§tev, 4 — Letnik III. PTUJ, 26. januarja 1951 Cena din 3.-
Poštnina plačana v gotovini
VSEBINAi
Predlo¿¡ s plenuma zveze kmetijskih zadrug — Pomoč
žen pñ dvi¿u kmetijske proizvoanje — KLO Ptujska
gora — Kmetje prepričujejo, da živijo boljše kot za-
družniki — Nekatere davčne komisije slabo rešujejo
evoje naloge — KLO Dokna — Zbirajmo slovenske
knjige — O spomen-ški zaščiti Ptuja — Nove knjige —
Za planski dvig živinoreje — Odmera dohodnine — Po-
pis živine — Organizacijsko vprašanje — Odgovornost
madžarske vlade — Nove naloge RK — Drobne vesti —
Razno,
Predlogi s plenuma
zveze kmetijskih zadrug
Osnovna naloga kmetijskih zadrug bi
morala biti skrb za dviganje proizvod-
nje na vasi, in to s pomočjo raznih od-
sekov. Čeprav je to jasno, je bila doslej
dejavnost naših kmetijskih zadrug do-
kaj šibka in še to skoraj samo v trgo-
vini. Prav zato so se ob iz du uredbe o
sprostitvi trgovine zbale za svoj obstoj,
češ da s svojimi šibkimi lastn mi sredstvi
ter z mladim, razmeroma neizkušenim
kadrom ne bodo mògie uspešno tekmo-
vati z državnimi ^trgovinami. No, z novi,
mi uredbami je v našem blagovnem pro-
metu konec distributerstva. birokracije
hi monopol'zma. Zato bo nedvomno nuj-
no propadel, kdor bj hotel opravljati
trgovske posle na dosedanji način. Če-
prav je verjetno, da se bo to pripetilo
marsikateri prodajalni kmetijske zadruge,
bi bilo zelo napačno misliti, da pomeni
likvidacija take prodajalne že tudi likvi-
dacijo kmetijske zadruge same. Kaj na-
lagajo tedaj spremembe v našj trgovini
kmetijskim zadrugam?
Za dobro opravljanje trgovskih poslov
je treba imeti primerna denarna sred-
stva. Teh večina naših kmetijskih za-
drug nima. Zato morajo zadruge skrbeti,
da povečajo z živahno delavnostjo že
obstoječih in z ustanavljanjem novih hta-
nilnih odsekov svoja sredstva.
Denarja' je med kmeti veliko in če
primerjamo predvojne vloge (precej čez
milijardo takratnih d-narjev) z vlogami,
ki so jih zbrali hr-anilni odseki naših
kmetijskih zadrug po vojni (komaj do-
brih 50 milijonov sedaniih dinarjev), vi-
dimo, kako velike, resnično hvaležne na-
loge čakajo še naše kmet'jske zadruge
samo na tem področju Denar nam pač
ni potreben samo za trgovsko poslova-
nje. amoak prav tako tudi za druge
.stvari, ki naij bi jih pospeševale kmetij-
ske zadruge s svojimi raznimi odseki.
Tu gre najprej za živinorejske odseke.
Kal so storile naše kmetijske zadruge
doslej po \'ojni za Izboljšanje naše ži-
vinoreje? S kmeti vred so se živino-
rejski odseki — kolikor so sploh živeli
— marsikje samo zaganjali v odkup, a
ničesar ukrenili, da bi ga pomagali iz-
polniti, ne da bi trpela pri tem pred-
vsem struktura naše živine. S'orno zaradi
nedelavnosti teh odsekov raste pri nMs
iz meseca v mesec število jalove živhie,
ker ni dobrih plemeniakov. aH pa ro-
majo, če so, celo v klavnice. (Ta.k pri-
mer se je pripetil Se pred štirimi meseci
v Loški dolini.)
Stanje naših vinogradov in sadovnja-
kov je takšno, da kar vpije ro delavnih
vmogradn'ških in s-ndjarskih odsekih.
Večina naših vinogradov je starih okrog
40 let. Če nočemo, da nas čas prehiti,
moramo že letos začeti z intenzivnim
obnavljanjem. Letno bo treba obnoviti
nekaj tisoč hektarov! In sadovnjaki? Od
lani do maja letos bo naraslo število
zaradi kaparja posekanih sadnih dreves
na okrog 2 in pol militona. Škoda, ki
nam jo je prizadejal kapar. Je tolikšna,
da je naš Izvoz j.abolk od 4000 do 5000
vagonov pred vojno padel lani na — 27
va'gonbv. Ce se ne lotimo takoj kar naj-
bolj načrtnega obnavljanja sadovnjakov,
se bomo tudi glede sadja v najkrajšem
času znašli pred katastrofo. Kdo naj le
opravi to veliko delo, če ne ustrezni od-
seki pri kmet'jskih zadrugah?
Nadalje so kmetijske zadruge pozabile,
da je tudi ustanavljanje in dobro vode-
nje ekonomii Se vse premalo izkoriščeno
področje njihovega dela. Možnost' za
to Je dovolj, čeprav govorimo in pišemo
leto za letom, da ne sme ostati nobena
ped zemlja neobdelana, se to dogata in
kmetijske zadruge tega ne preprečijo. V
Juršincih (v ptujskem okraju) je bÜa
nekoč dobra kmetijska zadruga, toda
lani ni niti trenila z očesom, čeprav je
vedela, da ni preOrala neka kmetica —
lastnica 14 ha orne zemlje — niti ene
brazde. Kmetijske zadruge tudi ne bi
.smele biti raAmodušne do industrijskih
ekonomij, ki del-ajo na najeti zemlji in
imajo «špekulantske velike kmete, kj so
dali industriji zemljo v najem, (da se
rešijo obvezn'h oddaj in davkov) za
upravnike. Takšne ekonomije nam ne
dajejo tega. kar bi lahko dajale, razen
tega pa pospešujejo špekulacijo, ki gre v
škodo naših delovnih ljudi. Zato bodi
skrb za ekonomije pomemben in stalen
del borbe kmetijskih zadrug za pre-
obrazbo vasi, za povečanje kmetijske
proizvodnje in s tem za znižanje cen
ter boljše življenje.
Podobnih važnih nalog naštejemo lahko
še več. Kol'ko možnosti imajo kmetij-
ske . zadruge samo v obrtništvu! Zelo
potrebne so tudi vodne zadruge, ki naj
bi zopet prevzele skrb za vzdrževanie
melioracijskih objektov (nasipov, odtoč-
nih jarkov in kanalov itd.). Skratka: niti
govora ne more biti o tem, da pomeni
nova trgovina likvidacijo kmetijskih za-
drug. Nasprotno! Če bo ta ali ona pro-
dajalna kr"tijske zadruge res šla po
gobe, bo kiwvtijska .radruga imela vsaj
časa; da se posveti vsem tistim nalogam
na vasi, ki so resnično njene naloge.
Plenum Zveze kmetijskih zadrug, ki
Je ugotovil zgoraj omenjene pomanjklji-
vosti v delu naših zadrug, je razprav-
ljal še o vlogi kmetijskih zadrug pri
odkupih, o potrebi, da se zvijajo deleži
in morda uvede zopet omejeno jamstvo.
Višji deleži in jamstvo bi postavili kme-
tijske zadruge nedvômno na trdnejše
noge in imeli za posledico tudi to, da bi
Jih kmetje občutili res kot svoje. Po-
sebno odločno so delegati plenuma za-
htevali, da vrnejo razni uradi, ustanove
in podjetja kmetijskim zadrugam tiste
uslužbence, ki so jih zadruge izšolale v
razn'h tečajih, pa so Jih nato večinoma
kmalu morale odstopiti drugam. Tej za-
htevi bo treba nujno ugoditi, kajti sicer
kmetijske zadruge ne bodo mogle ob-
vladati nalog, za izpolnitev katerih je
sprejel plenum ustrežne sklepe.
Pomoč len pri d^lgu kmetijske
pmdykelfe
V četrtek 18 îanuarla t L le bilo v
Ptuiu posvetovanje 65 predsednic In se-
kretark AFŽ s funkcionarkami Okrajnega
odbora AFŽ ter Clanico GO AFŽ tov.
Vrhovškovo.
Med vsemi vprašanff posvetovanja so
bîH naivažneiš! predlogi za bodoče poH-
t'čno, organizacijsko în gospodarsko delo
žen na vaseh, zlasti glede na dvig kme-
tijske orodukcife. na zdravje otrok in
izobraževanje mladine.
Funkcionarke AFŽ že dolgo niso Imele
sl'čnega posvetovanja, zato so morale
tokrat obravnavati vrsto predlogov v
zvezi s pripravami na lO-ietnico OF,
nstanavljanjem aktivov za vzgajanje
otrok, M pomoč pionirski organizacili,'
o organizaciji izobraževalnih tečajev itd.
Z zanimanjem so žene poslušale se-
kretarko Okrajnega odbora AFŽ tov.
Ilovarjevo in članico Glavnega odbora
AFŽ tov. Vrhovškovo o važnosti sodelo-
vanja žen v družbenopolitičnem hi go-
spodsrskem razvoju na vaseh. Tov.
Vrhovškova jim je še posebej predočila
koristi pomoči MDF otrokom 'n škodo,
ki nastaja tam, kjer ta pomoč zaradi ne-
zainteresiranosti članic in fimkcionark
AFŽ ne dosega svojega namena. Predla-
gala je ženam, naj bi formirale aktiv
<članic AFŽ, ki naj bi pomagal prf delu
mlečnih kuhinj in delitvi dodatne pre-
skrbe ali da bi vsaj to delo od časa do
časa kontrolirale.
Sekretarka Mestnega odbora AFŽ tov,
Kanclerjeva je predlagala ustanovitev
ambulant ali otroških posvetovalnic na
vaseh, da bi bilo na vaseh več zdrav-
stvenih predavanj, k} bi рг1т>ото?1а k
pogtobîtvi zaupanja v zdravniško pomoč.
Tov. Kanclerjeva je še priporočila že-
nam, naj Irt se zanimale v februariu za
skupščine RK, da bodo funkcije zaupane
res delavnim in poštenim ženam in de-
kletom.
Na posvetovaniu ]e bMo izrečeno pri-
znanje organizacijam AFŽ Ptuj. Hajdina,
Stmiš»2e (Tovarna in Gradiš), Majšperk
(Tovarna in vas), Hum, Dornava, Vel.
Nedelja, Rogoznica za dosedanje uspehe.
V zvezi z gospodarstvom je predili-
gala navzočim ženam predsednica Okraj-
nega odbora AFŽ tov. Stropnik Lojza,
naj bi pomagale KLO pri odmeri dav-
kov ali spremljale delo davčnih komisij,
odmero odkupnih bremen ter da bi se
vključile v KOZ, kjer te že obstojajo
ali pa pomagale pri ustanavljanju novih
KDZ. Ti predlogi so žene najbolj razgi-
bali. Nekatere so priznale, da še niso
doumele vloge zadrvs v borbi za dvig
kmetijske produkcije. Par žen je celo
zapustilo posvetovanje. V diskusiji so
poskušale poedine žene dokazati, da je
mogoče drobnokmetijskemu gospodarstvu
doseči boljše gospodarske uspehe kakor
v zadrugah ter so to trd'tev opirale na
primere slabih zadrug. Tako se je od-
razilo nasprotje trditev, da kmetje se-
daj težko gospodarijo, v protitrd'tev pa
dokazujejo, da še sedaj boljše živijo kot
članice zadrug.
Več gospodarskih pojasnil in predlo-
gov je dal ženam tudi sekretar Okraj-
nega odbora OF tov. Vlčar Stane.
Iz referatov, predtogov in diskusije je
bilo razvkJno, da Izpodriva pri ženah
postopoma borba za višje hektarske do-
nose predsodke o vCiMih gospodarskih
enotah in da se na vaseh mnogo raz-
pravlja o zadrugah, pri čemer poskušajo
poedincl vHniti mnenje o slabih zadru-
gah, nočejo pa priznati uspehov zadruge
»Osoinik« in KDZ Sobetinci, ki dosegata
na čelu ostalih zadrug v okraju lepe
uspehe.
Enaka bodoča posvetovanja bodo
mnogo doprinesla k utrjevanju gospod^r-
skorevolnc'onarnega razpolpßenJa na va-
seh ter bodo razgsHevala коп1глгеуо1н„
clonnrne poskuse ljudstvu nenakion'enih
poed'ncev. . _	,	Pz
KLO Ptujska goro
se resno bavi z gospodarskimi problemi v kra'u
KLO Ptujska gora Je imel pred krat-
kim sejo z obsežnim dnevnim redom. Naj-
važnejša so bila pred vsem poročila od-
bornikov, ki odgovarjajo za posamezne
rcsorje krajevnega ljudskega odbora. Fi-
nančni poročevalec jc ugotovil, da je
KLO izrabil vse dotacije in da je imel
velike težave z gotovinskim planom.
Lesni manipulant tov. Gajšek je svoje
poročilo omejil na ugotovitvi, da KZ ni
vodila točne evidence nad tem, kdo je
les oddal in kdo ne. V glavnem ga niso
oddali kmetovalci, ki ne bivajo v območju
KLO Ptujska gora. V zvezi s tem je bil
stavljen predlog, da se oddaja lesa uredi
na podoben način, kot je to pri davkih
in ostali obvezni oddaji, kar pomeni, da
naj tudi za lee obremenjuje KLO biva-
Ušča kmetovalca.
O izvršitvi obvezne oddaje je poročal
predsednik tov. Marinič. Ugotovil je, da
je skoraj v celoti izpolnjena in da so le
še malenkostni zaostanki. Ob tej /priliki
je bilo iznešeno, da Je plan oddaje za
tekoče leto previsok, nakar je delegat
okrajne skupščine, tov. Kerbler, poročal
o svojem prizadevanju na skupščini, da se
uvrsti KLO Ptujska gora v II. okoliš. Do-
ločili so tudi posebno komisijo, ki bo zni-
žala obvezno oddajo mesa v celoti za
2000 kg, ker je prav za toliko znižan
krajevni plan.
Krajevnemu ljudskemu odboru ponovno
prepuščen mlin na Slapah je bil predmet
nadaljnje diskusije. KLO je mlin v letu
1949 dal popraviti in za to plačal nad
30.000 din. Ko pa je bil mlin popravljen,
ga je prevzelo Oblastno mlinsko podjetje
in ga uporabljalo do konca preteklega le-
ta. Sedaj je mlin zopet v takem stanju,
da ga ni mogoče uporabljati in prepuščen
KLO Ptujska gora. Burna diskusija je
bila zaključena z ugotovitvijo, da mlin
KLO ne more prevzeti, dokler ne bo v
stanju, v kakršnem ga je isti predal
Oblastnemu mlinskemu podjetju.
Po obravnavanju še nekaterih krajev-
nih problemov in določitve popisne ko-
misije za popis živine, je KLO sejo za-
ključil. S to prvo sejo v letošnjem letu je
KLO Ptujska gora dokazal, da se resno
bavi z reševanjem gospodarskih proble-
mov kraja.	Pc.
Kmetje trdijo, da še boljše živijo kol
zadružniki
v ptujskem okraju so na sedežih KLO
od 22. januarja t.l. dalje seje funkcio-
narjev KLO In OF. Teh sej se udeležu-
jejo tudi člani Izvršnega odbora OLO
Ptuj.
Osrednje vprašanje na sejah Je vpra-
šanje dviga kmetijske produkcije in po-
vci'íanje števila živine in njene vzreje
v letu 19S1 in pozneje. Današnje druž-'
bene potrebe zahtevajo h'trejši razvoj
kmetijstva. Odnos funkcionarjev KLO
in OF do socialističnega kmetijstva ter
njihova lastna pripravljenost^ aH odpor
proti prehodu na višjo obl'ko kmetijske-
ga gospodarstva sta nedvomno zelo
važna. To so potrdile tudi te zadnje seje,
ki so začele na ptujskem polju in so bile
prvi dan v Središču, Šalovcih, Obreßu,
Loperšicah, Humu, Ormožu, Lernici, Ve-
liki Nedelji, Cvetkovcih, Sodindh, Pod-
gorcih In Gorišnici, naslednje dni pa so
se nadaljevale še v ostalih predelih
okraja.
V	večini krajev so zavzeli funkcio-
narji KLO in OF defenzivno stališče
glede vprašanja povečane kmetijske pro-
dukcije. V krajih okrog Sred'šča, v Ša-
lovcilt. Obrežu, Loperšicah in Humu so
se odborniki sklicevali na KDZ v Krče-
vini — ljutomerski okraj, ki baje slovi
po slabem zadružnem gospodarstvu in
škodi, ki gre na račun frudodneva za-
družnikov in na škodo družbene pre-
skrbe.
V	Obrežu je bilo med navzc»3Imi par
pijancev, ki so onemogočali resno raz-
t)ravo. V Loperšiceh sm?trajo kmetje,
da bo tudi v bodoče zadoščala za doma-
če potrebe mmlmalna dosedanja pro-
dukcija v kmetijstvu. Na Humu trdijo,
da brez nacionalizacije zemlje ni mo-
goče ustvariti zadružnih gospodarskih
enot. Ker izpolnjujejo obveznosti in plaču-
jejo davke, smatrajo, da so s tem izpol-
nili svojo gospodarsko dolžnost. V^ Or-
možu je kmet Hanželič trdil, da bi bilo
treba najpreje zemljo meliorirati, potem
komasirati in šele nazadnje ustvariti za-
družno gospodarstvo. V Lešnici in dru-
god prihajajo na sestanke več'noma
manjši posestniki, ki se izpostavljajo za
interese drobnokmetijskega gospodar-
stva. O nerentabilnosti malih kmetijstev
nočejo debatirati. Pri Ve|ik| Nedelji se
Izgovarjajo možje, da je težko prepri-
čati žene o prednostih zadružnega go-
spodarstva in trdijo, da bodo še več de-
lali, če bodo imeli še večje obveznosti,
samo da j'h bodo izpolnili in ostal; samo-
stojni kmetje. Na seji V Cvetkovcih so
trdili, da tamkajšnja zadruga ne daje
zgleda za dobro gospodarstvo, zato se
raje držijo privatnega kmetijstva.
Take In slične izgovore so dajali tudi
odborniki KLO In OF v drugih KLO.
Na vseh sejah je bila navzočim pred-
očena nulnost prehoda na višjo gospo-
darsko obliko zaradi pridobivanja večjih
kol'čin kmet'jskih proizvodov za zado-
voiievanie domačih potreb in Izvoza.
Vse izkušnje s teh sej kažejo, da bo
treba nadaljevati in zaostrovati borbo
za dvig kmetUske produkcije in zavaro-
vanje družbenih interesov, na dvig obsto-
jo^'lli KOZ na zgledno stopnjo gospodar-
stev ter na ustanovitev novih KDZ na
podlagi doslej dobljenih zadružnih iz-
kušenj.	-bi
V Trnovski vasi se pripravljajo
na občni zbor KDZ
Zadružniki Iz kmetijsko delovne za-
druge v Trnovski vasi so ianell 17. ja-
nuarja t. 1. ob 75 odst. članski udeležbi
obračunski sestanek. Zaradi približajo-
ičega se občnega zbora, ki ga bodo imeli
8. februarja t. U, so pregledali račune
dohodkov in izdatkov za leto 1950.
KDZ Trnovska vas ima v obdelavi
120 ha zemlje z 22 ha orne površine,
vzdržuje nad 50 glav živine in okoli 30
praščev. Med 64 zadrižnikl Je manjše
število starejših članov, dočlm so ostali
mlajši.
Lanskoletno gospodarstvo je dalo za-
družnikom 92 din vrednosti po stofil-
nem dnevu. Največ donosa je imela za-
druga od sadjarstva In živinoreje. Od
kromph-jevega pridelka s 4 ha zemlje
je oddala zadruga družbeni preskrbi
22.500 kg krompirja. Največ Izdatkov pa
je imela lani zadruga z nabavo krme.
Kljub temu, da je zadruea šele v za-
četku razvoja in da jo v njej še nekaj
Članov^ ki jih na sozadružnike n'^esar
"e veže, ker so se vkijučrli v zadrugo
'z špekuiativnih namenov, bo večina
»ialmarljlvejših zadružnikov prejelo lepe
vpote za trudodneve. N. pr. druž'ni Leš-
nik bo dobrodošlo na koncu leta nad
80.000 din zaslužka zraven 20.000 vred-
iï'^stî v hon:h in nilh ne bo mogel več
»^ikdo nrepričati, da v zadrugi ni mo-
živeti, kot to rad trdi zadružnik
Vafdič.
Na občnem zboru bodo zadnržnlkS
P<>vedaU svo'e mr-^n'e noedincem, ki so
P'^^'^-ìkovail, da bodo lahko Izrabljälj za-
drugo v svoje sebične namene. -p^
Nekatere davene komisije
slabo vršijo stoje naloge
Začetek dela davčnih komisij v vseh
predelih ptujskega okraja daje zanimive
primere, ki poskušajo ustvariti škodljivo
razpoloženje med ljudstvom, če jih ne bi
takoj preprečevali ter nakazovali komisi-
jam pot k pravilnemu delu.
Vsakega kmetovalca bo zanimalo, ka-
ko poskušajo ponekod komisije pomagati
znancem, sosedom ali sorodnikom, da jih
finančna politika ne bi spravila v neraz-
položenje ali zamero, med tem ko na dru-
gi strani brezobzirno puščajo ostale ljudi
v negotovosti; zaradi tega nastajajo ne-
jravilnosti, ki jih je potem težko odprav-
jati s pritožbimi in raznimi poti.
Sledeči primeri bodo olajšali vaškim
odborom OF in organom ljudske inšpek-
cije kontrolo nad odmero pri vseh so-
vaščanih.
8REDISCE
V tem KLO se davčna komisija ne bi
zamerila tistim kmetovalcem, pri katerih
ni upoštevala kakovosti zemlje, ni ocenila
hektarskega donosa na zatajenih površi-
nah in kulturah. Člani komisije vedo, za-
kaj so prezrli pridelek fižola, oljaric, kisa,
žganja ali pa g» prenizko ocenili. Zakaj
drugod zopet niso upoštevali hektarskega
donosa vina, temveč prenizko prijavljene
količine vinskega pridelka. Iz kake ob-
zirnosti naj bi ostali nezajeti med davčne
zavezance izvrševalci raznih prevoznih
uslug in vsakovrstni šušmarji, prodajalci
odojkov itd.?
Te pojave je odkrila kontrola, ki jo
jc «vršila okrajna davčna komisija. Ne-
pravilnosti bo morala krajevna komisija
popraviti.
OBREŽ
Okrajna davčna komisija je pri kon-
troli ugotovila, da bi prenizke ocenitve
donosa sadja, predelave sadja v jabolč-
nik, pavšalna ocenitev pridelka vina 25
hI na hektar in nezajeta prodaja odoj-
kov šla na škodo davkoplačevalcev, ki
jim je previsoko ocenjena prosta prodaja
perutnine (400 din za kg) namesto 200
din, pri polnem zajetju prirastka perut-
nine.	'
SALOVa
Nekaterim kmetovalcem davčna komi-
sija ni zajela vseh površin orne zemlje,
drugim ni zajela medsevkov oljaric. Po-
«plošen in prenizko zajet donos krompirja,
cena viškov krompirja po 15, namesto po
20 din, prenizko ocenjeni donos sadja in
prenizka prodajna cena, domača poraba
količin lesa, nizke cene jajc za domačo
porabo in viškov, domača poraba repe,
zelja, kisa itd. so oblike skrivanja do-
hodkov poedincev.
Krajevna davčna komisija je dobila od
kontrole nalof, da popravi nepravilnosti.
LOPERSICE
Delo tamkaj.šnje krajevne davčne ko-
misije bi gotova škodovalo družbeni aku-
mulaciji v korist privatnikov, saj je za-
jemala prenizki pridelek in donos med-
sevkov sončnic, fižola ter bučnic, pre-
nizko ocenjevala domačo porabo drv in
prirastek perutnine, uporabo povrtnine in
izpustila šuSmarje. Pri tem popuščanju ni
bila tako dosledna pri manjših posestnikih
kot pri večjih.
Po vsem 'tem se vidi, da se člani ljud-
ske inšpekcije in OP odbori niso zavzeli
za pravilno reševanje tega za ljudstvo
najobčutljivejšega problema, temveč so
prepustili kontrolo odmere okrajni davčni
Komisiji, ki je že primerno preusmerila
delo krajevnih davčnih komisij.
PAVLOVCI
V Pavlovcih si socialistični finančni
politiki pomagajo s prenizko ocenitvijo
donosa krompirja, prenizko odmero do-
mače porabe sadja, perutnine, kisa, zelja,
repe,- jajc, mleka, drv, vina in drugih
pridelkov. Kjer gre za dokazovanje kake
elementarne škode, poskuša vsakdo pri-
kazati čim večjo škodo, pri napovedi do-
nosov pa poskušajo vsi prikazati male,do-
nose.
V^aški odbor OF bi moral preprečevati
take poskuse in pomagati davčni komisiji,
da ne bi sama nosila vse odgovornosti za
vsako postavko odmere. Tako skupno de-
lo bi prihranilo ljudstvu razna razbur-
janja in nepotrebna pota.
CVETKOVCI
Kakor drugod, tako tudi v Cvetkovcih
davčna komisija pri ocenjevanju donosa
žitaric in krompirja ni zajela celote ter
niti ni znala operirati s povprečjem. Ne-
dosledna je bila tudi pri ocenjevanju
mlečnosti krav, dohodku perutnine in nje-
nih proizvodov ter prirastku, pri zaje-
manju vrednosti domače porabe zelenjave,
lesa in drugih pridelkov. Zaslužka šušmar-
jev se ni lotila.
Okrajna davčna komisija je morala po-
seči v delo krajevne komisije in preusme-
riti njeno delo, da bo doseglo svoj na-
men.
«
Teh nekoliko primerov kaže kmetoval-
cem ter funkcionarjem KLO in OF, kako
je bilo mogoče poedince razbremeniti,
druge pa obremeniti neglede na slabe po-
litične jfosledice in gospodarsko škodo, ki
i'o morajo večkrat brez potrebe trpeti ne-
ateri kmetovalci.
Da bo delo v ostalih predelih v okraju
brez teh poskusov in popuščanj, je nujno.
da pridejo na pomoč tudi vaški odboji
OF s predlogi, kar bo koristilo razpolo-
ženju na vasi in pripomoglo do progre-
sivne razdelitve davčnih bremen. Edino
tako bo marsikateremu vaščanu prihranje-
nih nekoliko nepotrebnih skrbi, potov in
pritožb.
Okrajna davčna komisija bo kontrolira-
la delo vaških komisij in jim pomagala
T nasveti, kjer bo to potrebno ali pa z
ukrepi, kjer bo naletela na malomarne in
birokratske odnose pri reševanju te važne
gospodarske naloge,
KV.
KLO Dolena
bo letos popravlial ceste
Na letošnji prvi redni seji 11. januar-
ja t. 1. je KLO Dolena obravnaval pred-
log proračuna za leto 1951 v višini
552.000 din ter predlog o porabi 80.000
do 100.000 din samoprispevka za po-
pravil-. cest in mostov. Zgradili bi dva
mosta in popravili okoli 16 km cest.
Na tej seji so obravnavali tudi pred-
log o ^.-azdelitvi 5500 din podpor soc.
skrbstva: Sirec Simonu in Tereziji (800
din), Lozinšek Antoniji (800 din), Kru-
ši'^ Jakob, Pungračič Jurij, Peklič Jožef,
Lube j Helena, Zajšek Marija in Bela
Lovrenc (po 500 din) ter Svenšek Ma-
rija 400 din.
V zvezi s popravilom cest je bil dan
še predlog, da se popravi del ceste do
meje Zg. Pristave in da bi moral KLO
Sela popraviti drugi del ceste. Predsed-
nik KLO je predlagal graditev nove
ceste od mosta do glavne ceste Zg. Pri-
stava—Majšperk. Sekretar OF pa je
predlagal razglasitev ceste od Dolene
na Rodni vrh za krajevno cesto. Spre-»
fete predloge so sporočili OLO Ptuj.
KLO Dolena upošteva organizacijo
OF, zato tudi vabi odbor OF na seje.
Taka povezava med KLO in OF je po-
trebna tudi v drugih krajih, kjer želijo
krajevni funkcionarji dobro voditi go-
spodarsko in politično delo med ljud-
stvom.	—ik.
Stran 2
^PTUJSKI TE^'^^K«
Ptuj, 26. ianuarja 1P51
Tudi pri odmeri dohodnlns
se špekulantski poedmci medsebojno ščiltfo
Rezultati naSe davčne politike na vasi
v zadnjih letih kažejo, da je potekal njen
razvoj vzporedno z linijo sploine politike
na va«L To pomeni, da so naši davčni
ukrepi podpirali vsako gospodarsko in po-
litično akcijo ter pomagali k realizaciji
nalog socialistične graditve vasi. Kot ele-
ment gospodarskh, pa tudi administrativ-
nih ukrepov, ki pomagajo utirati pot so-
cialistični graditvi pa ima dohodnina slej
ko prej ie vedno enako važno funkcijo.
Politična vloga v današnji stvarnosti, vlo-
ga v razredni borbi, daje dohodnini obe-
ležje, ki jo v bistvu razlikuje od davčnih
nistemov kapitalističnih držav. Razvoj so-
cializacije vasi v sedanji fazi in zaostrena
borba na ekonomskem področju, zahtevata
brez dvoma tudi od naše davčne politike
doslednejšo in solidnejSo izvršitev nalog
kot kdaj koli poprej. Zato je nujno, da
posvetijo odmeri dohodnine za leto 1950
vsi organi, ki imajo z njo opravka. Se
mnogo več skrbi in pozornosti.
Vsega tega pa se ne zaveda davčna ko-
misija za krajevni ljudski odbor Cirkov-
ce na Dravskem polju. Nekateri člani te
davčne komisije, kot n. рт. Frangei in Be-
ranič, Se do danes nista pristopila k iz-
polnitvi individualnih računskih listov za
pnsamrrna gospodarstva, kljub temu, da
je bil rok postavljen do 22. 1. 1951. Ostali
člani krajevne davčne komisije pa so si-
cer svoje delo izvršili, vendar zopet v ko-
rist sebi s tem, da so prikazali mani>^e
dohodke v letu 1950 v svojem gospodar-
stvo kot so jih resnično imeli v tem letu,
istočasno pa tudi prikazali manjše do-
hodke pri posameznih gospodarstvih ▼
KLO Cirkovci z namenom, da se jim
davčna osnova zniža. Eot člani davčne
komisije za KLO Cirkovci so tudi izrabili
svoj položaj in naknadno znižali davčno
osnovo samemu sebi, kot n. pr. Podgor-
šek Ignac iz Dragonje vasi, je znižal pri
sebi ugotovljeno osnovo brez odbitkov
stroškov od 202.705 din na 130.221 din,
Drevenšek Jožef iz Starošinc od 94.133 din
na Gl.333 din. Unuk Stefan iz Pongerc
od 169.204 din na 109.204 din, Klasinc
Franc iz Zg. Jablan od 26.270 din na
14.000 din in Bransteter iz Sp. Jablan od
61.435 din na 57.435 din.
S takim svojim delovanjem zavirajo ne-
pravilno odmero dohodnine posameznih
gospodarstev na svojem območju, na dru-
gi strani pa rušijo ugled ljudski oblasti
kot take, katere namen je, odmeriti do-
hodnino pri vsakem posameznem gospo-
darju takšno kot je dejansko imel na
podlagi obveznih dajatev napram skupno-
sti in na podlagi prodaje prostih pre-
sežkov.
Delo krajevne davčne komisije v KLO
Cirkovci pa tudi ne bo prineslo zado-
voljstva med tamkajšnje prebivalstvo,
ker je njihovo delo usmerjeno v smeri,
da zaščitijo večje in premožnejše kmete,
med katerimi se nahajajo tudi sami člani
davčne komisije, v škodo manjših kme-
tov.
Zaradi gornjih nepravilnosti je javno
tožilstvo za okraj Ptuj uvedlo kazenski
postopek proti zgoraj imenovanim. NS.
Dabre priprni^e so hile famstro
UHpeli popisa ¿itine
Letošnji statistični popis živine, pe-
rutnine in čebelnih panjev zajema za
razliko od dgsedanjih popisov še glavne
kmetijske stroje in orodja, črpanje elek-
trične energije, stanovanjske in hlevske
površine. Razen tega Je letos določenih
21 gospodarskih skupin, v katere bodo
popisovalci uvrstili kmečka gospodar-
stva in nekmečka gospodmjstva. Prav
zaradi izširjenosti kategoršj — katerih
vidiki se med posameznimi skupinami v
bistvu ne razlikujejo mnogo — bo treba
strogo paziti na pravilno uvrščanje go-
spodarstev v njih določene skupine.
Kar zadeva priprave za popis, je naš
nkraj med dobrimi v republiškem merilu.
Vendar nas to ne more zadovoljiti, kajti
od 83 KLO je nekaj takih, ki priprav
za popis niso vzeli dovolj resno. Kra-
jevni odbori Leskovec, Sela, GruSkovje
in Stoperce so celotno delo okrog priprav
prepustili popisovalcem, ki pa nedvomno
sami niso zmogli pravilno uvrstiti go.
spodarstva v spadajoče skupine. V teh
Kl.O je nemogoče pričakovati dobrih
uspehov popisa, če se krajevne popisne
komisije in KLO kot taki pravočasno
niso zganili. V Stopercah se je predsed-
nik KLO skliceval na delo pri izračuna-
vanju davčne osnove, čeravno je za to
določena posebna komisija. Važnost pri-
prav so pravilno razumeli v Juršincih,
Središču, Paradižu, Gruškovcu. 2etalah
in Pleterjih. KLO Juršinci je bil lani
eden najslabših pri popisu živine, letos
pa se je uvrstil med najboljše v pripra-
vah za popis. Prav posebej so se zavzeli
za dobro organizacijo popisa v Središču.
V kolikor neki KLO izvajajo popis, ne
^da bi glasom navodil pravilno razvrstili,
oziroma kategorizirali gospodarstva, naj
krajevne popisne komisije dnevno sprem-
ljajo delo popisovalcev in sproti ugotav-
ljajo nejj^avilnosti. Mnogo pomoči k
pravilni kììtegorizaciji lahko nudijo evi-
dentičarji n» krajevnih ljudskih odborih,
ki se s sKčnim delom več ali manj že
deli časa ukvarjajo.
Nekateri kmetovalci zelo neradi dajejo
resnične podatke o stanju živine, in je
dolžnost popisovalcev, da jim poja5<;Ijo
pomen stalnega statističnega opazova-
nja, ki je danes prav posebej važno za
razvoj našega kmetijstva. Pri ugotovit-
vah zatajb bodo popisovalci takoj ob-
veščali svoje popisne komisije, te pa
okrajno pop'sno komisijo, ki bo izrekala
takojšnje denarne kazni. OPK — J. M.
Riïîeîfiyald. fesáiíe previda! pri les^a^a
»шеШШ џтШ
ing. Zoreč Egon
Poznamo raznovrstna umetna gnojila.
Med najvàlnejSa štejemo:
1 Fosiorna umetna gnojila, ki vsebu-
jejo fosforno kislino.
Najbolj poznana fosforna gnojila pa so:
supcrfosfat. • kostna moka, Tomaževa žlin-
dra, Renania-fosfat in dr.
2.	Dušičua umetna gnojila, ki vsebu-
jejo dušik.
Znana dušična gnojila so: apneni du-
šik, kalcium cianamid, čilska sol, norveška
sol, amonijski sulfat, razni solitri in dr.
3.	Kalijeva umetna gnojila, ki vsebu-
jejo kalij.
Največ se uporablja 40—42% kalijeva
sol,
4.	Mešana umetna gnojila: le-ta vsebu-
jejo vse štiri elemente, fosfor, dušik, ka-
lij, kalcij. Najbolj znani so nitrofoskali,
in sicer aitrofoskal I, II, in III, kar po-
nazoruje, v kakšnem razmerju so navedeni
elementi medsebojno pomešani, odnosno
vezani.
5.	Лрпепа gnojila so takozvana indi-
rektna gnojila, ker ne delujejo neposredno
na rastlino, temveč po raznih kemijskih
vezeh in reakcijah. Med nje spada: živo
apno, gašeno apno, apno-magnezija (to
vsebuje n. pr. 61% magnezije, ki deluje
kot gnojilo).
Potrebno je vsaj nekoliko pojasniti pro-
blem mešanja umetnih gnojil. Večkrat se
zgodi, da kmetovalec želi različna gno-
jila med seboj mešati. V tem pa se ve-
likokrat dogajajo velike napake, ki imajo
razumljivo dalekosežne posledicc v kme-
tijstvu. Kmetovalec gnojila meša, pa več-
krat ne vé kaj dela. Mešanje hoče iz-
vršiti zato, da bi poenostavil hranjenje
gnojil do uporabe. Dober gospodar .si
namreč že v naprej nabavi razna gnojila
prej nego jih želi uporabiti na polju. So
pa tudi primeri, da lioče poenostaviti delo
pri trošenju gnojil na polju. Toda v pr-
vem kot v drugem slučaju mora kmeto-
valec dobro vedeti, da imamo gnojila, ki
jih medsebojno ne smemo mešati, ker bi
se sicer pokvarila. V strokovni literaturi
najdemo razne tabele ali «like mno-
gokotnikov, ki nazorno -kažejo, katera
gnojila lahko mešamo in katera ne, ker
bi se sicer pokvarila. Kmetovalci bi se jih
morali posluževati, ker bodo le v tem
• slučaju umetna gnojila lahko pametno iz-
koristili.
Najzanesljivejše je. če poznamo kemij-
ski sestav umetnih gnojil. Takrat pač brez
nadaljnjega vemo, katera gnojila smemo
mešati in katera ne. Ker kmetovalci ve-
činoma ne pridejo do strokovnih knjig,
bomo v naslednjem prikazali П':кај pravil,
po katerih lahko mešamo umetna gno-
jila
1.	Amonijskih soli ne smemo mešati z
apnom, ker bi apno povzročilo izgubo du-
šika. Amonijskih soli torej ne smemo me-
šati niti z apnom, apnenim cianamidom
in Tomaževo žlindro.
2.	Prav tako ne smemo mešati dušičnih
gnojil z apnom. Dušik ie v veliki meri
zastopan v amonijski soli, kot je primer
v hlevskem gnoju.
S. Superfosfata ne smemo mešati z
apnenimi gnojili, tudi z gnojili ne, ki
vsebujejo apno v obliki oksida ali kar-
bonata, ker bi to mešanje povzročilo pre-
tvarjanje primarnega in sekundarnega fos-
fata v takozvani terciarni fosfat, ki pa v
zemlji ni topljiv. V praksi to pomeni, da
ne smemo mešati superfosfata z apnenim
dušikom, cianamidom in Tomaževo žlin-
dro.
4.	Apneni cianamid ne mešamo z gno-
jili, ki imajo lastnost, da vsrkavajo vlago,
ker ta razkraja cianamid, iz česar sledi
nujna poslcdica izgube dušika, ki je ve-
like važnosti za rastlinstvo.
5.	Norveška sol je zelo higroskopska,
kar pomeni, da hlastno vpija vlago. Za-
radi tega jo smemo melati z drugim gno-
jilom šele tik pred uporabo. Toda tudi
takrat je treba mešati taka gnojila, ki
so prosta apna, da lahko ona vpijajo za-
dostno količino vodi; da pa se pri tem
ne razkroji.
6.	Gnojila, ki imajo lastnost, da posta-
nejo grudasta, če stoje dalje časa pome-
šana, naj se mešajo šele tik pred troše-
njem. N. pr. kalijevo sol z apnom ali cia-
namidom ali Tomaževo žlindro. Čilsko
sol smemo mešati z vsemi gnojili, tudi
amonijske soli z vsemi gnojili, v katerih
ni prostega apna.
Praktično! Ne mešajmo apna s super-
fosfatom s Tomaževo žlindro, z amonij-
skim sulfatom, apnenega dušika s super-
fosfatom; apna s kostno moko, s hlev-
skim gnojem; apnenega dušika s hlevskim
gnojem.
Neposredno pred uporabo lahko meša-
mo: apneni dušik in 40%no kalijevo sol,
apneni dušik in kostno moko, 40%no ka-
lijevo sol in Tomaževo žlindro.
Vedno lahko mešamo: supcrfosfat in
amonijski sulfat, apneni dušik in kostno
moko, hlevski gnoj in 40%no k^Jijevo sol,
hlevski gnoj in čilsko sol, apno in čilsko
sol; apno, čilsko sol in superfosfat.
S smotrno uporabo umetnih gnojil ka-
kor tudi s pravilnim mešanjem dvigamo
njihov gospodarski efekt.
[Letos bo grcidilsE
mladina prego
Doboì-Bania luka
Letos bo mladina Jugoslavije gradila
v osrčju Bpsne 92 km dolgo progo od
Doboja do Banjaluke. Proga bo vezala
eno največjih mest Bosne Banjaluko z
Beogradom ter Sarajevom. Posebno
važna bo ta proga za nadaljnjo graditev
gospodarstva naše države. Pozabti ne
smemo, da ima Bosna od vseh jugoslo-
vanskih republik največji del svojih po-
vršin pod gozdovi. Z novo mladinsko
progo bodo vsa ta gozdna področja
(kakšnih 150.000 ha) z okrog 18,500.000
kub. metrov lesa dostopna izkoriščanju.
Razen tega ima pokrajina, skozi katero
bo proga speljana, okrog 200.000 ha oh.
delovalne zemlje. Na teh površinah
uspeva žito, povrtnine, pa tudi industrij-
ske rastline. Orlčeviti kraji so bogati s
sadjem, ki je do sedaj v veliki mei:'
propadalo zaradj slabih prometnih zvei
Te so onemogočale prevoz sadja do po-
trošnih središč.
Nova proga bo povezovala bogate
vzhodnc-bosanske premogovne bazene in
koksarno v Lukavcu z drugimi važnimi
industrijskimi središči v državi. Skraj-
šala bo pot za prevoz železne rude iz
Ljubije in Sane v železarno Zenica za
156 km.
Pri gradnji te proge bo sodelovala
mladina iz vseh ljudskih republik Jugo-
slavije. Iz Slovenije bo odšlo na grad-
njo 3500 članov LMS.
Glavna dela se bodo na progi začela
1. aprila, v mesecu marcu pa bo 2000
brigadirjev iz Bosne in Hercegovine
opravilo vsa pripravljalna dela. Dela
bodo na progi zelo obsežna. Po načrtih
bo treba zgraditi dva predora: enega, ki
bo dolg 1411 metrov, drugi pa bo celo
daljši kot predor Vranduk, ki meri 1534
metrov, dolg bo 1756 metrov. Gradnja
teh predorov bo zelo težka, ker bo treba
oba vrtati v mehko zemljo. Proga bo
tekla preko 31 mostov v skupni dolžini
nad 900 metrov. Razen tega bo treba
zgraditi večje število propustov. Vred-
nost pripravljalnih del bo znašala okrog
40 milijonov dinarjev.
★
KLO Središče nima tajnika
Ves čas, odkar je tov. Zidarič, bivši
tajnik KLO Središče, odšel na novo
službeno mesto, izvršilni odbor KLO
razpravlja in išče človeka, ki bi tov.
Zidariča nadomestil kot tajnik v KLO.
Kliub večkratnim predlogom in iz-
volitvi tov. Podgorelee vztrajno odkla-
nja prevzem te dolžnosti. Tako se re-
šitev tega problema prenaša od seje na
sf.jo. Celoten KLO v svojih vrstah ne
najde osebe, ki bi nadaljevala delo na
krajevnem odboru. Na zadnji seji je iz-
vršilni odbor sklenil, da se bo priporočil
za pomoč in nasvet Okrajnemu ljud-
skemu odboru v Ptuju.
Dvomimo, da bo ÒLO Ptul reševal
Središčanom vprašanje tajnika KLO.
ker so ga bili doslej vedno spos'^bni
sami rešiti.	Pz.
*
Veîeniski premogovnik postaja
največli rudnik v Sloveniji
Letos bodo premogovnik v Velenju
tako razširili, da bo daiial za 70% več
premoga kot Lansko leto. Posebno pa
bo razširjen prihodnje leto, da bo postal
največji rudnik v Sloveniji. Razš ritev
je posebne važnosti za ptujski okraj za-
radi tega, ker bo večji del njegove pro-
izvodnje porabila nova tovarna aluminija
v Strnišču.
★
Prevedba starih upokojencev
V zveznem Uradnem listu z dne
17. t. m. je izšlo navodilo za izvajanje
uredbe o prevedbi pokojnin, rent in po-
moči, določenih po starih predpisih in o
določanju pokojnine osebam, ki po sta-
rem zakonu do nje niso imele pravice.
Določen je tudi vrstni red, po katerem
se bo prevedba izvršila.
Orsa!itz£Ci|sk^ wpraianja
Osvobodilne fronte
Uredba o novem nrčlnu blagovnega
prometa le vzbudila med ljudstvom
mnogo zanimanja in razpravljanja (mož-
nost kupovanja v vseh trgovinah, 80Vo
oziroma 65% popust, skladnost sedanj.h
denar i h kuponov z vrednostjo prejšnjih
točk in vrednostnih bonov, poenostavi-
tev potrošniških kategorij Itd.).
Vsa ta vprašanja morajo osnovne
frontne organizacije pojasnjevati mno-
žici ter za to por^ib'tl vsak st'k. Pri tem
naj ne pozabijo opozarjati, da Je nepre-
ralšlleno razsipavanje kuponov, bonov
in denarja Iz strahu pred razvrednote-
njem nciitilselno In neumno 'n da naj ne
zapravljajo omerlenlh vrednotnic za na-
kup n. pr. ustnikov, likerja, raznih vrst
žganja, v'na, razn'h konserv ltd.
Z ozlrom na bl žajoče se volUve v re-
publiško skupščino naj frontni odbori
osnovnih organizacij takoj začnejo po-
magati komisijam pri popravljanju vo-
rinlh Imenikov ter tako zagotovijo, da
pri pregledu ne bo Izpuščen noben volilni
upravičenec. Pregled hnenikov Je treba
zaključiti do 31. Jan. t. 1.
V	predlogih najboljših frontowev za
frontna odličja naj frontni odbori poleg
zahtevanega po tozadevni okrožnici
OOOF Ptul dodajo še sledeče: poklic,
šolsko l/obrrzbo, aH je sodeloval v fo-
, vražnih formacijah — кг<Ј In koliko ßssa,
ali Je sodeloval v NOB — kle In kdaj,
ter kratko karakteristiko predlaganca.
Bližajoča se obletn'ca Osvobodilne
fronte zahtpva, da se frontne organlzír-
clje temeljito poglobl'o v priprave za
d^п proslave. Napravilo naj plan p'-o-
slave — program — In tra pošljejo do
10. fphrn^rja t. 1. 0'<»-i»lnemu cdboni
OsvohodMne fronte v Ptuju na preded.
V	okviru f-'nesečfiega tekmovanîn raz-
pisuje 00 OF tekmovanîe za na'bolj^e
pripravljero in izvedeno proslavo Ift.
obletnice Osvobodilne fronte ter pri-
pravlja za tri najboljše proslave nagrade.
Prva nagrada Je rad-o sprejemnik, ¿ruga
In tretja pa večji knjižni nagradi.
Iz pisarne 10 OF Ptuj
Sindikalne podružnice državnili
posestev in tekmovanje za 10-let-
nico OF
v počastitev lU-letnice obstoja OP
tekmujejo tudi sïnd kalne podružnice
državnih posestev in ekonomij. Prednja-
čijo pri tem kolektivi državnih posestev
Turnišče, Domava, Zavrč, Ormož in
Jeruzalem ter kolektiv Mestne ekonomij«!
Ptuj. Daleč za njimi je sicer zaostal ko-
lektiv drž. posestva Podlehnik, vendar
še obstojajo možnosti, da dohiti ostale
kolektive.
Kolektiv drž. posestva Turnišče Je že
lani novembra prevzel prehodno diplomo
ter tudi potem nadaljeval z delom ter
izpolnil tudi obveznost o nagraditvi 70
otrok ob Novem letu.
V decembru 1950 je pripadla diploma
kolektivu drž. posestva v Domavi. Pre-
vzemu dirolome je priso<;tvoval sekretar
Okrajnetra odbora OF Ptuj tov. Vičar
Stane, ki je v pomembnem govoru
vzpodbudil tekmovalce za nove uspehe.
Tudi zastopniki sindikatov in kolektivov
iz Turn'šča in Zavrča <=0 bili navdušeni
nad novimi obveznostmi kolektiva v Dor
navi.
S tem so dali kolektivi .sindiksln'h po-
družnic dr?,avnih posestev vzpodbudo
nstaHm kolektivom v ptujskem okraju,
da bi se vs' udelei^il' tekmovanj^a v po-
či^stltev 10-1?tnice OF in da bi do nro-
«^ve dncegli vidne gospodarskmoli-
tiične. itsrrehe.
OPOZORTLO!
Opozarjamo vse volivce mesta Ptuf,
nail se glede na ra^jtrlsane volitve v
. Ljudsko skupščino LRS T»repri6ajo, če
so vpisani v volilni Imenik.
Reklamacllski rok za popravke vplil-
nlli Imenikov je 31. januar.
Potrebno je sproti javljati spremembo
bivališča alf imena.
Volil bo lahko samo tisti, ki bo vpisan
v volilni imenik.
Tajništvo IVILO Ptuj
Vsem delegatom okr. zbora OF
Izvršni odbcr OF sklicuje za dne
30. januarja 1951, ob 8. uri zjutraj zase-
danje okrajnega zbora OF. Ker bodo na
zasedanju obravnavana važna vprašanja
v vezi z volitvami v republiško skupšči-
no, je nujno, da se zasedanja brezpogojno
udeležite.
Zasedanje se bo vrš'lo v kinodvoraná
Titovega doma v Ptuju. Bodite točni!
iâtelia vlaiia |e ^sliiiala iig@yornosi eo
zločin url Ooiiill Leoilsv!
Beograd, 24. jan. — Spričo uboja
jugoslovanskega obmejnega stražarja
Slavoljuba MiljkovJča, ki so ga abili
madžarski obmejni organi 22. januarja
na jugoslovansko-madžarski meji pri
Dolnji Lendavi, je Ministrstvo za zuna-
nje zadeve jugoslovanske vlade predalo
danes madžarskemu poslaništvu v Beo-
gradu protestno noto. V noti jugoslo-
vanska vlada najenergičneje protestira
proti temu najnovejšemu zločinu ma-
džarskih obmejnih organov in zahteva,
da madžarska vlada pokliče na odgovor-
nost in kaznuje izvršilce tega zločina,
da nudi polno odškodnino drt^inl pad-
lega jugoslovanskega vojaka, kakor tu-
di da podvzame ukrepe, da bi madžar-
ski obmejns organi prenehali z izziva-
njem obmejnih Incidentov in kršitvami
jugoslovanskega ozemlja.
Istega dne, ko je madžarska obmejna
patrola dveh vojakov ubila MUjkovi-
ča, ki je bil na svojem službenem me-
stu 200 metrov v globini jugoslovanske-
ga ozemlja, je Ministrstvo za zunanje
zadeve FLRJ obvestilo o tem madžar-
sko vlado. Madžarski vladi je predla-
galo, da se takol setavi mefana jugo-
slovansko-madžarska' komisija, kj bi
pregledala okoliščine, v katerih je bil
Izvršen uboj. Toda naslednjega dne so
jugoslovanski predstavniki v mešani
komisiji zaman priFakovali na določe-
nem mestu madžarske predstavnike.
Istega dne je ob 15. uri predsta'"nik
madžarskega ministrstva za zunanje za-
deve sporočil jugoslovanskemu odprav-
nika poslov v Budimpešti, da madžar-
ska vlada ne vidi potrebe, da bt se se-
stala predložena mešana komisija.
Vlada FLRJ je mnogokrat opozorila
madžarsko vlado na sovražno dejavnost
madžarskih obmejnih oblasti do Jugo-
slavije, toda madžarska vlada vse do-
slej ni podvzela nobenega koraka, da
bi preprečila takšne postopke svojih or-
ganov. Očividno je, da so sovražni po-
stopki madžarskih organov neposreden
rezultat sovražne politike madžarske
vlade do Jugoslavije. Dejstvo, da je
madžarska vlada odbila predlog o se-
stavi mešane komisije, ki bi naj ugoto-
vila okoliščine, v katerih je bil jugo-
slovanski obmejni strežar Miljkbvič
ubit, dokazuje, da se madžarska vlada
zaveda, da bi skupna komisija morala
ugotoviti težko odgovornost madžarskih
obmejnih organov, s tem pa tudi ma-
džarske vlade.
Move	Ràeè@(§u krl^cs
Dejavnost Rdečega križa se je pre-
usmerila. Povojna pomoč v razdeljeva-
niu oLleke, obutve in brane je prene-
hala. Repatriacija otrok in beguncev je
končana. Tudi pogrešanci so se vrnili
r' javili. Delo Rdečega križa je postalo
mirnodobno.
Velike naloge, ki si jih Je mednarod-
Tia organizacija Rdečega križa postavila
na polju zdrastva, je možno izvajati
dobro le ob sodelovanju ljudskih mno-
žic. Ljudstvo zdravstveno prosvetliti v
vsaki najbolj oddaljeni vasi, to Je naj-
večja in najvažnejša naloga RK. Šte-
vilna zdravstvena predavanja, ki se
vršijo po vaseh, bi morala biti bolj
obiskana, za večerne tečaje prve pomo-
či, ki se vrše po večjih centrih, naj bi
bilo več interesa, v internatske tečaje
zdravstvenih aktivistov naj bi se vpi-
salo več tečajnikov. Da delo ne poteka
take, kot bi moralo, ni krivda samo
ljudstva, temveč tudi odborov RK, ki
se ne zavedajo dolžnosti, katere so jim
bile zaupane, ko so bili izvoljeni.
Vsako leto se vršijo občni zbori RK
in sicer v času od 1. januarja do 10. fe-
bruarja. Krajevni odbor RK obsega te-
ritorij KLO in nujno je, da v vsakem
KLO Rdeči križ tudi deluje, ne samo
na papirju, temveč živo, dejansko V
odbor RK se na občnem zboru izvolijo
odborniki, ki so pripravljeni delati po
liniji Rdečega križa. Krajevni odbor RK
sestavljajo: predsednik, tajnik in naj-
manj 10 članov. Sestaja se na vabilo
pedsednika najmanj dvakrat letno. Kra-
jevni odbor voli iz svoje srede izvršilni
odbor, ki ga sestavljajo: predsednik,
tajnik in najmanj 3 člani krajevnega
odbora. Sestaja se enkrat mesečno.
Seje sklicuje in vodi predsednik.
Točna navodila glede volitev se na-
hajajo v brsšuri: »Zakon in pravila
JRK«, katero so prejeli vsi krajevni
odbori RK.
Za dobi'o delovanje RK in za izvedbo
skupščin se naj funkcionarji RK pove-
žejo z vsemi množičnimi organizacija-
mi, zlasti z: OF, AF2, LMS, gasilsko
zvezo. Pri delu jim bo pomagal tudi
KliO. KO RKS naj pošiljajo zapisnike
skupščin OO RKS v Ptuju.
Za izboljšanje zdravstvenih prilik'
ljudstva je dolžan skrbeti vsak držav-
ljan. Organizacijo Rdečega križa nudi
za to mnogo prilik.
Zato se z dobro voljo in večjim zani-
manjem vključujte v akcije Rdečega
križa!	OO RKS Ptuj
★
V začetku februarja prične v Ptuju
večerni tečaj prve pomoči.
Vabimo vse Ptujčane, da se prijaviio
v tečaj.
Prijave sprejema Okrajni odbor RK
Ptuj (Narodni dom), t|lefon štev. 139.
OO RKS Ptuj
★
MATERE!
Oglejte si moderno urejene dečje jasli
v P, uju, Rajčeva ulica, na kar Vam ne
bo težko zaupati svojih otrok V starosti
od 1 do 3 let v dnevno oskrbo.
Na razpolago .ie še 39 prostih mest.
Uprava dečjih jaäli Ptuj
Veličastno s!ovo Dolnje Lendave
od padlega obmejnega stražarja
Dolnja Lendava, 24. jan. Danes
je v Dolnji Lendavi okoli 3000 ljudi —
Madžarov in Slovencev — spremljalo
na železniško postajo mrtvo telo obmej-
nega stražarja Slavoljuba Miljkoviča, ki
60 ga maidžareki obmejni organi ubili
22. januarja. Ni bilo hiše v Dolnji Len-
davi, odkoder ee ne bi vefina stanoval-
cev udeležila pogreba padlega vojaka.
Razen prebivalcev Dolnje Lendave in
okoliških vasi eo ee pogreba v velikem
žtevilu udeležili tudi delavci z naftinlh
poli in pripadniki Jugoslovanske arma-
de, med katerimi eo tudi številni tova-
riši padlega.
Od MSljkoviča se je na železniški
postaji poslovil podporočnik Veljkovič,
ki je poudaril lepe osebne in vojaške
vrline ter discipliniranost padlega. Nato
6e je v imenu prebivalstva poslovil
Stevo Sabjan. sekretar okrajnega komi-
teja Partije. Kreto padlega so v želez-
niškem vagonu prekrili številni venci
in šopki cvetja nakar je vlak e posmrt-
nimi ostanki padlega čuvarja naše meje
krenil proti Zagrebu.
Renaraclîske dobave iz Ifalije
Po sporazumu, ki ie b'l po(?p2f,an ob
koncu preteklega leta raed naie državo
in Ital'žo, bo slednja dobavila na račun
reparacij naši držav! za 2,25 milijona
dolarjev traktorjev, električne naprave
za 2,25 mliij. dol, dalfe D'eseiove mo-
torje, kotle, pomožne stroje za ladje,
razne mehanične naprave, strojne na-
prave za industrijo cementa, stroje za
tekstilno industrijo ter nekaj potrošneja
biasa.
Ptuj, 26. Januarja 1951
»PTUJSKI TEDNIT^^
Stran 3
Ibirafsnd sSo^ei^ske knjige
za šiudifsko kn[ižnl€o v Piuju!
Delovni kolektiv ptujske itudljske
Ici^ižnice si Je med drugim postavil v
načrt dela ra leto 1951 glavno nalogo,
da I veliko zbirno akcijo Izpopolni slo-
vensko knjižno zbirko. Knjižna zaloga
slovenskih knjig je v študijski knjižnici
zelo majhna, saj šteje samo 2500 knjiž-
nih enot. Studijska knjižnica, je namreč
1943. leta prevzela knjige zbirnega cen-
tra v Ptuju. Ta je v letu 1945/46 zbral
vse knjige Javnih in privatnih knjižnic,
ki jih je zspustil okupator In njegovi
pobegli pomagači. V tej »zapuščini« se
Je nahajalo le majhno število sloven-
ekih knjig. V glavnem smo prevzeli
večje število nemških in drugojezičnih
knjig. Med temi ee je nahajalo le nekaj
slovenskih knjig, ki so slučajno uSle
uničevanju, so pa tudi take, ki jih je
okupator spravil zaradi večje vrednosti
In jih zaradi vojnih dogodkov ni mogel
odpeljati. Tako je n. pr. po zaslugi tov.
prof. BMtaniča ohranjena celotna пш-
zeiòka zbirka slovenskih knjig, med nji-
mi Dalmatinova biblija iz 1584. leta,
originalna Izdaja Prešernovega Krsta
pri Savici Itd. Zginile pa so skoraj vse
sJovenske knjige naših predvojnih jav-
nih knjižnic, šol, ustanov, uradov In
preseljenih ali deportiranih zasebnikov.
Okupator ee je namreč po Hitlerjevem
ukazu »Macht mir die Untersteiermark
wieder deutsch«, s pomočjo domačih
nemčurjev in nacistov z vso silo vrgel
na raznarodovanje slovenskega življa.
Poslužil se Je nasilnih sredstev, kakor
preseljevanja, deportacij v taborišča,
zapiranja in uničevanja vsega, kar Je
slovenskega. Nasilno Je odjemal sloven-
ski tisk, ga metal v Dravo, ga sežigal
ali kako drugače uničeval. Velikanske
množine knjig je odpeHal v tovarne za
predelavo v papir. Pri tem seveda nI
pozabil odbrati redkosti slovenskega
tiska za svoje študijske knjižnice. Oku-
pator se Je v polni meri zavedal, kaj
pomeni slovenskemu ljudstvu knjiga v
domačem Jeziku. Vedel Je, da Je ravno
slovenski tisk pomagal ohranjevati ma-
lemu slovenskemu narodu njegovo na-
cionalno in kulturno samobitnost v zgo-
dovinski borbi z nemško šovinistično
nacionalno ekspanzivnostjo.
Prepričani pa smo, da se Je kljub
okupatorjevemu pritisku ohranilo pri
nas še precej slovenskih knjig. Vemo,
da so jih naši zavedni ljudje skrivali in
sedaj se na podstrešjih, po raznih kotih
še najde 'marsikatera zaprašena knjiga.
Uprava študijske knjižnice se je sicer
ves čas po njeni ustanovitvi trudila, da
z zbiranjem knjig izpopolni slovensko
knjižno zbirko. Pritok slovenskih knjig,
predvsem takih iz predvojne dobe, pa
je bil zelo maihen. Uprava je bila tudi
ves čas v stalnem stiku z drugimi štu-
dijskimi knjižnicami, da z zamenjavo
dvojnikov izpopolni zbirko, toda s tem
naloge nikakor ni mogla učinkovito
rešiti. Potrebna Je široka akcija za zbi-
ranje knjig.
Pričakujemo od vsakogar, ki bere ta
poziv, da bo z osebnim prizadevanjem
pomagal, zbrati še preostali slovenski
tisk iz predvojne dobe in ga rešiti pred
propadanjem. Prav tako Je važno, da
zberemo ves tisk iz narodnoosvobodilne
vojne. Tudi tega moramo izpopolniti do
največje mere. Obračamo se tudi na vse
urade, ustanove; ljudske knjižnice ter
privatne lastnike knjižnih zbirk, da
pregledajo knjige, zberejo vse dvojnike
knjig, vse izločene knjige in Jih izročijo
študijski knjižnici.
Zgodi se, da ljudje zavijajo to in ono
v papir in pri tem ne pazijo, v kaj za-
vijajo. Marsikdo iz nevednosti ali ma-
lomarnosti trga papir za kurjavo In za-
vijanje iz revij in knjig, ki imajo vča-
sih večjo knjižno vrednost. Vsaka
kniiga Ima namreč večjo ali manjšo
objektivno ali subjektivno vrednost.
Objektivna vrednost se meri po veebinl,
subjektivna po aktualnosti In interesu
čitatelja. Vsaka redka knjiga pa ima ne
glede na vsebino veliko bibliografsko
vrednot. Razumljivo Je, da so zelo
redke Itnjige iz naše prve dobe tiska ne
glede na vsebino zelo dragocene. To so
knjige, ki 80 pisane v gotici, bohoričici.
metelčid In daJnčicL Včasih imajo celo
ostanki takih knjig (fragmenti) veliko
vrednost. Pri zbiranju slovenskih knjig
«e ne bomo ozirali toliko na vsebino,
ampak bomo zbrali vse, kar je le koll-
kortoliko ohranjeno in popolno.
Da bi bila naša akcija čim širša, se
obračamo predvsem na prosvetne de-
lavce iz ptujskega okraja, da g pomočjo
šolske mladine zbirajo knjige. Za razu-
mevarje naloge navajamo vse vrste
tiska, ki pride pri tem v poštev:
1. časniki: 1) Dnevniki, tedniki itd.
a)	Politični
b)	Strokovno politični
C) Strokovni
2) Uradni In službeni listi
8) Humoristični listi
4) Modni listi
П. Časopisi (revije):
a)	Leposlovni (kakor Zvoji, Slavljen,
Ljubljanski zvon. Dom in »vet, Slo-
van, Kres, Sodobnost itd).
b)	Družinski (kakor Šolski prijatelj,
Prijatelj, Slovenski prijatelj, Mladika,
Zena in dom itd.).
c)	Umetniški (kakor zborniki, albu-
mi, glasbene revije).
č) Strokovni (kakor Sloventkl prav-
nik, Popotnik, Planinski vestnik.
Sadjar in vrtnar, Zdravniški vestnik
itd.).
d)	Znanstveni (kakor Časopis za zgo-
dovino In narodopisje, Proteus itd.).
Ш. knjige: *
1)	Katalogi, koledarji, pratike, re-
gistri, seznami, almanahi, društvena
in šolska izvestja, bibliografije, šema-
tizml, vozni redi, adresarjl.
2)	Serije:
a)	Knjižnice (kakor Ant. Knezova,
Mohorjeva, Delavska, Leposlovna,
Mala, Priročna, Pedagoška, Proletar-
ska, Slovanska, Sokolska, Splošna,
Strokovna, Zadružna, Znanstvena, Ci-
cibanova itd.).
b)	zborniki (kakor pedagoški, znan-
stveni in poučnih spisov)
c)	Zbirke domačih pisateljev, mla-
dinskih spisov, pesmi, povesti, §tudij,
tekstov, iger, uredb, zakonov).
č) Zbrani in Izbrani spisi.
d)	Zborniki in letopisi.
e)	Razprave.
3) Knjige iz področja:
a)	filozofije,
b)	verstva, bogoslovja in nabožnega
slovstva,
C) socialnih ved, prava In upravo,
č) jezikoslovja,
d)	prirodopisnih ved: matematike, fi-
zike, kemije, geologije itd.,
e)	uporabnih ved: medicine, tehnike,
kmetijstva, prometa, denarništva, in-
dustrije, obrti itd.,
f)	umetnosti: upodabljajoče, glasbe-
ne, iger, filma, folklore, športa,
g)	leposlovja, slovstvene zgodovine,
pesništva, drame, pripovedništva,
h)	zemljfïplsa, zgodovine, biografije.
IV. Ostalo: lepaki, programi itd.
Na področju našega mesta in okraja
pa se nahaja še mnogo tujejezičnega
tiska. Pri akciji za zbiranje slovenskih
knjig moramo zajeti tudi nemške, an-
gleške, Italijanske in v drugih Jezikih
pisane knjige. Tudi pri tem tisku naj
velja pravilo, da zberemo vse ne glede
na vsebino.
Akcija naj bi bila Izvršena do 1.
marca 1951. V Ptujskem tedniku bomo
priobčili imena skupin in poedincev, ki
se bodo v tej pomembni Jculturni akciji
najbolje Izkazali.
Ves zbrani material pošlllte Studijski
knjižnici v Ptuju, Dominikanski trg 1
(v poslopju mestnega muzeja, vhod na
dvorišču levo).	S. K.
O spomemski zcssciii Ptujcs
Malokatero mesto Je ohranilo pri nas
tako verne podobe preteklosti kakor
Ptuj. Redkokje bomo našli tako ohra-
njeno naselbino, ki Je nepretrgoma
vršila svojo funkcijo kakor Ptuj od
predzgodovinske dobe in rimske dobe,
pa preko naselitve Slovencev in dalje
»kozi fevdalizem in novi vek do današ-
njih dni, v katerih mu Je pravzaprav
v primerjavi s preteklostjo močno upa-
del pomen. Res je, da so tudi druga
mesta pri nas odigrala v preteklosti po-
membno vlogo, toda zob časa in naj-
novejša doba kapitalizma in končno
tudi socializaciji, jim je porušila starin-
ske elemente in jih daleč razširila pre-
ko stare osnove, ki jim jo jo dala še
predzgodovinska doba ali srednji vek.
Pri Ptuju se je v glavnem ohranilo
celotno staro jedro srednjeveškega Ptuja
z majhnimi izjemami (staro obzidje in
nekaj starinskih zgradb, ki so ovirale
promet). Ohranjeni pa so nam ostali
dragoceni kulturnozgodovinski spome-
niki od romantike in gotike preko re-
nesanse in baroka do umetnosti 19. sto-
letja. Dnevno hodimo mimo teh ostan-
kov preteklosti, pa se pravzaprav ne
zavedamo njihove velike vrednosti. Tu
in tam se pogled mimoidočega ustavi
na pročelju dominikanske cerkve ali
morda ob gotskem portalu proštijske
cerkve. Koliko naših domačinov občuti
lepoto in skladnost ob pogledu na ptuj-
s' o akropolo, ki kraljuje riad srednje-
veško obliko mesta z- građom, ki se v
pomladnih mesecih tako Jasno odraža
iznad uzelenelega grajskega grička?
Toliko zanimivosti ;n dragocenosti
nam nudi to zgodovinsko mesto, da bi
nanje težko opozorili na enkrat. Vsak
Izmed teh spomenikov Je nema priča
preteklih rodov Vsak nas bo učil zgo-
dovinskega mišljenja, ki nam pomaga
pravilno ocenjevati sedanjo stvarnost,
katere nikoli ne bi bilo brez preteklosti,
pa Čeprav je bila za naše ljudstvo več-
krat temna in težka.
Po zakonu o spomeniški zaščiti «e
mora ohraniti celotno jedro starega
mesta, ki obsega strogo zaščiteno pod-
ročje na levem bregu Drave — tudi
trg pred muzejem, pa čeprav se
je del tega pred kratkim spremenil v
kuhinjski vrt, ograjen z nelepo ograjo
Iz lesenih letev, in neposredno okolica
III. mitreja na Zgornjem Bregu.
Zakon nam nalaga plemenito dolž-
nost. da to področje ohranimo trajno,
trenutno pa da zaščitimo zgradbe In
objekte, ki so ogroženi pred propadom.
Ogled stavb je v preteklem letu izvedlo
ptujske Muzejsko društvo, ki je o sploš-
nem stanju opozorilo pristojne forume.
Odziva zaenkrat ni bilo. — Večina za-
ščitenih hiš se nahaja v slabem stanju.
Tu propušča streha, tam je močno po-
škodovan žleb, porušen je del obzidja
itd Nujna bi bila vsaj trenutna popra-
vM4, kajti čez nekaj let bo popravilo
zahtevalo še večje stroške, dasiravno
nan urrdba o varčevanju ne more nu-
i'ti širokih možnosti popravil. To je
naloga ne samo posameznikov — pri-
vatnih lastnikov teh hiš, temveč tudi
Uprave stanovanjskih zgradb Šele ko
bomo izvršili to dolžnost, bomo smeli
trditi, da se zavedamo zgodovinske
vrednosti kulturnih spomenikov In vse-
ga mesta sploh.	—rb
Nore hniižre bi tadl Vam koristile
Pri Državni založbi Slovenije Je prav-
kar izšla knjiga »Kmetijski stroji In
orodje«. To Je prva »lovenska knjiga o
strojih In o orodju vseh najvažnejših
panog kmetijskega gospodarstva.
Razen kmetijskih strojev In orodja so
v knjigi opisana tudi kmetijska vozila,
kakor tudi pogonski stroji, ki Jih kme-
tijstvo uporablja.
Pred opisom posameznih vrst kmetij-
skih strojev in orodja je v knjigi opis
bistva, eestav delovanja in razvoja stro-
jev in orodja, opl» virov delovne moči
navodilo za oskrbovanje strojev In za
delo z njimi, poglavje o delu itd.
Skupno obsega knjiga 440 strani ve-
likega (A4) formata. Pisana je kar se da
preprosto, tako da Jo bodo zlahka upo-
rabljali tudi nešolani kmečki ljudje, za
katere jo Jc pisec (Tone Bantam) tudi
predvsem napisal. Opis pojasnjuje in
dopolnjuje okrog 1500 slik in risb.
To knjigo bi morali Imeti In prebirati
v vsaki ki ?čkl hiši! Se posebej potreb-
na In zanimiva pa bo za mlajši kmečki
rod. ki ima zanimanje zn naprednejši
način kmetovanja, zlasti za učence In
absolvente kmetijskih šol In strokovnih
tečajev.
Prav tako nepogrešljiva bo knjiga o
kmetijskih strojih in orodju za vse ura-
de In ustanove, ki imajo kakor koli
opravka s kmetijstvom, zlasti za organe
kmetijsko pospeševalne, planske, stati-
stične, zavarovalne in drugih strok. Po-
trebovala jo bodo številna podjetja, ki
kmetijske stroje ali orodje bodisi iz-
delujejo bodisi popravljajo bodisi raz-
pečujejo, pa tudi mnogi obrtniki (n. pr.
kolarji in drugi), uprave državnih po-
sestev itd.
Pa tudi vsi tisti, ki e kmetijstvom
sicer nimajo neposrednega stika, pač
pa o mehanizaciji kmetijstva o raznih
kmetijskih strojih in orodju, o novih
načinih kmetijskega dela Itd. pogosto
berejo, slišijo po radiu itd., ali celo o
tem pišejo — bodo dobili iz te knjige
temeljne pojme in pregled o celotnem
obsežnem področju kmetijske mehani-
zacije; našli bodo v njej opis strolev.
o katerih slišijo in berejo; pa tudi,
kr.ko bi jih morda pravilneje poimeno-
vali. Záto ta knjiga ne bi smela manj-
kati v nobeni javni knjižnici, najmanj
pa v podeželskih!
Knjiga »Kmetijski stroji in orodje« je
Izšla v 4000 izvodih, kar je veliko pre-
malo da bi jo mogli dobiti vsi, ki bi jim
bil'« potrebna. Vendar večja naklada
zaradi pomanjkanja papirja ni bila mo-
goča. Glede na naklado, velik obseg in
izredno veliko število slik ter dober pa-
pir je cena knjigi — vezani v polplatno
— izredno nizka — 360 din.
Pisec Je za to knjigo pripravil tudi
abecedno »Stvarno in pojmovno kaza-
lo«, ki bi bralcem izredno olajšalo iska-
nje pojasnil o posameznih strojih in
orodjih, o njih delih, o posameznih
strokovnih izrazih itd. Hkrati bi bilo to
kazalo že tudi osnutek porazvrstltve
(klasifikacije) in imenika (nomenklatu-
re) kmetijskih strojev, orodia in njih
sestavnih delov. To kazalo bi obsesalo
približno dve poli (32 strani) istega for-
mata Lot je knjiga.
Ker bi dodatek »Stvarnega in poj-
movnega kazala« Izid knjige zadržal in
Jo podražil, je izšla brez njega. Vendar
se je Državna založba Slovenije odlo-
čila. da bo v primeru, ako bo vsa na-
klada «knjige »Kmetijski stroji in orodje«
razprodana do konca aprila letošnjega
leta, posebej Izdala In vsem kupcem
ozir. naročnikom brezplačno dodala še
»Stvarno in pojmovno kazalo« h knjigi
»Kmetijski stroji in orodje«.
Da bo izdaja tega kazala — In s tem
osnutka porazvrstltve In imenika kme-
tijskih strojev in orodja — omogočeno,
pozi^-amo vso slovensko kmečko Javnost
vse druge Interesente, da knjigo
»Kmetijski stroji in orodje« kupijo ta-
koj v najbližji knjigarni. V primeru,
da bi bila knjiga v posameznih knji.gar-
nah že razprodana, naj jo interesenti
takoj naročijo pri najbližji knjigarni
pri Drž. založbi v Ljubljani.
Blagajniško ozIr. druga potrdila o na-
bavi ali naročilu te knjige naj vsakdo
shrani, da bo mogel z njim brezpirifno
Za planski dvig živinoreie
Nekdaj je bila skrb za zdravje živine
zadeva poedlncev-lastnikov. Popolnoma
pa je drugačna stvar v tem pogledu
sedaj, ko je naše narodno gospodarstvo
ter s tem tudi živinoreja prešla že v
precejšnji meri iz majhnega zasebnega
gospodarjenja v velike gospodarske eno-
te v državni ali zadružni lastnini. S tem
M je tudi sRrb za zdravje in napredek
živine na teh gospodarstvih morala pre-
iti od zasebnika na družbeno gospodar-
stvo. V okviru tlanskega gospodarjenja,
ki predstavlja ospovo socialističnega go.
spodarstva, je bila skrb za zdravstveni
dvig živine postavljena na plan zaščite
zdravja živine. Naloge h tega plana že
nekaj let izvala in rešuje veterinarska
služba po »vojTli organih.
2 nastankom velikih gospodarstev dr-
žavnega in zadružnega sektorja so z
večjo koncentracijo živali na enem pro-
storu nastali či.sto novi, doslej mani aJi
sploh neznani problemi v pogiedn zdrav-
stvene zaščite živali. Te so priSle v či-
sto nove življenjske (posebno higienske)
Tîosroje. Plansko obravnavanfe teh pro-
blemov je v socialističnem sektorju vgr"-
ieno že v samem organizacijskem ustroju
teh gospodarsk'h enot ter tega v pri-
čujočem članku ne bi b'lo potrebno ob-
r^v^^avat!. Tokrat bi hoteli le dati pri-
bližno sliko planskih' nHog, ki jifi bo
morala veterinarski služba v okraju iz-
vajati v tekočem letu brez ozira na sek-
tor srospodarstvai, toda s no«?ehnim oz'-
rorn mc privatni sektor, v katerem se še
vedao nahaja pretežni del živinskega
fonda. Nujno je, da plan zaščite zdravja
živine z vso doslednostjo zajame tudi
ta sektor, da bi iz njega pridobili čim več
dragocenih prehrambenih proizvodov,
kakor tudi živalskih surovin za indu-
strijo.
Pri reševanju teh nalog, ki jih postav-
lja omenjeni plan, morajo sodelovati ra-
zen organov veterinarske službe vsi,
predvsem pa živinorejci sami To ni več
skrb poedinca, ampak vse skupnosti.
S?mo na ta način se bodo planske naloge
stoodstotno izvrševale»? stopnja zdravja
živine se bo dvignila, zmanjšali se bodo
pojavi raznBi kužnih bolezni ter dosegla
večja proizvodnost živine m njena boljša
kvaliteta!. »
S kakšnim} problemi se bo morala
veterinarska služba boriti v letu 1951?
Na prvem mestn stoje kužne bolezni
Te so pri svinjah že dolgo znana rdečica
in nalezljiva ohromelost. Pri goveji ži-
vini imamo vedno več boja s tuberku-
lozo, ki v enaiki meri ogroža zdravje
živail, kot zdravje ljudi. Pri perutnini
im^mo v glavnem dvoje kužnih bolezni,
kokošjo kugo in perutninsko kolero, ka-
teri nam posebno v zadnjih dveh letih
uničujeta veVko število kokoši in druge
perutnine. Pri ns!h se moramo ostro
boriti proti steklini, ker ta nevarna
kužna bolezen predstavila smrtno ne-
varnost za vso živino, kakor tudi za
Človeka.
Nič manj v?fne so vrrejne bolezni in
razne pomanjkljivosti pri vzreji mladiih
živali. Vsem je znano, koliko škode po-
vzroča jalovost pri kravah, pa tudi razne
bolezni pri mladih živalih. S tem v zvezi
se pojavlja vprašanje pomanjkljive pre-
hrane mladih ter tudi odraslih živali kot
posledica pomanjkanja mnogih važnih
sestavin krme (apna, fosforja, vitami-
nov Itd.).
Tudi parazitarne bolezni so v našem
okraju dokaj močna zavora zdravemu
razvoju živine (gHstavost in metlj?vost).
Razen teh najvažnejših pa bo morala
veterinarska služba reševat! še številne
druge planske, pa tudi izvenplanske
probleme, ki težijo našo živinorejo.
Konkretne naloge
Fdci'íica pri sviniah: proti tej bolezni
je že davno uvedeno zaščitno cepljenje,
ki zavzema od leta do leta večji obseg
ter vedno večje število svinj, kar po-
meni, da potreba po tem cepljenju vedno
bolj narašča. V letu 1950 je bilo za-
ščitno cepMeno že okrog 40.000 svinj.
Tako visoko število doslej v ptujskem
okraju še ni bilo doseženo. Tudi v tem
letu bo treba pocepiti čim večje število
svinj.
Z ozirom na vrsto cepiva, ki ga sedaj
imaTno, bo treba v pomladnem času iz-
vesti obvezno z^šč'tno cepljenje vseh za
to sposobn'h svini, v poznj Jeseni pa še
eno ceplienje onih svinj, k? bodo do-
segle potrebno starost, ter onih, ki so
predvidene za naslednje leto kot ple-
menske.
Cepljenje bo obvezno za vso področje
okraja, ker se celo področje smatra za
okuž?no. celo vsak svinjak.
Nalezljiva nhronslojt svinj Je bolezen
novejšega časa. tudj cepljenje se izvaja
šele nekaj let. Vendar so bili zabeleženi
v borbi proti tej bolezni lepi uspehi ter
je uspelo jo skoraj popolnoma zatreti.
Cepljenih je bilo okrog 20.000 svinj.
Plan borbe proti tej bolezni zahteva
obvezno cepljenje povsod tam. kjer ob-
stoječe stai je to zahteva.
Tuberkuloza goved:: Čeprav smo bili
dolgo prepričani, da- ta kužna bolezen
pri goveji živini ni dosti razš'rjena, se
je v zadnjem letu le ugotovilo, da imamo
precejšnje število žarišč goveje tuber-
kuloze. Obstoja resna nevarnost širje-
nja bolezni, kakor tudi okuževanja ljudi.
Velika nevarnost je predvsem za otroke,
ki uživajo mleko od fake živine, prav
tako pa za ljudi, ki imajo s tako živino
opravka.
Za letos je postavljena naloga odkriti
vsa žaršča goveje tuberkuloze (okužene
živali, okužene hleve) posebno v tistih
krajih, kjer se zbira mleko za prehrano
otrok in mestnega prebivalstva. To bo
doseženo z razpoznavnem cepljenjem
(tuberkulinlzacijo) goved tam, kjer to
potreba zahteva. Cepljenje se bo vr§ lo
spomladi in Jeseni. Ko bodo po razpo-
znavnem cepljenju odkrite okužene ži-
vali, bodo le-te odstranjene, s tem pa
tudi raznašflci te bolezni.
Steklina. Odkar se vrš; cepljenje vseh
psov na področju Slovenije, so slučaji
stekline skoraj popolnoma prenehali. Da
se pa ta bolezen tionovno ne bi prenesla
k nam, bomo tudi letos Izvršili zaščitno
cpnlicnle	PSOV v okraju.
Kržne bolezni perutnine. Planske nai.
loge obsegajo predvsem od^tranievanie
in uničevanje poidnuVh živali, razVtiži-
tev oVui";nih prostorov ter zašč'tno
cepljenje čim večjega števila živali, da
bi bile izgube čim manjše. V tem se pri-
čakuje. pomoč od cepiteljev iz vrst
mlajšh živinorejcev kakor tudi drugih
mlajših oseb. ki imajo za to delo razu-
mevanje.
Zaradi jalovosti nastaja v naši ži,vi-
noreJi velika škoda, posebno pri kravah.
Predviden je pregled vseh krav v okraju
ter zdravljenje vseh, ki so ozdravljive.
Vzrejne b.ileznl Skoraj ni hleva v
okraju, kjer bi do ^edaj ne bilo primera
vzrejne bolezni mladih živali. Plan pred-
videva odkritje č'm večjega števila teh
slučajev ter poučevanje živinorejcev,
kako je treba te slučaje preprečevati in
zdraviti. Predvideno je tudi razdeljeva-
nje potrebnih zdravil.
R,a7en navedenih nalog postavlja plan
zaščite zdravja živine pred veterinar-
sko službo tudi še borbo proti nepravilni
in pomanjkljivi prehrani živine, ker ima
taka prehrana tudi težke posledice za
živinorejo.
Omeniti je treba še problem parazU
tamih bolezn'. To je predvsem metlja-
vost pri govedu in gUstavost pri konjih
In svinjali. Posledice teh so zastoj v
rasti in razvoju mlad'h živali, zmaniš-^nje
produktivnosti odrasl'h (mleko, volna,
mast, meso) kakor tudi zmanjšana de-
lovna sposobnost. Odkrivanje In prouče-
vanje teh poiavov ter skrb za sodobna
zdravila Je obseženo v planu.
V gornjem Je пакатчпа vsebina plan-
skih nalog veterinarske službe v letu
1951 s ciljem, da bi se ž'vinorelci pri-
bližno seznanili z do'žnostml veter'nar-
skega osebia, obenem pa. da bi tudi «sf-
mi spoznali, v коГко in v čem morejo
in moraio pomagati, da. bi bil do.«!''en
čim večji uspeh.	AZ.
V Cirkovcih imajo izobraževalni
tečaj
v začetku januarja je začel v Cirkov-
cih izobraževalni tečaj.
Nad 40 mladincev in mladink je z vpi-
som v izobraževalni tečaj dokazalo svojo
volio po izpopolnitvi v raznih vejah kme-
tiiske stroke.
Tečaj se vrši v obliki manjših preda-
vanj, predvsem pa v obliki razgovorov,
da je vsakemu tečajniku dana možnost
sodelovanja z vpr?šanjem in odgovo-
rom. V tečaj so vključena tudi predava-
nja prve pomoči.
Ob zaključku nameravajo tečajniki
napraviti izlet po naši domovini. ŽeKa.
Ustanovljeno bo »Društvo prija-
teljev otrok«
Na sestanku predstavnikov svetov
Zveze ponlrjev Jugoslavije, kl se je
vršil pred krnddra v Beogradu, je bilo
sklenjeno, da se bodo dosedanji sveti
pionirskih odredov spremenili v osnovne
organizacije novega »Društva prijateljev
otrok«. V tem društvu bodo lahko so-
delovali vsi, ki se zanimajo za šolsko
in Izvengoisko vzgojo otrok.
Prvo tovarno za mlečni prah
v Jugoslaviji gradijo v bližini Osijeka.
Tovarna, ki bo začela z delom sredi le-
tošnjega leta, bo predelala dnevno 30
ti.4oi litrov mleka v prah, 15 tisoč pa bo
pripravila za razdelitev potrošnikom.
Opremljena bo z najrhodemejšimi stroji,
ki že prihajajo iz raznih držav.
★
Nova ladja'naše trgovske
mornarice
V Amsterdamu so pred kratkim spio-
vili v morje novo motorno ladjo, ki nosi
ime »Crna gora«. Ta nova prekoocean-
ska ladja naše mornarice ima nosilnost
96C0 ton.
dvigniti še »Stvarno in pojmovno ka-
zalo«, če ozir. kadar bo izšlo! O izidu
bodo kupci ozir. naročniki po časopisju
obveščeni.
Z nakupom ozir, naročilom knjige
»Kmetijski stroji in orodje« iz navede-
nih razlogov ne odlašajte, temveč Jo
nabavite čimprej!
■Mill H..................................
Igel bo dovolj
ko bo v prihodnjem mesecu začela v
Kobaridu na Primorskem obratovati
nova tovarna. V začetku bo izdelovala
igle za šivalne stroje, pozneje pa tudi
Igle za šivanje z roko, britvice ter dru-
ge podobne drobne Izdelke. Tovarna bo
opremljena z novimi modernimi stroji,
ki so bili kupljeni v inozemstvu.
*
Američani in Sovjeti .
se pogajajo o ureditvi dolga Sovjetske
zveze Zadružn m državam Amerike za
med vojno dobavljeni vojni material.
Američani terjajo za vojni material
okrog 11 milijard dolarjev.
Verjelno Vas bo
_zcinima^o
velika draginja Je zajela vso
Francijo. Povzročil jo je izreden dvig
cen za surovine na mednarodnih tržir-
ščih. Odbor za borbo proti draginji, ki
ga je vlada ustanovila v septembru lan-
skega leta, je povsem odpovedal. Samo
v zadnjih šestih mesecih se je dvignila
Cena kavčuka zn 370 odstotkov, volne za
110 odstotkov, masti pa za 75 odstotkov.
PRI TRČENJU VLAKA in drezine v
bližini švedskega mesta Sode Hanma je
našlo smrt 9 oseb, 13 pa je bilo ranje-
nih. O vzrokih nesreče ne vedo še ni-
česar.
vulkan na lemingtonu (Nova
Gvineja) je po prvih izbruhih uničil ali
ranil okrog 4000 oseb. Avstralska letala
so včeraj vrgla ogroženim vasem radit
ske naprave v upanja da bodo lahko
stopila v zvezo z reševalnimi ekipami,
ki so jih poslali na Novo Gvinejo. Ven-
dar doslej o slednjih še ničesar ne vedo.
sne2ni PLAZOVI in viharji v Fran-
ciji, Svtci tn Avstnji so terjali okrog
230 smrtnh žrtev. Oblasti v teh državah
so izjavile, da bodo o končnem številu
vseh žrtev lahko sporočile šele spo-
mladi
Stran 4
•PTUJSKI TEDNIK«
Plui, 26 ianuaria 1951
Vlui asiane med nami...
Miklavžkove vragolije In Tarzan
v Njujorku
(Zaradi Tarzana o Njujorku se fe od-
povedala predstava Miklavikovih vragoHf
v Ptuju dne 20. jan, Í951.)
Andersenovega Miklavika ft za nje-
^ve vragolije zadela zaslužena kazen.
Une 20. jan. 1951 ga je namreč v Ptuju
Tarzan pogoltnil. Ptujčani sicer temu
dogodku niso prisostvovali, ker se ta ve-
čer m pokazal na odru. Pač pa »o gledali
Tarzana in njegove dogodivščine o bur-
iujskih njujorških stanovanjih, kar je
vsekakor boli vzgojno vplivalo na mlade
in stare kakor Miklavžkove vragolije. Si-
cer upamo, da posledice za Miklavika ne
bodo prehude. Če se je znal zmazati iz
Miklavževe vreče, se bo znal izmuzniti
tudi Tarzanu in njegovi žlahtl.
Občni zbor OOLT Je priložen
Zadnjič smo objavili sklep Okrajnega
odbora Ljudske tehnike Ptuj o sklica-
nju občnega zbora OOLT v nedeljo, dne
28. januarja t. 1. Ker pa »o se medtem
pojavile razne nepredvidene ovire, je
okrajni odbor na svoji seji dne 24. t. m.
«voj prvotni iklep spremenil ter pre-
ložil okrajni občni zbor na nedoločen
čas in sicer iz sledečih razlogov:
Znano je, da občni zbori organizacij
predstavljajo obračun dela, sprejemajo
se nove obveznosti in plani dela za bo-
dočo sezono. V ptujskem okraju vse
osnovne organizacije Ljudske tehnike
svojih občnih zborov niso izvedle, zato
bi okrajni občni zbor, če bi se vršil na
napovedani dan, predstavljal le formal-
nost. Danes, ko se borimo za demokra-
tizacijo tudi v množičnih organizacijah,
je treba, da članstvc vsake organizacije
pri delu eodeluje ter doprlnaša svoj
delež pri dvigu orgpnlzacije. Ker kot
vidimo, občni zbori po osnovnih orga-
nizacijah nisü bili Izvedeni, ne more
biti Izveden tudi občni zbor OOLT. No-
vo določeni datum občnega zbora OOLT
bo pravočasno objavljen.	Kc.
★
Konjiček
(Prosto po Levstiku.)
N« vratih ptujikih mesnic tnjo pref-
in)i teden brali, da se potroimkom
ботеје meso ne bo delilo, pa£ pa konj*
sko T prosti prodaiL
Konjič vriska ihaha,
dobro biti je doma.
Vsak z njim vozi, orje, jaha,
z bičem mu po rebrih maha,
ko je staro kljuse, joj,
v klavnico z njim, hijahojì
Kojič vriska ihaha,
dobro biti je doma.
Konjič vriska ihaha,
dobro biti je doma.
Gulai, zrezki in klobase
konjske pojedo doma se.
Če potrošnik je potrt,
ga tolaži konjska smrt.
Konjič vriska ihaha,
dobro biti je doma.
Konjič vriska ihaha,
dobro biti je doma.
Voli, krave in teleta,
morajo pač križem sveta,
konjič, mrtev ali živ,
tam ostane, kjer je bil.
Konjič vriska ihaha,
dobro biti je doma.
Zamenjava tisočakov
Franc: »Ivan, zakaj si se v soboto tako
tiičal v vrsto v banki v Ptuja, ko pa st
preje vedno trdil, da si brez denarja?*
Ivan: »Verjel sem, da juriji več ne ve-
ljalo, pa sem jih nesel zamenjat.*
Franc: »Pa si jih zamenjal?*
Ivan: »Ja, imel sem srečo. V banko
sem nesel jurife, domov pa potrdilo o
plačanem davku!*
Lastnoročni podpisi iz Slavšine
Tomai: »Anton, ali verjameš, da imajo
pri nas vsi ljudje o eni družini enaki
rokopis in da se enako podpišejo?*
Anton: »Ofa, zakaj ne. Ponlei si samo
izjavo za odstavitêv našega KLO z »last-
noročnimi podpisi*, pa boš videl, da se
pri Vaši družini vsi enako podpišete.*
Žena je zmagala
Jakec: »Prijatelj, kako si tolmačiš no-
vo uredbo o prodaji m cenah cigaret?*
Radi: »Jaz za njo nisem navdušen, pač
pa žena. Zelo je bila vesela, ko sem ji
priznal, da so ciparete predrage in da
zdaj ne bom več kadil,*
Tatovi koles v Ptuju
Milka: »Anica, prosim Te, posodi mi
vsaj - za pol ure svoje novo kolo!*
Anica: »Zakaj ga rabiš?*
Milka: »Nastavila ga bom pred gostil-
no pri »Roziki*, da bom videla, kdo kra-
de kolesa in da nas bo potem več žrtev
prišlo nazaj do svojih koles,*
O cesti Ptu —Krčevine
Smatram za potrebno obelodaniti рго^
blem cest, ki spadajo v kompetenco
Mestnega ljudskega odbora v Ptuju in
ki naj bi bile vsaj delno oskrbovane.
Od bivše gostilne »Zavec«, kjer se se-
daj nahaja živinorejski odsek kmetijske
delovne zadruge »Osojnlk«, pelje okrajna
cesta in se odcepi v takozvano občin-
sko cesto. Ta je bila do avgusta in še
do septembra preteklega leta v dobrem
stanju.
Znano je, da stanovanjska zadruga
»Oradidom« gradi družinske hišice na
biv.šem vojaškem vei^.bališču, da intere-
senti prevažajo nemalo gradbenega ma-
teriala, povrhu tega je do nedavnega
uporabljalo cesto v precejšnji meri tudi
vojaštvo. Se danes jo uporablja zadruga
»Osojnikc ter prevaža s svojimi trak-
torji in buldožerji razne predmete in
pridelke in da cesto samo skrajno izko-
rišča, medtem ko na popravilo nikdo ne
misli. Osebno sem večkrat zaprosila
Mestni ljudski odbor za vsaj delno ure-
ditev tega stanja^, dala predlog, da se
stavi na razpolago kakršno koli prevoz-
no sredstvo, da bi se navozil'bod'si gra
moz bodisi gradbeni odpadki. Doslej je
ostalo vse brez odziva. Vaščani Krče-
vine so postali nevoljni nad tak'm sta-
njem na cesti, marsikateri voznik se
upravičeno Iruduje nad nepremostljivim
blatom in globoko kalužo.
Kot tajn'ca sindikalne grupe pri OLO
sem celo organizirala prostovoljno delo
naše sind, grupe, ki se je v poln; meri
temu, odzvala ter zvozila 57 samokolnic
rramoz-» iz «trnsce Grajene, dokler tega
ni zm-^nikalo. Prošnte, nsslovüene na
»Oradid-^m« tn Me«tni ljudski odbor Ptuj.
90 ostile neupoštfrvane. Poškodovani
тпаЉп! ívton'ki mostiči bodo nekftr? dne
postali žrtev slabih cest,	P.D.
Ptujski esperantisti so zborovali
Dne 18. januarja t. J. je itnelo Espe-
rantske društvo'Ptuj na MLO v Ptuju
redno letno skupščino.
'v poročilih funkcionarjev so bili pri-
kazani napori in uspehi članov in funk-
cionarjev društva, med katere spada
tudi udeležba delegata društva tov. Do-
majnka na kongresu esperantistov v
Parizu, uspela razstava esperantske П-
terture in Jkorespondence v Ptuju, espe-
rantski tečaji, ustanovitev sekcije za
kulturno sodelovanje z narodi Evröpe in
narodi ostalih kontinentov.
Iz vrste predlogov za bodoče delo je
bil sprejet tudi predlog o pritegnitvi
mladine v društvo, predlog o .rednih te-
denskih konverzacijskih večerih, predlog
o pripravah za Jugoslovanski esperantski
kongres, ki bo od 4. do 7. julija t. 1. v
Ljubljani.
v letošnjem letu si bo društvo pri-
zadevalo doseči še vidnejše uspehe od
lanskega leta, kar bo tudi znaten delež
v ustvarjanju mednarodnih odnosov.
—ko.
Kakšno bo vreme?
Ob vesteh zadnjih dni, da je v Italiji,
Avstriji in Svici izbruhnil silen mraz
■ snežnimi zameti, v katerih Je izgubilo
življenje precejšnje število ljudi, in ob
napovedih sprva hude, pozneje pa mile
zime v naših krajih, smo uvideli potre-
bo, da poleg napovedi poklicnih vreme-
noslovcev, ki so objavljene od časa do
časa v dnevnikih, prinesemo vremen-
sko napoved enega naših domačih vre-
menarjev
Ta zatrjuje, da mu je opazovanje
vremena prirojena zabava in da si je
skozi desetletja pridobil iz izkušenj o
vremenu toliko spoznanj, da skoraj
redno vreme pogodi'(v kolikor se ne
zmoti — op. uredn.)
Prinašamo njegovo vremensko napo-
ved za tekoče leto:
Јслпаг: Od 1. do 10. megla, nato
spremenljiva oblačnost In južno vreme.
Od 17. ali 18. mrzel veter, 30. In 31.
oblačno. Mesec bo brez večjih padavin.
Februar: Lepo vreme bo držalo do 14.,
15.	in 16. dež, nato sledi nestanovitno
vreme do konca meseca.
Marec: Do 8. lepo, 9. in 10. dež, nato
nestalno vreme do 18., 22. ali 23. na-
stopi lepo, a hladno vreme z meglo.
April: Dež Je pričakovati v dneh 15.,
16.	in 17., nato nestalno vreme z dežev-
jem. vihar z nalivom, sledi lepo
vreme, 27. dež in mrzel veter.
Maj: 7. in 8. slana, 30. in 31. močna
ploha.
Junij: 1. nestalno, nato lepo do 7. ali
8., ko nastopi spet nestalna doba. 17.
zvečer ali 18. zjutraj nastopi deževna
doba, kateri se okrog 25. priključi še
močno vetrovje.
Julij: 1. dež, 2..sledi zboljšanje. 14.
nastopi vročina, ki pa bo trajala le do
19.	Oblačnost bo držala do konca me-
seca brez večjih padavin. 30. ploha, 31.
dež.
Avgust: 1. dež, od 3. ali 3. lepo vreme
do konca meseca. Le 17. in 18. Je mož-
nost dežja.
September: Celi mesec lepo vreme,
vendar je pričakovati več oblačnih dni,
čeprav brez dežja.
Oktober: Lepo in hladno vreme do
20.	Od 15. dalje naraščajoča oblačnost,
od 21. do 31. v glavnem sneženi dnevi.
November: Do 3. aH 4. nestalno s
snegom. 5. in 8. dež. Nato lepo vreme do
konca meseca. IC. in 17. izredno toplo.
December: Ta mesec nastopi spre-
menljiva oblačnost. Med 7. in 12. dež.
Dalje povem ob novem letu.
★
V kolikor bodo napovedi našega vre-
menarja točne, je potrebno, da ga te-
kom leta kontroliramo. Pripomniti Je
treba, da njegove napovedi veljajo le
za ptujski okraj. Ce bo i napovedjo za-
del, bomo njtgovo ime т priznanle ne-
poklicnega vremenoslovca priobčili po
izteku napovedi.	Kj.
NerednosCi se vedno maščujefo
Večkrat trdijo disciplinirani delovni
ljudje, da I poedincem lahko, ker se
znajo izvleči iz raznih obveznosti in
dolžnosti, vendar nam izkušnje dokazu-
jejo drugače.
Prinaša »iK nekaj neuspelih poskusov
takih poedincev.
Voglar Janez, tesar iz Formina,
Je 1. septembra 1950 na svoj način pre-
kinil službeni odnos z Gradisom v
Strnišču. Ta samovolja ga je «tala
1000 din denarne kazni. Bil je upravno
kaznovan.
Krajne Joie iz Pleter ja itev. 7
(starši imajo 14 ha zemlje) 17. novem-
bra 1950 iz gole nadutosti ni hotel k
predvojaški vzgoji. Ce ne bo hotel pla-
čati 1000 din denarne kazni, bo šel na
poboljševalno delo.
I golič Franc iz Sodine štev. 16
(sin večjega kmeta) se ni hotel udeležiti
zborovanja predvojaške vzgoje v Or-
možu. Kazen 2 mesecev poboljševalne-
ga dela ne bo prijetna, dočim Je bilo
drugim mladincem zborovanja v Ormo-
žu zelo koristno in poučno.
NapastVinkolz Cirlćovc štev. 41
(starši posedujejo 15 ha zemlje) ni hotel
iti k vajam predvojaške vzgoje. Uprav-
ni opomin ga bo nedvomno toliko zres-
nil, da bo v bodoče iskal priliko, kjer
bi s J naučil kaj koristnega.
Horvat Jožef iz Muretinc štev. 25
(kmet s 13 ha zemlje) ni hotel lani od-
dati še 40 kg belih žit, ki Jih je bil dol-
žan pri obvezi. Plačal bo 1000 din de-
narne kazni.
K o v a č i č J a n e z Iz Sel it. 12, sta-
nujoč v Pleterjah št. 31 (poseduje 6,05
ha zemlje) ni hotel lani oddati 9,60 kg
užitne zaseke, temveč je oddal zaseko
t 22,1^ primesi mesa In ocvirkov. 500
din denarne kazni bo verjetno zadošča-
lo, da ne bo v bodoče ponavljal pre-
krškov pri preskrbi.
Ce k Franc iz Gabemika itev. 23
(5 ha zen 1 je) ni hotel izpolniti zaostan-
ka obvezne oddaje 42 kg mesa. Uprav-
no Je kaznovan na plačilo 500 din de-
nn- .e kazni.
Ti primeri kažejo, da je treba poedln-
ce drugače vzgajati kot večino delovnih
ljudi, katerim zadošča lasten preudarek
in nasvet.
KLO in OF premalo poudarjajo na
eel ah, kdaj so izvedli večino gospodar-
skih In političnih nalog na podlagi pre-
pričevanja in da ni bilo treba poedin-
cev prisiljevati * ukrepi in kaznimi.
—Lr—
Drobni nasveti
Namrznjen krompir kuhemo, da bi od-
stranili sladkoben okus, v vodi, v ka-
tero smo vlili nekaj žlic kisa.
Kuhinjsko olje postane s časom gosto.
To preprečimo, če vsipamo v še polno
steklenico pol žličke suhe. drobne ku-
hinjske soli.
Presitih odej ne čistimo z fztepačem,
ker bi s tem raztrgali enakomerno de-
beli vložek vate. Zadostuje, če odeje
stresemo In z mehko krtačo odstranimo
prah.
Jabolčna lupina vsebuje šestkratno ko-
ličino vrtamina C svoje notranjosti. Zato
jabolk ne lupimo, temveč jih pred upo-
rabo le dobro očistimo.
Raztrgano perilo pokrpajmo pred pra-
njem, sicer se še bolj raztrga. Raztrg-sna
mesta lažje pokrpamo, če jih predhodno
zlikamo.
Radio Maribor
SOBOTA, dne iT. januarja
IB,10 Objava iporeda. is,is Humperdinck —
UTerturi k praTlJični operi „Janko in Metka"; Ni-
colai — Uvertura k operi „Vesele žene Windsor-
ske"; Flotow — Uvertura k operi „Marta". 15,40
Naii kraji in ljudje: „Slovenci med Muro )n Ra-
bo..16,00 Igra Mali ansambel Radia Maribor,
p. v. Danila Kranjca, u.so Oddaja za žene —
Vzgojno predavanje. u,40 Slovenske narodne poj»
„Tri Polonce", 8 harmoniko »premija Vinko Drčar.
17,00 Napoved «asa, porofiila in objave. 17,15 Za-
bavni orkester Radia Maribor, diricent Du&an Bó-
llele: Fetraa — Na roìnaU stezi, valíek; Yoshl-
tomo — Japonska soita; Millöcker — Dijak pro-
sjak, potpuri. 18,00 Slovenska narodna clasba —
prenos il Ljubljane. 18,30 Trideset veselih minut.
1»,00 0. F. Haendel: Largo, Concerto grosso op. 6.
et. e. Izvaja godalni orkester SKÜD „Ivan Cankar"
Iz Celja, dirigent DuJan Sancin (prenos Iz Celja).
19,30 Prenos sporeda studia Ljubljana do 24. tire.
NEDELJA, dne 2«. januarja
7,00 Jutranji pozdrav — vmes ob 7,05—7,15
Jutranja telovadba. 8,00 Napoved ¿asa, poročila,
vremenska napoved in objava dnevneg? sporeda.
8,15 Zabavna glasba. 8,SO Igra godba na pihala
Komande JA p. v. Stjepana Dleska. 9,00 Pester
spored slovenskih narodnih pesmi. 9,40 Črnske
pesmi v besedi in glasbi. 10,20 Dopoldanski kon-
cert — Friderik Chopin: Koncert za klavir in or-
kester v c-molu, Johannes Brahms: Simfonija v
F-duru. 11,30 Oddaja za zamejstvo. 12,00 Skladbe
Gallusovih sodobnikov poje Komorni zbor Radia
Zagreb, dirigent Slavko Zlatih. 12,30 Napoved casa
In poročila. 12,40 Zabavna glasba in objave. 13,00
Pol ure za pionirie In cicibane: Mlada Breda.
Mlada žena. 13,3o Želeli ste — poslušajte! 15,00
Napoved «asa In poročila. 15,10 Nedeljsko popol-
dne. 19,30 Napoved časa In tK)roCila. 19,45 Za-
bavna glasba In objave. 20,09 Pogovor t posln-
ialci. 20,15 Ob obletnici Verdijeve smrti. 21,00
Flzkulturna poroSIla. 21,10 Plesna glasba. 22,CO
Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. 22,15 Kaj
bo jutri na sporedu. 22,50 Lahek nočni koncert
—	dela slovanskih skladatellev. 23,55 Poročila.
24,00 Glasbena medlgra. 00,15 Oddaja v Italijan-
ííinl. 00,45 Zakljníek oddaje
PONEDELJEK, dne 29. januarja
15,10 Objava sporeda. 15,15 Godba na pihala
p. T. Hermana Erjavca. Fnilk: Florentinska korač-
nica; Klimen: Venček Straussovih melodij; FuClk:
Ideali sanj, valček. 15,45 Narodne Iz Bosne in
Hercegovine — ploSče 16,00 Oddaja za pionirje:
„Izlet v zimsko naravo". 16,20 Johannes Brahms:
Simfonija žt. 1 v c-molu, op. 268 — plošče. 17,00
h'apoved časa, poročila In objave. 17,15 Mati an-
sambel Radia Maribor, p. v. Danila Kranfca. Ro-
brecht: Potpuri Leharjevih valčkov; Mannfred: Ci-
ganski valček. Meinecke: Fantastični valček; Wald-
teufel: España, španski valček. 17,45 Posluiald
vprašujejo — Radio odgovarja. 18.00—18,40 Pre-
nos sporeda studia Ljubljana. 18,40 Poje mediani
komorni zbor Radia Maribor, zborovodja Joie
Gregore. 19,00 do 24,00 Prenos sporeda studia
Ljubljana.
TOREK, dne SO. JannarJa
15,10 Objava sporeda. 15,15 Oolmir Krek: Kje
Je tista tiha pot; B. Ipavec: Menih; Sattner: In
ti si edini se tnkaj ostal: Adamih: Darovanje ne-
veste. Poje baritonist Miro Gregorla, pri klavirja
Heribert Svetel. 15,30 Šolska ora — prenos t«
LJubljane. 16,00 Igralo mali orkestri In harmonl-
karskl zbori — ploSče. 16,30 Gospodarsko po-
litični pregled. 16,40 Ceïka zabavna Rla<ba. 17,00
Napoved časa, poročila In objave. 17,15 Iz oper
Wolfganga Amadeusa Mozarta: čarobna piičal
—	uvertura; Don Inan: duet Iz I. def. In me-
nuett: FIgarova svatba — uvertura, duet Iz Ш.
dej., Beg Iz Serala — trvertura: Cosi fan tutte
—	uvertura. 17,40 Literarna oddaja: „Pesmi Vi-
de Tauferleve" 18,00—24,00 Prenos sporeda ra-
dia LJubljana.
SREDA, dne SI. JanoarJa
15,10 Objava sporeda. 15,15 Zabavni orkester
Radia Maribor, p. » Dušana BoSteleta Waldteufel:
Moje sanje, valček. Leopold: Venček ruskih me-
lodij. 15,45 Posluialcl vpraiujelo — Radio odgo-
varja (ponovitev) 16,00 Heribert Svetel: Tri
pesmi za sopran, violo In klavir. Izvajajo: Ivan-
ka Ribič, sooran; Ivan Oreiič, viola; H. Svetel,
klavir. 16,20 Kulturni pregled. 16,30 Mali an-
sambel radia Maribor, p. v. Danila Kranjca,
čalkovskl: Internacionalna sulta; Translateur: Ro-
koko, gavotta; Godard: Usoavanka; Brahms: Ogr-
ski ples št. 4, 5 In e. 17,00 Napoved časa, po-
ročila In oblave. 17,15 Dve operni fzantazIJI: Le-
oncavallo: BalazTo; Mascainil: Cavalleria rwtl-
cana 17,30 Radijska reoortaía: „Kako Je t«ie
nekoč in kako Je danes v ioitanjski tovarni
usnja" 17,45 macba za dotjro voljo In "^yedrt-
lo. 18.00—24,00 Prenos sporeda studia Ljubljana.
Okrajno gledališče Ptuj
Sobota, 27. jan., ob 20. uri: Žižek —
»Miklova Zala«. Druga ponoVtev Iz
sezone 1949—50, devetnajstič. Režija
J. Baukartova, scena M., Kavčič.
■ Nedelia, 28. Jan., ob 1Ä. uri: 2ižek —
»MIklova Zala«. Dvanajstič.
Predprodaja vstopnic pri gledališki
' blagaini od 14. do 16. ure in v nede-
ljo od 9. do 11. ure.
Za naslednjo soboto In nedeljo !e
^ predviden isti program in ob istem
Času.
Nore cene oskrbe v gostinskih obratih
Beograd, 25. jan. Komite za turi-
zem in gostinstvo pri zvezni vladi je
izdal odlok o cenah bivanja in glavnih
obrokov — zajtrka, kosila in večerje
— v državnih penzionskih gostinskih
obratih vseh kategorij, ki jih bodo pla-
čevale osebe na letnem dopustu. Odlok-
stopa v veljavo 1. februarja.
Po tem odloka se bodo gibale cene
penziona v obratih kategortíe »A« —
računajcC sobo in glavne obroke hrane
trikrat dnevno — od 200 do 300 dinar-
jev, v obratih kategorije >B« od 150 do
200 dinarjev, obratih kategorije »C« od
120 do 150 dinarjev, v obratih kategorije
>D« pa od 100 do 120 dinarjev,
V	obratih kategorije »A« se bo gibala
cena samo za sobo od 50 do 150 dinar-
jev. hrana pa bo stala 150 dinarjev dnev-
no, soba v kategoriji »B« bo stala od
40 do 90 dinarjev, hrana pa 110 dinar*
jev, soba v kategoriji >C« bo stala od
30 do 60 dinarjev, hrana pa 90 d'narjev,
v obratih kategorije »D« pa bodo sobe
po 20 do 40 dinarjev, celodnevna hrana
pa po 80 dinarjev.
Pravico do navedenih cen Imajo vsi
delavci, uslužbenci In nameščenci-člani
Zveze sindikatov .jugoslavije, člani sin-
dikata STT — jnsoslovanskl državljani,
pripadniki JA — aktivni oficirji, pod-
oficlfll în vojaški uslužbenci ter pripad-
niki Ljudske mil'ce. Te cerní bodo velja-
le samo v času letnega dopusta in sicer
največ 30 dni. Pravico do teh cen Imafo
tudi člani ožje rodbine navedenih oseb.
V	mesecih izven glavne turistične se-
zone veljajo te cene tudi za člane kme-
čkih delovnih zadrug, ki imajo pravico
na letni dopust, nadalje za osebne m
družinske upokojence. Navedene cene
veljajo tudi za redne študente visokiJi
šol, delavce, uslužbence iti nameščence,
kadar obiščejo penzion kot zavarovanci
socialnega zavarovanja, invalide in člane
Zveze borcev NOV, ki jih pošiljajo nji-
hove organizacije, kakor tudj za ude-
ležence organiziranih izletov in ekskur-
zij.
Navedene cene je mogoče izkoristiti
samo v slučaju, če oseba, ki je na let-
nem dopustu, prebije v enem penzionu
oz. gostinskem obratu najmanj pet dni.
Ce je bivanje krajše od pet dni, se cene
dnevnega penziona dvignejo za 10 od-
stotkov. Cene enodnevnega penziona v
mesec'ti Izven glavne turistične sezone
bodo najmanj za 15 odstotkov nižje od
cen v glavni sezoni. Osebe, ki ne izpol-
njujejo določenih pogojev, bodo plačeva^,
le penzion po višjih censh, ki jih bodo
določili uradi za cene v sporazumu s
poverjeništvi za finance in organi za
turizem In gostinstvo na predlog gostin-
skega podjetja.
Jügoslo^i'o te koRČffla
vo]m stenle z Ivstn o
Dunaj, 22. jan. Na Dunaju so z ve-
likim zadovoljstvom sprejeli sporočilo
o ukinitvi vojnega stanja med Jugosla-
vijo in Avstrijo. Poudarjajo, da bo novi
položaj še bolj i;rlspeval k normalizaciji
odnosov med obema državama. Prakti-
čna posledica tega sklepa jugoslovanske
vlade bo, da bodo dosedanja politična
predstavništva spremenjena v poslani-
štva. Poročilo avstrijskega zunanjega
ministrstva pravi med drugim naslednje:
»Avstrijska vlada pripisuje veliko važ-
nost prijateljskim odnosom s svojim
južnim sosedom in zato sprejema z naj-
večjim zadovoljstvom uradnp sporočilo
o tem sklepu.c ^
Smrtna kosa
Dne 19. t. m. je preminul v ptujski
bolnici znani žel. upokojenec in čebelar
tov. Lenarčič Franjo v 72. letu starosti.
V predaprilski .Jugoslaviji je obsojal
krivico in s svojim resnim iti preudar-
nim nastopom v bivšem mestnem svetu
ščitil preganjane.
Tudi njemu okupator ni prizanese!.
Pregnal ga je z družino v Srbijo, kjer
smo ga v Vrnjački Banji imeli 3 leta v
naši sredi kot vestnega gospodarja menze
izseljencev.
Po vrnitvi v domovino se je vrnil na
delo, prvotno v Ptuju, pozneje v Lan-
covi vasi. Povsod je pomagal, kjer je
bilo potrebno. Premalo počitka in гаоте
težave so pospešile njegovo prerano
smrt. Številna udeležba na pogrebu
priča o priljubljenosti tov. Franja Le-
narčiča.
Naj mu bo lahka domača zemlja, pre-
ostalim svojcem pa izrekamo iskreno
sožalje.	Jod
Občni zbor ptujskih filatelistov
Razvoj filatelistične organizacije je na-
šel tudi v Ptuju, čeprav majhnem mestu,
veliko število prista.îev Filatclistična or-
ganizacija je v Ptuju obstojala sicer že
v času stare Jugoslavije, ki pa je po pri-
hodu okupatorja razpadla Nova je nastala
šele v lanskem letu v januarju ter je pred
kratkim na občnem zboru ugotavljala
uspehe in neuspehe svojega dela v prvem
letu svojega obstoja.
Kot je razvidno iz poročil, je društvo
r preteklem letu dobro napredovalo ter
v neki meri doseglo svoj cilj r tem, da
Je v članih zbudilo poleg smisla za zbi-
ranje znamk tudi zanimanje članov za
spoznavanje kulture in umetnosti drugih
narodov.
Društvo bo T letošnjem letu predstavljal
sledeči odbor: predsednik kapetan tov.
Ipavec, tajnik tov Koletnik, podpredsed-
nik tov. Rozenfeld in blagajnik tov. Alt
Rajko.	Nr.
PRESKRBA
Obveščamo potrošnike na zagotovljeni
preskrbi, dia si v tem tednu lahko nabav-
ljajo sveže meso na vse živilske in do-
datne nakaznice iz meseca januarja 1951.
Obroki za posamezne nakaznice bodo
na vidnih mestih "označeni.
Istočasno obveščamo vse potrošnike
in maloprodajno mrežo, da se delitev
maščobe na nakazn'ce meseca januarja
mora brezpogojno zaključiti z dnem 31.
januarjem ter se po navedenem datumu
delitev za mesec januar ne sme vršiti.
Iz pisarne poverjcništva za trg
in gostinstva.
Ko pridete v Ptuj, ne pozabite obiskati
Okrepčevalnico pri ^^Ribiču"
S p* Breg 1
Topu in mrzli prigrizek ter haloška kapljica ob vsakem času. —^
Odprto dnevno od 7. do 19. ure.
Priporoča se zakupnik VILI ARBES,
SLIKE ZA IZKAZNICE IN VSE
VRSTE LUICSUZNE FOTOGRAFIJE
— povečave po vsaki sliki v vsaki
velikosti, razvijanje, kopiranje itd.
Izvršuje hitro FOTOPODJETJE
HOZYAN I. STEFAN - 0RM02
Stranke sprejemam vsak torek, če-
trtek in soboto od 12. do 17. ure in
vsako nedeljo od 6 do 11 ure v
lokalu Ormož — V lokalu Središče
samo vsako nedeljo od 13 do 17 ure.
Poroke slika po naročilu-in ob vsa-
kem času in vsakem krajul	::
Sprejemamo v obiavo
MALE OGLASE
Uredništvo tn uprava:
Ptuj, Preéernova ulica 6
Telefon štev. l.')6 — Čekovni račun
pri Narodni banki Ptuj št. 643-90303-3
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni
urednik Vrabl Joie
Rokopiiov nt vračamo — N«ročnin«
15в din za leto 19S1 se plača vnaprej.
Tieka Mariboreka tiskarna