/f Ok =__:_______ i HochlDbl. k. k. Hofbibliothek SLAVNA POROKA WJIH VISDKOSTICESARJEVICA RUDOLFA IVISOROSTJO P1CMJO STEFMO it. mm&% WML ¦ ..Cesarska M§a in avstrijski narodi so ena druzina!" — jc sam nastolnik avstrijski povdaril z navdusenostjo in radostjo, ko se mu je vkcetrtek poklo-nila kmeSka dcputacija v Solnogradu. Taka je tudi. Zgo-doviua je avstrijskc narode zdruzila v ozeinlje, v katerem jim je odloCeno skupno delovanje, skupno tckmovanje, skupen obstoj in razvoj. Ljudstva avstrijske drzave spo-znavajo'in so preprieana, da jim je mogoee zgodovinsko castno delovati in sreftno ziveti pod (zaS6itom avstrijskc krone. Po tej preprifianosti se ukianjajo osodi, v toj prepricanosti se zvesto in trdno oklepajo avstrijskcga pre-stola. Zato pa ne poznajo iepSih in toplcjsih zelja, kot jc skupno hrepenenjc, da bi Bog od veka do veka sreco delii vlsoki cesarski nisi. Sedanjega fvladarja neizmerno ljubijo, ker jim povsod izkazuje ljubezcn. Prcprieani so, da jih hoce osreciti; vidijo, da jim je vstvaril prchod za boljse razmere in veeo skupno sre6o. Ravno se narodi vzbujajo z nado, v trdnem zaupanji, da bo ze prihodnji zarod v zadovoljnosti vzival, kar so si ocetje priborili po trnjevih potih. Gesar Franc Jozef jc vse storil, da bi svojemu nasledniku pot zgladil, in cesarjevid Rudolf vidi ze sedaj, da mu bo mogoee narode zadovoljiti in jib o-srediti v skupni domovini. Cesarjevid Rudolf je pa tudi vreden svojega od narodov ljubljenega oSeta. Od narave na zunaj in z du§-nimi darovi nadarjen in sre6no odgojen in utrjen vedel si jc ze do sedaj ljubezen pridobiti, kjer koli je prisel z ljudstvom in z narodi v dotiko. Pokazal je prepricevalno, da ume naravo preiskovati in resnico zasledovati. Kakor prirodo, opazuje tudi ljudstva, koder hodi. Nad vsem in povsod mu je do resnice, katero izustiti se nc prcstraSi ne proti ueenjakom, ne proti drzavnikom. Narodi, ki hre-pene samo po pravici, pa tudi si ne morejo zoleti bolj-iega naslednika presvetlemu cesarju, kot se kaze po na-ravi in odgoji cesarjevifc Rudolf. Zarad tega pa mu tudi narodi brezpogojno srefco zele. Nastolnik avstrijski je pa tudi za lastno zivljenje dosleden. Nikogar ni prasal, ko si je izbiral svojo druzico: neglede na druge obzire, od-locii se je, kakor mu je vclevalo sree, samostojno za svetlo priuccsinjo Stcfanijo. EdiniJ ta sklep bi ga bil vteguil prikupiti Ijudstvu, katercmu se jc s svojo odloc-nostjo in izbiro priblizal tudi v naravuih eutilih. Popol-nem enak jc v tern svojemu ofietti, in zarad tega mu avstrijski narodi odkritosreno in v naj6istej§i Ijubezni voL$jjo sreco in sreco po poti zivljenja. Sreco prosijo tudi za nje-govo nevesto, katera prihaja iz euako plcmenite kraljeve rodovine. Njen oce, kralj belgijski, je najpopularnisi gospod svoje razvite iu v edinosti dveh narodov osrecenc drzave. Slovani zlasti imajo en povod vec veseliti se cc-sarjevideve poroke, ko kazejo na edinost in sreco Belgije v kraljestvu bclgijskem, kjer jc princesinja Stcfanija do-ma. Slovani se radujejo, ko vidijo, da jih cesarski nastolnik ljubi in spostuje v prico nasih nasprotnikov. Slo-venci se vesele" se posebc, spominjajofi se zadnjih dni, ko jih je cesarjeviS po6astil s slovenskim nagovorom in pre-prieanjem o njih zvestobi. Povsem napoSila je vcselejga doba tudi Slovencem, in zaupanjc se jim §iri toliko gotoveje, kolikor spoznavajo in vidijo v cesarjevifci Rudolfu vrcdnega in pravega naslednika cesarju Franc Jozcfu. V zaupanji, radosti in Ijubezni tcdaj zaklifcemo s A. Praprotnikom cesarjevifcu Ru-dolfa in princesinji Stcfanji n* dan poroke 10. maja: Ves blagor in sreca nad Vama naj sije, Vzpoml&dno veselje skoz vence vines vije. Prihodnost vesela naj Vama zari! OsreCena z Vama vsa Avstrija bodi, Edinost zvezda narflde naj vodi, Drzava okrepna vsem v bran naj stoji! Iz drzavnega zbora. Drzavni zbor je prieel z dnem 28. aprila zopet delovati in je imel, kakor jebUopovedan©, vsak dan redne in dolge sejc. V 1. seji je zboi pooblastil svo-jpga predsednika dr. Smolko, da pojde 8. t. m. v Sch&nbmnn destitat cesarjevida Rodolfu in njegovi nevesti Stefaniji. Pridela se je potem glavna obravnava drzavnega proradona za leto 1881. Od desnice se je vpfcato 17 govornikov za, od levidarjev pa 16, se w da zoper. Levica je poslala v boj avoje najboljSe 'prist***. Ti so na vso mod roahali po sedanji vladi in st&anji ve-fiui. Bazvijali so naoke, po kterih ki neneatfki ua-rodi nikdar ne prisli do ravnopravnarti. Dtkazovati go hotel!, kakot bi bili edino !e fcvgarji iposobni vladati in driavi dchodke poviSati, tttaike patnizati. Jasao ae je videlo, da prvi govomik na Itfi strain, grof Mann&feld, bivsi poljedelski minister, je avoje trditve ali teze zaaokaval takd, kakor da bi van bi! 2e dolmen atoi ministerskega prtdoedniitva. Ptoaer mlajSi, o kterem govore\ da je bil ie rojen za sedei finandnega sinistra, je pa ae ve imel prvo nalogo kri-tikovati delovanje sedanjega fin. ininistra Dnnajev-skega. Gratia Mannsfelda in droge levidarje pa je za-vradal v izvrstnem govoru z onidevalnitni dokazi in pozitivnimi predlogi na Siroko in veleizobraieni polj-ski poslanec Hansner. Duuajevski pa je levidarje in zlasti tudi Flenerja pobijal ˇ dolgem govoru. Ta minister ima zlasti lastnost, da levidarje bica z njib laatnira orozjem, ker jin odkriva protokolno zabile-iene njih hstae trditve, ki so s daaainjimi trditvami vnasprotji. Haze takd, da levidarjeni ni za res-nico in apravo, ampak aarao za nasprotovanje ali o-posicijo. Odlikovala sta se na desoici tudi dr. Rieger in glavni porodevalee grot Clam-Martinic. Oba sta go-vnrtta zmemo, pa krepko in jedernato. Oba sta se iz-kazala prava mojstra kot govornika fa prava driav-nika, rrvi je izvrstno dokazoval, da je Avatriji mogod obstoj samo v spravi narodov na podlogi ravnoprav-nosti, in da je Avstrija potrebna saino zarad enako-pravnosti vaeh narodov. Drugi je na videz brez pole-mike ? vsakem stavkn razne oditbe nasprotnikov ne-oporedno pobil in pokazal tudi dolodno na nadaljnji razvoj nase drzave. Iz obeh govorov o priliki §e kaj porabimo todi za nas poduk. Izmed Slovencev se je vdelezll glavne debate slotenski poslanec g. bar Goedel. Potegovai se je v konkretnem pojainjevanji razmer Stajerskega sloven-skega kmeta todi za slotenski jezik. Razvil je tadi eel gespodarstveni program za nadalJDj'e de-lovanje vlade in dri. zbora. Desnica in todi nekaj levidarjev, med njimi grof Maunsfeld, so glasovali za specijalno debato. Dispozicijski zaklad Taaffeju ne velja za zaupnico ali nezaupnico, zato ker je potreben dr-zavi, in desnica mu ga je dovolila. Ob tej priliki je grof Taaffe povdarjal, da v njegovem prograrau stoji ucpremakljivo sprava narodov, in da se za ta namea iiaslaoja odlodno na spravedljivo sedanjo vedino. Grof Hohenwart je 2. maja predlagal v imenn cele desnice, naj se voli odsek 24 ndov iz cele zbornice, ki naj preiskuje razsodbo dri. sodi§da o volitvsb iz gornjeavstrijskega veieposestva. S tern je desnica pokazala, kdo varuje uatavo, o kteri dm-gace levicarji.vedoo govorg, kakor da bi bili oni edini pravi njeni Cuvaji. V sp«cijalni debati, kjer se odlo5njejo vsote za zidanje cest. je prijel tn.li dr. Tonkli zabesedo, in je v dolgem in temeljitem govoru dokazoval neizo-gibno potrebo cestnih poprav in novih cest na Gori-Skem. Dr. Tonkli drfujc, kakor je znano v mnogih od-sekih in tudi v odseka za-feleznice. |I» knr je bilo io prej priporoeenovodbeku, ie danes dr.Toukli v driavnem tboru tudi sreeao dosegeL Po njegovih prepriCevalnih dokazih je sklenil driavni zbor te-lc ! podpore za letos: 1. za skMovno cesto od Kobarida fez Staroselo-Robid do laSke nwje pri Stnpici g!d. 16.700; 2. skladovao ecsto od Ciginja fez st. Lncijo ob ' Idrijci do Cerknega gld. 10.000; . 3. za skladovtto cesto oil Zeliu proU Idriji di> , kranjske meje gold. 6000. In koneeno jc sprejel dri. zbor tudi njegov nov predlog in dovolil za popravo . koroSke ceste pri Plavi kot prvo rato gl. 10.000. To so vendar vsphi na materijalnem polji. LaS ' poslanec se je ©gtai! o pravem &isu todi zx ta. del in imel je, kakor se vidi, srefen dant ; Ob enem je vroce priporoeal vladi,vdabio. beni god po na§i poknezeni grofiji, dovolite, da po-j vera Se jaz, kako ga misli obhajati oitSe gorske strani glavci trg — prijazni Tomin. Pritrkovaoje harmoDidno vbraoih zvouov in po-I kanje topiCev (mo^aarjev) bo naznanjaio 9. maja o ' poludue pomeuljivi svatbeni dan. ZveCer ob 8. uri^bo trg, kakor je pri enacih priio^nostih tukaj navada, lepo razsvetljen, rakete bodo Svigale kvi§ku in briskih veteranov dobro zoana godba se bo glasila pri ba-kljadi, ki obeta biti sijajna. Dne 10. maja na vse zgodaj budnica, pritrkovanje in streljanje. Ob 10. uri slovesna ma§a, ktere se vdeleL6 vsi tukajSoji c. kr. uradi, zupanstvo, veteraoi in solska mladina. Po sluzbi bozji razdeli krajni Solski svet pritlni Solski mladiui 100 vezkov TomSiCeve, nala^C za ta dan spisatte kuji-2ice. 0 poludne bo v g. Devetakoti dvorani banket, USTEK. Cesarjevid Rudolf. (Konec.) Z otroci se je Rudolf prav rad igral, kar je na-ravno. In tn ni prasal, Ce je njegov vrstnik princ ali navadni meScan. Ze za mlada se je po nakljucji se-znanil z nekira meScanskim imeojakom. Neka me§-canska vdovica je imela sica Rudolfa. Ker se ji je slabo godilo, dala je spisati proSnjo do cesarjeviCa, katero naj bi izroCil mladi meScan sani cesarjevidu. Mat! pride z otrokom k cesarjeviCu; mladi prostlec mn izrodi lepo pisano prosnjo. V tern trenotku pride oce iz po-atranske sobane. Ko zagleda pismo v cesarjevicevih rokah, praSa ga, ali je ie reSil proSnjo. CesarjeviC izroii proSnjo odeto. Oba se odstranita. Cez malo dasa se vrneta in cesar je dal vdovici Se vef, nego jc prosila. Cesarjevid pa je dal svojemu imenjaku lepe igrace ter ga je povabil, naj ga le mnogokrat obiSCe. In tako se je zgodilo. Videla sta se Se mnogokrat, igrala sta se, potakala sta Icseno ropotijo po sobi, kakor da bi bila sorodnlka. Ali prezgudaj je moral mladi cesarjevid jemati s ovo od svojib lesenih konj in droge prijetne ropo-tije, s katero se otroci radi kratkocasijo. V njegovo eobo so jeli zahajati nfiitelji in odgojitelji, kajti babs-burSka rodovjna skrbi mnogo in mnogo za odgojo. *) Imela sis oba dolga. in tehtna govora o Solskih rsz-merah rseh sloTenskih pokrajin, Ur. Mladi princi nimajo dasa, da bi omehku^ilt. Mehku-§tva ne pozna na§ Rudolf. Ko je se prej kedaj priSel na kmete, prehodil je vse gore in doline; ni se bal trnja, tako da si je nekedaj blade raztrgal boded med grmovjem in ob kamenje padal, da so mu nogu kr-vavele. Njegov odgojitelj je bil v skrbeb misled, kaj bo rekel cesar, ko ga bo videl takega. Rekel sem 2e prej, da se nauk zadenja v otrodjih Ietib. Tudi z Rti-dolfom je bilo treba zgodaj zadeti. Mladi cesarjevid se je moral ufiiti magjarskega in de§kega jczika, ker je navada, da se cesarjevidi ude vsaj poglavitnih je-zikov avstrijskih narodov. Pomislimo pa zdaj samo to, kako sta si deSki in magjarski jezik razlidna, v na-glasu, skladnji, da o slovnici in o dem drugem ne ; govorim, bodemo nmeli, koliko je tu treba truda, da dlovek vse tezave premore. Vrho tega se je cesar-jevidu treba uditi francoSdiue, augle§dine} starih kla- ¦ sidnih jezikov, zgodovine, deielozoanstva, pravoznan-stva, drzavoznanstva, bojne znanosti itd. Ure za nauk — .. jeziku je____ najprej za uditejja Spindlerja, pozneje pa sekcijskega I svetnika dr. Jiredka. Kdo bi naSteval vse profesorje; : bodi dovolj, de navedem vse poglavitne in slavne av-\ strijske celebritete, uditelje naSega cesarjevida* kakor prof. Eggerja (za nemSki jezik, zemljepis iu zgodo-vino), dr. Joi. Chischmanna (za latin, jezik), Hilie-branda (za poljski jezik), prof. Ducbeneja (za franco-ski jezik), prof. Gindelyja (za deSko zgodovino v de-ikem jeziku), dr, Krissa (za matematike), prof. dr. potem, d« bo vreme vgodno, ljudska veseliea na stre-liSdi. Lep bo ta praznik in vesel, toda take sveda-uoati navdoSujejo dloveka le toliko dasa, dokler se vr§6; stalnega vtisa ne morejo narediti. Cesarjevideve poroke slavni dan pa zaslu^i, da ostaue ljudstvu dolgo dasa v spominu, zato je sklenilo nekoliko odlidnih ro-doljubov vsta?oviti v spomin te slavnosti poddruznico droStva nrodedega kri^a" za polit. okraj Tominpki. Pra-vilaso ze seatavljena in poneben odbor razpoSilja po o-skraji vabilo k pristopu. Ta oJ 6 odbornikov podpisani iwziv se glasl takole: „B!iznja [poroka presvetlega cesar-jeviCa Nj. c. in kr. visokosti nadvojvoda Rudolfa je do-godek, ki vsacega rodoljuba ne le z veseljem nuvdaja, temud tudi spodbada, ta obdntek v dejanji in nlovesno skazati. Ta namen je vodil podpisaae, da so se zdru-iili spoznavSi izvrstni patriotski znadaj v pomodi in podpori ranjenim in bolnim vojakom v mirnih in voj-skinih dasih — in sklenili priskrbeti, da se vpelje in ustanovi poddruzuica ro do 1 jub nega dezel-no-pomodnega druStva GoriSko-Gradildao-skegav Tomin it. Po vodilih te poddruznice in sploh za take dnizbc bodo pravi udje tega druitva taki gospodje, ki se zave2ejo uajmanj po % gold, na leto donaSati. Ta tnali douesek, ki ga dene vsak na altar lju-bezni za domovino, bo dal po velikein Stevilu udov, ki bodo druStvu pristopili, povod, da se bo na dast patrijotskega mnenja vsega okraja in v blagor naSim otrokom, ki sluzljo v c. kr. armadi, kaj pomeuljivega in zdatnega storilo. Podpisani odbor prosi torej vsacega rodoljuba, da se tega druitva vdek«zi in mu kakor pravi ud pri-stopi. Pi is top k tej druzbi naj vsakdo s Bvojira pod-pisom na tern razglasu razodene. ObCni zbor za uata-novljenje druStva, h katererau so vsi udje s tern po* vabljeni, bo 9. maja t. 1. ob 2 urah popoludne v To-minu in bo obsegal tudi en del patriotske slovesnosti, katera se bo na cast poroke na§ega preljubljenega ce-sarjevtda obhajala v tern okraji.tt To imate v kratkih potezah program, po kterem bode na§ trg obhajal svedanost poroke Nj. cos. in kralj. visokosti ce»arjevida Rudolfa z Nj. kralj. viso-kostjo princeainjo Stefanijo. H koncu dostavljam zeljo, naj bi zgoraj omenjeno patrijotsko druStvo naslo obilo radodarnih in zvestib podporoikov. Iz Deskle, 2. maja. (Izv. dop.) Tudi pri nas mislimo po modi in razmerah slaviti dan poroke Nj. Visodanstva svitlega cesarjevida Rudolfa a priucesinjo Stefanijo. Na predveder se napravi na visokem hribu kres, katerega plamen bode kvi§ku k Vsegainogoduemu vzdigoval gorede nase /elje, naj bi Bog Visoki zakonski par innogo, mnogo let v slavo celej avstrijskej driavi srednega ohranil! Na dan poroke bode slovesua sv. masa, kateie se v-delezi celo stareSinstvo, krajni solski svet se Solsko rokdino. Na zdar! _____________ Politifini pregled. Zastopniki ovropskih vlad in visoki gostje ze prihajajo na Dunaj na veliki avstrijski praznik, ki bo 10. maja. Magjari bi radi Reko Hrvatom vzeli za vselej. Italijanissimi so, kakor v Trstu in v Daimaciji, tudi v Reki magjaronom pomagadi. viteza Hochstetterja (za natorozuanstvo), prof. Zeiss-berga (za obdno zgodovino), prof. Ambrosa (za zgodovino umeteljiiosti) itd. Za vqjno vednost se je tudi skrbelo; s filozofskimi studijami se peda cesarjevid podenii od I. 1879. Vrhu tega se je ucil risati, sli-kati, jezditi, plesati, plavati, telovadbe itd. Iz tega se vidi. da je naS cesarjevid na vse strani omikan raoz. Izpolnita se mu je goreda 2elja, katero je v srei ie nekedaj gojil mladi otrok, ko je prosil Boga: Ljubi Bog, daj Se, da postanem prav, prav pameten. Mi pa bodirao ponosni nanj, da iraamo tako vednostno omi-kanega in ie vrhu tega tako prijaznega in Ijubeznji-vega cesarjevida. Vse vodstvo odgoje je izrodil cesar od 1. nov. 1864 generalraajorju grofu Leopoldu Gondrecourtu. Ali ta odgojitelj je imel staro Spartausko metodo odgoje van j a, da je i njo cesarjevida ved Skodoval, nego koristil. Da bi ta grof usposobil cesarjevida za pri-hodfije boje, vzbujal ga je po nodi iz spanja, in'mladi cesarjevid je moral v mrzli nodi boditi na „Uebungs-marscn.',. Cesarjevid je jel hirati od doe do due; lice mu je obledelo in okrogli obrazek se je skrdil. Ali zato je bedelo in dulo skrbuo oko odetovo cad razvojem svojega sinu. Bistroumni »2e je zapa-zil o pravem dasi napake odgojiteljevc, za tega delj je izrodil svojega otroka boljSim rokam, namred grofu Latouiju, kateri je zvesto in odetovski skrbel za ce-sarjevidevo odgojo do 24. jun. J 877. Tega lett*. je Rudolf postal polnoleten; njegova odgoja je bila kon-Sana; postal je sain svoj; dobil je svoj dvor, dosto-janstveaike iu Bpremljevalce. Grof Bombelles je costal Slavni bickup Strossmajer postane, kolikor se slisi, kardinai. On namerava veliko ustanovo napraviti za gojenje kat. duhovnikov v Bosni. Nadfikof Sembratovid je naprosen jiripeljatl seboj v Rim ve5 mladih rusinskih duhovnikov, da po-kaiejo tarn dojansko slovanske o b r c d e. Riiski car se mmfa % rodbino preseli v VarSavo. Na juznem Kuskera Judje izsesavajo kmete. Zato so kraetje razsrdjeni nad nji'mi. Francozi se vojskujejo v Tunisu. Pol te dezele so ze pridobili; Italijani se pa jeze* na tihem, ker si ne upajo z orozjem proti Fran-cozoro, Bismarck se jezi nad berlinskimi libe-ralci in jim 2uga preseliti cesarja, sebe in vbo vlado v kako drugo mesto. Srbi hocejo tndi kralja imeti, in prej ko ne 8e letos proglase kneza Milana za kralja. Albanci in Turki se bijcjo, ker prvi noSejo, da bi Turki odstopili nekaj albanske zemlje Grkom. _________ JOSIP JUROIC, slavnoznani slovenski pisatelj in mnogolctni glavni u* rednik „Slov«?nskega Naroda", rojen na Muljavi pri Krki 4. marca 1844. leia, je po dolgi in mufini bo-lcziii, prejernii sv. zakramente za umirajoCe, 3. inaja zvefier v Ljubljani mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bit je v Setrtek 5. maja. Pokojof je bi] sin slovenskega oratarja, izredno nadarjen in od prvc mladosti neumorno delaven na leposfotnem in politiane m polji. Najveae zasluge Hi je zagotovil pri sovrstntkih in gotovo tudi pri nasih po-tomcth s tern, da je bojje kot nihae drug domaae sa-dike prcsajal na vrt umetnosti in jih tukaj uaravno ptemenil. V najhujsih casih narodne borbe je % druge strani vspcfiuo dcloval in neutrudno tekmoval z dru-girai polittfnimi vodniki slovenskega naroda. Zato pa tndi zaluje po pravici ves slovenski narod ob gomili JurCiCevi: naj niu obraui blag in vecen spomiu I Poroka eesaijevida Rudolfa. Princesinja Stefanija prislajessvojimi starfii, z belgijskim kraljem in kraljico 6. t. m. zveier na Du-naj. CesarjeviC Rudolf jim je fiel naproti do Solno-grade, da jih pozdravi. Te diri se bodo vrstile na Du-naji in v cesarski hifii veselica za vesclico. V prih. listu izvemc tudi mi, kako se je vse godilo. Adreso goriSkega mesta je menda prelepo napisal g. Lang in zvezal g. Felser. Adresa dezelnega odbora goriSkega je e-nako osnovana v italijauskem in slovenskem jeziku. Slovenski tekst se glasi tako-le: Cesarska Visokost, Kraljevska Visokost I Ztvo naj obseva Ijubezni plameu stezo Vajinega* zlvenja, katoro naj tnfr prospefii, radosl procvni, slava velicasti, yjeftift sre,aa vi-nfca. Z iskreuiiu tern vosailom Vaju spoStfjivo sprem-lja k aljaiju prezvesto prebivalslvo ppkneiene giolije GoriSke in GradiSke, navdano najListt\)§e in naJHid-ni§e ljubrani. Prevdani de2elni odbor Slcde podpisi. Adreso dc2. odbora je izdelal g. zeinljemercc Catullo Bisi. Zvezaua je v elegaiitno rumeno usnje s srebrnim, mofino pozlaienim okvirjera. Na sprednji usnjati plati vidi se visoki reliev, v kterem je po-zlafeni iz srebra in bronta izdeiani gib goriSkega in gradi§Lnnskega mesta. Znotraj so 4 veliki pergamentni listi. Na prvi strani se bere posvetitev. 2. stran je prazna; 3. in 4, stran ima zgorej tekst adresin vjtal. jezikn. Za tern sledi na 2 straneh adresa v :;1ovlmi-skem jeziku. Naposled vidi se na eni celi strani vzorn! spomeoek z duevom 10, maja 1881. Ko bi hotel opisovati samo povrgno raznovrstne podobe Ci k, ki se odlikujejo po velikosti, raznih barvah, olepsavan, morali bi tspominjati na moQumontalne kujige, ktere so spisavali in otepSavali nekdanjl meuihi, ko Se ni bilo Guttenberga na svetu. Poleg 6rk se ogkdovalec ne more naLuditi raznim, profino izdelanim podobicam pod in nad de^elnimi grbi, pred in zavelikimi zaCct-nimi Crkami, nad mnogosteviluimi amoreti in angeljfi-ki, kakor bi rekli po domace, ki se druz"ijo in vzdi* gujejo zlabti na imenovanem vzornem spomeniku. Prek in prek pa ne moreS naSteti prekrasnih arabesk, v barvah pompejanskih, ali kakorSne vidiS od Rafaelove roke po hodnikih vatikanskih. S kratka; skupno delo je premi§ljeno in izdelano mojstersko, tak6 da med velikiim in stevtlnimi darili ne bo na zadnjein mestu adresa del odbora goriSkega. Slava mojstru! Adreso de& odbora izroci deputacija, ktera je sestavljena iz de^ glavarja dr. AI, vit, Pajerja, na-mestnika del glavaija vit. Jos. dr. Tonklija in M, odbornika g, lvaua Gasserja. Knezonad nadfikof goridki je s prvostolnim kapiteljnom in v imenu vse duhovsLiite odposlal na namestoiStvo prevdano voMilno adreso za poro-ko cesarjeviCa Rudolfa. Veteransko druStvo na GoriSkem, ustanov-Ijnio pod pokroviteljstvom cesarjcvim, odpoSlje cesarju in cesurici voSiilno adreso o priliki poroke ce* Barjevica Rudolfa. Adresa je v lepem rudedem bar-suuastcin zavitku s srebrnim okvirjem. V sredi na za-vitku je srebrui cesarski in belgijski grb. Znotraj na prvi strani je v sredi cesarski grb, okoli pa so grbi mest in trgov na GoriSketn. Potem sledi posvetitev adrese v prelepo izdelanem tekstu. Za tem S8 vrst6 podpisi druStvenikov, razdeljeni po okrajih, in na mnogih polah. NaSi veteranci se udeleze tudi mestne bakljade v Gorici 9. maja zvecer, in sicer s 400 lampijoni. Zberejo se tudi v uniformah z zastavo pri cerkveni svecanosti v prvostolni cerkvi 10. maja. 15. maja pa se snidejo z druzinami v sobanah reatavracije nLvropaa. Tak6 hoLejo veteranci v soglasji s svojira na-menom nenavadno siovesno obhajati veseli avstrijski praznik. njegov Obe^thofmeistcr, Bakalovic in Escbenbacher pa adjutanta. Bombelles je spremljeval cesarja Maksa ˇ Meksiko; pridobil si je s6 svojo zvestobo in uda-nostjo mnogo lepih zaslug za cesarsko rodovino, zato je po pravici zasluiil novo castno sluibo. Danes imamo cesarjevica mlraslega moia. Ako bi hoteli §e kaj o njem povedati, morali bi ga sprem-Ijevati po vseh potih zivljenja, ako bi hoteli na drob-no spoznati njegovo blago in plemenito duso; morali bi povedati, kako je kje z ljudmi govorii in dopol-njeval blaga dela, da bi spoznali njegov Magi zna^aj; morali bi ga spremljevati po vseh potovaojih, in vi-deli bi, da nas cesarjeviC ne potuje zato, da bi samo gledal lepe kraje, ampak zato, ker ima ua takih po-tovanjih najvefi prilike pecati se z uaravoznanstvom. Sam je ze spiral knjigo; posebno lepo in mikavno nam je opisal orla; na potovanji v orijentu je nabral dokaj dragocenosti za dunajski muzej. Podpornik in pospeSnik je zaanosli. Naj Ie naposled omenim nekoliko lepih auekdot, katerih se o cesarjevifii mnogo pripoveduje. Take a-nekdote so najzvestejSi izliv njegove du§e, odmev nje-govega notranjega 2iv!ienja, kazejo nam individualnost in intelektualnost. Vseh anekdot tudi ne morem na-vfjati, ker vidim, da bi spis pcedoig nara^el. v Rudolf je mnogo casa pre^ivel v Pragi. Ce§ki govori prav, kakor tudi sHstrao, da se je tudi njcgova nevesta Stefanija ze dobro naucila ceskega jezika. V ztaii Pragl ima svoje stanovanje. V Brnsseln, kjer je duhoyni naznanjal ljudstvu, da je Stefanija nevesta RudoUova, rekcl je, da je ta Rudolf iz Prage doma, To bo Magjarje jezilo — zarad dualizma. Bilo je te-daj nekedaj tako. V Pragi so po kosilu §li na vrt (park). Vrt pa je bil zaprt, da ne bi tudi ljudstvo na vrt hodilo. Zato je rekel eesarjevi6 cndee se: Vrt v SchOnbrunnu in Lrksenburgu je lepSi od tega, inmoj o8e ga ne zapira I Tam sme vsakdo vanj. — Nekje na gtmnaziji je prasal ucenca, v katerem razredu je. Ucencc: v sedmem. Na to cesarjevia: torej boste drugo leto koncali gironazijo ? Uienec: Da, ce ne bom ponavljal (repetiral). — Ko so ga pra&li, ali si hoce ogledati lepe konje. ,,0 da, z veseljem11, pravi Rudolf, „0 ja, schon deshalb, weil die Pferde keine Anreden halten". — Na Ge§kem so bile vojaSke vaje. Polk je ravnokai* §el po nekem trgu, a na Celu polka je jezdil Rudolf. Kakor bi mignil, stopi predanj «c§ka gospodinja drze5 v roki kavo (bilo je zjutraj) in nude6 joRudolfu: „Prosim, gospod, vzemite". Rudolf jevzel in vojakom zaukazal. „Stoju. In teknila mu je kava. Na to.se jevceskem jezikuzahvalil Ceski gospodinji. Na njo pa je bil jezen kavarnar, kateri je prodajal dobro kavo, in to je ona kupila od njega. Te crtice sem se namenil podati ljubim bralcem, katere nam priCajo o lepem znacaji, o blagi in ple-meniti dnSi in o vednostni omiki na^ega Ijubeznjivega cesarjevica Rudolfa. Morebiti bom Se opisal nje-govo potovanje v Jeruzalera. Prav za gotovo pa bom porocal o pravem 6asi o sami poroki 10. maja, katera bo sijajna in velifiastna, prava slovesnost av-strijskih narodov. Na Dunaji, meseca aprila 1881. KatoliSko draStvo v Gorici je napravilo pri-prosto, elegantno pisano in razmerao dolgo adreso v vi§njevcm zavitku s srebrnim okvivjam. V Sempasu se bode poroka Njih visokostita-ko-bi p; oslavljala: Na predveJer se bodo zazlgali ve-likanski kresovi, se bo pritrkovalo in streljalo. V torac Sol. sv. masa. Po maSi lazlaganje imenitnosti dn«»va v Soli —konca s ces. himno. V tiedtljo (15. t. m) pmlpoludne Blovesea sv. masa; popoludne piircdi bralno drnstvo besedo. Program piihodnjiC* V Kvifikem, ifmartnem in drugih briskih obdinah bodo vecer pred poroko ceBarjevicevo goreli kresovi pogiiCih in razsvetljeni bodo tudi zvoniki. Na dan poroke slovesnosti s streljanjem, 22. t m. pa veliko slovesnost. Ljubljanski nSokolM priredi v proslavljenje poroke cesarjevica Rudolfu s pomocjo druzih ljubljan-skih druStev in druStev iz okolice nedeljo 8. maja veliko ljudsko svecanost na sijajno deko-rovanem vrtu Kozlerjeve pivovarne. Doma6e stvari. Grof Ohambord, ki je tudi letos prezimoval v Gorici, je zapuBtil nase mesto, kteremu je tudiiletoa podelil mnogo dobrot. 0. Evg. bar. Morpurgo, koozul argenttnske republike v Trstu, je podaril v spomin ceaaijevtCeve poroke 15000 gld., da se napravi twtanova za udove in sirote castnikov, FmL Schmigoz je prisel v ponedeljek zvcfior v Gorfco ogledat tukajsnjo garnizono. Sklical je fie isti vecer nnllaimH. Bilaje ta poskufinja zanaSe ljudstvo nekaj nenavadnega, in nekted gospodje bo se nad tern debelo spogledavali, flSl. N." je prineSel 6. t. in. telegram, ki naznanja, daju cesar podelil dr. Janezu Bleiweisu redle-lezne krone tretjcga razreda, Apfatrernu pa iatl red 2. razreda. Vit. Kaltenegger je odstavljen od fal gla-varstvu kranjskega. Hudvdarec nemcurjem! PreskuSnjo so delale in prostate v Gorici 4 ucitcljice. Jascbi Ana od sv. Iloka jo dobila z ital. izpitom spr.icvalo I. reda. Pagliaruzzi Marija na goriski vadnici napravila je hspit s sloven skim nemskim in italijanskim uCnitu jezikom. Leb Ana iz Rude in Streinz Marija iz Tr2iLa (Monfalcone) z ital. izpitom ste dobili, kakor tudi Pagliaruzzi spri6. II. reda. SkuSoje so se tedaj povsem dobro obnesle. U6it. dnifitvo za seL Kom. okraj bo zbo-rovalo namestu 5. se le 12. maja. TrzaSko veteransko druStvo je imelo v nedeljo sreien in velik dan. Predpoludne pri blagoslov-ljenji zastave in popoludne pri ljudski yeselici bilo je zbranega ljudstva, kakor morda fie nikoli v Trtu na istem mestu. Ljudstva cenijo do trideset tisocl Drustveni naaelnik imel je krepek in navdnsen go-vor, kteri se je ponavljal tudi v lafikem in elovenskem jeziku. Slisali smo, da je tudi slovenski govornik z moCnim glasom veterance in drufitvo navdufieval. Slovenski 2ivioklici so prevladavali na velikem In ne-uavadnem shodu. Moralo je ze nekaj veselega biti za prave Avstrijance in za Siovane, ker trz\ „Indi-pendente" o tej svecanosti enako moltt, kakor ob prihodu cesarjeviCa Rudolfa v Trst. Dobra znamenja 1 Naj fie dodamo, da so ta dan veliki gospodje telegrafovali drufitvu, med ivjimi tudi nadvojvoda Al-breht in cesarjev adjutant Beck. Nafia cesarica, ki je drustvu podelila prekrasne in drage trakove, dala je telegrafisko izref i svojo posebno zadovoljnost nad tem patriotskim praznikom. In nafi cesar sam se je zahvalil za zvestobo, ktero je ljudstvo pokazalo ta dan v Trstu. 0. dr. Jos. Bisiaka, odvetnika v Trstu, pri-porofia poh drufitvo BEdinostu za zastopnika V. volil. okraja v mestnem, oziroma de2. zboru Triafikem. Ta odvetnik je edini, ki pifie na sodnije in uradnije slovenski, in je obljubil, postopati vedtto na korist sio-venskemu narodu. Volitev bo na Obcinah 8. t. m. ob 9. uri zjutraj. Pol. dmStvo nEdiiLOSt!' je sklenilo v zboru dne 18. aprila t. 1. resolucijo, ,vsled ktere predsedni-fitvo drufitva prosi ministra nauka, da bi se uvedla slovenSaina s prih. Solskim letom na dr^avnih sred-njih fiolah v Trstu za Slovence v vseh razredih kot obligaten predmet. Oozdaj je na tamofiujih sred. fiolah slovenski jezik neobligaten, in ker je malo slov. ufiencev, se skraujejo iz vcaih razredov v en razred. Takd nauk v tempredmetu pa fie bolj trpi. Volitve v mestni zbor ljubljanski*) so bile vzbudile hudboj med narodno in nemCursko stranko, ^Qiavni ataveo («WwW«c) bU nam je aadnjii wpostil tak boj, kakorsaega morda Ljubljana se ni videla. „No\icett poro&ijo o teh volitvah tako-lc: „Volitve v niestni zboi so dovrScue, azalibog, da ne po vse tako, kakor bi morale biti, ko bi ne bilo \ 2. volihiem razredu niuogo cesarskih uradnikov se v nasprotje pty stavilo vladi, in bi k njim ue bila pritisnila cela armada penziji'iiistov civilnih in vojaskih, ki so volili kaudidale po pripuiw,»a i:cr.-l?*"-;\»skei?a drustva, ka-terega uateluik je vladi 7 javuem zboiu napovidal „den Karapf bis ans Mcsser". Naj to ministerstvo na Dutiaji, pose.bno pa finaiieni minister Dunajevski ad uotam vzame, ila villi, kakoSiie IjuLi ima v svoji sluzbi! Poglejnio si zdaj izid volitev. V 3. razredu, v katerero ne volijo uradniki, so siiajno zmaguli iib.Vi kaudidatjc; dobili so nanncc*: dr. Karel BI e i \v e i s 189, Vaao Petrifcic" 187, Frame Peterca 189, France Gorsic 188 in Jernej Stnpica 187 glasov. lamed nemskih kandidatov so dobili Bamberg, Muhr in Lukman vsak le ubozik 50, Drtter in Han-el pa po 48 glasov, V tej ogromni zmagi se j? letos, kakor lani pri volitvi viteza Schueida v drzavni zbor, jasno pokazaio, degava je Ljubljana in komu gre naravna pravica, zastopati obeinatvo jjuwjanskc. V 2. voldnem razredu, ki Stoje vcliko armado cesarskih uradnikov, civilnih in vojaskih penzijonistov, so zmagali nam nasprutni kandidatje — s celimi 5 glasovi 1 Ti .nnfarji* so: Doberlet z 287, grof Cho-riosky z 231, Zicgler z 286 111 Pirker z 270 glasovi, — raed nas 110 i kandidati pa so dobili: G r a s s e I i i 274, Fotocnik 260, Bajer 267 in Klemoneic" 265 glasov. In kdo so izvoljenci vladi nasprotnih kandidatov ? grof Chorinsky, ces. kralj. vladni svetnik, ces. kralj. nadzornik ljutlskih Sol Pirker in pa ces. kralj. inzenir Zicgler 1 Drzavni krahak jesti, pa vojak konstiiacijskrgA druStva, se pac lepo vjeraa! V 1. voldnem razredu je naS kandidat trgovee F 0 r 11111 a dobil 114, nasprotni vitez A. Gariboldi pa tudi 114, ki sta tedaj izvoljena, — v manjsuii je ostal dr. Pfefforer, nasprotni nam kaudidat z 113, iu uaS kandidat dr. MoSe" s 112 glasovi. Iz i?h stcvilk je ocitno, da je bil volilni hoj v vseli 3 iMzretlih tako zivahen, ko se nikoli, kajti v 3. razredu jo priSlo na volisfie 239 volilcev, v 2. pa 55G izmed 680 volilcev, in v 1. izmed 267 pa 227. Jasno ko heli dan je, da glede na gori navedene prikazni je moralna zniaga naSa, kajti >fuifarjii( in Beinzai" so le siiunutska Bfizicna" zmaga. Sieer pa bi imeli se besedo govoriti z nekaterimi tistih volilcev, ki se dc-lajo „narodi>jake",. pa bezijo, ko pride dan boja za poSteuo narodno stvarl* „Triester Tagbl." je oni teden rekel, da do-sedaj so bili v Trstu samo casopisi del namestniStva in irredentovski listi. NamestniStveni listi pa so bili slabo oredovaui, irredentovski pa dobro. Vsled tega so se posleduji listi raz&rjaii in pridneje brali, in tako so se tadi krive misli raziirile 0 Trstu. V teh trditvah je vse resuicno; samo da irredentovski listi niso samo Sirili krivih misli c* Trstu, ampak so ne-patriotske misli resnicno vzgojevali iu jih Trstu kolt-kor toliko tudi zacepili in zasadili, tako da ttiji svet zdaj nikakor krivo ne sodi 0 Trstu, ako vcruje, da gospoduje dovolj mo^en element sovrazuega duha v nasem glavnem primorskem mesta. V Zadru so bili tainoSnji bogoslovci kamnjani od italianisimov, ker so si prvi upali z navdu§enimi zivio! pozdravljati cesarjeYifia Budolfa ob njegovi vr-nitvi v domovmo. Lepo znamenje mednarodne lju-bezni in zvestobe do cesarske hi§el Vit. Vesteneck se je poslovil s Kranjskega. Z njegovini odhodom je zdruzen Se posebeu Skaudal, ki se je godil v Ljubljani v kazinski kavarni 27. aprila pouofii ob dveh v druzbi 2 gimnazijskih in 2 realkinih profesorjev, ki so spremljali xeta sedanjega nauL. mimstra. Kak6 uesramno se je psoval v tej druzbi slovenski jezik, ni mogoCe popisati, ker se cloveku preved gnjusi samo ponavljati take besede. Dna druiba pa je v kavarni mirnega gosta raz2alila na casti; ta je vlozil tozbo, in tak6 bomo imeli pri-liko porocati 0 omeujenem Skandalu. Hranilnica ljubljanska podari v spomin po-roke cesaijeviCa Radolfa 100.000 gold, kranjskemu de2. zakladu, da 3e zida novo poslopje. v ktero pride kranjski muiej, iu ki mora gotovo" biti I. 1890. Cela stavba bo stala 200.000 gld.; stotisoC da dez. zaklad. Svetinje v spomin cesaqevida Rudolfa s kalendrom za nedelje iu praznike letosujega Ista. Te svetinje so trojne: sreberne, bakrene in iz bri-tanija-kovine. Na sprednji sjtrani ste podobi ce-sarjeviCa Rudolfa in princcsiuje Stefanije, izvrstno lepo izpeljaui, na drugi strani pa so po Stevilkah za-znamovaue nedelje iu prazniki. Cena srebernim sveti-njam iz tinega srebra v c. kr. denarski kovuici ko-vanim je 5 gold., druge bakrene so po 80 kr. ia tre-tje v britania-koviui le po 40 kf. Vse svetinje so v licVih Skatljicali. Narojfajo se pri C. Frommeju. c. k. dvornem tiskarji in zalo^niku na Danaji, Glocken-gasse II. Svetinje v britania koviui priporoca izdaja- t*»lj posebno sa daiila v ? dah. ker stane ena le 30 kr., ce se jih kupi v.^aj 10 akupaj. Pri ilaroCUih, ka-tcra na p:es*-gajo 6 gold., imj >:e priluzi 2»_kiajc. pjgtniue. Oe pa narocilo prcst-ga 6 gidd., posiljajo h^ svntiuje frauko ; tako tudi posamif'^e srebrn:e svv-ti njf. Vinska razstava v Dombergu s»» je prvi dan tek. iu. prav dobro obnesla. ter so Dornbt'iska vina zadovolila tudi letos zA6 ostro in vsestransko sestavljeno presojevalsto Umnistjo. Komtsiji predsedo va! je sam gospod prc-tlscdnik c. kr. kmctijskega drustva, Nj. Ksct I.'in'ija grof. F. Comniui. V odboru srt bili: g.i>p. hi»»ii>. P«nl.-t!r. vir. Dr. U.-iit-chl. prof. J^)lle, vothli'Sj ink. c. kr. ir.^ku&t»v:ilb.Lat v»»dja dr. Giordano, vodja Fr. Povse, kot praktifina xvedenca gs. Fr. Sapla in J. PfCi*nkt», vsi ti liehgovani od c. k». kmetj. drnSlva; telero-U:: «;isp. grof Ernest Coroniui, zupnik KraniiT in g. Fr. tvevstnam kot zastopniki ob-iiiii! iu via«n'j>kt»ga diu&tva. D.dgo casa porabita je razpiava o si; tiinu, \»> k;iftr*-m se irnajo vina pnsoje-vati. Vr. Bollft naspr»Uovni ft do-.iedaiijfnin uze vsa leta veljaviiLMiiu sisteiuu, po katm m so se p<..^aniiirue lastunsti vina pveiskovala. tako da je ^lehern razatav-Ijavoc mogel i/ zapisrika pozvedeti po k<»iCaui razsta-vi, katere poinanjkljivosti una ujegovo vitio in kaj iuia storiti, da bo tudi njeguvo vino popoinem dobro pripravljeno. Zakaj jo g. I'ovse toliko easa ugovarjal g. Bjlletu, ne vem prav dobro; pa zdelo se mi je, da je hotel vsekako doguati ono staliifie, na katerem je moral tudi g. Bolle sodelovati fcot pre.<(»jyvalrc, in sploSno sem shsal izruzati zadovoljuost da j(; g. l*ov-se to dognal. Predlagul je potem g. Povse pvi sleher-ni poskusnji stopiujo vrednosti (vrlo dobro, dobro. srednje, slabo), iu odbor je potem glasovai. Pri veliki veftini razpostavljcnih vin so bili glasovi slozni in le maloktat so bili naskriz, ako izvzameuio enega gospo-da, ki je ostro sodil, ne zmeue se za slabo letino, iu da si so mu naglasali drugi udje koniisije, da ima pred seboj krajue razmete, a ne svetovnih, in da je bilo ticba gledati domaciucem na domace in stuno-vitne kupce. Vina so bila skoro vsa — kolikor se more od vinu nevgodne letine, kakotsena je bila lani, priCakovati — dobra, nekatera prav dobra, in kar je pa uajbolje d«'do, je to, da 0 slabostih: o 11-ku, pii'snjiveiu duhu, iiiotnosti in 0 euakih glavnih pregrohah ui bilo slisati tozeb, ter slisalisinopoudaijati velili napredek Dornberskih vinoiejcev, pri katerih h.) se pred 10 leti, kakor povsod diugje, nahajale take poinanjkljivosti, katere so sedaj vse odpravljcne. Iu prav zato zasluzi odbor v Dombergu vso cast iu po-hvalo, ter le zelimo, da bi povsad v viuoiodnih 0-krejih de^ele enako skrbni rodoljubni mozaki hoteli poprijeti se enake prekoristne pott, to je zboljSanja kletarstva. NajboljSi dve poskuSuji dobili ste darila (cekiu iu polcekiua), iu sicer prvo od g. F. ZorSa, drugo od gosp. dr. zupuika F. Kramerja, ki pa je odstopit nje-mu pripadajoee darilo druStvenim nainenom. Posebuo pohvalo so zasluzila §e vma: od g. Mrevle-ta, gosp. Baudelia, g. Golja, Ker§evanija, Smigoja itd. Presojevauje je trajaio veC ko tri ure. NavzoCiU je bilo poleg stevilue komisije tudi nekaj drugih go-spodov in zlasti tudi mnogo domaCih-morej cev in \z obiizja. Lepo zatadau napravljenasobaua bila je 11a-poiojena s posluSalci, kr so imeli priliko viua tudi sa-mi poKusavati in tako* na tiheui spoztiavati, do ktere mere se .jerna glasuo izrecena razsodba slavne komisije. Lepo in spodbudno je bilo prtdseduvaoje g. gro-fa F. Coroniuija, ki je pri zacetku in ob svojem od-hodu v sloveuskem jeziku povdarjai iinemtnost Boiu-berSke razstave ue samo za doiuaco, ampak tudi za druge soseske po dezeli. G. Povse se je g. predscd-niku proti koucu v imeuu komisije iu JDoiuberske ob-cini v kratkem, pa jedraatem govoru zabvahl za caat iu zctev tega dneva. Komisija m obemstvo je uavdu-seuo napilo visokemu predseduiku. G. Corotiiui se je potem odpeljal, drugi udje presojevalae komisije pa so imeli priliko slisati pri obedu \ehke zasluge g. monsig. Pavletifia za viuorejsko druitvo v Dombergu ki je uato veselje urazal 0 uapredku Donibctskih. vi-norejeev, da so celo v siabi ietmi prisiiili ostro ko-misijo tako vgoduo razsodbo ureci 0 doamciii viuih. Popoludue je doslo ^e muogo gostov iz Komtta, AjdovSCine, Ritenbeiga, Prvacme m drugih obem. Ko so se proglasiia imeiia obdarovamh iu posebno po-hvaljenih vmorejeev, je previadaio obce veselje vzbta-nem ob&ustvu; Doruberski fautje so jo pa po duaia-6e zapeli in tako piiceii zabavo, ktera je gutovo fee trajala, ko so gostje odsli. Povsem je bil dau 1. maja za Doruberzaue sie-Cen ia vesel dau. Zadovolili so sebe s svojo priduo-stjo, pa tudi goste, kteri so v obci zadovoljuosu se poslovili od udov vmorejskega druStva iu od sosesCa-uov. Naj bi se Dornberzauom euako veseli iu siecm duevi pouavijali od leta do leta v iastuo sreco iu dezeli v zgled I Drugi lirvaslri vinsM sejem i(semeuj) ob-drZaval se bode 12. 13. iu 14. maja v Zagiebu v pa-laei hrvaS. slav. kmetijske druzbe. Na sejem je ze Uo zdaj pnjavljuiio cez trideset tisuc veder viua, po iaz- r.iorni