ifmfa «...1 ..... &H4 mmn dH..............lePnlk0ww..........&?& mmmmn. rn ii, AIDS—BORBA PROTI SEKSUALNEMU BOLJŠEVIZMU |(IZ ZADNJE ŠTEVILKE VIKSA) Sredi leta 1980 so zdravniki v Saint Mary Ho-Ispital opazili, da zmeraj več homoseksualcevl loboleva za Kaposhijevim sarkomom, t.j. za dolo-Ičeno vrsto kožnega raka. Dolgo vroče poletje je Ibilo najbolj primerno za inavguracijo nove kuge: lAIDS (Acquired Immune Deficiency Syndrome), ISIDA, kot so jo poimenovali v frankofonsko govo-[rečih deželah in pridobljeni imunodeficitarni sin-l drom v slovenščini. Francoski krvodajalec mora| fod tedaj k običajnemu vprašalniku izpolniti še dodatno vprašanje: »Ste imeli spolne odnose z različnimi homoseksualci?« V ZDA so krvodajalci plačani in med njimi je ve-liko takih, ki dajejo kri samo zato ker potrebujejo denar. To so alkoholiki, uživalci mamil, mladina,' Ijudjez dna lestvice. Ameriške oblasti priporočajo zavodom, ki se ukvarjajo s krvodajalstvom, naj za-vračajo homoseksualce in narkomane. (Teleks, 30. 6. 1983) Znamenje božje jeze, strašna kazen za člove-ške grehe oziroma haitski rak je trenutno postal obvezna tema tujih in domačih revij, časopisi pa so prevzeli dolžnost ciklično obveščati javnost o novih napadih kuge toplih bratcev. \ Iz prvotne verzije, po kateri naj bi se AIDS pre-; našal s krvjo, kupljene (ali podarjene) s transfuzi-jami, je ameriški tisk, ki je tudi prvi ponesel glas o novi kugi, klasificiral nove preklete: — homoseksualci 75% — narkomani, ki jemljejo mamilo intraverzno 12% — imigranti s Haitija 6% — hemofiliki Že omenjeni članek v Teleksu poroča nekoliko drugače: 25-40 odstotkov obolelih ni homosek-sualcev. Oo tedaj naj bi zboleio v ZDA za AIDS 1450 Ijudi, umrio jih je 558. • Dober mesec kasneje revija Start predpostav-Ija, da je na svetu že 10.000 latentno obolelih, ve-čina med njimi se t§ga še ne zaveda. Navaja novo število umrlih kužnikov v ZDA: 607, članek pravi, da je AIDS tempirana bomba ker klica—virus ali bakterija — " to se ne ve — pride v telo danes in jeksplodira čez dve leti. Zdravila ni. AIDS se pre-naša z rokami, dotikom, poljubljanjem, analnim lobčevanjem.... Homoseksualci v ZDA kljub priti-skom zavračajo preštevanje v lastnih vrstah. V San Franciscu drže homoseksualci 30% volil-nega telesa in imajo svoje predstav- jnike v mestnem parlamentu. Zadnji sta-vek članka v Startu: »Vsi oni, tako ti naši, kot tudi [oni v svetu, so prizadeti z AIDS.« Izjava nekega ameriškega konzervativnega Ikomentatorja: »Ubogi homoseksualci — napove-dali so vojno naravi in zdaj se narava grozovito I 'maščuje.« :•: • Medijski branik nemške javne moraie, tednik" Spiegel, v začetku lanskega junija objavlja na- •• slovnico, na kateri piše: Smrtonosna kuga AIDS < — skrivnostna bolezen. Fotografija prikazuje dva" moška, ki si stojita nasproti, tisti, ki kaže hrbeti drži drugega za genitalije. Držeča roka in genita-: lije prekrite z mikroskopskim posnetkom »zelene ,amorfne kuge«. V naslednji številki so objavljeni^ jprotesti več homoseksualcev, od katerih delno ci-| tiramo dva: • —Spet je treba poveznitl kapuce Ku Klux Klana čez zdravo človeško pamet, ampak na srečo se4 bodo sprevrženci tokrat pokončali sami. \ — Zdaj vsaj vem, kakšen naj bi bil mlad homo-:seksualec: brezposeln, tisočkrat pokavsan (se-t • veda v treh letih) in okužen s spolnimi boleznimi. \ ,:V začetku avgusta objavlja Delo novo številkof: šobolelih v ZDA (1641) in mtrvih (644). Pet dni kasneje Newsweek priobčuje novo šte-: vilo umrlih za AIDS: 743. V istem članku je objav-: l Ijen tudi vprašalnik oziroma rezultati ankete, ki joč je po naročilu revije mesec poprej izvedel Gallu- ;pov Inštitut. Na vprašanja anketirancem o njiho- gvih homoseksualnih izkušnjah, o nevarnosti da \i AIDS zadobi endemične razsežnosti, o možnosti.s •da se v stiku s homoseksualcem okuži tudi hete-§ iroseksualec ter ali se od pojave AIDS anketiraniš ^izogiba homoseksuatnim prijateljem, so vprašani| *z veliko večino odgovarjali v prid homoseksual-':- ""cem. :' čeprav je anketa pokazala, da javno mnenje šei •:ni dovolj preparirano za preganjanje novih kužni-1 kov, je ameriška oblast oziroma državna birokra- : |Cija prešla s pozicije opozarjanja in zastraševanjajj številki anglosaksonske medicinske revije Lancet j J. Levy in J. Ziger vztrajno dokazovala, da AIDS ni f nalezljiv Delc, 25.1.1984: Od 1979. leta je zbolelo 2800 ] in umrlo 1300 obolelih. Bolezen povzroča virus. Delo, naslednji dan: v ZDA je število obolelih' 3500, v Evropi so do oktobra 1983 zabeležili 267j primerov. KOGA UBIJA AIDS IN KDO HOČE UBIJATI Z NJIM Francoski pisatelj Jean Paul Aron je ob proti-seksualni kampanji, ki sojopovzročilefantazmeo AIDS, dejal: »Na nas gledajo, kot so v srednjem veku gledali na Žide, o katerih so govorili, da pre-našajo kugo.« In kako so giedali na Žide pred slabimi petdesetimi leti? »On je (Žid) pokvaril našo raso, nagnil našo silo, spodkopal naše obi-čaje in zlomil našo moč.... Žid je plastični demon propada.. to dela s svojim razbojniškim obrezo-valnim početjem med narodi«. (Gobbels—Die verluchten Hakenkreuzler) Ni težko ugotoviti, katere atribute ameriške demokracije razjedajo štiri, z AIOS okužene sku-pine:seksualno čistost, kulturoioško čistost, rasno čistost in biološko zdravje narodov. S 75% udeležbe so vsekakor najbolj na udaru homosek-sualci, čeprav ne gre zanemarjati ostalih. In če so prva poročila o kugi toplih bratcev nav-dajala z dvomom, da gre zgolj za fantazmo, s ka-tero skuša poiitična oblast diskreditirati/zatajiti ideološke sovražnike svojega nastanka in obsto-ja, lahko sedaj v potezah, ki jih ubira, da bi očistila (ameriški) narod, uvidimo le rezultat obujene ideje, ki je v polpretekli zgodovini hotela prečistiti ves svet. Ameriška gon;ja ne gre tako daleč, kot je šla nacistična, stoji pa na njeni začetni poziciji. »Mešanje krvi in s tem pogojni padec rasne ravni je vzrok odmiranja starih kultur: Ijudje ne propadajo zaradi izgubljenih vojn, temveč zaradi izgube obrambne moči, ki jo ima samo čista kri.« (Hitler—Mein Kampf, str. 324) Fašist doživlja seksualno kot pojav propadanja, kot pohoto in kot seksualno umazanost ere stra-sti. AIDS je »bolezen« (paradoks, ker gre dejan-sko za sindrom In ne bolezen), ki sama kaznuje. V mnogih ameriških bolnicah medlcinsko osebje zavrača kakršnokoli pomoč obolelim z AIDS; po-licaji so opremljeni z maskami in rokavicanni, tele-vizijska ekipa iz bojazni po okužbi kaže priprav-Ijenost na pogovor z »dvema okužencema« le preko telefonov iz sosednjih sob... mnogi oboleli umirajo zapuščeni, na lastnih domovih. Morda se prav tu izkaže rafiniranost ameriške verzije »čiste krvi« — pušča pač crkavati, sama ostaja čistih |rok. »Vzporedno s političnim, nravstvenim in moral-nim onesnaževanjem naroda se že leta odvija strašno zdravstveno zastrupljanje narodovega jtelesa s sifilisom... najbolj očitne rezuttate tega masovnega zastrupljanja s srfilisom lahko naj-demo pri naših — otrocih:(Hitler—Mein Kampf, -— ——^^* • ¦ • • • ..-.ivZ^B Predlog i OCENA DELA GLAVNEGA UREDNIKA TRI-BUNE OB NJEGOVI RAZRESTTVl Tov. Tomi GRAČANIN je bil po odstopu dote-danjega glavnega urednika Tribune na predlog uredništva potrjen za vršilca dolžnosti glavnega! urednika Tribune na seji PUK ZSMS dne 27. 09. 1983. Predsedstvo je pri imenovanju upoštevalo predvsem organizacijske sposobnosti, ki jih jej tov. Gračanin izkazal kot stalni sodetavec inl predvsem kcrt distributer Tribune (to delo jel opravljal od decembra 1982). | V obdobju do v/p konference dne 7.12.1983 je [GračanTn skrbei, dale delo uredništva v danifil okoliščinah normalno potekalo, uredil kadrovske zadeve znotraj svojih kompetenc (tajnica, distri-Ibuter), sodeloval pri urejanju formalnih zadev, kil pri Tribuni niso bile urejene, predvsem na po-l dročju financ, bil član delovne skupine za pripravo Poslovnika uredništva ter se ves čas zavzemal za eačetek rednega izhajanja Tribune. Po nesklepčni v/p konferenci je Gračanin šel nadalje ostal vršilec dolžnosti in tvorno sodeloval pri pripravi Tribun št. 1 in 2, ko je funkcijo odgo-vornega urednika opravljal predsednik P UK Mat-|jaž JEVNIŠEK. Po izvolitvi Iztoka VILICA za od-govornega urednika Tribune (tudi Gračanin jei nameraval kandidirati za to funkciio), vendar je bil v času te njegove odločitve postopek evidentira-njaTezaključen) na v7p "Ronferenci dhe 01. 03. 1983 in Konstituiranju uredništva, se je Gračanin distanciral od vsebinske zasnove in uredniške i politike Tribune. Ne glede na argumentacijo in čTejsivo, aa 7e "R51 gTavnT uredmk še naprejl !uspešno opravljal organizacijsko-tehnične posle, takšno stališče ni združljivo s funkcijo glavnegal lurednika — samo vsebino časopisa sicer res pripravlja in je zanjb odgovoren odgovorni ured-nik, vendar jo mora sprejeti tudi glavni urednik, kotj predstavnik časopisa v javnosti. Tov. Gračanin ]e slcer napovedal svoj odstop, ker pa ni predložil formalne prošnje za razrešitev, ;.ga je P UK ZSMS na predlog uredništva in Izdaja-I tetjskega sveta Tribune razrešilo dolžnosti gl. urečniRa na seji ne 207 04. T984. I UK ZSMS Ljubljana ____ Predsedstvo Časopis študentov Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani I. Izdaja UK ZSMS, Ljubljana. Uredništvo: Andrej Klemenc, Igor Lukšič, Mojmir Ocvirk, Samo Škrbec, Dejan Verčič (v.d. glavni urednik), Hasan Iztok Vilič (odgovorni urednik) Oblikovanje in tehnična ureditev: Andrej Kocjan Fotografije izbral: Andrej Šabec Lektoriranje: Samo Koler Tajnikovanje: Nela Malečkar Distribucija: Jure Havvlim Naslov uredništva: Kersnikova 4, Ljubljana, telefon: 319-496 Izdajateljski svet: Ludvik Horvat (predsednik), Andrej Lukšič, Zoran Kariž, Aleš Kardelj, Bojan Klenovšek, Robert Škrlj, Primož Hainz, Matjaž Jevnišek, Igor Lukšič, Andrej Klemenc, Mojmir Ocvirk Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Priprava: IBMDnevnik. Naklada: 5000 izvodov, cena posamezne številke je 12 din. Naročnina za šolleto 1983-84 za dijake in študente 100 din, za ostale posameznike 150 din, za institucije 200 din. - Oproščeno temeljnega davka za promet po sklepu št. 421-1-70, z dne 22. januarja 1973. Javni sestanki uredništva so ob ponedeljkih ob 20. uri. Uradne ure: vsak delavnik od 10. do 12. ure Datum izdaje: 22. 5. 1984 Pregled letošnjih prijav za vpis ni pokazal bi-l stvenih sprememb glede na lansko leto. Narasldj je število dvojnih prijav. Dijaki s prijavo na več fa-j ko je bilo mogoče vieči enačaj jmed višino dohodkov staršev in načinom življenja Ištudenta—otroka. študentom je treba zagotoviti Itudi možnosti za avtonomen razvoj, ne pa jih na-Isprotno ukinjati in s tem študente izpostavljati [družinmski represiji. I Varianta za prebeg k avtonomnemu načinu živ-lljerjja je-v ustanavljanju študentskih delovnih I kooperativ, ki bi ne bile omejene )e na čas trajanja Ištudentskega statusa kot delo v študentskem Iservisu. Vsekakor kaže, da t.i. čisti študij kmalu ne Ibo več mogoč, saj neproduktiven študent družbo [preveč stane. Gotovo bo treba narediti na druž-Ibeno upravičenih točkah študij za produktivno Idelo, vključiti ga v produkcijo presežne vrednosti Ibolj neposredno, tam, kjer to že je, ga tako tudi Imaterialno ovrednotiti, ob tem pa razvijati študi, lob delu in delo ob študiju, kar pomeni — krajši t.i Idelovni čas, najprej za študirajoče. I _______IGOR LUKŠIČ Feoretska Eugen Baučar, rojen I. 1946,1.1972 diplomirall laFF v Ljubljani filozifijo in zgodovino. Po konča-! emštudijujeodšelv Pariz.TrenutnodelavFran- w Sjiv CNRS (Centre National de la Recherche.L^ Scientifique) pri raziskavi Benjamin, Bloch, Lu-tacs, Adorno in nemški ekspresionizem . Vzpo-! edno s tem pripravlja državni doktorat na temo! Imetnost in družba v sodobnih francoskih esteti- 3 V PARiŽU PREDSTAVITEV TEORETSKIH SMER) V PA- ¦: .3 RIZU Pariz doživljam od znotraj, kot proletarec. Če hočeš priti tam v kak krog, se moraš boriti — ob-stajajo različni klani, različne tendence v teoret-skem, v literarnem smislu. Z zunanje perspektive se zdi kakšen tok v Parizu zelo pomemben, če-prav ni. Trenutno v Parizu ni večjih teoretskih tokov. Zelo močna je bila psihoanaliza, ki je po-stala v bistvu moda, nekakšen modni fenomen. Po Lacanovi smrti je šla psihoanaliza v različne smeti in ne predstavija več enbtnega gibanja kot precf časom, kot smo ga videli s slovenske per-spektive. Tudi strukturalizem v Franciji ni enoten tok. Gre za različne avtorje. Je kompleksen in v bi-stvu ne predstavlja takšne enotnosti . kot se zdi s perspektive zunaj Pariza. Stari strukturalisti se ;ontinuirano pojavljajo, vprašanje pa je, kolikšen pliv imajo na oblikovanje miselnega ambienta v •arizu. Recimo Michel Foucault — takrat, ko je šel na College de France se je postavil v interes institucije in se je ločil od živih sil študentov. V bi-stvu je bila to v smislu njegove socialne akcije smrt. Claude Levi—Strauss imaveliko nasprotni-kov v sami etnologiji in ne predstavlja več tistega, karje.bil svoje čase. Med oponenti so raziskoval-ci, ki so zelo pomembni. Nimam vtisa, da pridobi-lvajo ugled in masovnost obiska na predavanjih, pprav so njihova predavanja in seminarji dobro ¦biskani. Na predavanja hodijo tam tudi navadni ludje, nestrokovnjaki, meščani, da iahko pripo-ledujejo, da so blli na tem in tem predavanju. KvjSSicer pa se sedaj bolj zanimive stvari doga-lajo v okviru Ecole pratique des hautes etudes iKjer je bolj prisotna sociologija, marksizem. Vabijc profesorje od drugod. Nedavnoje bil gost recimc Habermas, pride tudi Gadamer. Habermas je irancoske avtorje precej kritiziral. Smatra jih takc Ibolj za reakcionarne. I Za Pariz je tudi na teoretičnem področju znači-[lenpojav mode neke ideologije, neke misli. Giba-jpje postane moda. K temu pomagajo tudi mno-lični mediji. Izrazit primer modne f ilozof ije je nou lelle philosophie (nova filozofija), ki so jo podpirali lasopisi, radio in založniška dejavnost, ki teme-¦jijo na profitu. Ker so te stvari šle v promet, so na iveliko izdajali »nove filozofe«. Eden od »novih fi-¦ozofov« si je nadel turban in odšel v Afganistan ITako delajo tudi na pbdročju teoretskega dela. I KosemprišelvFrancijo.sejeveliko govorilo c lleideggerjevi estetiki. Govorilo se je v bistvu ein llung, to je s totalnim identificiranjem s Heideg-lerjevo mislijo. Ravno letos pa so že seminarji, k ¦Heideggerju pristopajo veliko bolj kritično, ne k lako kot heideggerjanci brez rezerve. Zdaj so izšl leksti, ki kažejotudi njegove politične pozicije. D( pegove estetike je veliko večja kritičnost, čemu so prispevale tudi študije Shappiru o ogenovi! fevljih in drugem, o čemer je Heidegger govoril Ugotavlja se, kje je Heidegger dobil določen« pojme. Sedaj se skuša nekoliko diferencirati njegov prispevek. Gre za veliko bolj znanstvei Ipristop z distanco, nepaza identifikacijo z nek< Imislijo. To je značilno. O recepciji marksizma je treba reči, da v Fran-lciji ločijo marksizem, ki se je institucionaliziral —." Iki je prodrl na fakultete n.pr. Lefevbre. Je neke vrste marginalec, ki ga določen krog zelo upošte- ;j va, ni pa njegova misel dosegla takega odjeka kot > npr. Althusserjeva). in marksizem izven institucij. ' oz. fakultet. Lani sta bila v Parizu dva kolokvija o > Marxu. Naenem od kolokvijev je nekdo predlagal, C naj biobeležilizgradbo,vkaterijeMarxživelvPa- f rizu, ca predloga niso podprli.Kontinuiranodelov : zvez. z Marxom poteka v okviru CNRŠ v sekciji, ki jo vodi Labica. j ¦: RECEPCIJA FRANKFURTSKE ŠOLE \ > V recepciji frankfurtske šole so različne ten- ; idence. Šele zadnje čase dobivajo močnejši vpliv ! •s prevajanjem njihovih tekstov. > Eden prvih seminarjev, posvečenih frankfurtski j ' šoli, se je začel na Paris I, t.j. levo usmerjeniSor-1 > boni, leta 1971—72. Leta 1973 je izšlo prvo ! ;-delo o Adornu. (MarcJimenez.doktorska diserts- ! icvija). Od Blocha so bila prevedena le dela ve-:|zana bolj na teologijo. Najprej se je začelo zani-flmanje za Adornovo estetiko (1973—74). Leta \ 1975 je bil Bloch povabljen na Paris I, kjer je bil *tudi imenovan za častnega doktorja. Protikandi->;dat je bil M. Heidegger. Po notranjem sporu med vprofesorji je bil sprejet Bloch. '*. Istočasno je bil za častnega doktorja imenovan ¦Adam Schaff. Po letu 1975 se je povečalo zani- Šmanje za Blocha in počasi so prihajali prevodi 'Blochovih glavnih del: Prinzip Haffnung (Princip upanja) Experimentum Mundi. V tem času je bil preveden tudi Adornov tekst Negativna dialekti- &ka. Zanimanje za Adorna in Blocha je nato samo ;l;še raslo. Benjamin je začel prihajati nekako pred ijidvema letoma, letom, ko je v Nemčiji izšel zbornik MBenjaminovih tekstov, ki se nanašajo na Pariz ¦Lani je bil v Parizu . kolokvij o Benjaminu. Benja- ¦ minovi teksti so v Franciji izhajali že prej, vendar Inisozbudilizanimanja. ZaBenjaminairi frankfurt- I sko šolo je vse večje zanimanje tudi na Ecole I PratiquedesHautesEtudies.1 Mislimpredvsemno I seminar Nikolaja Tarturjana Zgodovina nemške \ misli. • Frankfurtska šola je v Francijo prihajala z za-1 mudo in v določena okolja še ni prodrla. RECEPCIJA NEMŠKE KLASIČNE FILOZOFIJE Za Francijo je zlasti na začetku tega stoletja značilno novokantovstvo, ki pa je zelo nizke kvali-tete. Šlo je namreč za nepoglobljen študij. Hegel je bil tam zelo malo zastopan. Sicer so v Franciji tudi znani avtorji— »heglovci« kot Hypolit in Koje-ve. Ravno sedaj Tarturjan predava vprašanje Hegla kot skupne matrice za Adorna, Blocha in Lukacsa. Presoditi skuša, kako so postali ti avtor-ji, ki so izšli iz iste šole, iz istih filozofskih vplivov, tako različni. Vendar pa Hegel ni res prodrl v francoskega fi-lczofa, v študente filozofije. Za NKF je sedaj malo večje zanimanje, ker se studira avtorje, ki so vplivali na frankfurtsko šolo. Zadnje čase je nekoliko večje zanimanje za }"//: Poiič v Tribuni. Prepričan sem, da gre za neresnei i&izjave nedozorele osebnosti, čeprav ie po letihj i LLpopolnoma odgovorna za svoja dejanja. Kocbek si ni zaslužil niti take obravnave niti vJK2 kontekstu ostalih izjav, česar bi se moralo zave-/3a dati tudi uredništvo. gg $5j Dejstvo je, da je Kocbek v začetku petdese-^.;;;tih let izginil iz političnega šivljenja. Kocbek &|je bil velik pesnik in humanist. Vendarle je ^ jasno, da je kljub femu, da se je boj bil okrog li-"terarnih del, vendarie šlo za spor na po-dročju politike. Kaj bi lahko r«kii o Kocbeku kot osebnosti v političnem življenju? Hainz: Tudi glede literarnega dela stvar ni šla )ovsem enostavno. Ocene so bile tedaj vendarle azlične. Toda literarna zgodovina je svoj dolg )ovrnila, saj je Kocbek objavi! vsa svoja dela in eta 1964 dobil Prešernovo nagrado. Tudi sicerje >il po literarni plati Kocbek ovrednoten kot si je :aslužil. __ O njem kot politiku težko dajem celovito, zao-kroženo sodbo, saj zadeve poznam le iz tega kar sem prebral in poizkušal izvedeti v pogovorih, nisem pa očividec dogajanj. Kocbek je bil ven-darle politično zelo ambiciozen človek. Na eni strani se je »skrival« za literaturo, na drugi strani pa ga je poiitika izredno primamljala. V politiki je naredil nekaj dejanj, skozi katera ga moramo po-zitivno oceniti. Pred vojno so pomembna njegova Pričevanja o španiji, njegov vstop v OF je izrazito •poljtično dejanje, ter njegova presoja trenutka v 'zvezi z Dotomitsko izjavo. Sam je v intervjuju za Stržaški Zaliv (Naši razgledi 1975, štev. 9), ki je "dvignil toliko prahu, na vprašanje, zakaj je podpi-sal Dolomitsko izjavo, odgovoril, da zato, ker je bila potrebna. Tudi ocena partije je bila takšna, ker je tedaj šlo za ohranitev slovenske enotnosti znotraj osvobodilnega gibanja, v položaju, ki je bil ^zapleten in težak. Čas Kocbekovega razhajanja s smerjo, katere iktiven del je bil celodesetletjejepadlo v čas po-nembnih dogajanj za Slovenski narod, nenazad-lje od Vatikana iniciran spor okoli Stepinca. ^_ Vse njegovo povojno delo še zasluži pozornost raziskovalcev, dejstvo pa je, da si je povojno idružbo vendar predstavljal drugače, z večjo vlogoj Ikatolicizma v vsakdanjem življenju. Na II. kon-' gresu OF aprila 1951 je zadnjič ponovil svojo per-sonalističnoantropološkovizijosocializma, ki gaje spoznaval v tridesetih ietih v Lyonu od Francoza Emmanuela Mounierja. | Res pa je, da bodo morali zgodovinarji to sliko idobiti tudi z analizo takratnih političnih dogajanj v |svetu in v Jugoslaviji, kar je kot vedno, tudi imelo liv na dogajanja v Sloveniji. J§ Tako je v nekem trenutku pač počilo in umak ^se je iz političnega življenja. Kako se je umaknil a ftfcso ga umaknili, to je druga stvar. Ta presek je bil ^dovolj radikalen, tako da je nekaj let imel težave ijjl Vendar pa ta situacija ni prav dolgo trajala in stva >§?so se postopoma uredile. Tu mislim predvsem n ccjjčloveško plat. Po in med NOB Je precej borcev, ki so prišli v OF kot krftčanski socialisti, sokoti ali kul-turni delavci, vstopilo v KP. Nokateri pa jdanes poveličujejo ravno »akt« nevstopanja, jvrojeno avtonomijo, ki bi ji ti »prestopniki« I morali slediti. Hainz: Avantgardna vloga KPS je bila v OF 27. aprila 1941 dalje le moralna, z Dolomitskoi javo pa je dobila tudi formalno obliko. KP je priznan vpliv, ki ga je v NOB dejansko imela. času NOB so jo Ijudje začeli boij ceniti in sprej mati njen prograrn, saj je KP spoznala, kaj je zgodovinski interes slovenskega naroda in sk< to je pridobivala Ijudi tudi za svoje članstvo. M Sokoli jih je precej vstopilo v KP, medtem, ko jej krščanskih socialistih prišlo do razkola: nekat( so spoznali, da se njihov razredlni program v cek pokriva s programom KP, da NOB ni le osvob dilni boj, temveč tudi revolucijai, ki zagotavlja, se meščanska Jugoslavija ne? bo več povrn Kakina pa je usoda ustanovrnih skupin OF po vojni? HAINZ: Zaradi sprejetega spoznanja, da oblikovanje klasičnih poiitičnih strank obrnilo k zgodovine nazaj, so se oblikovale take politii oblike, ki Ijudi združujejo na prrogramih za raz sam. Zato so skupine, ne le osnovne, ostale ali prišle v okvir Ijudske fronte in Slovenci imamo čudovito tradicijo — OF, ki jeprerasla v socialistično zvezo in to tradicijo moramo nekako presaditi v današi^ čas. Res pa je, da se danes srečujemo s krščansk socializmom na Slovenskem in kot sam raz mem, gre za katoliške izobražence dveh vi Prvi se za take proglašajo, pa tudi v njihovem d< vidimo jasno izražene klerikalne težnje, in dru ki so pravi nasledniki.ki izražajo prepričanje, da lahko tudi evangelij inspiracija za aktivno ud ležbo pri razvijanju samoupravne socialistft družbe, saj v svoji osnovi uresničuje humanizei kot temelj socializma in krščanstva. V zadnjem času se odpirajo tome iz nai« povojne zgodovine, ki so do nedavnega i« bile tabu. To je nu)no in vsekakor potrebno. Hkrati pa je jasno, da mnogi pri tem skušajo dfskredltirati neke pozitivne revolucionarne prakse in si pri tem kopičiti lastni polttični ka-pital. ______" Hainz: V vsaki fazi družbenega razvoja se po- vv. s javijo tudi »prijatelji«, ki pač na svoj način interpre- :•;/ ti tirajo. Danes, v ekonomskih težavah je primeren/.v; t< čas za zlorabe. Če pogledamo Ijudi, ki odpirajo teLy|( tabu teme, vidimo, da jih je pravzaprav malo. To;.L so eni in, isti Ijudje, ki odpirajo vrsto vprašanj. VL% množicah to ne pomeni nobene katastrofe za našHLL. nadaljnji razvoj. Dejstvo pa je, da demokratizi-j%L ramo naš družbeni razvoj v katerem postopoma^ odpravljamo tudi tako imenovane tabu teme.i^ Vendar ne pod pritiskom, temveč iz dozorevanja^; celotne politične klime. Taki poglavji sta danes: $ dachavski procesi in izid Balantičevih pesmi. Ba-$ lantič je, recimo, dober erotičen in domoljub6nLyv; pesnik, bil pa je belogardist in gotovo so se mo-y^yi ra)e zaceliti nekatere rane, preden je pesniška!^ zbirka izšla. 'L$ Pred časom se je pojavila tudi teza, da v Jugo-jj' slaviji ne bi bilo socialističnega samoupravljanjaž brez informbirojevskega spora. Mislim, da je znanost doslej že dokazala, da toij drži. Bolj pa preseneča, da so to sprožili lodovinarji v reviji Borec, kar pa vendar doka-ije odprtost prostora za različne razprave. Vprašanje, ki pa se mi danes večkrat zastavlja, ,e, da so nekateri vendar zanemarili teorijo na-šega družbenega razvoja ali, če hočete, Kardelja poizkušajo postaviti pred vrata družbenega ra-zvoja. Nekateri iz prakticizma in neznanja, neka-teri pa zavestno, v obliki nasprotovanja družbe-nemu razvoju namesto njegovemu ustvarjalnemu razvoju. To pa se praviloma veže na poizkuse na-rodne sprave z domobranstvom. Mislim, da kljub temu, da se prostor širi, še vzpostavljeno vzdušje za nek normalen dia-in raziskovanje naše povojne zgodovine. ebrati je le enobarvne teze, ki posegajo bu teme. Predvsem se ne strinjam z nači >, kako se odptrajo ta vprašanja ali kako kateri prisiljeni, da jih odpirajo. Hainz: V življenju ni ničpodarjenega. Vse živ-Ijenje je neka bitka, polna padcev in vzponov. Vednoje tako bilo in bo. Na nekem področju, ki ga poznaš, prodiraš, se srečuješ z nasprotnimi mne-nji in imaš včasih strokovne, včasih pa političnej težave. Tudi Tribuna to dokazuje, pa Nova revija in druge revije. Zdi se mi, da danes ni teme, o ka-teri se ne piše in nastaja vtis, da uredništva nekri-tično objavijo vse, kar dobe, da so brez koncepta. Normalno pa je, da so pri tem težave, včasih je toj vprašanje znanja, včasih vprašanje konflikta ge-neracij. Vendar v življenju stvari nikoli nepri-hajajo same po sebi. Lahko sicer izgleda, da gre pri spopadih med posamezniki v različnih revijah za spore z dveh bregov, vendar to za tiste, ki na teh stališčih ostajajo ni nobene tragedije. Po-membno je tisto, kar Ijudje sprejmejo množično, kar sprejmejo množice. Tisto prevlada in pelje stvari naprej. Življenje družbe določa večina, ne pa ekstremni, naključni posamezniki s svojimi iz-javami. Nlaj si tu dovolim ekskurz. Inteligenca v sloven-Ikem narodu ni nepomembna. V globalu je sicei les, da je delavski razred osnova in je inteligenc iozek sloj, kot nekateri poenostavljeno razgla-fcjo. Zavedati pa se moramo, da je slovenski fcrOd majhen in zato je tudi inteligenca zelo po-|emben faktor. Veliko bolj kot pri velikem narodu, Tbt že množičnost, število Ijudi zagotavlja nekoi ¦pč. Prinas je inteligenca ohranila slovenski parod v povezavi s kmeti in delavci. Mislim, da čf-hu/isjijft-ols-! Ž*/tcz>nini<^ __________________________^ofstointi___ dovenskih izobražencev ne bi smeli podcenjeva-! i. Držati bi se morali termina delovna inteligenca, i :ot ga je uporabljal Boris Kidrič v prvih povojnih] Btih. Iztok Vilič, Igor Lukšič^ I LanKo se ponvanm, aa zivim v aezen, ki mi aaje 1 vse možnosti dajanja iniciativ, uveljavljanja svojih idej in vplivanja na njeno ravnanje in kot taka najbrž tudi računa na moj prispevek. Kdor ne so-deluje, je bolj kriv za današnje stanje od tistih, ki poskušajo narediti najboljše. Moj prispevekjetorej razumeti kot službo domovini in pa ikot skromno željo po sodelovanju v našem razvoju. HB V čem je stvar? jHH Jasno: Himna, nova himna! ^Pred kratkim so me prijetno vznemirile govori-ce, ki so napovedovale zamenjavo zastarele himne »Hej, Slovani«; ker pa je že ustanovljena delovna skupina v Beogradu (najverjetneje so v tem timu vsi najsposobnejši in Zvezne skupnosti za cene, saj bodo njihova delovna mesta kmalu ukinjena), ki bo določila novo himno, je odveč bo-jazen, da se to ne bo tudi dogodilo. Še več, vrača se mi zaupanje v naše vodstvo, ker s tem dokazu-je, da je končno ugotovilo, kje je potrebno začeti reševati stvari. Končno je uspelo progresivnim silam, mimo mogočnih konservativnih pregrad, vzkliti na beli dan, kar končno kaže nanašovital-nost in ogromno ustvarjalno energijo, ki jo je po-trebno le sprostiti. Nova himna je potrebna iz naslednjih razlogov: 1. zaradi neustreznega besedila skladbe »Hej, Slovani«, ker se v današnjem času ne moremo brez zadržkov razglašati za Slovane, saj so vse jate starih Šlovanov (razen seveda južne), ki so v davni zgodovini poletele izza Karpatov, poskrbele za onečaščenje naših korenin. Minili so časi, ko smo se počutili eno z Rusi, Poljaki, Čehi, Bolgari! Kot kaže se jim je pod vplivom drugačnih klimat-skih razmer ohladilo pošteno slovansko srce in s svojim obnašanjem le dokazujejo, da se s poto-vanjem proti Vzhodu v resnici le približujemogni- _____lemu Zahodu. 1 2. Zaradi nedopustljive podobnosti melodije * naše himne s poljsko, ker so seveda Poljaki pri iz-" gradnji socializma daleč za nami in so podobnosti > zgolj rezultat slabe analize, 3H 3. igranje himne vzburja vzvišena domoljubna 3™ čustva, v zanosu teh čustev se posamezniki zli: jejo s svojo domovino v eno samo utripajočo ener-gijo, ničesar jim ni težko narediti, ni se jim težko potruditi, včasih celo umreti. Tak zanos smo po vojni izkoristili za prenovo, danes je ta poten-cialna energija naših delovnih Ijudi neizkoriščena. Ne me napak razumeti, ne gre samo za izkoriš-čanje; Ijudje tako tudi lažje prenašajo nekatere! podedovane tegobe našega časa. V današnjem času vsesplošne melanholije pa stara himna očitno ne more ponoviti mobilizacijske vloge iz r»oo/"\w r\f\ \ir\\r\\ Naša himna ima že svoja leta, iz pop glasbe lam je znano, da je življenjska doba popularnosti ;e tako kvalitetnih skladb, najsi bo njihova posve-:enost kakršna koli, zelo kratka. Kot dokaz, da udi himna ne eksistira zunaj pop zakonov, naj bo anekdotica 0 osebnih stiskah našega vrhunskega jportnika (njegovo ime bom na njegovo željo za-nolčal): V svoji dolgoletni športni karieri je bii zaradi ve-like nadarjenosti, telesnega ustroja in marljivega treniranja, ki ga je pripeljalo do najvišjih svetovnih lovorik, nemalokrat deležen igranja himne v svojo čast. Po nekajletnem neprestanem ponavljanju športnih uspehov pa igranje himne ob svečanih trenutkih ni več priklicevalo vzvišenih katarzičnih čustev in oči so ostajale nenavlažene, kar je v njem vzbudilo strah in dvome v lastno prepriča-nje. Načeta je bila njegova samozavest, ki pa je najpomembnejši psihološki steber vsakega uspeha (tudi športnega). V domovini tega seveda niso smeli opaziti, obsodili bi ga nepatriotizma in da sploh ni za stvar, da mu je le za lastno kariero in da se za ugled domovine, ki ga podpira, ne za-nima. In kaj mu je preostalo drugega, kakor da se zateče k uporabi »Kitajske kreme«, kar ga je pri-kazovalo kot najbolj domovinsko čutečega silaka. Vendar pa to glumaštvo izpodkopava njegov jaz, njegove zmage postajajo iz dneva v dan vse manj prepričljive... Najbrž se boste strinjali, da vzrokov za ta pri-mer negre iskati pri nedolžnemu mladeniču, tem-več pri njegovem naravnem reagiranju na pre-večkratno poslušanje istega komada. Ko pa vidi-mo, da temu sledi krtianje pristnih človeških od-nosov, je nujnost zamenjave himne očitna, saj bomo v nasprotnem primeru utrpeli globalne družbene posledice. Kot vidite je argumentov za novo himno dovolj, saj današnji zgodovinski trenutek ne trpi odlaša-nja reševanja teh probiemov na jutri. Prva pro-blema razrešimo že s tem, da se odločimo za za-menjavo, kar smo zavestno tudi že naredili. Zata-kne pa se pri točki, ko je potrebno izbrati tako himno, ki bo splošno priljubljena in bo omogočala sprostitev vse domoijubne energije in končno njeno izkoriščanje za nadaljni napredek in razvoj. Popolnoma odobravam nakane našega vod-stva, nisem pa za preprosto zamenjavo, saj to pomeni, da bi se čez čas ponovno pojavili pro-blemi identični današnjim in zato predlagam na-slednio rešitev: |"organizirati bi morali posebno »himna—lestvico« ki naj bi delovala po principih popularnostni pop , lestvic, s to razliko, da bi prvo mesto na lestvici \ določalo našo himno za naslednjo periodo. Zakaj bi si razbijali glavo z nepopularnostjo himne, na-redimo za himno tisti komad, ki ga že vsi prepeva-jo! Na ta način bi dosegli domovinska čustva in občutke odgovornosti pri čisto vsakdanjih opravi-lih npr. ob prepevanju najpopulamejšega hita pri iometanju kuhinje... fi Da pa besedila ne bi bila kar tja v tri dni (lalalal lalal), bi bila potrebna najbrž čisto ekonomsk stimulacija avtorjev, da bi v svoje skladbe vključe vali čim več k delu spodbudnih in domoljubni gesel (honorarji in nagrade naj bi bili premosorc zmemi s številom le-teh). Seveda bi bili za himn primerni le komadi z domačimi teksti, tako bi ra2 norazne Avanti popolo brigate rosse.....«bile _ naprej diskvalificirane. Dokončna rešitev vprašanja nove himne bi mo-rala biti dolgoročno usmerjena, zato naj Odborza himno prisluhne mojemu predlogu, ga strokovno preuči, ter poišče možnosti za realizacijo, saj bi na ta način dosegli veliko stopnjo ažurnosti himne, ki bi ustrezala določenemu zgodovinskemu tre-nutku in najprizadevnejši in najuspešnejši delavci bi lahko tako prišli tudi v same stihe, kar bi povzro-čilo ugodno tekmovalno klimo na vseh nivojih in področjih družbenega življenja. Ker je Tribuna najpopularnejši cajtung pri nas } verjetnostni izračun pokazal, da lahko najsi urneje pride moj predlog do cilja preko nje. Z; onec naj izrazim zaupnico našemu vodstvu, SL svojimi dejanji v zadnjem času dokazuje, da j> ončno našlo pravo pot izhoda iz krize; spoznal« 3, da lahko edino s spremembo himne, takoj nat irbov in zastav, v končni fazi pridemo tudi d-premembe imena domovine, kar bi nam končn* lalo možnost, da začnemo od začetka, seved Dkrat na višji stopnji razvitosti proizvajalnih sii is idnosov. Čas dela za nas! PREDPRVOMAJSKI POLITICNI Že smo se bližali meji. Ob pogledu na preorane brazde, žične ograde in pravkar ozelenele po-mladanske travnike, ki so verjetno skrivali v sebi polno Ijubkih cvetlic, min imenovanih, mi je vztrepetalo srce od razburjenja in od sreče sem čutil tisoč mravljincev v riti. Končno! Končno! Po tolikih letih hrepenenja in že kar travmatičnega sanjarjenja sem končno stal na pragu dežele, ki je na poti v socializem, na pragu dežele, ki meji na samo matjuško socializma, na deželo" velikega oktobra, nam vsem tako drago bratsko Sovjetsko zvezo. Najraje bi skočil iz avtomobila, zaplesal po travnikih in poljubil vsako od teh prisrčnih min, ki ponosno varujejo sociaSizem. Kajti socializem je še mlad, star komaj dobrih šestdeset let in čeprav se hitro razvija, ga kapitalizem, ki je objektivno starejši za kakšnih 200 let, še vedno ogroža. Toda že smo stali pred čvrsto jekleno zapornico in budno oko ponosnega mladega stražarja nas je nezaupljivo motrilo. Potem se je zapornica dvig-nila in lahko smo zapeljali na posvečena tla real-nega socializTna. te carinsko osebje na mejnem prehodu poskr-bi, da dobi vsak obiskovalec občutek pomembno-sti, saj si vzame veliko časa, da opravi vse po-membneformalnosti, ki bodotujcu omogočile pri- jjetno bivanje. Najbolj umazane imperialistične laži so govorice o policijsko—birokratskem zna- jčaju obmejne kontrole, govorice, ki so možne samo zaradi nerazumevanja bistva socializma. V nasprotju s popolnoma brezosebnimi in na prin- lcipu tekočega traku osnovanimi pregledi na mejah kapitalističnih držav, kjer je človek zredu-ciran na stvar, je tu v ospredju človek sam in skrb I zanj, skrb, da ne bi ob prehitrem prestopu meje zaradi vzhičenosti trpelo njegovo zdravje. Kajti I tak dramatičen korak, kot je prestop v višjo fazo i razvoja človeške družbe, prestop iz kapitalizma v | socializem, ne more iti mimo tega, da se človek nanj tudi psihično ne pripravi. In prav mejni pre-hod, ta vmesna stopnja pri prehodu iz kapitali- | stične v socialistično državo, je idealni prostor za psihološko adaptacijo, proces, ki je zaupan stro-kovnim vrlinam državnih uslužbencev. Njihov iz- jkušeni instinkt je takoj ugotovil, da nam je po- trebna najmanj ura aklimatizacije, preden lahko zapustimo to vmesno stopnjo in se zapeljemo v preddverje komunizma, katerega rdeče zarje tam I daleč na vzhodu je že moč slutiti. TURIZEM peii nas 40 let od zmage Sovj« izveze nad fašizmom... Uspehi sovjetskc made so odmevali tudi na Stovaškem. Leta' so se zedinile demokratične sile pod vods kom. partije s tov. Husakom, ki je bila edina sobna.... Mladina je kljub policijskemu te pomagaia v protifašistični borbi...«. V nada^ nju je orisal boj siovaškega Ijudstva in posi mladine za svobodo, orisal herojski !ik za bodo padlega študenta Mirka Nespora in ra nek in razvoj mladinske organizacije. Svoj re je končal z naslednjimi besedami: »Zakaj danes, v času miru, spominjam na preteH Ker je v ofenzivi imperializem, ker nam groz raba tehnike. Sestanek mladinskih organi socialističnih držav v Sofiji je žarek upanja —n______ Spet enkrat se je pokazala zgodovina kot slepoj gibajoča se transcedentalnost, ki ni vezana naj konkretne Ijudi, konkreten čas in konkreten pro-j stor, pokazala se je kot kontinuiteta gibanja dia-j lektičnega materializma in vsi zgodovinski pojavij samo kot utelešenje le-tega. Marx se je zmotil. Ljudje z ničimer ne ustvarjajo svoje zgodovine.j kajti če bi jo, kako naj si potem razlagamp, da je naša zgodovina, kakor smo jo dojeli v šoli, takol podobna, skoraj identična s slovaško zgodovinol in da so razlike zgolj kvantitativne narave. Povsodj napredne sile v borbi z zlohotnim fašizmom, pov-J sod zmaga, graditev socializma, delovne brigade,! trdo življenje in delo.....povsod današnja pasiv-l nost mlade generacije, okamenele v spoznanjuj da glorije starejše generacije ne bo nikoli dosegla. I Tovarišimladinskifunkcionarjivseh dežel.trebal je najti odgovor na to vprašanje. Kaj storiti? Tov.J Kuprinykova »Danes sicer ne morete biti proti ne-| čemu (jasno je, vsi smo za, op. avt), to pa še nel pomeni, da morate biti pasivni. Zahteva se jasnaj predstava, kaj je prav in kaj ni.< POZDRAVLJAMO SLAVNE MAJOVNE ZGODOVINA JE TRANSCEDENTALNA IDEOLOŠKO—POLITIČNI SEMINAR Razlog našega obiska v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške, je bilo prijazno vabilo na ideo-loško-politični seminar o miru in ohranjanju revo-lucionarnih tradicij, ki nam ga je poslal Celo-školsky odbor SZM univerze Jana Komenskega v Bratislavi, s pripisom, da bi se lahko vzporedno s seminarjem dogovorili tudi o sodelovanju med obema UK. Vabilu smo se seveda z veseljem od-zvali in tako je v Bratislavo odpotovala štiričlanska delegacija — dva člana predsedstva UK, pred-stavnica ŠKUC in jaz, predstavnik TRIBUNE. Mesto v delegaciji sem si pridobil . šele po nape-tem metanju kovancev z glavnim urednikom, ki je v tem dvoboju potegnil krajši konec. To je možno samo pri nas! V Bratislavi študira okoli 60.000 študentov in za vse, ki so odtrgani od toplih družinskih ognjišč, je lepo poskrbljeno z velikimi študentskimi domovi, ki tvorijo študent-sko naselje, ki bi mu lahko rekli že kar mesto. Vsi l študentski domovi seveda niso tako luksuzni kot 1 ta, v katerem smo bivali mi in ki je najnovejši. Je pa' za 40 starih tisočakov na mesec študent oskrbljen s kompletno prehrano in posteljo v majhni, a prijetni triposteljni sobi. Čeprav je v ne-katerih domovih ločnica med moškim in ženskim delom sar.o eno nadstropje, se tudi tu trudijo za-gotoviti kar najbolj nemotene pogoje za študij. Zabavi in razvedrilu namenjen velik študentski klub, kjer lahko z ritmičnim skakanjem in zvira-njem študenti izrazijo svoj gnev do zahodne, de-kadentne, potrošniške zabavne glasbe. Aikohol-nih pijač v klubu ni mogoče kupiti, prvi bife in trgo-vina pa sta od študentskega naselja oddaljena več kot 1 km. Brez skrbi, država je za vse lepo po-skrbela, tudi za tiste državljane, ki še zdaj niso doumeli reakcionarno—razrednega značaja reli-gije. V ta namen država šola tudi ustrezno število duhovnikov. Popoldne se z A. sprehajava po mestu, krasijo z zastavami fn transparenti. PravkarJ stavljajo nov kategorični imperativ na prc zgradbe v središču mesta. »Živime, učme pracujemo tak, ako nam kaže naša pior čest!« Moja malomeščanska duša tega orgar ne prenaša. Ko končno najdeva lokal, v kate ob tem času točijo pivo , ji povem enega za 1( pa še tisto rusko zgodbico o čebeli in medv Na seminar so bili vabljeni izključno predstav-' nikiizsocialističnihdržavinprijetnonasjeprese- s/^ - netilo, da kljub nekaterim zadržkom, ki so neza- ^*^ ivedno udarili na dan, tudi nas (spet?) smatrajo za eno izmed njih. Verjetno se imamo za to zah-valiti čedalje uspešnejšemu izvajanju programa dolgoročne stabilizacije. Žal se tovariši iz SZ se-minarja iz neznanih vzrokov niso udeležili, zaradi česar je seveda ideološko— politični pomen se-minarja takoj devalviral za 50%. Takoj po prihodu v Bratislavo in bratski do-brodošlici so nas namestili v novem študentskem domu, v luksuznih hotelsko opremljenih dvopo-steljnih sobah s kopalnico in VVCjem. Dom ima dva dela, moškega in ženskega, ki sta med sabo strogo ločena, budno oko receptorke pa skrbno pazi, da študenta med njegovim delom, med opravljanjem njegove socialistične dolžnosti, nihče ne moti, še zlasti pa ne kakšna infiltrirana agentka imperializma s svojimi oblinami in ideo-logijo prozahodnega hedonizma, ki poleg vsega ostalega onemogoča nastanek zdrave sociali-stične družinske skupnosti. Takšnemu udobju in takšni skrbi za študenta se nisem in nisem mogel načuditi in samo okolje iz katerega prihajam, je krivo, da sem sploh mogel pomisliti, da je to pač kaka zgiešena investicija, ki je šele naknadno po-stala študentski dom. Kaj lakega je v sistemu po-polne planske proizvodnje enostavno nemogoče. Vrnimo se k seminarju sarnem. Potekal je v de-lovnem in prijateljskem vzdušju. Uvodni referat je imela tov. Kuprinykova, predsednica partije na Univerzi. Čepravjegovorilavruščini.smojovsi člani deiegacije dobro razumeli, čeprav se ni nihče nikoli učil rusko. Kljub temu, da se na Laca-novo teorijo jezika ne sppznam, mi je bilo jasno, da je razumevanje.njenega govora mogoče samo na osnovi identičnosti označevalske prakse naših zasmeje se in že naslednji trenutek mi začne pri-inslovaškihfunkcionarjev.naidentičnostimatrice povedovati serijo štosov o velikem slovanskem partijskega diskurza. Tov. Kuphnykova je med bratu Sjcer pa tukaj vsj gledajo samo avstrijsko ^drugim dejala: »Impenahstično gospodarstva m te|evjZjj0 in poskušajo živeti vvestern way of life. injegova propaganda vršita ostro in trajno tajno Zahod je tista čarobna Indijakoromandija. Pačne *vojno, ki grozi prerasti v odkrit impenalistični poZnajo Čehov, Poljakov, Madžarov..., kisoemi-napad. Naša socialistična stran se trudi, da bi grirali na Zahod in ki si danes s pometanjem cest podpirala Ijudi v borbi za mir. V delu, v delovnih služijodenarzapotv J. Afriko. Za Poljake pravijo, brigadah je naša možnost ohraniti mir. Tu lahko ^ so 2e(o uporabnj za tUjsko legijo. Ko sva iz-mladinske organizacije veliko ctorijo. »>Na njen praznila vsak po tri pire, začneva filozofsko-ideo-govor se je s svojim referatom (v slovaščini, a loškodebatoosocializmu.Sicerjekairsimpatična smo ga kljub temu odlično razumeli) navezal se- pička jn tudi par dobrjh štosov je povedala, ampak kretar UK: »Mladi želimo m»r na celem svetu. zdaj z vsem prepričanjem zagovarja uradno sov- jetsko verzijo socializma. V družbi, kjer se vsak dan reproducirajo ne samo meščanske ampak^i tudi predmeščanske forme zavesti in kjer vlada ideologija državnega sociaiizma kot navideznega nasprotja teh form, je tak elektricizem seveda čisto normalen. Še več, vvestern way of life in pro-tiruski štosi so idealno dopolnilo vladajoče ideo-logije. Ljudje zelo radi berejo basni. Ezopovski ali andersenovski nivo kritične refleksije je najvišja legalna oblika kritike družbenih razmer. Ml p.s. ¦ Seminar je bil predvsem oblika političnegM zma in naši gostitelji sb rade volje izkoristil« j nost, da ob takih priložnostih vse stroške kfl žava. Seveda lahko ugotovimo popolnoB enotnost, saj ni bilo nobene razlike v mna enostavnega razloga, ker mnenj sploh ni bfl I je ena sama brezmejna volja do sodelovanM I retična poteza, ki jo je izvedla naša deledS I bila zahteva,, da se v bodoče srečanja olH I bolj konkretnih oblikah, bodisi v obliki sode« I med posameznimi fakultetami, bodisi na ¦ I nem področju, tako da bodo sploh lahko pifl lizraza razlikev mnenjih, stališčih, kulturi fj Andrej Klemenc RATKOJ BUDIZIVNO, AHANJET K 0 U U JE KAJ? VIR UŽITKA, MIRA, RADAIN REDAJ Lepo je bilotisto sredo, iep je Maribor, gladek jel ojak, dobre so Mariborčanke, seksi so Maribor-J ani, izjemno se poda staremu delu Maribora ar-tektura novega mariborskega gledališča (ne-oučeni najdejo nekoliko milejši primer, ako si z ] lebotičnika ogledajo umeščenost Cankarjevegž oma). Sredi tega izobilja je zrastel novi žurnalist velikan KAJ pod okriljem ČGP VEČER. Morda se bralci še spominjajo, da smo nekaj; tevilk nazaj zapisali, da je prav Kaj medij skazi taterega v najčistejši obliki prihaja na svetlo de-| inica. Zagreti za stvar smo se napotili kar tja, rtaribor, s prošnjo za intervju z odgovomim uredi likom Kaja Darkom Šterbenkom. Bili smo najav^ jeni, tako kot se v businessu pač počne. Gostitelj* las je prijazno sprejel, z intervjujem pa ni bilo nič. In zakaj ne? Ob pričakovanju javne razprave o zabavnem tisku (pod vodstvom SZDL) z javno tri-buno v Celju ali Mariboru, bi bila vsakršna nam dana izjava pritisk na razpravljajoče. Razumeva-joči, kakor pač smo, smo se zapodili v privatni po-govor s tov. Darkom Šterbenkom in po spominu (privatnih pogovorov se vendar ne snema) bomo poskusili predstaviti najosnovnejše točke, kakor smo jih imeli čast slišati. ______ Pogovor je tekel tako, kot smo pričakovali. lOsnovna težnja odgovornega urednika Kaja j^ bila prepričati nas, da KAJ pa res ni nikakršen desni časnik. ZAKAJ JE NASTAL KAJ, TAKŠEN KOT JE? ČGP Večer je že dolga stoletja na robu likvidnosti in trenutna republiška dotacija znaša dve in pol milijardi dinarjev. Ves čas životarjenja si je kolek- |tiv Večera prizadeval roditi zeleno vejo, na kateri |bi se mogli zlekniti. Tako se je zaplodila misel o f tabloidu, narejene so bile Študije in raziskave tr- žišča, na podlagi katerih je bil izoblikovan Kaj. Da so resnično našli, kar so iskali, kažejo šte-I vilke. štartali so s 50 000 naklade, dandanašnji so [verjetno presegli 80 000. Obetani dohodek pri 50.000 naklade je ena milijarda. In po besedah tov. Darka Šterbenka bodo v bodoče lahko repu-bliške subvencije skromnejše za to milijardo. ue Koga sieviiKe niso prepncaie u upravicenu-sti obstoja Kaja, naj nikar n.e začne s tem, da mar-ketinške raziskave (sploh za področje tiska) razi-skujejo, kako zajebati bralca, kakšno ideološko platformo mu ponuditi, da bo zadovoljen. Poleg tega smo se odločili za politiko stabilizacije in po I njenih načelih je potrebno državljanom izprazniti žepe, kupna moč bo padla, cene ne bodo rasle, inflacija bo ukročena (zaostajanje obilnosti oseb-nih dohodkov naj bo zamoičano). Je že tako de Balkanca (pa čeprav slovenskega) najlažje po- Obstajajo empirični podatki, da v Mariboru drugje v Sloveniji) prodajo ogromne količine jega tiska. Za ta tisk Jugoslavija porabi veliko V čino deviz. In glej, Kaj se je z objavljanjem tra vključil v mednarodni finančni boj in s tem v dr uresničuje stabilizacijsko politiko (da tuji tisk javlja poleg tračev nekaj malega drugega, je | blem tujih založnikov, ne naš). BOJ ZA SLOVENSKI JEZIK Dve leti nazaj so začeli Sarajevčani izdajati prvi tabloid v Jugoslaviji: AS, ki se mu je, tudi s po-močjo bralcev iz slovenskega bralnega področja, naklada pognala preko 300 000. In prav v zvezi z Asom se Kaj vpisuje tudi v borbo za čisto slovenš- čino in neomadeževano slovensko dušico. Bojda I I mu je uspelo v Sloveniji prevzeti večino Asovih I bralcev. Bog daj še več takšnih borcev, ki se bo- I | rijo na nivoju praktične akcije, ne pa le z gobezda- | \ njem! ' \ ZSM IN VZGOJA Tisti, ki trdijo, da Kaj kvari mladino, so seveda brcnili v prazno. Gre za to: če ZSM ne more-spraviti mladine na pravo pot, le kako jo bo Kaj na stranpot. Ideološko nevtralna pozicija je prava pozicija. In še nekaj je končno jasno. Ideološko nevtralna pozicijaje mogoča, objektivnost je mo-goča, Bog ie! Ali pa gre za to, da je ZSM tista ideološka in-stanca, ki od vrtca naprej preko celotne institucio-nalne poti uspe v tolikšni meri indoktrinirati mlad-ce, da jim Kaj ne more škoditi. In če je ta zadeva takšna, čemu potem služi opomba odgovomega ureanika Kaja, ki mu se zdi čudno, da nihče ne analizira bedastih besedil slovenskih popevk (je-bemti, le zakaj ne?), nihče se ne zamisli nad ne-mogočimi filmi, tujo literaturo, ki s svojo prisot-nostjo destruktivno deluje na samo jedro vsako-kratnega subjekta. Pa vendarle, kot kaže je to že tretji prispevek Kaja k stabilizaciji pod točko: Bog ie vsemogoč, ZIS ie njegova materializaciia. Kaj, bedasta besedila, nemogoči filmi so očitn manj nevarni v razkrinkavanju ideoloških govork pa še v smislu stabilizacije uradujejo, ie kako ne t bili po godu Gospodu. Kaj v vsaki številki prinaša tudi najmanj tri izje-mno ostre, aktualne tekste, zaradi katerih čutijc nemalo politične represije. MMC RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPFNDIJ \Z SKLADA BORISA KRAIGHERJA STUDEN TOM VSEH VISOKOŠOLSKIH DELOVNIH OF GANIZACIJ V SR SLOVENIJI Upravni odbor sklada Borisa Kraigherja za šti-pendije študentom visokošolskih delovnih orga-nizacij v SR Sloveniji razpisuje 120 ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJSKO LETO 1984«5 V skiadu z določili pravilnika sklada Borist Kraigherja, družbenega dogovora o štipendijsk politiki v SR Sloveniji in samoupravnega spora zuma o štipendiranju, lahko dobijo štipendijo štu denti organizacij visokega izobraževanja v SF Sloveniji, ki so iz delavskih in kmečkih družin ir se izobražujejo za splošne potrebe raziskovaln« dejavnosti v ŠR Sloveniji, za potrebe raziskova nja v organizacijah združenega dela in vzgojnoi zobraževalne dejavnosti v visokem izobraževa nju. Stipendije sklada lahko dobijo studenti prvil-etnikov, ki so končali srednje usmerjeno izobra jevanje z odličnim ali prav dobrim uspehom \\ študenti višjih letnikov z vsaj prav dobro (8) pov-Drečno oceno opravljenih izpitov in ki jih predla-gajo izobraževalne, razsikovalne ali druge orga-nizacije združenega dela. nit 3W »Izdajateljski svet je formiran, vendar že nekaj etni bi! sklepčen. Izjema je le primer, ko smo se sestali zaradi nekega spornega teksta.« dajejo, ki ga pa očitno ni dovoij nm za reano izna-| janje, Katedra od svojih institucionalnih varuhov i praktično nima nobene koristi. Hl >Za izvedbo takšnih zadev ni dovolj, da poslu-j šaš svoje predavatelje, kajti očitno je, da oni to-vrstne reflekstje niso zmožni. Potrebno je misliti s To je začetek pripovedi o Katedri, mariborskem [ študentskem listu. V goste smo povabiii Srečka Katedra je ogledalo svoje uni^rKSTI svoi°9lav°- Te9a Pa v Mariboru s posredovanjem na to, da obstaja nekdo, ki noče, da bi se štu- I antiinteletualne klime, kakršno reproducira izo- braževalni sistem, ni. Pirtovška(glavniurednik)inBrankaGreganoviča|dentie razP'sali P° ^asnikih, temveč merim na ljSž22!!2!i (odgovorni urednik) enostavno zato, da nam opi- j I šeta trnje, ki ju spremlja na njuni delovni poti. ^atedrBnekakovegetir^innjena največja kva-Bta je, da obstaja«, pravi Branko. Kljub temu, da I imeli lani dovolj sodelavcev, pa praktično no-mi številki ni uspelo pravočasno iziti. Vzrok je veda denar, ki ga ni bilo. Večno trganje denarja IUK, je uredništvu raztrgalo živce. Zadnja šte-ka je izšla 15. decembra, nakar sta jim ostala na o računu dva stara milijona. Denarja niso mogli )biti niti pri univerzi niti pri UK ne pri kulturni upnosti, tako da dc maja še ni izšla nobena >va številka. »Ekonomizem, ki nam predstavlja Katedro v, začaranem krogu: kadar je denar, ni Ijudi, kadai so Ijudje, ni denarja, nas vara. Ne smemo dopu-stiti, da nas porazna finančna plat s svojim ble-skom zadovolji. Katedra ne stoji na trdnih subjek-tivnih temeljih. Za trdnost teh temeljev pa še zda-leč niso odgovorni samo, ali pa so najnnanj odgo-vorni Ijudje, ki neposredno pišejo za Katedro. ______________ Če~hoč Kakšen je odnos mariborske univerze do ¦ atedre glede na to, da ji ne omogočajo nor-talnega dela? I »Med Katedro in Univerzo so, za razliko od Ljubljane, odnosi precej bolj hladni. Na primer, tp nteres Univerze se je kazal ves čas tako, da bi iz * ;atedre naredili sindikalni, zgolj informativni bil-jn same Univerze. Katedra naj bi se ukvarjala amo z ozkimi študentskimi problemi, poročili s akultet.... Razumljivo je, da Katedra nikoli ni pri-tala na takšen koncept. Z UK so odnosi morda spfošno klimo, ki ne čuti potrebe po Katedri. Morda so Ijudje premalo izobraženi, da bi vede-li.... Stanje Katedre je izraz specifične kulturne in izobrazbene strukture Ijudi v tem prostoru, kjer se Katedra giblje.< Kako sta si vidva začrtala uredniško politiko klime in tendenc, ki obstajajo? __________^^r »Prvo pravilo, TnemordarTialočudno, je, da je potrebno začeti s tistim, kar imaš. Začeli bomo torej s tistimi tremi, štirimi študenti, ki so pač pri-pravljeni delati. Vizija časnika, ki jo nosim v sebi, pa je Katedra, ki bo družbeno kritična, seveda na primerno visoki strokovno teoretični ravni, ki bo temeljila na poznavanju okolja in zakonitosti tega okolja, \z katerega izhajamo. Ni mi do osebnega obračunavanja, kajti to nujno zgreši cilj. Prav je, da rečemo, ta in ta človek je tistega dne dejal to in to, naslednjega dne pa čisto nekaj drugega o isti stvari. Toda to moramo povedati na nivoju, ki upošteva^o, kako je dotični subjekt strukturiran, kaj je tisto, kar mu dovoljuje, da tako postopa«. $8$ Jasno nam mora biti, da smo v neko razmerje moči, ki vlada pri nas, vpeti tudi mi (po logiki dia-lektike, ne po ideološki logiki). Toda te moči ne moremo izkoristiti s pristajanjem na stanje, ka-kršno je, ne smemo pristajati na aprioren obstoj dogem.< Očitno je, da nisi zadovoljen z žurnalizmom pri nas. Pa me zanima, kaj misliš, kaj jeto »al-termativno npvinarstvo«? za po tej poti, je konflikt neizbežen. !)¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ »Mi vsi, ki delujemo v katerem koli mediju se vedno odločamo za eno od obeh skrajnosti: aii za apriorni konflikt, ki pokaže določeno stanje, a nima tiste moči, za katero Ijudje, ki ustvarjajo ta konflikt mislijo, da jo ima. Na drugi strani pa se obesimo na osebno obračunavanje. Ni argumen-tirane kritike, na primer takšne, s katero se po-naša zadnje čase Mladina, in kot vidimo, tudi žanje uspehe.« Maribor je industrijski center tudi na nivoju Ju- lekoliko boljši, toda tudi tam so Ijudje nezaintere- \ goslavije. Glede na krizo v Jugoslaviji, ki se v či-sirani, tako da razen tistega denarja, ki nam ga stejšioblikikažepravvdelavskihcentrih.bipriča- koval prav v Mariboru, da bodo študentje posku-z analizo stanja. MaBMBIi^BB >Sam izraz je izjemno dober. Nikakor ne gre delitev med režimskim in nasprotnim tiskom, temveč za tisk, ki je zmožen nekega nivpja ana-lize stvamosti. Če pristanemo na prvotno dihoto-mijo, se nam zgodi, da v zadnji instanci pomeni al-ternativno novinarstvo vojna napoved politič-nemu sistemu, s tem pa se uničimo. Seveda pa od zgoraj imenovano »alternativno novinarstvo«, po moje, ne deluje proti sistemu. To seveda trdi druga stran, alternativna stran. Gre enostavno za to, da mora novinarstvo vsebovati v sebi nekaj »novinarstva«, morda noto subjekta, ki misli ______¦¦¦¦¦¦¦¦ Mesto Katedre v infornnativnem sistemu? ¦¦¦¦¦¦¦¦i-- >Najprej je potrebno vedeti to, da je za sam m- formativni sistem potrebna potreba po tem siste-mu. Kdo pravi, daštudentje potrebujejo Katedro? Niti ne vedo, da obstaja! To je posledica poseb-nih kultumih razmer, ki vladajo v Mariboru. Pri obravnavanju le-tega se ne moremo izogniti kon-| zervativizmu, lokalpatriotizmu, posledica tega je I tudi nizek nivo tako Univerze kakor Katedre. pogovarjal se je MM( | PS: izšla je nova Katedra na kateri piše: letnik | IXXIV, št. 1,24. 4. 1984. Zainteresirani jo lahko dobite na Kersnikovi 4. j »«A-/1 >¦/*t t j^-*~> Lf'i At^, 4r*s\»*i**? Kanaiaati za supenairanje morajo preaiozm ; upravnemu odboru sklada: — prošnjo in življenjepis (prošnja obrazec DZi 8,40) ___________ — mnenje izoDraževalne! raziskovalne ali druge organizacije združenega dela, ki ga pred-laga za štipendiranje. Za študente iz dela pa enako mnenje organizacije združenega dela, v ka-teri so zaposleni. \z mnenja mora biti razvidno sposobnost za študij in raziskovalno delo — fotokopijo spričevala zadnjega letnika sred-i njega usmerjenega izobraževanja ali potrdilo vi- sokošolske delovne organizacije o opravljenih iz-I pitih Jmmmmm_______________ ____________________ — potrdilo o vpisu na visokošolsko delovno or- ganizacijo -^ —,-------------------------- — dokazilo o poklicu in premoženjskem stanjt staršev (obrazec DZS 0,12)_____________ — potrdilo o dohodkih staršev, v preteklem ko-ledarskem letu. _________ Prošnje z navedenimi priiogami naj kandidai oddaio do 1. oktobra 1984 na naslov: Sklad za štipendije BORiSA KRAIGHERJA UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUB- LJANI Trg osvoboditve 11 61000 LJUBLJANA O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni do 30. oktobra 1984. UPRAVNI ODBOR SKLAD^ Obscena razprava o knjig §š Kaže da gre za tole: »Razvoj po letu 1948 po-s| teka pragmatično, četudi ne prijetno.« Če hočemo p lahko — ali, če rečemo z Orwellom »ne težko« — jt prepoznamo v NATO »Oceanijo« in v Varšav-H skem paktu »Evrazijo«, meje sicer ne držijo pov-|| sem, toda lahko še bodo, tako pravijo. Tudi s Ki-H tajskogre nekoliko težko in SEATO, ki je danesže 1 postal zgodpvina, itak nikoli ni veljal za »Eastazi-f| jo«. Motijo tudi osvobodilna gibanja, toda z nekaj f| dobre volje se v Orvvetov scenarij vključujejo tudi H afriške vojne in tir's na navznoter in nadomešča-|§nje zunanje politifco s strateškim ravnanjem, kot pse v najlepšem > njvoraku« imenuje oboroževa-H nje, sistematično ustvarja z njo strah pred veliko Š|vojno, ki ga v obrambnih ministrstvih, v kar so Jlpreimenovali vojna ministrstva, marljivo, obzirno iininteligentno pripravljajo, čeprav— za razliko od In mi Avstrijsko društvo za sociologijo« smo ponosni na to, da dajemo to temo skoraj kot prvi na dnevni red in jo še pred Silvestrom kolikor mo-igoče izčrpno obravnavamo. l^" Z eno besedo: ves svet govori o Orvvellu in se !|§ mu zdi, da ima vsaj v nekaterih delih prav. Četudi ff| morda ne smemo fti tako daleč in reči, da smo Ht pred paradoksom, ko ena, recimo orvvellovska H§ družba samo sebe obtozuje, da je orvvellovska, bi f|f vendar moralo tako politično obsežno združe-Itf valno gibanje vseh Ijudi, ki so dobre volje, taka Hf skupnost enakomislečih, tako skoraj orvvellsko fff soglasje svobodnih duhov — napraviti Ijudi neza-§|t nesljive. BESEDA S ŠTIRIMI ČRKAMI Za trajno učinkovitost romana pa se mi zdita odločilna predvsem dva elementa: Prvič, genia-len založniški trik, s katerim so zamenjali prvotni Orwellov naslov »The last Man in Europe« z letnico 1984, kar ni le kot pri »Svetnikih zadnjih dni« omogočalo skozi desetletja trajajoče odšte- , vanje, ampak je pomenilo nepomembno besedo s štirimi črkami — nastala je z enostavnim preme tom iz 1948, letnico nastanka knjige — in s tem je nastal delček učinkovitega »novoreka«, šifra, ki je s svojim grozljivim bliščem delovala na1 fantazijo kot morbiden fascinatik, na mišljenje pa kot para-litik. In drugič dejstvo, da sodi kn/iga v l/terafuro, zvrst, ki bi jo danes označili kot »fiction«. IP : UUU .,a SMMS«giaw«iwa5;^>rav nepomembna fenomenologija vladavii f^^ustanov — in narejena sočasnost elemenl ?- Igroze, ki pripadajo v resnici zelo različnim zgod ^vinskim krajem: javnih usmrtitev n.pc. ki imajoi |Qrwellu kot Ijudske i llekdan)ihevron^h -— ......_ Z* v- lo ne bTTogl ^^SBBTm.ni ^ nobenih pravih ral 0n2Ž nem Smislu navesti isiiPii uyo vor se postavlja sam po sebi Orvvellov svet, ampak tudi zoper njegovo izne-seno diagnozo in zoper samo Orwellovo knjigo, -~ le zoper to, kako jo sprejemamo. Spw°^~ l- j. .v ic ^oper to, kakojo sprejemamo. Seveda to m lahko. Kajti iz vrste negativnih utopij, ki jih je pri-, nesla evropska literatura v 20. stoletju, gotovo iz-|stopa 1984 kot najbolj popularna. Za to svojo po-1 f membnQst se knjiga nima zahvalit/ niti svoji preroškL ' moči: to ni prognoza in to, - tudi ni hotoi^ *-¦¦*¦• \ n' hotela biti. režiji. jD°B»oAu ^IOOBf Celovita slika graze, w 1 mensko se aiavljena - da. <™™~e^tas» pn stavljena - « elem?Tastarega strahu, toda .z sotneganedavnegaHTpras«^azi.en.mčasom _----- ,_ ^,,^^^—— elementov,kipripadapP sistemom in k. &™W. n. uporabil niti nacionalsocializemniti si druibenim oblikam m »deoio eriraOrweU,k <-n.zem ko vzgojno sredstvo množic, temveč se prav ^ra* ega nag.bap r. .^^ ,z blstVeni elementi predmeščanskega kazenske totalitarnosti.Morb.dnafasc,n 1 a pa t Ancjen .^* ^c?^^ la kazenskegl zgodovinske ten^^kustvenihelementov | vjjo Dam.ensa, ki je Ludviku XV zadal !e mobiliziranega heter09fvidez neprotislovno tota- I lahko govorimo pri Orvvellu naravnost o > ,----------"wUI Kjrvcya ivclZtJnSK oiai«amWu.MorDiaiw.---^a danja na ^s.srema, vse do Ancien Regime 18. stol ki besedila, ni Pos^ ^^ anamnetičnega |Orwen poveličuje: v nasprotju z mojstrsko zgodovinske ten^^kustvenihelementov | vjjo Damiensa, ki je Ludviku XV zadal !e ^LK3S=*±LS? praskolah lahko govorimo pri Orvvellu naravnost o humanl in njihovekonfuzjev n« v,^.^-astem dasv0. |2acijj ka2enskega praya ^maij vsaj deino puoi^v— , Predvsem pa bližajoča se ali ie obstoječa »nad ^^^^^^^^^ Mislim, da mnogo Ijudi, ki res natančno berejo ta tekst, tako misli in da jih le sveti strah pred auro groze, ki obdaja knjigo, ovira, da tega mnenja ne povedo. TaKO je, kot bi podrli tabu, kot bi zagrešili obscenost, če v svetu polnemu strahu, rečemo za knjigo, v kateri je nakopičena vsa ta groza, da je Ali pa je ravno obratno? Je magično število »1984« samo simbolična kristalizacija klica za strah pred družbeno stvarnostjo, ki ima povsem drugačnopodobo in dinamiko kot jo slika Orwell, in katere prisiljena interpretacija povzroča v nje- govih kategorijah več zmede kot pojasnila? Knjiga je bila prevedena v več kot 60 jezikov, preko 10 milijonov izvodov je bilo prodanih, za vsakogar, ki zna brati, je knjiga pojem. Veliki ča- sopisi tistega dela sveta, ki samega sebe imenuje »Svoboden«, prinašajo še pred prelomom leta Orvvella na naslovnih straneh, televizija svari, brez vsakega smisla za ironijo, ki je v knjigi, že pred letom »velikega brata«. materialni^ DOBRI STARI ČAS Prikazani utopični teror daleč zaostaja za že realizirano grozo nacistov. Winston Smith je ven-dar imel še individualno usodo, o kateri se da pri-povedovatl, milijoni zaplinjenih je niso imelo več, bili so le še anonimna surovina morilske industri-je. Pri vseh iskanogrozovitih podrobnostih o vsebini ima razpravljanje med Smithom in 0'Bria-skoraj strukturo dvoboja med britanskimi Njen trenutni učinek gotovo lahko pripišemo stein). Na dwg« » socialnop3.holosko_ a ^^jjg ob^^^^VHI^^^H ideološkisituacijivšesvežihladnivojni:vladaloje i blokov nataga_' funkcij0 kar je simis " irn cjta-ogromno zanimanje za »teorije totalitarizma«, ki | tudi ekon? ospodarstvo: z netzkazan^^^ dovoljujejo istovetenje fašizma in komunizma — in Orvvellov tekst je dajal za to brezhiben literarni model. Kar Orvvell v 1984 obsoja: propagandi-stično ustvarjanje identične sovražne slike, pri spremljanju, pri natančni inverziji vojaških in poli-tičnih zvez — prav v ta namen je bila njegova knjiga uporabljena in ravno okoliščini, da so knjigo lahko v ta namen uporabili, se ima knjiga OBrianna»svojobičajnipoučni način?« Vcesa/ ski Kitajski je bila to običajna kazen. Saj. V do brem starem času tom Keynesa jim pripisujejo funkcijo uničevanja kapitala, če gre pri Oceaniji za fašistično diktatu-ro. Posebno varianto »dvomišljenja«, če hcčete, pa pri samem Orvvellu. Zdi se mi pomembno, da j ostaja pri avtorju, ki je simpatiziral z laburistično! stranko, v temi ne le celotna družbena organiza- knjigo lahko v ta namen uporabili, se ima knjiga I cjja proizvodnje, ampak da je popolnoma spre-zahvaliti, daje tako bliskovito uspela. Vtej zvezi je ^HH^^HHHHHHHHH9HH|H|^Hk lv°diiZZOabiliVstriiskimat ^ ?™lm^' da Ytd anQleŠke in 2° ameriških za- IgtoaSSS^^ J/anedniS !m°C/ub2sšSram^anzKr«n I lozbodkloniležlvalskofarm°.Prot'stalinističnosa-H dobrin t0 kar imenujemo »svet dela«. »Troles« lstWoL?*!!?etih' seje mly''ZVedenciinTJneri tir°' napisano v zadnJem letu v°Jne- Takrat 'e bil ¦ ostajaio medli sicer oa niso ekonomsko ri^fini- mmmg iozDodklonjleZivalskofarmo,protistalinističnosa-H dobrin t0 kar imenujemo »svet dela«. »Troles« tiro, napisano v zadnjem letu vojne. Takrat je bi! ¦ ostajajo med|j sicer pa njso ekonomsko defini-I SZŠezaveznikvvojni protinacistični Nemčijiinje Mrani kot izkOriščani, ampak politično kot zatirani. času. Če primerjamo te vrstice z ujstreznimi v A. Koestierjevi knjigi »Sončni mrk«, nam takoj pade j v oči razlika. Koestler izpolnjuje staro heglovsko zahtevo po določenosti določene negacije, med- 1 tem ko Orvvell skoraj uživalsko uživa v splošni nezgodovinski grozi; in pretreseni bralec z njim: groza te je, šokiran si, studi se ti, toda misli molče. »Nesreča«, je rekel Brecht, »ni anonimna, pač pa ima ime, naslov in telefonsko številko.« Obra-čunavanje med Gledkinom in Rubašovim pri gos/. 1 uvodni referat našega svetnika R. B., ki ga je imel 8. decembra 1983 na univerzi v Celovcu na srečanju avstrijskih sociologov: »1984 fantazija, utopija, stvarnost«. — — ——, . ^—. ...» w . Vj, ¦¦ |^i Vn I IUVIiJIIL'! II I H^/l I IOIJI II I JC7 zato ideološki interes drugače zastavljen. T.S. Eliot, direktor založbe Faber and Faber, ni bil prepričan, da sodi knjiga med stvari, ki bi jih v se-danjem času mogli povedati. Leto pozneje, v prvem poletju miru in na pragu hladne vojne je postala Živalska farma čez noč svetovna uspeš-nica in isti Ijudje, ki so jo odklanjali, so jo hvalili kot najboljšo satiro po Svviftovem »Guliverju«. rani kot izkoriščani, ampak politično kot zatirani. Odprto ostaja čemu — razen če sprejmemo teo-rijo o tavtologiji oblasti, ki hoče le samo sebe. Koestlerju ni brezčasen boj med rabljem in njegfc vo žrtvijo kot pri Orvvellu, temveč oživlja spedl| fično stalinistični teror, njegove* mehanizme -J m ../ , ?*yC ^ ^poor«ja^«v¦ .nnflv\/ittqenste\novv. fekelbiskoraj.njegovstrašn.smisel-naredira-1 no. Skriven nam9J«« ^ ||u>na......, zumljive, logiko montiranih procesov in motivacije | mišlienja, kar najdemo pn u nQ uve|javitev tontrahentov - Višinskega, Radeka, Buharina. 1 pomaga, kajti tu ne gre za ? st(čne pos»e- tler pojasnjuje, Orvvell zamegljuje. j znanstvene teonje, Pac^ >>Dobronamerna« a|HmiJBHBI|^Hdice ekonomske z^no^ ^.namdand s la osrednjih Orvvellovih tem je brezzgodovin- I nemščina Casnikov ™V opravitl z neopoz.ti-;tmoderne zavesti. Toda kjerbi šlo zato, da bi I buči v ušes.h, .majpra ^laboratoriisk«m po- al prizadeti brezzgodovinskost v njeni iastni I vizmom kot cerKve. h^^^^^ podreja svoiim zakonom tudi politiko in ne obrai- i no. Skriven namig na Wtttgensteinovo prepoved -=~ i/or naidemopriOr\wellu,namkajmalo uveljavitev pomaga, ^i» •-; -_. za |jngvisuww i------ m hote neizogiben re2iiiJtUr,P0d°b''' Ta pa i'e ne- dice ekonomske za^= w nam dandanes | kot ak martka n^ S' ""^Itariana. i n=mStina časmkov in P°™,KfvMrauiti z neopozrt>- I timeščanske ču3n p'eavs^ mifitantne pra- ^retnos«. V določenem^"9*08"'1 Poli««nekon-«>«. «PasplohtnaoTsMeV:zfČe" 'aŠističen skost moderne zavesti. Toda kjer bi šlo za to moral prizadeti brezzgodovinskost v njeni lastni ________________________ zgodovinskiobliki,tamieOrwellsambrezzgodo- ¦ -^m^^_ ..... ttotoiiZa"'™1*'°ana" < ^ vinski. »Miseini zločin« n.pr — ie to v tei sn^rv^It^orrr^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^^^^^^^^^^HBBB*'""*^-^' \T ^ «.( speaMen momem pomičanski SS"? h%ZlZ ZH X "^*3* Ves* ieSifeobachter.. „ ^sal •L';LL*L . Z^i boste mnŽ LNJA*U ¦ tt speclMen moment pomeščanske družbe? Itorej poS up^bp,O™ellovega vesolja je Sher Beobachte,« |« M^al v neki ocen^ da se -jve.p^ -,- yev««-";« mn -; samovoljnim skrhnn ;'IT"''J" aY l"' "^'"asi s ¦ desnicarje n • y° j- -«-1 -----L, ^krbno .zbranim -slučajem. |voborca tudi snubila 60LI UČITELJ KLAVIRJA Seksualno zatiranje — aii ni tudi to prastara kul-turna dobrijpa? Jasno je, da počiva vsak avtori-tarni režim na strahu in s tem na seksualnem zati-ranju. Toda spet gre za to, da uganemo, kaj do- $š& Spomnimo se n.pr. na prizor, ko gre VVinston Smith v svpji osamljenosti in stiski k prostitutki n pričakuje, da mu bo njeno telo v turobni mračnosti pričaralo nekaj ukradene slasti, fantazije in toplo-te. I sebi parola levice, ki nam danes povzroča toliko strahu? Ali ne gre tu ponovno za odločilno vpra-šanje določanja družbene oblike, za vprašanje, pod kakšnimi okoliščinami kdo koga, kaj in zakaj opazuje, nadzoruje, zbira in komumcira? Ali v usmrtločaspeci' Uboje—atirmacija s strai V iarki svetlobi kuhinjske svetilke se mu prikaže . njanje s strani desnih — je L------r---------------- pošastno naličena, brezzoba starka. Znači(ne napake, ki govore za globoko politično Oboje — afirmacija sstrani levih kottudi odkla- ^Brriožn ^r°z^Preže^^^^^ttt anje s strani desnih — je bilo napak, toda to so Wljarrio °st'*koritrole, ki v 9ledanju ¦¦HSraniavsodobnihdiktatu- vjarkisvetlobikuhinjskesvetilkesemuprikaže njanje s strani desi !e° ^mSrSstemtakofrontalno ; ' šastn0 naličena, brezzoba starka. značilne napake, \ *~TffiLLToE*J. boli temelji na^ LL* si jo z gnusom. Ta odvratni prizor nam dVoumnosUeksta. . ^_^^^— punlanskooblikokotpnu Qhete_ q avtorjevem sovrastvu do ^ 'QHH roseksualnost hkraft pa p og da se (o kar, _ ^ dopušeala tudi atoaktivno zensko žavljanske svoboščine so zatrte, namesto doon S'uS^ "S^elovodno raZuzda-| J^,lseSh ,et. Toda na^ga i^ka ne pre- ^nar^a viada u^ vsed,užbeneZT^ ?^^S^P= -* - P-a' ^""'SmOa' "--------- roticneganag y __ -.^m^onia. nosijo ...o« ^n;naSopotemnavoljo, d Sodobno zatiranje temelji torej prej na kako-vostnem posiabšanju spolnosti, ne pa na koli-činskem omejevanju, kot je to pri Orvvellu. Pogo-sto nastopa tudi v imenu osvobajanja spolnosti, vtem primeru so proklamirana utopija zatiranja »nagi učitelj klavirja v Arkadiji«, kot je to rekel E. B/och. Ih kdor končno v tretjem Orvvellovem pre- SVETO ODREŠILNA ROKA I Ali niso bi/e še pred nedavnim leve utopije, k/ so fpričakovale, da bo računalniška komun/kacijska jj mreža tehnično omogočila permanentno demo-[ kraci/o? Mar ni Rudi Dutschke v nekem intervjuju za Spiegel leta 1967 dejaJ: »če bi ne bilo računal-n'ka>bl 9a morala levica iznajti«? In kaj ni bila poli- naj pac gre narobe. Kamor celo politična roka Ve- nij0 Proletariata - na kar sem že opozoril. Seve- 10 novo O7 n • a desn'caJsz ^k naoie P° teorije o tavtologiji oblasti kot ciljem in ne kot sredstvom, pavsedofenomenologije nesodobnih "ai"«ga niobi/»2/'ranyaJ "'^ropa9andist tistea " zunaniih P°Javov: »desno se prilegajoča čepica«, P°drobnost/ opisu/e /' °'9arpos'ed/ce 0rw » ki '° JUn9er vedno znova uPorablJa kot zunanji ' • 'e bednosti Orvve/love znak za iz9inianie posameznika in njegovo stap-^a Ijanje z množico, ki jo sam zaničuje. bi bila zelo primeren modni dodatek k Orvvellovi trenirki. O ^'g^več da ie pofoz>'a ^ev tem Jungerju je VValter Benjamin v neki recenziji ¦ '->- zapisal: »Njegovo obzorje je krvavo, a ozko.« Ta sodba zadeva a contrario, tudi Orvvella. ^¦ss^ k> P° P.evedte.t _ UNAJ) holger strohm: MIROLJUBNO ENERGETSKA VRZELPA Nl EDINA LAŽI ATOMSKEGA LOBBYA. Nadaljnja neresnična trditev je, da brez ener-getske rasti ni možna gospodarska rast. Zvezna vlada izhaja tz dejstva, da je gospodarska rast možna le z močnirn porastom energije. Te do mneve so osnove danega energetskega pro-grama zvezne vlade.84, 85 PAmeriška ekonomista Hudson in Jorgenson sta i se natančno ukvarjala z odvisnostjo gospodarske ^ in energetske rasti. Prišla sta do zaključka, da se J lahko povpraševanje po energiji omeji do ničelne rasti, ne da bi prišlo do motenj v gospodarstvu. 86 Raziskava »Fordove ustanove« o energetskij bodočnosti Amerike je prišla za leto 1974 do re-i zultata, da bi pri omejitvi porabe energije ne trpelo) niti gospodarstvo niti zaposlenost. študije »For-I doveusianove«, ki slonijo na obsežnem zbiranjuj podatfcfcv o ameriškem gospodarstvu so obde-j lane4Homočjo računalniške simulacije.87 Tako je znanstveno potrjeno, kar je v mnogih časopisih poniklo, da se namreč velike količine energije razsipajo in da je bil proračun energetske porabe precenjen. 94,95 Toda ti »visoki« računi so, tako meni ,,Spiegel" skrbno »shranjeni«. Shell AG piše v eni od svojih študij: Tako so bili posebej osvetljeni posamezni sektorji porabe energije, glede na teoretično možne in ekonom-ske smiselne možnosti privarčevanja energije, ne da bi zapadli v neuresničljive želje. Spomnimo se le na boljšo toplotno izolacijo stanovanjskih zgradb v sektorju privatnih gospodinjstev ali na prometni sektor, kjer pričakujemo novo genera-cijo vozil z bistveno lažjimi karoserijami in izbolj-jšanimi motorji, ki pri enakem učinku porabijo znatno manj goriva. Tem primerom je skupna | tendenca varčevanja brez odpovedi udobja — kar je bila izhodiščna misel te prognoze. idija po naročilu ameriške akademije znano-vodstvom dr. Alvina VVeinberga, zagovor-Iip9 atomske energije, je zaključila, da je možn !$P&5 do 3% letno brez novih gradenj atomskih ifflBlfrarn.SS univ« liki ekološkega inštituta kalifornijske kSO pred kongresom ZDA ugotovili: ».... po rffi^|pločeni porabi energije na človeka vodi vsakiM|adaljnja rast energije k nekemu številu negš|||pi posledic, povezanem z zmanjšano stopfiferasti delovnih mest.«89 ___w> ^ .Svicarska ustanova za energijo zaključuje: > »fJrenos Fordove raziskave na razmere v švici ali \ ZRN vodi k podobnim zaključkom. Postopna § energetska stabilizacija prispeva k varnosti ali \\V.\,V,\V Na podlagi te vodilne misli smo prišli do rezulta-ta, da bo v bodoče poraba energije v ZRN rasla bistveno počasneje kot v preteklosti. V letu 2000 računamo namreč s porabo primarne nergije v vi-šini le 435 Mio - SKE (12760 Petajoulov) pri neugodnem oz. z 513 Mio + SKE (15020 PJ) pri ugodnem gospodarskem razvoju. Tako se naša prognoza v primerjavi z drugimi raziskavami, ki so napovedale porabo v višini 600 Mio/SKE, znatno odklanja navzdo!. Do pred enim letom bi se tudi oni strinjali s takšno oceno razvoja razvoja porabe v bodočnosti. Vendar se je medtem mnenje naše jjS prognoze vedno bolj utrjevalo. Toje precej več kot energetska poraba mnogih nacij in precej več kot lahko prenesejo VN omrež-:§l106 Za 600 MW reaktor je potrebno 9200 MW razdelilno omrežje. Niti Jndija ne bi mogla prenesti fega. Redkokatera Elektrarna dežel v razvoju je rečjakot250 MW. Razen tega so izgube energije V KATASTROFO (4) In tem dejstvom nasprotujejo politiki in ministr-stva le s parolami »brez atomskega toka ne bo r.._r___ ______ _ ^ delovnih mest« in »brez atomske energije bodo ^ celo k pomnožitvi delovnih mest. S stabilizacijo S ugasnile luči«. Električna podjetja za atomske J povezana sprememba daje Ijudem več dela kot \ obrate imajo še eno parolo, s katero skušajo i energetskapotrošnjaglomaznetehnologijeinjim \ opravičiti obratovanje atomskih elektrarn. Trdijo, < dajekvalitativnovisokovrednodelo...dolgoročno s da jih nenasitni porabnik terja k izgradnji novih | gledartojeenakaponudbaenergijeugodnejšaza j atomskih elektrarn. Tako je npr. postavljeno, da Jelovno intenzivnejše proizvodne postopke kot 5 bo v letu 1985 okroglih 15% stanovanj, v * intenziviranje proizvodnje energije, razen tega preprečuje nevarnost racionalizacije, torej od- pravo delovnih mest.«90 Tudi v ZRN so se poja- ^ vile prve študije, ki so podvomile v povezavo jj popoln nesmisel in nezaželen ^voj)-^-...... letu 2000 pa cca 30% stanovanj ogrevanih električno (kar je glede na nizko stopnjo učinka 25 ^Sj do 30% v odnosu na primarno vloženo energijo i energetske in gospodarske rasti.91 V »Zeitu« 16.11.1979 piše: »Izračuni v 15 de-želah so detajlno pokazali, da je močna gospo-darska rast in znatno izboljšanje življenjskega standarda združijivo z dolgoročno konstantno ali ceio padajočo potrošnjo. Pri tem se vseskozi predpostavlja uporaba že preverjenih in gospo-darnih tehnolcgij. Prekomernih sprememb vsd-cialnem obnašanju se ne predvideva. Nekaj pri- merov: ss — Gerald Leach je v začetku leta objavil skrbno Razen tega je uporabljen statistični trik, ki trdi .da so največje stopnje rasti v porabi električnega toka v gospodinjstvih. V statistikah najdemo le ru-briko »gospodinjstva in mali potrošniki«. »Mali po-trošniki« so »Karstadt«, upravna poslopja velikih firm, rokodelski obrati in podobno. Torej firme, ki nimajo nič opravka z gospodinjstvi. Delež gospo-dinjstev in malih potrošnikov je bil 1976 43,6%, 1977 42,7%, in 1Spiegel« v intervjuju z zveznim ministrom za ra-ziskovanje.« Ali ni argument, da postaja ZRN z .atomsko močjo manj odvisna od tujih izvoznikov ienergijezastarel, če jepotrebnozdaj aktiviratiže ^iele diplomatske svetove, za dosego jedrske su-rovine? "38 Ravno tako se sprašujem, če je smi-selno biti energetsko-politično odvisen od takšne države, kot je SZ. Atomska industrija rada govori ;O neizčrpnosti atomske energije. K temu je pri-;pomnil skupščinski državni sekretar pred po- morja so poskusnega značaja in po začasnih stroških negospodarni.«101 toda tudi če bi biio zadosti urana na razpolago in če bi izhajaii iz na-jugodnejših pogojev, bi atomska energija lahko šele konec tega stoletja nadomestila nafto. Fizik iz Basia Yurg Thudinm in arhitekt Walter Widman sta kompjutersko preračunala podatke, ki bazi-rajo na predpostavkah o atomski energiji. Pri do-mnevni 5% rasti energije letno bi morala imeti atornska energija 25% stopnjo rasti, da bi leta 1997 nadomestila nafto. Moramo si biti na ja-snem, kaj pomeni 25% letna stopnja rasti: pri-bližno vsake tri leta bi se proizvodnja atomske energije podvojila. Če je za planiranje atomske elektrarne potrebna doba 5 let in ravno toliko za gradnjo, bi bilo v vsakem trenutku osem krat več atomskih elektrarn v končni fazi izgradnje kot v pogonu. Za to ogromno rast — 2800 atomskih elektrarn to je letno 120 vefikih atomskih elektrarrij — bi bila poraba nafte tridesetkrat večja kot 1977. pomembne za pomoč deželam v razvoju. Če| zvezna vlada, opozicija in IAEA OZN (»atomi razvoj«) to vedno znova potrjuje, je to grobo krivljanje, ki ga očitno niti zvezna vlada ne jer resno. Tako je ravno zagovornik te teze, zv< minister za gospodarstvo leta 1977 v pi mentu rekel: »Potrebe urana dežel v razvoju b< relativno malo vplivale na celotno svetovno praševanje.«103 Amory Lovins je v »Forui OZN dodal: »Kako naj reaktorji v industrijskih želah pomagajo revnim prebivalstvom dežel vi zvoju? Ali ne kaže takšna zahteva na omer vredno nevednost o resničnih vzrokih lakote revščine.«104 Tako je v ZRN primarna energetska potrošnja v letih 1973 in 1974 upadla za 3,3%, BND pa nara-sel za 0,4%. Med leti 1976 in 1977 se je primarna energetska poraba zmanjšala za 0,3%, BND pa narasel za 2,4%. S tem teza »Brez atomske energije ni GR« izgublja logično vsebino. Tudi strokovno časopisje kot »Energetsko gospodar-stvo« ugotavlja: »Poraba energije naj bi se v važ-nih sektorjih porabe v osemdesetih letih bližala M tHUAV eni nasičeniu. To velia še oosebei Dri nazaduiočem |T rnanjkljivosti ;vSrXvi4slanci v parlamentu: »Pod pogojem, da se re- zerve uporabljajo v skladu s porabo bodo .zanes-Ijive zaloge urana zadovoljevale potrebe do leta 1993, verjetne zaloge do leta 2000, domnevne zaloge pa do leta 2025.«90 To pomeni gotoye za-loge urana le do leta 1993, pod predpostavko uporabe v skladu s potrebami. Ravno to po-manjkljivost omenja ameriški urad za energijo ERDA v eni svojih reportaž 100, češ, da vidi po- Po letu 1997 bi morala biti rast atomske indu-strije naenkrat zavrta, da bi se izognili prekomerni proizvodnji energije. V tem primeru bi bili do leta 2005 porabljeni vsi nejedrski nosilci energije (nafta, premog, zemeljski plin itd). Posledica: sve-tovna gospodarska kriza z ducati milijonov neza-poslenih. Avtorji študije na koncu ugotovijo, da lahko le premog v prihodnjih desetletjih realno predstavlja nosilca energije. »Trditev, da je to zmožna samo atomska energija je treba napotiti v varstvo pravljic. 102 Neka druga trditev iz po-dobno kalnih vod pravi, da so atomske elektrarne nasičenju. To velja še posebej pri nazadujočem »: manjMjivosn v zalogah in možnostih obogatitve številu prebivalstva (namesto letne rasti prebival- | urana' Atomski lobby rad govori o neizčrpnih re-stva 1 % v obdobju 1960/74, se v prihajajočih letih I zervah urana v morju. Mnenje o tem je pred par-pričakuje nazadovanje prebivalstva za letno 0,3 I lamentom jasno in glasno podal dr. Hauff:»Vsido do 0 4) «93 ¦ z^ai raziskani postopki pridobivanja urana iz Približno polovica prebivalcev Latinske Ameri-ke, 70% prebivalcev južne Azije in.85% prebi-valcevv Afrike živi še vedno v podeželskih regijah. V Aziji se porabi le 23% komercialne energije na podeželju, čeprav tam živi 75% prebivalstva. V Afriki je nesorazmerje še večje. Le 4% energije se porabi na deželi, čeprav tam živi 91 % prebi-valstva. V Indiji ta številka znaša 28%. 60% 567.000 vasi ima v Indiji manj kot 500 prebival-! cev. Bangkok porabi 85% celotne energije Taj-'* ske. Ljudje na deželi elektrike sploh ne bi moglil plačati, četudi bi jo imeli na razpolago. Revni Iju-dje dežel v razvoju so 90% vezani na nekomer-:cialno energijo: les, suhe fekalije, kmetijske od-padke itd. 105 Atomska energija je za dežele v ra-zvoju popolnoma nesmiselna. Danes ima naj-manjši komercialni reaktor na trgu moč 600 MW. 20% na večje razdalje. Največji problem pa je fi-nančna obremenitev. Za izgradnjo razdelilnega omrežja (prenos energije od elektrame do po-trošnika) je potrebno dvajset krat več kapitala kot npr. za naftni sistem v severnem morju (vključujoč naftovode, rafinerije, distribucija...), ki pajezopet večkrat dražji kot tradicionalni sistemi.107 dežel v razvoju je atomska energija drzna pusto- j lovščina. 109 Dežele v razvoju, ki se celo teh veli-kih stroškov ne ustrašijo, v glavnem nočejo elek- j trike, temveč atomsko bombo. »Nuclear Energy Policy Study Grous«, ki je za Fordovo ustanovoi izdelala študijo o problematiki atomske energije, je med drugim nakazala tudi na te probleme. Ugo-tavlja, da je pri teh kapitalno intenzivnih napravah, visokih stroških proizvodnje energije, omejenih VN omrežjih in neznatnem prometu celo uvožen premog precej cenejši. Kljub temu država, ki bombo hoče, išče katerokoli ekonomsko utemelji-tev za dosego cilja. ] skladiščenje je letno potreben prostor s površino ' 1 km2 in višino 41 m. Rezime: »Ogromni stroški, nezadovoljiv učinek in predolga časovna izvedba. Ne vračajmo se k špekulacijam, da bi dokazali neuspeh »tehnične rešitve« 138 In vse to v deže-lah, ki imajo praktično neomejeno obliko energije na razpolago: sončno. Denis Hayes piše: >SonČna tehnologija je za dežele v razvoju v mno-gočem atraktivna. Posebno važna socialna kom-ponenta njene uporabe leži v podpori do zdaj za-postavljenim deželnim regijam. Te bi najbolj po-trebovale razvojno pomoč. Če se regijam ne bo odločno pomagalo z razvojnimi programi, ki te-jmeljijo na decentraliziranih energijah, bo beg s podeželja dobil ogromne razsežnosti, kar bo pro-bleme v mestih samo zaostrilo.«112 Naftni giganti, Gulf Oil Corporation, Getty Oil Corporation, Exxon, Dutch Shei! itd. so prevzeli posel z uranom. Te firme so 1'oncentrirale več moči in bogastva kot vse, kar je čioveška zgodo-vina do tedaj poznala. Leta 1979 so največji naftni giganti dobička nosno uvozili okroglih 25 milijard dolarjev, 6 največjih ameriških daižb pa 13 mili-| jard dolarjev.116 Exxon (Esso). največje privatnc podjetje na svetu, je stopnjevai svoj dobiček po davkih sodeč od leta 1978 do 1979 za 55% . S prometom okroglo 150 milijard mark je ta gigant presegel bruto narodni dohodek švedske. 117 Ta kapital je moral biti zopet investiran v kapitalno in-tenzivne tehnologije, ki razširjajo vpliv in moč: Nadaljnje možnosti pridobivanja energije s ko-lesa na veter in bioplinski reaktorji. V mnogih po-krajinah bi lahko tudi majhne hidroelektrarne proi-zvajale poceni električno energijo. Poieg sončne energije je še posebej uporaben bioplin. To je čisto gorivo z visokim toplotnim učinkom za zado-voljevanje vseh temeljnih potreb za gretje, raz-svetljavo in črpaike vvaseh. Arunlya K.N. Reddy z indijskega inštituta za znanost v Bongalonu je z ] nekaj empiričnimi podatki pojasnil argumente iz indijske sedanjosti: Obstajata dve možnosti za letno izdelavo 230.000 ton dušikovega razredčila: z eno samo tovarno razredčil žahodne oblike, ki bazira na premogu ali pa z 26.150 malimi »Gabor« pJinskimi pečmi v vaseh. Poraba kapi-tala v prvem primeru je 140 milj.dolarjev, v dru-gem 125 milj. dolarjev, toda v prvem primeru mora biti 70 milj. dolarjev deviznega izvora, v dru- člimi devizami. lorej v atomsko tehnologijo, ki je visoko centralizi-j rana in avtomatizirana. Vprašanje, če je investi-cija po potrebi smiselna in potrabna, ni zanimivo. V mnogih deželah se elektrifikacija ne predlaga, zato, ker je najboljša pot k pokritp energetskih | potreb, temveč zato, ker enkrat uved«na atomska energija ne pušča nobenih drugih :žnosti več. Alvin M. VVeinberg (nekdanji . . Ktor Oak Ridge National Laboratory) je probiematiko zelo pri-merno formuliraf:»Ko se človek že enkrat odloči za nuklearno tehnologijo, se je s tem tudi načelno obvezal za vzdrževanje nuklearnih naprav »za vse večne čase« .118 Weinberg, eden znanih za-govomikov »Brutertechnologie«, primerja .za-vestno uporabo nuklearne tehnike s Faustovim poslotn. Po njegovem mnenju potrebujemo jedr-sko duhovščino, kateri se naj človek zaradi ne-varnosti atomske tehnike in njene prisile izroči za vse čase. Tu ne gre več za »tisočletni rajh«, mar-l več za »milijonski rajh« brez vrnitve. Atomski pro-l gem pa ne. Velika tovarna ustvaM"oo deloinlh ^am prispeva k centralizirani, tehnokratskK poli-mest, male olinske peči pa 131.000 - kar ni ne- Ci^ kontrol.ran. druzbi. Bodoce. pluton.jsko go-važnoza deželoz presežkom delovne moči in pi- spodarstvo bo moc .n bogastvo koncentnralo v -...... vedno manj rokah. Ekstremno visoke investicije kapitala in želo centralizirana elektroindustrija ne bo uživala le absolutne prioritete, temveč bo za-htevala tudi vse dragocene surovine/i 19 Bolj ko raste tehnika preko človeških meril, težje jo je kontrolirati. In bolj ko družba zgublja kontrolo nad megamašino, več moči dobivajo centralistične in-stitucije in s tem možnosti razpolaganja s člove-jškimi življenji. 120 Amorg Lovins piše v »Zeitu«: Dodatno k temu: moderna tovarna porabi 100.000 MWh na leto, bioplinske peči pa obratu-jejoz6,35MWh.113Kljubtemudajejasno, kajje smiselnejše za dežele v razvoju , se ne forsirajo solarna tehnika in.bioplinske naprave, temveč in-dustrializacija v zahodnem smislu.114 Poročilo ZN, predlog Henryja Kissingerja, da se ustanovi in opremi internacionalni energetski inštitut, ki naj bi se ukvarjal s prioritetami, energetskimi raziska-vami in pomočjo deželam v razvoju, je bil zavr-njen, z izjemo svetovne banke. V poročilu ZN je pisalo, da je IAEA kot zaščitnica in negovalka atomske energije izvajala diplomatski pritisk, z namenom, da še naprej razširja atomsko energi- V demokraciji je teoretična rešitev problema stvar inženirjev, njihova naloga pa ni, da se bri-gajo za politične procese, od katerih je praktična izpeljava odvisna.« Toda vpetstotisičletnem rajhu — približno ob-l . dobje v katerem Plutonijum 239 razpade na mili-| Nadalje zbuja pozornost, da po odločitvah Mjoo jonski del prvotne količine —jnorajo podleči tudi ti sodeč, udeleženi politiki bogatih nacij še ne zaz-navajo kritične povezave med omejitvijo razširja-nja potenciala atomskih bomb in resnim poižku-som ponuditi tretjemu svetu primerne alternativne energije.« 115 Vidimo, da hoče neki mednarodni, H Atomska energija je približno 50 do 100-krat pitalsko intenzivnejša kot tradicionalni postopki orabe fosilnih goriv s kakršnimi je bilo zgrajeno lospodarstvo industrijskih dežel. Da bi sredi 80 A dostavili potrošniku 1 kW atomske energije je »trebno (po zdajšnjem tečaju) investirati naj-lanj 3000 dolarjev, verjetno pa 4000 do 5000, če ačunamo celoten sistem, ne samo reaktor. Te Policy Group zaključuje, da izvoz atomskih elektrarn vodi k bodcrcim »atomarnim« polemi-kam, katerih resnost bi prej ko slej začutili.110 R.J. Barber Associates, svetovalna firma ameri-škega urada za energijo, je nakazala sledeče probleme: omejena finančna, tehnična in perso-nalna sredstva dežel v razvoju bi vodila k temu, da vplivni, z bankami in politiko prepleteni lobby pre-prečiti vsako smiselno altemativo. Ta lobby de-narja, vpliva in moči, ima tradicijo in investira že prek sto let. Za gradnjo in pogon parnih strojev sta bila potrebna premog in železo in temu odgovar-jajoče eksploatiranje rudnikov. Rudo in premog je bilo treba transportirati in zgrajene so bile želez-nišk'e proge in parne lokomotive, ki so s svoje ne bi mogli vzdržati potrebnih vamostnih stan- dardov. Izkuš :e v 7f" ' \ da jo to problem SS strani znatno pospešile povpraševanje po pre- celoprinjih. AECjenašlavietu 1974 pri 1288 inš- §ij mogu, železu in parnih strojih. Tako je nastala rasti. kakor čutiti proizvajalci. proizvajalci ggtgggggaggaBEflg procesi kontrole inženirjev. Potrebna bi bilap skrajna budnost, neprenehna in večna. Naše^ družbene potrebe bi bile določene z riašo ranlji- * vostjo. Ne bi smelo biti zmot, brezskrbnosti, ko-rupcije, neposlušnosti, vojne, terorizma, sabota-že, gospodarskega pritiska, štrajkov, stranskihv mnenj in naravnih katastrov.121 »Z drugimi be-sedami: Iz prisile, da bi preživeli z atomsko teh-^ niko in krotili velike nevarnosti, bomo kanalizirani \ v totalno nazadovanje. Atomska država, ki z nad-zorovanjem podatkov žene individuum v totalnil državni eksistenčni nadzor in y elektronskol ::. .' v '/".': •' :•>'•!•' vx*:č?l .•;•.' »1984«, iz katerega se ne bo dalo pobegniti. Za :-. mnoge podjetniške in centralistične birokrate jeto »fascinantno« iz — »žarevajoče«. Ampak za mul-tinacionalne naftne koncerne ima atomska tehno-logija še bolj očarljiv pomen. Svoje vedno višje kapitalije lahko investirajo in s tem nakopičijo še več moči. Pred ameriškim senatom je bilo izreče-no, da obstajajo načrti, ki predvidevajo v nasled-njih 10 letih investicijo bilijon dolarjev v pridobiva-nje energije. Tričetrt tega naj bi bilo investirano v elektrifikacijo. Po planu naj bi izgradnjo nadaljnjih kapacitet atomskih elektrarn uveljavili na račun premoga. Premog, če sploh bo uporabljen, naj bi ^':::9ni. .::::::::v tf*1^^ bil elektrificiran in uplinjen. 122 Ustavitve elektrarn na mazut ni pričakovati, ker se v rafinerijah nabi- [ Ko je postavljeno železniško omrežje omejilo rai° znatne količine težkega kunlnega olja, ki je možnosti rasti se je bilo treba obrniti k novim ekonomsko uporabno le za pretvarjanje. Te ve-virom energije: nafti. Tudi nafta si je ustvarila like investicije kapitala zmorejo le multinacio-svoje ključne industrije. Takrat je bil nosilec indu- nalna naftna Podjetja, kar pomeni, da bodo ob-strializacije motor z notranjim izgorevanjem in vladalipolegnaftnegatrgašeposeizuranomins nasprotujejoz argumentom, dase daz atomsko ._ energijo proizvajati umetna razredčila, razsoliti Knjegove prometne poti. Okoii naflne industrije se časom pndobih popoln monopol. Trenutno so m- vodo in s tem pomagati deželam v razvoju. Že de- ^je grupirala avtomobilska. Danes sta avtomobil- dustnjske drzave okuzene z natto. Na jav- cembra 1969 sta profesorja Paul R. Eholich in ggska in naftna industrija najmogočnejša podjet- n°st skušajo vplivati v tej smen, da je naftna John P. Holdren ob podpori enajstih znamenitih ^ka na svetu. Vzadnjih20 letihsMastita 30% ^)na nujnajnda je neke vrste »sveta stvar strokovnjakovdokazala, dasetonavaja, lezaradi SSSS5SSSi?5^SSHHffia8ft . >3HOK "Vv." zakrivanja profitno orientiranih planov. Četudi bi Skontro!e delovnih mest v ZDA in vsa ta delovna bili ti plani pošteno mišljeni, teh predstav zaradi fmesta s0 dirftn0 a" 'ndirektno odv.sna. V ta raznovrstnih težav ne bi mogli izpeljati. Naštejmo ^TT P! >*? ° ^reb™ na^/ sp:avltl *ipoti le enega teh problemov: naprava, ki bi dnevno *;neljUb0 ko^kurenco^ Čeh. z aajmodernejšo^ ¦-proizvedla 480 miljonov litrov sveže vode, bi K;°Pr^o, k. so ravnokar pr.celi delovati, so bih ustvarila vroč lug s koncentracijo soli, ki precej- " "stavljen., obsojeni na potop in zapecateni. Nji-krat presega koiičino soli v morju. Soli se ne da |hovi lastniki so-dobili k'a^^ odškodnine in enostavno spustiti nazaj v morje ali prodati. Za |stotisoči rudarJev so bili odpuščeni.-Nova epoha --------------------- sejepnčela^^^^^^^^^^^^^ Kmalu bodo okuženi tudi z uranom kar pomeni možnost izsiljevanja vsake države glede cen in dodelitve energije, kar je stvar velikih kon-cernov in to pomeni, da bodo oni resnični vladarji sveta. Vladali bodo prek stalnih mest legitimacij — parlamenti zahodnih industrijskih dežel in poli-tiki bodo prek atomske tehnologije vladali nam. eieKirarnan s Tosilnim pogonskim gorivom. Iz-gradnja obeh sistemov pa je tako draga, da — kot so pred nekaj leti ugotovili planski strategi sku-pine Shell v Londonu — ne bo mogla nobena večja država izven Perzijskega zaliva elektrifici-rati večjega dela svojega gospodarstva.104 Razen tega \e gradnja atomskih elektrarn v deželaf J v razvoju, precej dražja kot v industrijskih dežalah. 5 Mnoge specialiste jetreba uvoziti. Tako so se npr. stroški za izgradnjo reaktorja na Filipinih v času 2 petkrat povečaiL Če predpostavimo 8-letnoj ibo za izgradnjo reaktorja in posprečno inflacij-lostopnjo 21 %, se stroški povečajo še za več-at. V večini dežel v razvoju je stopnja inflacije 201 io30%. Ob notoričnem pomanjkanju kapitala! d6kumenti gledališča ane monro )VORA Poglejmo si sedaj, kaj je mir in kakšno zvezo ima s človekovim življenjem. Že beseda sama nam pove, da je mir stanje mirovanja, torej nede-iavnosti. Človekovo življenje pa ni mirno, anpak azgibano in dejavno, je razgiban tok, ki teče proti jvojemu izlivu, to je smrti. Gotovo vsi veste, da je smrt že dolgo prisotnaj med Ijudmi. V človeški zgodovini zavzema po-l membno mesto. Smrt je nedeljiv del človeškega?: življenja, pravzaprav njegov najbolj posvečeni-: i^ del, saj predstavlja njegov zaključek in prehod v:[ '" neko novo kvaliteto. Človeška civilizacija je kul-:: MORALNA AKCIJA ZA PRAGMATICNE CILJE GOVOR VILIJA VALICA(DEKLAMATORJA) OB L$gg: turg jn ma|ikovanje razuma kj snuje vedno nove:; DVEH OBLETNICAH Dragi gostje, cenjeni gledalci, spoštovana tele-vizija!1 Kot verjetno že veste, prav letos praznu-jemo 400-letnico izida Dalmatinove Biblije in 500-letnico, če se ne motim, rojstva Martina Lutra. V skladu s svojo af initeto do prosvetljenega srednjega veka se čutim dolžan spregovoriti par besed o tem, kaj ta dva dogodka pravzaprav po-menita. Začnimo s 400-letnico. V čem je njeno bistvo!? Njjeno bistvo je seveda v številki 400, ki v našem )rimeru, ko so kot merska enota uporabljena leta, dobi dvojen pomen, saj lahko pomeni tako :':;:^ štiri stoletja kot tudi sto štiriletij. O čem govorim? Govorim o tem, da imamo v primeru 400-letnice opraviti z nekakšnim ideal-nim spojem duhovnega in telesnega, če gledamo s stališča človeka, oziroma planetarnega in člo-veškega, če gledamo od zunaj. misli in sega vedno više med zvezde. Toda vsi ve- j:; ; liki produkti mišljenja in stvarjenjagovorijoosmrti,[ \ ki je velika izpolnitev človeštva. Vojaki pa smo veliki žreci smrti in vojska je ve-ijlika religija smrti. ::;^^-;:l^Sfci;:::::::i::::::::::; Opomba uredništva V četrti številki je po pomoti odpadel del članka Vanje Brišček z naslovom Moralna akcija za pragmatične cilje. Avtorici se za neljubo napako opravičujemo in zaključek teksta priobčamo v tej številki. Poglejmo si na primer, kaj naredita z izjavo di :i>y Lina Veljaka, da je navajanje Althussera in Perr • /Andersona kot neobravnavana prešibak argu ' : ment za diskreditiranje teoretičnega nivoja ne kega srečanja. Nenadoma — po intervenciji, za ¦ dobi grozljive razsežnosti trditve, da hoče Veljal ; vse »drugače misleče spraviti v norišnico«. Zarei ;/.;. genialna izpeljava; če nič drugega, izpričuje ve '¦yy< liko mero domišljije. Ta se ne odreče niti zatrjeva-:|:|:|: nja, kako si dr. Veljak prizadeva preprečiti Althus-jjjjfj serju in Andersonu, da bi »spregovorila«. Očitno :•'' nista naletela še na noben Veljakov tekst, kjer se ubada ravno s tema dvema avtorjema? Pa nič :. .• hudega — važen je princip. KLJUČMN KUUČAVNICE Ljubezniva sogovornika, zares se ne morem::^|:; L? spomniti, da bi kdaj iskala kakšne ključe. Je treb jjtimeti poseben ključ, če k besedi povabiš sogo-; vornika, ki se ga zadeva tiče? O, pa jih imata še v rezervi, takih principov.. Recimo ta, da nekoga uvrstiš v plejado zgodovin-sko potrjenih negativcev socrealizma že naslednji i____ Namreč: V primeru, da v 400-letnici vidimo štiri stoletja, govorimo o stoletjih, se pravi o tisti enoti merjenja časa, ki je določena v skladu z deci-malno logiko, za katero smo se, kot vemo, odločili zaradi desetprstnosti našega telesa. V primeru pa, da v 400-letnici vidimo sto štiriletij, govorimo o štiriletjih, se pravi o tisti enoti merjenja časa, ki je določena v skladu z izračunom o neusklajenosti dveh vrtenj: vrtenja Sonca okrog Zemlje in vrtenja Zemlje okrog svoje osi. Posledica tega izračuna pa je, kot vsi vemo, en dan, ki se v štirih letih izgubi nekje med obema vrtenjema in ga potem doda-amo vsakemu četrtemu letu kot t.im. 29. februar. Skratka: vzrok za štiriletja ni nikakršna značilnost našega telesa, ampak sposobnost našega duha, ia računa, in to z ulomki! Toliko o 400-letnici, kot smo videli spoju du-hovnega in telesnega, človeškega in planetarne-ga. Sedaj pa spregovorimo nekaj besed še o 500-letnici. Pri 500-letriici imamo Š3 vedno opraviti s sto-etji2, nimamo pa več štiriletij, ampak namesto njih tobimo popularne petletke. Kljub temu shema laše analize ostane ista: kot merska enota še '9dno uporabljamo leta in pomen je še vedno ivojen — ali pet stoletij ali sto petletk. __ Če predpostavljamo, da $mo o stoletjih slišali že vse, storimo najbolje, če si kar brez ovinkov in zadreg ogledamo bistvo petletke. Za petletko, tovariši, ne tiči noben poseben lapor človeškega duha, nikakršen izračun o gi-anju nebesnih teles je ne pogojuje. Petletka na-nreč preprosto, enako kot stoletja, izvira iz naše ecimalne logike, za katero smo se, kot smo že ekli, odločili v skladu z desetprstnostjo našega elesa. Če torej vidimo v 400-letniciu idealen spoj tele-snega in duhovnega, človeškega in planetame-ga, ne moremo v 500-letnici videti nič drugega kot navadno podvajanje telesnega in človeškega, in sicer človeškega v skrajno zoološkem pomenu te besede. \z tega pa sledi, da 400-letnice in 500-letnice likakor ne gre zamenjevati ali celo enačiti, saj jre, kot smo videli, za dve popolnoma različni ;tvari. S to mislijo naj tudi končam. Vili Valič, deklamator Dpombe: ) Sklop »spoštovana televizija« je bil kasneje najprej prečrtan, nato odtrgan in končno tudi sežgan. .') Le da ne več s štirimi, ampak s petimi! GOVOR AGENTA MIROVNIH S!L ANE MONRO Ne bom vas zavajal z lažnimi besedami, toda na začetku hočem pozdraviti vašo visoko razvito patriotično zavest in navdušenje, ki ste ga poka- zali s tem, da ste se v tolikem številu odzvali na- šernu mirovnemu zborovanju in na tem shodu bom prebral nekaj besed, ki so tu zabeležene. Kot agent Mirovnih sil Ane Monro vam polagam na srce, da smo mi, vojaki, tisti, ki imamo največ opraviti z mirom. Brez vojske ni miru in tega se vojska zaveda. Zatorej se vsak vojak posveča temu vzvišenemu cilju, to je ohranjevanju svojega miru, in se zaradi tega odpoveduje tudi marsika- teri radosti posvetnega življenja. ¦mmtn Nanizajmo si sedaj nekaj primerov iz zgodovin skega razvoja smrti. V starih časih človeška rasaJP1/.*; še ni bila tako visoko razvita, kot je sedaj in je bila smrt stvar vsakega posameznika, torej indivi-dualna. Znani pa so nam nešteti primeri sijajnih smrti, od katerih naj omenim samo nekatere. Vsem vam je znan križev pot, ko je Kristus v pripekajočem palestinskem soncu nosil svoj križ na Golgoto,lqer so ga še z nekaterimi drugimi zli-kovci nanj pribili in ga pustiii dolgo, dolgo umirati, medtem pa so ga zbadali s kopji, ga s kisom ohra-njali pri zavesti in mu nazadnje polomili še noge. V temnem veku, nekaj sto let pozneje, so kro-niki opisali sežig Giordana Bruna. Tudi ta človek je umiral do poslednje kaplje življenja. Pri zavesti je bil še tedaj, ko so mu noge že čisto zgorele, ko je bilo telo že povsem črno in osmojeno, tako da se je vsenaokrog širil vonj po prijetno popečenem mesu. Zato, da bi dokazal, da bo umrl veličastno, da je še pri zavesti, je na ves glas rjovel: In vendar se vrti! Se sijajnejšo smrt je umiral nemški heretik in puntar Heribert Grossholz v Lubecku nekaj poz-neje. Cel teden so ga neprestano močno spodbu-jali k temu, da bi v grajski mučilnici umrl sam, brez občudovalcev. Nategovali so ga, ga zbadali, mu pulili in mečkali različne organe in razne vrste mesa, za nohte so mu zabijali goreče igle, zadnja dva dni pa so mu s topim nožem po malem rezali jezik, seveda dokler ga ni zmanjkalo. Toda ni obupal in ia nagrado so ga pred zbranimi meš-čani in predstavniki drugih kneževin pripeli naštiri rasne in prelepe angleške žrebce, ki so jih nato pognali na štiri strani neba. Nekaj časa so se ne-močno zaganjaii v prazjno, nato pa je Heribertu šibko meso popustilo. Toda njegovo brezudo telo se ni vdalo! Bil je še pri zavesti in to je dokazoval s tem, da je okoli zbranim mežikal. Umrl je pol ure pozneje, ko je njegova kri obarvala cel trg pred mestno hišo. Seveda pa je razvoj znanosti pripomogel k temu, da individualna smrt ni bila več tako vzvi-šena in kot taka ni več izpolnjevala tega velikega človeškega. Za izpolnitev veličastnosti človeštva, ki ga je bilo vedno več, je bila potrebna množična smrt, smrt tisočev na enem mestu, ki so tako sku-paj uresničili grandiozno katarzo. V našem stoletju so se Ijudje namnožili kot zajci, kmalu nas bo šest milijard. Na srečo pa sta znanost in človeška iznajdljivost iznašJi način smrti za proletarce, reveže, kmete in tudi vse tiste, ki jim življenje ne nudi privatne ;:L& smeti. Ta nova svetlova, ki je zasijala Ijudem, so nova orožja. Ena sama dobro merjena bomba nam pokaže, potem ko se je razkadil dim, kup človeških trupov, nog, rok, glav, čreves in ranjencev, pomešanih z zemljo. En sam oblakbojnega strupa povzroči, da tisoči Ijudi začnejo bljuvati svoja čreva, da ho-čejo pobegniti iz svoje kože, ki jo žge, da se jim počasi topijo oči in da jim končno pekoča in raz-padajoča pljuča počasi preprečijo, da bi še naprej dihali. Ena sama atomska bomba pobije dovolj !j Ijudi, toda žarčenje zaseje v okolici prelepo slutnjo smrti, ki je počasna in zato toliko bolj krasna. Torej vidite (in tudi mi vidimo), da ncm je mir kr-vavo potreben, saj v miru lahko in moramo razviti človeško kulturo, znanost in tehnologijo do take mere, da se bo v vzvišenih trenutkih zemije nato- . pila s krvjo tisočev, stotin in milijonov, ki se bodo;jSK hip pa ga obtožiš etiketiranja! Žj:j::; O MALEM SPODRSLJAJU *v*y Izenačenje dr. Veljaka s socrealističi bav—bavi in takoj nato obtožba, da so metode Veljaka pravzaprav prevzeti mehanizmi Jugo: vanske samoupravne represije. Ts, ts..da ni kakšno zlobno namigovanje? k?s Kako težko se je braniti, če te nihče ne napade. V DROBNO VEDENJE Za intervju sem prosila organizatorja, referente in udeležence in to tiste, ki so imeli o srečanju tudi kritično (ne kritikastrsko) stališče — poleg Lina Veljaka (in ne Veljka) ter I. Kuvačiča tudi V. Cvje-tičanina ter I. Prpiča (sociologa in politologa iz Zg. :Univerze, t.j. Sveučilišča) — da vsi intervjuji niso • bili realizirani, ni moja krrvda. :::$*i To bi konec koncev lahko storil že RS, ko se je ^jjggsklenil razkokodakati o tej temi. Še posebej, ker :J:Tomaž in Miha (v intervjuju za RŠ) sama izjavlja-jta, da sta šla na Komiže po »čisto privatistični« li-niji in več ali manj v lastno zabavo (kar se je tudi pokazalo, saj pretiranega miselnega naprezanja pri vaju ni bilo zaznati). Kot vama je bil v lastno zabavo najbrž tudi intervju na RŠ ^Tiič lažjega kot postaviti sevpoložajosleparjenega razočaranca in čakati, da nekdo končno že »zagotovi pogoje za enakopravno, tolerantno, demokratično disku-sijo«. INTERMEZZO, ZELO ZLOBEN Pa ne na RŠ. Tam več aM manj zadostuje že beseda Velikega Mihe, da je pravica potešena. In -ggkajne? Pa pustimo te estetske nianse! če ji kakšen košček umanjka, se stvar zadela z ra$ minulim delom (kaj, Miha!). .^$§:§PR0PRIA CAUSA *'*%& Vai'n srdit boJ za ohranitev »politične suv slovenskega prostora (geografskeg prišlanp7žnamernita7etošnjrod^ vse hvale vreden.... ko bi le k< je bila vloga objektivnega razsodnika spet ^ zaufavila.strumen Paradni korak in se s kara (kakšno naključje!) podeljena Mihi, pa čeprav je^f8?? *udl "a;t°.Stran<<' v vajin ljubi prostor-nakoval prenekatero, ki ni bila čisto v skladu z ŠŠŠ Lahko bl rek" kaksno ° »komoditeti in brezob; dejanskostjo.« Morda bi znal pa kak Tribunaš^™*1"' pa saj ni vredno truda-bolje povzeti! (Vidmarja pa odvezujem obljube, da se pro- testno vrže pod vlak:mislim, da to državo ne bi bi-KRUTO: fc:?: stveno prizadelo). Kdaj bo RŠ nehal personificirati »zgodovinskoteM-v-:«: Al_w ^ . resnico« v svojem ex odgovornem uredniku?^::i:;>::ČIST0 OSEBNO VPRAŠANJE (opomba je v mpje vulgarno zadovoljstvo do M#!i Po vseh teh tezah ° neinventivni, razočarajuj skrainosti osebna). B*:^: či- izPJ^\^ teoretsko dialoško neprodukti" ^••L& Kom'ži, z organizatorji so siromašni in udelež ODKAŠLJANJE "" fi* ci'ki so PravzaPrav hermetično zaprt krog imb Malo se že dolgočasim, čisti vztrajnosti na Ijubo ?•:$lov- P°le9 te9a še politično nevarnih ne le reži bom nabrala še nekaj cvetk. Sj Pač Pa tudi vseJ naPredni oponentski srenji (le jm se sknva? Morda na Cavtatu?) saj s svojimi ZAMJATINIZEM •".•^¦|todami le izzivajo represivno mašinerijo..., Kot opažam, imata neprijetne težave s spomi- JŠPP vsem tem Je toreJ Prav sladko, fcako avtorja hi nom. Ne le da se ne spominjatabistroumnosti,ki ;:>:;'::• zatrjevati, da sta pripravljena podpreti vsako stajih izrekla pred nekaj meseci v intervjuju za RŠ Lij:vi budo za nadaljevanje viških srečanj (pa ne (sta morda medtem opravila kako revizijo?) celo v '^Ž&š:- podpisala kako peticijo?) temvajinemtekstusezapletata.Panemislimpo- S Za t0 bosta imela obil° Pri'ožnosti. Komiška srečanja so namreč (politično, če dovolita) pre- IP.S. .. . , . . .Mvtnosti« Ne morem si pomagati, da mi ne bi na misel •:•!.:• grevati zadeve o novinarski korektnosti (to vama odpustim s tistim, saj vesta: Motiti se jesvinjsko) Posežimo raje v problem »množinskega subjek-ta«,, nad katerir izs .tanazačet- ku. V desetem odbiavKU namreč že prav priza-devno tlačita vanj nepregledne množice mono-;i; litnih subjektov. No, če: biti »slovenski udeleže-''nec« pomeni — »strokovno in osebno« (nista našla nobene lepo zapečene primorske ribice?) z povedana. Če se vama dozdeva da je »razcep< tako očitno potrjen na »sestanku«, ki ste ga za-htevali »slovenski udeleženci«, kaj prispeval k I temu, je to že kar osupljiv domet vajine bistrou- Imnosti. SKRATKA Zahvaljujem se vsem sodelujočim za skrl zafrustriran odhajati z nekega srečanja, potem ^::: vsebinsko analizo mo]ega teksta (pozab.la sta vama odpuščam, da sta mi odrekla nacionalno $M- povedati' kaj Sem m'S"la sVika™Va ko^U StaV' pripadnost. Žal pa poznam kar nekaj strumnih SiS&Š kov), slavljenje metaforikein splosnoskrb zana-Slovenk in Slovencev, ki Komiže niso zapuščali z $?& P«dek slovenske kulture. Ko bosta .mela kaj vec vajinimi »čistorasnimi« občutki. &m časa-pa °belodanita se kaksno svoje st" ""'' :; lišče in argumente zanj (ce sta svoj »status kc ;:: petcmtnosti in enakopravnosti" žedosegla — j •': za tem sta hlastala, če prav razumem?) BESEDA O FANTAZMI Naša polemičarja (pa tudi RŠ) se ne čutita do- :L•:§:$ volj ogrožena, da bi lahko odgovarjala s pravim 'slov^ udeleževali rituala vaše in naše smrti. žarom. Nič lažjega — lotita se reinterpretacije ___teksta, s katerim polemizirata. (in ravno ta reinterpretacija je tista, ki jima (RŠ-u) tako zadrgne možgane, da vsi skupaj ne zmorejo sproducirati kaj več kot fantazmatske izpeljave) Izjave »radikalizirata« (bi izraz »potvorita« za-klal vajino senzibilno dušo?) do točke, kjer ponori (če izpeljava kdaj pa kdaj obdeluje antinomije, nič hudega. To vse spada v čar dialektike), nakar se ustrašita svojega lastnega fantoma in začneta srdito udrihati po njem. Ker sodim, da je s tem tekstom moj prispevek k Tribuninem opusu zaključen jo zapuščam, z njo vred pa tudi polemiko. ¦;'¦'¦'¦ Da pa ne bi s tem (po nemarnem) spet skopila :; / kakega kolega oponenta, rade volje odstopim '¦:': ''¦'. svoje ime in vse kar mu pritiče v nadaljnjo obdela- SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE RUDI ŠELIGO: ANA O STRIPU IN STRUPU HSOKA ŠOLA VERE /era v avantgardno poslanstvo komunizma plje predvojno jugoslovansko komunistko ov osrčje že ostvarjene ideje — v pooktobrsko sijo. Beseda, ki je meso postala. Vernica se ijde v samem raju. Toda Anina usoda (če je ajsploh mogoče govoriti o usodi?) je paradok-na. Spoznati mora, da je raj prekleto surov. sokrvavo. ideja, ki ji je sledila.postanemoril-ildeja — potem ko ie vzDOstavljena, materia-ana—postane mehanizem, ki delujevzvratno. Ana hoče delovati hkrati kot člen mehanizma, a tudi kot subjekt (vsaj kot mati v odnosu do svojih dveh sinov). Ker hkratnost ni možna (ideja zahteva totalno predanost), ostaja vernica. A prvi dvom zahteva tudi že kazen. če je načeta totalna privr-ženost subjekta, je načet tudi monolitni totalitari-zem družbe in s tem monolitnost sistema same-ga. Ideja je tukaj namreč primarna. V imenu (inte-resu), te se je ideja sama sposobna obrniti v svoje nasprotje. fn v imenu prav te »svete« ideje je Ana sprva pripravljena ovaditi stavca Andrušo, v imenu ideje sta ji odvzeta sinova, je aretirana tudi sama. __, VISOKA ŠOLA TRPLJENJA f Poletu 1930 postane v SZ pravilo, da Ijudje iz-jjajo. V eni od neštetih čistk »izgine« tudi Ana. »vana24 in 48 uma zasliševanja, kjersemeč-latelo in duh, da bi se zravnala ideja (vera). Egine« v eni od neštetih mučilnic oz. klavnic — v bg. Kazen je tukaj psihična in fizična. Tabo-jieje v rokah kriminalcev in ti so tisti, ki tukaj Jdstavljajo oblast. Ko se država (čeprav komu-iKna) znajde v dvomu, se opre na silo. Na bru-foo moč primitivizma. Ideja je namreč sveta in lizbiražrtev. Je samo stroj, ki sistematično, pre-io, dokončno uničuje. 3. VISOKA ŠOLA SPOZNANJA Neustavljiva sila ohranja Ano v taborišču. Ohranja jo tudi v polarni noči v tajgi s Friderikom Wallensteinom — do spoznanja. Večini to ni bilo danč. Njeno spoznanje je zlom njene prve vere in razprtost za drugo, ki pa ni dogma, ampak golo vedenje o nedorečenosti resnice. Je le spoznanje prekletega, živega boga, ki mu je sledila. Vedenje o neizogibnosti zgodovinskega človeka, a hkrati tudi vedenje o njegovem sizifovstvu. O dvopolar-nosti ideje, ki človeka določa v tragičnost. In če Ana »odpušča v grozi«, če gre pri njej za ne-kakšno pomiritev, za razpiranje temu, kar je že nad idejo, Friderik VValienstein ostaja anarhist, rušilec, ostaja v krogu (česar se sam tudi zaveda), ker se samo na ta način lahko potrjuje in je. V njem in njegovem nespravljivem koncu pa je zajet celoten evropski zgodovinski subjekt. . Tudi uprizoritev sama je nekakšen triptih. Vendar je očitno, da je režija Dušana Jovanoviča isodelavci: dramatu^gom Markom Slodnjakom, (ostumografko Doris Kristič in glasbenim jpremljevalcem Davorjem Roccom — tekst nad-jradila. Tako je uprizoritev v prvi vrsti teater, ki se zaveda specifičnosti svojega medija. Nadgradnja teksta je najbolj izpostavjena v prizoru verižne aretacije v prvem delu, na koncu pa z obredno monumentalnostjo in simboliko. Milena Zupančič — Ana je oblikovala vlogo z izrednim občutkom za najzahtevnejše variacije od dogmatične privrženke ideji do izbrisane, a zmagovite Ane na koncu. Miloš Batelino je s trdo- to, ostrino, a tudi zlomom ustvaril disciplino utele-šene ideje. Miodrag Krivokapič: izdelana, dobra igra od začetnega dvoma do končnega zloma v vlogi. Radko Polič mogoče preveč rutinski in ne-dorečen. Izstopali so še: Jožef Ropoša, Draga Potočnjak in Olga Grad. Uprizoritev Ane - dogodek, ki preseneti z izčiš-čenostjo, strogo selekcijo in disciplino, a hkrati šokira z eruptivno močjo režije, igre in seveda teksta samega. Marinka Poštrak llirska 2 Ljubljana Nekje med marcem in aprilom je luč sveta ugledal zbornik stripov skupine CAC, ki nosi na-slov STRIP-STRUP. Zadeva je pravzaprav nadvse skromna, glede na to, da ima za seboj že sorazmerno dolgo predzgodovino. Njeni začetki segajo tja v daljno leto 1978, v obdobje po sloviti Magna Purgi Kostje Gatnika. Od tedaj so mnogi posamezniki v okviru raznih družb in organizacij poskušali spraviti na svet novo domačo knjigo .v stripov. Nobeden teh poskusov ni uspel, enkrat -^ zato, ker bi izdajatelj zaradi slabe kvalitete zbra-1' nih del kobajagi izgubil ugled, ki si ga je bil že pri-dobil s podobno izdajo, drugič spet, ker dela niso sodila v »koncept«, ali pa ker niso bila dovolj ko-mercialno zanimiva. Žel bi pač vsak, da pa je treba pred tem-še orati, sejati in podobne reči po-četi, tega se ni Ijubilo vedeti nikomur. In tako se ni zgodilo skoraj nič. Izjeme potrjujejo pravilo. Na Mladini so že v ti-|stih davnih letih objavili skoraj vsako kolikor to-liko prebavljivo zadevo, ki jim jo je kdo prinesel. Nam mandlcom so dali vzpodbudo, možnost ob-I javljanja. Posledica tega je, da dandanašnji sode-luje z Mladino okrog petnajst striparjev, od katerih je nekaj prav obetajočih. KULTURNI DAN NA FF — 22. 5.1984 ROCK________ PRIMORSKA (84 >Resnica je onstran vsakega usmiljenja« Kjub težkim, volnenim časom nekateri še j vedno brcajo... Če se bo zbralo dovolj različno mislečih osebkov, se nam mogoče obeta kul-tumi dan kot preboj iz vnaprej pripravljenih senti-! mentalnih sterilnosti. Modri možje, katerih resnica se zgodovinsko ni nikoli postavljaia pod lupo, so pod krinko čistosti in moralne neoporečnosti povprečnega štu-dentka bili prisiljeni prizorišče preseliti iz akadem-skega hrama pravilno mislečih v getizirano okolje Kersnikove 4 (kapelica) Govorise, da so lansko predkataklizmično po-mlad nekateri neidentificirani mladci v navalu neizživete libidozne energije s fekalijami umazali oosvečene stene moškega WCja. Oj, ta ničvredna iladina brez herojskega zgodovinskega spo- anizatorja letošnje prireditve Rock Pri-a, OK ZSMS Nova Gorica in Glasbena ina Nova Gorica, sporočata, da bo prireditev lekala od zgodnjih popoldanskih ur do poznih iemih ur v soboto, 26. maja 1984 (če bo dež 2. junija 1984). Nedokončna lista nastopajočih je taka MARTIN KRPAN (Ljubljana), GALERIJA linajekrivazatisto.karsejezgodiloinkarseše (Nova Gorica), KANNABIS (Ljubljana), JANIKO- tegne slejkoprej zavoziti!!! VAČIČ (Ljubljana), KLINIKA ZA CINIKE (Ljublja-na),TUAREG (Postojna), ČRNA GRADNJA (Po-stojna), DELIRIUM (Koper), DEZERT (Gorica—ltalija),COUNTRY KEČAP (Maribor), PERONOSPORA (Nova Gorica), PRIMO2 IN NJEGOV BEND (Brežice), NOVELL VAGUE (Gorica—Italija), FLY(Gorica—Italija), DINAMITI (Nova Gorica), ARARAD (Gorica—Italija). Možne so še spremembe! Vsi prizadeti (prijav-jeni) bodo še vedno lahko vključeni, odvisno od Easovnega »razpona« prireditve. Rock Primorska bo v avditoriju hotela Argonavti. Usoda je pač vedno, kot po naključju, močnejša od malih Ijudi. Znašli smo se na ulici — posveče-nem svetišču vseh revolucij, kjer se dobro in zlo sprehajata v fascinantnem ritualu. Prišli smo do tiste bogaboječe točke v luči katere, je status štu-dirajoče perspektive, pokazal ves lišp bio-psiho-socialne ogroženosti. Tako gre to, na nož in nič drugače! Pretresljivo pri celotni zadevi je samo to, da se le peščica nevrotikov zaveda, kakšna je iracio- nalna fantazma raja tukaj in zdaj..... Slovenski razumnik je neuničljiv, nam govori zgodovina, upanje je hrana hrepenenja — treba je kričati, a naj se zgodi karkolL.Kajne da je pri epohalno pomembnih zadevah patetika nujno pomembna, saj proslavljamo mesec mladosti, sreče, blago-stanja, svetlih perspektiv in hudičvedikajše. Sprijaznimo se z usodo, dajmo hrano infantil-nemu narcisizmu, z nasmeškom pojdimo HOP V KATAKLIZMO! Stvar bomo poskušali premakniti z mrtve točke ob 10. uri (torek) na stopnišču pred ff (uvodnik je zaenkrat še skrivnost) Nato se bo povorka prese-lila na Šuštarski most, kjer se bo ob 13. uri začel odprt literarni happening »Resnica je onstran vsakega usmiljenja«. Hkrati bodo alternativna gledališča poskušala zbuditi mimoidoče (Kugla glumište, Ana Monro...) Ranljivost kot odprtost za drugačno, kot edina možnost preboja iz igre videza, bo nadaljevala svoj mrtvopis na Kersnikovi 4 od 4/ure vse tja do pol-noči... Tudi mi smo se odločili, da v tem stripskem tre-I nutku, ko so skoraj vsi stari striparji pustili to obrt, mladi rod pa je še vedno le nadebuden in nič več, ne bomo delali pri sestavljanju zbornika nobe-[nega »koncepta« in nobene posebne selekcije j Edini pogoj je bil, da je prispevek dejansko strip". Želeli smo predvsem dati vzpodbudo sebi in tistim mandlcom in puncam, ki se želijo ukvarjati s stri-pom. Hoteli smo pokazati, da je mogoče prebiti (tisti začarani krog, ko uredniki nočejo objavljati stripov, češ da niso kvalitetni, avtorji pa se ne tru-| dijo delati bolje, ker tako ali tako nikjer ne vidijo možnosti objavljanja. Da je poleg objavljanja komercialno zanimivih stripov nujno skrbeti tudi za podmladek, je med-tem postalo jasno mnogim jugoslovanskim revi-jam, ki živijood prodaje. Pravtakojimjejasno, da mora biti vzpodbuda, ki jo dajejo mladim predv-sem vzgojna, ne pa zatiralska v smislu: »Ja, tole je precej švoh, oglasi se spet, ko boš delal kaj boljšega.« Na Slovenskem poskuša nekaj v tem smislu storiti edinole Pionirski list. Ena naših želja jebila tudi, da bi z izdajo našega zbornika vzpod- J^š~budili tudi tovrstno dejavnost. Ali nam bo to tudi *F dejansko uspelo, je še težko reči, čeprav je nekaj znamenj, da se stvari izboljšujejo. Šele ob oživitvi karseda široke scene lahko sčasoma pričaku-jemo pojav posameznih vrhunskih del. Le oboje, vrhunska dela in široka baza, iz katere bodo izšla, bodo porok, da ta dejavnost ne bo presahnila. Ravno Magnas Pu^ga je dokaz, da ena lastovka še ne prinese pomladi. Š tem zbornikom smo hoteli sprožiti pobudo za nadaljnjo dejavnost na področju stripa, niti naj-manjšega namena pa nismo imeli dokazovati, da je strip umetnost, mu v tem okviru izbojevati »mesto, ki mu v družbi pripada« in podobno. Pov-sem gotovo je, da je strip ena od zvrsti ustvarjanja in zakaj tedaj posamezni izdelki ne bi mogli dose-gati tudi umetniške vrednosti? Vsakršne nadalj-nje kolobocije okoli tega so slejkoprej izgubljanje časa. Za nas, ki se s tem ukvarjamo, je najpo-membnejše, da predstavlja strip krasno sredstvo za posredovanje sporočil, razmišljanj In tako na-prej. in bolj kot z debatiranjem o njem mu bomo pomagali, če ga bomo kot takega uporabljali, če ga bomo nstvarjali še naprej in vedno bolje! Naj zatore[z nekaj podatki o zborniku tole pisa-nje zaključim. Kljub temu, da smo se obmili na nekaj naslovov, ki so btižje stripu, in da je v skupini poleg enega debitanta zbrana večina avtorjev naše generacije, ki bolj ali manj redno kje objav-Ijarno, nas je bila pripravljena podpreti edinole občinska konferenca ZSMS Ljubljana —Beži-__ grad, ki je založila zbornik. V njem so svoje stripe objavili Boštjan Debelak, Branko Drekonja, Fatih Naj živi umetnost kot odrešujoča psihoterapija, Hodžič, Polona Kresal, Igor Ribič, Ivan Stanič in NAJ ŽIVI!!! § Bogomir Zupančič, za moje stripe pa je scenarij jnapisala Ina Šuklje. Izšel je v skromni nakladi 500 izvodov, ki jih je mogoče dobiti v galeriji ARS pri Šuštarskem mostu, v kiosku na Kersnikovi, na OK ZSMS Ljubljana—Bežigrad in zgolj z golo srečo jmorda še kje. Sašo Jankovič ¦mnMtiii Pogovor z Ljubišo MILIČEM, študentom slikar-stva 4. letnika na Akademiji za iikovno umetnost pri profesorju Gustavu Gnamušu (rojen I. 1959 v Novi Gradiški) Kaj je zate umetnost? Umetnost je strašna stvar. l Jmetnost jebe tebe, | toda ti si vseeno na njej. Umetnost je način življenja.' Najbofjša slika nastane takrat, ko nenadoma pre-kinem spolno občevanje z žensko in izvedem or-gazem s čopičem in barvami v novo sliko. Umet-nost izhaja iz mod, torej ženska ne more biti umetnik! Opazim lahko viden vpliv Barda lucundusa nate, vsa) na risbi iz cikla PRAPROTNA GOSPA (po poeziji Lilijane Potisk, itudentke primerjalne književnotti)! Priznavam vpliv akademske (izdrkane) risbe. Zelo mi je všeč beograjska akademska risba. Priznavam Barda lucundusa, vendar samo kot svojega nezakonskega sina v risanju, s čimer ne negiram, da sem v slikarsko-rodbinskih zvezah s svojim pradedom Leonardom da Vincijem. Ne počutim se sposobnega likovnokritično opredetiti tvojega sllkaratva v evroptkem prostoru in času. Kam uvričai ti sam tvojo perorisbo ROJSTVO AFRODITINEGA SINA? Širše v nadrealizem, ki je v določenem smislu nadaljevanje dadaizma, velikega preobrata v li-kovni umetnosti, ki je negiral tradicionalno logiko umetniškega ustvarjanja. Nadrealizem je sprejel impulze znanosti, ki je v začetku XX. stoletja od-krila mnoge neoreiskane globine človekovega duha. Tudi slikar Max Ernst v svojem traktatu o ITO SEM JAZ nadrealističnem slikarstvu pravi, da nobeno upravljanje z mišljenjem, razumom, okusom in voljo ne vpliva na nastajanje absolutno nadreali-stičnega dela. Posebno pomembnost v defih na-drealistov imajo sanje. Rojstvo Afroditinega sina je tehnološko daljnji odmev Georgesa Seurata, katerega pogled na svet me ne zanima več, za-nima me psihološko stanje slikanja od Van Gogha do Seurata, ki se blago nasmehne Soutinu, Dali-ju, Modiglianiju, le-ti pa ne želijo v svojih haluci-nacijah zaostajati za Hieronimusom Boschem. Torej jaz zelo Ijubim halucinacije Boscha, Erne-sta, de Chirica, Miroja, Massona, Tanguija, Ma-gritta... Kaj se sploh čutiš dolžnega dajatti kozmo- 3U? Vsako jutro, ko vstanem, se čutim dolžnega oddolžiti zraku, ki ga diham, a kozmosu napraviti eno veliko oko, ki bo naprednejše od sedanjega očesa, in ne bo več nepoznana pika v današnjem prostoru, ki ga omejuje, temveč bo pričevanje proti teoriji prostitucije slike. Vloga ženake v tvoji umetnosti? Ljubim vse ženske tega sveta, posebej prija-teljeve. Nam moškim bi bilo ze!o monotono životi brez njih. Če skočim na Shakespeara — »Sla-bost, ime ti je ženska« — bi lahko govorili o njeni | pozitivni vlogi. Ljubiti žensko, to je duhovno gara-nje, katerega posledice so posamezni dragoceni i vzpodbudrv impulzi za garanje v slikarstvu. AH imai dovol) osnovnega sllkarsko-tehno-| loikaga znanja? Menja se iz ure v uro, razvija se in stagnira. Pogovarjal se je Pavel B. •oleg Reichovih kontroverz, ki jih je odlično iz-jtavil že S. Žižek v predgovoru k te) edini slo-«nski izdajifreudovsko— marksističnih tekstov, se bom ustavil ob eni sami; fundamentu Reic-hove psihoanalize. Bistvo psihoanalize, kakršnoje videl Reich, je teorija libida. »Nosiini del psihoanalitične teorije ie njen nauk o gonu in najbolje fundirani dei le-tega je tebrija libida, nauk o dinamiki seksualnega gona.... z libidom razume Freud energijo sek-sualnega gona«, (W. Reich: Sexpol; KRT 14; str. 27) piše Reich v svojem Dialektičnem materiali-zmu in psihoanalizi, prvem poskusu združitve Marxa in Freuda. Kljub sklicevanju kot argumen-taciji pa je omenjena teorija njegova lastna inova-cjja^Reich je spreje) teorijo libida in odkril v njej fcPENDIKS radikalno implikacijo na družbeno teorijo in prak-so. Kot pravi H. Marcuse nekje v svojem delu Eros in civilizacija, njeno veliko moč v afirmaciji in ne-gaciji. Sama teorija libida je v nasprotju s samo seboj insvojo navideznoeksplozivnostjo. Od Freudovih zgodnjih formulacij do poznih metafizičnih speku-lacij teorija libida počiva na mehanizmih »napeto-sti in opustitve«. Cilj libida je, kot piše Freud, pre-meščanje akumulirane napetosti. Mehanizem opustitve, ki ga sprejema Reich je mehanizem or-gazma, ki je dejansko telesni mehanizem. Samo Vestino svetišče psihoanalize je analiza govorice (in sanj), t.j. analiza simbolov, in Freud insistira na »popolni istovetnosti med značilnost-mi, ki poudarjajo delovanje sanj in tistimi psihič-nimi aktivnostmi, ki se kažejo v nevrotičnih simp-tomih.« V svojem velikem delu Analiza karakterja, Reich nikjer ne omenja sanj, opušča pa tudi sam pojem nezavednega. Tu se pokaže njegov izstop liz polja psihoanalize. Medtem ko gradi na libidu, Reich definitivno zavrača nezavedno. Ne zanika samo psihoanalize, ampak psihologijo sploh, kar Iga pripelje v neprebavljiv materializem. I Klinično je Freudu bistvo organskega procesa Ito, da obnovimo zgodnejši položaj stvari, da se luveljavi status quo ante. lo pa je organski proces, RzerrUelesainkottak občasno izbruhne (kot je npr. v Reichovskem orgazmu), medtem ko je psi-hična postavka izolirana od telesa dozdevno jalo-va. Jalov, celo reakcionaren, pa je tudi izbruh te-lesnega, ločen od psihičnega; in zaradi tega je, Rot je Reich dobro vedel, revolucija propadla. Reichu je libido energija telesa. To je nepo-grešljiva premisa za teorijo o človeku. Energija ni !e somatična, ampak je tudi identična z družbo, ki jo oblikuje na boljše ali slabše. Je telesna in isto-časno identična z družbenim. Represija, ki jo producira družba, ni le prepro-sto psihološki fenomen, temveč kot tokrat Reich pravilno sklepa, simbolični sistem idej. Sistem vpliva na telo, ga oblikuje preko pravil, ki jih pono-tranji, kajti telo, kakršno je, psihično telo, je sim- zase. »Jezik kot zavest izhaja le iz potrebe, nuj-l nosti povezave z drugimi Ijudmi« (Nemška ideo-| logija). t^Iovek je, kot je zapisal Freud, »polimorfnoj perverzen«, iščoč ugodja iz vseh svojih organov.J človek je naravno najbolj erotično bitje. Hiperero-I tičnost sama pa ni v antagonizmu s kulturo, tem-l več je celo izvor kulture. Izvore kulture je Frsudl odkril v libidinalni organizaciji odraščajočegal otroka, v infantilni seksuainosti. če organizmuj vlada »lustprinzip«, je kultura nemogoča, ker bij bila energija ustvarjanja kulture nebrzdana. Kul-I tura je produkt represije in procesa odraščanja j Za Reicha je problem bolj zapleten. Levi freu- j dovec, ki verjame v možnost nerepresivne kultu-re, kulture, v ke.eri instinkti nimajo odpovedi, ki,j ki si ga Reich izbere za svojo teorijo — lastnost organskega procesa, ki ima somatičen karakter s svojim terminusom v telesni sprostitvi. To mu je somatična srčika nevroze, ki se razvije iz libida in katere se »talking cure« ne more dotakniti v svoji interpretaciji nezavednega. Toda medtem ko je somatični proces pri Freudu trdovratno konzervativen, vsebujejo ne-zavedno, izvor sanj in nevrotočni simptomi pri-hodnost. Metaforično lahko to potrdimo sFreudo vim stavkom, da nas sanje s slikanjem izpolnjenih želja vodijo v prihodnost. Zakaj Reich, ki je odkril objektivno revolucionarnost psihoanalize priv-zema somatično teorijo, ki je konzervativna in za-vrne neko daigo — teorijo nezavednega, ki pa je radikalna? Mogoče se odgovor skriva v dialektiki meščanske družbe, kjer je uveljavljen konzervati- bolični šistem. To je glavna premisa AnaiizeKa-| rakterja, čeprav potlačena. Podmena analize sanj, nezavedenega psihoanalize sploh je zgoraji | omenjenosimbolnotelo—telo,kimis!i,sanjainje f družbeno oblikovano, ki ga nt oblikoval svet od I zunaj, ampak od znotraj oblikuje svet. Sanje, kot I je pisal C. G. Jung so kolektivne in nezavedna I podlaga določenim oblikam enega, so kolektivna % nezavednost (surrealisti so bili zatorej prvi freu-I domarksisti — sanje posameznika utelešajo to-I talnost in njegovo prihodnost). I Dejansko, kot je trdil Marx, zavest ne raziočuje | človeka od živali, ampak kultura, kar se pravi v | nekem smislu nezavedno; kulturo lahko oprede-| limo kot produkt telesa, ki sanja in fantazira. Telo, | ki sanja, je simbolično telo, simbolično telo pa je I družbeno in le kot simbolično je lahko družbeno | (somatičen proces kot tak nam ne da družbe, ne L dobre ne slabe). Le človeško telo je resnično ko-& munikativno. Živalska komunikativnost izhaja iz z. živalskega zavednega za razfiko od človeškega, ¦':¦ ki izhaja iz nezavednega. r človek producira kulturo in producira svoje živ-Ijenje skozi kulturo in obenem producira svoje živ-\ Ijenje v družbi. Od tod jezik, simbolizem, v kate-rem, kot piše Marx, človek eksistira tudi za druge liudi in \z istega razioaa eksistira prav tako tud na kratko, verjame v enotnosi Kunure in narave, sj tem zabriše izvor kulture kot represije predgeni-f tainosti. Intukaj je, mislim, odločilnatočka, kjerse! Reich loči od Freuda. Novost Reichove teorije ni| bila toliko teorija orgazma, za katero smo rekli, dal je bila privzeta od Freudovih zgodnjih formulacij^ kot striktna ločitev genitalne od predgenitaine \ seksualnosti; se pravi odklonitev infantilne sek- \ sualnosti kot Freudovo veliko odkritje. V delu; Funkcija orgazma W. Reich pravi, da je bil ta pre- i lom nujen za neodvisno razvijanje spolne eko-\ nomije, da je s samim principom napetosti in \ ppustitve povezan princip genitalnosti. ) Na istem mestu tudi pravi, da osvoboditev od^ seksualne napetosti zahteva genitalno seksualno^ zadovoljitev, predgenitalnost ne more zadovoljiti) orgazma. Nobena kultura, represivna ali kakal drugačna, ne more biti vzpostavljena na seksual- ] nosti kottakšni, ampak na genitalnosti, ki opustij spolno energijo. Tukaj pa je še sama kultura. Za-| radi tega moramo najti korenine kuiture v predge-| nitalni fazi. I Ironično je, da je Reich, politično najbolj radika-] len Freudov udenec, ko je reduciral predgenital-nost na orgazmično teorijo genitalne primar-nosti, takozgodaj, 1923, zavrgel najbolj radikalnil aspekt Freudove misli. Tisto, kar grozi obstoje-' čemu redu ni genitalna seksualnost, ki se razvijaj vsemu navkljub, ampak spolni individuum. Tisto, kar grozi ustaljenemu redu, ni genitalna seksualnost per se, ampak, kot je napisal FreudJ eros, katerega genitalnot je le ena izmed funkcij Genitalnost je normalna ali abnormalna funkcijž celotnega organizma. Ključ ReichcAre teorije je bi napraviti orgazem možen, obnoviti orgastičnopo-tenco. Orgastična potenca je interpersonalna in je odvisna od določenih družbeno ekonomskih! pogojev. Pomembna je enakost spolov in osvch boditev od mezdnega dela... ; Celotnost Reichove teorije ekonomizirane sek-sualnosti lahko spoznamo v deiu Masovna psiho-! iogija fašizma. Tukaj Reich pokaže, kako »te-snoba užitka«, ki je korenina orgastične potence, postane zgodovinska sila; kako fašizem »izhaja \z nezadovoljitve orgastičnih zahtev«, ki, ker ne mo-I rejo biti zadovoljne direktno, naravno vodijo v sa-I dizem in potrebo po avtoriteti. To je razlaga, zakaj I množice, ki imajo objektivne pogoje za zmago [družbene demokracije, posežejo po subjektiv-Inem, ideološkem interesu v reakciji, zatiranju I samih sebe. To je iracionalnost množic, ki- so Izmedle komunistične partije po vsej Evropi. I Tako je »struktura fašizma« samo organiziran I politični izraz povprečnega človeškega karakter-Ija. Je izraz njegove »biopatične narave«, ki se je Irazvijala skozi »nekaj tisoč let patriarhalnosti«. I Patriarhalna družina je seksualno represivna; re-Ipresivna nad vsem spolnim življenjem članov. ¦Toda kot je Reich vedel, je patriarhalna daižina Ipred svojo seksualno represivnostjo ekonomska lenota. To je glavna opora sistema privatne lastni-Ine. »Ekonomizem« socialnih procesov, navkljub Isvojemu marksizmu, Reich usmeri v orgazmič-Inost.... Potem ko je bil izključen iz KPD in medna-Irodne psihoanalitične organizacije, ujet v kontra-Idiktornosti lastnih predpostavk in teorij, ni nje-laova deiavnost v ZDA nič več kot zaoli loaična insto črnih funkcionarjev kakšnt udarci z vseh strani padajo po men ne občutim jih več utrjen se smejem ko padam grenek k/su smeh histeričen ni pa nikol Eden se fino norca dela z nas čeprav so težki časi V službo bi moral it pokesat se za grehe sšportom se ukvarjat in v vojsko za domovino z glavo nazaj da bom bolj zrel ratau zdej nimam izkušenj predobr mi gre poročit se moram otroke met da bonrimel sploh kakšno odgovornosi vidt morm življenje ni tko lahko Eden se fino norca dela z nas tega vi ne dojamete tega tudi oni ne dojamejo. tega tud jest ne dojamem krvnikom ^^ ^rjemite tudi ,; ^Takratkoseje l^ na moj ukaz , ¦ sem spozna/a I ¦ oa sem oblast I ¦ Kostopam2ba/k I I vn/enempre^&nemgobcu ,; H KRITIKl I/VILHELMA REICHA Jlniciativni odbor za ustanovitev KNJIŽEVNE MLADINE SLOVENIJE RAZPISUJE NATEČAJ ZA KNJIŽEVNO DELO I Pogoji razpisa so naslednji: — književno delo (poezija, proza, dramatika | ali esejistika) naj bo predloženo V tipkopisu v treh izvodih — avtor naj tipkopisu priloži polno ime in prii-mek, naslov ter kratko biografijo in seznam dose-danjih objav — natečaj je namenjen mlajšim avtorjem, na njem pa lahko sodelujejo tudi avtorji, ki so že izdali samostojne knjige — delo je potrebno poslati na naslov: RK ZSMS, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, 5 pripi-som Za Književno mladino, najkasneje do 20. maja1984. Iz del, prispelih na natečaj, bodo predvidomatri |(vsaj en prvenec) izbrana za knjižni natis v letu 1985. Podrobnosti o honorarjih, izbirnem po-I stopku itd. so zapisane v pravilniku o izdajanju in urejanju knjižne zbirke Književne mladine Slove-l nije, ki je na voljo na RK ZSMS. Z izbranimi avtorji I bo Iniciativni odbor stopil v stik najkasneje me-seca septembra. [GOLO STOLETJE (ideološki plakat) Zlo nitke zbira za dan Sibirski slednji prestopajo v korak na Smrt - -Mati sveta zdavnaj že prekleta, Bog pa ni da zveličal bi... | v nasladah svinjskih sto po sto i krvave kamne ližemo [in Goli otok gol goli jP. S. Posvečeno vsem tistim, Ikj nikoli niso zvedeli Iza kaj je šlo! SREČANJE prepoved koitiranja na javnem prostoru ne moti ekshibicionista da mirno pofuka mimoidočega meščana ZAJTRK Zgodaj zjutraj vstane mati časopis razgrne zvedet mora KDO JE UMRL kdo je umrl oznani Mati »bodi srečen—nisi trd srečen bodi—trd nisi trd nisi—bodi srečen nisi trd — srečen bodi« bodi—nisi?? srečen—trd?? ... molče oprezuj za stegnjenjem druzga! I MLAD PESNIK (Slovenski) Dišala si po osemenitvi najbolj skritih želja Oh, morbidna gnetljivost tvojih priseskov... škoda, od rojstva sem impotenten. POLITIK (iz sodniškega arhiva) - Včasih \z kratkočasja ubijam.. vsaka žrtev naslednja I spolovilo nabrekne, ko se izpraznim žrtev pokopljejo počutim se bolje. iz zapisnika razvidno nekaj o NEKROFILIJI ne vem kaj to pomeni