^DIDAKTIČNI iZZiVi
tanja Nadu, Ekonomska šola Ljubljana

•sfijim
mm
LEPA VIDA - EVROPEJKA
Ljudska balada Lepa Vida je besedilo, ki odpira raznovrstne poti v motivno-tematski obravnavi. Po eni izmed teh poti smo šli tudi na Ekonomski šoli Ljubljana v programu strokovne gimnazije: lotili smo se namreč medpredmetne povezave slovenščine in geografije, ki se je izkazala kot primer dobre prakse.
1 Uvod
Lepa Vida je eden izmed najbolj znanih likov iz slovenskega ljudskega izročila. Ljudska (ženska) balada, ki je zapisana v več različicah in so njeni motivi pre-/obdelani v več literarnih delih,1 je del učnega načrta v srednjih šolah (v gimnazijah kot obvezno, v srednjih strokovnih šolah kot izbirno besedilo), ne pa tudi v osnovnih šolah. V osnovnih šolah so del obveznega ali predlaganega izbora literarnih besedil2 v zadnjem triletju druga (lirska in epska) besedila iz ljudskega slovstva. Sodeč po literarnih delih, v katerih se srečamo z motivi iz pesmi, med katerimi je osrednji motiv hrepenenja, lahko rečemo, da je lik Lepe Vide bil in je še vedno aktualen v slovenski književnosti. Ta motiv lahko sledimo tudi v usodah aleksandrink, primorskih žensk iz Vipavske doline in Krasa, ki so konec 19. in v začetku 20. stoletja kot varuške, kuharice, spremljevalke in dojilje služile pri premožnih evropskih aristokratskih družinah v Aleksandriji in Kairu. Predstavljajo množično emigracijo določenega obdobja v slovenski zgodovini, s čimer se soočamo zaradi ekonomsko kritičnega obdobja tudi danes, še posebej pri mlajših generacijah. Kot taka je tema aktualna za mlade in zato sem jo izbrala za obravnavo po metodi medpredmetnega povezovanja.
V članku bom predstavila obravnavo teme pri pouku slovenščine, ob katerem je sočasno potekal pouk medpredmetne obravnave pri pouku geografije.3 Skupni cilj je bil spoznavanje slovenske ljudske umetnosti v povezavi s prostorom in družbo. Dijaki naj bi se osebno opredelili do pomena izročila in njegovih vrednot ter kritično ovrednotili ravnanje lepe Vide s pomočjo zgodovinskega ozadja, dogajalnega prostora, socialnih razmer v času v povezavi z naravnimi in družbenogeografskimi pogoji.
Dijaki so pri slovenščini razvijali zmožnosti branja in interpretiranja literarnih besedil (izražali so svoje doživljanje, razumevanje, aktualizacijo in vrednotenje književnih besedil; sodelovali v pogovoru; tvorili govorjeno oz. zapisano enogovorno besedilo, npr. pripravili so govorni nastop o svojem branju besedil; pisali so tudi ustvarjalno besedilo (pri geografiji)); razvijali so (splošno) sporazumevalno zmožnost (zmožnost izrekanja in utemeljevanja svojega mnenja); pridobivali so književno znanje (pri branju in interpretaciji v besedilih so prepoznavali, razčlenjevali, definirali literarnointerpretativne prvine s področja literarne teorije in zgodovine; pridobljeno znanje iz literarne zgodovine in teorije so upora-
1 Kmecl v Mali literarni teoriji [Kmecl 1995, 151] navaja po Pogačniku podatek, da je bila snov o Lepo Vidi samo do leta 1973 uresničena v različnih besedilnih oblikah več kot tridesetkrat. Ob navedbi obdelav Lepe Vide, ki jih lahko zasledimo tudi na spletni strani Wikipedie, o Lepi Vidi ustvarjene po virih in literaturi Irene Avsenik Nabergoj [Hrepenenje in skušnjava v svetu literature: Motiv Lepe Vide. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010), Marjetke Golež Kaučič idr. [Slovenske ljudske pesmi, V. Ljubljana: Slovenska matica, 2007), Ivana Grafenauerja [Lepa Vida: Študija o izvoru, razvoju in razkroju narodne balade o Lepi Vidi. Ljubljana: Akademija znanosti in umetnosti, 1943), Jožeta Pogačnika [Slovenska Lepa Vida ali Hoja za rožo čudotvorno: Motiv Lepe Vide v slovenski književnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1988), sta v Kmeclovi navedbi ti deli še Lepa Vida (odlomek iz opernega besedila po narodnih pesmih, 1944) J. Modra in Lepa Vida (v petdesetih letih) J. Vombergarja. Wi ki ped ia razvršča obdelave Lepe Vide po zvrsteh in letnici izida, in sicer v: romanih Josipa Jurčiča [Lepa Vida, 1877), Borisa Pahorja [Mesto v zalivu, 1955), Antona Ingoliča [On-duo, moj črni fant, 1972), Marjete Novak [Kristina, 1985), Dušana Jelinčiča (Bela dama devinska, 2010); dramskih delih JožetaVošnjaka [Lepa 13,1893), Ivana Cankarja [Lepa Vida, 1904 in 1911), Dragana Šanda [Lepa Vida, 1915), Janka Modra [Lepa Vida, 1944), Ferda Kozaka [Vida Grantova, 1946), Jožeta Tomažiča [Lepa Vida, 1956), Miloša Mikelna [Petra Seme pozna poroka, 1956), Vinka Trinkausa [Lepa Vida, 1960), Matjaža Kmecla (Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta, 1977), Rudija Šeliga [Lepa Vida, 1978), Alenke Goljevšček [Otrok, družina, družba ali lepa 13,1987); poeziji Franceta Prešerna [Od lepe Vide, 1832), Otona Župančiča [Skrinja, 1894), Cvetka Golarja [Lepa Vida, 1900), Iga Grudna [Pesem o lepi Vidi, 1920), Cvetka Golarja [Lepa Vida, 1921), Bogo-mirja Magajne [Vida, 1921), Alojza Gradnika [Devin, 1926), Otona Berkopca [Lepa Vida, 1928), Mirana Jar-ca [Slovenski soneti [2. sonet), 1938), Vinka Beličiča [Molitve za domovino, 1939), Aste Žnidarčič [Lepa Vida, 1956), Edvarda Kocbeka [Neznanka, 1963, in Zamorska, 1963), Marta Ogna [Cool št 2, 1964), Emila Miklavčiča [Vidina pesem, 1966), Filipa Fi-scherja [Lepa Vida, 1967), Franceta Pibernika [Lepa Vida, 1973), Brune Pertota [Grljanska pomlad, 1977), Srečka Rijavca [Lepa Vida, 1981); in kratki prozi Ivana Cankarja [Lepa Vida, 1904), Borisa Pahorja [Vrnitev lepe Vide, 1948), Juša Kozaka [Lepa Vida, 1913), Bogomirja Magajne [Privid lepe Vide, 1925), Franceta Bevka [Žerjavi, 1932), Prežihovega Voranca [Ljubezen na odoru, 1940), Stanka Vuka [Lepa Vida, 1949), Miška Kranjca [Lepa Vida prekmurska, 1972), Bena Zupančiča [Lepa Vida, 1978), Karla Krajcarja [Slovenske pravljice iz Porabja, 1984). Zapisanim delom s snovjo o Lepi Vidi bi gotovo lahko dodali še kakšno delo, tako tudi v Cobissu zapisano radijsko igro Franceta Vurnika [Lepa Vida z Desetim bratom, razpoloženjska oddaja iz ljudskega in literarnega izročila, 1978) in kratko prozo Zorka Simči-ča [Trije muzikantje ali Povratek Lepe Vide, 1989).
50
SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2015
XVIII. letnik, številka 1
bljali tudi pri vrednotenju in aktualizaciji pomena posameznih in splošnih literarnih pojavov); širili so spoznanja o književnosti, kritično aktualizirali in uvrstilo temo v širši kulturno-razvojni kontekst (književni pouk so povezali z geografijo in medijsko obravnavo teme ter aktualizirali književno besedilo; uporabljali so informacijsko-komunikacijsko tehnologijo).
Ob navedenem so se dijaki pri geografiji s pomočjo kartografskega in fotografskega gradiva seznanili s Tržaškim zalivom in njegovimi obalami (morska voda, obala, kraško zaledje), določali kraje, ki jih omenja pesem Lepa Vida, določali obseg slovenske naselitve na tem območju danes in pred sto leti, nakazali vzroke za spremembe v poseljenosti, pravicah, ekonomskem statusu, razpravljali o ekonomskem položaju ljudi v širšem zaledju Tržaškega zaliva nekdaj in danes in o selitvenih tokovih Slovencev z obalnega območja.
2 »Lepa Vida pri geografiji«
Obravnava pri geografiji je potekala tri šolske ure, in sicer je sledila smernicam, kot so:
-	analizirati literarno besedilo ljudskih pesmi z geografskega vidika;
-	s podrobnim prebiranjem pesmi postaviti dogajanje na slovensko obalo Tržaškega zaliva;
-	ob kartografskem in fotografskem gradivu opisati geografske značilnosti Tržaškega zaliva (značilnosti morja, obale);
-	na karti Sredozemlja poiskati namišljeno pot lepe Vide do obale Španije;
-	poiskati vzroke za nastanek ljudske pesmi;
-	ugotoviti različne druge vrste selitev iz zaledja Tržaškega zaliva do podnožja Julijskih Alp;
-	primerjati vzroke in posledice različnih vrst selitev;
-	ugotavljati posledice teh selitev ob sočasnem priseljevanju Italijanov za slovensko manjšino v tem prostoru;
-	reinterpretirati pesem o lepi Vidi v obliki umetnostnega/neumetnostne-ga besedila.
Profesorica je za uvodno motivacijo posredovala dijakom Prešernovo različico Lepe Vide in podala navodila za analizo besedila, ki je temeljilo na slikovnem gradivu, ob katerem jim je pomagala določiti dogajalni prostor na začetku pesmi (obala slovenskega dela Tržaškega zaliva) in v Španiji. Dijaki so ob tem opisali tudi obalni tip s pomočjo predhodnega znanja in priloženega kartografskega in fotografskega gradiva. Profesorica je nato vodila ponovitev snovi o riaški in klifni obali ter značilnostih morja v Tržaškem zalivu, ob čemer so dijaki opisali obalo v Tržaškem zalivu (značilnosti, nastanek), navedli lastnosti morske vode (morske tokove, barvo vode). V nadaljevanju je profesorica vodila pogovor o vzrokih, smereh in posledicah selitev nekoč in danes. Dijaki so ob tem ugotavljali in spoznavali vzroke za selitve nekoč in danes, razlike med prostovoljnimi in prisilnimi selitvami; navedli so posledice preseljevanja. Zadnji dejavnosti pri geografiji sta bili izdelava zemljevida potovanja lepe Vide z vrisanimi kraji in izračun poti po morju od Trsta do Valencie ter izvirno/ustvarjalno pisanje moderne različice Lepe Vide. Na koncu je profesorica skupaj z dijaki povzela ugotovitve.
2	Pegam in Lambergar (obvezno besedilo za 7. razred), Gor čez Izaro [predlagano besedilo za 7. razred), Galjot, Oblaki so rdeči (predlagani besedili za 8. razred), Volkodlak, Ajda in Slovenci, Kralj Matjaž, Peter Klepec (predlagana besedila za 7. razred), Vedomec (predlagano besedilo za 8. razred). (Vir: Posodobljeni učni načrt za osnovno šolo, 17. 2. 2011)
3	Obravnavana medpredmetna povezava je bila kot priprava na pouk pripravljena v okviru spodbud k medpredmetnemu in timskemu poučevanju v okviru projekta Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje, prednostne usmeritve: izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki ga je vodil ZRSŠ v letih 2007-2013, in jo je mogoče brati tudi na spletu (http://www. zrss.si/projektiess/skladisce/podpora_solam/ Rezultati%20in%20izdelki/KP_priprave_primeri/ KP_Poro%C4%8Dila%20o%20delu%20kolektivov/ Ekonomska%20%C5%A1ola%20LJ/lepa_vida_ (slo_-_geo_).doc).
Tanja Nadu LEPA VIDA - EVROPEJKA
51
3	»Lepa Vida pri slovenščini«
Pri slovenščini je obravnava prav tako potekala tri šolske ure. Za uvodno motivacijo sem dijake pred branjem pesmi pozvala, naj poiščejo gradivo o starih glasbilih (npr. žvegla (vrsta piščali), okarina (otroško pihalno glasbilo jajčaste oblike), bajs (glasbilo bas), šarla, oprekelj (manjše ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcema) idr.), ki so del ljudskega izročila, in ga prinesejo k pouku. Druga različica uvodne motivacije, ki je tokrat nisem uporabila, je tudi poslušanje ljudskih pesmi sodobnih izvajalcev, ob čemer dijaki poslušajo pesem in dopolnjujejo delovne liste z manjkajočimi deli besedila. Dijaki so sodelovali pri uvodni motivaciji tako, da so s pripravljenim gradivom predstavljali glasbila s pomočjo slikovne podobe, nekateri pa so s pomočjo spleta predstavili tudi zvočno podobo glasbil.
Po uvodni motivaciji sem dijake razdelila v skupine in vsaka je po navodilih na delovnem listu interpretirala posamezno različico pesmi Lepa Vida. Izbrane so bile različice: dve kranjski, iz Cerovca, prekmurska, iz Krope na Gorenjskem.
Navodila za interpretacijo pesmi so bila:
1.	Izpiši/podčrtaj narečne oblike besed in jim določi knjižne ustreznice.
2.	Katere različice so si motivno bližje? Med motivno bližjimi izpiši razlike.
3.	Določi dogajalni prostor v vsaki različici.
4.	Označi lepo Vido v posamezni različici.
5.	Primerjaj zaključke posameznih različic.
Medtem ko so dijaki delali v skupinah, sem krožila med skupinami in dijakom pomagala, svetovala in spodbujala k dejavnosti vse člane skupine. Dijaki so v skupini brali (vsak posamezno ali eden glasno vsem drugim), interpretirali, primerjali, vrednotili motive v eni izmed različic pesmi, kar so vse samostojno in ustvarjalno oblikovali v miselni vzorec. Po končanem delu v skupinah sem povezovala poročanje posameznih skupin in spodbujala kritično vrednotenje motivov oz. tem, ki so jih interpretirali dijaki. Posamezni dijaki so namreč o svojih ugotovitvah s pomočjo zapisov na prosojnici/plakatu poročali, ostali pa so (kritično) vrednotili posamezne predstavitve in pojasnjevali vrednosti idej. Vse omenjeno sem povezala z Aškerčevo pesmijo Egipčanka iz zbirke Akropolis in piramide iz leta 1906, ki smo jo tudi prebrali in interpretirali. Pri tem je bil poudarek na motivih: odločitev za odhod od doma, doživljanje poti v Egipt, delo slovenskih deklet v Egiptu, njihova nadaljnja življenjska pot, odnos domačega (slovenskega) okolja do egipčank/aleksandrink. Ena izmed možnosti, ki je tokrat nisem izbrala za obravnavo, je tudi branje Tomšičevega romana Grenko morje. Pri tem se ponujata dve možnosti: ali se prebere pri pouku le nekaj odlomkov iz romana po profesorjevi izbiri ali pa en/več dijakov prebere/-jo roman kot domače branje in pripravi/-jo predstavitev z govornim nastopom.
4	Skupne dejavnosti
Sledil je ogled dokumentarnega filma Metoda Pevca Aleksandrinke v Ki-nodvoru, ki predstavi različne zgodbe aleksandrink. Kritičen pogled na film in migracijo je po ogledu filma spodbudila raziskovalka migracij na Inšti-
52
SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2015
XVIII. letnik, številka 1
tutu za slovensko izseLjenstvo in migracije dr. Mirjam MiLharčič HLadnik, ki nas je ob vsem prej omenjenem usmerila tudi k demitizaciji aLeksandrink. Pogovor je trajal 60 minut, dokumentarni fiLm pa 94 minut.
Pri pouku je po vsem tem sLediLa razprava »pro et contra« o »Lepih Vidah« - aLeksandrinkah, migracijah v sodobnem času ipd., pri čemer so se dijaki razdeLiLi v dve skupini in kritično vrednotiLi, utemeLjevaLi in primerjaLi migracije v današnjem in pretekLem času tako v sLovenskem kot v širšem evropskem prostoru.
V	nasLednjih tednih smo pri sLovenščini pisaLi šoLsko naLogo esejskega tipa z izbirnima nasLovoma:
1.	Če doma jim dobro ni, žerjavi se čez morje vzdignejo ... (razmišLjanje o aLeksandrinkah in njihovi usodi, ki je povezana z negotovostjo bivanja, vrže-nosti v neznano, strahom ob srečanju s tujim (in bogatim) svetom; o Literarnih deLih, ki pripovedujejo o aLeksandinkah oz. ženskih izseLjenkah, in izseLjevanju na SLovenskem in drugod po svetu nekoč in danes);
2.	Kje, domovina, si?/Trčenje dveh svefoi/(razmišLjanje o razLiki med večinoma revnim, kmečkim, krščanskim domačim svetom aLeksandrink in bogatim, tujim svetom egipčanskih miLijonskih mest, s pisano množico narodov, kuLtur in veroizpovedi).
Dijaki so moraLi pri pisanju uporabiti vedenje, ki so ga pridobiLi pri obeh predmetih - sLovenščini in geografiji. Večina dijakov je izbraLa prvi nasLov, rezuLtati naLog pa so biLi vsebinsko vsi (zeLo) dobri (boLjši kot pri drugih temah, ki jih obravnavamo kLasično oz. ne medpredmetno), pomanjkLjivosti so biLe pri nekaterih dijakih predvsem pri jeziku (pravopisnih, sLovničnih in sLogovnih (ne)ustreznostih).
Ob prvi obravnavi predstavLjene teme je evaLvacija pokazaLa, da je biLa za večino dijakov povezava geografije in sLovenščine smiseLna in je pripomogLa k Lažjemu in ceLostnemu razumevanju obravnavane snovi, in sicer so to utemeLjiLi, »ker smo jo dvakrat več obravnavali«, »ker mi je Lažje, če neko snov spoznamo z več strani«, »ker smo s povezovanjem predmetov dobiLi razLične pogLede na en 'probLem' in s tem narediLi snov boLj zanimivo«, »ker smo več izvedeLi pri vsakem predmetu na svoj način«, »ker sem Lažje umestiL Lepo Vido v prostor in čas«, »ker smo si Lažje predstavLjah' kraj dogajanja«. Nekateri so sicer meniLi, da bi Lahko obravnavaLi temo Le pri enem predmetu z »enakim učinkom«.Večini je tudi način izvedbe pripomogeL k boLjšemu dojemanju reaLnega dogajanja (migracija, vLoga Ljudskega sLovstva), »ker smo videLi ozadje z obeh vidikov«, »ker dva profesorja razLožita snov na dva razLična načina«, »ker snov obravnavamo boLj podrobno in Lažje dojemamo stvari«, »ker je učenje zanimivejše«, »ker si več zapomniš, če obravnavaš snov z razLičnih vidikov in si tako Lažje predstavjaš«. Pri izvedbi takšnega pouka pa jim je biLo najboLj všeč samo povezovanje, skupinsko deLo, sestavLjanje pesmi (pri geografiji so pisaLi že omenjeno pesem o moderni Lepi Vidi - kako živi in po čem hrepeni sodobna Lepa Vida),4 več možnosti za izmenjavanje razLičnih mnenj, podrobnejša obravnava snovi, boLjše pomnjenje.
V	samoevaLvaciji prve izvedbe bi označiLa obravnavano temo pri sLovenščini kot prav dobro. V izvedbi bi spremeniLa zaporedje dejavnosti, in sicer bi ogLed dokumentarnega fiLma in pogovor s strokovnjakom/raziskovaLcem
4 Pesem smo objaviLi tudi v šoLskem časopisu NE ME (http://www.presernova.si/ekonomska/dejav-nosti/soLski-casopis).
Tanja Nadu LEPA VIDA - EVROPEJKA
53
migracij umestila pred podrobno obravnavo Aškerčeve pesmi Egipčanka. Dobro je, da učenci že nekaj vedo o obravnavani temi pred pogovorom s strokovnjakom/raziskovalcem migracij, čeprav to ni nujno za ogled dokumentarnega filma. Tega bi lahko uporabili tudi za uvodno motivacijo in nadaljevali z dejavnostmi, ki so sicer predstavljene pred ogledom dokumentarnega filma. Torej, elemente predstavljene obravnave bi obdržala, spremenila bi le zaporedje.
5 Sklep
Ljudska Lepa Vida je besedilo iz preteklosti, ki nam odpira vrata v obravnavo aktualnih tem v sedanjosti. Izseljevanje (družinsko, posamično, še posebej mladih (izobražencev)), razlogi za izselitev, odnos do priseljencev v Sloveniji, otroci migranti ipd. so teme, o katerih smo govorili v omenjeni obravnavi, ki so del preteklih in sedanjih časov in bodo del tudi prihodnjega časa.
V zadnjih letih, od leta 2010, lahko razširimo/dopolnimo obravnavano temo s festivalom migrantskega filma, ki ga Slovenska filantropija in zavod Volun-tariat pripravljata kot obeležje dneva beguncev (20. junij). Vsako leto postavlja v ospredje aktualne teme, povezane z migracijami, azilom in begunci. S tem lahko v medpredmetno šolsko obravnavo dodamo sociologijo. Prav tako lahko k obravnavi teme priključimo zgodovino, tuje jezike, umetnost (še posebno ob izboru filmov na festivalu migrantskega filma) in zagotovo še kakšen srednješolski učni predmet.
Predstavljena obravnava je le ena od možnosti obravnave teme, ki bo doživela v taki ali posodobljeni/razširjeni obliki še večkratno izvedbo na naši šoli, saj ni (in verjetno tudi ne bo) nikoli obstajala družba, ki ne bi poznala migracij, zato spada h kakršni koli dobro pripravljeni obravnavi k pouku slovenščine - ali s predstavljenimi izhodiščnimi besedili v obravnavani medpredmetni povezavi ali pa s kakšnim drugim izhodiščnim literarnim besedilom, na primer Zupančičevo Dumo.
^ POVZETEK
Med predmetna povezava Lepa Vida - Evropejka je primer dobre prakse šolske obravnave ljudske balade Lepa Vida, ob kateri se srečamo z aleksan-drinkami in ob njih z migracijami. Z razvijanjem zmožnosti branja in interpretiranjem literarnih besedil ter (splošne) sporazumevalne zmožnosti, pridobivanjem književnega znanja, širjenjem spoznanja o književnosti, kritičnim aktualiziranjem in uvrščanjem teme v širši kulturno-razvojni kontekst se je obravnava teme pri slovenščini prvič povezala z geografijo, v nadaljnjih obravnavah pa lahko priključimo še sociologijo, zgodovino, umetnost, tuje jezike idr.
54
SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2015
XVIII. letnik, številka 1
^Literatura in viri
•	Ambrož, Darinka idr., 2000: Branja 1: berilo in učbenik za 1. letnik gimnazij ter štiriletnih strokovnih šol. 1. izd. Ljubljana: DZS.
•	Aškrec, Anton, 1909: Akropolis in piramide: poetični sprehod po Orientu. Ljubljana: L. Schwentner.
•	Kmecl, Matjaž, 1995: Mala literarna teorija. Ljubljana: Mihelač in Nešovic.
•	Koprivšek, Daša, 2008: Egiptovski otroci in njihove varuške aleksandrinke. Etnolog 18. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej.
•	Makuc, Dorica, 2006: Aleksandrinke. Gorica: Goriška Mohorjeva družba.
•	Makuc, Dorica, 2006: Aleksandrinke - življenje v Egiptu in doma. Etnolog 16. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej.
•	Štrekelj, Karel, 1980: Slovenske narodne pesmi. Ljubljana: Cankarjeva založba.
•	Tomšič, Marjan, 2002: Grenko morje: roman o aleksandrinkah. Ljubljana: Kmečki glas.
Spletni viri
•	Cobiss: http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?id=0400207362196262 [uporabljeno: 20. 10. 2014].
•	Posodobljeni učni načrt za osnovno šolo, 17. 2. 2011: http://www.mizs.gov.si/ fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovens-cina_OS.pdf [uporabljeno: 1. 7. 2014].
•	Wikipedia: http://sl.wikipedia.org/wiki/Lepa_Vida [uporabljeno: 1. 7. 2014].
Filmi
•	Pevec, Metod, 2011: Aleksandrinke. Slovenija/Egipt: Vertigo/Emotionfilm in RTV Slovenija.