Zdrav Vestn 2007; 76: 455–60 455 Strokovni prispevek/Professional article KAROTIDNE KALCIFIKACIJE NA ORTOPANTOMOGRAFSKIH RADIOGRAFIJAH CAROTID CALCIFICATIONS ON PANORAMIC RADIOGRAPHS Dušan Grošelj Katedra za ustne bolezni in parodontologijo, Odsek za dentalno medicino, Medicinska fakulteta v Ljubljani, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana Izvleček Izhodišča Metode Rezultati Zaključki Ključne besede Napredovala ateroskleroza karotidnih arterij je pomemben vzrok prehodnih ishemičnih napadov in ishemične možganske kapi. Panoramske radiografije, ki so potrebne pri kliničnem delu zobozdravnika, lahko pokažejo poleg diagnostike parodontitisa z oceno ravni alveolne kosti tudi znake karotidnih kalcifikacij. Pri bolnikih z večjo predispozicijo za karotidno aterosklerozo predvidevamo tudi večjo pogostost kalcifikacij karotidnih atero-mov na panoramskih radiografijah. Od 193 bolnikov smo na osnovi retrospektivne metode lahko ovrednotili 100 analognih panoramskih radiografij glede na prisotnost karotidnih aterosklerotičnih kalcifikacij. Pri vseh smo registrirali tudi globino sondiranja, dentalni status in anamnestične podatke. Od stotih oseb, starih = 52 ± 13 let, vključenih v raziskavo, smo na analognih panoramskih radiografijah pri 31 ugotovili eno- ali bilateralne radioopačne sence v področju raz-cepišča karotidne arterije. Skupina brez aterosklerotičnih kalcifikacij je kazala po sondiranju s parodontalno sondo manj 5- in 8-milimetrskih žepov kot skupina s kalcifikacijami. Znanstveni dokazi potrjujejo, da se povečana globina sondiranja pojavlja z večjo resorp-cijo kostnega zobiščnega nastavka. Enostranskih in obojestranskih kalcifikacij je bilo pri moških več kot pri ženskah (39 % proti 26 %) primerljive starosti. Globine sondiranja v kategoriji 4–6 in ? 7 mm v moški skupini so bile pogostejše kot v ženski skupini v razmerju 9 % proti 6 %. Kalcifikacije s starostjo izrazito linearno naraščajo od skupine bolnikov, starih < 50 let, preko skupine starih 50–70 let, do skupine starih > 70 let v razmerjih 16 % : 38 % : 50 %. Na osnovi panoramske radiografije je mogoče v zobozdravstveni ordinaciji ugotoviti osebe s tveganjem za razvoj ishemične možganske kapi. Na pregledanih ortopanih smo ugotovili 31 % nevrološko asimptomatskih oseb s prisotnostjo kalcifikacij v področju vratne karotidne arterije. Odkrivanje kalcificiranih ateromov v področju karotid s panoramskih radiografij ima lahko velik klinični pomen, kajti bolnike je potrebno napotiti k ustreznemu zdravniku, da preceni potrebo po nadzoru nad dejavniki tveganja, medikamentnem ali preventivnem kirurškem zdravljenju. ateroskleroza; kalcificirane karotidne lehe; parodontalna bolezen; ortopantomografska radiografija Abstract Background Advanced carotid artery atherosclerosis is a significant cause of transient ischemic attacks and ischemic strokes. Panoramic radiographs provide dentists with information of peri-odontal disease with assessment of alveolar bone level, and can potentially also show signs of carotid calcifications. We expect that patients with greater predisposition to carotid atherosclerosis also show greater frequency of carotid atheroma calcifications from panoramic radiographs. 456 Zdrav Vestn 2007; 76 Methods The prevalence of carotid-area atherosclerotic calcifications in 193 patients on 100 useful analog panoramic radiographs was assessed retrospectively. Probing pocket depths, dental status and anamnestic data were also collected in all patients. Results Out of 100 subjects, = 52 ±13 years old, included in the study, 31 exhibited unilateral or bilateral radiopacity in the carotid artery bifurcation area on analog radiographs. The group without atherosclerotic calcifications showed after probing less 5 and 8 mm pocket depths than group with calcifications. The scientific evidences already prove that greater average probing pocket depth is associated with greater loss of alveolar bone process. There were more unilateral and bilateral calcifications in male than female group of comparable ages (39 % against 26 %). Probing pocket depths in category 4–6 and ? 7 mm in men were more frequent than in women in proportion 9 % to 6 %. The increase of calcifications is markedly linear from < 50 year old group, 50–70 year old group, to group > 70 years old in proportion 16 % : 38 % : 50 %. Conclusions Patients with increased risk for ischemic stroke can be identified in dental office by means of panoramic radiographs. We found out 31 % neurologically asymptomatic subjects exhibiting on analog radiographs radiopacity in carotid artery bifurcation area. Detecting a calcified carotid artery atheroma on a panoramic radiograph is of major clinical significance because patients with such sclerotic plaques should be referred to appropriate physician who will assess a need for the control of risk factors, medications and preventive surgical treatment. Key words atherosclerosis; calcified carotid plaque; periodontal disease; panoramic radiographs Uvod Aterosklerotične lehe lahko delno ali popolnoma zaprejo pretok krvi do tkiv, ki ležijo za obstrukcijo, tako pri koronarni arterijski bolezni kakor tudi pri karotidni bolezni. Karotidna bolezen je tesno povezana s koronarno in periferno arterijsko boleznijo, saj se napredovala ateroskleroza pogosto pojavlja v več kot enem arterijskem sistemu.1 Karotidna bolezen je v zadnjem času postala sinonim za napredovalo aterosklerozo razcepišča karotidnih arterij z zožitvijo ali zaporo zunajlobanjskega dela notranje karo-tidne arterije (arteria carotis interna – ACI).2 Napredovala ateroskleroza karotidnih arterij je pomemben vzrok prehodnih ishemičnih napadov in ishe-mične možganske kapi (IMK).3 Najmanj 50 % ne-simptomatskih zožitev svetline ACI najdemo pri 2–8 % prebivalstva, medtem ko ima 1–2 % prebivalstva celo ? 80 % aterosklerotičnih zožitev.4 Aterosklerotič-ne lehe v karotidah z različnimi stopnjami žilne stenoze so pogosten pojav pri starejši populaciji, npr. ? 10 % po 75. letu.5 Tveganje za IMK zmerno narašča s stopnjo zožitve ACI. Bolj kot velikost aterosklerotične lehe je pomembna njena sestava.6 Klinični znaki možgansko-žilnega ishemičnega dogodka so najpogosteje posledica arterijskih embolizmov v znotrajlobanjskem odseku ACI. Zapora možganskih arterij povzroči IMK z značilno klinično sliko, najpogosteje hemiplegijo in/ ali afazijo. Redkeje so klinični znaki karotidne bolezni posledica takojšnje trombotične zapore ACI.7 Arterijska hipertenzija, kajenje, sladkorna bolezen in dislipidemija so dokazani spremenljivi dejavniki tveganja za možganskožilno bolezen (MŽB). Dednost, starost in moški spol pa sodijo med nespremenljive dokazane dejavnike tveganja. Možni dejavniki tvega- nja so še telesna neaktivnost, debelost, stres in nižji socialno-ekonomski status.8 Že vrsto let razpravljajo o vlogi okužbe v aterogenezi. Kaže, da se nekatere okužbe, kot so npr. kronična bronhialna, slabo zdravstveno stanje zob, ki izhaja iz kronične dentalne okužbe, vključno s hudo obliko pa-rodontitisa, pojavljajo s povečanim tveganjem za mo-žganskožilno ishemijo.9 Parodontitis je mešana okužba, ki jo povzročajo parodontopatogene vrste mikroorganizmov v občutljivem gostitelju in je eno najbolj razširjenih kroničnih okužb odraslega človeka. Toda v izraziti hitro napredujoči obliki ne prizadene več od 5–20 % populacije. Na občutljivost bolnika lahko delujejo dejavniki okolja, kot npr. kajenje, vendar delno tudi z dedno podlago.10–12 Epidemiološke raziskave pred približno desetimi leti so potrdile, da je slabše ustno zdravje, vključno s pa-rodontitisom, povezano s povečanim tveganjem za srčno-žilno bolezen (SŽB).13, 14 Dolgoročna raziskava o povezavi IMK in parodontitisa je dokazala, da lahko večja povprečna izguba čeljustne kosti napove IMK,15 ravno tako so v delu Wuja in sod. potrdili povezavo med parodontitisom in IMK, ne pa povezave med parodontitisom in možgansko krvavitvijo.16 Prav povezava parodontitisa z MŽB, ki nastane zaradi ate-rotromboze in ne zaradi možganske krvavitve žilnega izvora, nakazuje na možno vlogo okužbe obzob-nih tkiv s parodontopatogenimi bakterijami v atero-sklerotičnem procesu. Pogostost parodontitisa kot zapletov ateroskleroze je velika, zato ima lahko tudi zmerna povezava velik pomen za obolevnost in umrljivost ali za javno zdravstveno stanje populacije. Panoramske radiografije, ortopantomogrami ali ortopani (OPT), ki so rutinsko v klinični uporabi zobozdravnika, med drugim tudi za diagnostiko parodon-titisa, omogočajo hkrati dvojno informacijo: a) o sta- Grošelj D. Karotidne kalcifikacije na ortopantomografskih radiografijah 457 nju alveolne kosti in b) o morebitnih znakih karoti-dnih kalcifikacij. Pri bolnikih z večjo predispozicijo za karotidno aterosklerozo ugotavljamo tudi večjo pogostost kalcifikacij karotidnih ateromov, vidnih na OPT, kakor pri zdravih primerljivih preiskovan-cih.17, 18 Namen te raziskave je ovrednotiti, koliko so rutinsko izdelane analogne panoramske radiografije primerne za zaznavo morebitnih karotidnih aterosklerotič-nih kalcifikacij na osnovi retrospektivne metode pri bolnikih, ki so se zdravili v specialistični ordinaciji za ustne bolezni in parodontologijo, ter ugotoviti pogostost pojavljanja povezav med parodontalno boleznijo in karotidno boleznijo. Diagnostika karotidne bolezni na osnovi ortopantomografskih posnetkov Kalcinirane aterosklerotične lehe na predilekcijskih mestih v področju skupne karotidne arterije (arteria carotis communis – ACC) in ACI lahko vidimo tudi na ortopantomogramih, na katerih sicer pregledujemo patologijo zob, čeljusti in pridruženih struktur.19 Morfološke in morfometrične analize na karotidnih arterijah po smrti kažejo, da so kalcinirane obloge v 76 % prisotne v karotidnem razcepišču, posebno na stranski steni nasproti bulbusa in v ACI v 55 %, zlasti na prvem centimetru njenega proksimalnega dela.20 Znak kalcifikacije karotidne arterije so radioopačne nodu-larne mase ali navpične črte v bližini vretenc, vendar ne v stiku z njimi, in jasno ločene od podjezičnice v ali pod ravnijo medvretenčnega prostora C3-C4 (Sl. 1).21 Diferencialna diagnostika karotidne arterijske kalcifikacije vključuje anatomske in bolezenske radioopačne strukture. Anatomske strukure, ki lahko motijo diagnostiko karotidne arterijske kalcifikacije, so veliki rog podjezične kosti z izrazito kompakto in trabekularno strukturo, stilohioidni odrastek, ki se na sliki prikaže med navpično vejo mandibule in masto-idnim odrastkom, kalciniran stilohioidni ligament, kal-ciniran stilomandibularni ligament, kalciniran zgornji rog ščitastega hrustanca, kalcifikacije romboidne oblike hrustanca v lateralnem tirohioidnem ligamentu – cartilago triticea, vrh poklopca, uhelj, sprednji tu-berkulum atlasa, vretenca in mehka tkiva, kot so koren jezika ter mehko nebo.18, 22 Od bolezenskih sprememb motijo prepoznavo kalcifikacij karotidnih arterij kalcinirane bezgavke, fleboliti (distrofične kalci-fikacije ven), sialoliti submandibularne žleze slinavke, tonsiloliti, izgubljeni osteofiti, odlomljeni od teles vratnih vretenc, in kalcificirane akne.22, 23 Včasih je za opredelitev radioopačne strukture potrebna multidis-ciplinarna obravnava oziroma mnenje specialista radiologa za to področje. Preiskovanci in metode V raziskavo smo vključili 193 preiskovancev, napotenih v specialistično parodontološko ambulanto v Ljubljani. Bolnike smo med prvim kliničnim pregledom poslali na izdelavo analognega ortopantomograma Sl. 1. Ortopan nevrološko asimptomatske bolnike, stare 53 let, pri kateri smo pri pregledu panoramskega posnetka potrdili diagnozo kroničnega parodontiti-sa s horizontalno resorpcijo zobiščnega nastavka, ka-riesom in tudi za karotidno bolezen tipično navpično radioopačno senco v področju vratnih vretenc C3-C4 na levi strani (puščica). Rentgenska ugotovitev kal-cifikacije je bila kasneje angiosonografsko potrjena, vendar le-ta ni bila hemodinamsko pomembna. Figure 1. Panoramic radiograph of a neurologically asymptomatic 53-year-old woman, showing signs of chronic periodontal disease with horizontal alveolar bone loss, caries and also vertico-linear radiopacity in region of left carotid artery, cervical vertebrae C3-C4, what is typical for carotid disease (arrow). Radiographic calcification was later confirmed by Doppler ultrasonography but characterised as hemodynami-cally not significant. (OPT) ali pa so takšno panoramsko radiografijo že imeli s seboj. OPT so bili narejeni z različnimi rentge-nološkimi napravami pod različnimi pogoji, zato je bila tudi kakovost posnetkov različna. Pri pregledu smo izločili 48 % ortopantomogramov zaradi neustrezne tehnike slikanja, ki ni prikazovala vratnih vretenc in področja povirja karotidnih arterij, ali pa zato, ker so bili opazovani predeli zakriti z različnimi artefakti kot npr. oznakami za stran čeljusti ali pravokotnimi oznakami z bolnikovimi generalijami, datumom in kakovostjo žarkov, kakor tudi zaradi morebitnih motečih anatomskih struktur, ki so onemogočale natančno analizo posnetka (podjezična kost, stiloidni odrastek, epiglotis) (Sl. 2). Povprečna starost preostalih stotih v raziskavo vključenih je bila = 52,4 ± 13 let, od 26 do 83 let. Med 31 moškimi ( = 51,2 ± 12 let) je bilo 8 kadilcev, 4 so imeli visok krvni tlak, 2 hiperho-lesterolemijo, eden aterosklerozo žilja, enkrat pa je bila prisotna debelost, medtem ko je med 69 ženskami ( = 53 ± 14 let) bilo 5 kadilk, 11 z visokim krvnim tlakom, tri z boleznijo ščitnice, ena z aterosklero-zo koronark, 5 z debelostjo, ena pa je bila po srčnem infarktu. Ob kliničnem pregledu smo zabeležili dentalni status, od parodontoloških parametrov pa smo s paro-dontalno sondo PC-11 (Hu-Friedy) ugotavljali globino sondiranja (GS) v območju žepov ali sulkusov na meziovestibularni, vestibularni, distovestibularni in lingvalni strani vsakega zoba, krvavitev ob sondiranju, prisotnost plaka in anamnestične podatke. Za statistično obdelavo smo uporabili podatke o globini 458 Zdrav Vestn 2007; 76 Sl. 2. Bolnica, stara 40 let, z napredovalo parodontal-no boleznijo, periapikalnim parodontitisom in čezmerno telesno težo, pri kateri je bil zaradi ateroskle-rotične zožitve v ACC in ACI vstavljen žilni stent (puščica). Položaj stenta prikazuje področje, na katerem se na OPT lahko nahajajo vidne kalcifikacije. Figure 2. Panoramic radiograph of a 40-year-old female patient with advanced periodontal disease, chronic apical periodontitis and obesity. The atherosclerotic stenosis in common and internal carotid arteries was treated by placement of vascular stent (arrow). The location of the stent indicates the region where carotid artery calcifications are visible on panoramic radiographs. sondiranja, številu zob, spolu, starosti in prisotnosti enostranskih ter dvostranskih kalcificiranih leh v po-virju ACC in ACI z OPT radiografije z uporabo primerno osvetljenega negatoskopa v zatemnjenem prostoru. Za analizo smo uporabili tri kategorije globine sondiranja, in sicer od 1–3 mm, 4–6 mm in 7–9 mm, ki smo jih na grafih prikazovali kot srednje vrednosti: za prvo skupino = 2 mm, za drugo skupino = 5 mm in za tretjo skupino = 8 mm. Aritmetičnih srednjih vrednosti s standardnim odklonom namreč nismo uporabljali, ker le-te lahko zabrišejo delež globokih patogno-moničnih parodontalnih žepov. Rezultate opisne epidemiološke študije smo prikazali s histogrami z odstotnimi vrednostmi globine sondiranja, prisotnostjo kalcifikacij v povirju ACC in ACI, starostjo in spolom preiskovancev. Rezultati Od 100 preiskovancev, ki so bili zajeti v raziskavo, smo na analognih ortopanih pri 31 ugotovili eno- ali bilateralne radioopačne sence v podorčju karotidnega razcepišča. Če izračunamo odstotke 5- in 8-milimetr-skih globin sondiranja (kategorija od 4–6 in 7–9 mm) ločeno za skupino brez in posebej za skupino z ate-rosklerotičnimi kalcifikacijami, ugotovimo v skupini s karotidno boleznijo izrazito višje število frekvenc, ki kažejo na napredovalo parodontalno patologijo (13 % : 26 %) (Sl. 3). Tisti, ki so na panoramskih radiografijah kazali eno- ali dvostranske kalcifikacije, so imeli manjše število globin sondiranja od 1–3 mm, tj. manj zdravih mest (74 %) kot tisti brez znakov radio-opačnih senc karotidne regije (87 %). Povečana glo- 60 40 20 60 ¦ Globina sondiranja/ PPD = 2 mm Depth = 5 mm 23 1 2 4 4 ^™ ¦-------'------1----- Ni kalcifikacij Kalcifikacije No calcifications Calcifications Skupine / Groups Sl. 3. Raztros globin sondiranja v območju parodon- talnih žepov ali sulkusov v skupinah obeh spolov s kal- cifikacijami v področju karotidnih arterij ali brez. Figure 3. Distribution of probing pocket depths in groups of both genders with and without carotid area calcifications. bina sondiranja je v povezavi z izgubo ali resorpcijo kostnega zobiščnega nastavka. Če seštejemo odstotke enostranskih in obojestranskih kalcifikacij ločeno za moške in ločeno za ženske preiskovanke, se pokaže izrazito povečanje števila frekvenc kalcifikacij pri moških glede na skupino ženskega spola (39 % proti 26 %) pri primerljivi starosti (Sl. 4). r—. Ni kalcifikacij U No calcifications 51 _ Enostranske kalcifikacije 1 Unilateral calcifications r—. Obojestranske kalcifikacije U Bilateral calcifications 19 8 9 9 I 4 ¦ ¦ Moški / Male Ženske / Female Sl. 4. Raztros kalcifikacij v področju karotidnih arterij glede na spol preiskovancev. Figure 4. Distribution of carotid area calcifications according to subject gender. Na sliki 5 kažejo histogrami na pogostejše pojavljanje globin sondiranja v kategoriji 4–6 in ? 7 milimetrov v moški kakor v ženski skupini preiskovank v razmerju 9 % proti 6 %. Če prikažemo enostranske in obojestranske kalcifi-kacije v predelih vratnih vretenc C3-C4 v odstotkih za vsako od treh starostnih skupin ločeno, se pokaže izrazito linearno naraščanje števila frekvenc kalcifika-cij od starostne skupine < 50 let, preko skupine 50–70 let, do skupine > 70 let v razmerju 16 % : 38 % : 50 % (Sl. 6). 70 50 30 0 0 60 50 40 30 20 0 u Grošelj D. Karotidne kalcifikacije na ortopantomografskih radiografijah 459 Moški / Male Ženske / Female Spol / Gender I GS / PPD < 3 mm | GS / PPD 4-6 mm ] GS / PPD > 7 mm Sl. 5. Raztros globin sondiranja skupine moškega in ženskega spola. Figure 5. Distribution of probing pocket depths in groups of both gender. Razpravljanje Na osnovi panoramske radiografije je mogoče tudi v zobozdravstveni ordinaciji ugotoviti osebe s tveganjem za razvoj IMK. V tej študiji smo na osnovi pregledanih 100 analognih ortopanov ugotovili 31 % nevrološko asimptomatskih oseb s prisotnostjo kalcifi-kacij v področju vratne karotidne arterije. Pogostost pojavljanja radioopačnih senc v področju vratnih vretenc C3-C4 ustreza pogostosti v raziskavi na ženskah po menopavzi in tudi drugi raziskavi iz ZDA, kjer so analizirali digitalne radiografije in našli okrog 25 % kalcifikacij v predelu karotidne bifurkacije, čeprav so menili, da analiza digitalnih slik prikaže več patologije kot pregled analognih.18, 23 Ena od prvih raziskav povezave okužbe ustne votline in IMK je raziskava Syrjanena in sod., ki je dokazala slabše ustno zdravje pri bolnikih z IMK v primerjavi z zdravo skupino; ni pa dokazala povezave parodon-talne bolezni in možganske krvavitve.24 Povezava pa-rodontalne bolezni z MŽB, ki nastane zaradi atero-tromboze in ne zaradi možganske krvavitve žilnega izvora, je dodaten dokaz vloge okužbe obzobnih tkiv s parodontalno patogenimi bakterijami v ateroskle-rotičnem procesu. Za parodontalno bolezen lahko z ene strani iz literature navedemo, da povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni in cerebrovaskularne bolezni, z druge strani pa, da meta-analiza 11 raziskav Khaderja in sod. ni priskrbela dokaza o obstoju trdne povezave med paro-dontitisom in SŽB in MŽB.25 Povezava med parodontalno boleznijo in IMK se ob takšni primerjavi izkaže močnejša kot povezava med parodontalno boleznijo in koronarno srčno boleznijo.26 Pogostost tako paro-dontalne bolezni kot zapletov ateroskleroze je velika, zato ima lahko tudi zmerna povezava velik pomen za obolevnost in umrljivost. Menijo celo, da so zmernejše povezave določenih v analizi upoštevanih študij lahko posledice slabše kontrole nad motečimi dejavniki, npr. socialno heterogeno populacijo ali oralno-higienskimi označevalci, še posebej, ker parodontitis 36 _. Ni kalcifikacij I OQ 1__1 No calcifications _ Kalcifikacije H Calcifications 18 ¦ ¦ | 7 5 5 ¦ 1 1 ¦ <50 50-70 >70 40 35 30 25 20 15 10 5 Starost (leta) / Age (years) Sl. 6. Razporeditev stotih preiskovancev v treh starostnih skupinah po pogostosti pojavljanja radioopačnih senc v področju karotid na ortopanih. Figure 6. Distribution of 100 patients in 3 age groups according to radiopacities in the carotid area on panoramic radiographs. in MŽB imajo, poleg omenjenih, skupne tudi druge dejavnike tveganja, tj. višjo starost, kajenje, stres, debelost in nepoznavanje zdravega življenjskega sloga. Zato seveda lahko rečemo, da so bolniki s kroničnim parodontitisom v večji nevarnosti za razvoj ishemič-ne možganske bolezni, nekoliko težje pa trdimo, da je sama parodontalna bolezen etiološki dejavnik. Ugotovitve nakazujejo, da parodontalna bolezen z ene strani povečuje tveganje za MŽB zaradi bakterij, ki sprožijo tvorbo provnetnih citokinov, kar povzroči proliferacijo vnetnih celic v velikih arterijah, z druge strani pa spodbuja sintezo jetrnih hemostatskih dejavnikov in tako prispeva k aterogenezi ter trombem-bolijam.15, 27, 28 Ta študija posredno potrjuje, podobno, kot so ugotovili Beckstrom in sod., da imajo moški večjo globino sondiranja parodontalnih žepov, tj. večkrat kategorije od 4-6 mm in > 7 mm, kar pomeni tudi večjo izgubo alveolne kosti ali večjo resorpcijo kostne opore prizadetih zob.18 Ravno tako smo pri moških ugotovili tudi pogostejše pojavljanje kalcifikacij v predelu karotidne-ga bulbusa kot pri ženskah primerjalne starosti. Odkrivanje kalcificiranih ateromov v področju karotid s panoramskih radiografij ima lahko velik klinični pomen, kajti ugotovitve zobozdravnika je mogoče ne-invazivno in bolj zanesljivo potrditi ali ovreči s pomočjo angiosonografskih preiskav in potem tudi preventivno ukrepati. Prisotnost ateromov na ortopan-tomogramih bolnikov z visokim tveganjem je zanesljiv napovednik smrti zaradi SŽB.23 Zaključki Na osnovi panoramske radiografije je mogoče tudi v zobozdravstveni ordinaciji odkriti osebe s tveganjem za razvoj IMK. Pregledali smo 100 analognih ortopa-nov in ugotovili 31 % nevrološko asimptomatskih oseb s prisotnostjo kalcifikacij v področju vratne ka- o 460 Zdrav Vestn 2007; 76 rotidne arterije. Odkrivanje kalcificiranih ateromov v področju karotid s panoramskih radiografij ima lahko velik klinični pomen, kajti bolnike je potrebno napotiti k ustreznemu zdravniku, da preceni potrebo po nadzoru nad dejavniki tveganja, medikamentnem ali preventivnem kirurškem zdravljenju. Literatura 1. Clement DL, Boccalon H, Dormandy J, Durand-Zaleski I, Fow-kes G, Brown T. A clinical approach to the management of the patient with coronary (Co) and/or carotid (Ca) artery disease who presents with leg ischaemia (Lis). Int Angiol 2000; 19(2): 97–125. 2. Žvan B, Zaletel M, Miloševič Z, Videčnik V, Tetičkovič E, Flis V. Smernice za odkrivanje in zdravljenje karotidne bolezni. In: Blinc A, Kozak M, Šabovič M, eds. Smernice za odkrivanje in zdravljenje najpogostejših žilnih bolezni. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, Združenje za žilne bolezni; 2004. p. 29–43. 3. Grad A. Razvrstitev in epidemiologija možganskožilnih bolezni. In: Tetičkovič E, Žvan B, eds. Sodobni pogledi na možganskožil-ne bolezni. Obzorja: Maribor; 2003. p. 13–5. 4. Hill AB. Should patients be screened for asymptomatic carotid artery stenosis? Can J Surg 1998; 41: 208–13. 5. Coccheri S. Asymptomatic carotid stenosis: natural history and therapeutic implications. Pathophysiol Haemost Thromb 2004; 33(5-6): 298–301. 6. Žvan B, Zaletel M. Ultrazvočna preiskava karotidnih arterij v preventivi možganskožilnih ishemičnih dogodkov. In: Blinc A, Kozak M, Šabovič M, eds. Slikovne metode v odkrivanju in zdravljenju žilnih bolezni. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, Združenje za žilne bolezni; 2005. p. 58–69. 7. O’Donell SD, Gillespie DL, Goff JM. Atherosclerotic disease of the carotid artery. Dosegljivo na: www.emedicine.com/med/ topic2964.htm – vpogled 17. 7. 2006. 8. Beck JD, Slade G, Offenbacher S. Oral diseases, cardiovascular disease and systemic inflammation. Periodontol 2000; 23: 110–20. 9. Grau AJ, Buggle F, Ziegler C, Schwarz W, Meuser J, Tasman AJ, et al. Association between acute cerebrovascular ischemia and chronic and recurrent infection. Stroke 1997; 28: 1724–9. 10. Grossi SG, Zambon JJ, Ho AW, Koch G, Dunford RG, Machtei EE, et al. Assessment of risk for periodontal-disease.1. Risk indicators for attachment loss. J Periodontol 1994; 65: 260–7. 11. Grossi SG, Genco RJ, Machtei EE, Ho AW, Koch G, Dunford RG, et al. Assessment of risk for periodontal-disease. 2. Risk indicators for alveolar bone loss. J Periodontol 1995; 66: 23–9. 12. Kornman KS, Crane A, Wang HY, diGiovine FS, Newman MG, Pirk FW, et al. The interleukin-1 genotype as a severity factor in adult periodontal disease. J Clin Periodontol 1997; 72–7. 13. De Stefano F, Anda RF, Khan HS, Williamson DF, Russell CM. Dental disease and risk of coronary heart disease and mortality. BMJ 1993; 306: 688–91. 14. Mattila KJ, Valtonen VV, Nieminen M, Huttunen JK. Dental infection and the risk of new coronary events: prospective study of patients with documented coronary artery disease. Clin Infect Dis 1995; 20: 588–92. 15. Beck JD, Garcia J, Heiss G, Vokonas PS, Offenbacher S. Perio-dontal disease and cardiovascular disease. J Periodontol 1996; 67: 1123–37. 16. Wu T, Trevisan M, Genco RJ, Dorn JP, Falkner KL, Sempos CT. Periodontal disease and risk of cerebrovascular disease. Arch Intern Med 2000; 160: 2749–55. 17. Ražem A, Žvan B, Grošelj D. Parodontalna bolezen in karotidna bolezen. Zobozdrav Vestn 2006; 61: 63–72. 18. Beckstrom BW, Horsley SH, Scheetz JP, Khan Z, Silveira AM, Clark SJ, et al. Correlation between carotid area calcifications and pe-riodontitis: a retrospective study of digital panoramic radiographic findings in pretreatment cancer patients. Oral Surg Oral Med Oral Pathol Oral Radiol Endod 2007: 103: 359–66. 19. Dovšak D. Panoramska tomografija maksilofacialne regije. Zo-bozdrav Vestn 1997; 52: 95–9. 20. Deneke T, Grewe PH, Ruppert S, Balzer K, Muller KM. Atherosclerotic carotid arteries calcification and radio-morphological findings. Zeitschrifts für Kardiologie 2000; 89 Suppl 2: 36–48. 21. Friedlander AH, Gratt BM. Panoramic dental radiography as an aid in detecting patients at risk for stroke. J Oral Maxillofac Surg 1994; 52: 1257–62. 22. Almog DM, Tsimidis K, Moss ME, Gottlieb RH, Carter LC. Evaluation of training program for detection of carotid artery calcifications on panoramic radiographs. Oral Surg Oral Med Oral Pat-hol Oral Radiol Endod 2000; 90: 111–7. 23. Friedlander AH, Altman L. Carotid artery atheromas in postme-nopausal women. Their prevalence on panoramic radiographs and their relationship to atherogenic risk factors. J Am Dent As-soc 2001; 132: 1130–6. 24. Syrjanen J, Peltola J, Valtonen V, Iivanainen M, Kaste M, Huttu-nen JK. Dental infections in association with cerebral infarction in young and middle-aged men. J Int Med 1989; 225: 179–84. 25. Khader YS, Albashaireh ZS, Alomari MA. Periodontal diseases and the risk of coronary heart and cerebrovascular diseases: a meta-analysis. J Periodontol 2004; 75: 1046–53. 26. Scannapieco FA, Bush RB, Paju S. Association between periodon-tal disease and risk for atherosclerosis, cardiovascular disease, and stroke. A systematic review. Ann Periodontol 2003; 8: 38– 53. 27. Lopes-Virella MF, Virella G. Immunological and microbiological factors in the pathogenesis of atherosclerosis. Clin Immunol Immunopathol 1985; 37: 377–86. 28. D’Aiuto F, Parkar M, Tonetti MS. Acute effects of periodontal therapy on bio-markers of vascular health. J Clin Periodontol 2007; 34: 124–9. Prispelo 2007-05-18, sprejeto 2007-07-04