Ciril-Metodova družba. Ciril-Metodova družba je bila dcsedaj še edina družba, v kateri so se zbirali pristaši različnih političnih naziranj k skupnemu narodnemu delu. .Vsakdo je po svoji moči rad prispeval, da družba more izvrševati svoj namen, ki obstoji v tem, da podpira razvoj slovenskega šolstva Vi narodiiCHaevariuli kra-1 jih. Toda slovenski liberalizem ni mogel več prenašati skupnega narodnega dela, ampak stegnil je sedaj svoje razdirajoče prste po družbi, da si jo osvoji za svoje strankarsko torišče ter spravi v njeni odbor nekatere slavobJepne svoje pristaše. Na glavni skupščini Ciril-Metodove družbe dne 6. avg> v BoKinjski Bistrici so naskočili liberalci pod vodstvom svojega somislečega dijaštva družbo, odklonili pri volitvi v odbor pošteno sporazumljenje z drugimi strankami ter volili v odbor same take ljudi, do katerih imajo le liberalci svoje zaupanje. S tem so odbili vse, ki ne mislijo liberalno, od družbe ter s tem prizadeli veliko, neizmerno škodo narodni stvari. Kjer hočejo in bi morale delovati skupno vse stranke, tam tudi ne sme samo ena stranka nastopati gospodujoče, ampak iskati sporazumljemfia in složriega postopanja. Družba sv. Cirila in Metoda že iz denaraih ozirov potrebuje slcge in edinosti. Vzdržuje namreč 11 otroških vrtcffv, 3 vrtce podpira, vzdržuje 5 ljudskih šol ter plačuje dva posvetna učitelja, 17 posvetnHh učiteljic ter 17 šolskih sester-učiteljic, torej skupaj 41 učnih moči. Za te šole in uftiteljske moči potrebuje na leto okroglo 70.000 K. Gotovo svota, katere liberailci sami za delj časa' ne bodo mogli spraviti skupaj. V odbor so izvoljeni večinoma mladi ljudje, kateri še za narod niso drugega storili, nego da so pravočasno pokazali svoje liberalno perje. Kot zastopniki za štajersko so se predlagali dr. Medved, dr. Bezjak, dr. Žmavc, toda libera.lno dijaštvo. ki je imelo največ pooblastil od podružnic, je vse odklonilo ter nam vsllilo liberalnega strankarj|a Pahernika. Naši somišljeniki so hoteli izvedenlega šolnika, liberalci pa ianatičnega strankarja! Niso pač mislili na narod in njegovo korist, ampak na stranko. Kamorkoli je prišla v obmejne kraje vest o ravnanju liberalnih zdražbarjev v družbi sv. Cirila in Metoda, povsod se izraža obžalovanje. ,Tudi trezni liberalci, ki žive ob meji v hudem boju z narodnimi nasprotnilq, obža]uje|o, da' se je zanesel razpor v tako važno narodno družbo. Seveda, liberalni vojni štabi v Celju in Ljubljani ne razumejo, kaj se pravi boj za slovenski jezik in slovensko zemljo, za to hidi hladokrvno pripuščajo. da se razbijejo najvažnejše narodne naprave. 2e veliko zla je prinesel liberalizem med Slovence, in na.imanjše zlo ni, ki ga je povzročil z razbitjem družbe sv. Cirila in Metoda.