.00 POROČILA, ŠPORT, VRČME -13.15 VIDEOSTRANI - 13.30 ZLATA ŠESTDESETA - NOSTALGIJA Z UREDNIKI - ERVIN FRITZ -14.30 POPLAVA: PODIVJANA REKA - AM. FILM, PON. -15.55 DOBER DAN, KOROŠKA -16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME ■ 17.00 BARVE JESENI -17.55 OTOK ŽIVALI, RISANA NAN. -18.15 RADOVEDNI TAČEK: MOST -18.35 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 ■ 18.40 RISANKA -19.00 DANES -19.05 VAŠ KRAJ -19.25 VREME -19.30 TV DNEVNIK, ŠPORT, VREME • 20.00 MA-NATEA, FRANCOSKA NAD. - 20.55 GOSPODARSKI IZZIVI - 21.25 PODOBA PODOBE - 22.00 ODMEVI, KULTURNA KRONIKA, ŠPORT, VREME ■ 22.50 ECCE HOMO - KANADSKA DOK.SERIJA, 13., ZADNJI DEL - 23.45 BARVE JESENI, PON. ■ 0.35 PODOBA PODOBE, PON. -1.00 GOSPODARSKI IZZI-V . PON. -1.30 TREND, - ODD. O MODI IN VIZUAL-N POP KULTURI - PON. ■ 1.50 HOMO TURISTI-01 S PON. - 2.10 STUDIO CITY, PON. - 3.20 KONČ-N CA. PON. - 4.20 ŠPORT 4 4 SLOVENIJA 2 7. ) TELETEKST TV SLOVENIJA do 01.10 - 7.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 8.00 TEDENSKI IZBOR - 8.30 IZVIR(N)I, ODD. O LJUBITELJSKI KULTURI - 9.05 DOBRO JUTRO -11.05 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA -12.15 TV PRODAJA - 12.45 TEDENSKI IZBOR - 12.45 SPREHOD Z ZVERINAMI - ANGL. ZNANSTVENA SERIJA • 2., ZADNJI DEL -13.35 SOBOTNA NOČ -15.30 POSLANSKE POBUDE IN VPRAŠANJA, PRENOS -18.00 ŠTAFETA MLADOSTI • 19.15 VIDEOSPOTNICE ■ 20.00 STUDIO CITY ■ 21.05 KONČNICA ■ 22.05 SVETO MESTO JERUZALEM - AVSTRIJSKA DOK.ODD. - 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA • 0.25 VIDEOSPOTNICE, PON. POP TV .9.10 Salome -10.00 Močno me objemi -10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo • 11.50 Ljubezen brez greha -12.40 TV prodaja -13.10 Športna scena, pon. -14.10 Varuhi luke -15.00 TV prodaja -15.30 Ljubezen brez greha -16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo -17.20 Močno me objemi -18.15 Salome - 19.15 24UR ■ 20.00 Komedija: ■ Jezik denarja - 21.45 Raztresena Ally ■ 22.40 Odpadnik - 23.30 24UR, pon. KANAL A 10.40 Dvakrat v življenju -11.30 TV prodaja -12.00 Dannyjeve zvezde, v živo -13.00 Mladi in nemirni -13.50 Obala ljubezni -14.45 Ricki Lake, pogovorna odd. -15.35 TV prodaja -16.05 Mož akcije -16.30 Ženki • 16.55 Dvakrat v življenju -17.45 Korak za korakom -18.15 Veseli rovtarji -18.45 Družina za umret -19.15 Šov J. Springerja, pogovorna odd. • 20.00 Superfilm: Divja reka - 22.00 Ti in jaz ■ 22.30 Tretji kamen od sonca - 23.00 Noro zaljubljena ■ 23.30 Šov J. Springerja, pon. pogovorne oddaje - 0.20 Raj IDEA TV - KANAL 10 8.00 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 15.00 SLOVESNA OTVORITEV PRENOVLJENEGA DOMA KULTURE NA RAZKRIŽJU, - reportažni posnetek -16.00 KANAL A - 20.00 AKTUALNO, inf. odd. -DOGODEK DNEVA - 20.15 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 21.00 ŽIVA IDEA TV, reg. progr. - AKTUALNO, pon. informativne oddaje - DOGODEK DNEVA - 21.15 OGLASI - 21.20 KRONIKA - 21.25 PREGLED ŠPORTNIH DOGODKOV - 21.30 SA-TAHOVCI NEKOČ IN DANES V KNJIGI - 21.40 DRŽAVNA RAZSTAVA PLEMENSKIH ŽIVALI LISASTE PASME - 22.00 POMURSKI INF. KAŽIPOT TV AS 09.30 Teden ob Muri, inf. odd., pon. 10.30 Za vas in mesto, kmetijska odd. 10.25 Na domači grudi, kmetijska odd., pon. 11.40 Videostrani. 17.00 Teden ob Muri, inf. odd., pon. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.13 Vreme. 18.15 Za vas in mesto, kmetijska odd. 19.10 Na domači grudi, kmetijska odd., pon. 19.25 Radovna dolina, reka in ljudje, reportaža. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.13 Vreme, pon. 20.15 Šport plus, športna odd. v živo. 20.45 NK Mura: NK Gorica, posnetek nogometne tekme. 22.40 Gnes, inf. odd., pon. 22.43 Vreme, pon. 22.55 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.50 TV Koledar - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška -9.00 Deček spoznava svet, serija za otroke in mla 1 dino - 0.20 Oggy, risana serija -850 kipper, risani \ film - 10.00 Poročila - 10.50 Jump Cut - 11.10 Ek- ' špedicija v živalsko carstvo - 12.00 Poročila -12.20 Pravica na rojstvo - 13.10 Halo, Zagreb -14.00 Ameriški TV film: Family of cops 2 - 15.45 Zagreb: Leto in leto -16.00 Poročila - 17.00 Hrvaška danes - 18.30 Hrvaški glasbeni progr. -19.00 Vprašalnik, kviz - 19.30 Dnevnik - 20.00 Najava večernega progr.a - 20.05 Reševanje blaga - 20.35 Kriminalka Mary Higgins Clark: Ali Around the Town, angleško-kanadski tv film TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorame turističnih središče Hrvaške - 9.55 TV razpored - 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 15.45 Deček spoznava svet - 16.05 Potovanja dr. Doolittlea - 16.30 Kipper -16.40 TV Koledar - 16.50 Poročila za gluhe in naglušne osebe - 16.55 TV razpored - 17.00 Hugo - 17.25 Pravica na rojstvo - 18.10 Panorama - 18.45 Reševalna služba - 20.05 American Embassy, serija - 21.10 Frasier - 21.35 Becker - 22.10 Poletni retrovizor TV HRVAŠKA 3 15.40 Panorame turističnih središč Hrvaške -20.05 Petica, evropski nogomet - 21.20 Mogočni Joe Young, američki film - 23.10 Šokec iz Šiško-vec, dok. odd. - 23.40 Nema priča 4. TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli • 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 9.05 Helo, Einsteini, fran.-madž. nad. - 10.00 Osem letnih časov, madž. tel. ser. -11.10 Inšpektor iz Rima, it. krim nan. -12.00 Poročila, vreme -13.00 Vojak Princ, madž. nan. ■ 13.35 Papir, dok. ser. ■ 14.05 Romski magazin -14.30 Slovaški magazin -15.00 Madžarska hiša -15.30 Andromeda, am. sci-fi -16.15 Musiča Historica ■ 16.30 Evangeličanska cerkva -16.50 Ostani z nami, srečanje z Biblijo -17.00 Dnevnik iz parlamenta -18.00 Poročila -18.05 Skeči Andrasa Kerna -19.00 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Modra luč -21.00 Temni angel, am. akcijski film - 21.45 Kje? Kaj? Zakaj? ■ 22.20 Aktualno, poročila - 22.55 Šport - 23.50 Skrivnost Oberwalda, it. film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Tedenska poročila ■ 9 25 Zdravstveno stanje Madžarov v času Arpado-vičev ■ 10.00 Dom duše in telesa, dok -10.35 Rumeni šal, polj, film -11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce ■ 12.25 Nekdanji dnevniki -12.45 Znanstvena zakladnica-13.15 Potepanje -13.30 Logistika-14.00 Sliši, Izraeli, verska odd. -14.30 Deset let televizije Duna -15.15 Posebna ura zgodovine -15.55 Ferenc Bekassy, dok. -16.25 Mali, toda močan, nem. nad. -17.00 Halo, halo! -17.25 Ruski animacijski filmi - 17.45 Vir prihodnosti - 18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -18.45 Gimnazija zapeljivcev, ser-19.30 Nad mejami - 20.00 Morilec in branilec, fran. krim. - 21.45 Poročila, šport -22.10 Po sledeh Haydna v Eszterhazl, dok,- 22.50 Ne obledi!, madž. dok. TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški progr. - 8.55 High Spirits, komedija - 10.25 Dr. Dolittle, komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke -15.45 Superman - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 X-faktor -18.30 Varuška -19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.15 Praktična čarovnija, komedija - 22.55 Pogum pod ognjem, film -0.45 Nikita TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.15 Sveže kuhano je napolpri-dobljeno - 9.40 Bogati in lepi - 10.00 Policijska inšpekcija 1 - 10.25 Lepa lažnivka, komedija -12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.40 Sveže kuhano je napol pridobljeno -14,05 Dr. Guinnova -14.50 Naš Charly - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Gozdarska hiša Falkenau - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Odd. o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Tudi več ni nikoli dovolj, film Torek, 24. 9 TV SLOVENIJA 1 6.05 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.20 - 6.25 TEDENSKI IZBOR - 6.25 KULTURNA KRONIKA -6.30 ODMEVI - 7.00 DOBRO JUTRO - 9 00 POROČILA - 9.05 TEDENSKI IZBOR - 9.05 RADOVEDNI TAČEK: MOST ■ 9.20 SREBRNOGRIVI KONJIČ, -RISANA NAN. - 9.45 OTOK ŽIVALI, RISANA NAN. -10.05 ŠTUDENTSKA ULICA, ODD. ZA ŠTUDENTE ■ 10.35 BARVE JESENI ■ 11.25 OBZORJA DUHA -11.55 MANATEA, FRANCOSKA NAD., ■ 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME -13.15 TEDENSKI IZBOR -13.15 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODD. TV MARIBOR -13.55 LJUDJE IN ZEMLJA, ODD. TV MARIBOR -14.45 POLNOČNI KLUB -15.55 PRISLUHNIMO TIŠINI -16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME -16.55 SFINGA, NEMŠKA DOK.SERIJA, -17.45 ZAKLADI SVETA ■ NEMŠKA DOK.SERIJA -18.05 SLOVENSKE IZŠTEVANKE Z MELITO OSOJNIK: EN KOVAČ KONJA KUJE -18.10 ENCIKLOPEDIJA ZNANJA - IZOBRAŽEVALNA ODD. ZA OTROKE -18.25 KNJIGA MENE BRIGA: - M.ROŽANC - LJUBEZEN -18.40 RISANKA -19.00 DANES -19.05 VAŠ KRAJ -19.25 VREME -19.30 TV DNEVNIK, ŠPORT, VREME ■ 20.00 MEDNARODNO LETO GORA, DOK.ODD. - 21.00 AKTUALNO - 22.00 ODMEVI, KULTURNA KRONIKA, ŠPORT, VREME - 22.50 V IMENU LJUBEZNI, - ANGL. DRAMA, 2„ ZADNJI DEL ■ 0.35 KNJIGA MENE BRIGA: M.ROŽANC - LJUBEZEN, PON. - 0.50 SFINGA - NEMŠKA DOK.SERIJA, PON. ■ 1.40 ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOK.SERIJA, PON. - 2 00 MEDNARODNO LETO GORA, DOK. ODD., PON. - 2.50 AKTUALNO, PON. - 3.40 MARY TYLER MOORE - AM. NAN. 36.EPIZODA, PON. -4.00 STERNBERGOVI, - NEMŠKA NAD., PON. -5.05 ŠPORT TV SLOVENIJA 2 7.10 TELETEKST TV SLOVENIJA do 01.10 - 7.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 8.00 TV PRODAJA - 8.30 TEDENSKI IZBOR - 8 30 MOSTOVI - 9.05 DOBRO JUTRO -11.05 TV PRODAJA - 11.20 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA -13.50 TV PRODAJA -14.20 TEDENSKI IZBOR -14.20 STUDIO CITY -15.15 KONČNICA -16.15 MARY TYLER MOORE, AM. NAN. -16.45 STERNBERGOVI, NEMŠKA NAD. -17.40 DOBRI TOVARIŠI, AM. FILM -19.25 VIDEOSPOTNICE ■ 20.00 TIŠINA, PROSIM, RAZVEDRILNA ODD. - 20.35 LIGA PRVAKOV V NOGOMETU - LEVERKUSEN - BAYER : MANCHESTER UNITED, PRENOS - 22,35 VESTERN, FRANCOSKI FILM - 0.40 VIDEOSPOTNICE, PON. POP TV .9.10 Salome ■ 10.00 Močno me objemi ■ 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo -11.50 Ljubezen brez greha -12.40 TV prodaja -13.10 Raztresena Ally -14.05 Varuhi luke -15.00 TV prodaja -15.30 Ljubezen brez greha -16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo -17.20 Močno me objemi -18.15 Salome - 19.15 24UR ■ 20.00 Preverjeno - 21.00 Resnična zgodba:: Namesto očka - 22.40 Odpadnik - 23,30 24UR, pon. KANAL A 10.50 Dvakrat v življenju -11.40 TV prodaja -12.10 Simpatije -13.00 Mladi in nemirni -13.50 Obala ljubezni -14.45 Ricki Lake, pogovorna odd. -15.35 TV 4 W In* w POMURSKA REGIONALNA televizij a 10 38 VHP te stote - VKož ateste - 7-toK\ - \ -------- Matete. \i zwV\erte ■ M ^oxak za težakom - \%A^ \ aauk Veseli ravtaTj-X8.fi Družina za umret,-Xfi.fi Som A. \ 1 Sprlngerja pogovorna odd. - 20.00 Akcija. - Posebna \ enota - 21.45 Ti in jaz - 22.15 Trefp kamen od sonca - ' 22.45 Noro zaljubljena ■ 23.15 Šov J. Springerja. pon. pogovorne oddaje - 0.00 Rdeče petke IDEA TV - KANAL 10 8.00 DOBRO JUTRO POMURJE POZDRAV PREKMURCEM IN PRLEKOM - VREME - ŽIVA IDEA TV, pon. reg. progr.a - 9.00 POMURSKI INF. KAŽIPOT -15.00 ŽIVA IDEA TV, pon. reg. progr.a - AKTUALNO, inf. odd. - DOGODEK DNEVA - 15.20 KRONIKA -15.25 PREGLED ŠPORTNIH DOGODKOV - 15.30 SA-TAHOVCI NEKOČ IN DANES V KNJIGI - 15.40 DRŽAVNA RAZSTAVA PLEMENSKIH ŽIVALI LISASTE PASME - 16.00 KANAL A - 20.00 AKTUALNO, inf. odd. - DOGODEK DNEVA - 20.15 POMURSKI INF. KAŽIPOT - 21.00 ŽIVA IDEA TV, reg. progr. - AKTUALNO, pon. informativne oddaje - DOGODEK DNEVA - 21.15 OGLASI - 21.20 IZ NAŠEGA STUDIA -21.50 NK MURA: NK GORICA, reportažni posnetek -22 00 POMURSKI INF. KAŽIPOT TV AS 09.30 Gnes, inf. odd.,-pon. 09.43 Vreme, pon. 09.45 Šport plus, športna odd., pon. 10.15 NK Mura : NK Gorica, posnetek nogometne tekme. 12.10 Videostrani. 17.25 Šport plus, športna odd., pon. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.30 Vreme. 18.15 NK Mura : NK Gorica, posnetek nogometne tekme. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.13 Vreme, pon. 20.15 Osnovna šola L, predstavitveni film. 20.30 Šport plus, športna odd., pon. 21.00 Viva Turisti-ca, turistična odd. 21.30 Romski razgledi/Romano Dikhijpe, odd. o Romih. 22.05 Haruko Fokuda, dokumentarna odd. 22.35 Gnes, inf. odd., pon. 22.48 Vreme, pon. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.50 TV Koledar - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška -9.00 Deček spoznava svet, serija za otroke in mladino - 9.20 Potovanja dr. Doolittlea, risana serija -9.450 Lisicer Leon, risani film - 10.00 Poročila -10.50 Jump Cut - 11.10 Ekspedicija v živalsko carstvo - 12.00 Poročila - 12.20 Pravica na rojstvo - 13,10 Halo, Zagreb - 14.00 Ameriški TV film: The golden Spiders - 15.45 Ljubim svoje mesto - 16.00 Poročila - 17.00 Morje in otoki -živeti na otoku Šipan - 18.30 Hrvaški glasbeni progr. - 19.00 Vprašalnik, kviz - 19.30 Dnevnik -20.00 Najava večernega progr.a - 20.05 Upanje stoletja: Leta vrhunca - 21.00 Hrvaški gospodarski forum - 22.55 Borzno poročilo 23.30 Kinoteka: Darling, angleški film - 0.15 Ameriški TV film TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 15.45 Deček spoznava svet - 16.40 TV koledar - 17.00 Hugo - 18.10 2,4 otroka - 18.45 Reševalna služba - 20.05 Čarovnija - 21.00 Poročila - 21.10 Pari -21.40 Pravica za vse - 22.30 Normal Ohio, humoristična serija TV HRVAŠKA 3 15.40 Panorame turističnih središč Hrvaške -18.15 Petica - 20.05 Glasbena odd. - 20.35 Nogomet: Bayer Leverkusen - Manchester United, prenos - 22.35 Nema priča 4. - 23.25 Liga prvakov, posnetki - 23.55 Beg možganov, dok. odd. TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 9.05 Helo, Einštelnl, fran.-madž. film -10.00 Osem letnih časov, madž. tel. nad. -11.10 Inšpektor iz Rima. it. krim. nan. -12.00 Poročila, vreme -13.00 Vojak, Princ, madž. nan. ■ 13.35 Papir, znan, ser. -14.05 Srbski ekran -14.35 Unsern Bildschirm -15.05 Za šolarje -15.35 Andromeda, am. sci-fi -16.25 Za otroke -16.55 Dotik -17.20 Katoliška kronika -18.00 Poročila - 18.05 Legionar iz Pešte, razvedr. prog. -19.00 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme • 20.05 Prosili ste, gledajte, tv-česti-tke - 21.00 Don Matteo, it. krim. serija - 22.00 Panorama - 22.30 Aktualno, poročila-- 22.50 Šport-Liga prvakov Začenla se dan - 4 Afi Had me\am\ - A .fi Vo pc zabljenih pokra\mah, - fi.fi Grmnažga zapel\wce nad. -10.30 Tekma Ul. češki film -11.56 Poročil 12.10 Za kmetovalce -12.25 Heurekaf -13.00 Lt stika -13.25 Animare necesse est -13 40 Madž. dske pravljice -14.00 Deset let Duna televizije 14 Življenje v divjih vodah, dok. -15.40 In memori Nandor Gion -16.25 Mali, toda močan,nemš. na 17.00 Halo, halo, ang. burleska -17.25 Mojstri ru animacije -17.45 Vir prihodnosti -18.00 Poroč šport -18.30 Risanka -18.45 Gimnazija zapeljiv ■ 19.30 Smeri neba - 20.00 Rafal za črnega biv madž. film , - 21.45 Poročila, šport - 22.10 Tale 22.40 Kuba, am. film. TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški progr. - 10.05 Divje kreature, koi dija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.45 perman - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabi - 17.40 X-faktor - 18.30 Varuška - 19.00 Cyb 19.30 Čas v sliki - 20.15 Medicopter 117-21 Policaj iz Tolza - 22.45 Seks v mestu - 23.10 L prvakov, posnetki TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pr bljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Ljubezenske; dbe in poročne stvari - 12.00 Poročila - 12 Evro Avstrija -12.35 Tednik -13.00 Čas v slil 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 12 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Dr. duinnova - U Naš Charly - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov I bare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodoš Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v slil 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum: Di Afrika, 3. del - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v< - 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem f V Sreda, 25. 9. TV SLOVENIJA 1 6.05 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.20 - 6 TEDENSKI IZBOR - 6.25 KULTURNA KRONIK 6.30 ODMEVI - 7.00 DOBRO JUTRO - 9.00 PORC LA - 9.05 TEDENSKI IZBOR ■ 9.05 BABAR, Ril NA NAN. - 9.30 PIPSI, RISANA NAN. - 9.55 S VENSKE IZŠTEVANKE Z MELITO OSOJNIK: KOVAČ KONJA KUJE - 9.55 ENCIKLOPEDI ZNANJA, IZOBRAŽEVALNA ODD. ZA OTROK 10.10 KNJIGA MENE BRIGA: M.ROŽANC - LJU ZEN - 10.25 ODD. ZA OTROKE ■ 10.50 ZAKL; SVETA, NEMŠKA DOK.SERIJA -11.05 SFINI NEMŠKA DOK.SERIJA - 11 55 NATIONAL Gl GRAPHIC - AM. DOK.SERIJA -13.00 POROČII ŠPORT, VREME -13.15 GLASBENA ODD. ■ 14 TEDENSKI IZBOR - 14.15 MEDNARODNO LE GORA, DOK.ODD. -15.05 AKTUALNO -15.55 h STOVI -16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME -17 BARVE ORINOCA, NIZOZEMSKA POLJUDNI NANSTVENA ODD. - 17.55 M. LEBEN: ANIC/ ČUDEŽNI DEŽELI, PLESNA PREDSTAVA - 18 ODD. ZA OTROKE -18.40 RISANKA -19.00 DAN -19.05 VAŠ KRAJ -19.25 VREME -19.30 TV D VNIK, ŠPORT, VREME - 20.00 SEDMI PEČAT: DENI VIHAR. AM. FILM - 22.00 ODMEVI, KULTI NA KRONIKA, ŠPORT, VREME ■ 22.55 KONTI PUNKT - 23.55 FESTIVAL RADOVLJICA: AMST DAMSKI BAROČNI TRIO -1.10 BARVE ORINOC NIZOZEMSKA POLJUDNOZNANSTVENA OD PON. - 2.00 MARY TYLER MOORE, AM N/ 37.EPIZODA, PON. - 2.25 STERNBERGOVI Nf ŠKA NAD., PON. - 3.10 KROTILEC MORANT ; STRALSKI FILM, PON. - 5.10 ŠPORT- TV SLOVENIJA 2 7.10 TELETEKST TV SLOVENIJA do 00 45 - 7 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA - 8 TV PRODAJA - 8.30 TEDENSKI IZBOR - 8 30 I BER DAN, KOROŠKA - 9.05 DOBRO JUTRO - 11 TV PRODAJA - 11.20 VIDEOSTRANI - VREMI SKA PANORAMA - 14.55 TV PRODAJA - 15 TEDENSKI IZBOR - 15 25 SLOVENSKI LJUDI 19. september 2002 27 HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA LETALSTVO ASTMA PLATINA ZLATO g?," Ustnik genij PESNIK UJEVIČ MUSLIMAN. MOŠKO IME PIVSKI VZKLIK SRNJI SAMEC LASTNOST HRAPAVEGA VODNA PTICA VROČ IN VLAŽEN ZRAK NASPROTJE IZSTOPA STAROGRŠKI PESNIK SLOVENSKI ARHITEKT (BORIS) NEKDANJA JUGOSLOVANSKA ROCK SKUPINA VZDEVEK GLASBENIKA ALEŠA KERSNIKA AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK NAVIDEZNO OŽIVLJANJE LUTK VERSKA SEKTA. PREKRŠCE-VALCI ergant S" WRAS) &SKA AVAR 'NTal RAZLAGA SVETEGA PISMA NOVINEC V SAMOSTANU ZVEZA DRŽAV JV AZIJE PRVI RIMSKI ZALOŽNIK KOŠČEK SUKANCA KARL IMMERMANN Jedba &0K' ^SKl DAN ZALJUBLJENIH GL. MESTO BRAZILSKE ZVEZNE DRŽAVE ___PARA ^STNIK Ss JANSKa '»eja GENERAL, RUŠITELJ MONARHIJE JABDULKJ NA ZRAKU SUŠEN ZIDAK V SREDNJI AMERIKI BRITANSKI GLASBENIK ENO ŠIFRA ZNAMKA ŠPORTNE OBUTVE MESTO V SEV. IRSKI GRŠKI OTOK V EGEJSKEM MORJU OTOČJE V BENGALSKEM ZALIVU DEL VIETNAMA ZVITEK MERILEC NAKLONA NEKDANJA HRV. MISS (VANJA) NAPETOST (KNJIŽ.) KISLINA .(LAT.) PEVKA PRODNIK MEJNA REKA MED BIH IN HRVAŠKO VEZAVA S POŠEVNIMI ČRTAMI I KAROV OČE BOS. POLITIK GANIČ PRISLOV, KI IZRAŽA ZANIKANJE ČEŠKA IGRALKA (ANNY) PRAVLJIČNA LEPOTICA ZANEMARJENOST GOROVJE NA HRVAŠKEM NATRIJ RUSKA CARISTIČNA POLICIJA SL.IGRALEC (PRIMOŽ) ŠPARTANSKI KRALJ DRAMA IVA BREŠANA FRANCOSKA TERORIST. ORAGNIZ. PRITR-DILNICA eiTEV NagHADNE KRIŽANKE 5.9. 2002: ^NATIZEM, SAVONAROLA, TLA, Sam’ Mount. AKANT, EINSTEIN, Pr5 SaRAVAK, UMETNIK, ATBARA, lA AKRA, EONI, TRAGED, LABORA, ’ ATAL’ NA’ ENA’ ERNA’ KRA’ C20R, TOASTI, MAT, BALERINA, S0i.| ’ AVAL0N, AHA, IKA, ARAK, ?A’ 'RCI, 0T0MAN, TRIGLAV, AN0- ATRnnA’ °K0’ NAT’ T0N’ 0M0T’ BA’ $EAPE, ILIRI, ROMANTIZEM, ’ ALA’ MAŠERA ^Po^evano tudi Čopič SINTETIČNO MAMILO AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCIJA MESTO V SV FRANCIJI TRČENJE IGRALKA BANCROFT STARO-BOLGARSKI KRALJ RADIOAKTIVNI IZOTOP TORIJA OGNOJEK, TUR PRAOČE SEMITOV SLOVENSKA OPERNA PEVKA ŽENA DAVIDA BOWIEJA NEKDANJA NEMŠKA PEVKA OSNOVNA MERA RUSKI PESNIK (SERGEJ) NORD. IZRAZ ZA SMUČI KMEČKO ORODJE VEK, DOBA NOVA GVINEJA OGRIZEK FRANCOSKI IGRALEC (PHILIPPE) OTOK PRI ZADRU UGLED, VELJAVA TENISACICA PISNIK SLOVENSKI MATEMATIK (JURIJ9 Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: 1. NAGRADA V VIŠINI 10.000,00 SIT: Jožef Vučko, Dolnja Bistrica 37 b, 9232 Črenšovci 2. NAGRADA KUHARICA BOUG ŽEGNJAJ: s>g = ® CM CM 1« 3 Erika Kovač, Lenddavska ulica 13, 9000 M. Sobota . do 7. nagrada - Vestnikova majica: Danica Žižek, Cankarjeva 93, 9000 M. Sobota Samo Flisar, Šratovci 38, 9252 Radenci Sara Drvarič, Gregorčičeva 43, 9000 M. Sobota Julija Prelec, Šalovci 165, 9204 Šalovci Jožica Bohar, Stanjevci 19 a, 9203 Petrovci E ~ g as S E jo 03 03 S ra z S REDKA KOVINA (Y) VEDA O TVORJENJU GLASOV PRIMOŽ GLIHA FRANCOSKA TISKOVNA -AGENCIJA NEČEDNA ZADEVA I TUBER-KOLOZA VELIK MORSKI RAK VODNI PREKOP NAJVIŠJE CERKVENO SODIŠČE RIBIŠKA MREŽA LUKA V IZRAELU SLOVENSKI SKLADATELJ (RISTO) ZVONE IVANUŠIČ OSEBA IZ MAHAB-HARATE Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3.-7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka. 27. septembra 2002. Ime in priimek:___________________________________________________________ Naslov: ___________________________________________________________________ ^oio murski val IN 105,7 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) 05 P l0 l5 M |edr° V dobro iutro ’ 10 00 Poročila - 10 05 Obvesti-SRp °9laS' 11 00 Por°čHa"1E20 Zamurjenci -12.00 J'°0 POro~. ' ^ 05 Obvestila - 12.30 Od petka do petka -1^'14 Qnp ' 13-15 1. oseba ednine -13.20 Predstavljamo Vaj ° DogodkP°r0čila ‘ 14 05 Obvesti/a - 14.30 Romskih 60 -17 gn n!'n odmevi ■ 17.00 Osrednja poročila na Murskem C°0 potoči'la'1730 MV-nagrajuje -1800 ALL~B00M -3N()pCl a' 1915 Mladi val ’ 2000 u9asni televizor! -f0(n O5.oo 1, . fo-9' 10 05 Vedf° v dobro iutro _ °8-30 Mali oglas' ’ 10 00 Po~ '11 3n°bVestila ■ 10.30 Potepajte se z nami -11.00 Po-P0 °s 0bVe Rumene novice (BBC) - 12.00 Poročila BBC-Oo°čila-14 13-00 Poročila-13.15 1. oseba ednine-14.00 in on 5 °bvestila -14.15 Evropa v enem tednu -15.30 ' 17 00 Osrednia P°ročila na Murskem valu -^;l9.00 p '17-30 MV-nagrajuje - 18.00 Pesem našega ^O.oo °r°^'a ■ 19.10 Najlepše želje s čestitkami in po-Og. JA: 05 p °botni poletni večer - 24.00 - SNOP ■09 0 Mise| in Vedr° v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -W,3° Srečen daS' 830 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna C Auhj^6 °a Murskem valu ■ 10.25 Obvestila -10.30 Ne-fv^ et°Vaic l2-30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute Najlepše želje s čestitkami in pozdravi P°r°Čila S Športnih 'gnšč) - 18.00 Na narodni farmi MV -bedeli ki ste dragega pokojnika v tako velikem premili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo žajU °Vn*ku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Dragi Feri! rceje omagalo od bolečin, dih je zastal, a v naših srcih boš vedno ostal! eutolažljivi vsi, ki smo te imeli radi Skromno, tiho si živela, za nas si delala, trpela. Zdaj prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. ZAHVALA V 79. letu nas je po dolgotrajni bolezni zapustila draga mama, ljuba babica in prababica Ana Korpic ' i28“‘"Dec67 sose^11 Se iskreno zahvaljujemo botrini, ^Utkih Om’ P^Ajem in znancem, ki so nam v na StaH °b strani’ darovali vence, sveče in za VSeni> ki * P:‘frc^b besede sožalja in tolažbe. L g. Vr ^r'^' 'n ^(> PosPrcm>b n3 nadnjo pot. vhk, svet ^mU Hriberniku za pogrebni obred, za cerk’ 'n ^escc^e slovesa. ' ^Pogr .enemu pevskemu zboru za lepo odpete e ni$tvu Banfi za pogrebne storitve. m $e enkrat - iskrena hvala! V Qt>l’ Zže»o Kristino, vnukinja Marjana nJa Renata s Klavdijem, pravnukinji Nina in Larisa Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel. Zdaj prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 83. letu zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast Rudolf Zelko iz Matjaševec 54 Ob tihem žalovanju izrekamo zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli besede sočutja, dragemu pa darovali cvetje, sveče, za sv. maše in v dobrodelne namene. Iskrena hvala g. župniku Ficku in g. Kuharju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, in govorniku Ignacu Klementu za besede slovesa ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Globoko žalujoči: žena Frančiška, sinovi Karel, Herman in Jožef z družinami, hčerka Anica z družino, snaha Angela z družino, vsi vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... Ob boleči in nenadni izgubi, v 53- letu, našega ljubega moža, očeta, sina, brata, svaka in strica Antuna Mikuliča od Sv. Jurija 73 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli besede sočutja, dragemu pa darovali cvetje in sveče, posebna zahvala družini Klager iz Avstrije za vso pomoč v najtežjih trenutkih, prav tako vsem sodelavcem, gospodu župniku, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebništvu Banfi za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njegovi najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Jožefa Čontala iz Gederovec 14 1915-2002 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in ostale dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebništvu Banfi. Lepa hvala sodelavcem Mure - 223-brigade-Težka ’ konfekcija, Eurestu M. Sobota, porodniškemu oddelku bolnišnice v Rakičanu. Žalujoči: žena Marija, hčerke Marjeta, Kristina, Marija in Milena z družinami Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 69- letu nas je po kratki bolezni zapustil dragi oče, dedek, tast, sorodnik in prijatelj Viktor Šiftar iz Strukovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbenikom ter pogrebništvu Banfi. Žalujoča: sinova Emil in Drago z družinama OGLASI 19. september 2002 30 HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel.: 102) 548 14 26, faks: (02) 538 12 26 6881:04 1 772 426,041 733 948 Ekstra lahko kurilno olje Petrol NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! BONAFIN, d. o. o. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJE: PLAČILNE KARTICE, OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA MS, Staneta Rozmana 16 Tel.: 02/ 524 16 30 U, Slovenska 27 TeL: 01/ 425 20 75 vestnik Ko je hudo, me pokliči! 15 mc čtt cCm-! Klic je brezplačen, omogoča ga Telekom V/ Kurilno olje evropske kakovosti PETROL Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja! Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico! 080 22 66 brezplačna številka za hitra in enostavna naročila! KAKOVOSTNO - HITRO - UGODNO SISTEMI KNAUF Knauf - stropni designi Knauf - pregradne stene Knauf - stenske obloge s kovinsko podkonstrukcijo ter izolacijo Knauf - suhi ometi Knauf - suhi estrih Pri dodatnih količinah posebno ugoden popust! SMG ROBERT HOZJAN Hercegovščak 19c 9250 Gornja Radgona Tel. št.: 041 539 204 oblaganje podstrešja (požarna, toplotna zaščita) Sadata TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo^iol.net VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE, OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE, OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO! OBLAČIMO POGLEJ IN ODPOTUJ 10.950 26.10., 2* hotel Kimen, 3D. POL, organizirani pohodi, otrok do 12. let brezplačno ‘S# 17.990 25.10.02 - 30.3.03,3* hotel Lucija, Sončkov klub, 3/4D, NZ, izleti, šport, animacija P 25.500 25. - 31.10., 4* hotel Toplice, 3D, POL, kopanje, šport, otrok do 12. let brezplačno 'Z,'//? Z V./ O', > ČRNA GORA 32.000 25. ■ 31.10., avtobusni izlet, 7D, P, vključeni ogledi, vstopnine, degustacija... 39.900 26.10., 3* hotel Stella, 4D, POL, avtobus Iz MB, CE, U, izleti: Dubrovnik, Mostar, Neretva KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ. Bolan Jakšlč, s. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200 HIŠE prednost je v sistemu JESENSKA AKCIJA BAUMIT FASADNEGA SISTEMA STIROPOR - EPS ■ Baumit lepilo KlebeSpachtel ■ Baumit armirna mrežica TextilglasGitter • Baumit zaključni sloj LAMELNE PLOŠČE - LAMELE ■ Baumit lepilo HaftMortel ■ Baumit armirna mrežica TextilglasGitter ■ Baumit zaključni sloj 3«u 4-Baumit fasade • ometi • malte ■ BAUMIT Gradbeni materiali d.o.o.. Zagrebška ulica 1,1000 Ljubljana, tel.: 01/236-37-55. www.baumit.si 64.900 27.9., 2* El Comi, 70, N, polet letala z Brnika 91.570 22.9., Magic Life, 7D, ali inclusive, odhod z Dunaja www.sonchek.com SONČEK M. SOBOTA. Sldvenska 52,02/521 41 92 I TUI potovalni center VEDEŽEVANJE 090 42 PIMA, s. p. 186 sr hišni sejem | od 'G do 3O. septenT^ • masivno pohištvo » vhodna vrata • notranja vrata * opažne plošče Pesem gozda v vašem domu. POPUST (Srd UP tesni »Mkrstnja Bted, d. d- Prodajni salon LIP Bled: MURSKA SOBOTA 02 521 38" VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, ben cinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafika^ d.d. IZBERITE MODRO SVOJO POT Zavarovalnica Maribor d.d., trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna ki je vredna zaupanja zavarovancev, išče nove sodelavce na področju celotne Slovenije: 1. zavarovalne zastopnike za trženje vseh vrst zavarovanj 2. strokovne svetovalce za sklepanje zahtevnejših poslovnih^zavgl Če ste podjetni, dinamični, ustvarjalni, komunikativni in pripravljeni sprejetl nove izzive, vas vabimo k sodelovanju. K točki 1: • najmanj srednješolska izobrazba (V. stopnja) • vozniški izpit B-kategorije Pogoji: K točki 2: • najmanj srednješolska izobrazb (V. stopnja) J • najmanj 2 leti delovnih izku^ področju zavarovalništva računalniška pismenost vozniški izpit B-kategorije Nudimo vam strokovno usposabljanje, stimulativno plačilo ter možnost napre< tdo^‘ Z izbranimi kandidati bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen s poskusno dobo 6 mesecev. 0piS° Vljudno prosimo, da svoje vloge, skupaj z dokazili o šolski izobrazbi in kratki^, dosedanjih delovnih izkušenj, pošljete v roku 14 dni od objave na nas ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Služba upravljanja s človeškimi vi ’ s pripisom: prijava na oglas, Cankarjeva 3, 2507 Maribor Za podrobnejše informacije nas lahko pokličete na telefonsko številko 02/2^3 ali 02/233 24 80 ravljeP O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po op razgovorih in sprejemu končne odločitve. Vse poslane vloge bomo obravnavali zaupno. $ & $ ek VOLVO S40 1.90 ZE 00 4.753.842,00 SIT.* ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI =3 M S UŽIVAJTE V NAJSODOBNEJŠI TEHNOLOGIJI DIZELSKIH MOTORJEV V VOLVU S40 IN VOLVU V40 Z NOVIM 1.9 LITRSKIM DIZEL MOTORJEM S 102 — * PREFINJEN TURBO DIZEL Z NEPOSREDNIM VBRIZGAVANJEM, KI MU OMOGOČA IZREDNE VOZNE LASTNOSTI, TIHI TEK, ČISTEJŠO EMISIJO IN " Jg(<0 U , GORIVA. EN TANK ZADOŠČA ZA 1111 KM”. VSE TO JE BREZHIBNO ZAOBJETO V NAJVIŠJO STOPNJO VARNOSTI, OBOGATENO Z RAZKOŠNO »c si OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE. • CENA JE IZRAČUNANA PO MENJALNIŠKEM TEČAJU 1 EUR * 228 SIT IN VELJA PRI MODELU 340 1.9D S 102KM. w PO NEODVISNI MERITVI EUDC. AC Lepoša, Ivanocijevo naselje 2, 9000 Murska Sobota, 02 522 11 19 31 iehiik 19. september 2002 Napoved kulturnih prireditev OTVORITEV Muska sobota . četrtek, 19. septembra, ob 18. uri bo v gradu otvo-razstave Neznano Prekmurje • zapisi preteklosti najine iz zraka. Pripravlja Pokrajinski muzej M. Sobota! soboto, 21. septembra, ob 20. uri bo v Art TOeju otvoritev razstave fotografa Deana Du-°koviča z naslovom Full Moon Cuba Libre. Ustava bo v okviru prireditve Slovo od po-etia na peščeni plaži Art Caffeja. pKdavanje Burska sobota Ik0’ sePtembra, ob 11. uri bo v MIKK-u । " taarska glasbena delavnica, ki jo vodi Miran Celec. 'vtorck, 24. septembra, ob 17. uri bo v likovni uči-£iOS I pričetek in informativni dan likovne delavr *Pod vodstvom akad, slikarja Mirka Rajnarja. . torek, 24. septembra, ob 19- uri bo v MIKK-Slasbena delavnica za kitaro, ki jo vodi Tadej »opoša. Rim sobota tfedo, 25. septembra, ob 18. uri bodo v MIKK-u ^meriško-nemško komedijo iz leta 1984 Stran-^uian Paradise režiserja Jima Jarmuscha. SOBOTA je na ogled stalna muzejska razstava. V knjiž-P okrajnskega muzeja si lahko ogledate razstavo E"®kt Prekmurskih in medmurskih izdaj leta 1919. napovednik kino • k i n Delimo vstopnice za kino - V Galeriji je do 3. oktobra na ogled pregledna razstava slik in grafik Bogdana Čobala, ki jo je pripravila Umetnostna galerija Maribor. - V kavarni Jelša je na ogled razstava Foto kluba Murska Sobota z naslovom Zeleno. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate projekta Singer in Dislocated Me avtorice Marije Mojce Pungerčar iz Ljubljane. BOGOJINA V veroučnih učilnicah si lahko ogledate razstavo del članov likovne sekcije Likos, ki je posvečena prof. Jožetu Lopertu. KONCERT MURSKA SOBOTA - V četrtek, 19. septembra, ob 19. uri bo v klubu PAC koncert Dueta Avivit iz Izraela, ki ga sestavljata violinistka Haya Livni in pianistka Herut Israeli. Pripravljata klub PAC in Sinagoga Lendava! - V soboto, 21. septembra, ob 20. uri bo v MIKK-u koncert alternativne godbe Grind Attack Returns, kjer bodo nastopile skupine Mastic Scum (Dunaj), Dislike (Požega), K. D. P. (Slavonski Šamac) in Dick-less Tracy (Brežice). BELTINCI V petek, 20. septembra, ob 20. uri bosta v župnijski cerkvi sv. Ladislava nastopila Olga Gracelj (sgpran) in Milko Bizjak (špinet, orgle). Na sporedu bodo dela Schuberta, Gounoda, Bacha, Scarlattija, Handla, Cac-cinija in Tarsie. ^bliski zavod za PROSTA lo0oji za zasedbo | zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota DELOVNA MESTA PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU |j8ENl DELAVEC DELA PRI ZAKLJUČNIH GRA-TER PRI UREJANJUO-'določen čas 1 mes.; UR/TE-« '°stali pogoji: PO TELEFONU iJ^ORlTI ZA RAZGOVOR; DRU- , Pomožni delavec; do 24. ; fc.S°KRAT B&K D. 0. 0., SLO- Murska sobota ^STINSKI DELAVEC Za STREŽBO: določen čas 3 fl’28' 09. 02; MACUN SLAVKO. K0^rMacUN. STROČJA VAS 20, Brez poklica natakarica; določen čas Pogoji: MOŽNOST P0- ZAPOSLITVE; do 20. 09. (J , OASNA-BABILON, RADOME- Ifjl Delwec ;2Sk° VINOGRADNIŠKA OPRAVI-^0^° $as 3 mes.; oslad P°9°p' Jo Nadaljnje zaposlitve; V^.GEOS, D. 0. 0., PREŽI-i 'Gornjaradgona Opažev šlV^EC; določen čas 2 mes.; t. "lh izkušenj; jeziki: slovenski Rn° 'n Pisno; vozniški izpit P°90ji: ZAPOSLI SE DELAVEC; do 24. 09. Rfer branko s. p.. Rih- C'RADENCI Zi“ANje IN ometavanje določen čas 2 mes.; f 'dušenj; jeziki: slovenski « f>no in pisn°i vozniški izpit fSun°?tali Pogoji: ZAPOSLI SE KJ^I DELAVEC; do 24. 09. branko s. p.. rih- \ Radenci V J čas 3 mes.; 6 mes. °stali Pogoji: DRUGI SMER IV' PODALJ- ^^toETVE; d0 28- °9- 02; <%k«L?Vcl. gorička ulica L%un ' DBOTA; št. del. mest: 3 Območje HI 111-IV V Izobrazba VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 6 15 3------1-------8 DZS V M. S.; PROŠNJE POSLATI NA DZS D. D,, MALI TRG 6,1538 LJUB: do 24. 09. 02; DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA, NEMČAVCI 10, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 PRODAJALKA: določen čas 3 mes.: ostali pogoji: PO TEL. SE DOGOVORITI ZA RAZGOVOR 041-605 005, MONOST PODALJANJA ZAPOSLITVE, ŽENSKI SPOL; do 24. 09. 02; BAGOLA ALEŠ S. P„ PETANJCI 65/A, TIŠINA PRODAJALEC; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; do 24. 09. 02; KALUŠE-ROVIČ ŠTEFAN S. P. TRGOVINA MEGI, PUŠČA, ULICA OB KAPELICI 27, MURSKA SOBOTA inštalacij । ^at?n E’.nedoločen čas; ^Uc-un B' °Stal' p°' bis***« MehANIZACIJE; «>^030:; ' delovnih izku- izpit LZ'k ‘ 9°vorno in hXLtyElNDnokate90r'Je: B; do X>"2er»™kos. ' Radenci Pro! an9ležki jezik - I ^Sedi>°9rarnskih orodij: A' osn' °snovn°. Delo s I 'V:Ek(nus™i pogoji: ■ °JEVi^ -KOM TEHNIK; KUHAR KUHAR V GRIL POD LIPO,KLAVNIŠKA / 4 M. SOBOTA; določen čas 3 mes ■ I ostali pogoji: ZAPOLSI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK;MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 26. 09. 02; LARBO D. 0. 0. MURSKA SOBOTA, JUŽNA ULICA 10, MURSKA SOBOTA NATAKAR NATAKAR/ICA; določen čas 12 mes.; 6 i mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški I jezik ■ govorno; vozniški izpit kategorije: I B; ostali pogoji: PO TEL. SE DOGOVOR ZA RAZGOVOR 5223-920; do 20. 09 02; HORVAT ALEXANDRA S. P. OKRE-I PČEVALNICA OB GOZDU, ANDREJCI 24/A, MARTJANCI I NATAKARICA; določen čas 3 mes.; I I ostali pogoji: PO TEL. SE DOGOVORITI ZA RAZGOVOR 041-605 005, MONOST PODALJA. ZAPOSL..ENSKI SP. ZAPOSLI SE LAHKO DEKLE Z DRUGIM POKLICEM; do 24. 09. 02; BAGOLA ALEŠ S. P., PETANJCI 65/A, TIŠINA NATAKARICA V BIFEJU 0MV ISTRABENZ V G. RADGONI; določen čas 3 I mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DEKLE Z DRUGIM POKLICEM Z VESELJEM DO TAKEGA DELA, MOTNOST PO-I DALJANJA ZAPOSLITVE; do 04. 10. 02; BREDA D. 0. 0., CESTA NA STADION 1A, GORNJA RADGONA NATAKAR-TOAJ II.; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih Izkušenj; ostali pogoji: OPRAVLJEN HIGIENSKI MINIMUM, ZNANJE 2. TUJ JEZIKOF PO PRILAGOJENEM PROGRAMU; do 24. 09. 02; RADENSKA - ZDRAVILIŠČE D. 0. 0., RADENCI, RADENCI NATAKARICA ZA STRE7B0 V LOKALU; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: DRUGI POKLIC:POMONA NATAKARICA; do 24. 09. 02; IZBIRA D. 0. 0. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, TRG LJUDSKE PRAVICE 12, LENDAVA • LENDVA TRGOVINSKI POSLOVODJA PRODAJALEC V KIOSKU IN NA TRŽNICI I V M. SOBOTI: določen čas 3 mes.; do I 05. 10. 02; TAMARA ■ HORVAT & C0„ I K. D., PUŠČA 13, MURSKA SOBOTA KOMERCIALNI TEHNIK "haha iai pc II.; določen čas 6 mes.; 28 Murska Sobota Četrtek, 19. septembra: ob 18.00 ameriška romantična komedija To sladko bitje, ob 20.00 ameriška srhljivka Bal smrti Petek, 20. septembra: ob 18.00 To sladko bitje, ob 20.00 ameriška akcijska komedija Bandita Sobota, 21. septembra: ob 18.00 Bandita, ob 20.00 To sladko bitje Nedelja, 22. septembra: ob 18.00 To sladko bitje, ob 20.00 Bandita Ljutomer Sobota, 21. septembra: ob 20.00 ameriški znanstvenofantastični film Časovni stroj Nedelja, 22. septembra: ob 20.00 ameriška romantična komedija Načrtovalka porok Gornja Radgona Petek, 20. septembra: ob 19-00 ameriška družinska komedija Mišek Stuart Little 2, ob 21.00 ameriška srhljivka Izbranka teme Nedelja, 21. septembra: ob 18.00 Mišek Stuart Little 2, ob 20.00 Izbranka teme Glavnemu igralcu v filmu Hartova vojna Willisu je ime Bruce, našo nagrado pa prejme Petra Mertik, Ob potoku 6, 9224 Turnišče. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Imenujte vsaj še en film, kjer je igral Bruce Willis! Odgovor: .... Odgovore pošljite do 24. septembra na naš naslov: Kupon št. 38 Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. 36 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nem- I ški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: 3 MESENO POSKUSNO DELO, OPRAVLJEN PREIZ. V TRGOVINI; DRUGI POKLIC: GRADBENI TEHNIK, LESARSKI TEHNIK; do 01. 10. 02; JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA JELOVICA, PREDSTAVNIŠTVO M. SOBOTA, MURSKA SOBOTA . MURSKA SOBOTA f ZDRAVSTVENI TEHNIK .ZDRAVSTVENI TEHNIK-MASER: določen čas 24 mes.: 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno, Delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: OPRAVLJEN TEČAJ ZA MASERJA; STAROST DO 25; do 20. 09. 02; MEDI-VITA D. 0. 0. BANOVCI, BANOVCI 1A, VERŽEJ j INŽENIR GOZDARSTVA REVIRNI GOZDAR V KRAJEVNI ENOTI G. PETROVCI; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Delo z bazami podatkov - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; do 20. 09. 02; ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, LJUBLJANA OE M. SOBOTA, ARH. NOVAKA 17, MURSKA SOBOTA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA PROJEKTNI VODJA; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: 3 MESECE POSKUSNO DELO: MOŽNOST PODALJŠAN ZAPOSLITVE; ZAPOSLI SE LAHKO Tubi INŽENIR STROJNIŠTVA; do 28. 09. 02; INOKS ČERNE-LAVCI, GORIČKA ULICA 150, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI ekonomist EKONOMIST ZA RAZISKOVANJE TRŽIŠČA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Delo z bazami podatkov - osnovno, Uporaba interneta - osnovno; ostali pogoji MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 28. 09. 02; INOKS ČERNE-LAVCI, GORIČKA ULICA 150, MURSKA ki n BOR Z/B ZNAN J/ je informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste-znanja izmenjali, je pre-puščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Ponuja se znanje angleškega jezika za SŠ. - Išče se znanje šivanja (šivalni stroj). - Išče se znanje vzgajanja šampinjonov. Informacije: Borza znanja M. Sobota, pri Ljudski univerzi M. Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. SOBOTA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK STROKOVNI SODELAVEC lil. (SPREJEMAN. VLOGE IN IZJAV NA ZAP„ ZASLIŠEVALI. STRANK, PRIČ, IZVEDENCEV. IZDEL. OSNUTKOV SOD. ODLOČB.; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno: znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil ■ osnovno; ostali pogoji: PRAVNIŠKI DRŽAVNI IZPIT, POZNAVANJE DELA Z RAČUNALNIKOM, ZNANJE TUJEGA JEZIKA,POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 20. 09. 02; OKRAJNO SODIŠČE V GORNJI RADGONI. KERENČIČEVA 3, GORNJA RADGONA Poroke Na matičnem uradu v Gornji Radgoni so se poročili: Marko Pipenbaher, univerzitetni diplomirani inženir elektronike, iz Kovače vasi 20 in Petra Klemenčič, profesorica razrednega pouka, z Noričkega Vrha 9; Branko Karlo, delavec, iz Gornjih Ivanjec 9 in Agnes Kovacs, gospodinja, iz Hevesa na Madžarskem; Benjamin Hari, ključavničar, iz Sp. Ščavnice 75 in Irena Štefanec, šivilja, iz Spodnje Ščavnice 18; Zdravko Marko, strojni tehnik, iz Lormanja in Leonida Greifoner, natakarica, iz Črnec 52; Borut Žitek, prodajni inženir, iz Radenec, Kapelska cesta 74, in Valerija Žnidarič, profesorica razrednega pouka, iz Črešnjevec 171; Bojan Skotnik, lesar, in Tanja Šija-nec, knjigovodkinja, oba iz Črešnjevec 68; | Miroslav Rantaša, skupinovodja, in Klavdija Fekonja, inženirka tekstil-stva, oba s Spodnjega Kocjana 7a; Daniel Ulčar, študent, iz Radenec, Finžgarjeva 20, in Lidija Kos, absolventka, iz Radenec, Kidričevo naselje 6; Simon Vrbančič, elektrotehnik, z Rožičkega Vrha 83a in Marija Perko, tekstilna konfekcionarka, iz Hcrcegovščaka 49; Freddy Satler, strojni tehnik, iz Gornje Radgone, ulica Marije Rožman 2, in Maja Pugelj, gospodinja, iz Gornje Radgofle, Kocljeva 5; Jožef Škrobar, klepar, in Sabina Vučak, šivilja, oba iz Črnec 45; . Vestnik vam čestita! (F. KI.) NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV I 1 OBJECTION (TANGO) - Shakira I 2. SHOOT THE DOG - George Michael 3. TU Y YO - Thalia 4. STILL IN LOVE WHIT YOU - No Angels 5. FOLIA - Wagner Pa'& Manu Chao 6. 1 SAID I LOVED YOU - Raul Malo 7. STAGING - Cornershop PREDLOGI: THE TIDE IS HIGH - Atomic Kitten UNDERNEATH - No Doubt ASEREJE - Las Ketchup LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. MOJA ZEMLJA - Regina 2. VROČE MI JE - Anika Horvat 3. TEKILA IZ TVOJEGA POPOPKA - Victory 4. ČE KDO MI BO POVEDAL - Californija 5. OCEAN-Tabu 6. UUUU - Maya 7. SPLOH ŠE VEŠ - Nataša Nardin PREDLOGI: TRISTO ARABCEV - Peter Lovšin IGRA - Alya BREZ BESED - Billy LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. RADGONSKI KLOPOTEC - Vitezi celjski 2. NAZDRAVIMO PRIJATELJI - Štrkpomlad 3. ATA MAMA, DAJTA GNAR - Polka punce 4. PO DOMAČE - Pogum 5. NE CUKAJ ME ZA KITKE - Unikat 6. V MOJIH SI MISLIH VEDNO TI - Modrijani 7. KAJ SI MOREŠ DRAGI ČLOVEK - Frajkinclari __ PREDLOGI. LIČARSKA - Špik ZAKAJ ODŠLA SI - Veseli planšarji PRVA HARMONIKA - Viharnik LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA l.TEBE SI ŽELIM-Nikola 2. GE RAD PIGEN - D’Kwaschen Retashy 3. ROŽA PORTOROŽA - Duo Andrej & Matej 4. TAK SI SEXI - Gnila jajca 5. ZA ENO NOČ LJUBEZNI - Marina Huber 6. LUJBICA MOJA - Jože Kovač Uri 7. PITI - Vikend Band PREDLOGI: NINA - Komet PREKMURSKI RAP - Metulj LJUDJE SO POKVARJENA RASA - Halicanum Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 26. septembra 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 38 - glasujem za skladbo NSTSNMV:................... 7 VELIČASTNIH:............. GLASBA NAŠEGA SRCA:............... LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«..... Ime in priimek ter naslov:. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU M. SOROTA, ARH. NOVAKA 2R zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 Besedilo: za češi v Vesti Naslov pošiljatelja: 32 ZADNJA STRAN , 19. september 2002 Sl Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 18. septembra 2002 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 227,3991 228,0834 228,7677 Hrvaška HRK 191 1 31,0774 31,1709 31,2644 Madž. HUF 348 1 0,9360 0,9388 0,9416 Švica CHF 756 1 154,5356 155,0006 155,4656 V. Brit. GBP 826 1 361,0656 362,1521 363,2386 ZDA USD 840 1 235,8668 236,5765 237,2862 Radgonska avtobusna postaja je že dolga desetletja nespremenjena - glavni trg je zaparkiran z avtomobili, čakalnica spremenjena v gostilno in prodajalne, kužno znamenje izpostavljeno izpušnim plinom in skoraj neopazno, avtobusi pa čedalje težje pridejo nazaj na glavno prometno cesto. Rezervna avtobusna postaja za lokalni promet je povzročila le dodatno gnečo in zmedo. Bo bodoči župan poskrbel tudi za uresničitev boljše prometne ureditve mesta G. Radgona? B. B. P. Teden upokojencev v Bakovcih se je začel s prijateljsko tekmo balinarjev. Nastopilo je šest ekip upokojenskih društev iz Murske Sobote, Lendave in Bakovec. Nato je sledilo tekmovanje ribičev, kjer so se domačinom pridružili kolegi iz Murske Sobote, Kroga in Radenec. Prireditve pa so končali s srečanjem vseh članov Društva upokojencev Bakovci. Okrog 130 navzočih je pozdravil predsednik sveta KS Štetan Vereš. V kulturnem programu so nastopile pevska, dramska in plesna skupina (na posnetku) ter ansambel Trio Prekmurci. Za pogostitev je poskrbela priznana gostilna Rajh. M. J. V dvoje je lepše H e močno te objamem, ali mi verjela boš, če ti zvezdo snamem, ali pokazala boš, da me ljubiš, kot ljubim jaz zato ker ti si moja, povej mi, da vedno bo tako...« S temi besedami je ženin Marko presenetil svojo izvoljenko Klaudijo, ko je na poročnem slavju začel prepevati skladbo skupine Rok’n’banda. Sicer pa so petje, igranje na kitaro in pisanje pesmi le nekateri izmed »adutov« 24-letnega Marka Štajnerja iz Lo-manoš, ki so 25-letni Klaudiji Rei-ter iz Kokorič segli v srce. Spoznala sta se pred petimi leti na enem od mladinskih dekanijskih srečanj; med vodenjem skavtskih skupin v Gornji Radgoni pa sta se začela bolje spoznavati. Tako sta pred dvema letoma Klaudija, po poklicu ekonomska tehnica, in Marko, ki je tik pred zaključkom študija za profesorja razrednega pouka, ugotovila, da ju vežejo še močnejša čustva in postala sta neraz-družljiva. Svojo ljubezen sta sredi avgusta potrdila na ljutomerskem matičnem uradu in nato še v križevski cerkvi. Pred tem se je moral ženin še preizkusiti na zahtevnih »pogajanjih« ob zapori ceste kokoričkih fantov ter na dvorišču nevestine domačije. Vse preizkušnje je uspešno prestal in njuni priči - Suzana Škr- benta iz Ljutomera ter Dani Prajndl iz Stavešinskega Vrha -sta ju lahko pospremila v zakon. Po poročnih zaobljubah sta se mladoporočenca s konjsko vprego odpeljala do Termalnega kopališča v Banovcih, kjer se jima je pridružilo še sto dvajset gostov. Prav vsi so bili navdušeni nad čudovitim ambientom, za katerega so poskrbeli tamkajšnji zaposleni z unikatnim aranžmajem. Seveda so se za to priložnost še posebej potrudili, saj dela Marko pri njih kot animator. Gostija ob zvokih in zabavnih potegavščinah Show band klobuka iz Lenarta je trajala vse do jutranjih ur, mladi par pa je prespal v enem od apartmajev bano-vskih Term, kjer sta ju pričakala z vrtnicami prekrita postelja in steklenica šampanjca. Naslednji dan se je nadaljevalo poročno slavje še na Klaudijinem domu, dan za tem pa sta se mladoporočenca odpravila na sedemdnevno poročno potovanje v Šibenik. S skupnim življenjem in izpolnjevanjem poročnih obljub pa bosta začela kar na nevestini domačiji. - D. T. t Radgončani sospe na evropske mc, na svojo nemobi n ^ Lepo, da so se sp žavo. Še lepše p ^jo«’ se lotili generala in d0 nje levem bregu Mure.S morali izročit kak_’ to lento, kerje^i^ ril, da je projekt J in se Radgona se naP^im avW hvali le z Metlica J portom. Tadolrg^ tikala« zelena, dnjemč9S lenta; če pa so jip1jeP!' izumili kako nov trebno pripeti tudi **** da* Prezidijjebilobve^ kovje raste sam > abiio tega ozemlja ^ Bukovnici, a^ vncam^ 0. Strehovci. Bu bone zveze z Bukovi Vestnik - vsak četrtek podobe življenja Radio Murski val - 94,6 in 105,7 MHz 21. septembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 48 minut, zašlo pa ob 18. uri in 51 minut. Dan bo tako že krajši od 12 ur. 21. septembra ob 16. uri bo na nebu nastopil ščip. Kapca: Silvova trofeja Mladi Silvo Leček iz Polanske ulice 5 na Kapci je sicer ribič in član ribiške družine že nekaj let, vendar do pred kratkim ni imel velike sreče. Končno pa je tudi on ujel večjega krapa. Tehtnica je pokazala težo 5,20 kilograma. - Foto: J. Ž. Takrat ko je naša d ajve/ sosu in jo p' soljo, ser^^ selijo. Takrat S° ^rža^ feštevtemdeo dase; sprejet med takra* meji sesuje k^. po"0«™ apetiti po razKj' jzKra^ tudi tista lep^k ajok* Stricev bi ponovne **** kai! . r6S bO*0’ vs( Daje vse, kar no adnll. Re usiha in vse j biVtem jelevfazanjh;^ rutine že lahko zaceli 1^ **** Politična L^ePJa^ izLjut°TSer^^ / premislek-vt dnosti* ti jir panja V LJtn od^/ odločila za toojjije ljutomerske injaVi^ vso P^č/iblja^^ IX jakinja Vida, pa s *** tr/ Po dvoletni 4 minulo < Murske S°b° ( e tr^ / nekoč monoP°;> y še.Začeio^prij^'/ bavanja. A1 Vi s« jel. vpl^^l^ Vidno pa J ' -e|j tudi Živilo'zaC zraka in krvr ■ Se j ** Pomurka 3 Te Lendavsk® .>1^ intenzivn^ zem Ben naoštanja- 19. september, četrtek,SVETLANA 20. september, petek,MATEJ 21. september, sobota,TOMAŽ 22. september, nedelja,ADAM 23. september, ponedeljek,NADJA 24. september, torek, URH 25. september, sreda,KOZMA, DAMIJAN KESED^1