tiskovina osrednja knjižnica	y
' oaVoSpSSoS srečka VILHARJA
Trg Brolo 1
r i	6000 Koper	g,
primorski uT^
I časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva
Adriatic

September 1997
leto 4, številka 44, cena 90 SIT
H^-Cefta: Čas za
{€ Banka Koper
poglobljeno analizo|(§) ^ ” e«! 11 HUBrtm
Dvodnevno srečanje predsednikov vlad držav članic Cefte - Češke republike, Republike Madžarske, Republike Poljske, Romunije, Slovaške republike in Republike Slovenije ter predsednikov vlad gostujočih držav -Bolgarije, Republike Hrvaške, Republike Litve, Republike Makedonije in Ukrajine ter ministra za zunanje zadeve Republike Latvije, 12. in 13. septembra 1997 v Portorožu, je bil zagotovo drugi letošnji najpomembnejši politični dogodek v Sloveniji. Predsedniki vlad so se dogovorili, da bi poglobljena analiza delovanja Cefte, od začetka njenega delovanja pred petimi leti, pozitivno prispevala
k boljšemu sodelovanju v prihodnjih letih ter so naložili ekspertom, da v najkrajšem času to analizo tudi pripravijo. Dogovorili so se tudi, da bodo začeli pogajanja o pristopu Republike Bolgarije in izmenjali poglede o približujočih se pogajanjih o pristopu k Evropski Uniji, ter tudi, da bo naslednje srečanje predsednikov vlad držav CEFTA v Češki republiki, jeseni leta 1998. Izrazili so mnenje, da se pogajanja o liberalizaciji trgovine s kmetijskimi izdelki med Republiko Slovenijo in ostalimi dejanskimi pogodbenicami Cefte približujejo zaključku. Slovenija bo ukinila izjeme 1. januarja 2000. Cefta ni nekakšna
vzporedna Evropska Unija, je predvsem prostor, kjer se države, ki so že dosegle določeno stopnjo povezanosti z EU (sporazum o pridružitvi), pripravljajo na pogoje gospodarjenja, ki prevladujejo v EU. Cefta vzpostavlja območje proste trgovine in prav liberalizacija trgovine naj bi pripomogla k še večjim uspehom, so dejali na tiskovni konferenci.
Če bi sodelovanje Slovenije z ostalimi članicami Cefte ocenjeveli le po količini izvoženega blagu v te države ( 5% skupnega izvoza in 7,7% skupnega uvoza), verjetno ne bi mogli biti povsem zadovoljni,
Kraljica Portoroža y97 je Ivana Miličevič iz Kopra
Na regionalnem predtekmovanju za kraljico Slovenije v Portorožu (Pivnica Ljubljana, 14. avgusta), so mlado Ivano Miličevič iz Kopra izbrali za kraljico Portoroža '91. Koprska lepotička seje 6. septembra v Kranju potegovala za laskavi naslov kraljica Slovenije’97. Zal ni prišla v finale.
G
oni l
P-N
£ 4
POf
iV' i
i m.
"p n *
Član komisije Goran Gregorovič iz Hotelov Palače je letošnji kraljici Portoroža Ivani Miličevič ogrnil trak z napisom in ji vroče čestital za uspeh.
26. seja Občinskega sveta občine Piran bo v četrtek, 18. septembra 1997 ob 9.00 uri. Na dnevnem redu je 13 točk, med drugim tudi kadrovske zadeve, strategija primarnega zdravstva, lokacijski načrt za garažno hišo na vhodu v mesto ter odlok o jav-nih prevozih oseb z avtotaksiji v občini Piran.____________
zlasti tudi ker gre že za trg s približno 90 milijoni prebivalcev. Veliko zanimanja v javnosti je sprožila napovedana izjava pre-mierov Zlatka Mateše in dr. Janeza Drnovška o dvostranskih pogovorih tudi glede morske meje v Piranskem zalivu. Premiera ne izključujeta mednarodne arbitraže.
Gostje so si v soboto ogledali tudi Luko Koper.
Za njihovo varnost je skrbelo približno 500 policistov in drugih delavcev Ministrstva za notranje zadeve. Žal se ob vsem blišču nihče ni spomnil nanje s kakšno hladno pijačo, ko so ure dolgo stali na vročem afaltu. Po doslej znani oceni so delavci policije svoje delo opravili več kot odlično.
FOTO: Franc Krajnc
Za popolno lepoto vida!
Očala na recept ali brez.
Najboljše blagovne znamke okvirjev: ARMANI, YSL, VALENTINO, VOGUE, BVBLOS, CAZAL,... Visoko kakovostna stekla z zaščitnimi postopki: ZEISS, GALILEO, RODENSTOCK,...
URNIK 9-12/17-20 sobota 9 - 12
Gašpar Mišič s.p.
Ulica svobode 1, Piran-Pirano PE-Bolniška ulica 1 Tel.: 066/ 747-153, 747-154,746-178 Telefaks: 066/ 747-153 Mobitel: 0609/649 190
PE IZOLA
Ljubljanska ulica 41, Izola-Isola Tel./Fax.: 066/ 67-218 Mobitel: 0609/626 337 ZAUPAJTE AGENCIJI Z NAJVEČJO PONUDBO NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI
Veleposlanica prinesla zahvalno pismo
Veleposlanica Republike Češke v Sloveniji, Jana Hybaškova je v sredo, 3. septembra 1997 obiskala Piran in v občinski mestni hiši osebno izročila Županu Občine Piran zahvalno pismo predsednika vaclava Havla v katerem se češki predsednik zahvaljuje za prisrčen sprejem ob srečanju predsednikov srednjeevropskih držav 6. in 7. junija v Občini Piran. Veleposlanico sta spremljala prvi tajnik ambasade , gospod Tomaž Vostry in častni konzul Republike eške s sedežem v Portorožu, gospod Benedikt Roman Radonič.
V	pismu predsednika Havla je zapisano:
“Spoštovani gospod Franko Fičur, župan mesta Piran
Rad bi se Vam in prebivalcem mesta Piran, kakor tudi ostalim prebivalcem drugih mest in občin slovenske Obale, prisrčno zahvalil za odlični sprejem, katerega sem lahko doživel pri zadnjem srečanju predsednikov srednjeevropskih držav.
Zavedam se dobro, daje vzpostavitev takega lepega ozračja bila mogoča samo s pomočjo neizmernega prizadevanja lokalnih organizatorjev in obenem tudi omejitev, katere so se hkrati bolj ali manj dotaknile vseh prebivalcev teh krajev.
Želel bi se po tej poti zahvaliti vsem občanom za pripravljenost, s katero so te omejitve prenašali in zagotovili, da ste sc zahvaljujoč njihovi potrpežljivosti, Piran in slovenska Obala, zapisala z zlatimi črkami v zgodovino srečanj srednjeevropskih predsednikov, pa tudi v zgodovino odprtega in prijetnega evropskega dialoga.
Želim Vam obilo uspehov in Vas pozdravljam Vaclav Havel
V	Pragi dne, 10. junija 1997
Pomembni projekti v občini Piran
Plinifikacija, telovadnica, čistilne naprave
V občini Piran seje te dni začel uresničevati zgodovinsko pomemben prokjekt na področju energetske oskrbe- polaganje plinovodov za 20 stolpičev pod magistralno cesto v Luciji. Dela bodo zaključena predvidoma s L oktobrom, stanovalcem pa naj bi bila omogočena uporaba plina v začetku novembra. Koncept plinifikacije so pripravili v JP Ogrevanje d.o.o. Piran.
Telovadnica Osnovne šole v Sečovljah, menda ena najlepših v Sloveniji, bo vsak čas dana v uporabo srečnim učencem sečoveljske osnovne šole.
Nič manj pomembno ni bilo srečanje predstavnikov Občine Piran in OKOLJA z ekologi 10. septembra. Predstavniki Ekološko razvojnega sklada RS iz Ljubljane so si namreč ogledali deponijo v Dragonji in čistilni napravi s kanalizacijo v Dragonji in Sečovljah, ki sta sedaj že v zaključni fazi.
Namen ogleda: zbiranje informacij zaradi možnosti pridobitve finančnih sredstev iz ekološkega sklada.
ZLATI BOBEN ‘97
Festival odmevnosti
4. oglaševalski festival Nove Evrope ZLATI BOBEN ’97 bo v portoroškem Avditoriju od 7. do 10 oktobra 1997.
Advertising zmaguje.
Portorož bo postal zrcalo in središče oglaševalske Nove Evrope, odmevnost je pričakovana.
Festivala Zlati boben 1995 se je udeležilo 693 ljudi, od tega 482 aktivnih udeležencev, 77 novinarjev in 134 članov žirije, gostov in udeležencev foruma.
Zlati boben leta 1996 je obiskalo preko 1000 ljudi. Število aktivnih udeležencev festivala se je povečalo za 74% na 840, število novinatjev se je z 32% rastjo povzpelo na 102. Gostov, žirije in udeležencev foruma je bilo 60. In kako bo letos? Organizatoiji so svoje ocene predstavili na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani. Pričakojejo, da bodo v Portorožu na Zlatem bobno '91 gostili preko 1400 ljudi, v tekmovalnem delu pa naj bi bilo predstavljenih preko 1300 raznih del: 380 TV oglasov, 700 tiskanih oglasov in 270 publikacij, kar je največ doslej.
Program objavljamo na 2. strani.
Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 775 664 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož - izdelava fotografij, prodaja fotografskega materiala in opreme Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 6320 Portorož - Teh: +386 66 770 537
IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -

IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME
iHP-
primorski uTp
Budimpešta
Madžari na referendumu o vstopu v NATO
Madžarski državljani se bodo na referendumu (16. novembra) odločali o vstopu njihove države v obrambno zvezo NATO. Madžarska je poleg Republike Poljske in Češke po daljših ugibanjih dobila zeleno luč za vstop v NATO, medtem ko sta Rumunija in Slovenija v tako imenovanem prvem krogu širitve izpadli. Nekateri ugibajo, daje Zahod s tem, ko je ob širitvi obrambne zveze pohitel in med prvimi povabil Poljsko, Češko in Madžarsko, pravzaprav izkoristil “dobro voljo” Rusije. Slovenija ni več tampon med Zahodom in Vzhodom, Romunija je gospodarsko slabotna in strateško nezanimiva. Kljub temu pa obe državi lahko pričakujeta, da bosta prejeli vabilo za vstop v Nato že pred letom 2000.
Kopenhagen
Piton v straniščni školjki
Zamislite si, da greste na stranišče, odprete pokrov in v školjki zagledate meter dolgo kačo! Pra to seje, kot piše BILE), zgodilo nekemu najemniku hiše v Ko-penhagenu na Danskem. Skoraj ga je kap. Na hitro je spustil vodo in poklical policijo. Prišli so izurjeni lovilci kač in z jekleno žico zbadali v odtočne cevi. Piton se je po štirih urah le prikazal na površju. Kako je kača lahko prišla v stanovanje? Hiša je bila precej časa prazna. Piton se je priplazil skozi odtočno cev.
Dortmund
Nesreča pri ognjemetu- 25 poškodovanih
Skorajda ni večje prireditve na svetu, ki je ne bi kronali z veličastnim ognjemetom. Tudi v Vestfalskem parku blizu Durtmunda je bilo tako. Rakete so švigale v zrak in osvetljevale nebo v tisočerih barvah. Presenečenje naj bi predstavljala posebna raketa “okrogla bomba”, ki naj bi uprizorila pravi zvezdnati srebrni dež. Raketa je švignila v zrak in ko je dosegla višino SO metrov bi morala eksplodirati. Očitno je bilo nekaj narobe z vžigalnim mehanizmom, ki se ni sprožil v pravem času. Neeksplodirana z ogromno eksplozivno močjo je padla med množico gledalcev okoli 100 metrov od izstrelišča. Ko je priletela na tla je eksplodirala in povzročila pravi ognjeni ples. Ljudje so kričali. Dve deklici sta ležali v šoku. Tragična bilanca: 25 poškodovanih od tega dva huje. Zaradi opeklin so morali 14 ljudi prepeljati v bolnišnico, poroča BILD.
Brescia
Prizivno sodišče oprostilo Di Pietra
Bivšega javnega tožilca Antonia Di Pietra smo spoznali v preteklosti v zvezi z uspešnim razkrivanjem skorumpirane politike, (tim sodnikov "čistih rok") nato pa so njega obtožili izsiljevanja in zlorabe javne funkcije. Obtožbe so padle. Prizivno sodišče iz Brescie je namreč 1. septembra potrdilo razsodbo, s katero je preiskovalna sodnica Anna di Martino 29. marca oprostila bivšega javnega tožilca Antonia Di Pietra obtožbe, daje izsiljeval nekdanjega lastnika zavarovalnice Maa Assicurazioni, kakor tudi obtožbe, da je zlorabljal svoje javne funkcije. Izrek prizivnega sodišča je takoj pozdravil Di Pietrov branilec, odvetnik Massimo di Noia. V izjavi za tisk je poudaril, da se s tem končuje klavrna zgodba, ki se je vlekla več kot dve leti. Medtem so proti Di Pietru vložili nove obtožbe, verjetno tudi s pomanjkljivimi dokazi.
Rim
V	Italiji letos manj nemških turistov, kljub temu odličen izkupiček od turizma
Čas počitnic se je počasi iztekel in glavna turistična sezona se nagiba h koncu.
V	italiji so že postregli s podatkom o izkupičku v turizmu. Od junija do septembra seje v Italiji zvrstilo več kot 10 milijonov turistov, zamenjali pa so za približno 17.300 milijard lir tuje valute. Lani je turistična sezona navrgla Italiji 17.600 milijard lir, toda turistični delavci imajo pred seboj še nekaj mesecev
se bali
negativnih posledic oslabele nemške marke. Padec nemške marke v Italiji je zagotovo preprečil marsikateremu Nemcu, da bi tudi letos preživel počitnice v Italiji. Njihovi prihodi so se namreč zmanjšali za 2,3 %. Na srečo pa seje povečalo število turistiov iz drugih držav, predvsem iz Japonske, ZDA, Velike Britanije in Nizozemske. Novost je tudi, da so se tujci zadrževali v Italiji nekoliko krajši čas kot pred leti. Povprečno štiri dni. Predvsem so se osredotočili v mesta z bogato kulturno deiščino, medtem ko se je zmanjšal obisk v gorah (-4,5%). Hkrati se je povečal promet na letališčih (predvsem v Rimu in Milanu), na avtocestah in na železnicah. In cene? Po mnenju tujih turistov so cene v Italiji previsoke.
Premalo poudarka je na čistoči in varnosti, ki sta po mnenju tujih gostov pomanjkljivi. Navdušeni pa so nad arheološko, umetniško in kulturno dediščino, italijansko kuhinjo in gostoljubnostjo.
Zamejstvo - Trst
Deželna uprava FJK priznala enakopravnost slovenskega jezika
Deželni svet v Trstu je pred kratkim odobril zakon o reorganizaciji osebja v deželni in občinskih upravah. V zakonu je med drugim zapisano, da bo deželna uprava odslej lahko sprejemala dopise, vloge in pisma v slovenščini in furlanščini. To je velik uspeh za zamejske Slovence. Ustrezni člen je predlagal Miloš Budin.
•••••••••••••••••••••••o***********
Dalai Lama v Trstu
Kot so poročali tuji časniki naj bi se sredi septembra mudil v Trstu Tenzinu Gyatsu, dalai Lama, nobelov nagrajenec za mir iz Tibeta. Tržaška univerza mu bo predvidoma 11. septembra podelila častni doktorat iz mednarodnih in diplomatskih ved. Ob tej priložnosti naj bi se Dalai Lama udeležil cele vrste srečanj in mednarodnega zasedanja na temo strpnosti, človekovih pravic in solidarsnosti.
dela, zato upravičeno računajo, da bodo presegli lanskoletni izkupiček Statistični izvedenci (Enit) so z doseženim zadovoljni, tudi zato, ker s<
Portoroška Igralnica ima svoje interno glasilo
V Igralnici Casino’ Portorož je sredi julija izšla poskusna številka internega glasila Rdeče & Črno katerega urednik je Boris Vuk, ki je v Igralnici zadolžen za stike z javnostmi. Glasilo je izšlo na osmih straneh formata A 4 v nakladi 500 izvodov. Interni razpis za ime glasila.
Vodstvo Turističnega Podjetja Portorož lo svojo vlogo. Na 4. in 5. strani glasila
in Igralnice Casino’ Portorož je na tiskovni konferenci (12. julija) ob predstavitvi programa preoblikovanja Igralnice v samostojno podjetje za prirejanje iger na srečo, novinarjem razdelilo tudi vzorčno številko številko internega glasila Igralnice Casino’ Portorož, ki nosi začasno ime Rdeče & Črno.
Prva prava številka glasila naj bi izšla že konec avgusta ali v septembru.
Uvodnik z delovnim naslovmo “Zakaj glasilo”, je napisal predsednik uprave Igralnice Casino’ Portorož, Boris Kovačič. Sprašuje se , ali podjetje, kot je Igralnica Casino’ potrebuje svoje glasilo? Odgovor se ponuja skozi dejstva, da v podjetju dela 423 ljudi; da ima podjetje dve enoti (Portorož in Lipica), ki sta med seboj oddaljeni dobrih 70 km; da sc zaradi posebne narave dela v igralnici sodelavci zelo redko srečujejo med seboj ter da naj bi tudi pri njih (kot morda tudi drugod po podjetjih) nezadostna medsebojna obveščenost povzročala mnogo nepotrebne slabe volje in zapletov. Glasilo torej potrebujejo, ugotavlja predsednik uprave Boris Kovačič.
Odgovorni urednik Boris Vuk, ki v podjetju sicer skrbi za stike z javnostmi, je pripravil vsebinsko zasnovo in uredniški koncept glasila, ki bo izhajala enkrat mesečno na 12 do 16 straneh formata A 4 in hkrati vabi vse sodelavce k sodelovanju, da bo glasilo lahko zaživelo in odigra-
Rdcče & Črno najdemo seznam članov kolektiva, ki v letošnjem letu praznujejo svoj delovni jubilej - 10, 20 in 30 let zvestobe pri firmi. Dvajset let delovne dobe, od tega kar nekaj let v Igralnici Casino’ imajo Staniša Bujišič, Nevenko Flo-renin, Vojko Jcvševar in Bruno Koterle. Trideset let delovne dobe so proslavili: Slavko Matelkovič, Jože Pahor, Giuseppe Simonovich, Pavel Šušelj, Vojko Zomada in Rudolf Živko. Sprejem za delovne jubilante, člane kolektiva, sta priredila Boris Kovačič in Vlado Munda 21. maja v Restavraciji Marina.
Pod naslovom Zabavna ponudba v Lipici David Božič (referent za interni marketing) piše o tem, kako bi bilo potrebno tako v portoroški, kot tud v lipiški igralnici zagotoviti ustrezno infrastrukturo za zabavne prireditve. Vojko Zornada pa opisuje namen uvedbe računalniško vodenega nadzora nad dogajanji pri igralnih avotomatih in živih igrah.
Na zadnji strani ničelne številke glasila je objavljena fotografija županov mest v katerih je bilo doslej srečanje predsednikov srednjeevropskih držav, ki so sc fotografirali skupaj z vodstvom ob obisku v Igralnici. Na sliki sta tudi Dimitrij Živec in Danilo Daneu.
Na zadnji strani je objavljen tudi interni nagradni razpis za ime glasila. Kot je povedal Boris Vuk, bodo glasilo tehnično in oblikovno izboljšali.	FK
Okvirni program Zlatega bobna ’97 v Portorožu
Ponedeljek, 6. oktober 1997
15.00	- 19.00 prijava na recepciji Avditorija.
Torek, 7. oktober 1997 DAN INTERNETA (Avditorij)
9.30	- 11.00 Kreativnost nove Evrope- Projekcija zmagovalnih oglasov Žlatega bobna 1994, 1995 in 1996.
10.00	Otvoritev teniškega turnirja oglaševalcev.
11.00	- 13.00 Forum - predavanje št. 1: Internet v marketinških komunikacijah.
15.00	- 17.00 Top 20 nove Evrope: predstavitev dvajsetih najboljših spletnih strani.
19.30	OTVORITEV FESTIVALA IN SLOVESNOST OB PODELITVI NAGRADE ZLATA MIŠKA (GOLDEN MOUSE) OTVORITEV RAZSTAVE PRIJAVLJENIH DEL -MARINA PORTOROŽ.
21.00	Welcome party, dobrodošlica s sprejemom, sponzor Metropolis Media.
Sreda, 8. oktober 1997
9.00	- 11.00 Projekcija prijavljenih del v tekmovalni skupini TV oglasi.
11.00	- 13.00 Forum predavanje 2: Mcdorganizacijske komunikacije (Business to Business Comunications).
15.00	- 17.00 Projekcija prijavljenih del v tekmovalni skupini TV oglasi. 17.00- 17.30 pozdravni nagovor, gost: Richard Myers
17.45 - 18.15 pozdravni nagovor, gost: Graham Hinton.
18.30	- 19-30 Cannes ’97. Predstavitev nagrajenih del kanskega festivala in
nagrad iz Liona.
Sledi otvoritev razstave Saatchi & Saatchijevcga družbenega oglaševanja (21.00 v Minoritskem samostanu Piran) in polnočno srečanje v diskoteki Tivoli.
Četrtek, 9. okotober 1997
9.00	- 11.00 Projekcija prijavljenih del v tekmovalni skupini TV oglasi.
11.00	- 13.00 Forum, predavanje 3: Raziskovanje učinkovitosti oglaševanja.
15.00	- 17.00 Predvajanje TV oglasov 17.00- 18.00 GostGerry Farcll
19.00	- 20.00 Epica 1996, predstavil jo bo Andrew Rawlins, direktor Epice.
20.00	Slovesna podelitev teniških nagrad na teniških igriščih.
24.00	Polnočno srečanje , sponzor POP TV.
Petek, 10. oktober 1997
V	teku dneva srečanje izvršnega komiteja EGTA.
9.00	- 10.00 projekcija finalistov.
10.00	- 11.15 Forum, predavanje 4: Novi trendi v evropskem televizijskem oglaševanju.
11.30 - 12.00 Projekcija finalistov.
12.00	- 13.00 50 let IAA in vloga pri festivalu Nove Evrope.
19.00	- 21.30 ZAKLJUČNA SLOVESNOST IN PODELITEV NAGRAD ZLATEGA BOBNA ’97 (Marina Portorož).
22.00	Goldcn gala party (Grand hotel Metropol).
V	soboto, 11. oktobra 1997 predviden obisk Benetk s katamaranom Prince of Vcnicc in izleti po Istri ali na Kras.
Med festivalom bodo imele nekatere velike mednarodne agencijske verige v Portorožu svoja letna srečanja.
Posvetovanje na Bernardinu
Zveza ekonomistov Slovenije, sekcija za poslovne analize prireja v prostorih Hotelov Bernardin (dvorana Asteria) 25. in 26. septembra 3. strokovno posvetovanje o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije z delovnim naslovom: Od kakovostne zasnove in ustreznih pogojev analiziranja do uspešne uveljavitve ukrepov. Posveta se bo udeležil tudi Metod Dragonja.
Posvetovanje naj bi dalo udeležencem čimveč praktičnih in koristnih napotkov za izboljšanje analitskega dela v njihovih delovnih okoljih. Zato so k sodelovanju povabili predvsem strokovnjake iz prakse. Dobro opravljena analiza je dosežek trdega dela ter zahteva mnogo znanja in časa, poglobljeno razumevanje ekonomskih kategorij itn. Prav od kakovostne zasnove in ustreznih pogojev analiziranja jc zato pogosto odvisno, ali lahko analitiki prepričajo nosilec odločanja, da za izboljšanje poslovanja povlečejo prave poteze, med drugim ugotavlja v uvodniku prof. dr. Miran Mihelčič.
Posvetovanje sc bo začelo v četrtek, 25. septembra ob 9.30 uri. Referenti bodo Dr. Rudi Rozman , Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Magister Peter Skok, Agencija za plačilni promet Maribor, dr. Slavka Kavčič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Mag. Marjan Babič in dipl. oec. Bruno Korelič - Luka Koper d.d., Zdenka Vidovič in Katica Dmdclič, Računsko sodišče republike Slovenije.
Popoldne ob 16.00 uri pričakujejo ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonjo, ki bo govoril o analizi uresničevanja strategije gospodarskega razvoja Slovenije. Usmcr-jcvalka razprave bo dr. Slavka Kavčič. Ta dan in še naslednji, v petek, 26. septembra, sc bo zvrstilo še nekaj predavateljev. Med drugimi tudi Matjaž Ribaš, Nova ljubljanska banka d.d. Ljubljana. Prof. dr. Miran Mihelčič, ki jc hkrati tudi predsednik odbora za pripravo posvetovanja, z Univerze v Ljubljani-Fakultca za računalništvo in informatiko, bo govoril o tehniki organizacijskega razvoja združb kot pospeševalcu uveljavitve ugotovitev analize.
Dr. Metka Tekavčič z Univerze v Ljubljani- Ekonomska fakulteta, bo govorila o vplivu nadzornega sveta na kakovost analitskih poročil in delo vodstva poslovodstva podjetja.
V Italijo z osebno izkaznico
Sporazum o ukinitvi vizumovi med Slovenijo in Italijo, ki je začel veljati 1. septembra 1997, prinaša tudi bistveno novost, da lahko od tega datuma dalje slovenski državljani mejo med Italijo in Slovenijo prestopijo tudi samo z osebnimi izkaznicami. Hkrati je začel veljati tudi slovensko-italijanski sporazum o prevzemih oseb na državni meji. Oba sporazuma sta v Rimu 3. septembra lani podpisala ministra za zunanje zadeve Slovenije in Italije, Davorin Kračun in Lamberto Dini.
V okviru Schengenskega sporazuma o nastajanju tako imenovanih notranjih in zunanjih meja EU, se lahko že konec oktobra zgodi, da bomo slovenski državljani na naši "zunanji meji", kljub pridruženemu članstvu morali skozi ostrejšo kontrolo.
"Vampirja" so javno obesili
Javno usmrtitev iranskega “vampirja”, kije na grozovit način posilil in umoril 9 žensk si je ogledalo 30.000 ljudi.
Sredi avgusta so v glavnem mestu Irana javno usmrtili 28 - letnega Aliresa Chorsrau Koran Kordijeha, imenovanega tudi “nočni vampir”, ki je na grozovit način umoril devet žensk. Operiral je ponoči, njegove žrtve pa so bile ženske, ki so delale ponoči; neka medicinska sestra, redaktorica Radia Teheran, neka študentka...Najmlajša njegova žrtev je bila 10- letna deklica, najstarejša pa jc bila stara 47 let. Ker je posiljeval in ubijal ponoči so mu tudi nadeli ime “nočni teheranski vampir”. Svojo žrtev jc zvabil v taksi, ki ga jc vozil na čmo, odpeljal na samoten kraj, jo posilil, nato pa ji je prerezal vrat. Trupla je zažigal v neki razvalini ter tako zabrisal sledove.
Kot piše hamburški BILD, morilcu kar nekaj časa niso mogli priti na sled. Julija letos so ga slučajno opazili v parku trije vojaki. Ker jim jc bil sumljiv so poklicali policijo.
Kordijch jc na sodišču priznal, da jc usmrtil devet žrtev in da sc jc vsak teden enkrat podal na lov za ženskemi. Niti vsemogočni Allah, ki gaje prosil za odpuščanje in kesanje za storjene zločine mu nista mogla pomagati. Obsodili so ga na 214 udarcev z bičem in na smrt z javnim obešanjem. Še preden so mu okrog vratu zavili žico in jo pripeli na 12- metrsko dvigalo, so ga lahko sorodniki žrtev še prebičali. Vsak gaje lahko udaril z bičem 12 krat.
Morda niste vedeli
Adolf Hitler je bil na začetku svoje bliskovite poti na vrh največjega svetovnega zločinca pravi amater v primerjavi s Stalinom. Oba diktatorja sta imela veliko skupnega, zlasti kar se tiče neomejenih pooblastil državnika. Leta 1934 sta oba dosegla nekaj kar je imelo grozovite posledice za nemški in ruski narod. Stalin je v skaldu z njegovo teorijo o odmiranju države decembra 1934 izdal zakon s katerim je v bistvu podpiral množični teror. Začeli so se procesi (znanje moskovski 16. avgusta 1936) na katerih so praviloma vsi obtoženi “kontrarevolucionarji” in politični naprotniki železnega režima, javno priznali “krivdo”. Zaradi neznosnega trpljenja v zaporih so sami prosili za smrt. Leta 1934 so Nemci dali Hitlerju neomejena pooblastila pri upravljanju države. Hitler se je poimenoval za Fuehrerja in popeljal nemški narod ter ves svet v hudo preizkušnjo.
Odvoz vozila s pajkom vas bo veljal 11.005 tolarjev
Letos je v Piranu in Portorožu precej pločevine. Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov vozniki puščajo svoja vozila na neprimernih mestih. S tem kršijo odlok oziroma “županova” pravila o mirujočem prometu in si zaslužijo kazen. Vprašanje pa je, ali je množično vneto odvažanje vozil s pajkom v turističnem kraju najbolj primerna oblika izvajanja reda. Morda bi v nekaterih primerih zadoščala le opozorila?
V piranski občini (razen svetle izjeme Metropol hotelov) še niso uspeli zgraditi kakšnega večjega parkirišča ali garažne hiše. Mirujoči promet uravnavajo z rampo (pred Piranom) in z odlično organizirano kar številčno komunalno redarsko službo. Še največ dela si najde pajek, ki vneto odvaža avtomobile. Na odlagališču pri TPC-ju v Luciji se dnevno znajde precej vozil.
Zgodbe in ogorčeni protesti
Kar nekaj jeznih pripomb smo slišali, ko so hoteli s pajkom odpeljati neko vozilo s švicarsko registracijo, ki je bilo parkirano pod borovcem, sicer na asfaltu blizu zabojnika za smeti na divji plaži pri Piratu v Portorožu. Nikjer nobenega znaka, ki bi prepovedoval parkiranje, nikjer nobene zelenice, res pa je, daje vozilo bilo postavljeno ob zabojniku za smeti. Vendar, bilo je popoldne, takrat pa smeti ne odvažajo. Zato so nekateri kopalci, ki so vse to početje opazovali, bili prepričani, da gre za poskus odvoza “za vsako ceno”. Voznice ni bilo. Ljudje pa so se zgražali in se spraševali zakaj neki je treba odpeljati vozilo, ki ni nikomur na poti in kar je bistveno, ne ogroža prometa. Pred vozilom je stala nebogljena deklica redarju dopovedovala, da bo mama vsak trenutek prišla. Medtem so se oprijemalke že skoraj držale koles. “Napišite nekaj, to je prava svinjarija”, je odločno zahteval neki domačin. Ali ne bi bilo dovolj, da zataknejo za brisalec le opozorilo, se je vprašal. Nekdo drugje spet grozil s pravnimi sredstvi. Človek bi ob tem nehote pomislil, da se pri tem poslu najhitreje križata privatni in skupni
interes. Komunalni nadzornik je bil razumno popustljiv in pajek je tokrat odpeljal brez plena, vendar je zamuje-jo nadoknadil že pri naslednjem ovinku.
Kam vodijo kramarska pogajanja in prepričevanja med turisti in delavci komunalnega nadzora? V dobro reda ali v škodo turizmu?
Posebno zgodbo smo lahko slišali pred zaklenjenimi vrati na odlagališču avtomobilov v Luciji. Dva volčjaka, sicer prijazna in mirna, kljub temu dajeta vtis, da smo prišli v logor. Tam se ponavadi prične drugi del mučnega pregovarjanja in prepričevanja. Kot da odlok ni jasen. Po vsem tem kar smo slišali bi človek rekel, da sta si voznik pajka in njegov redar prostovoljno izbrala težko delo.
Če vam zgodi smola, in vam bodo na kolo montirali le “lisico”, jo boste morda odnesli s le plačilom parkirnine, če pa vam avto odpelje pajek, vrag šalo vzame.
Najprej ne boste vedeli kaj seje zgodilo z vašim vozilom. So ga ukradli? Kje je policija? Ste morda opazili kaj sumljivega? Šele takrat vam kapne v glavo, da ste se znašli med prekrškarji. Prisilni odvoz s popustom stane trenutno “le” 8.100 tolarjev. Ker je to opravljena storitev, ki je sicer niste naročili, boste plačali še 5- odstotni prometni davek 405 tolarjev. K temu je treba prišteti še kazen v znesku 2.500 tolarjev. Grenko spoznanje vas bo tako veljalo skupaj 11.005 tolarjev. Nekaj ste prispevali za državo, nekaj za delavce , kakšen drobiž pa ostane tudi za Urad župana, prav nič pa za nova parkirišča.
V Trstu operirajo 4 novi pajki
Odvoz nepravilno parkiranega vozila s pajkom velja 130.000 lir in še
10.000 lir za skladiščenje.
Nedisciplinirani avtomobilisti v Trstu imajo od 4. septembra dalje manj možnosti, da nepravilno parkirajo svoje vozilo. Poleg dveh pajkov občinskih redarjev so sc jima pridružila še štiri podobna vozila dveh zasebnih podjetij s ka-terima je tržaška občinska uprava sklenila pogodbe. Občinska uprava se je odločila za “angažiranje zasebne iniciative” menda zato, ker nima dovolj denarja, da bi učinkovito preprečila parkiranje na prepovedanih mestih.
Tako v Trstu oziroma na Tržaškem poslej operira kar 6 specializiranih vozil -pajkov. Če boste imeli smolo in vam bodo v Trstu odpeljali avto, boste na kraju kjer je bilo nepravilno parkirano vaše
vozilo našli obvestilo - rdeče, če vam bo avto odpeljal pajek občinske rdarske službe, rumeno pa, če vam bodo vozilo odpeljali pogodbeni zasebniki. Če bo vozilo odpeljala občinska redarska služba ga boste našli v nekdanji vojašnici Bclcno v ulici Revoltclla, če vam ga bodo odpeljali zasebniki bo vozilo treba poiskati kje drugje. Vse informacije v zvezi z odpeljanimi vozili zaradi nepravilnega parkiranja bodo vozniki dobili na centrali redarjev tel. 366-111. In koliko stane odvoz vozila v Trstu? Za prevzem prisilno odpeljanega vozila bo treba plačati 130.000 lir (za poseg pajka) in 10.000 lir na dan za občinsko skladišče.
Sejmi
V	Ljubljani se pričenja drugi del sejemskega leta.
Vrata Gospodarskega razstavišča v Ljubljani se bodo odprla v sredo, 24. septembra, kjer se bosta predstavila sicer dva samostojna sejma: NARAVA ZDRAVJE IN UČILA. Sejem bo odprt od 24. do 28. septembra. Na 6000 m2 se bo predstavilo okoli 130 neposrednih proizvajalcev, dogajanja pa bodo popestrila še številana predavanja in razstave.
Na letošnjem sejmu bo pet razstav. Razstava gob v hali D, razstava malih pasemskih živali bo v hali G, razstava zdravilnih zelišč bo postavljena v hali C, društvo za zdravje srca in ožilja pa bo v hali A2 pripravilo razstavo varovanih živil. V hali A bo na ogled tudi cletlična razstava. Na sejmu bodo predstavili tudi nekatere turistične kmetije na Slovenskem in njihove posebnosti. Prisotna bodo tudi vsa slovenska naravna zdravilišča. Ker letošnji sejem sovpada tudi s svetovnim dnevom turizma, 27. septembrom, bo Turistična zveza Slovenije turistična dogajanja predstavila tudi v okviru obsejemskega Foruma.
Sočasno s sejmom NARAVA ZDRAVJE bo v hali B potekal tudi sejem UČILA. Letos sc mu bo prvič pridružil še salon PPIP, ki bo v hali B2 združil proizvajalce in prodajalce papirja, pisal in pisarniškega pribora. Sejemska vrata bodo odprta med 9. in 19. uro, razen zadnji dan v nedeljo, ko bodo sejem zaprli ob 17. uri.
Ostali sejmi v Ljubljani do konca leta: Sodobna elektronika (6. do 10. 10.) Ljubljanski pohištveni sejem (11. do 16. 11.)
Šport in rekreacija (25. do 30. 11) Veseli december (12. do 28. 12.)
Celje
30. mednarodni obrtni sejem Letošnji jubilejni 30. mednarodni obrtni sejem ( 12. - 21. 9. 1997) je privabil množico razstavljalcev, obrtnikov in podjetnikov in tudi rekordno število obiskovalcev.
Septembrske aktivnosti Skupnosti Italijanov
Pri Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana so takoj po počitnicah začeli s programom dejavnosti.
V	torek, 2. septembra so tam ponovno pričeli s tečajem klasične kitare, ki ga vodi Vanja Pegan (informacije o tečaju: tel. 73-529) in dejavnostmi dramske skupine, ki jo vodita Ruggcro Paghi in Marino Maurcl.
Knjižnica Diego de Castro bo odprta vsak četrtek od 16.00 do 18.00 ure. V četetek, 25. septembra ob 10.00 uri bo otvoritev razstave risb slikarke Nade Dcllore. Sledila bo umetniška delavnica za otroke drugih razredov osnovne šole. Razstava bo odprta do četrtka, 9.10. 1997.
V	soboto, 27. septembra je predviden izlet na otok Krk, ki je organiziran v sodelovanju s turistično agencijo Mao-na iz Pirana.
V	torek, 30. septembra ob 19.00 uri bo Almcrigo Apollonio v Tartinijevi hiši predstavil svojo raziskavo o Poskusih občinske samouprave guvernerja Francesca Stadiona v Istri in na Goriškem (1844-47).
Člani likovne skupine se bodo udeležili Ex-tcmporc v Vodnjanu, Piranu in Grožnjanu.
V	sredo, 1. oktobra ob 19.00 zvečer bo pričel z rednimi vajami mešani pevski zbor Giuseppe Tartini.
Dve novi slaščičarni Kaže, da se bomo kmalu lahko posladkali kar v dveh novih slaščičarnah. Ena bo v trgovski ulici na Ber-nardinu, druga pa na vogalu v pritličju novega stolpiča nasproti Trgovsko poslovnega centra v Luciji.
•	Naše čestitke
*	AA/rami Dodiču
•
•	Topelje N! Hjegov hrm,
•	v ujem n! M sam.
•
•	Miro Dodič Iz Lucije se Je v začetku
•	septembra sreča! z Abrahamom.
•	Skupaj z družino v veseli družbi s
•	sorodniki in prjjdteljlje na Campagni
•	“ŽNJ* ?ri' 12'v Luciji, proslavilpet-, deseti rojstni dan. iskreno mu česti-
•	tamu tudi mi v Primorskem utripu in ■ mu želimo še veliko uspeha in bogate
•	rodne letine na campagni.
• •
• ;

• •
Portorož
Srečanje, posvečeno življenskemu jubileju prof. dr. Janeza Planine
Letošnje 4. Mednarodno srečanje na temo AKTUALNA ZNANSTVENA TURISTIČNA MISEL, ki ga organizira Nacionalno turistično združenje v sodelovanju s Centrom za promocijo turizma Slovenije in Visoko šolo za hotelirstvo in Turizem Portorož bo 25. in 26. septembra v Villi Mariji v Portorožu. Posvetili ga bodo življenskemu jubileju, 70-letnici prof. dr. Janeza Planine, ki je s svojim 36 letnim strokovnim, znanstvenim in pedagoškim delom na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, slovenskemu turizmu vtisnil nenadomestljiv pečat. Prof. Planina je utemeljitelj študija turizma na visokošolski ravni v Sloveniji in še vedno aktiven predavatelj na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem v Portorožu. Srečanje se bo začelo v četrtek ob 19.00 uri. Slavnostni nagovor bo imel dr. Janez Podobnik, predsednik DZ.
Nacionalno turistično združenje bo na slavnostni otvoritvi srečanja predstavilo 4. zbornik iz zbirke ACADEMIA TURISTICA, ki bo prav tako posvečen jubilantu.
NTZ bo tako z že kar tradicionalnim vsakoletnim srečanjem z znanstveno turistično miselnostjo in zaključki ter priporočili, obeležilo letošnji svetovni dan turizma.
Koprska rekorderja v krvodajalstvu
Šime Sučič in Drago Radišič
Tale skupinski posnetek pred Transfuzijsko postajo Bolnišnice v Izoli je nastal po krvodajalski akciji 22. 8. 1997. Na sliki je osebje transfuzijske postaje skupaj z rekordeijema v krvodajalstvu; Šimetom Sučičem iz Kopra (v sredini) , ki je letos že stotič daroval kri in Dragom Radišičem iz Kopra, ki je dragoceno tekočino daroval že več kot 100 krat.
AlEStt'
S0UTIQU£
Lucija, Obala 120, 6320 Portorož Tel.: 066/ 773- 385
Izkoristite priložnost ugodnega nakupa vseh vrst junečega, telečjega in svinjskega mesa ter perutnine slovenskih proizvajalcev v našem mesnem butiku v Luciji.
Vsak meset od 1. do 5. poseben, 5- odstotni popust.
URNIK: Ponedeljek- petek: 7.00 -13.00 in 16.00 -19.00 Sobota: 7.00-13.00 Nedelja: 8.00-12.00
booctenJ
'' —i.— M .1.1	im d.o.o.
PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE ZOBNA ORDINACIJA IN LABORATORIJ
Koper, Vojkovo nabrežje 27 tel./fax: 066/24,676, mobitel: 041 638 967
Zobozdravstva storite brez čakalne dobe
*Brezplačni preventivni pregled in svetovanje
*Uporabljamo najsodobnejše materiale po konkurenčnih cenah *Pri večjih delih še dodatni popust *Nujne primere sprejemamo takoj!
Urnik
Od 8.00 do 13.00 in 16.00 do 19.00
OHRANITE ZDRAVE ZOBE IN LEP NASMEH
I___________________________________I

Plačilno nesposobni tudi v stečaj!
Likvidnosti položaj pravnih oseb na obalno - kraškem območju ob polletju ’97 je bil že zaskrbljujoč. Junija je imelo 450 pravnih oseb blokiran žiro račun nad 5 dni. Povprečni znesek blokacije je znašal 3,4 milijarde SIT. Dopolnjen zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji lahko dolžnika, ki ima blokiran žiro račun več kot 12 mesecev, spravi v stečaj.
letos imelo več kot eno leto blokiran
Agencija republike Slovenije za plačilni promet- Podružnica Koper je pripravila informacijo o likvidnostnem položju pravnih oseb v času od januarja do konca junija 1997 in jo posredovala tudi sredstvom javnega obveščanja.
Na osnovi podatkov iz mesečnih evidenc o prometu na žiro računih pravnih oseb obalno-kraškega območja so pripravili pregled blokacij žiro računov nad 5 dni. Iz podatkov je razvidno, da število pravnih oseb z blokiranim žiro računom narašča iz meseca v mesec. Medtem ko je imelo v letu 1996 na obalno-kraškem območju (sedaj že sedem občin) blokirane račune v povprečju 372 pravnih oseb, seje njihovo število že v zadnjem trimesečju lani dvignilo nad 400 in se v letošnjem letu vztrajno veča.
V povprečju je bilo namreč v prvih šestih mesecih letos blokirano 433 pravnih oseb. Največje število blokiranih žiro računov nad 5 dni je bilo zabeleženo junija (450).
Največji znesek blokacij pa je bil zabeležen v mesecu aprilu, ko je imelo blokirane žiro račune 435 pravnih oseb v skupnem znesku 3,55 milijarde tolarjev.
Večina pravnih oseb (86%), ki so imele v mesecu juniju blokiran žiro račun je spadalo v kategorijo z zneskom blokacije do 10 milijonov tolarjev. Sedem je bilo takšnih z zneskom blokacije nad 100 milijonov tolarjev.
Nekatere pravne osebe imajo kar dolgo blokiran žiro račun
Neprekinjeno blokiran žiro račun nad 5 do 184 dni je imelo 129 pravnih oseb, nad 184 do 365 dni 53 pravinih oseb, nad 184 do 365 dni 53, nad 365 do 730 dni 96 pravnih oseb in tako naprej. V sedmih obalno-kraških občinah na področju podružnice Koper je konec junija
žiro račun 268 pravnih oseb, kar je skoraj 60 % vseh pravnih oseb z blokiranim žiro računom. Iz preglednice Agencije je tudi razvidno, da od skupno 450 pravnih 326 ali 72% meseca junija ni imelo zaposlenih delavcev, oziromo ni izplačevalo plač.
Šestdeset pravnih oseb ima neprekinjeno blokiran žiro račun že štiri leta!
Nelikvidna podjetja v danem trenutku, oziroma ob zapadlostih, na svojem žiro računu nimajo denarnih sredstev in niso sposobna plačati dospelih obveznosti. Veriga nelikvidnosti se tako nezadržno širi in zajeme tudi one, ki bi sicer lahko svoje obveznosti redno plačevali pa zaradi tega ne morejo.
Kako dolgo lahko traja agonija plačilne nesposobnosti?
Doslej je bilo to možno v nedogled. Upnik, ki je imel z neko organizacijo oziroma podjetjem poslovne odnose je lahko sprožil na sodišču stečaj neplačnika. Toda to se je dogajalo in se še dogaja bolj poredko. Razlogov je kar veliko; od znanega problema “mali proti velikemu”, nemoč proti monopolistu, dolgoletni poslovni in prijateljski stiki, odvisnost od dobave blaga...
Marjetka Česnik z Agencije za plačilni promet v Luciji je povedala, da poslej ne bo več tako. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (UL št. 39/97) določa, da pristojno sodišče uvede stečajni postopek po uradni dolžnosti nad dolžnikom v primeru, da ta ni zagotovil izplačila plač za obdobje zadnjih treh mesecev ali da ima dolžnik blokiran žiro račun oziroma je nelikviden (plačilno nesposoben) zadnjih 12 ali več mesecev.
V ta namen Agencija za plačilni
promet enkrat mesečno obvešča pristojna sodišča o podjetjih, ki izpolnjujejo pogoje za uvedbo stečajnega postopka. Upnik lahko tudi pristane, da se mu terjatev namesto v denarju, izplača v drugem premoženju stečajnega dolžnika.
V piranski občini je bilo junija 69 pravnih oseb z blokiranim žiro računom
To predstavlja 15- odstotni delež pravih oseb z blokiranim žiro računom v regiji in 13 % od števila vseh pravnih oseb v občini.
Agencija za plačilni promet je pripravila tudi pregled števila pravnih oseb z blokiranim žiro računom po posameznih občinah. Po skupnem znesku blokacij kot tudi po številu blokiranih pravnih oseb je teh več kot polovica (247) v občini Koper. Povprečni znesek blokacij v tej občini je znašal 1,84 milijarde tolarjev, v teh podjetjih pa je bilo zaposlenih 1.855 delavcev. Na drugem in tretjem mestu sta občini Izola (71) in Piran (69). V piranski občini je povprečni znesek blokacij znašal 591,6 milijona tolarjev (133 zaposlenih), medtem ko je v Izoli poprečni znesek blokacij znašal skoraj 800 milijonov tolarjev. V teh podjetjih so zaposleni 1.703 delavci.
Največ pravnih oseb, ki so ali pa še imajo blokirane žiro račune, se ukvarja s trgovino, popravilom motornih vozil in izdelkov široke porabe, teh je skoraj polovica (201). Sledijo predelovalna dejavnost (64), promet, skladiščenje in zveze (50), gradbeništvo (36), nepremičnine, najem in poslovne storitve (36), gostinstvo (30).
Očitno bi se tudi pri nas (običaj na Zahodu), pred poslovno zvezo z novim nepoznanim partnerjem, kazalo prepričati o njegovi boniteti. Nekaj osnovnih podatkov lahko proti plačilu dobite na Agenciji za plačilni promet.
Kako nas vidijo drugi?
Slovenija “čudežno dete na Balkanu'
Wolf H. Goldschmitt, dopisnik regionalnega časopisa Lindauer Zei-tung (ZR Nemčija) pod naslovom SIowenien klopft laut an die Tuer der EU (Slovenija glasno trka na vrata EU), ocenjuje našo državo kot napredno, demokratično in stabilno. Piše, da je Slovenija kot bivša republika bivše SFRJ, danes (šest let po osamosvojitvi) v gospodarskem smislu postala nekakšen čudežni otrok na Balkanu. S 6500 dolarji bruto domačega proizvoda na prebivalca pa že precej odstopa od drugih kandidatk z Vzhoda.
Bolj poredko se zgodi , da se naša država znajde na vidnih straneh tujih lokalnih časopisov. Dopisnik Goldschmitt najprej v svojem članku ugotavlja, da se je pri nas v Sloveniji povečal standard, veliko je novih avtomobilov, hkrati pa se je precej povečala prometna nedisciplina.
Pod mednaslovom Uspešna privatizacija, komentira nekatere spodbudne ekonomske kazalce. 80 odstotkov 2-milijonskega ljudstva ob meji z Avstrijo in Italijo je katoliške vere. Slovenci znajo pridno delati in Slovenija je v kratkem času postala čudežni otrok na Balkanu. Tudi privatizacija je po njegovem zelo uspešna, saj je že več kot 1000 (od 1500) .“nekoč državnih podjetij”, privatiziranih. Bruto domači proizvod po glavi znaša 6500 dolarjev in že zdaleč presega vzhodne sosede. Proračunska poraba je po njegovem uravnotežena, devizne rezerve zna-
šajo skoraj 4 milijarde dolarjev, inflacija pa naj bi zdrknila na vsega 8,5 odstotka. Letno izvozimo za 9,4 milijarde dolarjev blaga in to kar 65 % v dežele Evropske unije. Izvoz se letno povečuje za okoli 2 %. Tuje investicije v Sloveniji so lani dosegle 186 milijonov dolarjev, kar je tudi največ doslej.
Z novimi prijemi, vlaganji v znanje (Joint Ventures) in tujimi investicijami, zlasti v izgradnjo cest, transport in telekomunikacije, naj bi spodbudili v Sloveniji še hitrejši napredek- in tudi izravnali negativno trgovinsko bilanco za okroglih milijardo dolarjev. Tako bi Slovenja lahko zadostila tudi kriterijem za polnopravno članstvo v Evropski uniji in poznejši vstop v NATO:
Iz članka lahko povzamemo, da se je dopisnik pogovarjal tudi z najvišjimi predstavniki slovenskega političnega življenja (Spitzenpolitiker). Omenja predsednika republike Milana Kučana. “Slovenija naj bi hitreje napredovala kot druge kandidatke. Gospodarstvo doživlja boom, demokracija je stabilna, etnična manjšinska vprašanja imamo urejena kot nobena druga država, izstopa pa tudi gospodarska liberalizacija”, citira nekatere politike.
V članku piše tudi, da je nemški zvezni poštni minister Wolfgang Boetsch (CSU) pred kratkim obiskal vse evropske balkanske države. Pri tem omenja tudi Slovenijo. Konkretno Ljubljano, kjer je “opazil” oziroma se je lahko prepričal o vidnem
napredku pri procesih reforme. Zagotovil je, da lahko Slovenija pri njenem prizadevanju za vstop v Evropsko skupnost, računa na podporo Nemčije. “Gospodarski uspeh Slovenije je spodbuden signal za ves Balkan”, je rekel CSU politik Wolf-gang Boetsch.
Dopisnik opisuje tudi primer nemš-ko-slovenskega sodelovanja na področju telekomunikacij. Firmi Iskra-tel in Siemens sta ustanovili družbo za sistem telefonije, ki naj bi že v tem letu ustvarila 200 milijonov mark prometa. Sicer pa nemška podjetja vidijo veliko priložnost sodelovanja na področju modernizacije prenosne telefonije, piše dopisnik.
Rekli so
Vojko Starovič, predsedujoči prve skupščine Turističnega združenja Portorož, ko je zvedel, da se Franko Fičur odreka članstvu upravnega odbora tega združenja.
“S strani občine je prišel pooblaščenec in ga predlagal. Nisem vedel, če je kaj v ozadju. Poslušal sem pooblaščenca”.
3
inro 93.1 m
Igralnica priredila družabni večer za novinarje
Letošnje srečanje predsednikov vlad držav članinc Cefte in gostujočih držav (12. in 13. septembra 1997 v Portorožu) je spremljalo izjemno veliko število, nekaj več kot 300 predstavnikov domačih in tujih medijev. Na predvečer srečanja (11.9.) je novinarje na terasi hotela Bernardin sprejela direktorica Urada Vlade za informiranje Marta Kos. (Sponzorji sprejema so bili Vinako-per, Fructal in Radenska). Lep družabni večer z odlično pripravljenimi bife mizami za predstavnike sredstev javnega obveščanja in druge goste pa je bil v petek, 12. 9. zvečer v prostorih Grand hotela Palače v Portorožu. Sponzor tega večera je bila portoroška Igralnica Casino’. Povabljene sta pozdravila Marta Kos in Boris Kovačič, predsednik uprave portoroške Igralnice in vse povabil na preizkus sreče v igralnico.
N sliki: Boris Kovačič pozdravlja goste. Direktorica Urada Vlade za informiranje pri bife mizi. “Odlično!”
HIT dobil primerne prostore
&
V soboto, 6. septembra, tri dni pred praznikom Mestne občine Nova Gorica in dober teden pred proslavo jubilejne 50. obletnice priključitve Primorske k matični domovini, je bilo slovesno tudi v novogoriškem Hitu. V Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici so slovesno odprli Poslovni center HIT (Hoteli Igralnice Turizem). Poslovno-trgovska hiša ima 8.500 kvadratnih metrov uporabnih površin, celotna naložba pa je veljala okoli 15 milijonov mark. V novi poslovni zgradbi bo sedež uprave Hita in nekaj drugih poslovnih prostorov. Novo vodstvo Hita (neobremenjeno s preteklimi dogajanji) je na dopoldanski tiskovni konferenci ‘novinarjem predstavilo razvojne načrte Hita in potek lastninjenja. HIT bo DD, glavnina podržavljenega kapitala pa naj bi bila vredna okoli 6,8 milijarde tolarjev.
HIT je začel s svojo igralniško dejavnostjo leta 1984 v skromni igralnici v Hotelu Park. Danes je že pravi velikan. V podjetju je 1500 zaposlenih, lani je skupni prihodek Hita je znašal 270 milijonov DEM, kar je 70% prihodka vseh slovenskih igralnic. Igralnico obišče dnevno tudi več kot 5000 gostov, ob praznikih pa celo do 10.000. Daleč največ je tujcev.
Podobno kot je v Portorožu gospodarski in turistčni spodbujevalec portoroški Casino’, velja tudi za HIT v Novi Gorici.
Na sliki: Poslovni center HIT. Čestitke glavnemu direktorju HIT Silvanu Križmanu v njegovi novi pisarni.
Brezposelnost in inflacija naši spremljevalki
V Sloveniji je bilo pred destimi leti, leta 1987, povprečno 15.184 registriranih brezposlenih oseb. Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti je znašala tedaj komaj 1,5 %. Povprečna mesečna registrirana brezposelnost v letošnjem letu pa kaže, da bomo v naši republiki v povprečju dosegli skoraj 10 krat večjo brezposelnost kot takrat, saj je bilo na primer, junija letos uradno brez dela (prijave na zavodu) 122.613 ljudi, julija pa že 125.129. Novinarka Lada Zei piše v Delu, da naj bi letošnjega decembra bilo že kar 140.000 brezposelnih. To pa je že dokaj neprijazna številka, ki bi povprečno stopnjo brezposelnosti dvignila na okoli 14 %. Z novim zakonom in strožjim pregledom kdo je in kdo ni brezposelna oseba in tako naprej, bodo verjetno te številke nekoliko bolj čiste. Upoštevati pa je treba dejstvo, da se je k armadi brezposelnih pridružilo tudi mladih, ki so končali šolanje in niso dobili prve zaposlitve. Zanje je to vsekakor svojevrstno razočaranje in grenko spoznanje, da šola še ne pomeni avtomatične zaposlitve in jo je treba šele najti. Nekateri se nostalgično spominjajo, da smo v socializmu vsi imeli zagotovljeno zaposlitev, čeprav je vprašanje ali so vsi takrat zares produktivno porabili svoj čas v službi. Tega danes žal ni več, saj vsak podjetnik tisoč krat premisli preden koga na novo zaposli. Drugo vprašanje pa je, ali morda res gre za neevropsko metodologijo
izračuna stopnje brezposelnosti v Sloveniji?
Vse bliže desetim odstotkom Vlada je 4. septembra odobrila povišanje cen bencina za povprečno 4 odstotke in tako nehote prilila še malo olja na že vročo inflacijsko spiralo, ki seje konec avgusta ustavila pri 8,7 %. Liter super bencina po novem stane 102,50 tolarja, liter neosvinčenega 95-oktanskega 94,40, za liter 91-oktanskega bencina pa je treba odšteti 84,60 tolarja. Zahtevke naftnih podjetij za podražitev dizelskega goriva in kurilnega olja je vlada zavrnila.
Vladaje glede stopnje rasti inflacije v letošnjem letu že nekoliko zaskrbljena in vprašanje je, če ji bo uspelo uresničiti zastavljeni cilj, da se cene na drobno letos ne bi smele povečati za več kot 8,8 odstotka. To pomeni, da bi poslej lahko mesečna inflacija znašala le 0,4 odstotka. Že preprosti pogled na police v trgoovinah lahko koga prepriča, da se to ne bo zgodilo. Vlada ima namreč pod svojim nadzorstvom le še okrog 30% cen, zato tudi ne bo edini krivec, če bo inflacija na koncu leta odbrzela v dvomestno število. Ko preseže magično mejo desetih odstotkov rada zadobiva “samodejne” vzvode in težko jo je brzdati. Problemi so seveda drugje; nizka produktivnost, nedoseganje zastavljene dodane vrednosti, previsoka brezposelnost, previsoki državni izdatki, socialne obremenitve in podobno.
Oče Franc Prelc, župnik v Portorožu
METADON NE SME POSTATI NAŠA PRIHODNOST!
“ Metadon je zelo nevarno sintetično mamilo. Redno ga delijo zasvojencem v devetih slovenskih centrih. Prvi dobrohotni nameni, da bi zmanjšali zasvojenost in prešli k drugim, pravim oblikam zdravljenja, so se spremenili v vzdrževalni program in tako na široko odprli vrata kulturi počasnega ubijanja in doživljenske zavsojenosti.”
Tale posnetek je nastal na nedavnem srečanju z učitelji, starši in vzgojitelji otrok Skupnosti Italijanov na Obali, ki ga je organiziral italijanski konzul v Kopru sig. Esposito. Na sliki tretji z leve Don Pierino, četrti z leve oče Franc, namestnik Don Pierina -odgovoren za Skupnost Srečanje v Sloveniji. Drugi z leve je Zvone Horvat, referent za zasvojenosti pri slovenski Karitas.
Kako nekdo začenja z drogo?
“Podobno vprašanje so mi postavili že neštetokrat. Nanj so mi odgovorili mnogi mladi, ki so sami padli v svet omame. Njihove odgovore sem prenesel tistim, ki so se obrnili name. Zadnje čase sem jih posredoval tudi časopisu NOVI SVET, pri katerem sem odgovorni urednik. Mislim, da bodo pomagali tudi bralcem našega domačega časopisa.
“Pri nas vsi mladi kadijo travo”, me je prepričeval dvajsetletni fant s podeželja. “Vsi?”, sem ga presenečeno pogledal. “Da, vsi, ki preživljamo večere skupaj.”
Podobno je povedal Alex, maturant na neki šoli. “Vsaj deseterica iz našega razreda si redno privošči cigareto iz marihuane. To je med nami mladimi že redna praksa.
Prepričanje mladih, že v višjih razredih osnovne šole, da morajo preizkusiti vse, kar so doživeli nekateri njihovi sošolci, je velikokrat povod za začetek tragične poti. Fantastičen svet, v katerega naj bi mamilo odpiralo vrata, postaja pogost predmet pogovorov v skritih kotičkih. Televizija in časopisi večkrat samo prilivajo olje na prve plamenčke.
Globlji razlogi se skrivajo v nas samih: pomanjkanje vrednot, ki človeka napolnijo in oblikujejo v zrelo osebnost, v karakter, kot smo govorili včasih. V poštenjaka, kot je lepo po slovensko povedal profesor Trstenjak.
Vztrajnost, vzdržnost, smisel za red, pogum, nesebičnost, pravičnost, velikodušnost, modrost, smisel za skupnost, ki ji daje čar prava ljubezen in skrb za bližnjega, so postale dokaj redke vrline tudi med odraslimi, so nekje zunaj mode.”
O življenju, veri, sreči, ljubezni in (za)upanju ter verjetno tudi o temačnih poteh na katere lahko zaidejo mladi, govorite tudi pri verouku?
“ Da. Nekateri na to žal gledajo z določeno sramežljivostjo; od jaslic, osnovne šole do univerze. V ta krog spada tudi paničen strah pred veroukom v slovenskih šolah, saj smo edina država v Evropi, ki nima tega predmeta v svojem šolskem programu.
Vse ustanove uradne in civilne družbe, ki skrbijo za človeka in za odnose med ljudmi, nosijo del odgovornosti za bolezni odvisnosti. V svet, kjer ni dovolj pravih vrednot, vdirajo nadomestki, med katerimi so mamila najbolj tragična.”
Kako naj reagirajo starši ko izvejo, da imajo v hiši odvisnika?
obolenjih. Najprej si morata starša zaupati resnico. Odpovedati se morata vsem očitkom in prepirom. Čas in vse svoje moči bosta namreč v veliki meri potrebovala za hud boj, ki ju čaka. Tretja naloga je odkrivanje skupnega sovražnika (to seveda ni njun otrok, ampak navadno številni strupi, ki so se “udomačili” v njunem otroku, si ga prisvojili in ga sistematično razkrajajo). Čimprej naj poiščejo družino, ki je že uspešno prehodila del poti in je pripravljena svoja izkustva deliti z njimi. Tako si bodo prihranili mnoge nepotrebnih poti, čas in razočaranja. Pri njih bodo najhitreje zvedeli za strokovnjake in programe, ki so vredni zaupanja. Pri nas v Sloveniji je namreč še vedno čas pionirskega dela na tem področju in prav zato so pozitivna izkustva dragocena.
Šele nato starša skupno sedeta z mladostnikom za mizo in se z njim odkrito in mimo pogovorita ter mu predlagata program zdravljenja. Potrebno je, da se o tem pogovorita tudi z osebnim zdravnikom, s sorodniki in prijatelji, da bi onemogočali predvsem finančno izkoriščanje.”
Program skupnosti Srečanje
“Program Skupnost Srečanje, za katerega v Sloveniji odgovarjam, ni moj.
V	Italiji gaje začel izvajati Don Pierino Gelmini leta 1963 in spada med največje in najuspešnejše tovrstne programe v svetu. Iz Slovenije smo poslali prvega odvisnika v ta program v juliju 1991, leta 1993 so nam v ministrstvu za zdravstvo podelili koncesijo. Do danes se je vanj vključilo (pri nas) okrog 230 mladih. Podpira ga široka mreža prostovoljcev, levji delež pa nosi Slovenska karitas, ki je poskrbela tudi za hišo na Litijski 24 v Ljubljani in strokovno osebje. Pomagala pa je odpreti tudi prvo stalno komuno v Sloveniji- na Kostanjevici pri Novi Gorici, kjer je trenutno devet fantov.
V	Portorožu, Cvetna pot 4 (tel.746700), se vsak ponedeljek ob 19.uri zbirajo vsi, ki to želijo. Novi se seznanjajo s programom, se vključujejo vanj, dobivajo informacije. Predvsem pa dobijo pri starših in njihovih mladih, ki so že v programu ali so ga že zaključili, preizkušene odgovore oziroma nasvete kako iz najrazličnejših težav. Marsikomu pomagajo. Ti napotki so'še posebej ožarjeni z upanjem, saj skupno spremljamo uspešno prehojeno pot posameznikov v programu.”
Mladostnik ozdravi in se vrne v normalno življenje. Mu starši zaupajo, ali jih plaši nemir, da se bo vse zopet ponovilo?
“Odvisnost v hiši odkrije navadno najprej mati. Včasih se to zgodi po osmih ali več letih po prvih poskusih z mamili. Ker je zasvojenost bolezen, zelo težka in kompleksna, veljajo tudi zanjo podobna pravila kot pri drugih
“Vsak, kdor ljubi, ve kaj je strah. Zato je tudi to čustvo delni spremljevalec našega življenja. V svetu odvisnosti še posebej. Toda tudi v tem svetu velja svetopisemska beseda: PRAVA LJUBEZEN STRAH
PREMAGA. Napori odvisnikov v Skupnosti, da drug drugega sprejmejo, nosijo bremena drug drugega, postajajo drug drugemu brat in sestra, mati in oče, pogosto prebudijo tudi v starših morda že davno pokopane želje po drugačnem življenju. Vsak teden se namreč po tefefonu odvijajo desetminutni pogovori, vsakih petnajst dni obisk staršev v Komuni. Po enem letu se odvisnik vrne domov za teden dni, po dveh letih pa za dva tedna, da preveri svoje moči in utrjuje s starši in drugimi prijatelji nov način življenja. Tudi v svetu mamil .ni samo trnje. Zrastejo tudi prečudovite rože: “Še nikoli se nismo v naši družini tako razumeli kot sedaj”.
“Kljub tolikemu trpljenja sem Bogu hvaležna, da se nam je to zgodilo. To nam je pomagalo odkriti pravo ljubezen med nami”.
Takšne in podobne izjave nam odkrivajo novo zdravo okolje, ki se poraja tudi v družinah, kjer bodo ozdravljeni, z novimi navadami in v novem okolju, postali protagonisti bolj zdrave družbe.”
Zakaj v Skupnosti vsi ne vztrajajo do konca?
“Večkrat odkrijejo zasvojenost pri mladih prej sosedje kot starši. Najtežje pa priznajo svojo bolezen mladi sami. Zato odhajajo v Skupnost pod določenimi pritiski. V začetku odkrivajo popolnoma nov svet, na katerega niso bili navajeni: do podrobnosti izdelan dnevni red, odgovorno delo, velika družina, kjer se trajno gradijo odnosi vzajemnosti in soodgovornosti; na minimum skrčena uporaba alkohola, kave, cigaret, brez enega samega tolarja v žepu. Tako zdravo življenje že v nekaj mesecih prebudi v mladih toliko moči in samozavesti, da pozabijo na tiste rane, ki jih mamila povzročijo v duševnosti, presojanju, v volji, v duhovni hrbtenici. Predvsem te rane potrebujejo dolgotrajno zdravljenje. Do tega spoznanja pa prihajajo zasvojeni šele po enem ali dveh letih bivanja v Skupnosti. Zato je tudi večje število slovenskih fantov in deklet vztrajalo do konca šele po tretjem ali četrtem poskusu.”
Odnos ozdravljenih otrok do staršev?
“Skupnost Srečanje uporablja preizkušene metode vzgoje in izobraževanja, ki jih uspešno uporablja Evropa že skoraj 2000 let. Privedle naj bi otroka do polne osebne zrelosti, do zadnjega rojstva. Fizično rojstvo je le prva postaja osvobajanja in poti k samostojnosti. Delikatna vloga odkrivanja in ravijanja čustvenega, razumskega, ekonomskega osamosvajanja, v katerem naj bi otrok vedno bolj prevzemal vse tiste naloge, za katere postaja z leti sposoben, mora biti vpletena tudi v vse nitke družinskega življenja. Zato
je potrebno veliko časa in ljubezni. Našemu času primanjkuje prvo in drugo. Zato ostajajo naši otroci velikokrat nedonošenci. Napake v tem procesu vzgoje so velikokrat tudi pomemben razlog za pobeg v omamo, pobeg pred naporom, pred odgovornostjo, pred odraslostjo. V Skupnosti prevzemajo odvisniki vse odgovornosti v svoje roke in se vračajo k staršem bolj prijatelji kot otroci, bolj enakopravni in samostojni. Ta nov odnos je tudi za starše zahteven korak, prinaša pa novo kvaliteto v njihove odnose, novo radost in drugačne vezi.”
Kaj menite o skupni Delavnici na Obali, kjer bi se pod vodstvom mentorjev zadrževali vsi zasvojenci, ki so na metadonskem zdravljenju? In še, kako vi gledate na pojav metadonskega zdravljenja?
“Nekaj podobnega se že dogaja, saj se jev okviru Ministrstva za zdravstvo v Sloveniji oblikovalo devet centrov, kjer so žal sprejeli za osnovo kontrolirano delitev metadona in se spustili v tvegano igro dejanske legalizacije tega zelo nevarnega sintetičnega mamila. Prvi dobrohotni nameni, da bi zmanjšali zasvojenost in prešli k drugim, pravim oblikam zdravljenja, so se spremenili v vdrževalni program in tako na široko odprli vrata kulturi počasnega ubijanja in doživljenjske invalidnosti. Polresnica o “zmanjševanju škode” zaradi zmanjševanja kriminala in aidsa USTVARJA TUDI PRI NAS NEVARNE LEGALIZIRANE OTOKE ZASVOJENOSTI IN KAŽE NA NEMOČ DRŽAVE. ZATO JE RAZUMLJIVA IZJAVA ENEGA IZMED ODGOVORNIH ZA TA PROGRAM: ‘METADON NAM UHAJA IZ ROK”.
Svet omame je poln skrivnosti in njene prepade zares poznajo samo tisti, ki so padli vanje in se potem iz njih rešili. Njihovo mnenje o kakršnikoli legalizaciji mamil je jasno: ODLOČEN “NE”! Preveč od blizu so spoznali njihovo kruto resničnost in uničevalno moč. Rušenje vseh telesnih, duševnih, moralnih in socialnih vrednot so doživeli na lastni koži. Prehodili so dolgo pot težke rehabilitacije in poznajo njeno ceno. Zato bo morala država vključiti v centre, ki jih je ustanovila, zares zdrave programe, med katerimi imajo delavnice pomembno mesto. Najtežja naloga pa jo čaka pri izbiri, organiziranju in sofinanciranju terapevtskih skupnosti, ki s celovitim in dolgotrajnim zdravljenjem vnašajo upanje v ta svet brez upanja.”
Kaj pa “pozabljena” lokacija Skupnosti (delavnice) na Krogu?
“ Ni pozabljena. Težko je razumeti zakaj odpor do lokacije, ki bi bila primerna.”
Kaj, če bi bila droga v prosti prodaji?
NizozemsKa m bvica sta zgovon primer, kako nevarna je ta igra. N zozemska je dovolila posameznikoi nakup 15 gramov lahke droge. Mc 15 milijoni prebivalcev jih že na milijon uživa lahka mamila. Kupuje; jih v 3.000 kavarnicah (samo v An sterdamu jih je 800). In tu teče sladi in strupeno življenje med barom : igralnimi avtomati, v dimu indijsl konoplje z visokim nabojem (25 oi stotkov tetra-hidro-kanabinola). Pol konoplje v Nedenveedu so postala { veličini že sedmo kmetijsko podjet v državi. Pojasnilo te “pametne” oi ločitve o legalizaciji lahkih mamil leja 1976 na Nizozemskem se glas “Že mladi in odrasli želijo uživs lahka mamila - in takih je veliko - n jih uživajo v urejenih razmerah, ne ] v ozračju zločinske podkulture, kj se pionujajo težka mamila” (izja' ministra za zdravstvo leta 1995). Toda posledice te politike so povse
drugačne. Winnie Sordrager, ministrica za pravosodje, je leta 1994 izjavila: “V začetku smo mislili, da se pogovarjamo z idealisti, toda postopoma so to trgovino prevzeli poklicni razpečevalci, katerih edini cilj je čim-večji zaslužek”. Največji odstotek kriminala na Nizozemskem med vsemi evropskimi državami dovolj jasno nakazuje posledice take politike. Organizirana mreža kakšnih sto zločinskih skupin v podzemlju, ki so večinoma povezane z mamili, vedno bolj vpliva na drobne in pomembne odločitve v državi. Zato ni čudno, da je znani park v Amsterdamu, v katerem je zaživela prodaja tudi težkih mamil, postal cilj in vozlišče mednarodnih poti. Omama vedno bolj prekriva oči prebivalcev te prelepe dežele tulipanov.
Na sliki: Oče Dominik v pogovoru z Don Pierinom in sestro Kristino Prelc- prostovoljko v portoroškem župnišču.
Druga evropska država, ki se podobno igra z ognjem, je Švica. Leta 1992 so občinski možje v Zurichu dovolili v dveh centrih nadzorovano vbrizgavanje heroina okrog tristo zasvojencem. Razlog naj bi bil tudi tu “zmanjševanje škode” in nadzorovana pot k vzdržnosti.
In uspeh?
Do danes vseh tristo še vedno redno prihaja po svojo dozo. Tako je program odvajanja postal program vzdrževanja v omami. Sprijaznili so se z doživljenjskimi invalidi. Ne more pa se s tem sprijazniti Ernst Asch-bach, direktor zdravniškega društva, ki združuje sedemsto zdravnikov, zadolženih za rehabilitacijo zasvojenih. Njegovo vprašanje: “Alije to uspeh?” je odmevalo tudi v Združenih narodih, ki so ostro zavrnili švicarski poskus.
Kdo in kdaj bo zavrnil poskus legalizacije metadona v slovenskem pros-
toru?”
Kaj bi vi predlagali, da se stori nekaj pozitivnega na tem področju?
Vsi odgovorni in družba v celotuse morajo posvetiti skrbi za človeka, za njegovo celostno oblikovano osebnost in to skrb vplesti v ves vzgojni in izobraževalni proces. Močne osebnosti, ki se ne bojijo napora in žrtev, ker so v njih odkrile ključ za globoko srečo, zaustavljajo vdor zasvojenosti v svet, ne pa popuščanje zlu in legalizacija.
Drugo močno obzidje proti organiziranemu in in vedno bolj legaliziranemu pohodu mamil je družina in vsaka zdrava skupnost, ki se je odgovorno odločila za civilizacijo ljubezni, ki osvobaja in prinaša polnost življenja.
Družina je najtežji bolnik v naši družbi. Nujno potrebuje učinkovita zdravila. Nobena vlaganja vanjo niso prevelika. Pozitivni premiki se že čutijo. Tretji korak, za katerega se že marsikje odločajo in bo vedno bolj nujna naloga države in civilne družbe, je boj za zdravo razvedrilo in zmanjševanje nezdravih nočnih programov.
Dvignem slušalko in spet pozorno prisluhnem klicu nekoga, ki me potrebuje, da na široko odprem vrata prav temu človeku...”
Franc Krajnc
I w
primorski urp
Zupan poskrbel za presenečenje
Kaj je priivedlo piranskega župana Franko Fičurja do tega, da se odrekel članstvu v UO komaj mesec dni starega obetajočega Turističnega združenja Portorož? Je posredi strankarska politika in rivalstvo političnih tekmecev?
Potem, ko je po daljših mukotrpnih usklajevanjih ter natezanjih, kateri subjekt bo v novi združbi imel več moči (glasov), so predstavniki turističnega gospodarstva in župan Občine Piran 15. julija v občinski stavbi pred notarko slovesno podpisali pogodbo o ustanovitvi Turističnega združenja Portorož, g.i.z. občine Piran. O dogodku so se razpisali vsi mediji in tudi Primorski utrip mu je posvetil kar celo stran. Združenje naj bi postalo kakovosten nadomestek umrlega Protou-ra, računajoč seveda na priliv denarja iz dela prihodkov od koncesij iz igralništva, kar naj bi temu združenju dajalo nekoliko bolj dolgoročno in trdno osnovo. Del teh sredstev bo država namenila za razvoj organiziranega turizma na določenem zaokroženem turističnem območju. Končno pa naj bi šlo tudi za konkreten primer usklajevanja interesov javnega in zasebnega sektorja v turizmu.
Proceduralni zapleti na skupščini
Tako kot so napovedali že ob podpisu pogodbe, je bila v torek, 5. avgusta v prostorih Grand hotela Metropol prva skupščina Turističnega združenja Portorož, ki jo je vodil Vojko Starovič. Na dnevnem redu sta bili dve osrednji točki; imenovanje članov upravnega odbora združenja in sprejem začasnega programa delovanja turističnega združenja Portorož. Sprejeli so tudi sklep o razpisu prostega mesta za direktorja Turističnega združenja Portorož, medtem ko bo Ivan Silič na predlog Saša Šramla opravljal tu delo do imenovanja novega direktorja. Turistično združenje Portorož ima v skladu s pogodbo 7- članski upravni odbor. To število ni zacementirano in UO se bo lahko še razširil. Predlaganih je bilo 10 kandidatov, zato je bilo treba opraviti izbor. Član skupščine Turističnega združenja Sašo Šraml z občine Piran je predlagal za člana UO Franka Fičurja in Klavdija Mallyja. Robert Časarje predlagal Zdenka Vozliča (Športni center Piran) Dimitrij Živec je kot predstavnika malega gospodarstva v UO predlagal Pavleta Lovrečiča, predsednika OZ Piran.Za kandidate iz turističnega gospodarstva so bili predlagani Boris Kovačič (Igralnica Casino’) ,Čedomil Vojnič (Hoteli Bernardin), Vojko Starovič (Metropol Hoteli), Marino Antolovič Hoteli Morje) in Danilo Daneu (Hoteli Palače). Za članico UO je bila predlagana tudi Andreja Humar Fa-torič, predsednica TD Portorož. Župana in Mallyja ni bilo na seji skupščine, ker menda nista člana. Toda že na samem začetku je prišlo do proceduralnih zapletov. Sašo Šraml (občina Piran) je opozoril, da bi lahko tajno glasovanje izločilo kandidate, ki jih je predlagala občina in bi ta, kljub temu, da prispeva v združenje največ denarja in bo v skupščini imela 50% glasov, izgubila vse svoje predlagane člane v UO. Potreben je bil kratek odmor za premislek. Našli so salamensko rešitev: občinska kandidata za Upravni odbor TZ Portorož Franko Fičur (kot župan) in Klavdij Mally imata zagotovljeni mesti v UO, za ostale pa velja tajno glasovanje. Izpadli so Zdenko Vozlič, Andreja Humar Fa-torič in Pavel Lovrečič. Slednji nam je povedal, da bo Obrtna zbornica odstopila od članstva, če v UO ne bo imela svojega kandidata... Takoj zatem smo izvedeli, da Pavla Lovrečiča ni predlagala Obrtna zbornica ampak Dimitrij Živec, ki z zbornico nima nič skupnega. To ima svoj komentar, saj v tem primeru ne gre za delegatski sistem.
Prtiristično združenje dobilo I upravni odbor
I Predsednik:
I Marino Antolovič
I Na 1. seji skupščine Turistične- I I ga združenja Portorož, g.i.z I
■	občine Piran, ki je bila v torek, , I 5. avgusta dopoldne v poslovnih I | prostorih GH Metropol so bili v | I upravni odbor združenja imeno- i ' vani Franko Fičur in Klaudij ' | Mally (brez glasovanja), Mari- | i no Antolovič, Boris Kovačič, |
Vojko Starovič, Čedomil Vojnič I in Danilo Daneu. Dan pozneje I I (6. avgusta 1997) se je prvič I
■	sestal tudi upravni odbor Turi- , I stičnega združenja Portorož. I | Sprejel je začasni program dela | i in za predsednika UO imenoval i 1 Marina Antoloviča.
I_______________________________I
Poziv nečlanicam naj se pridružijo
Na seji skupščine Turističnega združenja Portorož, g.i.z., so pozvali tudi vse ostale turistične in neturi-stične subjekte, ki še niso člani, naj to čimprej postanejo in se tako aktivno vključijo v uresničevanje zastavljenega programa združenja.
Ovrednotili začasni program aktivnosti združenja Prihodki od letošnje turistične takse 34 milijonov tolarjev?
Na prvi seji skupščine Turističnega združenja Portorož, g.i.z, so sprejeli tudi začasni izvedbeni program aktivnosti TZ Portorož do konca leta 1997. Združenje se ta čas ukvarja predvsem s problemi organizacije, kadrovske in finančne zagotovitve predpogojev za delovanje in realizacije zastavljenega začasnega programa. Naloge so strnili na dve straneh. Mednje sodijo tudi priprava cenika za leto 1988, oblikovanje celostne grafične podobe turizma občine Piran in izdelava promocijskega materiala, informacijska dejavnost (TIC), promocijske prireditve, organiziranje strokovne službe združenja i.t.n. Letošnji pričakovani prihodki od TT znašajo 34 milijonov tolarjev. Od članarine, ki jo določi skupščina naj bi se nabralo le milijon tolarjev. Skupaj torej 35 milijonov tolarjev. Sedem milijonov tolarjev so že porabili med letom in tako naj bi jim ostalo za uresničevanje zastavljenega programa 28 milijonov tolarjev. Ko bo Igralnica Casino’ Portorož formalno pravno zaživela kot DD in ko bo sprejet Zakon o pospeševanju turizma si lahko obetajo še prihodke iz naslova koncesij in lokalne takse za pospeševanje turizma.
Nekam čudno se zdi, da turistično gospodarstvo, ki si to združenje tako želi, še ne kaže posebne vneme za večje združevanje sredstev, ampak vsi računajo na sredstva iz turistične takse.
Med načrtovanimi letošnjimi odhodki (28 milijonov SIT) je predvidena poraba 3,5 milijona tolarjev za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi, milijon tolarjev za oblikovanje celostne grafične podobe občine Piran, (ne več ločeno za Portorož). Za “produkcijo” turističnih izdelkov in promocijskega materiala je predvidenih 8,1 milijona tolarjev. Ža informacijsko dejavnost namenjajo 4 milijone, za promocijo prireditve Zlati boben 3 milijone, za turistično zdravstveno ambulanto 2,4 milijone tolarjev. Strokovne službe bodo porabile za plače in honorarje 6 milijonov tolarjev ali dobrih 21% vseh načrtovanih odhodkov.
Pismo Franka Fičurja, župana Občine Piran Upravnemu odboru Turističnega združenja Portorož, g.i.z.
Spoštovani!
“Zelo sem bil počaščen ob novici, da ste me predlagali za člana upravnega odbora pravkar rojenega Turističnega interesnega združenja Portorož. Gre za vzpod-bujevalno promocijsko organizacijo v dejavnosti, ki je blizu velikemu številu prebivalcev piranske občine. Če imamo namreč pri nas solinarje, trgovce, prehrambe-nike, pomorščake, šolnike, in druge, je vendarle res, da se največ prebivalcev občine ukvarja prav s turizmom.
Čeprav počaščen za izkazano zaupanje, se članstvu odrekam, pri tem pa me vodita dva razloga: prvi je ta, da kot župan predstavljam in zastopam interese vseh občanov in gospodarstva, ne le turističnega dela; drugi, še pomembnejši razlog pa je v namenu Turističnega združenja, ki naj pokrije čimveč različnih dejavnikov turizma občine.
Predlagam torej, da bi v upravni odbor povabili predstavnika podjetnikov, sobodajalcev ali enega od zdaj že dveh turističnih društev (Portorož, Fiesa). Na tak način bi zares uresničili glavni statusni namen Turističnega združenja, ki bi naj povezovalo javni in zasebni interes turizma v občini Piran s čim širšim včlanjevanjem posameznih dejavnikov v združenje, operativno pa s sodelovanjem predstavnikov vseh v upravnem odboru.
Še enkrat hvala za zaupanje z željo, da si ob mojih pomislekih vzamete čas za presojo čimbolj homogeno oblikovanega upravnega odbora.
Z željo po uspešnem delu in plodnem sodelovanju vas prav lepo pozdravljam.”
Franko Fičur Župan Občine Piran
Prijateljski krog evropskih obzidnih mest
Osmi simpozij bo septembra 1988 v Piranu
Mesto Piran je vključeno v prijateljski krog evropskih obzidnih mest. Ustanovna skupščina je bila leta 1991 v angleškem mestu Cardiff. Naslednji simpozij je bil leta 1992 v Citadelli v Italiji, leta 1993 v Lochesu v Franciji, leta 1994 v Derryju na severnem Irskem, leta 1995 na Malti, lani v Drosendorfti v Avstriji, letošnje srečanje pa je bilo v sevemoangleškem mestu Chester.
Danes vključuje prijateljski krog obzidnih mest že preko 120 evropskih obzidnih mest. Namen povezovanja in sodelovanja obzidnih evropskih mest je proučevanje problematike obzidnih mest, kulturna izmenjava in promocija turizma.
Na letošnjem simpoziju so se pogovarjali o tem kako naj bi bil turizem še bolj sprejemljiv za okolje in okolico, kako premagati ovire za handikepirane (invalidne) osebe in kako najti poti do finančnih virov za financiranje razvojnih projektov obzidnih mest? Udeleženci letošnjega srečanja so bili tudi gosti vojvode Wcstminstrskega v njegovi palači v Chestru. Na letni skupščini so predstavniki našega obzidnega mesta predstavili Piran, ki bo septembra prihodnje leto gostil udeležence 8. simpozija evropskih obzidnih mest. Župan občine Piran Franko Fičur je ob tej priložnosti prevzel prehodno zastavo prijateljskega kroga obzidnih mest, ki jo bo na srečanju leta 1988 predal naslednjemu gostitelju simpozija, so sporočili iz Urada Župana občine Pi-
Thomy in Nestle' ponovno pod udarcem izsiljevalcev
V	nemških supermarketih naj bi bili spet zastrupljeni izdelki znamke
Thomy in Nestle’
V	Nemčiji spet doživljajo preplah zaradi groženj nekega izsiljevalca, ki trdi, da je tokrat kar v v 56 supermarketih v 14 mestih s cianidom zastrupil prehrambne izdelke znamke Thomy in Nestle’. Zahteva surove diamante v vrednosti 25 milijonov mark.
V marketih, ki jih je naštel po telefonu so pregledali vse konzerve in tube z vsebino Thomy in Nestle’ izdelkov in niso odkrili prav nobenega zastrupljenega. Morda gre tudi tokrat za golo izsiljevanje kriminalcev, ki bi na lahek način radi prišli do veliko denarja, saj [j tokrat zahtevajo od koncema Nestle’ surove diamante v vrednosti 25 milijonov mark.
Policija je zadevo vzela resno, kon---	"£ cem pa je v naštetih trgovinah že za-
menjal vse izdelke z novimi. Ham-burški ilustrirani časnik Bild, ki je 1 novico o domnevni zastrupitvi Thomy 1 in Nestle’ izdelkov v Nemčiji objavil Na sliki Bilda: Thomy - poskus izsiljevanja
na prvi strani, je med drugim v 11 točkah napisal tudi bistvene odgovore na vprašanja kako naj ukrepajo tamkajšnje gospodinje. Na vprašanje: “Smem brez srahu še kupovati izdelke Thomy in Nestle”’?, je glasnik koncema Nestle’ izjavil: “ V principu da ! Vse izdelke v supermarketih, kijih izsiljujejo kriminalci smo že zamenjali. Potrošniki ste lahko 100 - odstotno prepričani, da boste kupili nove neoporečne izdelke.Če ste kupili v teh supermarketih ketchup in majonezo med L in 12. avgustom, oddajte izdelke na bližnji policijski postaji. Bild navaja tudi številke telefonov na katerih lahko potrošniki dobijo podrobnejše informacije in seznam supermarketov, kijih izsiljuje kriminalec.
Na slovenskem tržišču prodaja izdelke znamke Thomy licenčni partner Droga Portorož, vendar jih kupuje neposredno pri proizvajalcu v Švici, zato je vsak sum o oporečnosti Thomyja v Sloveniji za zdaj odveč.
Franc Krajnc
ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB OBČINE PIRAN
Obvestilo
Združenje borcev in udeležencev NOB Občine Piran obvešča vse člane, daje bila na 3. seji paritetnega odbora za Zdravilišče Strunjan dogovorjena višina popusta za borce NOB- člane združenj borcev.
Popusti za hotelske storitve:
-	v Zdravilišču Krka Strunjan 35%
-	v Dolenjskih toplicah	25%
-	v Šmarjeških toplicah	25%
Popust velja do preklica.
Za zdravniške storitve pa je potrebno preskrbeti napotnico svojega zdravnika pred odhodom v zdravilišče.
Podpredsednik Riccardo Giacuzzo l.r.
jiliBit Jfazartj
Trgovina z nabožnimi predmeti
Goriška 1 6000 Koper tel. 066/271-642
*	Literatura (religiozna, družboslovna, leposlovna, otroške knjige)
*	Spominki za Sv. krst, obhajilo, birmo in drugo
*	Vse za krst
*	Sveče za različne priložnosti (tudi iz čebeljega voska)
*	Muzikalije (notni zapisi)
*	Kadilo
*	Tekoči vosek
*	Razne stekleničke za tekoči vosek
Urnik
Vsak dan od 8.30 do 14.00 sobota 8.30 do 13.00
Franc Krajnc
Teniški stadion in golf igrišče v Luciji
Nosilec investicije Športni park d.o.o. Lucija je trdno odločen povečati zmogljivosti in dvigniti športno ponudbo na kakovostno raven. Do maja prihodnjega leta naj bi v Luciji,ob morju na prostoru bivšega minigolfa, postavili sodoben športni objekt - teniški stadion, na opuščenih solinah pa prvo golf igrišče na travi na Slovenski obali. Pa ne gre vse gladko. Čudno se sliši, pa vendar, izgradnji stadiona na tej lokaciji nasprotuje celo občina na območju katere naj bi objekt bil.
Pogovor z Enesom Lojom, glavnim direktorjem Marine Portorož DD
Ali predstavlja nov objekt zaključek celovite ponudbe in v čem vidite nujnost izgradnje?
“Z vidika dviga kakovosti turistične ponudbe menim, daje tak nov športni objekt nujen. S tem bomo zaokrožili športno ponudbo v Portorožu oziroma v Luciji. Obstoječi objekt pri teniških igriščih ima premalo garderob, sanitarij in drugih ustreznih prostorov in je za večje prireditve že sedaj neustrezen.”
Očitek leti prevsem na to, da bi z izgradnjo stadiona zastrli sedanji pogled na morje in da naj bi šlo za nekakšno degradacijo prostora?
“Če se sprehodimo ob tem pasu, vidimo, da nekateri objekti to veduto že zastirajo.
Ta trditev se mi ne zdi prava. Ne nazadnje veduto zastirajo tudi zeleni borovci, ki sedaj rastejo na tem prostoru. Tisti, ki je ta načrt pripravil je uvidel, daje ta lokacija za športni center primerna.”
Je centralno igrišče -Športni park Lucija namenjen le tenisu, in ali kraj s tem dobi večnamenski prostor?
“ Da, to bo večnamenski prostor. Ni namenjen le tenisu, tudi drugim športnim zvrstem, rokometu, košarki, vsem vrstam partcme orodne telovadbe, morda tudi drsanju (če se bo tako odločil investitor) ter nastopom raznih telovadnih skupin. Poleg tega pa bi v telovadnici lahko prirejali tudi družabne prireditve....Sicer pa, ali si lahko zamislite neko večjo mednarodno zahtevno športno prireditev, ki bi je bili veseli, brez sodobnih športnih objektov. Prepričan sem, da bomo na takšnih osnovah lahko nekoliko podaljšali turistično sezono.”
Tudi za potrebe občanov?
“Poudaril bi predvsem tudi to, da naše športne objekte lahko koristijo tudi občani. Tudi novi objekt ne bo nekakšen nepotreben tujek, kot bi ga morda nekateri radi prikazali, ampak je namenjen tudi domačinom. V tem objektu bo tudi prostor za razna športna društva ali združenja, ki bi lahko bila skupaj v enem prostoru, seveda po primerni ceni najemnine.”
Kako ho izgledal stadion?
“To bo trden objekt, (asfaltna tla), ki ga bo mogoče prekriti s pomično streho. Veste, da startamo na goste zunaj poletne turistične sezone. Novembra je predviden izredno močan teniški turnir. Zamislite si kako bi ga izpeljali ob burji in v deževnem vremenu?”
Kaj pa skrb za okolje?
“V našem interesu je, da bo objekt čim manj obremenjeval okolje. V podkrepitev naj govori modra zastava, ki visi v marini.”
So sredstva zagotovljena?
“Finančna konstrukcija je zagotovljena. Za izgradnjo stadiona (700 m2 poslovnih prostorov) bo treba odšteti okoli 500 milijonov SIT, izgradnja golf igrišča ( 4000 2m) pa veljala okoli 1000 milijonov SIT. Načrtujemo, da bi dela lahko končali že do maja 1998.”
Gradili boste golf igrišče. Kje boste dobili toliko vode za zalivanje trave?
“Aktivirali bomo vrtino in zalivali z vodo iz globin .”
Ponavadi se pozablja na parkirišča. Ob velikih prireditvah je to lahko problem.
“ Nasproti bodočega športnega objekta je garažna hiša, sicer pa bodo parkiršča zagotovljena tudi na prostoru pri sedanji avtopralnici v smeri avtokampa v Luciji.”
Pas je sklep Občinskega sveta o pritožbi zoper lokacijsko odločbo, ki ste jo prejeli od Upravne enote Piran presenetil?
“Bil sem zares presenečen in ne morem dojeti, kako je mogoče, da seje občina pritožila. Nismo bili niti vprašani, da bi lahko vse lepo obrazložili. Tako bi odpravili morebitne nesporazume, saj v bistvu gre za skupno dobro v našem kraju. Mislim , da bo pobuda, ki je bila poslana s strani Občine Piran na Ministrstvo za okolje in prostor, zavrnjena. Sprašujem sc tudi, kdo bo odgovarjal za izgube zaradi ncaktivi-ranih investicijskih sredstev.”
Franc Krajnc
Prejeli smo
Odgovor na članek “Lokali s pomočjo tenisa”
TENIŠKI STADION TUDI S POMOČJO LOKALOV
Osnovo za planiranje v prostoru in tudi za odločanje o namenski izrabi prostora zagotavlja lokalna skupnost preko “Plana občine” (Srednjeročni in Dolgorčni družbeni plan), ki je obvezno usklajen in je sestavni del Plana Republike Slovenije. Obstoječi “Plan občine Piran”, kakor tudi Spremembe sestavin Plana občine Piran, ki so v izdelavi (opravljeno je bilo tudi že I. branje Sprememb sestavin Plana v Občinskem svetu), predvideva na območju teniškega kompleksa športno rekreacijske površine (v nadaljevanju šjjortni park), kamor brez dvoma sodijo tako igrišča, zelenice, dostopi in tudi objekti.
Na podlagi opredelitev s planom, ki je osnova za naročilo in izdelavo prostorsko izvedbenih aktov, so investitorji v preteklem obdobju 25 let, začeli in v večini že zgradili športna igrišča (predvsem teniška igrišča) in tudi pripadajočo komunalno infrastrukturo.
Zazidalni načrt Lucija I. nadaljevanje- dopolnitev 89, ki je šel skozi, z zakonom predvideno proceduro, od javnih razprav in javne razgrnitve, je zbral vsa potrebna soglasja komunalnih organizacij in tudi Krajevnih skupnosti in je bil leta 1990 tudi sprejet v takratni Skupščini občine Piran. Območje med štiripasovnico, pod Hoteli Metropol in kanalom Fazan (Športni park) je opredelil pretežno za športno rekreacijsko ponudbo. Na lokaciji starega mini golfa na severnem robu rokomemih igrišč pa je predvidel centralni teniški stadion z enim oziroma-tremi igrišči. Objekt je delno zidan (S,Z in J rob), delno pa montažen (V rob). S in Z rob sta zasnovana kot fiksne tribune. Pod njimi so locirani trgovski in servisni lokali. J rob, namenjen garderobam in upravi kluba, je ravno tako fiksen - zidan. Fasade lokalov pod tribunami in klubskega dela stadiona so ometene in svetlih barv. Rob je zansovan kot montažne tribune.
Dimenzije objekta:
Tlorisni gabarit 665,00 c 65.00 m po višini P/max. višina tribun 8,00 m kota pritličja + 2,00 NM
Zazidalni načrt je v 16. členu predvidel celo možnost toleranc horizontalnih in vertikalnih gabaritov objektov do največ +/- 2.00 m s tem, da se ne poslabša funkcija objektov in naprav na katere mejijo.
Investitorji in lastniki zemljišč Športni park Lucija d.o.o. so se odločili, da pristopijo k izgradnji teniškega stadiona v skladu z veljavnim Zazidalnim načrtom Lucija I. nadaljevanje-dopolnitev 89 in so zato tudi zaprosili pri Upravni enoti Občine za izdajo lokacijskega dovoljenja in ga seveda tudi pridobili.
Investitorji v svoji nameri v ničemer niso odstopali od Zazidalnega načrta Lucija I. nadaljevanje-dopolnitev 89 - opredeljenega, razen v vsebini športne ponudbe, ki je bila poleg tenisa tudi možnost košarke, rokometa, nogometa, odbojke in drugih športov (na različnih podlegali), vse s ciljem razširiti in popestriti ponudbo športnega parka in turistične destinacije Portorož ter pridobiti možnost tudi za trženje v obliki športnih prireditev. Zato je toliko bolj nerazumljiva pritožba tako Krajevne skupnosti Lucija, kakor tudi Župana Občine Piran, šele v obdobju, predvidenem za pravnomočnost lokacijske odločbe. Argumenti, ki so navedeni v pritožbah so ob upoštevanju naštetih dejstev plehek izgovor pritožnikov, ki težko vzdržijo strokovno razlago. V pritožbenem roku je predvidena možnost za pritožbo predvsem neposrednih sosedov zaradi morebitnih poslabšanih pogojev zaradi načrtovanega posega. Zagotavljanje interesov Krajevne skupnosti in krajanov pa je predvideno že prej, v času javne obravnave in javne razgrnitve...
Pritožbe v fazi že pridobljene lokacijske odločbe s sklicevanjem neke, tako imenovane “širše družbene interese", je le naslen način odganjanja investitorjev, ki so pripravljeni investirati v razširitev in posodobitev turistične in športno rekreativne infrastrukture kraja, pa čeprav tudi s pomočjo lokalov. Hkrati dajejo priokus reagiranja užaljenih in pri sami realizaciji projekta nevključenih akterjev.
Metropol hoteli d.d. Vodja investicij Rado Bedene dipl. ing. arh.
SPEM tudi v Portorožu
SPEM Komunikacijska skupina je pred nekaj dnevi v Marini Portorož, Cesta solinarjev 6, odprla svojo novo poslovalnico. Vodja poslovalnice je Boris Vuk.
Občinski predpisi v lokalnem časopisu?
Občinski svet Piran je sprejel sklep, da se ponovno preuči možnost objavljanja občinskih predpisov v lokalnih časopisih. V občini izhajata časopis Primorski utrip, ki je v redni prodaji na slovenski Obali in glasilo Krajevne skupnosti Portorož, ki ga delijo brezplačno v Portorožu in okolici. Občina sedaj zbira naugodnejšo ponudbo zlasti glede cene, formata in naklade.
Koper
Regijsko tekmovanje ekip prve pomoči
Civilna zaščita organizira 20. septembra na Serminu v Kopru regisko tekmovanje ekip prve pomoči. Zmagovalna ekipa se bo udeležila republiškega tekmovanja, ki bo predvidoma 5. oktobra. Regij sko usposabljanje prve pomoči izvaja Rdeči križ Slovenije.
Nova Ljubljanska banka od 1. avgusta tudi v Luciji
'.i3: .
N e w Y o r k
_ J
London	Koper/Cap
V Novi Ljubljanski banki d.d, Ljubljana verjamemo v novo priložnost za uspešno sodelovanje, izmenjavo idej in izkušenj pri razvoju podjetništva v južnoprimorski regiji.
Gospodarskim družbam in posameznikom doma lahko ponudimo najboljše rešitve svetovnega bančništva, na tujem pa učinkovito podporo pri odpiranju novih poti.
Komitentom banke lahko poleg osebnega pristopa, prijaznosti in strokovnosti pri klasičnih bančnih storitvah ponudimo tudi vse najsodobnejše načine bančnega poslovanja vključno s plačilnim prometom po Tržaškem sporazumu. V času, ko se naročanje bančnih storitev po telefonu tudi v svetu šele uveljavlja v večjem obsegu, je našim komitentom že na voljo naš Teledom.
Ponujamo vam najširšo paleto plačilno - posojilnih kartic, poslovno kartico, različne oblike samopostrežnega poslovanja pri bančnih avtomatih omrežja BA, nove načine tolarskega in deviznega varčevanja ter ugodne možnosti za investiranje sredstev. Raznovrstna
o d i s t r i a
Z u r i c h
posojila, od gotovinskih prek potrošniških do dolgoročnih stanovanjskih, lahko tudi vam pomagajo pri uresničitvi katere od želja. Ne nazadnje lahko prek omrežja VVestern Union samo prek Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana pošljete ali sprejmete denar v 10 minutah od kogarkoli v omrežju, v katero je vključenih 100 držav po vsem svetu.
N-LB d.d..
Podružnica Koper posluje na naslednjih naslovih:
Poslovalnica Koper
Pristaniška ulica (Via del Porto) 45 6000 Koper/Capodistria Tel: (066)210 30 50 Fax: (066) 210 30 60
Sedež podružnice Koper
Pristaniška ulica (Via del Porto) 45 6000 Koper/Capodistria Tel.: (066) 210 30 10 Fax.: (066) 25 195
Izpostava Lucija
Obala (Lungomare) 112 6320 Portorož/Portorose Tel: (066) 770 858 Fax: (066) 770 859
O
ljubljanska banka
Ker je jutri nov dan
■ w
primorski u¥p
SLS za mejo na Savudrijskem polotoku?
“Čeprav je Republika Slovenija po vseh kriterijih upravičena do poštene razmejitve z Hrvaško po reki Mirni menimo, da bi na samih pogajanjih le veljalo pričeti s predlogom meje na Savudrijskem polotoku. S tako potezo bi hrvaški diplomaciji dopustili časten umik, ki bi ga lažje zagovarjala pred svojo javnostjo.”
Ta citat smo našli v zaključnem sklepu, zapisanem v delovnem gradivu Odbora za mednarodno politiko pri Programskem sveta Slovenske ljudske stranke. Delovno gradivo je izšlo marca letos in je bilo deloma že objavljeno. Naslov: Za Slovenijo z ljubeznijo- Stališča odbora za zunanjo politiko Programskega sveta pri Slovenski ljudski stranki glede južnega dela meje z Republiko Hrvaško.
Avtorja Marko Jakomin in Zvone Škof najprej navajata nekaj temeljnih stališč v katerih je zapisano, da Slovenija Savudrijskega rta svoji sosedi ne more prepustiti tudi zato, ker ji slednja zaradi maksimalne (pravno še dovoljene) širine teritorialnega morja zapira pot do mednarodnih voda. Brez Savudrijskega polotoka slovensko morje ne bo več “naše okno v svet”, temveč zgolj vrata v hrvaško Istro! Nekdanja Jugoslavija je pridobila Istro, Reko in kvarnerske otoke kot nadomestilo za izgubo Trsta, Gorice in slovenskega etničnega ozemlja skupaj s 149 tisoč Slovenci. Pravičnost narekuje, ugotavljajo v gradivu, da ob razpadu SFRJ poleg Hrvaške tudi Slovenija pridobi del že davno plačanega ozemlja.
Odbor pri SLS seje sistematično seznanil z večino izdane literature s področja obravnavane tematike, ter opravil pogovore z ljudmi in uradi, ki vedo, ali bi morali vedeti za posamezne delčke “mejnega mozaika”, s katerimi bi sestavili celoto. Že kmalu se je pokazalo, da so naleteli na trd oreh. Ugotavljajo, daje nedvomno nastala poglavitna napaka neposredno po drugi svetovni vojni, s katero se je v imenu bratstva in enotnosti dobršen del vedno slovenske Istre prepustil v posest in upravljanje hrvaškim upravnim organom. Pričujoče delo na 26 straneh naj bi na sistemetičen način podajalo možnost nove strateško geopolitične usmeritve naše države v odnosu do Republike Hrvaške.
Odločitev je seveda v rokah Republike Slovenije in njenega zunanjega ministrstva, ki je odgovorno za konkretne poteze. Pišejo, daje Slovenska ljudska stranka, ki je sedaj že vladna stranka, pripravljena zastaviti ves svoj ugled in nuditi vso pomoč pogajalski skupini pri reševanju mejne problematike, če bi pri tem šlo za politiko varovanja nacionalnih interesov. Dodajajo, da SLS ne bo podpirala nikakšnih kapitulantski načrtov, ki bi zarezali v ozemlje in dušo slovenskega naroda.
V stranki vlada prepričanje, da je bilo v pogovorih s Hrvaško storjenih nekaj težkih napak, ki se nam bodo v nadaljevanju pogajanj še kako maščevale. Moti jih pretiran strah slovenskih pogajalcev pred “politiko vročih glav”, kar ne more prinesti zadovoljivih rezultatov, kakor tudi ne politika “strahopetnih duš”, ki se zavija v plašč pretiranega prijateljstva in popuščanja hrvaškim zahte-
Delitev Piranskega zaliva za Slovenijo ni dopustna
Suverenost Republike Slovenije nad tem morskim teritorijem je dejstvo (posredno tudi zgodovinsko), zato se nihče nima pravice odreči ozemeljski celovitosti na račun nekakšne funkcionalne. Mlahava drža slovenskih pogajalcev je vzrok apatičnosti naših ljudi, ki se jim ne zdi več verjetna nobena določitev morske meje, ki ne bi potekala v skladu s hrvaškimi zahtevami nekje po sredi Piranskega zaliva. Slovenci se menda pogajamo celo o delitvi vseskozi naših notranjih morskih voda Piranskega zaliva. Takšna taktika hrvaškim pogajalcem pušča obilo manevrskega prostora in jim zbuja upanje, da bodo poleg pasu na novo pridobljenih voda zaliva, pridobili še kakšen cestni koridor v Republiki Sloveniji. Samo s tega zornega kota gre ocenje-
vati vzrok, zakaj Hrvaška ni sprejela najnovejši slovenski predlog razmejitvene črte, ki bi potekala 278 m od obale savudrijskega polotoka, kar naj bi po mnenju slovenskih pogajalcev v zadostni meri zagotavljalo funkcionalno celovitost Piranskega zaliva. Izhodiščna točka za dvostranske pogovore o celotni južni meji je lahko samo soglasnost obeh republik glede nedoločene morske meje. Če namreč Hrvaška priznava, da ima s Slovenijo neurejeno in nedoločeno morsko mejo, posredno priznava, da ima nedoločeno tudi kopensko mejo (vsaj) v tistem delu, v katerem ta direktno vpliva na začrtanje morske. Meja po morju pa nikakor ne more potekati po Piranskem zalivu, saj bi tako Slovenija izgubila del teritorija, ki ga Hrvaška ni nikoli posedovala ali izkoriščala, še manj pa je bila njegova lastnica. V okviru bivše SFRJ so nad celotnim morskim teritorijem zaliva izvajali jurisdikcijo (če ne štejemo JVM) samo slovenski upravni in pravosodni organi s pomočjo slovenskih policijskih čolnov in plovil pristaniških kapitanij.
Nato avtorja na nekaj straneh opisujeta Istro skozi stoletja, pri čemer so seveda naj večjo vlogo v zgodovini Istre odigrali Beneška Republika, Avstro-Ogrska in italijanski fašizem s svojim potujčevanjem in nasilnim ukrepi za izseljevanje in priseljevanje.
Celotna Istra je bila stoletja razdeljena na tržaško, koprsko, novigradsko in puljsko škofijo, kar ni bilo tako nepomembno dejstvo. Vseskozi pa je bilo v teh krajih močno prisotno slovensko prebivalstvo, Hrvatov pa ponekod skorajda ni bilo zaslediti. Sele pozneje so se naselili v Istri, zlasti pa po drugi svetovni vojni. V Kaštelu, na primer, sta leta 1910 bila le dva Hrvata. Ni jih bilo v Moto-vunu, Grožnjanu, Lovrečiči, Novi-gradu. V Poreču je po štetju leta 1910 živel le en Hrvat. V Savudriji, o kateri je govor, leta 1910 ni bilo Hrvatov. Po ljudskem štetju, ki ga je leta 1910 izvedla Avstroogrska, je bilo takrat v Celotni Istri 404.309 prebivalcev. Od tega 215.135 Hrvatov, 55.552 Slovencev, 100.240 Italijanov, 16.277 raznih in 17.135 tujcev. To štetje je pozneje postalo “vir etničnih reprocitet” za ozemeljsko trgovanje med Italijo in Jugoslavijo na mirovni konferenci v Parizu.
Strpni slovenski pogajalci
Slovenci v času skupne domovine nismo mogli sebično riniti v ospredje in od “funkcionaijev delavske klase” zahtevati naj rešujejo naša “nepomembna” narodnostna vprašanja v Istri. Po razpadu 2. Jugoslavije so se stvari bliskovito spreminjale. Srbi so zapletli našo sosedo Hrvaško v ozemeljsko vojno, tako da so neposredno in nedvomno odgovorni za nedoločeno južno mejo. Kako naj bi namreč strpni slovenski pogajalski diplomati vodili pogajanja v tako (za Hrvaško) težkih časih, ki bi gotovo privedli (zaradi neprimernosti trenutka) do nepoštene razmejitve. Dane se Hrvaška počuti kot močna in pomembna vojaška sila.
Nove odločitve nad usodo Istre so padle dva meseca pred II. zasedanjem AVNOJ-a v Jajcu. Takrat je ZAVNOH (Zemaljsko antifašističko viječe narodnog oslobodjenja Hr-vatske) samovoljno izdal “ODLUKO o prioključenju Istre, Rijeke, Zadra i ostalih okupiranih krajeva Hr-vatskoj”. To odločitev Hrvaške so v jajcu kasneje samo še potrdili. S tem so Hrvatje v času Nezavisne države Hrvatske (NDH) dobili pravico do priključitve Istre. Slovenskim partijskim “strokovnjakom za meje” ni preostalo dosti več kot “posvet o slovenskih mejah”. Poznejše odločitve Bakariča in Kardelja so znane.
Nova pogajalska skupina in arbitražno reševanje spora?
Programski svet oziroma avtorji besedila predlagajo nujne takojšnje priprave na resna pogajanja o meji z južno sosedo in natančno preučitev slovesnkih možnosti ob morebitnem arbitražnem reševanju spora. Sklepajo, daje dosedanja povsem neučinkovita geopolitična strategija Republike Slovenije v odnosu do Hrvaške v pretežni meri najbolj odgovorna za šibko pogajalsko pozicijo naše države. Rezultat naših popuščanj kaže v izrazito neugodno smer, ki je že dosegla najnižjo točko. Predlagajo, da naj se sestavi nova pogajalska skupina, ki bo slovensko stran zagovarjala učinkoviteje kot sedanja. Okrepljena naj bo z novimi strokovno podkovanimi člani, katere hrvaški pogajalci ne poznajo in z njimi še nimajo izkušenj. V skupini naj bi še naprej ostali sposobni in zanesljivi pogajalci, kot je denimo mag. Mitja Deisinger. Okrepiti pa bi jo bilo treba tudi s pravnimi strokovnjaki s Fakultete za pomorstvo in promet in z izvedencem geodetske stroke mag. Pavlom Zupančičem. V slovenski ekipi po njihovem skorajda ne bi smelo manjkati koprskega odvetnika Danijela Starmana, kije s svojimi stališči vseskozi majal togo in neživljensko držo dosedanje nedelovne pogajalske skupine. Kazalo bi tudi čimprej ustanoviti stalni vladni urad za meje po vzoru podobnih ustanov kot jih imajo naše sosednje države.
Ne na Mirni
Čeprav je RS po vseh kriterijih upravičena do poštene razmejitve z Hrvaško po reki Mirni menijo, da bi na samih pogajanjih le veljalo pričeti s predlogom meje po savudrijskem polotoku. Tako bi hrvaški diplomaciji dopustili časten umik, ki bi ga lažje zagovarjala pred svojo javnostjo.
Hrvaški narod bi moral zvedeti, da smo za današnjo Istro Slovenci plačali davek z izgubo 160 tisoč slovenskih ljudi, ki so za vedno ostali na drugi strani slovensko-italijanske meje. Naš pomemben argument je lahko tudi prednost pri vključevanju v evropske integracijske tokove. Predlagajo tudi, da Republika Slovenija poveže reševanje nedoločene morske in kopenske meje z reševanjem za Hrvaško življensko pomembnega cestnega povezovanja! Tega simboličnega vzvoda, ki pa je za Hrvaško zelo pomemben, ne smemo zapraviti, z njim pa bi lahko nekoliko zrahljali trdo hrvaško pogajalsko držo.
Če niti zgodovinski in ti našteti argumenti Slovenije ni bi zagotovili primernega izida mejnega vprašanja, nam še vedno ostane možnost, da reševanje konflikta poverimo mednarodnemu ali arbitražnemu sodišču, ugotavljajo.
Pomenska razlika med suverenostjo in jurisdikcijo
Ker nekateri pisci, ki se lotevajo te problematike večkrat zamenjajo ta dva pojma je treba povedati, da gre pod pojmom suverenost razumeti predvsem oblast države nad osebami in stvarmi na njenem ozemlju. Suverenost je nedeljiva in izključna, zato ni mogoča istočasna suverenost dveh držav nad istim teritorijem. Termin jurisdikcija (lat. iurisdictio) pa združuje pravico do pravne, sodne oblasti, pristojnosti. V konkretnem primeru skupek pooblastil posameznih subjektov med-narodnega prava. Ponavadi je to država oziroma njeni pravosodni in upravni organi. Za razliko od suverenosti je možna hkratna jurisdikcija dveh ali več držav nad istim področjem.
Iz tega izhaja tudi logično vprašanje, kakšen pomen imajo danes slovesnki nesporni zgodovinski argumenti po vprašanju Piranskega zaliva.
Franc Krajnc

Razvijanje barvnih fotografij v eni uri Express izdelava fotografij za dokumente Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok Prodaja filmov, fotoaparatov, albumov
Barvno fotokopiranje Prodaja ročnih ur priznanih znamk
POSLOVALNICA TPC LUCIJA
Obala 114 Tel.: 066/ 773-296
POSLOVALNICA
KOPER
Pristaniška 2 Tel.: 066/ 24-654
Naše storitve opravljamo na najsodobnejših strojih zadnje generacije.
Državljanska zahteva o Piranskem zalivu
Demokrati bodo zbirali podpise tudi pred občinsko stavbo v Piranu
O nerešenem vprašanju morske meje v Piranskem zavihi se veliko govori in piš zlasti v neuradnih krogih, medtem ko diplomacija ljubosumnu skriva informacije o morebitnih rezultatih z dosedanjih pogovorov. K večji aktivnosti naj bi jo počasi prisilila tudi državljanska zahteva. Podpise zbirajo Demokrati Slovenije. 750 sojih že predali vladnim službam, nekaj pa jih kanijo zbrati tudi v Piranu.
Demokratska stranka Slovenije je konec avgusta začela zbirati podpise z državljansko zahtevo najprej v Luciji pred okrepčevalnico Palma, kjer so zbrali že blizu dvajset podpisov. Po besedah dr. Duše Kmel-Umek pa naj bi glavno stojnico za zbiranje podpisov postavili konec septembra pred občinsko stavbo na Tartinijevem trgu v Piranu.
V državljanski zahtevi pod katero se lahko brez kakršnih koli obveznosti lahko podpišejo prostovoljci piše takole:
Podpisani državljani RS v interesu prihodnosti Slovenije kot pomorske države in v skladu z opredelitvjo , da Luka Koper predstavlja eno ključnih postavk v razvojni strategiji Slovenije, če želi Slovenija res postati eno glavnih trgovinskih stičišč med Evropo in daljnjim vzhodom, zahtevamo:
da Vlada Republike Slovenije v pogajanjih v Vlado Republike Hrvaške na vsak način doseže takšno določitev meje na morju, da bo Sloveniji zagotovljen dostop do mednarodnih voda po lastnem morju in ohranitev celovitosti Piranskega zaliva znotraj meje RS!
Svojo zahtevo utemeljujemo z nespornimi zgodovinskimi razlogi, s pravno-formalnimi razlogi glede na stanje 25.6.1991 in z večkrat ponovljenimi zagotovili vlad obeh držav, da gre za dve prijateljski državi, po čemer sklepamo, da sta obe pripravljeni storiti vse za to, da ne bosta druga drugi ovirali pri njunih razvojnih načrtih.
Državljanska zahteva
Podpisani državljani RS v interesu prihodnosti Slovenije kot ptimnrske države in v skladu z opredelitvijo, da Luka Koper predstavlja eno ključnih postavk v razvojni strategiji Slovenije, če želi Slovenija res postati eno glavnih trgovinskih stičišč med Evropo tu daljnjim vzhodom, zahtevamo:
da Vlada RS v	z Vlado R
Hrvaške na vsak način dosaža talcžnft določitev mele na moriu. da bo zagotovil en dostop do mednarodnih mtd po laatnem moriu in ohranltnv oelovitnsti Piranskega zaliva znotraj mefe Bfil
Svojo zahtevo ti temelj ujejmo z nespornimi zgodovinskimi razlogi, s pravno formalnimi razlogi glede na stanje 25. VI. 1991 in z večkrat ponovljenimi zagotovili vlad obeh držav, tla gre za dve prijaleljski državi, po čemer sklepamo, da stu obe pripravljeni storiti vst za to, da ne bosta druga drugi ovirali pri njunih razvojnih načrtih.
/.ap.št. Ime In priimek.	Leto roj,i ra	Naslov	l*o<)pis
■ w
Strunjan
Na procesiji je bilo skoraj tisoč vernikov
Sveto mašo in procesijo v Strunjanu na predvečer Marijinega praznika velikega šmarna (14. avgusta) je vodil koprski škof Metod Pirih
Bil je to lep in miren večer pred cerkvijo posvečeno Mariji materi božji v Strunjanu. Maševal je koprski škof Metod Pirih, kije nagovoril vernike, medtem ko je mešani pevski zbor z Obale zapel nekaj Marijinih pesmi. Po maši je bila procesija do Križa.
Praznik Marijinega vnebovzetja je nastarejši od vseh praznikov, posvečenih Mariji materi božji. Na ta dan so bile slovesne maše in procesije tudi drugod po Sloveniji. V Strunjanu, kot rečeno, pa so mašne slovesnosti postale že tradicionalne in se jih udeleži vedno več vernikov in drugih. Štiristo božjih poti in dvajset cerkva je posvečenih Mariji. O
ljudskih pesmih posvečenih Mariji je govorila Dr. Zmaga Kumar z glasbeno narodopisnega inštituta iz Ljubljane. Jezus Kristus, ki je po brezmadežni sprejel človeško telo, je Marijo ob koncu njenega zemeljskega življenja vzel k sebi z dušo in telesom in jo kronal za kraljico.
Marija je bila obvarovana madeža izvirnega greha in tudi noben osebni greh ni zasenčil njene duše. Zato je bilo primemo, daje bilo takoj po izteku življenja zveličano tudi njeno telo. Kot kraljica nebes in zemlje je Marija tudi naše duhovna mati, je dejal škof Metod Pirih.
Marija je preživela svojega sina. Trpela je ob njegovem križu. Bila je izčrpana; telo od dela, duša od trpljenja. Srce ji je prebodel meč bolečine. Odšla je v slavo. Ni znano ne katerega dne, ne katerega leta , niti kje in kako, ampak samo to, daje Bog čudovito poveličal njeno dušo in telo. Za Marijo ne veljajo več zakoni tega sveta. Nič več solz, ne bolečin in trpljenja. Nič strahu in pretresov. Preobražena in za vedno s slavo in častjo ovenčana se je prvič prikazala ljudem na zemlji pred 485 leti.
Na sliki: Procesija v Strunjanu na predvečer Marijinega vnebovzetja, 14. avgusta 1997.
Mešani pevski zbor z Obale pred cerkvijo v Strunjanu.
FOTO: FK- INFORMA
ffiarijin hipec za portoroško Feng Suj, starodavna cerkvijo je iz Lurda	kitajska umetnost

Tale kipec Marije matere božje že nekaj let stoji v “lurdski” votlini za novo cerkvijo v Portorožu. Radi si ga ogledajo mnogi verniki in drugi obiskovalci, ki na tem prostoru najdejo trenutke priložnosti za zbranost, tišino in odkrivanje samega sebe. Ob votlini pri Marijinem kipcu se redno zbirajo tudi mladi, ki sodelujejo v programu skupnosti. Program organizira in izvaja portoroški župnik Franc Prelc. Marijini kipci so tudi v vseh drugih 220 skupnostih, kijih vodi don Pierino Gelmini. Zdravljenci se vsako soboto ob 9 uri zjutraj zberejo v parku pred Madonino (Marijo z detetomu) in v tišini
poslušajo Schubertovo Ave Marijo, da se tako lažje povezujejo v mrežo solidarnosti medsebojnega zaupanja in ljubezni.
Kipec Marije matere božje so prinesli v Portorož neposredno iz romarskega središča Lurda v Franciji kar je svojevrstna posebnost, saj takega primera drugod po Sloveniji menda še ni. Denar za nakup kipca je zbrala sestra redovnica iz Vremske doline. Nabirala je lipovo cvetje, ga sušila in prodajala. Ko je imela dovolj denarja je v Lurdu kupila kipec in ga poklonila portoroški cerkvi.
FOTO: FK- INFORMA
RfiDIO OPČINE
Vaš radio na C1KW frekvencah ^	90.6 in 100.5 MHz!
Tel.: 091/Z1-26-58, Fax: 091/21-32-95
Poslušate nas lahko neprekinjeno 24 ur dnevno !
odddfe	ttajlefafci cjlaa&i!
Feng Šuj je starodavna kitajska umetnost načrtovanja in ustvarjanja harmoničnega okolja.
Temelji na prepričanju, da energetske vzorce poraja in nanje vpliva vse, kar delamo, gradimo in ustvarjamo. Uči, da naše usode in naša življenja prepleta medsebojno učinkovanje delovanja energetskih polj posameznika in vesolja. Po feng šuju energije vesolja in osebne energije uskladimo s pomočjo pravilnega postavljanja stavb in predmetov.
Zelo pomembno je, na primer, kam so obrnjena vaša vhodna vrata in kaj je pred njimi. Če je pred njimi zid, potem je moten naravni pretok zemeljskih energij v vaš dom. Če morate vsakič, ko greste domov okrog zidu, bo ščasoma postal moten vaš energetski tok. Ce vselej, kadar greste domov, najprej vidite zid, ta blokira naravni tok energije, ki vas povezuje z dvomom, ko se mu približujete. To moti vaš odnos do doma in povzroča šibkost, občutja poraza in blokade tudi na drugih življenskih področjih. Ustvari se občutek, da se morate bojevati za to, da pridete na kraj, kjer vam je prijetno. To utegne sprožiti še več napetosti v vašem življenju.
Po načelih feng šuja je pomembno, da poznate energetske vplive pokrajine, položaj in smer vodnih tokov glede na vaš dom, zvezde, barve, vreme, živali, oblike, urejenost okolja in podobno.
Energija okolja v katerem živimo ima velik vpliv na naše avrično polje. Vsi prostori imajo določeno energijo. Energija prostora je odvisna od njegove oblike, barv, materialov, ki jih vsebuje in energije tistih, ki so ga ustvarili.
Prostori, ki jih uporabljamo kopičijo energijo ljudi, energijo tega, kar v njih počnejo in energijo, ki jo za to porabijo. Vse te energije se kopičijo v prostoru, zdrave in nezdrave. Čim pogosteje prostore uporabljajo isti
ljudje za isti namen, tem bolj nabit postaja z energijo tega namena. Tako so opazne razlike v energijah, na primer železniške postaje in energiji katerdral, templjev in svetišč. Energije na postajah so surove, kaotične, robate in ponavadi polne temnih onesnaženih oblakov. Tam se ni prijetno dlje časa zadrževati, ne le zaradi kriminala, temveč zaradi nakopičene negativne energije, ki lahko preide v avro človeka. Vsekakor so energije svetišč, cerkva čiste in visokih vibracij. Višja duhovna narava energije v teh prostorih bolj pozitivno vpliva na vsakogar, kdor vstopi.
Za zahodnjaka je marsikaj kar uči feng šuj lahko brez smisla, saj gre za veliko kulturno razliko v pogledu na svet in starodavni nauk ljudskega izročila oziroma tradicije. V primeru sprejemanja teh novih naukov gre vsekakor za preskok v dojemanju, razmišljanju in ne nazadnje prepuščanju instinktivnemu “notranjemu otroku” vsakega izmed nas.
V. K.
Radie
Rcrtcrcž
Vse bolj poslušana lokalna radijska postaja
(88,3 Mgh) Portorož.
• Veliko dobre glasbe Servisne informacije s področja turizma in pomorstva
Izkoristite možnost oglaševanja!
Zbira denar za nakup invalidskega vozička
Dejan Zclič iz Loke 9, 1434 Loka pri Zidanem Mostu je pred dvema letoma zaradi prometne nesreče, ki jo je zakrivil neki voznik, ki je celo pobegnil s kraja dogodka, postal invalid - paraplegik, vezan na invalidski voziček star komaj 21 let. Njegova invalidska pokojnina znaša borih 28.000 tolarjev, le toliko, da nima pravice do socialne pomoči. Njegov invalidski voziček se je predčasno nekoliko hitreje obrabil in moral bi si priskrbeti novega. Po pravilih oziroma sklepu ZZZS ima pravico do “socialnega” šele vozička vsakih pet let. Nov invalidski voziček stane 450.000 SIT in kot nam je pisal, s svojimi skromnimi prihodki tega ne bo zmogel. Zato sc obrača na dobre ljudi, da mu priskočijo na pomoč. Tekoči račun št. 51600-621-2005-379-15-5088/37 ima pri Novi Ljubljanski banki DD. Davčna številka : 14654156.
S harmoniko veselo naokrog
54-letni harmonikaš iz Škofje Loke
rad potuje iz kraja v kraj po Sloveniji in s svojo 120 let staro, večkrat predelano in obnovljeno harmoniko (Freiton-nerico) ter veselo zaigra in zabava goste. Tako je bilo tudi v četrtek (14. avgusta) dopoldne na terasi bifeja M-Degro v Luciji odkoder je tale posnetek. Prijetno igranje na harmoniko očitno ni nikogar motilo.
“Sam živim, nimam družine in moram imeti nekakšen hobi. Moj hobi je igranje harmonike za zabavo. Včasih me kar roke bolijo, saj na vsezadnje tudi igranje ni tako preprosta stvar. Nikoli se nikomur ne vsiljujem in tudi ne prosjačim. Vesel pa sem, če mi kdo od slučajnih poslušalcev da kakšen tolar za avtobus in hrano....”

T Trofeja ""! | Občine Piran j
I Športno društvo Piran organizira |v nedeljo, 21. septembra 4. tek-I movalni tek. Pokrovitelj prireditve je župan Franko Fičur. Tek-I movanje je vključeno v koledar (tekaškega prvenstva Triveneta 11997. Vpisi so možni tudi na dan tekmovanja od 8.00 do 9.30 ure. IŠtartnina je 500 SIT oziroma 15.000 ITL.
j Tekmovanje bo v vsakem vre-I menu. Za točke preverjanja, pijačo |in malico bo poskrbelo Športno I društvo Piran. S plačilom startnine 'tekmovalci potrdijo svoje | zdravstveno stanje in organizatorje | oproščajo vsake odgovornosti, tako civilne kot kazenske, za primer I kakršnihkoli nesreč. Zagotovljena | bo prisotnost zdravnika. iVsi vpisani tekmovalci dobijo brisačo ali majico.
I Mladinske kategorije do 17. leta | starosti, ki bodo tekle na razdalji 5 ikm, bodo startale ob 10.00 uri, kategorije nad 17. letom pa ob 10.15.
I Sodelujoči se bodo zbrali do 9.30 1 ure pri Konobi Avtokampa Lucija, j Seča 204.
(Nagrade za tekmovalni tek na 110 km:
Za absolutno prvo mesto ter do I tretjega mesta (moški in ženske):
11.	mesto: pokal in nagrda
12.	mesto: pokal in nagrada 3. mesto: pokal in nagrada.
(Tekmovale bodo tudi ženske in (moški v starostnih kategorijah na 110 km. Prvi trije v vsaki kategoriji j prejmejo kolajne in nagrade.
(Nagrade za tekmovalni tek na . 5 km:
IZa absolutno prvo mesto ter do | tretjega mesta (moški in ženske);
11. mesto: pokal in nagrada 2. mesto: pokal in nagrada
13.	mesto: pokal in nagrada (Tekmovali bodo tudi dečki in dek-| lice v posameznih starostnih skupinah oz.kategorijah na 5 km. Prve tri
I oz. prvi trije v vsaki kategoriji pre-(jemejo kolajne in nagrade. Prvi oz. iprva pri vsaki kategoriji prejme j tudi pokal.
| Nagrade za klube in skupine z več I kot 20 udeleženci:
h. mesto z največjim številom | udeležencev dobi Trofejo mesta Pi-| ran ter razne nagrade.
2.	mesto po številu udeležencev 'dobi pokal Skupnosti Italijanov | Giuseppe Tartini Piran ter razne na-| grade.
3.	mesto po številu udeležencev I dobi pokal Športno društvo Pirano. (Vsi ostali klubi z več kot 20 I udeležencev dobijo en pokal in na-j grade.
| Informacije: Športno društvo Pi-,ran Kajuhova ulica 12, 6330 Pi-' ran. Tel.:066/ 73-529, telefaks. \066/ 73885. Uradne ure: od iponedeljka do petka od 9.00 do \ 12.00. Na sedežu sta prisotna I Plinio Tomasin in Valda Zottich.
| Za prireditev je odgovoren prof.
| Ivo Lazar, ki je dosegljiv na domu ] vsak dan po 20.00 uri. Tei: 066/ \ 63-600.
I Tekmovanje so podprli oziroma 'sodelujejo: Lokalna skupnost-I Občina Piran, Metropo | Resort&Casino’, Societa’ sportiva . Pirano-Športno društvo Piran, LAS I Piran, Zdravilišče Strunjan (Restavracija Pavel Piran, Adriatic I zavarovalna družba d.d., Mercator-Degro d d.. Restavracija (prenočišči Tomi Portorož, CTP (Comitato podistico Triveneto, Ig-iralnica Casino’ Portorož, Droga Portorož d.d., Hoteli Palače d.o.o I Portorož, M- Trgoavto Koper, Ban-|ka Koper d.d., in drugi.
Svetlana Bajič
Mlada odlična športnica in učenka
Svetlana Bajič iz atletske sekcije pri ŠD Piran, je že na osnovnošolskih tekmovanjih kazala velik talent in to je opazil tudi njen sedanji trener, prof. telovadbe Ivo Lazar. Povabili smo ju v naše uredništvo, da bi izvdeli nekaj več o njenih dosedanjih uspehih. Veseli smo bili spoznanja, da Svetlana ni le dobra športnica tekačica, ampak tudi odlična učenka.
Njen trener in pedagog prof. Ivo Lazar pravi: “Na šolskem krosu v Fiesi sem med deklicami, ki so tekle, opazil Svetlano in zdelo se mi je, da bi z nekoliko truda in dobrimi treningi lahko dosegla velike uspehe. Danes Svetlana tekmuje na vseh večjih prireditvah in prinaša domov medalje na kar smo vsi še kako ponosni.
“Rada tekmujem in zmagujem. Vsak dan si nabiram kondicijo in upam, da bom uspešna tudi na daljših zahtevnejših tekmovalnih stezah, nam je zaupala.
S profesorjem Ivom Lazarjem smo kramljali kar nekaj časa in po vsem tem kar smo uizvedeli o Svetlaninih uspehih bi lahko dejali: Ona je že sedaj prava mala šampionka, saj vedno bolj dokazuje, dajo je težko prehiteti. Toda uspehi ne pridejo čez noč, pravi. Potebni so treningi, teči je treba vsak dan, da obdrži kondicijo.
In to ji, kot pravi njen trener Ivo Lazar zares uspeva. Svetlana še nikoli na progi ni padla skupaj, onemogla. Morda jo videvate kako včasih teče od stadiona vrh Pirana prek Belega križa do Valete in naprej do Malije. Teče oziroma trenira v naravnem okolju, ne v zapretem ali enoličnem prostoru, kar je vsekakor tudi zelo pomembno za mlado športnico in vpliva na zdravo kondicijo in zagotavlja uspeh. Včasih trenira tudi na stadionu v Kopru. In kako izgleda njen trening? Če mora preteči na primer 10 km, se na prvih dveh km ogreva, telovadi in razgivbava, da ne dobi krčev ali bolečin v mišičah, potem sledi 5-6 km hitri tek in še kakšna dva km iztek. Takole za orientacijo povejmo, da Svetlana tedensko preteče tudi 50 do 60 km. Med tekom ni dobro ne piti ne jesti, pravi njen trener.
Na treningih in tekmovanjih se najbolj obrabijo obutev in trenerke. Svetlana bi bila vsakomur hvaležna za kakšne lepe nove copate. Všeč so ji seveda Reebok in Nike. Morda bo tale prispevek prebra tudi kakšne sponzor in priskočil na pomoč mladi
obetavni športnici?
. Povedala nam je, da so ji, ko je morala na tekmovanja, teh pa ni bilo tako malo, zelo soji šli na roko tudi na OŠ Cirila Kosmača v Piranu, učiteljica Albis Petrič in ravnateljica šole Alenka Aškerc Mikeln. Sicer pa je Svetlana vse od 4. razreda dalje bila tudi odlična učenka. Na šoli pa sojo razglasili tudi za športnico leta. Vpisala seje na Gimnaziji Piran, kjer bo začela drugi krog spoznavanja učenosti in upamo, da bo tudi na tej šoli uspešna.
Prvi pokal je prejela 27. aprila 1995, ko je zmagala v teku na 4 km na občinskem prvenstvu v Piranu. Na pokrajinskem teku na 1000 m v Kopni je že tretjič zapored osvojila prvo mesto. Junija letos je bilo državno prvenstvo osnovnih šol v Ljubljani. V teku na 1000 m je bila Svetlana kajpak prva!. Ona je tudi državna prvakinja v gorskem teku na Krn za leto 1997. Tam je na 2,5 km dolgi progi zmagala z več kot minuto prednosti. Druga je bila renata Podviz (Olimpija), tretja pa Jasmina Pitanic iz Kobarida.
Na Dnevnikovem krosu za Osnovne in srednje šole, ki se šteje za državno prvenstvo je bila druga.
Tudi na tujem je Svetlana doslej dosegla zavidljive rezultate. Lani je na gorskem teku za svetovni pokal Tclfcst (blizu Ins-brucka) na 3 km dolgi progi dosegla prvo mesto. Druga je bila Čehinja, tretja pa Avstrijka.
Odlične tekmovalne rezultate je dosegla tudi na prvenstvu Triveneto v Italiji. Na vseh 11 tekmovanjih, ki sc štejejo za točkovanje, je bila prva!
Svetlana je sedaj začela tekmovati tudi na
10 kilometrov.
Na evropskem prvenstvu v Sasbach-vvaldcnu (Nemčija) so tekli na 2,5 km dolgi progi. Svetlana je bila tretja, najboljša Slovenka na tekmovanju. Daniela Gi-dunovič je bila 3. v kategoriji do 12 let, Mojca Koren iz Kobarida je bila v kategoriji do 12 let draga.
Svetlana sc je ves avgust pripravljala na svetovno prvenstvo v gorskem teku, ki je bilo od 5. do 7. septembra v Malih sva-tovicah na Češkem. Tekli so mladi tekači na 2 km.
V klubu deluje 15 tekačev. Naj predstavimo najbolj dejavne. Poleg Svetlane so to tudi Simon Zafred (lani je osvojil 4 naslove), Teo Kolarič, Miloš Bajič, Iscn Veseli, M. Jovičič, Daniela Gidumovič in Ljupka Stanimirovič. Franc Krajnc

V oktobrski številki Primorskega utripa bomo objavil pravila in prvo glasovnico IZBIRAMO ŠPORTNIKE PIRANA '97. Vabimo vse bralce, športne delavce, ljubitelje športa in druge, da s svojimi predlogi sodelujete pri izboru najboljših športnic in športnikov ter športnih delavcev v občini Piran. V naslednji številki Primorskega utripa bomo objavili tudi okvirni datum prire-ditve Športnik Pirana '97.
Prepričani smo, da so med vami mnogi, ki si priznanje zaslužijo, saj se s športom v piranski občini tako ali drugače organizirano v številnih klubih ukvarja skoraj 3000 ljudi.
OBALA - TRIGLAV 97' KV
Nov uspeh obalnih radioamaterjev
Skupina obalnih radioamaterjev je dosegla nov uspeh v Julijskih Alpah. V četrtek, 14. avgusta smo se povzpeli iz doline Trente na vrh Triglava z vso težko opremo in tam oddajali prve signale na kratkem valu v zgodovini Triglava.
Odprava je štela tri člane s pozivnimi znaki: S55A-Vlado, S57NTW - Brane in S57HIH-Karlo.
Oddajali smo 33 minut in vzpostavili 7 zvez. Podvig je bil zelo zahteven in nevaren, saj nas je občasno preganjala statična elektrika zaradi ploh v okolici. Za marsikoga naša mini odprava morda ne pomeni veliko. Nas radioamaterje,.ki smo prav posebne sorte ljudje, pa nas to povezuje v dobrem in slabem, dodatno spodbuja k ciljem, kadarkoli in kjerkoli.
Naš uspeh naj bo spodbuda in izziv mladim, saj je še veliko ciljev nedoseženih.
Slika in besedilo: S57HIH-Karlo (Karlo Truglas)
SEČOVLJE
Turnir v malem nogometu
Prva je bila ekipa Rosetour Asterix - Šavri iz Sv. Petra Po dolgih letih je v Sečovljah spet potekal turnir v malem nogometu. Nastopilo je dvanajst ekip med katereimi so bili tudi gostje iz sosednje Hrvaške-ekipa Kaštel. Turnirje potekal 8. in 9. avgusta, sočasno ob gasilski veselici, kjer je bila tudi slovesna podelitev nagrad in pokalov najboljšim.
V dveh polfinalnih tekmah so se pomerile ekipe Mak bar -Bivjo (1:0) ter Rosetour Asterix - Šavri (0:2). Tretje mesto je v zelo razburljivi tekmi dosegla ekipa Rosetour Asterix in sicer z rezultatom 5:2 proti ekipi Bivjo. Finalno tekmo pa so odločih streli iz šestih metrov in sicer po neodločenem izidu 2:2 po izteku 2*20 min. V zadetkih so bili boljši Šavri iz Sv. Petra.
Ta ekipa je osvojila prvo mesto in tudi L nagrado - potovanje v Benetke, ki jim jo je poklonila turistična agencija Rosetour iz Portoroža.
Ribiška trofeja
Športna ribiča Tomislav Marinovič in Anton Galjanič sta v Piranskem zalivu ujela 17- kilogramskega in 1,80 m dolgega ugorja.
Sobotna noč, 5. avgusta, je bila za ribiča Tomislava Marinoviča in Antona Galjaniča kar uspešna. V globini kakšnih 18 metrov se jima je na trnek ujel 17- kilogramski ugor in začel sc je pravi boj, ki je trajal kar pol ure preden sta ribo spravila na čoln. Pravita, da je bila to doslej njuna najlepša in navečja j; ribiška trofeja, čeprav sta doslej ■' spravila na suho že okoli 130 ugor-jcv. Tisto noč sta ujela vsega skupaj 40 kilogramov rib; tega velikega in še dva manjša ugorja (7 in 2 kg), mcnolc, šurc, škombrc in ribone. Ugor je nekaj časa visel na ogled na terasi bifeja M-Dcgro v Luciji.
Ribo lahko pečemo, pripravimo brodet, cvremo ali pripravimo kot kotlete.
Marinovič in Galjanič ocenjujeta, da je v našem zalivu vedno več ugorjev, le malce sreče je treba imeti. Te ribe sc držijo pri tleh, skrivajo sc med skalovjem in iz kakšne luknje z velikimi očmi, zlasti ponoči, prežijo na svojo žrtev. Tale ugor na sliki sc je ujel na trnek na katerega sta mu nastavila sardelo.
.m
primorski utp
Gobe je treba natančno poznati
V Evropi raste 415 vrst gob. Nekatere so strupene, zdravju škodljive, uživanje povzroči celo smrt. Mnoge vrste gob imajo zelo spremenljive zunanje znake, ki otežujejo zanesljivo določanje. Splošno veljavnega pravila oziroma znaka za zanesljivo ugotovitev strupenosti gobe ni, zato žal prihaja do usodnih zamenjav užitnih vrst s strupenimi.
Zakaj so nekatere vrste gob tako zelo nevarne? Zlasti zato, ker imajo gobe (med vsemi živimi bitji) skoraj najbolj neomejene sposobnosti sintetiziranja velikega števila najrazličnejših zapletenih organskih spojin. Snovi iz katerih so zgrajene gobe in snovi v njihovih celicah so zelo drugačne od snovi v višjih rastlinah. Mnoge vrste gob razvijajo snovi, ki so strupene za človeka in večino živali, saj poškodujejo predvsem jetra, ledvice in tudi ožilje. Pogosto je posledica zastrupitve tudi smrt. Najnevarnejši gobji strupi so a-Amanitin - strup zelene mušnice (pa tudi v nekaterih manjših, večinoma redkih vrstah dežnikov). Ta strup že v majhnih količinah nepopravljivo poškoduje jetra in je zato najpogostejši vzrok smrtnih zastrupitev. Orelanin je strup, ki so ga dokazali v poljski koprenki, koničasti koprenki in v nekaterih drugih sorodnih vrstah. Ta strup povzroča dolgotrajne zastrupitve, ki pogosto trajno poškodujejo ledvice, neredko pa se končajo tudi s smrtjo.
Giromitrin je strup, ki so ga šele pred nekaj leti odkrili v pomladanskem hrčku. Na človeka deluje podobno kot a-Amanitin. Muskarin je strupena snov, ki jo vsebujejo številne gobe, vendar samo razne vrste razce-pljenk v tako veliki količini, daje uživanje lahko smrtno nevarno. Muskarin je živčni strup in učinkuje na srce in ožilje. V majhnih količinah ga najdemo tudi v panterjevi mušnici in rdeči mušnici, vendar so pri teh dveh vrstah smrtno nevarne nekatere druge vrste snovi.
Poleg smrtno nevarnih strupenih gob poznamo še številne druge vrste, ki sicer ne vsebujejo nobenih nevarnih strupenih snovi, vendar pa lahko povzročijo nekajdnevno slabo počutje ter občutne želodčne in črevesne težave. Kot navaja Gobarski vodnik avtorja Edmunda Garn-vveidnerja, je kemična sestava mnogih vrst gob še zelo nepoznana. Tako so šele leta 1972 ugotovili, da vsebuje navadna podvihanka zelo nevarne strupene snovi...
Vsakemu nabiralcu gob odločno odsvetujemo poskušanje neznanih in nezanesljivo določenih gob.
Lucija
Smeti odllagajo kar na parkirišču
Krajevna skupnost Lucija si je pred leti izborila majhno parkirišče nasproti stolpiča 105 -107 v Luciji. Parkirišče so pozneje tudi asfaltirali. Pomeni dobrodošlo pridobitev, saj tudi že v Luciji ob vikendih zmanjkuje prostora. Verjetno takrat še niso pomislili tudi na to, da bi bilo na tem parkirišču, ki se včasih spremeni tudi v odlagališče, treba zagotoviti tudi kakšen zabojnik za smeti. Vozniki in turisti jih sedaj odlagajo kar na tla (na sliki).
Samo po okusu ne smemo nikdar presojati užitnosti oziroma strupenosti gob, saj so nekatere najbolj strupene lahko tudi prijetnega okusa. Zato pri določanju preskušamo okus surovega mesa samo pri gobah, za katere zanesljivo vemo, da niso strupene.
Vonj je eden pomembnejših znakov pri določanju vrste gob, vendar so včasih razlike neznatne zato jih je težko določiti.
Goba je sprejemljiva tudi za težke kovine.
Šele nekaj časa je znano, da vsebujejo mnoge vrste v naravi rastočih gob precejšnje količine raznih za človekovo zdravje škodljivih težkih kovin; predvsem svinca, živega srebra, in še zlasti kamdija. Vendar pri tem ne bi kazalo pretirano opozarjati, saj vsebujejo nekatera druga živila (na primer jetra in ledvice domačih živali) v primerjavi z gobami, veliko več težkih kovin.
Gobe se rade navzamejo tudi radioaktivnih snovi. Spomnimo se opozoril v zvezi z jedrsko nesrečo v Černobilu. V tamkajšnjih okoliških gozdovih so ljudje kljub opozorilom nabirali in uživali radioaktivne gobe. Te gobe so se celo pojavile na trgu v sosednjih zahodnih deželah.
Nekaj nasvetov nabiralcem gob
*	Odločno odsvetujemo poskušanje neznanih in nezanesljivo določenih gob.
*	Nabiramo samo tiste gobe, ki jih lahko zanesljivo določimo (poznamo) in jih nameravamo zares uporabiti za hrano.
*	Ne jemo gob, ki jih ne poznamo! Tudi užitna goba lahko povzroči zastrupitev, če smo jo jedli pogreto ali
Več reda pred smetnjaki
Ponekod v Liminjanski ulici v Luciji (in morda še kje v piranski občini) so pred kratkim ob smetiščih postavili prave prometne znake z oznako prepovedi parkiranja pred zabojniki za smeti. Pajek, narisan na znaku dovolj zgovorno opozarja, da ni več šale in da bodo vsakomur, ki brezbrižno parkira svoje vozilo pred smetnjakom in s tem onemogoči komunalni službi pristop z vozilom in celo odvoz smeti, naložili kazen. Sedaj ko so ob smetiščih znaki prepovedi, lahko to storijo in vozilo celo prisilno odstranijo.
pa je stra več kot en dan.
* Gob ne pulimo, ampak jih previdno odrežemo tik nad površino tal, ali pa z vrtenjem odtrgamo. Odprtino, ki je nastala, pokrijemo. Gobe očistimo na
mestu, kjer smo jih nabrali.
*	Gobe prenašamo v košarah, nikakor ne v plastičnih vrečkah. Gobe porabimo praviloma še isti dan, ko smo jih nabrali.
*	Če naberemo gobe, ki bi jih radi doma natančno spoznali, te primerke nosimo ločeno od drugih nabranih
gob-
*	Že pripravljenih gob ne pogrevamo.
*	Preobilno neprestano uživanje gob ni priporočljivo.
*	Pred usodnimi zamenjavami vas bo lahko varovala tudi kakšna dobra gobarska knjiga, vendar le takrat, ko boste vse razločevalne znake iz slike in opisa skrbno primerjali z značilnostmi nabranih gob. Pri najmanjšem dvomu se posvetujte z gobarskimi strokovljaki ali izkušenimi gobarji.
Zastrupitev z gobami
Poznamo več vrst strupenih gob, le nekatere pa povzročajo zastrupitve.
Posamezne sorte hmelja že pobrali
V Savinjski dolini, odkoder je ta posnetek, so 20. avgusta že začeli obirati zgodnje sorte zelenega zlata. Na 1900 ha naj bi do septembra nabrali okoli 3700 ton hmelja in verjetno ga bodo morali skoraj v celoti ponuditi v prodajo na tujem tržišču. Doma ga v obliki dodatka za pivo in
Mnoge so tudi neprijetnega okusa in je zato malo verjetno, da bi bih zaužili v količini, ki bi povzročila težave.
Smrtno nevarna je zastrupitev z zeleno mušnico (Amanita phalloides). Ta goba je nekoliko podobna poljskemu kukmaku. Raste v listnatih gozdovih, ima rumeno oliven klobuk in kar je najpomembnejše, ima bele lističe pod klobukom (ne rdeče rjavih, kakršne ima užitni poljski kukmak).
Prav tako je smrtno nevarna zastrupitev z rdečo mušnico (Amanita mus-caria), ki je po obliki zelo podobna zeleni mušnici, vendar ima rdeč klobuk z belimi pikami.
Zelena mušnica - zelo strupena goba.
Simptomi zastrupitve: Zaspanost, motnje v vidu, delirij, mišični tremor, slabost in bruhanje. Pojavijo se po 20 minutah do 2 urah. Tovrstne zastrupitve z gobami in nekatere drage vrste, pri katerih se simptomi hitro razvijajo, zdravimo z izpiranjem želodca in dajanjem aktivnega oglja. Bolnik docela okreva v 24 urah.
Zastrupimo se tudi s panterjevo mušnico (Amanita pantherina), pomladansko mušnico (Amanita verna), vražjim gobanom (Boletus satanas), leponogim gobanom (Boletus calo-pus), zašiljeno razcepljenko (Inocybe fastigiata), prstenolistno razcepljenko (Inocybe geophylla), rdečkasto razcepljenko (Inocybe patouillardi), poljsko koprenko (Cortinarius orellanus), koničasto koprenko (Cortinarius spe-ciosissimus), zlatorumeno koprenko (Cortinarius vitellinus), navadno podvihanko (Paxillus involutus), maierjevo golobico (Russula maieri), navadno krompirjevko (Scleroderma
drugo, porabijo komajda kakšnih 5 %. Žal, kot poročajo, je tudi v tem kmetijskem sektorju zaradi presežkov povsod po Evropi prišlo do hude konkurence. Zato tudi zaslužki ne bodo tako visoki kot so sprva pričakovali. Poleg tega pa imajo v Savinjski dolini še precej neprodanih starih zalog posušenega hmelja sorte Aurora in Golding. Zaradi odlične letine in kakovosti hmelja bo verjetno tudi pivo drugo leto še boljše.
aurantium ), pomladanskim hrčkom (Gyromitra esculenta).
Mušnice imajo zelo strupene peptide, imenovane amanitini. Ti poškodujejo celice v sluznici tankega črevesa, jeter in včasih tudi ledvic.
Simptomi (hude bolečine v trebuhu, bruhanje in driska) nastanejo 8-14 ur po uživanju gob. Jetra so pozneje včasih povečana in bolnik je zlateničen. Približno 10-15 % zastru-pljencev umre zaradi jetrne odpovedi. Učinkovitega protistrupa ni. Zdravijo le s podpornimi ukrepi in sicer v bolnišnici. Po zastrupitvi si preživeli opomorejo v tednu dni.
Kronična in akutna zastrupitev
Vražji goban - strupena goba, zelo redka v Evropi.
Pri kronični zastrupitvi gre za posledico postopnega nabiranja strupa v organizmu, ki se ne odstrani dovolj hitro. Pri akutni zastrupitvi pa gre za velike količine strupa, ki pridejo v telo ali nastanejo v njem v kratkem času. Če vemo, da se alkohol razgradi v jetrih, lahko sklepamo, daje zastrupitev z gobami veliko bolj usodna za ljudi, ki radi preveč pogledajo v kozarec in imajo jetra že načeta.
Čarobne gobe
Čarobne gobe so vrste gob, ki vsebujejo halucinogeno snov psilocibin. Te gobe povzročajo halucinacije (prividi, blodnje, čutne prevare), pri otrokih pa tudi vročino, ki naj jo zdravi zdravnik.
“Hudičevo seme”
Poročila o užitnih in strupenih gobah poznamo že iz antičnih časov, vendar so ostale posebnosti gob ljudem dolgo popolnoma neznane. Ljudje so bili prepričani, da se gobe razvijejo kot nekakšna “izparina” na vlažnih tleh, saj so se nenadoma pojavile, ne da bi človek videl iz česa so se razvile. Tega, kako nastane goba, si dolgo niso mogli razložiti, zato ni čudno, da so jih imeli za “hudičevo seme” in za izdelek neznanih mračnih sil. Šele leta 1710 je italijanski znanstvenik Peter Anton Micheli odkril gobje trose in s tem našel ključ v skrivnost razmnoževanja gob. Gobe so plodišča gliv - organizmov, ki večinoma živijo nam prikriti življenje.
^ -■ --- | i naročam primorski uTp
I	NAROČILNICA
Ime in priimek ___________________________________________________ |
Točen naslov Poštna številka
Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 1.080 SIT bom po- I ravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa |
(pravne osebe).	|
Datum ________________________ Podpis _____________________________ .
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož
■ w
primorski utp
M
Adriatic
agent
Izola,
Cankarjev drevored 4 6310 Izola Tel. 066/63-611 M.tel. 0609 643 585
• Sklepanje vseh vrst zavarovanj • Ocenjevanje škod • Likvidacija in izplačevanje škod • Celoten zavarovalniški servis
Lucija: Tel: 066/770-816 Telefaks: 066/771-887 Izola: Tel.: 066/63-611, Telefaks: 066/65-275
^PiiAaja jamovieUa e^Haiej
czNa ±[ov£.ni(io GUrato Uro fiii-PiajaH vi.ah oiizznJ. jainovLj.Ec in vEJazva^Ec <cJ\/{at£j. javite, it [ahlio fio ti[cfonu 066/nZ-2&7. JVaxoada na gornji Ztzvidii ijiizjzina csM,axija, oJ jionzdzCj&a Jo jiztUa.
SVETOVANJE IN POSREDOVANJE
FIdata
d.o.o.
Obala 132-Lucija 6320 Portorož Tel.: 066/770-623,770-624 M.tel.: 0609/631-438 Fax: 066/771-295
Prodajate ali kupujete vozilo?
Prihranite si čas.
Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila.
v	y
Neodvisni nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva	_ ^
primorski urp
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770-185 pisama: Lucija, Sedež KS, Obala 105-107
Opr. prigl. št. 40-4/93 Rep. uprava za družbene prihodke izpostava?iran / Franc Krajnc s.p.
Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-6502/85 SB Koper
Glavni in odgovorni urednjik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 066/770-185
Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefane lusa, Janez De Reggi, Nino Spinelli
Tehnična urednica: Adrijana Krajnc.
Tisk: Tiskarna VEK Koper
List izhaja mesečno, cena za izvod je 90 SIT Po mnenju Urada za informiranje št.4/3-12-889/93-23/288je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Zadnji stanovanjsko ncslovni stolpič v Luciji? Lokali DrodailL a IliSO Zaživeli
Nasproti Trgovsko poslovnega centra gradijo zadnji stolpič iz ciklusa zaokrožene stanovanjske izgradnje v Luciji. Ali konec blokovne gradnje pomeni tudi konec hitrega demografskega razvoja naselja?
I Temelje za poslednji stanovanjski stolpič v tem predelu Lucije so postavili že pred dobrim letom, nato pa z izgradnjo niso nadaljevali in nekateri so že mislili, da se pri vsem tem nekaj zatika. Pred kratkim pa smo na gradbišču zagledali delavce SGP Koper in kupci lahko računajo na ključe novih modemih stanovanj in poslovnih prostorov septembra prihodnje leto. V petnadstropnem stolpiču z mansardo (podstrešnico) bo 42 stanovanj, v pritličju pa še pet poslovnih prostorov, ki trenutno še niso prodani. Cene m2 stanovanja so različne, pač glede na lego in velikost stanovanja. Za kvadratni meter poslovnega prostora, zgrajenega do četrte faze, pa bo treba odšteti 245.059 SIT (približno 2600 DEM). Pred stolpičem bo sprehajalna pot in nekaj zelenice, tako da ne bo dobesedno visel na križišču. Investitorje Javno podjetje OKOLJE Piran.
Ker se po Luciji širijo govorice, da bodo v tem, sedaj res ne več tako spalnem naselju, še gradili stolpiče, menda na zemljišču kjer je sedaj uprava M-Degro-ja, ki se bo preselila v obmo cono v Luciji, smo vprašali za informacijo Borisa Kočevarja (Sklad stavbinih zemljišč Piran). “ V Luciji po zdajšnjem načrtu ni predvidena gradnja nobenega stolpiča več. Tudi na zemljišču, kjer je uprava Degroja ne”, je dejal Boris Kočevar.
rata v TPC Lucija
Mladeniču se je sprožila pištola, na srečo brez žrtev.
V petek, 5. septembra okrog 21. ure je v Trgovsko poslovnem centru Lucija počilo. V bližini gostinskega lokala Smile bar seje mladeniču sprožila pištola, ki jo je imel pri sebi. Metek je prebil : dvojno steklo na vhodnih vratih in pra-| va sreča je, da ni prišlo do tragedije. Po : dogodku je mladenič v bližini lokala odvrgel pištolo in jo ucvrl, a ni prišel ' daleč. Policisti so ga kmalu izsledili in ugotovili, da gre za 19- letnega S.M. iz Izole, ki je v postopku povedal, da je pištolo znamke Crvena zastava ukradel sorodniku na Hrvaškem.
Besedilo in foto: AŽ__________
Metropol hoteli so sicer uspeli relativno drago prodati poslovne prostore (17) nad garažno hišo, izgleda pa, da se lastnikom nikamor ne mudi z opremljanjem in ponudbo v tem predelu hotelskega kompleksa. Zato vse skupaj izgleda sicer lepo, a prazno, saj ne premorejo niti najbolj enostavne trafike za goste. Vojko Starovič, glavni direktor Metropol hotelov pravi, da so čakali na Casino', ki naj bi tukaj uredil nekakšen igralniško zabavni salon za otroke staršev, ki gredo v igralnico. Iz tega ni bilo nič in prostori še vedno samevajo.
j_Lucija
I Stanovalci so bili proti!
n
.Stanovalce Ukmarjeve in Pod-. I vozne že sedaj moti hrup, zato sol |bili proti povezavi cest okoli na-| iselja in prestavitvi avtobusnegai I postajališča.
|Prcdstavniki Sklada stavbnih zemljišč] .Občine Piran niso dobili soglasja, (stanovalcev Ukmarjeve ulice in Pod-I | vozne ceste za povezavo cest okoli na-| .sclja in prestavitev avtobusne postaje,. Ivcrjetno zaradi njihove bojazni, da bol Inova cesta (ob regionalni) vir novegal hrupa, ki so ga že tako siti.
|Pogovor ni bil uspešen, zato bo načelnik] |Sklada stavbnih zemljišč Piran, Borisi (Kočevar o tem seznanil Krajevno skup-' |nost Lucija, ki naj bi o tej problematiki] ^sklicala širšo javno razpravo.
opravi«, krog	..
Bo Portorož z Lucijo
Majda Skočaj naj turistična osebnost leta
Delova turistična porota je izbrala za turistično osebnost leta 1997 Majdo Skočaj, vodjo hotela Krkinega Zdravilišča Strunjan.
Dobila je 1429 glasov. Drugouvrščena turistična osebnost leta je Maks Brečko, direktor družbe Unior Turizem, ki je zbral 1189 glasov. Trctjeuvrščena Delova turistična osebnost leta je znani TV novinar Drago Bulc. Zanj je glasovalo 962 bralcev Dela. Po rezultatih ankete, ki jo je opravilo DELO STIK, TERLAZ, si je glede na skupno oceno Delove akcije, največ točk priboril turistični kraj Bohinj, drugo mesto pripada Rogli Terme Zreče, tretje Bovecu, četrto Čateškim toplicam, sledijo Ptuj, Atomske toplice, Moravske toplice, Šmarješke toplice. Turistični kraj Strunjan je na predzadnjem mestu objavljene anketne lestvice . Najmanj točk so zbrale Dolenjske toplice.
Most krajša pot in zbližuje
Tile turisti, ki prečkajo leseni mostiček na skrajnem južnem delu strunjanskih solin morda niti ne vedo koliko hude krvi je povzročilo njegovo delno sesutje v kanal. O tem sb vztrajno pisali nekateri mediji in tako morda pomagali k hitrejšemu popravilu. Mostje že od spomladi popravljen in skrajšuje pešpot prek solin do Krkine plaže v Strunjanu.
avgusta v^mgo ogledala nekaj mristienih
še, najbolj čiste m urejene turističje kraje.
Portoro^Andreja^umar Fatorič^jc Ma med prvimi seznanjena z (nenapovedanim?) obiskom komisije v Portorožu. Obvestila o obisku komisije
Se':T.'k“i;£SS„rj£°
Predsednica portoroškega TD pravi, da
Vabljeni torej na čiščenje izpred svojega m morda še tujega praga. Pa nclc dvakrat na leto ob prihodu komisije.
Rekli so
.Vojko Starovič, predsedujoči prve skupščine. Ifurističnega združenja Portorož, ko je| izvedel, da se Franko Fičur odreka članstvui mpravnega odbora tega združenja:
|"S strani občine je prišel pooblaščenec in ga| predlagal. Nisem vedel, če je kaj v ozadju.. (Poslušal sem pooblaščenca”. ______________|
Koliko je vreden vaš pokojninski ček?
Odvisno od tega, kje ga vnovčite.
S3"1*® I PREJEMNIKI ITALIJANSKIH POKOJNINSKIH ČEKOV
Koper||
V	začetku avgusta je Kmečka banka iz Gorice poslala vsem upokojencem pokojninski ček in poseben obrazec, ki kot novost ponuja možnost prejemanja pokojnine z nakazilom na devizni račun ali knjižico pri banki.
V	Banki Koper vam omogočamo:
*	Ureditev vseh formalnosti glede izpolnjevanja obrazca za sprejem vaše pokojnine z nakazilom direktno na vaš devizni račun ali knjižico, ki jo že imate ali pa jo boste sedaj odprli pri naši banki. Izpolnjeni in z vaše strani podpisani obrazec bomo takoj poslali Kmečki banki Gorica. Na tak enostaven način bo vaša zadeva rešena brez nepotrebnih stroškov in zamudnih obiskov v raznih uradih.
*	Sprejem pokojninskih čekov s takojšnjo odobritvijo vaše devizne vloge, če se odločite za nadaljnji sprejem čekov na svoj naslov.
*	Menjavo USD v ITL brez zaračunavanja stroškov.
Banka Koper vas s svojimi poslovnimi enotami v Kopru, Piranu, Sežani, Postojni, Ilirski Bistrici in Ljubljani ter agencijami pričakuje in vam zagotavlja strokovno pomoč za ureditev hitrega in enostavnega prejemanja italijanskih pokojnin.
Vse zgoraj navedene storitve bo banka opravila za vas brez zaračunavanja stroškov. Ob obisku banke prinesite s seboj tudi devizno knjižico, hranilno knjižico ali številko deviznega računa.