Številka 347 TRST, v sredo !8. decembra 1907 Tečaj XXXII IZHAJA VSAEI DAN -^B tud! ob nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj l'»«an:ične Številke se prodajajo po 3 cvč., (6 gtotink> ▼ mnogih tobakernah v Tr-tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Petru, Sežani, Nabrežini, Sv Luciji, Tolmina, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. < O (i LASOV ne računajo po vrFtah (široke 73 mm, visoke u ni); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; za OMnrtnice, zahvale, poslan ce, oglase denarnih zavodov »• £0 fctot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-•aijna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa fctot. — Oglase eprejfmc „Ineeratni oddelek uprave B-iinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". dinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNTNA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece t Maccbio red železne krone prvega razredu, poslanik Dumba veliki križ Fran .Tosipovega reda, profesor LamascL kwmpturski Leopovega reja. Maroko. PARIZ 17. „Matin"1 poroča, da je rodu Beni Suasen dovoljen mir pod sledečimi poboji : Vsaka rodbina bo morala plačati 100 Iranko v davka, zgraditi se bo morala cesta skori seteske. Gerdu, tako da bosta Port Say >■ Ugida d-rektno zvezana. Rod mora izro-€.ti «.rfžje in pustiti svoboden prehod vsem driigim rodovom. — ^Petit Parie^ien" javlja, da je tudi včeraj prišlo do hudega spopada. Portugalska LIZBONA 17. Sodišče je lista „Mundo" in ,Noticifis" rešilo obtožbe. Branitelj „Itfuuda" je obtožen radi besed, ki so se saiušate na državnega poglavaria. Japonci v Koreji. TOKIu 17. Japonska namerava ojačiti tvoje čete v Koreji radi revolucijonarnega gibanja in radi ustašev. Teh dni je bilo amorjeno dvajset Korejcev, ki so bili členi neke japonske organizacije. Odnošaji med Črnogoro in Turčijo prekinjeni ? CARIGRAD 17. Včeraj je odpotoval •raogorski diplomatični zastopnik, ne da bi bii pustil kakega namestnika. V diplomatičkih krogih menijo da znači ta odhod preki-njenjen diplomatičnih odnošajev. Govor angleškega vojnega ministra. LONDON 17. Vojni minister Haldane je imel v H^nlevu govor, v katerem je opozo-i il na rastoče prebivalstvo Nemčije in Združenih držav, rekši. da pride čas, ko ne t»o Angležka odvisna popolnoma od brodovja ter se bo mor.Va zanašati tudi na kopneno a «jsko. _ Češko-socijalnodemokratičen glas o Madjarih. V seji zbornice poslancev dne 12. de-teuibra — v debati o nagodbi — je govoril tudi češki socijalni demokrat dr. S o u k u p in sicer govoril tako, da mu mera sleherni Slovan izrekati priznanje in zahvalo. Kar nič s« ni izgubljal v sentimentalne deklamacije o internacionalizmu, ampak govoril je brezob-airc« resnico, da so Slovani na Ogrskem narodno zatirani. Pred socijalistom, ki ne govori zaničevalno o boju za narodni obstanek, prtd takim socijalistom klobuk z glave ? ▲ socijalistu, ki odločno stopa na stran zatiranega naroda, ki s piamtečo besedo žigosa urane, ki ceni veliko etično in vzgojevalno silo samosvojega narodnega življenja in narodne kulture — takemu misijonarju enake pravice in narodne svobode ob enem najpri-srčneišo zahvalo iz vseh poštenih src ! V zahvalo iu priznanje poštenemu socijalistu in ob enem interesu poteptanih narodnosti — mučtnikov na Ogrskem podajamo iu glavne momente iz omenjenega govora 4ra. Soukupa. Pred vsem — je rekel — moramo biti na jasnem o moralični kvaliteti ogrskega kompaciscenta. In o tej je izrekel govornik uprav uničevalno sodbo. Najodločneje je oporekal trditvi grofa Andrassjja, češ, da se mi ne smemo vmešavati v ogrske stvari. Kajti, kar je Ogrska postala od leta 1867 sem, je postala z avetrijsko pomočjo in se ima v ▼eliki meri zahvaliti avstrijskemu narodnemu gospodarstvu, avstrijskim davkom, avstrijskemu kreditu. Zato pa imamo tudi pravico, da remonstriramo proti vsemu, kar visimo slabega na Ogrskem. Protestirati smemo torej proti tlače-sj u n&rodnoBti na Ogrskem. Ogrska državna misel stremi po nečem, kar ni »ožno : po transformaciji Ogrske v narod-mostno jedinstveno državo, po pomadjarjenju ▼seh narodnosti! Na Ogrskem obstoji kousti-ttuija le v nesramnem razrednem gospodstvu, v absolutizmu fevdalne oligarhije, a vsa državna rezona v neverjetni samovolji začenši pri ministrih pa do najumazanejšega sodnika doli. V šolah se zasramuje vse, kar je slo-▼afiko ; že otrokom se vceplja sovražtvo do slovaškega. Šolska poslopja so navadno stare kalupe, v katere so stlačeni na pol nagi, bosi is lačni otroci tako, da niti se morejo slediti pouku. Na posestvih madjarskega minister skega predsednika je ni niti ene i j a d s k e šole!! In vse te poskuse madjarizacije morajo plačevati slovaške občine iz svojih sredstev. V letu 1874 so madjarski agentje nabrali 400 slovaških otrok in vsakemu so obesili tablico s števiko. Odvedli so jih na južno j Ogrsko, kjer so jih porabljali za težka dela i na polju. Nekai Be jih ni vrnilo nikdar več, i oni pa, ki so te vruili, so bili bolni in obne-jmogii — deklice pa oskrunjene. | Sledile so nadaljne ekspedicije. Otroke so prodajali na javnih trgih kakor prašiče. Neka taka ek-jpedicija je bila prirejena celo z državno subvencijo. Ko pa se je začela zgražati vsa Evropa so za nekaj časa opustili te ekspedicije. Trije milijoni Slovakov nimajo niti ene svoje ljudske šole. Grof Apponvi je leta 1907 javno, v parlamentu, izrekel, da vzame službo vsem učiteljem, ki ne bodo vzgajali otrok za dobre Madjare. Slovaške knjižnice so požgali, trojico gimnazij, ki so si jih Slovaki sami ustanovili, bo nasilno zaprli, premoženje konfiscirali, otroke razgnali. „Matico slovensko**, ki ni politično društvo in je le delovala za povzdi^o kulture, je Koloman TWa on čil. In :nad arski cinizem je šel tako daleč, da so na dvorišču poslopja, posvečenega kulturi in literaturi, napravili ječe za slovaške pisatelje in žur-n a 1 i s t e !!! A ravno ti Slovaki so dali Madjarora rajveče državnike. Ludovik Košut in pesnik Petofj sta bila Slovaka ! Na Ogrskem je največa industrija — analfabetov na svetu ! To s=o praktični vspehi Apponji-jeve kulturne politike. Eksukucije se vrhovatijo in ljudje prokliniajo vse soduije in urade na Ogrskem. Zadnji novčič in zadnjo sled samozavesti izgubljajo v alkoholu. Potem prihajajo ogrska država, orožniki, sodnija, kriminal, dražba, izseljevanje in — kulturno delo ma djarsko je dovršeno! Ogrska pošta je najbolj nezanesljiva na vsem svetu. Večkrat se dogaja, da trgovci prehajajo na avstrijska tla, da oddajajo svoje pošiljatve. Madjarizovanje imen se vrši v velikem slogu. Nekdaj se je plačevalo kolek 10 K, sedaj se pa že za 1 K postaja čistokrven Madjar. Cerkev je postala p o-dajalka vlade nasproti neina-djarskim narodnost m. Ozirom na kr vave dogodke v Cernovi, je mhrster Audrassv izjavil s cinizmom zavratnega morilca, da ponosno vsprejema odgovornost za orožnike. Tako morenje v masi je na dnevnem redu. V zadnjih 8 letih so slovaški izdajatelji listov plačali kakih 50000 K na globah. Na njih se izvajajo justični umori, ki meje na blaznost. Ljudje se obsojajo v ječe, ako so pozdravili novinarja, ki je prišel iz ječe. Poslancev ne ščiti imuniteta, ampak izročajo jih sodiščem. Take stvari se morejo dogajati le v deželi, kjer je imenovan justičnim ministrom jeden Polonvi, človek, ki je kakor odvetnik zastopal bordele, ki je v službi prosti-s t u t k vršil izsiljevanje na njihovih „prijateljih", ki je branil razne tatinske družbe, katerih vkradeno blago je imel v njem pri-krivalca, ki je svojo lastnost kakor občinski zastopnik izkoriščal, da je bogatel kakor odvetnik, ki se je kakor poslanec udeleževal velikega plenjenja na sedmograških gozdovih in ki je vsprejemal podkupnine od raznih ino-vemskik paroplovnih družeb. A ko je ta minister za — pravosodje odstopil, mu je ministerski predsednik poslal pismo, v katerem mu ,izreka svoje globoko obžalevanje na odhodu takega moža!... Ogrska ni nikaka demokratična država, ampak izrecno fevdalna država, v kateri vlada samo samovolja upravnih organov. Dogodki na ogrskih volitvah so znani vsej Evropi. O grški parlament ni legitimiran, da govori v imenu narodov Ogrske. Kakor se postopa v zadnjem ča?u s Hrvati — to je prava sramota. Radi obsirukcije Hrvatov teptajo hišni red z nogami. A nič boljši, nego Slovanom, se godi tudi drugim nemadjavskim narodnostim. Zato se je govornik obrnil do nemških poslancev z vprašanjem, dali res hočejo ostati pasivni gledalci te tragedije, ki se vrši na Sedmograškem ? ! Posledice madjarskega fevdalnega gospodstva se kažojo v izseljevanju kmetov v masah. Ta madjarska oligarhija uničuje vsako možnost razvoja gospodarske politike- Mi občuti mo r glo bioah svoj eg a čustvovanja sočutje s trpljenjem m u-čenikov na Ogrskem ter stojimo na strani velikanskega boja za emaucipacijo nemadj ar skih narodnosti borečih ee za življenje, Dr. Souknp je zaključil ta svoj govor, ovajajoči poštenost srca in plemenitost duše. rekši, da nagodba ne more in ne sme biti svobod-nica ogrske vlade za uaičevalni boj proti narodne stim proti Hrvatom in proti socijalizmu. Nagodba ne sme biti instrument za petrificiranje moči ogrske fevdalne oligarhije in nagrobna pesem za splošne, vse narodne obse-Zajočo direktno in tajno volilno pravico. Deluj mo v tej veliki epohi na nalogah sedanjosti, da se postavijo prve trdne podlage za veliko, močno, na pravici in svobodi na narodni avtonomiji in politični demokracijo slonečo mednarodno zvezo narodov vseh držav ob Donavi — v interesu evropskega miru, v interesu kulture in interesu največih zakladov civiliziranega človeštva. | Avstrijska posl. zbornica. (Brzojavno poročilo). Nagodba sprejeta. Med vlogami nahaja se predlog posl. C h ia-'ri, Srb in tov, s katerim se poživlja poslovniški odsek, da tekom šest tednov predloži načrt glede premembe poslovnika zbornici v razpravljanje in sklepanje. Po prečitanju vlog je zbornica nadaljevala specijalno debato o nagodbenih načrtov in rapravljala o drugi skupini, namreč o kvot-nem zakonu, ki je bil 6prejet v drugem čitanju nespremenjeno. Sledila je specijalna debata o načrtu glede stavbe dalmatinskih železnic. Poročevalec Hribar je započel razpravo, h kateri sta govorila D u 1 i b i ć in Šušteršič. Zbornica je potem sprejela tudi to predlogo z vsemi od posl. Susteršiča stavljenimi resolucijskimi predlogi glede belokranjske železnice. Potem je zbornica sprejela v tretjem čitanju vse nagodbene načrte. (Ploskanje, protesti se strani čeških radikalcev.) Minist. predsednik B e c k je izjavil glede sprejete Schillingerove resolucije, da ni dopustno vmešavanje v notranje stvari druge države. Sprejet je bil Kram&r-Chocev predlog, da se v prihodnji se]i otvori debata o tej izjavi. Prihodnja seia jutri. O&BSKA ZBORNICA. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 17. Trgovinski minister Košut je predložil zakonski načrt tičoč se provizorične uredbe inozemskih trgovinskih in prometnih odnošajev. — Zbornica je nadaljevala debato o kvotni predlogi. Za posl. Penićem, ki je v hrvatskem jeziku govoril proti predlogi, je dobil besedo posl. Dezider Polo-nyi (disident), ki je izjavil, da ni niti en člen poslanske zbornice glasoval za povišano kvoto. Kritikoval je nadalje, da je mej kvoto in nagodbo stavljen junetim. To je tudi vzrok, zakaj da je izstopil iz stranke neodvisnosti. Govornik je omenil, da se dan na dan v avstrijskem parlamentu blati narodna čast Madja-rov, in da se proti istim hujska ogrske narodnosti in to se dela le zato, da bi naša narodna stremljenja izpodhtela. Čitajte dogodke včerajšnjega dne. V avstrijskem parlamentu je bil storjan sklep, v katerem se izjavlja. da se na Ogerskem zatira narodnosti in v tem sklepnem predlogu se poživlja avstrijsko vlado, naj zahzeva od ogrske vlade, da se izvede narodnostni zakon. Klic na levici: Potem se bodo motili! — Polonyi: Ni dvoma, da se bodo nasprotno motili oni, ki še verujejo besedam Avstrije. V tem slučaju se zamore pač reči : Austria est perfidia! — Predsednik je radi tega izraza pozval govornika na red. Ni primera v zgodovini parlamentov, da bi se bilo istega dne ko predsednik poslanske zbornice izjavlja, da se ni smeti umesavati v stvari tuje države, storilo sklep, ki tako umešavanje naravnost zahteva. — To vse se je pa zahvaliti agitacijam narodnosti in vspehu potovalnih apostolov Hlinke in Jurige ter voditeljem ogrskih narodnosti. Posl. Lukaciu (Romun): Vi hočete huj-skati! Temu se upremo ! — Posl. Nagy (disident) : Gospod Lukaciu, vi ste nesramni! Vi niste v krčmi, marveč v ogrski zbornici ! (Velik hrup). Polonv: Se li hujska, ako se govori o pravici naroda ? — Lukaciu: Za to se ne gre ! Nagy: Molčite ! (Velik hrup). Predsed nik je zvonil in prosil naj ne delajo poslanci mej klicev. Polonji: Gotovo utegnete imeti opravičene pritožbe, toda mesto zato je ta parlament. Vi izjavljate sami, da niso obdolžitve resnične, češ, da iščete pomoči v inozemstvu, Ako je temu tako, potem morate sami proti avstrijski vladi protestirati, ki se umešava v stvari ogrske države. Lukacin: Vi nas ne bodete učili patri-jotizma! — Nagy : Komedijant ! Predsednik je pozval posl. Nagy-ja na red. — Konečno je Polonyi izjavil, daodklanja predlogo. Posl. Pribičevič je v hrvatskem jeziku govoril proti predlogi. Nato je povzel besedo posl. grof Batthyany (stranka neodvisnosti). Obrnil se je proti umefeT&nja avstrijske po- slanske zbornice v ogrske stvari ter izjavil? da se je na nedavni ugodni odgovor minister-skega predsednika na neko interpelacijo odgovorilo s tem, da so avstrijski poslanci vče-1 raj silno hudo napadli ogrsko ustavo. Govornik je izjavil, da se ni ogrska poslanska zbornica nasprotno izjavi predsednika dr. Weiss-kirehnerja nikdar umešavala v avstrijske stvari. Predsednik avstrijske zbornice pa ni le dopustil, da je bil proti nam uložen sklepni predlog, ampak, mesto da bi ga bil zavrnil, ga je dal na glasovanje in poslanska zbornica ga je vsprejela. Govornik je nato prečital sklepni predlog in tak čin je, milo rečeno ; infamija, lopovstvo! Dolgotrajna viharna pohvala in ploskanje. Predsednik je zvonil in pozval posl. Batthyany ja na red. Posl. Batthyany : Ta sklepni predlog je zavraten napad na ogrski parlament, ki ga ne bo trpel. Postopanje predsedniku avstrijske zbornice je otežano še po okolnosti, da je vzlic svoji izjavi vendar le dal predlog na glasovanje, in da ni bilo nobenega avstrijskega ministra, ki bi se bil temu uprl. Obteževalna je tudi okolnost, da se v sklepnem predlogu govori o skupni monarhiji. Konečno ]e govornik pozval minist. preds, naj stori tozadevno primerne korake, kar je dr. \Vekerle obljubil. Posl. Tuškan je govoril hrvatski proti predlogi. Nato je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri, __ Volitve v delegacije za Primorje. Za Trst bo izvoljen seveda italijanski socijalist, ako ne odstopijo tega mesta — kakor se govori — dr. Adlerju. Za Istro in Goriško so se italijanski poslanci, liberalni in klerikalni združili in ustvarili eno celotfl proti Slovanom. V Istri stoje torej trije Italijani proti trem Slovanom. Dogovorili so se, da bodo enkrat Italijani volili delegata in njegovega namestnika drugikrat pa Slovani. Za takrat je odločil žveb Slovanom v prih g. Na Goriškem pa nam je ua slovenski strani tudi to pot zabeležiti žalostno posledico strankarske srditosti. „Balkanu" poročajo z Dunaja : „Italijanska klerikalca sta vzela liberalca med-se. Proti njim_ stoje slovenski poslanci Gregorčič, Fon in Štrekelj. Ali slovenska klerikalca nista hotela posnemati izgled ^istrskih in goriških Italijanov. Izključila sta Štre-kelja ! Tako pojdejo Italijani trikrat v delegacije Slovenci pa samo dvakrat. Ne vemo. ali je tako postopanje v interesu goriških Slovencev : raje popuščati Italijanu-tujincu, nego bratu Slovencu ! ! Ali je res ta blaženi Štrekelj veči liberalec, nego-li njegov italijanski kolega Marani ? ! Ali sta morda gospoda Fon in Gregorčič odločneja klerikalca, nego gospoda Bugatto in monsignor Faidutti ? ! Žalostna nam majka : ali bomo vedno ob tako težkih in resnih vprašanjih dlako cepili?!" Protesti proti pruski proti-poljski politiki. V Pragi živeči Poljaki so imeli v nedeljo v veliki dvorani vinogradskega Narodnega doma velikanski manifestacijski shod proti protipoljski razlastil ni predlogi nemškega kan-celarja. Shoda, na katerem je bilo na tisoče ljudij, so se vdeležili rektor češke univerze, deputacija mestnega sveta in zastopniki vseh čeških strank. Vsi govorniki — celo en Rusin — so ogorčeno obsojali protikulturno in nasilno nemško politiko. Isti dan se je vršil tudi v Tarnovu v Galiciji velik manifestacijski shod poljske ljudske stranke, na katerem se je sklenilo, naj se vporabijo vsa regresivna sredstva proti Pruski in pozivlje poljske poslance, da odločno nastopijo proti trozvezi, ki daje nemški vladi moč za boj proti Poljakom. Evo sadov bruUlne nemške politike ! Ra/prava o nagodbi. Z V8prejetjem Chiarijevega nujnega predloga o avstro-ogrski nagodbi, s katerim je bila zagotovljena pravočasna rešitev avstro-ogrske nagodbe, ni še palo to vprašanje na nivo pavšalne meritorične debate, marveč prinaša ista še vsak dan kako novo senzacijo. Ne da bi bil uspeh negotov, saj je večina vladi zagotovljena, ali vendar toliko debata, kolikor glasovanje o raznih točkah nagodbe dokazujeta, da nekatere stranke le prisiljeno nastopajo v prilog isti ; vidi se v njih močno notranjo borbo med programnimi ekonomičnimi težnjami in oportunističnimi političnimi interesi. Tako je bilo petkovo glasovanje o zaključenju generalne debate jako zanimivo. Za nagodbo v prvem čitanju je namreč glasovalo le 256 poslancev nasproti 140 glasom contra. Ta večina znaša veliko manj, nego si je vlada mislila ; saj ni glasovala pro niti absolutna večina vseb poslancev, ki znaša 259 Stran II ^EDINOST* St. 347 V Trstu, dne 18. detssmbra 190T glaso7. Senzacija daeva je bila pa to, da je j zraven nemških radikalcev, Vsenemcev, soc. demokratov, Hrvatov, čeških radikalcev, Ru- i sinov in poljske ljudske stranke g'asovali' proti tudi večina nemških agrarcev, ki so po ministra Peschka zastopani v rainisterstvu. To glasovanje je bilo v parlamentarnih krogih ^ako komentirano in govorilo se je takoj o krizi ministra Peschka. Do demisije sicer ne pride, ali je gotovo da njegova po-zicra je otresena. Za trenotek ni misliti na ministersko krizo, ali se ne motimo, ako piavimo. da izbruhne kmalu, in sicer po rešenju državnih potrebščin: nagodbe in proračuna. V tem slučaju pa pride bržkone do zo-pctne rekonstrukcije kabineta. Govori se namreč o odstopu ministrov Peschka, Derschatta in Kleina. Čehi hočejo v tem slučaju prido biti se eno resortno ministerstvo. Imeli bomo torej zopetni čarovniški ples okolo minister-skili frakov, ob katerem ostanemo Jugoslovani gotovo zopet na suhem — in to le radi modrosti naših politikov. S tem, da je bil v ponedeljkovi seji sprejet v drugem čitanju bistveni del nagodbe. namreč t. zv. plaščevi zakon, je nagodba večim delom žo pod streho in preo-staje še reševanje o kvotnih zakonih in predlogi o dalmatinskih železnicah. Na ta način se bodo vršile sedaj analogne razprave na Dunaju in v Budimpešti, kjer so spravili nagodbo v ožjem zmislu že prej pod streho, seveda le skozi lino pooblastilnega zakona. Toda pred ponedeljkovim glasovanjem — pred solncem — so viseli grdi oblaki nad parlamentom in je pala tudi toča. Obstruk-cija je zopet strašila ; to pot se strani Ru-sinov. Razkačeni radi zadnjih demonstracij na Ivovski univerzi in nepovoljnega odgovora se 9trani ministerskega predsednika na njihove vseučiliščne postulate so podali nič manj nego 101 interpelacij in zahtevali, da se jih piečita. Ker pa je pred3ednik odločil, da se vloge prečitajo še le na koncu seje, nastal je nezaslišan škandal, pri katerem je Rusiu nehote hudo ranil Slovenca Benkouča. Po mučnem vtisu tega škandala so umaknili Rusini svojo zahtevo po prečitanju interpela cij in tako je bilo konec obstrukcije. Od strani Rusinov, ki uživajo sicer simpatije skoraj vseh strank, je bilo jako neprevidno, da so se dali zavesti do teh škan-dalo". Njih predsednik Romančuk je sicer izrazil svoje obžalovanje in s tem rešil čast kluba. Ponedeljkova seja je bila tudi znamenita z i to, ker ]e predsednik Weisskirchner ob navdušenem aplavzu vae zbornice zavrnil vmešavanje ogrskegi ministerskega predsednika dr. \Vckerla v notranje parlamentarne zadeve avstrijske zbornice. Wekerle si gotovo zapomni ta soglasni protest zbornice, ki si slavnostno prepoveduje, da bi kak Wekerle za ukazal, kaj nimajo govoriti poslanci, in kritiziral postopanje predsedstva. Wekerie se je namteč predrznil storiti to radi govora po 1, Soukupa. (O tem govoru razpravljamo na uvodnem mestu.) Sicer je "\Vekerle s svojo oholostjo dosegel ravno nasprotno. VeČina zbornice je sprejela namreč proti glasom nemških strank resolucijo posl. Schillingerja, s katero se vlado pozivlje, naj brani narod nesti na Ogrskem proti madjars£tma nasilju. Imenitna lekcija za prekolitavske Azijate! Njih mera je polna in ne zaslužijo več nika-kib ozirov. Vsekakor je to glasovanje ob enočssnem g asovarru nagodbe zanimivo in značilno. Dokazuje, da večina avstrijske zbornice, dasi iz gospodarskih razlogov sklepa nagodbo z Ogrsko, vendar obsoja bečarsko barbarstvo Madjarov. Dnevne vesti. spevala nekaj odstotkov od svojih preostan- natančno opisati le ono, ker mu je pose« no Sanacija deželnih financ v Avstriji. Prihodnji mesec se bo vršila na Dunaju od vlade sklicana enketa, ki bo razpravljala o tem, kako bi se sanirale deželne finance. Na enketi bodo sodelovali delegatje vseh deželnih zborov, katerim se pridružijo tudi strokovnjaki v fininčni stroki. Vlada namerava dati večo svoto — baje 25 milijonov kron — na razpolaganje za začasno saniranje deželnih financ. Drobne politične vesti. Dasz v nski izvoljen v Opavi. ^a dopolnilni dr^avnozborski vo'itvi za 15 votiini okraj je bil izvo'jen socijalist Daszvn-ski proti krščansko-socijalnemu kandidatu. (' rn a g o ra. Cetinjski uradni list „Glas Crnogorca" je objavil zakon, ki ga je vspre jela skupščina, da se ustanovi sodišče, ki bo sodilo anarhične zločine in zarote. Ameriška vojna fiotaje odplula v TiLi Ocean dne 16. t. m. Pred odhodom je bila revija, na kateri je bil tudi predsednik lloosevelt. Odplulo je 53 vo'nih ladij z 850 topovi, 16.000 mornarji in častniki. Poveljnik ilote je admiral Robert Evaus. Potova nje bo trajalo 140 dui. Stroški so proraču njeni na 10 mil. dolarjev. Novinarjem se je dovolilo, da smejo spremljati floto in poro-čati o vožnji. Iz Portugalske. Iz Lizbone poročajo: Med nacijonalistiin ministerskim predsednikom Franco je priš'o za bodoče volitve do sporazuma. Novi kardinali. V tajnem konzi-storiju minolega ponedeljka je imenoval papež štiri nove kardinale in sicer Andreusa, škofa iz Marzilje, Lucona, nadškofa iz Rheinm in dva kuriialna prelata Gasparri-ja in Delal-a, Je-li to — internacijonalno ? Predvčerajšnjim se je vršil pogreb ponesrečenega železniškega premikača Frana Zormana ob veliki udeležbi. Izlasti delavci socijalnodemo-kratične stranke so v velikem številu spremili pokojnika na zadnji poti. Tudi godba je svirala žalostinke. Do tu bi bilo vse prav in v redu in hvale vredno. Obsojati pa mora vsakdo, ako se take prilike uporabljajo za take politične in strankarske demonstracije, kakor se je dogodilo na povratku socij ali stične mase a pokodališča. Nu. tudi proti temu ne bi imeli nič, ako j ne bi se bilo — kakor se nam zatrja — dogodilo nastopno : Po ulici Istria je svirala godba znano za Slovence žaljivo in sramotilno pesem „L a s s e pur che i canti e subii~, a socijalisti in.... soc ij ali sti nj e pri oknih so V6klikali in ploskali z rokami! Ob taki priliki bi bilo tako početje skrajno odijozno, tudi če bi je bila zagrešila kaka italijanska nacionalistična stranka. Kaj naj rečemo še le, ako se stranka, ki vedno I obsoja narodne spore in se ponaša, da jej mednarodna, spozablja v take narodne provo-j kacije V! Kdor ima le količkaj dobrega smisla, mora kar strmeti na tem dogodku! Llasti pa še v tem trenotku, ko bi socijalisti hoteli, da naj bodo slovenski delavci solidarni s štrajkovci, je to neodpusta taktična pogreška tudi se stališča koristi stranke same. Kaiti vsakdo si mora staviti vprašanje, je-li to internacijonalno ? ! More li kdo še verjeti, da italijanska socijalna demokracija resno misli s principom mednarodnosti ?! ! Celo „Indipcndente" ki mu je sicer vsaka protislovenska demonstracija v pravo slast, je to pot premagal skušnjavo in si ohranil toliko dobrega smisla, da obsoja to početje. Italijanski list pravi, da spoštuje vsako manifestacijo solidarnosti delavcev za kak postulat pravice in človekoljubja. Tako umeje tudi tiho demonstracijo o priliki, ko je delo vzelo kaki družini nje glavarja. Ali če vidi, da množica na povratku, dovršivši čin pijetete, koraka za godbo v sklenjenih vrstah, kričaje in pehaje se po ulicah, potem se izgublja iz duše vsaka simpatija, ki jo je zahtevala tiha množica. Če 6e na povratku s pogreba tovariša, ki je umrl na delu, nudi prizor hrupa in veselosti, je to nelepo in nevredno. Zastonji je kričati o mizeriji, ako se hodi po ulicah ob sviranju volilnih koračnic. Ali je res potrebno — za ki učuje rIndipendente" — da se prirejajo taki predpustni prizori, kadar se hoče zbrati množico okolo.... mrtvaške krste, kakor okolo kake volilne žare ?! Ali moč ideje ne zadošča več?! * * * Z ozirom na pogreb nesrečnega Zor-mana smo prej tli: Pogreba se je udeležil en sam in še to niži uradnik južne železnice. Od štaba in prometa ni došel nikdo, čeprav je pokojnik ponesrečenil na vršenju svoje službe. Kaj je temu vzrok: ali politika, ali strah, ali kleče-plastvo ?! Bodi kar hoče: častno to ni nikakor od dotičnih železniških krogov. Shod „Kmetijske družbe za Trst in okolico". Minole nedelje kmalu po 10. uri je otvoiil shod predsednik kmetijske dražbe g. Ivan Goriup s tem, da je pozdravil v obilnem številu zbrane zborovalce ter jim predstavil g. Ant. Štreklja. novoimenovanega vodjo kmetijske šole goriške, ki je na druž-bino povabilo i* prijaznosti prevzel današnje predavanje.' Gospod predavatelj je najprej pojasnjeval razne določbe novega vinskega zakona in navajal, katere kletarske manipulacije so po novem zakonu prepovedane in katere so še dovoljene. Na to je g. predavatelj pozival zborovalce na bolj intenzivno delovanje na polju kmetijstva sploh ter je posebno priporočal, naj se kmetovalci bolj, nego dosedaj, zavzemajo poleg vinogradstva tudi za sadjarstvo in cvetličarstvo in sicer za pridelovanje prav zgodnih in poznih vrat, ki se vedno bolje in dražje prodajajo nego one navadnih vrst. Prav tako je priporočal pridelovanje prav zgodaj zorečega namiznega grozdja. Lega na okoliških prisolnčnih brezčikih jo jako primerna za to. Odgovarjal je potem nekaterim, ki so predlagali ustanovitev ..vrtnarske zadruge", da za sedaj se mu ne dozdeva še primeren čas za to, ker se vrtnarskih pridelkov še premalo prideluje. Skuša naj se na vse možne načine pomnožiti in povečati pridelovanje zelenjadi, sadia in cvetic ; potem bo še le možno misliti na zadrugo, katere glavno delovanje bi obstajalo v razpošiljanju (eksportu) preobilih pridelkov, ki bi se ne mogli zadosti dobro prodati na domačem trgu. Deželni komisar za vinstvo na Kranjskem, naš rojak g. Gombač, ki je bil slučajno navzoč, je toplo priporočal nasade in razširjanje trt za prav zgodnjo namizno grozdje (avgustanko in žlahtnino) ia zgodnih breskev naj plemenitejših vrst. G, Godina je interpeliral g. Strekeljna kako je na Goriškem z deželno zavarovalnico za govejo živino in ali bi kazalo tudi pri nas uvesti kaj takega, namreč vzajemno centralo, h kateri bi vsaka zavarovalnica poseboj pri- ostalo v spominu. Edina gospa K a riževa na Opčinah trdi s tako kategorično gotovost •, da ima še pred seboj vso morilčevo o»efc*>, ki jo je videla v Lovrenčevi kočiji, da je s matrati njen opis za najnatančneji. * * Gospod Anton Gomzy. koncesijonira«! kov v skupni rezervni fond. iz katerega bi se podpirale one posamične zavarovalnice, ki bi bile izredno prizadete po nezgodah pri živini. Gospod predavatelj je omenjal, da ne more še dati zanesljivih podatkov o vspebih deželne zavarovalnice na Goriškem, ker je ta Sele ustanovljena. Vsakako pa priporoča, naj bi se okoličanske zavarovalnice .".družile v j zidarski mojster na Opčinah, je našemu per»-vzajemno podporno centralo, kajti taki zvezi čevalcu še predvčerajšnjim povela!, da ko s« (nekaki zadrugi) bi tudi vlada priskočila na je v nedeljo predpoludne odpeljal z Opčin r pomoč, medtem ko posamičnim zavarovalni- Gorico s poštnim vlakom, ki odhaja z Opći« cam vlada navadno ne dovoljuje nikakih pod-' ob 9. uri 26 minut, je našel v kupeju nekega por. (Opomnja pisca: P. n. predstojništva mladeniča ki se je peljal iz Trsta, oziroma, zavarovalnic po okolici naj stvar resno pre-'morda iz Rocola ali z Vrdela. Ta mladeaič vdarijo.) j da je bil popolnoma podoben presumtivni sliki Razgovora in debatiranja so se udeležili pokojnega kočijaža Mohoroviča. ki smo še razni zborovalci, med temi preds. Goriup, bili mi — in tudi drugi lUti — svoječasno poslanec Sancin, učitelj Grmek, cvetličar Po- objavili v listu. Slika predstavlja sicer nekega žar, Kodrič in drugi, katerih imena nismo mladeniča, ki je bil svoječasno aretovan tu v mogli poizvedetr. ! Trstu kakor morilec Mohoroviča, a je bil po Sploh smo opazili, da so taki shodi jako koristni, kajti ideja vzbuja idejo, in iz idej postajajo polagoma dejanja. Zato upamo, da se bodo sedaj, ko bo imela okolica svojega potovalnega poljedelskega učitelja, taki in enaki shodi sklicevali večkrat med letom in da bodo naše ljudi zares vzbujali k bolj intenzivnemu delovanju za splošen napredek v poljedelski stroki. Malo predpoludnem je predsednik zaključil shod, zahvalivši se g. predavatelju, udeležencem in načelstvu „Sokola" za prepuščeno dvorano. _ Še o zavratnem umoru kočijaža na Opčinah. Morilec aretovan ? Splošna sodba je, da je morilec pokojnega Lovrencija Vidau res isti, ki je dne 9. julija 1.1. umoril kočijaža Praznika, a v jutro 1 L* l»/vA«tn^n A f. \ Vi rmA^i An \' tem izpuščen. Priče, ki so videle morilca v MohoroviČevi kočiji, so bile namreč zatrdile, da je morilec popolnoma enak tej sliki. — No, gospod Gomzy trdi. da se je oni mladenič peljal do PrevaCine, kjer da je najbrž« počakal brzovlak, ki vozi malo pozneje preko Prevačine iz Gorice v Trst, in da se je gotovo s tem brzovlakom peljal na Opčine. Ko so mu orožniki na Opčinah pokazali to slik©, je gospod , ker mrtvaški prej in si našel tacega kočijaža, o katerem sprevod sc je prikazal šele ob osmih in pol. bi zvedel, da nosi običajno pri sebi kako večo svoto denarja, ali pa kako drugo vrednost. A o pokojnem Lovrencu Vidau je dokazano, da je moral im-iti pri sebi k večemu kakih 8 do 10 kron. Da pa je im^l pri sebi nekaj denarja, govori dejstvo, da je v soboto zaslužil nekaj, a ni bil dal zvečer denarja ženi, in pa, da je bil v nedeljo popoludne, predno t.ra je bil najel morilec, peljal dva mladeniča v Trebče. za kar je dobil 2 ali 3 krone. A ko sj mrtvemu preiskali žepe, so našli pri njem le 30 stotink drobiža. Tudi se govori, da pričajo razni znaki v koleseljnu pokojnega Lovrenca, da je hotel morilec umorjenega raztegniti na sprednje sedalo v koleseljnu, kakor je bil raztegnil pokojnega Mohoroviča. Najbrže pa tega ni mogel storiti, ker se je bila Lovrenčeva kobila vsled strelov splašila in je dirjala naprej, doČim je bil — kakor je znano — Mohorovičev konj obstal takoj, ko je bil začel prvi stiel. — Za popolno enakost z umorima prvih dveh kočijačev, ne manjka pri umora kočijaža Lovrenca Vidau nič druzega, nego dežnik, puŠČen po morilcu v kočiji svoje žrtve. Pa tudi opis morilca na Opčinah se — kakor smo že včeraj poročali — strinja popolnoma z morilcem pokojnega Mohoroviča. Seveda se opisi, podani po raznih osebah, ki so videle morilca v nedeljo na Opčinah, nekoliko razlikujejo med seboj. Te opise treba vzeti ..cum grano salis". Enemu je padel en del morilčeve osebe posebno v oči, dočim je ostalo na morilca prezrl. In ta more natanko opisati seveda le oni del, ki mu je posebno padel v oči, ker mu je zato tudi ostal bolj vtisnjen v spominu, dočim ve o ostalem povedati le površno in se pri tem tudi lahko zmoti. Druzemu je pa od morilčeve osebe ostala posebno v spominu druga točka, dočim -je ostalo na njem videl le bolj površno. In Bil je krasen, jesenski večer, mesec je ob* paval prostornato kraško ravan z milo, tožno svetlobo. V tem krasnem večeru sredi proite narave pa dolg. nepregleden mrtvaški sprevod, gorečo baklje ia svetilke vozov ! To je delalo grozen vtis, da je krčil srce. In m-iožica so je v grobni tišini ob vidnem ganot'u pomikala s sprevodom proti carkvi. Cerkev se je kmalu nap iliii a do zadnjvga kotička in. ko jo „Zvon" zapel žalostiako „Nad zvezdami", se nihče ni mogel več ubraniti solzam. Vršek ganotja pa je ob£ei množico, ko so ubogega Lovrencija položili v grob. Pesem „Jamica tiha" je bila zadnji mu pozdrav. Solze io stale v očeh vseh. Ob grobu pa je pala nesrečna vdova v nezavest. Opčiue ne pamtijo takega pogreba ! iz- Štrajk težakov. Predsedstvo zveze delodajalcev je dalo v ponedeljek ta-ie sledeči komunike : „Iz vesti, ki nam dohajajo od vseh sWari, moremo velikim veseljem zagotoviti, da se jo v vseh skladiščih začelo zopet delati. V prosti luki je delo skoraj normalno in nikak incident ni motil javnega miru in reda. Mi se trdno držimo svoje taktike, odločni ne odje-njati, in poživljamo trgovski stan, naj mirno opravlja svoje posle in zmaguje'delo, kolikor možno, z onimi delavci, ki so se dostavili dosedaj. Na inicijativo močne skupine Vaših kolegov konstituiral se bode morda še danes posebni odsek v nabiranje zaklada, da se popravi škodo, ki so jo morda imele nekatere tvrdke". Včeraj zjutraj je zveza delodajalcev imela zopet dolgo posvetovanje, ki je dokazalo, da so odločni vztrajati pri svojih prejšnjih sklepih. Štrajk težakov traja dalje ob običajnih temu se godi kakor prvemu, da more namreč vsakdanjih shodih štrajkovcev. A števil o štraj- V Trat u dne 18. decembra 190« »EDINOST« štev 347 Stran HI kovcev ge vsaki dan nekoliko skrči. Posebno občutno se je skrčilo včeraj, kar je ostale tako razburilo, da so začeli razgrajati nad onimi, ki so delali. Vsled tega razgrajanja je bilo aretovanib 10 njib. Dva teli sta bila izročena deželnemu, ostali pa okrajnemu so* dilču. Culi smo, da je vodstvo socijalne demokracije predvčerajšnjim v jutro razdelilo mej nektere štrajkovce nekaj malo denarne podpore. Ker se je pa opazilo, da je b;lo mnogo njih že okolu poludne več ali manj vinjenih, je rečeno vodstvo sklenilo, da jim ne bo več dajalo denarja, ampak ,.boneM (listke) za kruh in drugo. Tržaška mala kronika. X Tatvine v svobodni lukl. 29-letni FrM -rik S. in 15-letni Mihael L., oba mornarja na jedrenjači ..Marija Gigiio" in oba doma iz Bari v Italiji, sta bila predsinoČ-njini aretovana v svobodni luki, ker sta na škodo javnih skladišč ukradla sodček slanih sardel, vrednih 30 kron. 22 letLi doinar Libero P. in 20 letni Edvard G., sta bila aretovana na izhodu iz svobodne luke, ker sta imela v žepih 12 kg kave. # Tp Ker sta j-Lavoratore41 in „Piccolo" neki dan minolega tedna poročala, da je bilo aretovanib 0 njih, ker si jim našli v žepih nekoliko kave, in ker sta tendencijozno pisala, da so to naši ljudje (..Lavoratore*4 je bil dej h! celo, da so „erumiri sloveni"), moramo mi tu konstatovati: 1. Da gori imenovani niso naši ljudje; in -v> vendar kradii. 2. Da so v žepih zadnjih dveh, našli i več kave. uego v žepih vseh onih devetih, ki j so b:ii aretovani neki dan minolega tedna. 3. Da se govori — in to celo na policiji — da so onim devetim, ki so bili neki dan minolega tedna aretovani, ker po imeli j kavo v žepih, djali to kavo v žep — štraj- : kovei. — In to poslednje dejstvo — namreč | sinii policije, da so štraikovci djali kavo v žep on:m, ki so delali — nam je povedal neki policijski fuukcijonar. X Slekli so ga skoraj do nazega. 23-lctm mizar Ivan Franzot, stanujoči v ulici Giuseppe Gattrri št. 19, je bil predminolo noč pijan. Ko j<» bil v ulici deli' Acedaujc porotnega sodišča. i Morilec svoje žene obsojen v smrt na vešalih. 52 letni Aieksander Osima, doma I iz Budimpešte, je včeraj sedel na zatožni i klopi pred porotniki, ker je dne 7. septembra j t. 1. v Kantndi pri Volovskem zadal več ran z no?.tm svoji ženi Katarini, ki je v&led tega takoj umrla. — Razpravi je predsedoval sodni svetnik Clarici. Obtožbo ie zastopal sam državni pravdaik dr. Zencovicb, a toženca je bran l dr. Laneve. Na razpravi je toženec povedal, da je on bival ni Reki. a žena v Kantridi. Prosil jo je bil, iiiij mu da 40 krun. a ona mu ni ho tela dati uiti vinarja, marveč mu je rekla, da bo šla v Budimpešto in da noče nič več ve deti zanj. Na to da jo je on ranil z nožem ; a da je iii hotel umoriti : nameraval je le dati jej dobro lekcijo. Iz izjav prič, ki so bile zasiišaue, so se pa porotniki prepričali, da je Ciiina svojo žen i uoionl zavratno in da je s tem namenom šel z Rtke v Kontrido. Iu potrdili so z 9 da in 3 n,- gkrio stavljeno jim vprašanje (glede zl 'čina zavratr.ega uoiura). Sodišče je pa Aleksandra Ciima na podlagi tega provo-refc . < biodilo v smrt na vešalih. Društvene vesti. Tržaško podporno in bralno društvo uuz: a svojim udom, da odborove seje se bodo vršile od sedaj naprej ob četrtkah mesto ob potkah. Ruski kružok opozarja svoje č!«ae, da te »-tvorita danes, 18. t. m., ob 6. uri zvečer v prostorih v ulici Galatti 18, II. nad., tečaja za češki in hrvatski jezik. Kdor želt pohajati pouk. naj izvoli oglasiti se o naznačeni uri. Ker se o tem prvem sestanku učiteljev in obiskovalcev obeh tečajev določi red učnih ur, želeti je, da se danes oglasi vsakdo, o^ bno ali po zastopniku, ki želi poha ali pouk. Odbor ženske podružnice sv. Cirila in Metodija javlja, da se bo rje vsakoletna ?.B e žičnica" vršila v nedeljo 22. t. m. ob 3. uri pop, v „Narodnem domu". Na izvajanju leptga vsporeda sodelujejo vsi štirje otroški vrteči; zato se upa, da bo dvorana polna n&ših pridnih obiskovalcev, se gre tu zopet za našo šolsko družbo. Otroški vrt v Skednju priredi dne 25. t. m. vsakoletno božičnico v dvorani g. San-cin Temot. Začetek ob 4. uri pop. Naše gledališče. „Cvrček" dne 15. decembra 1907. — Cvrček je vesel, razposajen, priden in moder, samosvoj in še celo oster, od vseh zaničevan in preganjan in zapuščen, vendar samozavesten in celo ponosen mlad deklič. Ljudje ji očitajo vsakojake nečednosti, a na vse zadnje ona ukroti vse prav s svojimi čednostmi ; ba-hači, ki jo prej zametujejo, ji ležijo pozneje ponižani pred nogami; oni, ki so se je prej ogibali, se ji pozneje usiljujejo. tam, kjer jo niso marali, jo prosijo... Vse to in zmagovalna elementarna ljubezen je prikazano v več epizodah in sličicah resnih in žalob.iih, veselih in razposajenih, združenih v p« t h dejanjih z d verni spremembami in tvori ljudsko igro „0 vrče k'% katero je dramatizirala nemška pisateljica Charlotte Birch-Pfeifterjeva po Georg Sandovi povesti. Vendar preveva vso igro nek simpatičen in mičen ton, neka ljubkost, ki izhaja iz vseskozi prikupljive figure Cvrčkove. j Vse te učinke je v polni meri dosegla gca, Jan-Cvrček na nedeljski predstavi. Bodisi v skromno-ponižnem ali v ponosno samozavestnem, bodisi v veselo razposajenem ali milo tožečem nastopu, bila je vseskoz uiner-' jena in ljubka prikazen, ki je znala brez pretiravanja s primerno nijanso glasu, naglasa in govora, s čutstveno mimiko in naravno elegantnimi kretnjami odzvati se innogostranskiin zahtevam svoje uloge. Razveselilo je vse, da se je s tako resnostjo in marljivostjo zavzela z u poverjeno ji veliko ulogo ter jo tako častno izvedla. V polni meri je zaslužila gca. Jan-Cvrček simpatije, ki ji je izkazovalo občinstva z burnim ploskanjem po vsakem dejanju, da enkrat celo ob odprtem odru. V značaju nasprotujoče si d»ojčke, resnega iu impulzivnega iSobina ter otročjega in razvajenega Borka sta igrala gg. Vebte in Lesič Prvi jo bil početkom kaj tdi. cen in samove>»ten dečko, a potem je zelo prstno, utemeljeno predstavljal notranjo spremembo, ki se je v/ši karnah, menjaluicah, davčnih in poštnih uradih itd. Hura, že pada prvi sneg! Tako kriče otroci in se vesele. Ali ako prinaša sneg zimsko veselje, vendar nam naznanja, da se bliža čas vsakojakih bolezni. Sedaj je čas katarjev, ki marsikakega tako mučijo, da mora misliti že poletu na zimo. Tedaj pa treba pridno rabiti FAT-ove prlstn* rudninske pastllj«, katere obvarujejo pred vsakim prehiajenjem, hripavostjo in kašljanjem in ne škodujejo želodcu prav v nobenem oziru. FAY-ove rudninske pastilje bi moral vsakdo nositi s seboj saj stane skatlja istih samo K 125 ter so na prodaj v lekarnah. mirodilnicah in prodajalnicah mineral, vod. Glavna zaloga F. H E L L - Trst Šivalni stroji za Yse možne potrebe. ne samo za obrtno uporabo, ampak tudi za vsako domače šivanje, dobijo se izključno v naši zalogi, svtssvss Vse naše prodajalnico se takoj spozna po = tem le napisu = SINGER & Co., Dein. družba za izdelovanje šiv. strojev. OPOMBA. Vsi Šivalni stroji, katere prodajajo drugi trgovci pod imenon „BIN G E R »o posnete nekega na Sega starega z\ :>t«ma, kijemnogo b 1 a b S i od na6.h najaoTejSih »iste-mov za domačo uporabo bodisi glede dela ali trpežnosti. ——■ Paziti je, da se jili : kupi samo v naših - prodajalnicah = IV > F, U i NOBT « Siev. 347 V Tretn, 18. dectmlrii 1807 HB«t A m V nedeljo se uprizori prvikrat 3-dej»n-tVa drama hrvatskega pi°ate!ia Srdjana H 1. Tuči ć a „Trhli dom 4, v kateri rastopi kakor g -st režitrr splitskega gledališča, g. M a t o B o n a č i č. Igral bo glavno vlogo pisarja Vikina. Ostale vloge ho v rokah gospe Veblcve. gdč. .T« nove, Puctl nove in Novioo-. e ter gg. Cotič, L^sič, Vrble in Zvez-i&n. D*Janje se vrši na Eusktm. S to igro »ride prvikrat na n-iš oder moderna naturalistična drama. Nar. delav. organizacija Z;iupn ki „N. O. D," v Skednju j^v"jajc, da se z d::cm Sil. t. m., to je piihcdnjo t-o-feoto, cdpre urad za vsprejt munje no\ih Sdov ia vplačil. Urad, nameščen v ,Gospod, društvu'bo odpit od 7.— 9. ure zvečer. Nade jamo 66, da se vsi raši slovenski delavci vpišejo v to preko:istno orgai.izscijo. Vesti iz Goriške. Ali je res ? ! Govori se, da je pevsko dn.Stvo „Draga" iz Orltka rajelo znanega Ru^tja za perovodjo. Ker ne more Rustja dobiti v Sežani nobenega pevca, d^ bi mu peval latinsko ma^o za bližajoče se božične praznike, te govori, da prido društvo "Draga** v Stžano pet po latinsko. Na ta način lio postalo to društvo žrtev lu stj e ve — značajnosti! Ne k da n i pevte. i Sirotišnica za Furlanljo. — Stolni prost goriški in po milosti slovenrk h briskih jiasov, kar se mora vedno povdarjati, tudi iržavni poslanec misi t z pomočju prostih ttilodarov vstanoviti v Gradiški sirotišnico za «e!o Fuilanijo. v katero bi se sprejemali fenegošteviliii zapuščeni in zanemarjeni otroci izajozganih furlanskih kolonov. V ta namen je, prvi daroi-al vladni ingenir Grunfcut, Žd, kiirerega je poslalo rainister^tvo, da napravi aačrte za uravnanje Soče, 50 kron. Blagi m m on stolnega prošta je le odobravati. Da »e bo pa načrt tem prej uresničil, mu predlagamo sledeče : Ko je Goriška problavila 500 letuo zd;u žtnje z dednimi avstrijskimi deželami, izpro-ž»Ja .sta on in mons. Alpi misel, da bi se v ic:čni spomin tega dejstva sezidala na stari m pokopališču goriškemu nova farna cerkev. ▼ ta namen te je nabralo precej denarja ; svota z obrestmi mora sedaj znašati črez 200.000 kron. Kje in kako je naložen ta de: ar, širši javnosti ni znano, ker se sploh o riotičnem odboru nič no sliši iu se tudi ct kvena oblast za to nič ne briga. Naš predlog je torej ta, za cerkev nabrani denar, slovei.ski in laški žulji naj se r a zdele v dve polovici, tna naj gre za furlansko iirotišče, druga pa za slovensko, katero namerava ustanoviti y Gorici in za katero ]• nabrana že precejšnja s>ota. Prečaštiti gospod stolni prošt, ali Vam vgaja ta predlog ? Sploh pa že^mo hatanj-•nrga račuua o zbranem denarju za zidanje *ovq cerkve, x Kavalerijska vojašnica. Mestna rava goriška bi imela pričeti zidati vojašnico zu novo kavaleiijsko posadko, ki pride v Gorico do 10. maja 1908. Municipij se je frbinii na več denarnih zavodov, da bi mu posodili za zidanje potrebni cvenk. a vsi so edgoverili negativno. Kakor se vidi, je mesto na robu baukerota kamor ga je dovedla p« litiška strast mestnih očetov, ki dovoljujejo za vsako velikolaSko stvar svote brez vsakega pi luisleka, mej tem ko nimajo beliča za nujne stvari, ki bi donašale koristi davko-p ačevalctiu. Gospodarstvo. Tri milijone prometa je imela od 1. januvarja do včeraj, naša .,Trgovsko-ebrtna zadrug a4*. Ako pomislimo, da ta naš denarni zavod posluje šele 18 mesecev In da je imel v tej kratki začetni dobi že 4,300.000 prometa, smemo reči, da „Trgov-sho-obrtna zadruga'4 krasno napreduje, kar je ] opolnoma prav, ker z napredovanjem tega zaroda bo kmalo zagotovljena prepotrebna slovenska trgovska šola v Trstu ! Plesni odsek Tržaškega Sokola naznanja cenjenim bratom in prijateljem plesa da priredi drugi pieani venček v soboto 21. t. m. Začetek ob 9. uri zveč v gorici. < ) Ugodna lega sredi trgovskega i. S dela mesta. — Nad 40 na novo f \ opremljenih sob. — Velik jedilni ; f salon, stekleni salon, obširen vrt, ) ? veranda, klubove sobe, kegljišče. S > Izborna kuhinja. — Plzensko In C ^ Puntigamsko pivo. -- Raznovrstna { ^ namizna vina in v butelkah. £ Za preč. duhovščino separatni soba na razpolago Za mnngonrojen obisk f»e toplo priporom udani DSBLLEVA. BAR¥ARNICA niča oblek na suho CENE ZMERNE. Ulica Farneto 11. A.Bos^an cTNJf ? ZALOGA ^ h Istrskega m tialmatinsKe$s ulna ^ 2ajam5eno pristnega s prodajo na debelo iu drobno Bernardo di Chiara ^C) TRST, ulica dei Bachi Štev. 9 (V V Za krt-marje in goiitiliiK-arje dofOTormlh cepaii J _ FRANCESCO S. DONATi •l«ktr o tehnik TXBT, «11 ea 4«ir Aeqa«4»tt» It, 2b iiiimiTtii dct»iiaSai Itiiiiia i mehanično delalnlco alaktft««* Ul«feB«*, itraloTodeT, kakor tuiao»» tretiljk kakoriaag« »I ■litcaaa, Ctftt J tke z*trft livršlttv CDAM Cl/ni/ tapetardast.po- rnAii OI\UI\ histv^žimnicita. * Izvršuje popravljanja po zmernih cenah. Trst, ul. Giovanni Boccaccio 4 polunadstropje. Cenjeni odjemalci ! Častim se naznaniti Vam, du sem odprl V Trstu, V ulici Poste Štev. 10 (vogal Valdirivo) Prodajalnico manifakturnega blaga katera je preskrbljena z vsemi potrebščinAmi ter se priporočam za blag. naklonjenost. Udani Antonio Contenio. ulica S. Giovanni št. 6 in 12 Podružnica v Zadru SKLADIŠČE in avtorizovana delalnica maj oličnih. peči lastnega izdelka. Bogata izbera plošč za kopelji In kuhinje