GLAS NARODA The largest Slovenka Daily b the United States List slovenskih delavcev y Ameriki. and legml Holidays. 75,000 TELKFON: CHelaea S—1242 No. 133. — Stev. 133. Entered as Second Clasa Matter September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y„ aader Act of Oongreu of March 3. 1879. TELEFON: OHelsea S—1242 NEW YORK, TUESDAY, JUNE 8, 1937—TOREK, 8. JUNIJA 1937 Volume XLV.—Lefhik XLV. P R EDSED NIK NE BO POSREDOVAL V STAVKI John L. Lewis priporoča vladno predlogo OSEMDESET ORGANAIZACIJ JE NAPROSILO PREDSEDNIKA ZA POSREDOVANJE V STAVKI Spopad med stavkarji in stavkokazi. — Delavci > ki hočejo delati, prosijo civilne oblasti naj preženejo pikete izpred tovarn. — Voditelj odbora za industrijalno organizacijo upa, da se bo nakupna sila zvišala. YOUNGSTOWN, O., 7. junija. — Predsednik Roosevelt je bil naprošen, da zastavi ves svoj vpliv da bo čimprej poravnana jeklarska stavka, vsleJ katere je v šestih državah brez dela nad 70,000 delavcev. Predsedniku je poslalo 80 krajevnih unij, ki pripadajo k CIO, brzojavni peziv, da čimprej dovede stavko do mirnega konca. To je sedaj prvič, da je bil od 26. maja, ko se je pričela delavska borba v jeklarski industriji, da ie bil predsednik naprošen za posredovanje. V Cantonu je slišalo 5000 dclavcev voditelja je klarske stavke Philipa Murtaya, ko je rekel, da je naprosil governerja države Ohio Martina L. Da-veya. da sodnijsko postopa proti predsedniku Republic Steel Corporation, Tomu Girdlerju, ker se v tovarni nahajajo velike ziloge municije. Dve ure prej pa je cantonska policija naznanila, da je prišlo do streljanja med stavkarsko stražo in šestimi delavci, ki so hoteli prebresti reko Canton. .Ja bi prišli v tovarno. Izmenjanih je bilo sto strelov. Trem delavcem se je posrečilo priti v tovarno, trije pa so zbežali. V Youngstown, Ohio, je Ed Gray, tajnik Independent Society of Workers pri Youngstown Sheet & Tube Company naznanil, da je nad 5000 delavcev naprosilo civilne oblasti, da odstranijo etavkarske straže od tovarn, da se bodo mogli vi -niti na delo v tovarno. CHICAGO, 111., 7. junija. — Navzlic temu, da je župan Edward J. Kelly pismeno naročil Republic Steel Corporation, da mora v 48 urah preneha-♦i s tem, da ostajajo njeni delavci neprestano v tovarni, je v tovarni še vedno več sto delavcev. Poslovodja tovarne Frank A. Lauerman je rekel, da je v soboto odšlo domov 400 delavcev, da pa se bodo danes zopet vrnili in da se bo tovarna poslužila vseh postavnih sredstev, da bodo delavci delali. WASHINGTON, D. C., 7. junija. — Prošnja, ki so jo poslali stavkujoči jeklarji predsedniku F. D. Roseveltu, naj posreduje v stavki, je bila izročena narodnemu odboru za delavske odnošaje, prepis je bil pa poslan delavski tajnici Miss Perkins. S tem je predsednik dovolj jasno namignil, da osebno ne bo posredoval. WASHINGTON, D. C., 7. junija. — John L. Lewis, predsednik odbor za industrijalno organizacijo, je zagovarjal danes pred skupnim kongresnim odborom za delavske zadeve vladno predlogo glede minimalnih plač in skrašanje delovnega časa. ! .ewis je za to, da se ugotovi minimane plače, odločno je pa proti temu, da bi imela kakšna posebna komisija pravico plače znižati. Po Lewisovem mnenju bi bilo neameriško zasledovati politiko, ki bi slednjič dovedla do postavne ugotovitve vseh delavskih plač. Dostavil je, da se bo nakupna sila vkratkem zvišala, kar bo seveda v prvi vrsti posledica postav, ki je v zadnjem času uveljavil kongres. BOJNE LADJE VARUJEJO _ RIBIČE Fašistična ladja preiskala francosko ribiško ladjo. — V Molov aero-plan je bila najbrže položena časovna bomba. VON NEURATH SE JE ODPRAVIL NA BALKAN S0VJET. UNIJA SE PRIPRAVLJA NA III. PETLETKO Iz Berlina se je odpeljal ID .... t z aeroplanom naravnost Ru«Ja hoče prekosita a-v Beograd. — Od tam industrijo, bo šel v Sofijo in zatem f^tletka se bo pričela s v Budimpešto. Jan«arjem. ilENDAYE, Francija, G. junija. — Francija je naročila s "o jim bojnim Unijam, da ščitijo francoske trgovske in ribiške ladje, ker so španski ia-"isti vstavili Ln preiskali node j francotična ladja Galerna. Fa-■š:sti sj skočili na ladjo, J0.j:ni v preiskaii ter pozneje izjavili, 'J, y BERLIN, Nemčija, 7. junija. — Ze pred nekaj dnevi napovedano potovanje nemškega vnanjega ministra Konstantina von Neuratha na Balkan se je daiu*3 pričelo. V on Neurath je z aeroplanom odletel iz Bor lina ter se bo najprej vstavil v Beogradu, kjer bo osttal do s rede Iz Beograda bo šel .v Sofijo, od koder se bo v petek odpe- MOSKVA, Rusija, 7. juni — Tretja petletka, čije namen je prekositi Ameriko, se je pričelo oblikovati v rokah industrijskih voditeljev. Kakorhitro bo izdelan načrt, kar bo najbrže do 1. januarja, bo petletka stopila v veljavo. Po uradih in v tisočerih to-\arnah izdelujejo mačrte za in- Budimpešto. V Berlin Atrijski razvoj ,velike de-že da iščejo neko ladjo, ki je bila j pred kratkim zgrajena na fiuaiiskvii) kn jo hočejo potoniti. Francoski ribiči so sedaj v takem strahu, da sploh ne gredo več na morje. Medtem pa je pričela se \erna fašistična armada močilo ofenzivo proti Bilbau. Baski1 v'm N.urathovo potovanje • j jpa poročajo, da njihove utrdbe; Jrže. Splošno prevladuje mnenje, je bila v aeroplan, s katerim se i«* ponesrečil poveljnik severne fašistične armade, general Mola. položena ča-ovna lomba, ki se je razpočila tekom poleta. Izvedenci pravijo, da ta mošnje hribovje ni dovolj visoko, (la bi mogel aeroplan treščiti vanj. Republikanski letalci so izstrelili dva fašistična aeropla-na, ko sta bombardirala neko predmestje Bilbaa. Tekom napada je bila ubita ena ženska, dva otroka pa težko ranjena. zopet vrnil v pondeljek, 14. junija. Vra Ini krogi zatrjujejo, da von Neurat hov obisk v Beogradu. Sofiji in Budimpešti ne l»o v nikaki z\ezi z interesi ka-k" d rune države. V nasprotju z zatrjevanjem v inozemskih časopisih, da je velike poiitične važnosti, berlinski politični krogi zatrjujejo, da gre tu samo za utrditev pri-j-i'oljskih odfiošajev s temi tremi južno-vzhodnimi evropskimi državami. VOJVODA WINDS0RSK1 NA KOROŠKEM HEN DA YE, Francija, G. junija. — Po smrti generala Mole je i/.ed fašisti nastal upor. Obmejna poročila pravijo, da je velik prepir med monarhi-sti in fašisti ter jned Molovinu lastniki in nemškimi in italijanskimi '4 prostovoljci' Mol ova močna roka je zadrževala ta spor, tenia po njegovi smrti je prepir postal oči ten. Baski močno pritiskajo na .sredino fašistične armade o-koli Leinone, kjer so se polastili n jkaj višin. Vsled tega bodo fašisti prisiljeni umakniti se proti Durangu. Noetseli. Avstrija, G. junija. — Krasen pomladanski dan je pozdravil vojvodo AVindsor-skega in njegovo ženo na Koroškem. Glin>ka dolina, v kateri leži grad AVasserleonburg, je najlepši kraj Avstrije. > Lahna sapa je majala cvetoče drevje. Dolina, ki ima obliko trikota, je proti jugu iu vzhodu omejena s Karavankami in Julijskimi Alpami, proti severu pa se* dviga mogočni Dobrač, na čegar rvzno 'žju leži stari grad AVasserleon-burg. Z grada, ki je bil sezidan v 15. stoletju, je krasen razgled na jugoslovanske in italijan- NAROriTE SE NA 4'GLAS NARODA" .NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI MS« g 8'8'gg g-ffiffig !e. Četudi celi načrt še ni iy.go-tovljen in mora biti predložen v K remiju do 1. julija, je vendar iz dosedanjih podatkov, k' so bili objavljeni, raz-\ilno, iia sovjetska a kida upa v ♦retji petletki doseči več kot v prvih dveh petletkah. Dosi-lanje petletke so jM>ka-zale vi lik u>j»eli itn industrij-shi arhitekti že izdelujejo načrte za sedmo in osmo petlet-1 o, ki ne boste dokončani do iota PJG5. V prihodnjih 2."» letih se 1k> rusko prebivalstvo pomnožilo za 125.000.0(H) ljudi, tako da bo Rusija štela ob •>00,0(H\000 ljudi. Poglavitna naloga prihodnje petletke bo zvišati delovnio piodukcijo, ki je z ozirom na araeriški standard še vedno pomanjkljiva. Ameriški delavec na led i dvakrat, trikrat več, kot ruski, o tem so se prepričali ruski izvedenci, ki stalno prihajajo v Združene državo, da proučujejo produkcijo. Rusi se prepričani, da v industrijah prekašajo vse ostale evropske države. "Evropa nas more le še ma-]o kaj učiti, toda Amerika /nas more učiti še mnogo," je rekel komisar za živilsko industrijo Anastazij I. Miljon, ko se je ;>red kratkim vrnil iz Združenih držav. SOVJETSKA EKSPEDICUA JE DOSEGLA SVOJ CILJ Mazurokov aeroplan je dospel v taborišče z važnimi znanstvenimi zalogami. — Ekspedicija se bo odpravila proti Rudolf o vemu otoku. MOSKVA, Rusija, G. junija. — V soboto zjutraj se je na severnem tečaju aiebo do volj zjasnilo, da se je mogel I. P. Mazuruk s svojim aeroplanom d\ igniti z ledene plošče, na kateri je pristal 32 milj od glavnega 'taborišča ter je dospel v taborišče ob 7.12 zjutraj. Od ostalih tovarišev je bil ločen od 20. maja. 35 mož v dr. Seliinidtoveni t a borile u bo razložilo aeroplan, kar najhitrejše mogoče, nato pa bodo ob prvem lepem vremenu odleteli na 558 milj • ".klaljeni Rudolfov oto«. Na Rudolfov otok bodo odleteli vsi štirje aeroplani, od tam pri v Moskvo, kjer čaka letalce slovesen sprejem. Mazuruk je bil v glavnem taborišču sprejet z velikim veseljem. ne samo zato, da so slednjič vsi štirje aeroplani na enem mestu, temveč, ker je pripelji.1 s seboj zelo važne znanstvene priprave in druge zaloge za štiri može, ki bodo o--t.ili Vi\ severnem tečaju eno leto. Aeroplani bodo vzeli s seboj ' v Rii^ijo vzorec vode in 1 m I,je, I." jo bodo dobili z dna morja. p-'diei ji admirala Rieharda E. I »vida leta 1929, Pjoter Sir š'iv, znanstvenik v vodnili za d-jvah m Evgen Federov, \v. vedenec v magnetizmu. Taborišče je bilo prvotno 13 milj od severnega tečaja; h»da, ker ledena plošoa vedno plava, se sedaj nahaja 75 milj rnl tečaja. KUPU ZENO ZA $20 NEVADA CITY, Cal., G. junija. — William Ebaugli, ki je star 29 let, ivisok G čevljev in tehta 235 funtov ijn je drvar, je bil aretiran, ker je imel tri mesece zaprto Mrs. Ray Delanja, katero je kupil od njenega moža za $20. Serif William Woods pravi, da mu je Ebaugli priznal, da je kupi! Delaiuovo ženo za £20 in da ji je polomil rebra, ker j.> je preveč stisnil k s .»i. Žena je pred nekaj dne\ i všla in je uiazuauila Ehaughu policiji. Kakor v prvih dveh petlet- ske Alpe. Grad je bil zadnje ča- kah, bodo tudi v tretji petletki se zelo popravljen in ima vsa k a izmed 18 spalnih sob svojo kopalnico. Lastnik gradu je grof Paul Muemster. Na stenah velike dvorane vise podobe nekdanjih lastnikov gTadu. Pred vsemi podobami vsakdo more najprej azgledati «e ,}e pn možila na grad in je svojega moža umorila. Pozneje -se je poročila še petkrat in tndi te može je pomorila. Vseh šest mož je zakopanih pod gradom. polagali posebno važnost na zgradbe, železnice, prekope, atroplune, avtomobile in rudarstvo. Rusi upajo, da bodo do leta 1942 na p mera mestu na sve*tu ^ pridelovanju zlata, civilni a-vijatiki in poljeri- RaRlja ze ,na ivodilnem rnestu. Glede avtomobilov bo Rusija ^e ne'kaj let korakala vsx>ore-dno z Združenimi državami, v Evropi pa je Rusija takoj za Anglijo. MOSKVA, Rusija, G. juni-koncu 25 let-J;u.— Maznrukov aeroplan je i pripeljal na severni tečaj med drugim tudi enega psa, ki bo ostal pri štirih možeh ki bodo o-t ali na tečaju. MOSKVA, Rusija, 7. junija. — Štirje možje in en i»es so bili puščeni sami na plavajoči ledeni plošči blizu severnega te-j Laja in bodo eno loto preiskovali vremenske premembe. Štirje aeroplani so se dvignili ob 3.30 zjutraj (S.30 v soboto zvečer po newyorskem času) z mesta, na katerem je 21. maja pristal prvi aeroplan ekspediT C-je. ČVz pet ur in pol so trije aeroplani dospeli do postojanke na Rudolfavem otoku, 500 milj od tečaja. Četrti aeroplan je ostat sredi pota. Ko so štirje piloti dognali, da nimajo dovolj bencina, je načel ni k ekspedicije dr. O. Schmidt odločil, da si naj trije aeroplani izposodijo bencin od četrtega aeroplana A. I. Aleksijeve-ga. Vsi štirje aeroplani so skupno leteli do 350 milj od tečaja. Tam se je Aleksijev aeroplan obrnil navzdol in je pristal na ledeni plošči, kjer bo počakal, dn mu drug aeroplan z Rudol-fovega otoka pripelje bencin. Vsi štirje aeroplani se bodo vrnili v Moskvo, kadar se LUNA GRE S SVOJEGA TIRA LONDON, Anglija, (j. juni ja. — Zvezdoznanec dr. K. Spencer pravi, da gre luna iz svojera tira. "Luna se vedno bolj oddaljuje ixl svojega matematično določenega tira, od katerega ie sedaj bolj odaljerm, kot leta 1GS0/' pravi Jones, ki je dodal, da je ta pojav za znanstvenike velika skrivnost. trem na Riulolfovem otoku .^e pridruži Aleksijev. Na severnem tečaju so ostali: Ivan Papinin, ki pozna po-lnrn kiaje, Ernest Krenkel, radio operator, ki je bil v elks- cjankajsek in Canhsuelijang NANKING, Kitajska, 7. junija. — Triikrat je bil "mlaui marša!r' Canghsueliang vržen. - svoje oblasti in vsakikrat se je zgodilo, da je prišel po en njegov aeroplan v last vrhovnega poveljnika generala Čjan-kaišeka, ki ima sedaj že polovico nekdanjega Čanghuelian-gova zračnega brodovja. Prvič je prišel Čankajšek v p o s e t Canghu-seliangovega aeroplana s Fordovim motorjem, ko je maršal izgubil .vlado nad Mandžurijo, drugič, ko je maršal Canghsueliang zaradi vži vanja opija padel v ne-aolost. Nato pa je Čanghueli-ang Cankajšeka ugVabil in 1 malu nato je Oankajšek zopet •lobil maršalov aeroplan. ko j<» Canglisueliang poslal Čartkai-seka s svojim aeroplanom v Nanking. ^ Canglisueliang živi sedaj na Cankajšekovem posest.vu. Oba .-i po posebni kitaj>ki umetnosti znata 4varovati svoj obraz* i ri se vedito medselnvjno na-z*. vi jata <4mo j ljubi, visoko-spoštovani prijatelj". mittvwa* * New York, Tuesday, June 8, 1937 THE LARGEST BLOrBNF V J1LT 7N 1733./ ^___—___ . «■• rrtnk "Glas Naroda" (A Corpora don). Owned and Published |y ILOTKNIC PCB1JSBING COMPANY ; i>ealdeDt l of the corporation and silitrmms of sbove officers: New Ink Clly, N. X. •G L A 8 NARODA (Voice of the Peepto) Dajr Except Sundays and Holiday* • eel© loco vaUa aa Ameriko la Kanado .....................90.00 i pot leu............. ....... •3.00 i eetrt leu ••••••oaaaaaaaoooo flJX) Za New York aa celo teto $7.00 Za pol leU.................... >3.60 Za lnozemotvo aa črto leto ...... 17.00 Za pol leU.......... .......... fSJSO ▲d vqptteement ou Agreement Bnbecrlptlon Yearly $0.00 "Glae Naroda" Uhaja tmU dan lsviemll nedelj ln prasnlkot -GLAS NARODA", 21« W. 18th Street. New Tack. N. T. Telephone: CHelsea 3—1242 NOVINARSKA RAZSTAVA V LJUBLJANI Kot smo že v nekaj člankih povedali, bo 1. septembra skupno z ljubljanskim vele>ejmoin otvorjena ludi prva razstava slovenskega novinarstva in sicer v proslavo 140. obletnica Vodnikovih Lublanskih Xoviz", prvega slovenskega lista. Prireditelji te razstave p:i želijo, da naj tej razstavi ne l»i bilo zastopano samo domače novinarstvo, temveč tudi naše novinarstvo v tujini in zlasti v Združenih državah, kamor se Je lek«;"i toletja in zlasti ob pricetku sedanjega stoletja izselilo naj vin" našega naroda. Danes hočemo na tem mi'stn govoriti o našem delovanju na časnikarskem in 'kulturnem j>olju ;v Združenih državah. Prvi Slovenei, ki so prišli v Ameriko, so bili misijonarji, med njimi prvi Friderik Baraga. Baraga je pisal zelo uiiio ;ro, seveda večinoma inabožne stvari. Izdal pa je tudi prvo slovnico indijanskega jezika. Pozneje so prišli še nadaljni mišjo narji, ki so se udejstvovali na različnih poljih, kot n. pr. Pire v sadjarstvu. Časopisi so se pojavili proti koncu prejšmjt»ga stoletja, ko je že bilo Ameriki nekaj tisoč Slovencev. Prva slovenska lista sta bila 44Amerikanski Slovenes" in "Glas Naroda". Za njima so prišli drugi listi, katerih nekateri še žive, drugi pa so umrli. Kot smo |K>vedali v zadnjih dveh člankih, želijo prireditelji novinarske razstav«* dobiti saj nekaj prvih izdaj raz nili listov. Znano nam je, da je še ue!a j rojakov, ki hranijo najstarejše številke "(rlaoljše, da bi te številke poslali na razstavo v Ljubljani, kjer bodo po razstavi splavljene v muzeju v trajen spomin na naše delo v tujini. S sedanjo našo generacijo bo izumrl slovenski živel j v Združenih državah. Kdo bo čez .">() let iše kaj vedel o ameriških Slovencih. Da pa ne bo izmrl tudi spomin na nas, je treba, da vse ono, kar priča o našem življenju in delovanju v Ameriki, pride v muzej, kjer bo o mas 'pričalo še poznim rodovom. Želimo tedaj. iia bi vsi oni. ki imajo kak naš star časopis, ali kako knjigo, pismo, ali karkoli, kar je prišlo iz rok kakega našega najstarejšega Slovenca, vse to poslali na razstavo v Ljubljani. Pošiljatev pa naj pošljejo na naslov: RAZSTAVA SLOVENSKEGA NOVINARSTVA, — VE LESE JEM, LJUBLJANA, JUGOSLAVIJA. BRODARIČ OBSOJEN NA DOSMRTNO JECO Po daljšem presledku je s|>et zasedal novomeški veliki kazenski senat. Pred senat ku razprave jo bilo zaslišanih 12 prič, ki so vse razen matere in sina obtoženca izpovedale z«'lo obremenilno za obtoženca. Sodni senat se je posvetoval •i «e i , - d. , . 11 ad eno uro. Nato je presednik stopil 2o-letni Stanko Broilarje ki ga ji« namestnik državnega tožilca obtožil dvojnega umora. Obsežna obtožnica navaja, da je Stanko Brodarič letos IS. februarja v Our i lah umoril s sekiro 83-letno Baro Kočevarje-vo in njeno 58-letno hči Marijo Vraničarjevo. Krodarič j«* po rodu iz Rosalnio. pristojen pa v metliško okolico. Staro ženico Kočevarjevo in njeno hčer so našli 18. februarja zjutraj grozovito razmesarjeni v njuni lii-šici. Obe poškodovanki sta imeli lobanji razsekanj in de-loma zdrobljeni, da so na več mest ill izstopili možgani. Stanovanje ji* bilo razmetano, a-meriš;ki kovčeg odprt s sekiro in v njem vse prebrskano, v veži so našli razmetano slani dr. Rom Hi ^ proglasil sodbo, s katero je obtoženi Brodarič spoznan za krivega in se obsoja na dosmrtno ječo. DVA ROKOVNJAČA V LJUBLJANSKI OKOLICI ♦Zadnje tedne se po ljubljanski okolici neprestano množe vlomi in druge tatvine. Kmetom izginja perutnina, neznanci vdirajo v samotne hiše in kradejo obleke ter dm go. Nekateri ljudje sumijo cigane, čedalje bolj pa -e množi sum, da sta se v ljubljanski okoHci pojavila dva rokovn jaka. močne postave, ki strahujeta ljudi. Najbrze ista vlom i lea, ki po ju POPIS ZIDOV IN BREZVERCEV V smsilu razfplsa banske u-prave mora maribomka mestna občina popisati vse prebivalce, jugoslovanske in tuje državljane, ki so židovske veroizpovedi ali brezverci. Vsi ti morajo javiti na mestnem konskripcij-skem uradu rodbinsko in rojstno ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo in domov in« tvo, |K>klic in bivališče, stan (poročen, vdovec, samski). Pri poročenih je navesti dekliško rodbinsko in rojstno ime ter veroizpoved žene, imena in rojstne podatke nektoletnih otrok. Podatki, ki se bodo zbrali, bodo služili le za uradno evidenco. MOŽA STA HOTELA SPRAVITI S POTI Pred malim senatom v Atari boni se je zagovarjala 2.°»- tisočletja. Vse je sklenjeno, vse priprave bodo v teh mesecih izvršene; stare kralje Egipta, velike fa-raoue bodo predejali in bodo našli v posebnem poilzem-skeni mavzoleju svo^e zadnje počivališče. Ze prej nekoč je bilo sklenjeno, da bodo v Egiptu pripravili grobišče velikim "kraljem za \1so večnost. Dvakrat se je ta namera izjalovila; prvikrat radi roparjev grobov, ki so vhode razstrelili, pokradli zlato in so potem spet zaprli grobove; in drugič radi znanstvenikov, ki so bili sklenili, da izkopljejo vse egiptovske kralje in jih razstavijo v mu/.ejni. Nekako pred 1(1 leti si mogel v državnem muzeju v Kairi videti ducat takih faraonov v steklenih omarah. To je že Peter Zgaga „ . ... . prepodili v D« >1 »rov i, sta vlomi- no. Po poizvedbah o šestih odprl cerkvenik Franeijo, mlado .Rok Kun a ver cerkev, je opa- puščal doma, da narodna zavest, so spravili kralje— .spričo pogledov radoved-nih obiskovalcev — i z Evrope v Ameriko. Vendar ni Šlo le letna pošast niča Ana Petek za-1 zdavnaj mimo. Prav po tem, radi nagovarjanja k umoru, po- J kakor N— Din. $11.1«_____Din. SM nS.M___________Din. 1«M MS.M______: Din. xm V ITALIJO Za $ 6 .5 A t 12.25 | 80.00 9 57.00 $11230 $167.50 Ur 100 Lir *M Ur 500 Ur 1«H Ur 2000 Ur 80M III BE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVSŠENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI Urak fevoUojMM i« boljto IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH t i.— marate poslati______$ »1 S. $11^- " - _I1MI ^ fli^x - " __$1«^— $40^- * »__HIM doM ▼ ■Tir— krajo Inpfjfle v dolarjih. V BUJNA NAKAHLA OTK^CJEMO PO CABLB LBTTEB SA PRI- ■TOJBINO 5COVENIC PUBLISHING COMPANY Naroda" 9W9 I0M, H. I POZOR Tukaj je lepa prilika za Lo-škopotorane, »V katerega ve-'«di kupiti Jakopičevo r nekaj drugega, kar je vs»* o— plašilo. Piepaiatorji, ki so pred 4000 do 5000 leti .spremenili trupla faraonov v mumijo, >o vso -vo-je znanj«» uporabili za to. da bi ><» ohranila trupla kraljev v vedno onaki temperaturi in v kolikor mogore brezzraoiiem ... ______ prostoru. Zdaj pa so taka trup- l!.,vv manjkal ves ta ga našla v zakristiji, od prla tahernakelj, tam .sta pa našla samo pozlačen ciborij, ki zanju ni imel nobene vrednosti. (1i'borij sla odprla in iz njega I »obrala eno veliko posvečeno Indijo za monštranco in več manjših posvečenih hostij za sv. obhajilo. Xajbrže sta vlo-milea te })Osveeene ho-tije ho-goskrun>ko pojedla, ali jih kako uničila iz same jeze, ker se iima vlom ni tako posrečil, kakor -ta nameravala IZ 200 DINARJEV 3850 Pri Janezu Marinn, ki je bil aretiran v zvezi z vlomom v Sok l i če vi» delavnico na Aleksandrovi cesti, so našli lira- nstrelHi, saj nilno knjižico, ki jo je ponaredil tako, da je ob vlogi pri poŠti Maribor, namesto zneska 200 falzificiral znesek 3850. Denarja pa ni dvignil, ker je bil medtem aretiran. kako bi s»* Ignaca Petka izne-bila ter si sama zagotovila lepo nemoteno življenje. Delala sta načrte, kako bi Petka ubila, vendar nobeden od njiju ni Prikazali so se mikrobi in bak imel zato koražje, dasi sta drug terije, ki so bile že prej v njih. NA BRANKU ŠPANIJE drugega hrabrila. Zmenila sta se končno, da bosta naprosila in plačala nekoga, ki bo Petka spravil s sveta. Ana Petek je res potem prosila, sosedovega sina Antona Vinčoca. naj ji moža ustreli. Dala mu je v ta namen možev samokres ter mu za plačilo obljubila še moževo kolo. Vinčec pa vsega ni vzel prav resno. Samokres si je sicer obdiv.al, ker se mu je do-pa-del. Ignaca Petka pa ni na- je bil njegov dober prijatelj. Pač pa ie nekemu -znancu o ponudbi 'Petkove žene pripovedoval, ta pa je zaradi spora, ki ga je imel z Magdieem. celo stvar spravil v javnost. Ana Petkova je svoj grešni naklep priznala ter je bila obsojena na 1 leto in 1 mesec ječe ter na tri leta izgube častnih pravic. a so zdaj nekako oživele. Ko so trupla prepeljali v državni mavzolej, je bila poškodba še hujša. Ta mavzolej je .stal na vlažnih tleh. Mumije so vsrkale vase vlago tal. tako da se slednjič začele rasti gobe iz mrtvih trupel. Xaglo <» -ki«-nili. da -ezidnjo veliko državne grobnico, kjer naj bi našli faraoni svoj resnični in poslednji mir in pokoj. NVROriTE SE XA "GLAS NARODA7' X A J ST A R E.TST SLOVENSKI DXEVXTK V AMERIK T se 'Slika nam predstavlja dva mlada prostovofjca, ki sta odzvala klicu domovine ter jo šla branit pred fašističnim; navalom. < — ' MM _ ^ t___ za Važno potovanje. Kdor Je namenjen potovali v start kraj ali debltl kofa ed tam, Je potrebo«, da Je poučen v vaefa stvareh. Valed nafte dolgoletne skofoje Vaa zamorimo dali najkelfta pojasnila In tndi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in kitic. «*to se sa-m ama sa m pojasnila. Ml preskrbimo vse, bodisi prošnje sa povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je xa potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedriavljani naj ae odlašajo do zadnjega trenutka, ker pfcedno se dobi is Washlngtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en Pilite torej takoj za bresplafcia navodila In zagotavljamo Vam, poceni In udobno potovali. SLOVEN!C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. PIJAČA Je sieer žalostno, toda resnično, da se Slovenci že o«l nekdaj močno zanimajo za pijačo; za močno in za šibko pija-«"o. O lprava prohibieije v tej deželi jih je ipreeej razbrenic ni la. toda nekaterim se ve lm* dalje ni z:i-nesla pot. To so New York, Xew Jersey. Pennsylvania in Ohio. Xew Vorku je pijača dra-i.i^.i. Silce liavailnega žganja stane petindvajset centov, časa. tki m* drži več kot osem do de-et ounces piva, deset ecn tov, vina, ki bi Slovencu tekni lo, ]»a pt» nowyorških salunih :>.«• prodajajo. Pod imenom "jiort.'' in "sherry" ponujajo !e nekakšno pocuknano. pobarvano in z navadnim alkoholom pomešano vodo. ki začne že po prvem požirku uganjati prave strahote v glavi in v želodcu. ] šota ko je ,v državi X'e\v Ji.-rsey, /. edino razliko, da opoldne vse na stežaj odprto, »ločim je v Pensvlnvaniji vse do fnnen-':i zabito in zaklenjeno. V Ohio -o ob nedeljah gostilne odprte, 1 oči t i pa ne smejo drugega kot .lajneokusiiejši produkt pro-.'libieij-ke dobe — near-ln-er. V New Yorku in v Xew Jersey imajo privatne trgovino pijačo na debelo naprodaj, v lV-nnsvlvaniji in v Ohio pa lahko kupiš steklenice žganja le v državnem štoru, dočim prodajajo v Ohio vino iiecnzi-rani v«nski trgovci, med kate-l imi sta v Clevelandu najbolj /.nana Krste *n Božeglav. Ziranje je v Pensylvaniji in Ohio v primeri z New Yorkom zelo ]»oceni. Najbolj znane iz-lelke, ki ^-o v New Yorku in v Xew Jersey po 'petindvajset •e.ntov, dobiš v Pennsvlvaniji in Ohio po deset centov. V gornjem X<*w Yorku in I'onusylvaniji raste i zborno vi- o. Videl sem neizmerne pla-.ijave in pobočja samih trt. !so sein bil tam, je cvetje že, od lete1 o, poznali -o se pa že ine debeli grozdki. Ce ne bo ivakšpu* hiKle uime, bo letos jjiidelek obilen in sladak. Le I žal. tki ga ne bo uiogel nihče, kupiti >odčka v državni trgj-' i:»i al" i>ožirka v salonu. Sicer so se pa naši ljudje precej dobro založili z okusno kapljo. Po ^ennsylvaniji jim je pošla. po New Yorku jo je pa nogoče še vedno dobiti. Sioer pu tudi v slovanskih naseljih gorate in gozdnate Pennsyl-vanije nisem bil nikjer posebne) prikrajšan. Vsak ima pravico napraviti ga nekaj za dom in aa domačo uporabe. Te prilitke so se pa le nekateri poslužili, kajti lajni je l ilo grozdje posebno pozno jeseni drago. Sleherni je pa čakal pozne jeseni, misleč, da bo ool zastonj kot je bilo vsa prejšnja leta. Lani so se pa prvič Mračno prevarili, kajti v poletni vročini morajo tolažiti žejo z doma 'kuhanim pivom, ki je vse prej kot pivo. fte par mesecev bo treba potrpeti, pa bo. Le čakajte, koliko dni je še do svetega Martini? samo stopeideset dni — če sem dobro štel v svojem ne-atešenem pričakovanju. m G L18 VAlt&VZ" * m. kyber VRAČI PRI OPICAH "Xa drevo JiotVm nazaj,'* se je prtitivil stari opičnik in j< Stavka ob operacijski mizL .- \ bolnišnici St. Sauvcre v Lilieju so je dne 28. aprila zgo-sil»i™ ter neseta •pica protin, potem >kozi kljun "arrliritU urica »Ukuši s ču«l< žno kopijo, ko sta V°lnika v Minulo pa Star opičnik je sedel na ko- kel tajni niedicinalni svetnik kosoveu in je jezno mrmral, in si je s krempljem popraskal Bil je siino sladu* volje, kajti puh na glavi, "rheumatismus v nogah je inp-1 protin. On ni musculorum." bil navaden opičnik, ampak bil je glavar rekoč opieji navadna opica moti to samo njo, mučno tudi predikcijo v palcu. Klinični-! marabuja taki avtoriteti je 10 minut, ne da bi se bil kdo za okolico in n«* >*mo neprij»*t- raziskave v tej smeri še niso za- j "Tisto tu blizu je," je rekel; T"'«kazal. Zdravnik je vnovič no za tistega, ki ga ima, kljmVne." medicianlni svetnik, "'o^llično tol,'foniraI tcr nai s<* To SO čutile vse opice tiste -ISvojee suvam s podplatom, ko)iališče z velikim komfortom j TOVa °em se usmilil reveža očeta —" Patseheider je madaljnje besede požrl. "Tedaj se ni-em mogel več zdržati. In •vrgel sem mu vse v obraz, vse, kar me je morilo te dni. Vse! Vse"' • pa s palcem," je opozoril (Jo*podarica kopališča je moja P" ^varnost za bolnika. Maivmu opienikn ^Dobro jut- stari .»pimik. vdolira znanka, častita in zanes-1 ( ***** še 5 nuJB ^ IUII M (M ro, \ aše grdnorodje," j, za- "Dragocena pri]>omba," je ljiva in zanesljiva dama, nad n.l,t do V l,nsH sen'M T " * T ! ,, vprašal, kako mu je, je siku- ledragoceno priznanje in zelo dolmost, vkler np njihov opol- grozna nesreča. To zmrvi elovok; ro)»sKo ure.ji Medici nalila svetnika sta danski odmor. "Miha, za 'božjo voljo, mar si ob pamet .'" e hitro se raz-ra je zadela še lovoka! Kako mu to jo ob 1, ko moreš i>otcm kaj zameriti.' Miha, Miha!" je še sunil z revmatično nogo. odločil za rheuinatisinus 11111 Je pač bil opičnik visokega po- culorum, gos}n>d kolega. Ka- vz» ložaja. ko bi kaj bilo z avtosugn«tiv- in \ >i so že videli, da to lie mo- no iticUulo? Kwite sedaj, raz- !)<„,..... re biti nič v. č tako. in v ožjem ločno in gla.-uo, z notranjim -vojiiiii dobrimi nogami pla.hu-' ,0',a ,nvz S(' '^P.jczik za zobe. A nisem se mogel obvladati. Bru opičjem | n »svetu so sk' - - -- • - " - - ,_> v ' »1«»»-«; v l- • zdraviti ta revmatiz» ni ga stanu. Dogovorili fM>kličejo dva stara mar «4« staii'Sii o,,i.--,,ika v »rcdo.^j^ ^I^Vik'lnm stpil'ki se jo popr^kal po »lavi. "Mojro- sta ga spravila v kopališče.. . v*', . . .., . . . . . . . . ... o'ja hl.VZ nV*hiU so io hiPjj^zik za zobe. A nisem ta dobrotua gos- "Le naprej," mu j,- svetoval ~ llitr.,' ,o bili tam. Zelo od-1 °"'wllelega so sedaj l>avo aavpil: "Ali bo že kmalu mir tam zunaj. ' poda in slučaj ju je stvarno za- tajni niedicinalni svetnik "re- lično ic bilo kopališče ob brcni!pnh,tr1' m"sli v nj(»go- Potem so strune spet zapele. nimal; kajti protin na visokem <'it<*: Svojce suvam udobno in Nila res prav evropsko, pajVO k-', r Pa ^ položaju ni zadeva za vsak dan. brez bolečin, revmatizma sploh j pnlno blata Po drevju na'ob- en!/ "r.° TUit<> umrl" Eden obeh marabujev je š,- ni!" , Ivžj„ so p.^Iule papige, dru- J»"Jistor za zdravje je s«laj imel nekoliko pernatega puha '\Svojee suvam udobno in ga od druge je bila bolj pisana Z*'™1.'1 P^cbno komisijo, ki na glavi, bil je medieinalni brez bolečin," je ponovil opič jin so klepetale o najnovejših Je te ^ai k» > P« svetnik; glava drugega je pa ni k, "%->sak dan n.i ¥> »»olje,i !ogoto gola. in je bil tajni ivvmatizma >ploh ni — ah. ka- šč.,,, jc bila prazna: ravn«»kari ka,13ko ^on-enje, Xa podlagi niedicinalni letnik. ( H.a sta ko me >edaj zopet trga!" I jo ie teptal nosorog, da bo rav-l ' .to Pr,''skave > «eta imela velik kljun. na metoda v tem s|*K-ijeliieni: A.> in. m...rruV itozil,c<> zoP^r zanikeme streža- n m si« imela vet m kljun. na metoda v tem specijehieml Je to ufogoee gospotlarica,} . " . . 1 \ A..i..Ktin. sereza-Stari opičnik j.- n-kaj zakru- slučaju nc obn-se," je rekel! ki ima dva roga na nosu!" jc V V' n'»f0 boteli izvršiti svoje , >e spustil z drevesa in je; medicinalni svetnik, "klinične j vprašal stari v skrbeh. Bil je 'loA7'll®stl do bolnika. lil pokazal svoje noge. Pa mrmral raziskave v tej smeli je za-e. Marabuja >ta. se j»rav zaključene." svetovnjaško poklonila, in sta "Trdovraten slučaj. se niso. namreč tudi kratkoviden. "Xe, to je oblast v tem ko- prari; pališču.' sta mu tolmačila ma- :na,,|b ki bi redno vsak večer se napihovala od strokovnja- tmidicinalni svetnik, "rheuma- rabnja, "ki vse potepta in sho- jmščav^ke kuplete. Žal, štva. S krempljem sta poti- ti^nin- niuscnloi-um chronicus" di, da se vidi enotno. To je! I>a zahteva jo za pet je to, da bi |Kila staremu opičniku žilo ter Predlagal bi kojn-l, kopel v bla-'sploh čisto evropsko zdravili-!požrle. Dokler pa mi nista mu pretipala in pregledala tu, balnea limosa." 'šče." jniamo dovolj gostov, r?ani je*to proti na ste noge. " Kopi jem se pa ne; ne, ni-j \,:,orog je pridno teptal ter' Pmlra~.°- Te.le opice "Se Ii izraža vas rcvmatizcin kakor." j«- hitel stari opičnik, vohal - svojim nosom povsoil kraniar'j°, vidite, to jo kopali-tako, da vas zelo moti."' je "doma hočem ostati — t»stani10k0li in je vtikal ro<»- v reci ki;s<'t4 P° unnli. vprašal niedicinalni svetnik in na svojem drevesu in živi {»o- ^ njso n i,\ brigale. T1e pa ie ina^° opice vneto ple- je postrani opičnika. pog|e»lal starega štelio. I "Seveda, seve< pa je našel kaj čisto brezmiselnega la, jasno.' jn nepotrebnega, se je zadovolj- stvo plezam, torej ko sem pri i'* rekel tajni niedicinalni svet- MO hahljal. |Hkklieu. mi pravo v pravem ni T,ik. "kaj ko bi posku-ili s psi- tolika ovira," je rekel stari o- lmanalizoXimaU- nikake tem-i. ^ ]|ijt oblast taka?" pičnik. ki sta mu medicinalua ne pike v življenjuPomislite. ^asal opičnik. svetnika vzbujala spoštovanje, prav ostro, pa bodite i>kreni O bistvu oblasti klinične raz-"ampak v r-Hlbinskih zadevah napram sebi in nama — morda ; iskave še niso zaključene," je me zelo moli. Suvam-1 i na pri- nam po>iwi za-liniiti vzrok 1 rekel tajni nuHlicinalni svetnik, mer kakega svojca, prav natmi- tega rheumatisma musculorum. "Tale veliki in debeli gos-ko čutim. iio." je re- je rekel medicinalm svetnik. 'nimamo, a pogajamo se s hi je- PO NAPADU FASISTICNIH LETAL sale okoli starega opičnika. "Krzno praskati, frizirati bolhe loviti, uši obirati, to stane banano — naročniki ceneje," je klicala ena izmed njih. "Ah, kaj," je godrnjal stari opičnik, "moje načelo je: obiraj se doma. Xa svojem drevesu bi rad bil." Drugi dve opici sta se približali. "Suho listje za frontiranje mogoče ? Komad za datelj, lepo »suho listje!" "Kokosove lupine, prstani in obročki iz trstike, lepi sjk>-ininki!" "Dokler bom živ, bom mislil na to kopališče," je reskel stari opičnik. "Tu se kopljimo," je povzel tajni medicinalni svetnik, "vtaknite samo noge in rlieu-matisnius musculorum v vodo, ako vam ni prijetno, da bi se (Nadaljevanje na 4. strani.) nairoCttk se :;a "glas naroda" (najstarejši slovenski dnevnik v a-m eriki Slika je bila posneta ponoči v Madridu par minut zatem, ko fašistični letalci vrgli v me- sio veliko število bomb. "GLAS NARODA*9 pošiljamo v staro domovino. Kdor ga toče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stan4 $7. — V Italijo lista n« poli* ljamc. Lovca nista erlmila .nobene besede več. Ko si je bil Patseheider zadel svoj tovor na hrbet, je poiniguil tovarišu. Molče sta odšla v noč. Ce nekaj časa se je Patsheider oklenil Francetove roke. "Z Bogom! In Bog povrni, ker si mi dovolil. ogledati se za novo službo. Da tebe ne bom pozabil, bodi prepričam. Vse drugo je za menoj. Križ čez in .pozabimo. Zate, France, pu ostanem start I5oy: te ohrani, tovariš!" Pritegnil ga je k sebi, poljubil ko raznežen medved in izginil v noč. France sprva .ni zmogel nobene besede. Sele ko so utihnili Patseheider.jevi^koraki v temi. je zaklical za njim: "Bog te ohrani, Miha! In dobro naj ti gre, kajne!" Med pot jo domov je večkrat obstal in se ozrl proti dolini. V koči je sedel na ognjišče in strmel v tlečo žerjavico. Koračno je z vzdihom vstal in zlezel na svoje ležišče v podstrešju. Za vilo Tram so napočili kaj malo veseli časi. Grot Egge je bil od dne do dne bolj raskave volje Ln vedno redkejša so bila ganljiva občntja, ki so mu .v prvih dneh še kdaj pa kdaj pregnala za kratke un njegovo žolčavo zagrenjeno.st. Sleherni neuspeh na lovu ga je brezmejno ra«-togotil. Vsak da i je moral Frame kar naj-«»olj živo iNicati v >pom"ui "norečo" svojega gospoda, da mu ni pošel njegov strpljivi mir. In ne dovolj, še skrbi lastnega srca s-> pritiskale UfiLiij ko težek kamen. Tudi njegov poklic ga :»i več veselil; njegov gospod -e je vedel tak:», da je France bolj in boii majal z glavo. To ni bil več lov. bilo je pehanje brez oddiha. Zjutraj zala z. čez dan vonja, zvečer s}>et zaljiz. Kar ji' prišlo gro« n pred puško, vse je podrl na tia. In ponoči topo. težko -polije i»o utrudljivih naporih dneva. Zjutraj potem - slepo naglico .-kozi vrata, da b:;ška na čela grofa Eggeja ni .itegnila nikoli splahneli. Noben plen ga ni zadovoljil. noben -i-peh mogel nasititi. Ni bil več lov, p«, čemer je hrepenel, bila je le mrzlična razburjenost pre«i koncem Nekega popoldneva, l:o zalezovala gamza. -ta videla nad -kalnimi stenami krožiti dva or-l;i. To je bilo novo. dobrodošlo dražilo. Grof Eg ge je ustrelil prvo kozo. ki je skočila čez pot. Položila >ta jo za vabo prav na vrh stene. France je prevzel stražo, irrof Eg:re s«» j«- preselil v Schipperjevo bajto. ( ez te«|eu <\ni je France javil svojemu gospodu, da sta orla lotila vabe in jo prihajata redno trirat. "Ce se lie .strašite n-koliko truda, gospod grof, ustrelite laiiko oba!" Grof Eirge j«- pomislil, nato pa odkimal z glavo. "UstrelitiVeč hočem. Par je in krmil mi ga boš čez zimo. Mogoče ostane in bo gnezdil tu. Potem mu vzamem mladiče iz gnezda. Tako užijem nekaj spremembe ter napolnim spet kletko, poti. bujen nekaj drugega, nekaj, kar mi požene kr"» po .v lil DE ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojifh romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z iVlayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 I IZ BAGUADA V STAMBUL 4 knjige, • slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mobamed Cmina; Karavana smrti; Na begu t Goropa; Družba En Nasr Cena ___________________lJt PO DEŽELI SRI PETA RJE V 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladžlja; Koča ▼ soteski; Mirldlt; Ob Vsrdsrjn Cena _______________1.M SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1764 strani Vsebina: Izseljenci; Toma Setar; Na sledn; Nevar- / nostl nasproti; Almaden; V treh deUb sveta; Izdajalec; Na lova; Spet n* divjem xa pad a; Refienl mUljoni; Dediči Cena ---------IM V GOBAH BALKANA 4 knjige. • slikami. 576 strani Vsebina: Kovač Simen; Zarota z zaprekami. V goj-^b-ujaku; ^uLamedanBkl svetnik Cena _____________L56 WINETOV " " 12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadn; Za tlvljenje; NSo-čl, lepa IndiJanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komaučl ln Apačl; Na nevarnlb potib ; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komaočih; Wlnnetova smrt; Wln-netova oporoka t U T 1 4 knjige, s slikam« 597 strani " Vsebina: Boj z medvedom : Jama draguljev; čno —; Rib. in njegova poslednja pot Cena Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street 1 ... . .r _ . New York, N. Y. a • :r - f VBBBfla New York, Tuesday, Jane 8. 1937 TWB "LZKBWBT 9WVWNB WX1LT fW VMM. IP oga mala Veša ROMAN IZ ŽIVLJENJA Of^O U "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Gospa Otilija krčevito zvija list in zobje se ji zapičijo v listnic«*. Proč, ne da bi vzel slovo! To pomeni ločitev za vedno — takoj je razumela — toda zakaj! Ali mu ni veljala prav nič več ? Niti toliko, da bi se potrudil, da bi jo sam obvestil o svojem potovalnem načrtu? Ali |>a je prišla katera drujra v njegovo življenje? To- mnogo več moral delati. Ludvik se mi v resnici smili. Toda sam je kriv, mene pa jezi, da jmsti, da mu (lilman pusti vse delo. Gilman bo namroč za dalj časa odpotoval," pripomni z dobro igrano brezbrižnost jo. Horst se začudi. 4%£e zo|>et? Kam pa!" Najbogatejša ženska sveta • Ko je bil pred kratkim ameriški finančni minister pregledoval s»«znamc davčnih zavezancev je ugotovil, da v?se ameriško premoženje znaša ."»20 milijard dolarjev, in da je od tega silnega bogastva v ženskih rokah celih 200 milijard dolarjev. V Ameriki je 2X<»8 žertsk, ki imajo najmanj en milijon dolarjev premoženja med njimi pa jih je 402, ki imajo več kakor pa 20 milijonov dolarjev premoženja. Najbogatejša ženska je brez dvoma go-pa B. Martford, ki ima kakih 200 milijonov »tolarjev premoženja. To bogastvo se je nabralo iz velike trgovske organizacije, katera se imenuje Atlantic and Pacific Tea Co. Xa drugem mestu je vdova po umrlem kralju mleka gospa Smith v Xewportu. Xjen mož, ki je med najbogatejšimi veleposestniki, je svoji ženi zapustil 155 milijonov »loparjev. Toda ženska je sama iz. vrači pri opicah (Nadaljev«nje z 3. strani.) '•O tem Ludvik ne piše." Tega vedno radovednemu flora tu ni bilo treba vedeti, saj j vrstna trgovka, ki zna zaupane tega ne, kar jo je ranilo do smrti. j ji talente^dobro množiti. Trc- Mogoče pa bo dr. Gilman prišel sem?" ** Neumnost! Kaj pa hoče tukaj?" 44K, delati druščino! Kot tvoj kavalir!" Se«tra «e po sili nasmeje. "Kafco pa prideš na to? Ali nisi ti moj kavalir? Seveda bolj drugim damam kot meni! Toda ti tega ne zame- tja po bogastvu pa je neka princesi nja. Ta se piše prin-c<«zna M i smel de Braganza. Tina v bankah naloženega nič stari opičnik. čisto potopili pod vodo. Ko so noge v vodi, va?" »»otegne1 kri v noge." "Bolhe pa gor," je rekel sta-| ri opičnik. Iz reke se je čulo strašno hr-kanje, kifuljenje in grgranje in' mogočna nilska kobila se je' prikazala. 44 je zopet oblečena! Kot golob modra obleka v r<*s-nici zelo lep«» prist o ja k njenim svetlim las« m in lepo čistini barvam." Olga Binder je vedno velela, kdaj gospa Otilija zajtrku je. Sledeč živahnim migljajem gospe Otilije, pristopi mlado dekle k mizi, vesela povabila, , moja draga gospiea Binder, brez skrbi! Gos/pa pl. Ixwwenheiiii ne bo imela ničesar proti temu, ako danes vzamete njen pro>tor. Danes s*' j«- zelo zakasnila. Pogosto je prej tukaj kot jaz." Olgji Binder žari. Pri poljubu mladega barona na roko Jijen beli obraz zardi. Z velikim zadovoljstvom brat in sestra to opazita. In Horst >i pravi: "Zagotovi si to bogato nevesto!" Obhaja ga temen olx'utok, »la bo njegov denarni vir s«iiaj nehal teči. Zato kaže proti Olgi poselino veliko ljubeznivost, da so Vile druge dame v dvorani kar nevoščljive. e globoko ooznala! Pa nič prisrčnega, nič tajnega ne piha iz njegovih vrstic; prijazno kot vsakdo dragi ji je pisal in vsakdo drugi bi smel brati te dopisnice. Juza, togota, razželjen ponos, razočarana ljubezen — vse divja v njej. Mogla bi kaj razbiti, da se notranje pomiri. In zakaj vse to T < uti, da je bil prav določen povod, ki je v zvezi z nenad nim odhodom. Ali je Ludvik T — Toda ne, to je izključeno! ne bi tako odkrito pisal. Kako se mora obvladovati prod Horstom! "Xo. kaj ti pa piše tvoj prijatelj? Kam pa ^re? Ali pa je tudi to njegova velika tajnost?" Horst vpraša navidezno brezbrižno, toda v svoji notranjosti z veliko napetostjo, ako je in kaj je Gilman pisal o njegovem obisku pri njem. "Pomisli Horst, piše iz Bremena, da hoče Pa rajše sam beri!" Z dobro igrano brezbrižnostjo mu poda dopisnici, kateri Horst naglo pograbi. O, molčal je! Ali je bilo iz rahločutnosti, ali iz zavesti krivde? Horsta nikdo ni mogel odvrniti od prepričanja, da je bilo nekaj med njegovo sestro in Gilmanom. Tudaj pa vpraša gospa Otilija. "Ali si govoril z Gilmanom, predno si prišel sem?" Horst čuti njeno notranjo napetost. "Da, malo pre«l svojim odhodom sem bil pri njem v pisarni. Od njega sem si namreč i sposodil denar." Veliko veselje občuti pri tem, da ji je mogel dati ta od govor in ravno 8««iajf ko je Gilman zelo oddaljen. S premišljenim nasmehom gleda svojo prebledelo sestro. 4 4 Al i mi ne verjameš? Da, da, je tako! Dovolj malo in sramotno za tako bogatega moža! Sedaj pa je izginil1 Najbrže so mu postala tla prevroča pod nogami." "Horst, ne govori vendar takih neumnosti! Kako pridi« do tega, da si izposodiš denar od Gilmana?" w JD*]je prSttiqpfi.; manj kakor 1(M) milijonov dolarjev. Tudi Vanderbiltovka menda nič ne zaostaja za njenim bogastvom. Med 44manj premožnimi" je Ana Morganova. sestra silnega bančnega bogataša Morgana. Ta ženska pa ima sama svo-jega premoženja 90 milijonov dolarjev. O tej bogati ženski je treba nči, da veliko svojega denarja daruje za dobre namene, ker sama zase skoraj nič ne porabi in zelo skromno živi. Vse obresti !Ml milijonov daruje v dobrodelne namene. Vdova slavnega kralja jekla Carnegija ima "samo" 50 milijonov dolarjev premoženja. Gospa Fieldova pa ima 40 milijonov dolarjev. Ker pa je ta ženska od svojega moža. ki je tudi velik bogataš, še sodno li»čelia, dobiva od njega na leto en milijon dolarjev vzdrževalni ne. X VROf'TTK SE NA "GLAS X A RODA" NAJSTAREJŠI SI jO VENSKI DNEVNIK V AMERIKI Ze čez sekundo pa je bil zopet zunaj in ves blaten, da gaj ni bilo več spoznati. V tem trenutku pa ga je gospodar kopališča oštrenil z rilcem in staremu opičniksu je bilo, kakor bi dregnil rheumatisnius musculorum iz nog v roke, iz rok v glavo, iz glave v rep, iz repa pa ven. Kajti slon je bil prhe zelo vešč. Marabuja sla gagala priznanje, gospodariea se je prijazno smehljala in opičja rodbina je od zadovoljstva vreščala. Poleg gospodarice pa se je po javil krokodil; zelenkast je bil in je mežikal z očmi. 44Morda kaj masaže?" je vprašal in je pokazal svoje spo_ sobne tace. Staj*i opičnik se je jjjognal z neverjetno velikim skokom z obrežja in je izginil v varnem ozadju. 44 Kako je vaše mnenje o slučaju, gospod kolega?" je vprašal tajni medieinalni svetnik, "ali je to izkušen maser?" 44Zdi se mi to je bolj maser, ki je druge preizkušal," je od- ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI ............. MALI ............... NOVA EVROPA .40 .40 ...15 .00 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky, Tennessee. Oklahoma. Indiana. Moutana, Missippi, Washington, Wyoming ............-25 Illinois. Pennsylvania. .Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40 NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ I/, pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so še precej ▼ nejasnosti glede potovanja. Večina onih, ki se botejo pridružiti tem j ali onemu izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. Izlete se pripravi samo za tjm in sicer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem vei zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti. pa še več. če je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istšm pariiiUoni. ampak si sam izbere parnik, s katerim se hoče vrniti. Če je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, dop!ača, če izbere pamik, na katerem stane vožnja več. Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik. s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne liste za dve Mi, nedržavljani pa dol>e potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem Času vrnite Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imain priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo za to zadostne vzroke. Vsi oid, ki so namenjeni letos potovati v >tari kraj, naj si takoj za jamčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij In julij ao že skoro vsi prostori oililani Na parnikih. ki so debelo tiskani, se vrSe izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETA NJE PARMKOV - SHIP NEWS Naročilom je priložiti denar, bodi si v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomaodi-rajte pismo. knjigarna ^glas naroda" 21f W. 18 Street New York, N. Y. 1». junija : Queen Alary v I "lie. hourg 10. juniju : Urciiieu v Breuien vrnil miHlicinalni svetnik. "O umetnosti masaže s kro-j kodiljimi tacami klinične raz-'t iskave še niso zaključene,*' je rekel tajni medieinalni svetnik.! t-', junija: Cbatuplain v Hutre Con te »11 Savoia v <«enoa 10. junija : Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg Normandie v 1'jivre •H. Junija: ICuropa v Bremen '»>. junija: lie de Fran«* v Havre BKKKNt.ARIA v (HKKBOlR^i Saturnia v irst S\. junija : Queen Mary v Cberl>oiirg 'J(J. junija: ltei v vii'Doa |'-•). junija: Bremen v Bremen Lafayette v II a vre M. junija: NOKMANDIE v HAVRE AQUITANIA v CIIEKBOCVG Washington v Havre julija: Conte di Savoia v 'Jvnoa Beretigaria v t'nerbourg ,T - ,, . . »• Cbamplalu v Havre * Maserja poznam." je rekel ^ jUijja: Europa v Bremen T. julija: Queen Mary v !). He de Franee 10. Julija: Vuh auia v Trst Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre Prajraee važno za naročnike Poleg naslova Je tt^vldno do £daj lm«te plasano naročnino. Prva BterUka pomeni mesec, druga dan in tretja pa .eto. Da nam prihra-dK« n^uotrebuega dela in stro&kov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasne poravnati. PoSIjite naročnino naravnost nam aH Jo pa plačajte naSemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu izmed za8topikov. kojlh imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj nadih rojakov naseljenih. v Cherbourg v BREMEN Champlain v Havre VEČINA TER ZASTOPNIKOM IMA V ZALOGI TIDI KOLEDARJE IN FRATIKfS; ČE NE J Iti PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE eez nje morje. CALIFORNI4: San Francisco, Jacob COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftlC Walaenburg. M. J. Bavnk INDIANA : Indianapolis, fir. ILLINOIS: Chicago. J. Bevčlč. J. Lakanicb Cicero. J. Fabian (Chicago, Cb «rc In Illinois) Jollet. Mary Bamblcb La SaUe, J. »peUch Mascoutah. Frank Augnatla North Chicago, OHIO: Barberton, Frank Trass Cleveland, Anton Bobe k, Chna. Kart linger, Jacob Reanlk John Slannlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Krvo*f Tonngstown, Anton KikelJ OREGON: Oregon City, Ore« J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikar i I "i MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplroc MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chlabolm. Frank Oonio Ely. Jos. J. Peabel Eveleth, Louis OouSe Gilbert, Louis Vessel Hibblng, JoLn Povie Vlrgina. Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup. M. M. Paalaa Washoe, L B rough ton, Anton Ipavee Conemaugb, J. Brezavee Coverdale In okolica, Mra. NEBRASKA: Omaha, P. Broderlek NEW YORK: Gowanda. Ivana Export, Locals FarreL Jerry Okorn Forest City, Greensburg, Frank Novak Johnstown. John Polanta Krayn, Ant TaufeU Luzerne, Frank Ballock Midway, John 2nat Pittsburgh in okolica, J. Pofatar In Philip Prsfar Steel ton. A. Uren Turtle Creek. Fr. Sdrifrtr West Newton, Joseph J oran WISCONSIN: MUwaukee, West A Ills, Fr. St* Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, DiamondvlUe, Joe Rolleh medieinalni svetnik, "nekoč je masiral nekega mojega pacijeii-ta. Revmatizem je z masiranjem izginil, bolnik pa tudi. Po tistem tega maserja nisem mogel več priporoeati, gospod k<»- 14. julija: , ., Noruiandie v Havre lega. <4Popolnoma jasno, kolega," je rekel medieinalni svetnik, 17- lUx T a i • i • i-i - - I Bremen v Bremen so se zdravniki, ki branijoUj jUiiJa. stališče, da ni vedno treba, da. Bereugaria bi odpravili bolezen z bolezni- J»iUa: jo vred. Ali tudi tu klinične raziskave še niso zaključene."!" Saturuia v Trst Svetnika sta se ozrla za starim o' icnikom. Ali on je bil izginil s svojo rodbino. Niso mo-djli prenašati maserjeve na-« \*zočnosti. Drugi dan sta oba niotlicinal-na svetnika vzela pot pod noge, da bi obiskala starega opičnika. l*a nista prišla daleč. Stari je sedel na svojem drevesu in jima je metal kokosove orehe. Oreh je zadel medicinal nega svetnika na glavo, da se mu je napravila busrka, ki je zelo zatekla. **Hladiti moram to buško, gospod kolega," je rekel medieinalni svetnik 4 4 sicer pa imam nejasen vtis, da bi kazalo opustiti obisk pri bolniku." Tn si je medieinalni svetnik hladil bušiko in tajni medieinalni svetnik je skrbno zabeležil uspeli zdravljenja v kopališču v svoj dnevnik iz palmovih listov. Pisal je z učenjaško natančnostjo. "Pacijent, opičnik visokega položaja, rhenmatismus museu loruin v nogah, avtosugestivna metoda in psihoanaliza zaman, zdravljenje s kopelmi v blatu, balnea limosa, pacijent ozdrav Ijen, ali on meče kokosove orehe, jactatio nucis, da se dehi lastnemu zdravniku, medicinal-nenrm svetniku buška na glavi tumor capills. Da li je jactatio nucis posledica adravljenjpa z balnea limosa ali bolezen p<. premaganem rheumatisrrra, o tem klinične raziskave še nisc zaključene." Cherbourg v Havre _'S. julija: Wu.-hington v Havre