M
OBZORJA STROKE
Glasnik S.E.D. 39/1 1999. stran 42
Marjetka Balkovec Debevec
SLOVENSKI SOLSKI MUZE] -PRETEKLO JE STO LET...
Slovenski šolski muzej je v minulem letu slavil velik jubilej. Preteklo je sto let, odkar je bil leta 1898 ustanovljen in šestdeset let, odkar neprekinjeno deluje po ponovni obnovitvi leta 1938. Temu dogodku na Čast je bilo posvečenih več prireditev in dejavnosti.
Šolstvo je področje, ki sc dotika prav vsakega izmed nas. Šolski muzej - kol prvi specialni muzej na Slovenskem - pa vso to brezmejno bogastvo šolske preteklosti zbira. Itrani, proučuje in razstavlja. Morda sta med etnologi in kulturnimi antropologi delo in razvoj Slovenskega šolskega muzeja bolj malo znana. zaLo je bržkone prav, da (udi v Glasniku SED nekoliko pobližje, a v grobih orisih pogledamo po njegovi stoielni poti in se spomnimo prireditev ob praznovanju.
Slovenski šolski muzej v družbi drugih muzejev
Slovenski šolski muzej sodi v prvi cvet muzejev na slovenskih tleh. Deželnemu muzeju v Ljubljani, ustanovljenemu leta 1821 (od leta 1920 imenovan Narodni muzej) je leta 1882 sledil Mestni muzej v Celju, temu pa leta 1893 muzej na Ptuju. 2. avgust 1898 je ustanovni datum Slovenskega šolskega muzeja, kije tako prvi vseslovenski in prvi spceialni muzej pri nas. Od kod ideja po ustanavljanju šolskih muzejev? Druga polovica 19. stoletja je prinesla spremembe tudi na področje Šolstva: pedagoške reforme šolstva, novi tipi Šol, povečano število učnih predmetov,
nova učila, učbeniki, priročniki ... Mare Antoine Julien, generalni inšpektor šolstva v Franciji je spoznal, da bo šolstvo napredovalo le, če bo učiteljstvo seznanjeno z vsemi izsledki pedagoške znanosti. Zato je že leta 1817 sprožil misel o ustanovitvi vzgojnega muzeja, a je ta dozorela šele leta ¡85!, ko je biia ob svetovni razstavi v Londonu prikazana tudi razstava šolskih učil, na kateri je sodelovalo učiteljstvo iz različnih držav. Tej razstavi je sledila postavitev stalne razstave učil v Stuitgartu. ki jo štejejo za prvi šolski muzej. Sicer pa so prve šolske muzeje odprli vTorontu (1854), Londonu (1857), St. Petersburgu (1864), Washingtonu (¡868), Rimu (1874) in tako dokonča 19. stoletja skupno kar 43 šolskih muzejev v različnih državah, med njimi tudi slovenskega.
Ustanovitev slovenskega šolskega muzeja
Slovenski učitelji so imeli podobne želje kot učitelji drugod po svetu. Prizadevali so si izboljšati učni uspeli, tudi z razstavami učil, s šolskimi izdelki učencev in drugimi učnimi pripomočki. Prvo samostojno razstavo so pripravili leta 1870 v Ljubljani. Učitelj in pedagoški pisatelj Jakob Dimnik je želel, da bi Slovenci imeli ustanovo, ki bi prikazovala razvoj šolstva in delo učiteljstva. Veliko prizadevanj je posvetil tej ideji in ima za ustanovitev Slovenskega šolskega muzeja največ zaslug. Zaveza slovenskih učiteljskih društev (danes Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije) je 2. avgusta 1898, ob praznovanju 50-letnice vladanja cesarja Franca Jožefa, na letnem zborovanju skupaj s priložnostno razstavo učil ustanovila vseslovenski šolski muzej. Slovesnega
odprtja muzeja na i. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani {danes OŠ Ledina) sta se med drugimi gosti udeležila tudi župan Ivan Hribar in deželni šolski nadzornik Šuman. Po petnajstih letih je zaradi finančnih in prostorskih težav delo muzeja zamrlo. Prizadevanja po obnovitvi muzeja so dozorela v tridesetih letih. Prof. Rudolf Kobilica, pedagoški vodja poskusne šole na OŠ Bežigrad je menil, da je za razumevanje sodobnega šolstva potreben tudi pregled zgodovinskega razvoja šolstva. Na njegovo pobudo je prosvetni oddelek banske uprave 27. maja 1938 ponovno ustanovil muzej slovenskega šolstva, ki od takrat neprekinjeno deluje.
Muzej se je vsebinsko in organizacijsko
dokončno oblikoval pod vodstvom Franceta Ostanka, kije muzej vodil kar 23 let (19511974). Delo seje nadaljevalo pod 19-letnim vodstvom Slavice Pavlic {1974-1993) in dr. Andreja Vovka, ki je muzej vodil v letih 1993-1998. ¡.maja 1998 je mesto direktorja v devetčlanskem kolektivu prevzel mag. liranko Šuštar.
Muzejski prostori v delu nekdanjih uršulinskih šol ob Slovenski cesti v središču Ljubljane, na Plečnikovem trgu I.
Glasnik S.E.D. .19/1 1999, stran 27
OBZORJA STROKE	S.E.D.
c:
Co
šolski muzri
Plečnikov trg I, Ljubljana
S t p let ustanovitve
GO QC O (j) 00 O)
Kako in kje deluje slovenski šolski muzej
Zanimive muzejske predmete in drugo bogato gradivo, ki je, menim, večini slovenskih etnologov kar premalo znano, muzej od leta 1951 združuje v treh oddelkih; razstavni zbirki, pedagoški knjižnici in arhivu z dokumentacijo. Od tega obdobja naprej je muzej začel preučevati vse učno-vzgojne ustanove, od vrtcev do univerze. Od leta 1960 je muzej, ki hrani in dopolnjuje dokumentacijo za vse šole na slovenskem etničnem ozemlju, dobil še podnaslov Dokumentacijski center za zgodovino šolstva. Naštejmo nekaj najpomembnejših skupin muzejskega gradiva: zlate in črne knjige, zvezki, spričevala, letna poročila šol, dokumentacijske mape šol s podatki o njihovi zgodovini, šolske kronike, fototeka, šolska učila, šolska oprema (šolske klopi, table. .,.), šolske potrebščine (tablice, zvezki, peresnice. šolske torbe..).
V	muzejski knjižnici je med več kot 54.000 deli največ pedagoške literature (učbeniki, šolska zakonodaja, učni načrti iz različnih obdobij, učiteljski imeniki in koledarji, pedagoški tisk). Tu je večina pomembnejših zgodovinskih, tudi etnoloških knjig in revij.
V	knjižnici najdemo tudi stare in redke pedagoške knjige iz osemnajstega in devetnajstega stoletja ter 8 knjig, ki so izšle pred letom 1550.
Slovenski šolski muzej redno izdaja strokovno revijo Šolska kronika. Izhajati je začela leta 1964 kot Zborni!: za zgodovino šolstva in prosvete v sodelovanju s šolskima muzejema v Zagrebu in Beogradu. Od leta 1992 izhaja samostojno kot osrednja in edina specializirana revija v Sloveniji, ki se ukvarja z zgodovino in tradicijo šolstva in vzgoje.
V	muzeju si obiskovalci lahko ogledajo stalno razstavo o razvoju šolstva na Slovenskem, ki zajema obdobje od prazgodovine do leta 1H4H. V pripravi je postavitev nadaljevanja stalne razstave, ki bo prikazovala obravnavano tematiko do zadnjih obdobij. Zanimiva je postavitev učilnice s konca 19. stoletja.
Za poznavanje šolstva in vzgoje skozi čas so pomembne tudi občasne razstave, ki jih v muzeju redno pripravljajo, V petdesetih letih, od prve razstave leta 1948, ki jo je Slovenski šolski muzej pripravil v prostorih Moderne galerije in je nosila naslov »Razstava šolstva LRS s prikazom moderno opremljene učilnice«, do leta 1998 je takih občasnih razstav nastalo kar 10?, Ob večini razstav so izšli tudi katalogi s pomembnimi ugotovitvami o obravnavanih temah.
Da bi muzej postal še bolj zanimiv, tope! in privlačen predvsem za mlade obiskovalce, je v zadnjih letih vedno živahnejša muzejska pedagoška dejavnost. Učenci z veseljem preživijo učno uro »s kredo po tablici«, velik odziv pa je tudi na delavnicah, lutkovnih predstavah in drugih spremljevalnih prireditvah ob posameznih razstavah.
Slovenski šolski muzej je domova! v različnih poslopjih, najdlje, od leta 1953 do 1984. je imel prostore na Poljanski cesti v dijaškem domu Ivana Cankarja. Od leta 1984 naprej ima muzej prostore v samem središču mesta, na Plečnikovem trgu 1. Domuje v stavbi nekdanjih uršulinskih šol ob uršulinski cerkvi, torej med Kongresnim trgom in Maksimarketom, za Gimnazijo Jožeta Plečnika {»Šubičko«)-
Plakat ob lOO-ietn
lei ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja, 1898-1998
OBZORJA STROKE
Glasnik S.E.D. 39/1 1999, stran 44
UCilniea. okuli leta 1900
Praznovanje jubileja
S počastitvijo stoletnice ustanovitve in šestdesetlctnice neprekinjenega delovanja Slovenskega šolskega muzeja so začeli že v maju I99R z odprtjem razstave Od mature do mature in predstavitvijo kataloga o obravnavani temi. Razstava je zanimiv splet zgodovinskega, sociološkega in etnološkega pogleda na razvoj mature na Slovenskem, od prve leta 1850, do mature v najnovejšem času. Vsemu bogatemu gradivu, fotografijam, eksponatom in spominom na maturo, ki so jih podate različne pomembne osebnosti in sodobni maturantje, se je pridružila še posebna zanimivost. Med intervjuvanei, ki so se spominjali svoje mature, se je višja kustodinja, avtorica razstave Mateja Ribarie, pogovarjala tudi z Leonom Štukljem. Predstavit je bogato in Živo pričevanje o svoji maturi, ki jo je opravljal pred osemdesetimi leti. Sicer pa imata stavni olimpijec in Slovenski šolski muzej tudi nekaj skupnega. Letnica rojstva Leona Štuklja je tudi letnica ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja,
V	poletnem času so stene prostorov šolskega muzeja prebelili, postal je svetlejši in prijaznejši.
Prijetnemu, a za vse številne naloge, ki jih v muzeju opravljajo, malo premajhnemu kolektivu, sem se kot kustosinja pridružila 1. septembra 1998, ravno v vrvežu priprav na osrednjo počastitev pomembnega jubileja.
Čas od 12. do 15. oktobra 1998 je bit teden praznovanja stoletnice ustanovitve muzeja.
V	posameznih dneh so se zvrstite tri
okrogle mize in pogovori. Najprej so nas starejši učitelji (med njimi je bil najstarejši 89-letni gospod Ciril Merčun iz Kamnika) s svojimi spomini ponesli v šolo nekdanjih dni. Naslednji dan so strokovnjaki iz različnih ustanov, fakultet, muzejev, inštitutov izmenjali svoja spoznanja o raziskovanju tradicije in šolstva pred sto leti. Tema okrogle mize tretjega dne je bila muzejska predstavitev šolstva v šolah in muzejih. Ugotovitve, misli in prispevki posameznikov iz omenjenih treh okroglih miz bodo predstavljeni v naslednji številki Šolske kronike. Kustos Stane Okoliš je v muzeju pripravit priložnostno razstavo iz zgodovine šolstva, bibliotekarska svetovalka Tatjana 1 lojan pa razstavo o delovanju muzeja skozi čas.
Pentljo praznovanj je povezala slavnostna akademija 15. oktobra 1998 v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Po pozdravnem nagovoru direktorja muzeja, mag. Branka Šuštarja, smo se ob zanimivih tekstih sprehodili čez šoto v minulih obdobjih in prisluhnili slavnostnemu nagovoru ministra dr. Slavka Gabra, v kulturnem programu pa je navdušil koncert Učiteljskega pevskega zbora Slovenije »Emil Adamič«. Praznovanje seje nadaljevalo v Slovenskem šolskem muzeju, ki so ga. ob pihanju svečk na slavnostni torti, napolnile same dobre želje za novo stoletje. Jubilejno teto se je v decembru zaključilo z izidom sedme številke Šolske kronike, kije v največji meri posvečena stoletnici ustanovitve. Pot Slovenskega šolskega muzeja se nadaljuje. Letošnje leto se je začelo z gostujočo razstavo Koroškega pokrajin-
skega muzeja iz Slovenj Gradca z naslovom NE! Razstava o drogah. ob kateri smo pripravili bogat in odmeven spremljevalni program.
Pa še to. Kljub temu. da je treba ob vhodu v muzej pozvoniti, so vam vrata Slovenskega šolskega muzeja na široko odprta!
Literatura
OKOLIŠ Stanko. ŠUŠTAR Branko. R1BAR1Č Mateja. HOJAN Tatjana, Zbirke Slovenskega šolskega muzeja v zadnjih letih. V: Šolska kronika. Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, Ljubljana 1998. str. 29-52.
OSTAMiK hrancc. Kratek uriš nastanka muzeja in njegova ustanovitev. V: Ob sedemdesetletnici ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani 1898-1968. Ljubljana 1968, str. 5-17. PAVL1Č Slavita. Ob osemdesetletnici Slovenskega šolskega muzeja. V: Osemdesetletnica Slovenskega šolskega muzeja. Ljubljana 1978. str. 13-22. -- Mesto Slovenskega šolskega muzeja v zgodovini slovenskega muzealstva. V: Šolska kronika. Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje. Ljubljana 1998, str. 11-15.
RIBARIČ Mateja. Ob stoletnici Slovenskega Šolskega muzeja. V; Argo, 41/1.2. Ljubljana 1998, str,9-1 J.