POUK IN ZABAVA M ladirisar. Priobčil Vojteh Sitsch. Ker ste lansko leto tako radi posnemali podobice, priobčene na tem mestu, bom nadaljeval letos »Mladega risarja«. Veselilo me bo, če bom slišal, da vam bodo tudi letos take in enake podobice delale veselje in zabavo. Le pridno se poprimite risanja! Z njim si vadite roko in oko. Današnji »Mladi risar« vam kaže razne naprave, ki se jih poslužujemo, če hočemo priti hitreje iz kraja v kraj. To vse je izumil človeški duh. Novo stoletje se je začelo letos z Novim letom. To novo stoletje je po številu dvajseto. Naj bi bilo XX. stoletje zlasti Slovencem srečnejše in pravičnejše nego nam je bilo preteklo XIX. stoletje! Sneg. Kar je tebi v spanju odeja, to je pri-rodi pozimi sneg. Brez odeje bi v mrzli noči prezebel, takisto bi pozeble v mrzli zimi kali, ki spe v zemlji, če bi čreznjo ne razgrnil Bog belega plašča — snega. Usmilite se ptičic! Zima je, in ptičice zmrzujejo in trpe glad. Usmilite se teh ubogih živalc, jim potresajte krušnih drobtinic in drugega živeža! Hvaležne vam bodo zato in vas bodo v gorkih dneh razveseljevale s petjem in vam koristile s pokončavanjem škodlji-vega mrčesa! Vrste ptic. Doslej je znanih 13.000 vrst ptic, ki žive po vsi zemlji. Onih ptic, ki so že izginile z zemeljskega površja, je znanih 2000 vrst. -»* 42 f<- Nove knjige za mladino. Rudolf Vrabl: Božično darilo. snov taka, da ni vredna piškavega oreha. — Založil J. Giontini. — Katololiška Mestoma je naravnost sirova (n. pr. str. 29). Tiskarna 1900. Str. 46, cena 30 h. — Go- Drugič je jezik tako neusmiljeno slab, ne- spod Rudolf Vrabl je zbral pod naslovom okreten in rovtarski, da resno svetujemo »Božično darilo« sedem povesti, oziroma prevajalcu V. S-u, naj se nemudoma po- pravljic in basni ter jih podal za Božič prime učenja Praprotnikove »Slovenske slovenski mladini. To je že tretja knjižica, slovnice za prvence«, sicer naj nikdar več ki jo je spisal Vrabl v teku enega leta. ne prime za pero! Samo na prvih dveh Vrabl je ljubezniv pripovedovalec, ki ume straneh smo si zaznamenovaji dvajset otroškega duha. Čimdalje bolj se otresa grdih napak, lahko si torej mislite, koliko prevelike domišljije in stopa na zdrava, jih je na 90 straneh! »Nezgoda na Pala- prirodna tla. Saj ni samo oni spis prav- vanu« sodi — v peč. G. Giontiniju svetu- ljica, kjer se slikajo v neverjetnih barvah jemo, naj ne zalaga v bodoče takih spak; čudovite dogodbe, nego tudi pravljico pre- a rokopis naj izroči v korekturo komu, ki vevaj duh pravega življenja, ki dvigne je vešč slovenščine. Slovenske mladine ni bralca v lahkem vzletu iz puste vsakda- treba pitati s tako neužitno hrano, saj je njosti ter ga z nepretiranim pripovedovanjem vendar dandanes mnogo lepih knjig! umisli v pravljične dogodke. V prvem spisu Natanael Bumppo. Angleški spisal »Dva slavna moža« se spominja pisatelj J. F. Cooper. I. Strelec. Povest, pre- stoletnice rojstva dveh velikih Slovencev: delana za mladino. V Ljubljani. Založil Slomška in Prešerna. Lepi spis bo napravil J. Giontini. — Natisnila »Kranjska tis- na mlade bralce najboljši vtisk. Takisto karna«. 1900. Str. 104, cena 48 h. — Take bodo z zanimanjem brali »Materine solze« in enake povesti zbujajo otroško domiš- in »Pogreb lastovice«, pa tudi ostali spisi Ijijo ter povzročajo, da ji tuintam hitreje jim bodo prijali. Neizogibna dolžnost slo- in gorkeje zapolje kri po žilah. In nismo venskih pisateljev je, da pišejo zlasti za tako ozkosrčni, da bi ji tega ne privoščili. mladino lepo in pravilno. In Vrablovo V mladini naj deluje duh, in kri ji naj pero teče lepo in pravilno. To poudarjamo brez prestanka kroži po žilah! A vse mora z veseljem. Neumljivo se nam samo zdi, biti v pravi meri. Česar je preveč, to ško- zakaj je v »Poslednjih trenutkih«, ki so duje. »Strelec« je preveden v lepo sloven- bili priobčeni v 1. štev. lanskega »Zvončka«, ščino. izpremenil pravilno spregatev pomožnega Mladinska knjižnica. Izdaja »Za- glagola sem-biti v nepravilno. Tudi nepo- veza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih trebni naglasi so v vsaki knjigi odveč. društev«. 1. zvezek. I. Medvedji lov. Pri Vrbovčev em Grogi. Povest za Povest. II. Čukova gostija. Povest. dečke in deklice v dobi 7. do 12. leta. Po Spisal Josip Brinar. V Ljubljani. Za- nemškem izvirniku spisal Janko Leban, ložil L. Schwentner. 1900. Str. 70, cena nadučitelj na Trebelnem. Ljubljana. Založil kartoniranemu zvezku 80 h, po pošti 90 h. in prodaja J. Giontini v Ljubljani. 1900. Tisk »Narodne tiskarne« v Ljubljani. — Tiskal Dragotin Hribar y Celju. Str. 69, Kakor smo prebrali mi to lepo knjižico z cena 40 h. — Pri prevodih smemo zahte- zanimanjem in s pozornostjo, tako jo bo vati, da navede prevajalec izvirnik, od prebirala brez dvoma tudi slovenska mla- izvirnika pa moramo zahtevati, da je vre- dina, kateri je namenjena. G. Jos. Brinarja den, da se ga prevede na slovenski jezik. izpoznavamo v teh dveh povestih kot pri- No, g. Leban je dobro izbral, zakaj »Pri jaznega pripovedovalca, ki piše v prikup- Vrbovčevem Grogi« je prijetna povest, ki nem slogu, v gladkem jeziku in z živahnimi seznanja mlade bralce z dobrimi, pošte- barvami. Kar smo rekli zgoraj o Lebanovem nimi in plemenitimi ljudmi. Tudi g. Leban jeziku, to velja tudioBrinarjevem. »Medvedji piše gladko in pravilno, a v bodoče mora lov« je pravzaprav skupina četvero povesti, razločevati pridevnik majhen (klein) od ki pa ustvarjajo lepo celoto. »Čukova go- mali (wenig). Takisto je treba razločevati stija« je nekaj posebnega v slovenski mla- med zastonj (unentgeltlich) in zaman dinski književnosti. Brinar je ubral prav (vergebens). Namesto kajti pišimo rajši šaljive strune, ki bodo zbujale mnogo pre- zakaj, v prihodnjem času pa rabimo na- srčnega smeha med mladimi bralci. Vrhu- mesto daljše oblike pomožnega glagola tega je Brinarjevo opisovanje zdravo, nepri- sem-biti krajšo obliko (bodem-bom, bode- siljeno, da nam stoje kraji, osebe in živali bo . . .) prav živo pred očmi. V teh dveh povestih Nezgoda na Palavanu. Poslovenil ni nič nepotrebnega besedičenja in dolgo- V. S. V Ljubljani 1900. Izdal in založil časnega raztezavanja v dolgost in širokost, J. Giontini. Natisnila Ig. pl. Kleinmayer da smo v resnici veseli knjižice, ki nam jo & Fed. Bamberg v Ljubljani. Str. 80, cena dela še prikupnejšo nje čedna zunanjščina. 40 h. — Ta knjiga nam je najlepši do- In dandanes moramo pač zahtevati, da je kaz, kakšne ne smejo biti knjige, to, kar dobi mladina v roke, lepo tudi po ki so namenjene za mladino. Prvič je že svojem licu. Naslov je narisal g. arhitekt ~>; 43 *«- f Ivan Jager. Rdeče rože značijo s cvetjem povesti »Češko-slovenski spolek v Pragi«. l prepleteno mladost, nad katero se dviga To nam je nov dokaz, kako skrbe tudi t solnce. Spodaj vidimo čitajočega otroka, ki bratje Čehi, da bi se obogatila naša mla- I mu krajša večerne ure lepa knjiga. Obe dinska književnost. In g. Brinar jo je go- I sovi sta znak učenja in učenosti. — Kar tovo obogatil! I nič se ne čudimo, da je nagradil ti dve B^ Vesela pevka. Besede zložil Ant. Namre. Uglasbil Ferd. Juvdnec. Veselo in žlvo. ^r==— Sem dek-li-ca mla-da, ve - se-la, sem pra-vo slo-vensko dek-le, kot Ko zjutraj da-ni-ca pri - pla-va, koj mi-ka me glas-no za - pet', in Slad-kej-še mi pesmi do - ni -jo, ko ptič-ki pre-pe-va-jo vmes, in IS -------------^ ] P ------------^^^ m f slavček ve-se-lo bi pe - la, da b' da - leč odme-va-lo se. Za- ko-maj se dan mi za - zna-va, koj ti - ho zač-nem žvrgo-let'. Se sap'ce krog me-ne šu - mi-jo, oh, to je ve-se-lje za - res! Če kaj bi nek' sladko ne pe - la? Za - kaj bi ve-se-Ia ne b'la? Saj vmi-jem, o-ble-čem, po-kri-žam in an - gelu var-hu 'zro - čim, se trud-na pa le-žem po - či - vat, o pe- semcah sladko sanjam, pov- vsak' dan krog mo-je-ga če - la mi sap'ca slo-venska pih - lja. k de - lu z ve-seljem pri - bližam, vmes pe-sem-ce slad-ke dro-bim. sod mi lah-ko je pre - bi - vat', ker sladko za-pe-ti si znam. t »"¦•« ^.*o»« „,;,! vodo, s katero se je že kdo pred njim Zrac.te stanovanja! ^j^ & zrak> kj j? ^, že stokr/v pljuiah Prvi in najzanesljivejši pripomoček v in telesu drugih ljudi, vdihavamo brez po- vseh boleznih je sveži zrak, zakaj vdiha- misleka in prebivamo po več dni in noči vanje čistega zraka je eden izmed prvih v prostorih, ki niso prezračeni! — Stano- pogojev našega zdravja. V vsakem prostoru, vanja moramo torej zračiti. Tudi pozimi kjer bivajo ljudje, se onečisti zrak z izhla- je treba večkrat odpreti okna in vrata, da pevanjem naših pljuč in naše kože, in take zaveje v naše stanovanje sveži zrak. Zado- škodljive snovi, ki jih izločuje naše telo, stuje, da je odprto stanovanje 2 do 3 mi- zopet vdihavamo. Nihče se ne umiva z nute!