j Mm priznava, da se ne more vzeti Wingrada z direktno ofenzivo AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, OCTOBER 9, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. ugoslovansko poslaništvo e zdaj postalo ambasada Ameriška vlada je odlikovala jugoslovansko vlado s tem, da je spremenila jugoslovansko po-aništvo v ambasado. Tako je postal poslanik dr. Konstantin Fotič ambasador. Kot tak ima mnogo več pravic in bolj proste roke v izvrševanju svojih dolžnosti kot zastopnik Jugoslavije. V mnogih zadevah lahko odločje xot ambasador sam, ne da bi prej vprašal svojo vlado. Pogreb Margaret Magličič Jutri ob devetih dopoldne bo pogreb pokojne Margaret Magličič. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. St. Pozor, Euclid! Seja kluba društev Slovenskega društvenega doma bo jutri zvečer ob osmih. Po seji bo nekoliko proste zabave. Ameriška zračna sila dela škodo osišču Washington.—Ameriška zračna sila, ki se nahaja v Egiptu, je od junija potopila ali poškodovala že 37 osiških ladij, med temi bojne in trgovske ladje. V 110 dneh so ameriški letalci vrgli 3,161,000 funtov bomb. Ruska bojevnica pride v Cleveland v sredo Ljudmila Pavlečenko, 26 let stara Rusinja, ki nosi čin-poročnika in ki se ponaša, da je lastnoročno ustrelila 209 Nemcev, bo prišla prihodnjo sredo v Cleveland. Ta dan bo namreč ruski dan za kampanjo vojnega relifa. Pobiranje asesmenta Nocoj od 6 do 7 bo tajnica dr. sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ pobirala asesment v stari šoli sv. Vida. F" i F" !V! Naši vojaki te Sa te Laddie Lushin, sin Mrs. Uršule Lushin iz 1223 E. 85. St. je prišel domov iz Fort Benning, Georgia, na desetdnevni dopust. Predno je šel na dopust je srečno prestal vse težke izpite in graduiral za poročnika 2. reda. Naše iskrene čestitke novemu poročniku in njegovi družini, po vojni pa zdrav povratek. Nič vojaka bolj ne razveseli, kot če dobi od doma' kako pismo ali vsaj kartico. Očetje in matere, bratje in sestre, prijatelji in prijateljice, vsedite se in napišite par vrstic svtfjemu vojaku, da bo ostala vez med njim in vamjk vedno sveža in nepretrgana. Nemci kličejo k vojakom jugoslovanske podanike iz Slovenije Odkar so Nemci zasedli del slovenskega ozemlja, so neprestano kršili mednarodno pravo. Zdaj smo dobili vest o najnovejšem zločinu — začeli so klicati na nabore jugoslovanske podanike v zasedenem ozemlju. Ta nova postaja na križevem potu slovenskega naroda je obenem tudi jasno priznanje Hitlerja, da so njegove izgube na ruski fronti strahotne in da mora zajemali v svoje zadnje rezerve, da zamaši vrzeli v vrstah svojih armad. London, 5. oktobra (ONA) — Nemške oblasti so pozvale na nabor vse za vojaško službo sposobne moške iz severnp Slovenije, ki je del Jugoslavije. Prebivalstvo teh krajev (večji del Gorenjske) je bilo pred kratkim priključeno Rajhu. V nekem govoru v Kranju je bila )ddana z nemške strani uradna izjava, da Nemci smatrajo Slovence za ljudi nemške krvi, ter la zaradi tega dolgujejo Hitlerju pokornost in zvestobo. Koroški časopis Kaerntncr Zeitung je natisnil govor Gaulei-„er-ja Reiner-a, v katerem izjavlja, da b'ddo Nemci pobrali Slo-/ence v svojo vojsko, ker so boji proti banditom in komunistom v Jugoslaviji povzročili nemškemu vojaštvu težke izgu-oe. Gerilči pa se še vedno z oro-ijem v roki upirajo nemškemu gcspodstvu. Gauleiter Reiner je naštel lolžnosti Slovencev, ter izjavil, la morajo predvsem uničiti vsako piroti-nemško delovanje, ter stražiti južne meje Rajha, da se nora j o naučiti nemščine in oya-liti saboterje, ter prikrite in očitne upornike. Zaključil je s hudimi grožnjami, z najstrožjo kaznijo /sem, ki se ne bi brezpogojno o'okoril poveljem nacističnih zar sedbenih oblasti. Rodbine upornikov bodo izgnane iz svojih hiš in njihova imetja zaplenjena. Spominska zastava pri sv. Vidu V Newburgu bodo rojaki priredili družabni večer staršem in sorodnikom, ki imajo sinove in brate pri vojakih. — Razne druge slovenske prireditve v soboto in nedeljo. V nedeljo zjutraj pred sv. mašo ob pol devetih bo blagoslovljena in razvita spominska zastava fare sv. Vida. Ta zastava bo postavljena kot nekak časten spomin na farane-vojake. Zadnji teden se je vršila kampanja, da se izve, koliko fantov-vojakov služi Stricu Samu od te velike slovenske fare. Tako se je dobilo številko, ki bo na tej zastavi in sicer je bilo priglašenih! 15 mornarjev, 14 marinov, 3 pri obrežni straži in 264 jih služi pri redtai armadi. Skupaj jih služi Strica Sama od fare sv. Vida 296. Ta številka bo torej na zastavi poleg velike zvezde, številka bo lahko spremenjena, kakor hitro bo priglašenih več imen. Vsji imena bodo objavljena na angleški strani našega lista jutri in bodo tudi na častnem rrfestu pri glavnih vratih cerkve sv. Vida. Z slavnostjo bo zvezano tudi skupno obhajilo Slovenske zveze društev Najsv. Imena. Poleg tega so pa vabljeni vsi starši in sorodniki ter prijatelji vojakov, da se udeležijo slavnosti in da prejmejo sv. obhajilo za svoje drage. Ob tej priliki so bile izdane tudi krasne spominske kartice, ki se jih lahko" pošlje vojakom v spomin kot v dokaz, da ste bili navzoči pri slavnosti in da ste zanje darovali šv. obhajilo. Te kartice , lahko kupite v uradu Ameriške Domovine, v Novakovi slaščičarni in pri Mrs. Makovec v SNI). -Kupili jih boste lahko tudi v nedeljo pred mašo. Stanejo samo 5c vsaka. 1 Tu je kratek program za nedeljo: Vsa društva Najsv. Imena in vsi moški naj.se zbero točno ob osmih v 1. nadstropju šole sv. Vida. Ob 8:10 se bodo razvrstili na dvorišče šole, kjer bo dvignjena ob 8:15 na drog ameriška zastava. Nato odidejo vsi moški pod zastavo društva Najsv. Imena v cerkev. Vsi mcški naj stopijo v vrsto, čeprav niso člani. V cerkvi bodo prvi sedeži rezervirani za moške. Ob 8:30 bo blagoslovljenje spominske zastave, nato bo skupna molitev v času vojne, nato pa zaobljuba društev Najsv. Imena. Potem bo peta sv. maša, ki bo darovafia za vse naše fante v armadi Zedi-njenih držav. V nedeljo bodo priredila skupna društva fare sv. Lovrenca družaben večer v SND na 80. cesti. Večer je namenjen v razvedrilo staršem in sorodnikom, ki imajo svojce v armadi Strica Sama. V zgornji dvorani bo za mladino, kateri bo igrala Za-bukovčeva godba, spodaj bodo pa pogrnjene mize za sorodnike vojakov. Program bosta vodila predsednik Louis Gliha in tajnik Jakob Resnik. Bo nekaj petja in nekaj govorov, vmes pa postrežba z dobro jedačo in pijačo. Ker sta najeti obe dvorani, bo prostora za vse. Naj se zbere Vsa newburška fara k tej lepi slavnosti, ki je zlasti namenjena materam, ki so dale svoje sinove Stricu Samu. Jutri večer priredi častna straža SDZ v avditoriju SND plesno zabavo. Dekleta Častne straže so vedno aktivne, naj bo za korist SDZ, ali pa za splošni blagor naroda. Zato jim to po-plačajmo s tem, da se udeležimo njih zabave jutri večer. Dekleta obetajo najboljšo zabavo. i V Slovenskem domu na Holmes Ave. bo pa jutri večer plesna prireditev priljubljenega društva Collimvoodske Slovenke št. 22 SDZ. Na tej prireditvi bo izbrano ime enega izmed naših vojakov in tisti bo dobil $5. Fina godba in najboljša postrežba za vse. Narod je prav prijazno vabljen. # V nedeljo večer nas vabi mladinska godba fare sv. Vida na jesenski koncert, ki ga bo priredila v šolskem avditoriju sv. Vida, začetek ob 7:30 zvečer. Pod spretnim vodstvom glasbenega učitelja, so se tis?:i fantje že zelo izurili in zaigrajo, da jih je res veselje poslušati. Taka fara kot je sv. Vida bi ne smela biti brez svoje godbe. Imeli jo bomo pa le, če jo bomo podpirali. Zato pp^etuniv j.utri .večer njih prireditev. Collinwoodska podružnica slovenske pomožne akcije bo priredila v nedeljo popoldne ob pol štirih na odru SDI), Waterloo Rd. lep progr.am s pevskimi in godbenimi točkami. Glavni govornik bo dr. I. M. čok, zastopnik, primorskih Slovencev, čisti preostanek prireditve bo šel za pomoč stari domovini. Udeležite se te prireditve, ker imeli boste mnogo razvedrila, obenem boste pa pomagali dobri stvari. Angleži bodo uklenili nemške ujetnike, ker isto delajo Nemci London.—Angleška vlada je uradno naznanila, da bo v soboto opoldne uklenila v verige nemške ujetnike, ako ne bodo Nemci oprostili verig ujetnikov, ki so jih dobili pri napadu Commandos na Dieppe v Franciji. Berlinski radio' je naznanjal, da so nemške oblasti ukovale v verige kanadske vojake, ker da postopajo Angleži istotako z nemškimi ujetniki. Angleška vlada ostro zavrača to trditev in izjavlja, da je tako postopanje proti mednarodnem pravu. Angleška vlada je pozvala nevtralne švicarske zastopnike, da lahko vprašajo vsakega nemškega ujetnika v Angliji, če se slabo postopa ž njim. DOMOVINA Hrvaški prvaki so vsi zboleli LONDON. — iz Zagreba se poroča, da j( odšel Ante Pavelič na počitnice radi slabega zdravja. Na počitnice je odšel tudi maršal Kvalernifc, obrambni minister. Tudi načelnik hrmškega generalnega štaba je baje odsoten iz urada. Iz Bel grad a se pa psro-iča, da sla podala resigna-cijo srbska KUzlinga, general Milan Nedič in premier Gerspons. Nedič se je baje o d p oiedal radi "slabega zdravja." NOW! GROBOVI Luka Smrdel V Glenville bolnišnici jeumr dobro poznani Ljjka Smrdel i star 62 let, stanujoč na 1228 E j 167. St. .Tukaj zapušča sopro jgo Elizabeth in štiri sinove | Louis, Pvt. Stanley, Corp. Ed-j ward, oba na bojni fronti izven I dežele in Pvt. Ludwig, ter bra-I ta Franka in več sorodnikov, j Rojen je bil v vasi. Trnje, fara [Slavina na Notranjskem, kjer zapušča brata Johna in več sorodnikov. V Ameriki je bival 39 let in je bil dolgo časa zaposlen pri II luminal ing Co. Bil je član društva Cleveland, št. 126 SNPJ in dru ;tva Blejsko jezero, št. 27 SDZ ter Srca Je-Jpjsovega. . Eo.gv«'b Pftiulfi-ljelc zjutraj ob 9:15 uri jz Josip Zele in Sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. ter v cerkev Marije Vnobevzete ob 10 uri in na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim naše soža-Ije. Frank Kenda Po dolgi in mučni bolezni je umrl na svojem domu na 17713 Grovewood Ave. Frank Ken'da, star 55 let. Tukaj zapušča soprogo Mary, dve hčeri, Mary in Jennie, dve sestri, Apolonia Kenda in Mary Šinkovec ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Gabrija, fara Tolmin na Primorskem, kjer zapušča dve sestri in enega brata ter več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 32 let ter je< bil član društva Collinwood Camp, st. 281 WOW. Pogreb bo v pon-deljek zjutraj iz Josip Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 158 E. 152. St. Cas še ni določen. Bodi mu ohranjen blag spomin ,preostalim naše soža-Ije. Joseph Vidmar Kakor smo že poročali, je umrl Joseph Vidmar, star 58 let. Doma je bil iz vasi Zago-rica pri Dobrem polju, odkoder je prišel v Cleveland pred 37 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojena Črnivec, tri hčere: Mary Zitz, Nettie Modic, Josephine Justin, štiri sinove: Joseph, Anton, Victor in Albert ter štiri vnuke, brata Ignaca in Antona in sestro Anno Erbežnik, v starem kraju pa sestre Mary, Rozalia in brata Jx)hna. Bil je član društva Slovenec, št. 1 SDZ; sv. Antona, št. 138 C. K. of O., in Srca Jezusovega. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob desetih v cerkev sv. Vida iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. in na pokopališče Kalvarijo. Naj mu bo ohranjen blag spomin, ostali družini pa naše sožalje! Poroka Mr. in Mrs.' Frank Chopic, 845 E. 146. naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Angela z Mr. Leonardom Nixon, sinom Mr. in Mrs. Albin Nixon iz 843 E. 146. St. Poroka bo jutri večer ob 6:45 v cerkvi Marije Vne-bovzete. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, ženin služi v ameriški mornarici in se bo vrnil v službo 12. oktobra. Vse najboljše mlademu paru! 30 dnevnica smrti V nedeljo ob 11:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša zs pokojnim Tom Hamer (Kraič] v spomin 30 dnevnice njegovi sfnrti. Sorodniki in prijatelji sc vabljeni. Naj ob tej priliki pripomnimo, da je bil pokojn: zvest naročnik našega lista vse od časa, ko je izhajal še kot No va domovina. New York. (Radio prejemna služba) — Mobilizacija Slovencev za obrambo južnih pokrajin lemškega Rajha je objavljena v Kaerntner Zeitung. Jugoslovanski krogi v Londonu poudarjajo dalekosežni pomen tega najnovejšega zločina proti mednarodnemu pravu. Tudi na tšajerskem je bil objavljen sličen razglas, nabori izvršeni in potrjenci vpoklicani. Kdor še veruje v pravico, naj se zamisli v gorostasno utemeljitev tega ukrepa: Nemci, ki so s silo zasedli Slovenijo, izjavljajo, da je slovenski narod nemške krvi — Slovenci, ki so po rodu, krvi in jeziku morda najčistejše slovansko pleme! Narod, ki se jim v veliki večini upira z orožjem v roki!, Tako lažnjiv je pri Nemcih temelj dolžnosti in . . . smrtne kazni. Kdo jih bo kaznoval? Nemci sesuli Stalin-^ s težkimi topovi. So PREDRLI NEMŠKO LINIJO zc'aJ priznava, da je <]jj Zadnje upanje zavzeti I u z ofenzivo in namili }a začelo nemško topni-^ Ustnim streljanjem na a bodo sesuli v prah arn> kjer je ruski odpor IJi osem dni je od tega, V°Voril Adolf Hitler nem- Ljlarodu in vsemu svetu ^ae- "t> i \ ' Položaj pri Stali n- ;CtCram° končati- Lahko da je cena pre-Stt^i k' se izplačalo vzeti ,' najsi je tudi Hitler i,. 'aabo mesto 30. septem-^ih rokah. I, ^ J®- berlinski radio po-|j,.n Je vseeno, kdaj bo odpor v Sl.-li.i-\jj]ga bodo nemške če-I (M' bo.prišel čas na tepežni dan! i" pehota je pre-Jyn° nemško levo kri-^ Stalingrada, ko je ''da ?enko v boj nove re-° ajšajo breme brani-hj, J? samega. Vsled te-U, '"btler prisiljen, da je 'iti jihPruske čete od dru" \ j Poslal na severno iej0 "stavi Ruse, ki se >} se čez reko Don. •'iii 0 0 v zadnjih treh dneh Hov °mno tankov, oklep-^ ln v°jakov, ne bi pri-/% t" korak naprej. f1 rlrtl°šenko z uspehom ■fc^no od Stalingrada j)Iti je' da je že prekoračil K, 40 mil-i zahodno od /S j, Je v nevarnosti vsa ^a ada pred Stalingra-\ai 'jbkoljena, ali da ji dobavne zveze. k^f za parado i >)aj kro^ek podružnice ,'lov0. ^'ide nocoj ob sed-!No !0,° sv- Vida k vajam \ civil Pondeljek- Parado ^ obrambna orga-C^Vm Varde- Parade se ,;Vla tudi krožka St s št. 25 in Marie ; K ts št- 50 SŽZ. doto11« srečno! v „ devetih se bosta >;.;■ -l^kvi sv. Vida gdč. v in g- Edward .V V!^ -le hčerka Mr. Jeršan iz 11-01 E. TO, Pa -sin Mr. in V\k Uss> 433 E- 112- ;V0liše želimo mlade-stanu. AW^a kuhinjo ; VrH ^Ppliance & Furni- j " clair Ave. in 819 1a te dni razproda- K ,Vu in potrebščinah v ■ > > kot , . v. . ft hnoleja, peci m e 'dokler morete še Ta-le valjar bo pa že nekaj zategel! Western Austin Co., Aurora, 111., ga j a darovala za staro železo v sedanji kampanji. 10,000 funtov samega železa! Kampanja za nabiranje starega železa bo do 18. oktobra. Vsak i košček pride prav! Poglejte na izbi, v kleli in ga-ilalži in oddajte vse, kar je iz železa in ne potrebujete. Ako ne bomo imeli železa, ne bomo mogli izdelovali tankov, topov, bomb in razne municije. Naši fantje se brez orožja iie morejo boriti! AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 9, 1942 Entered as second-class matter January 6th. 180«. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 237 Fri., Oct. 9, 1942 Slovenska šola v SND Pouk slovenskega jezika v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju se bo pričel v sredini meseca oktobra. Natančnejši datum bo objavljen pozneje, še vedno je čas, da se priglasite. čim večje število nas bo, tem bolj zanimivo bo.! Za vse tiste, ki imate veselje do tega pouka, vam bodo tiste kratke ure v šoli le v zabavo in korist. Nikakih težkoč ne bo, ker se bo pouk vršil sistematično z ozi-rom na sposobnost učencev. Torej, kdor ima veselje in čas, naj se takoj priglasi pri g. Tavčarju v pisarni Slovenskega narod, doma na St. Clairju, ali pa naj teltefonično pokliče Mrs. Antoinette Kennick, HEnderson 2383 vsak dan med 4. in 5. uro popoldne. Mladina pa naj se priglasi direktno pri g. Tavčarju. Antoinette Kennick. -j-U- Collinwoodske Slovenke Poročano je že bilo v časopisih, da naše društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ pripravljamo za 10. oktobra plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob osmih zvečer. Tem potom vabimo članice našega društva, da se gotovo vse udeležite te prireditve in prav prijazno pa je vabljeno tudi vse cenjeno občinstvo. Vabimo tudi ves glavni odbor S. D. Z., da nas počasti s svojo navzočnostjo. Postregle vam bomo vsem z okusnimi sendviči in dobro pijačo. Kateri ste se udeležili naših zadnjih prireditev, vi že veste, da je pri "Collin-svoodskih Slovenkah" vesela in neprisiljena zabava. Tako upamo, da bo tudi letos. Pustimo doma vse križe in težave, ki nas tarejo v teh težkih časih in se v soboto večer podajmo v dvorano Slovenskega doma na Holme s Ave. k "Collinwood-skim Slovenkam" na veselo za bavo. Vse članice našega društva te prošene, da pripeljete tudi vsaka svojega soproga s seboj naj tako tudi oni užijejo par ve-elih uric poleg svoje ženice Nikar pa ne mislite, da smo pri našem društvu samo žene in vdove, kajti v naših vrstah ima-' mo tudi lepo število prav zau-ber deklet. Tudi te ste proše ne, da pripeljite svoje fante na to zabavo, da bo ista bolj popolna. Za ples bodo igrali Krištof bratje prav lepe valčke in po skočne polke. Želim in prepričana sem, da boste imeli vsi na vzoči prav lep in vesel večer med nami. Vsak udeleženec, ki bo prišel v dvorano, bo dobil pri vratih listek, na katerega naj napiše ime tistega vojaka, kate-lemu želi, da bi dobil $5.00 nagrade iz naše društvene blagajne. Ob 11. uri zvečer pa bo naznanjeno ime vojaka, kateremu bodo "Collinwoodske Slovenke" poslale pet dolarjev. Pozdravljeni in na svidenje v soboto večer. Za društveni odbor, * Rose Šimenc, tajnica. -o-- Sedaj pa divja po celem sV kruta vojna in skoro je£°" da je vsaka hiša prizadet' tem, da ima katerega sv°J dragega pri vojakih. Torej je blag in na ^ namen, katerega imajo fare sv. Vida, to je da vsa* med nas daruje to sv. za kakega vojaka. — Ni šega darila na svetu in ste sporočili vojaku to s dejanje, vam bo hvaležen , Zato pa v nedeljo, dne tobra, VSI NA PLAN! J žimo javnosti, da se zaV pi naše dolžnosti, vere in zf ^ nja v Njega, ki je edini, ^ ^ bo dal naše drage nazaj111 tu pa pravični mir. ^ Razmere so seveda drug letos glede vožnje za od ^ ne, torej se prosi, da bi ^ ni medseboj pomenili in drugemu pomagali; če v • # žrtev, bo pa tudi zasluži , čje. . ^ Še enkrat, dragi W&W'^ kličem "Vsi skupaj v f od vseh štirih krajev, J polnimo krasno cerkev sv" j da do zadnjega kotička-Pozdrav, lA Frank A. Hochevai'- Izganjanje zidov iz ^ ške prestolnic ^ Londonski list "Je* >sl1 ^ icle" prinaša pod gornji1" vom naslednje vest: fj> "Marijonetna hrvašk® je izdala dekret, s vzema vsem židom hrvf ^ žavljanstvo. Nemško piše, da so bili židje Pop vl tvi prestolnice iz Zagre^ ^ nja Luko, izgnani tudi > ^ Luke. Ustaši so tam r ^ židovsko pokopališče i" ^ bili nagrobne kamne ije ulic. , S^ Madžarske oblasti so ' $ tiči postrelile 120 zi^y eno žen in otrok, v vanja za sodelovanje 21 | skaaai gerilskimi odde • ■ Naš dan Članom Zveze društev Najsvetejšega Imena se naznanja, da imamo skupno sv. obhajilo v nedeljo, dne 11. oktobra, in sicer letos pri fari sv. Vida. Sv. maša se prične ob 8:30 uri zjutraj, torej se prosi vse člane iz vseh štirih fara, da se zbe-ro v šoli ob 8 uri in od tam odkorakamo v cerkev. Letos nam bodo člani sv. Vida napravili lepo slavnost, ko bodo razvili spominsko zastavo za člane-vojake njihove župnije. Dragi člani, letos bo peti-krat, da bomo skupno pristopili k mizi Gospodovi. Ko se je to prvič storilo, je bilo tudi ravno pri sv. Vidu in takrat je bil še mir na svetu. Zbralo s6 nas je bilo takrat lepo število. — • ptil' i Jet Ta-le se je pa Pr,P pli j« Jftrj Bradačevi, vsaj tako p ^ ^ ročal moj tajni P°liCjbjV J jih nabira zame po »aS.e jfeJJto . milimi našimi rojaki- J « ; trdil, da je res, "^V * J pač samo tako, kak Pil. Ko je Micka na"11 \\ prišla domov v sV°J®bS^' y p novanje, je mahom'1 p0;. to' • vratih in začela vih»%r C ha in voha in V t! C strašena ugotovi, ^ diši) po plinu. vljj V "Križ božji, V^L jK SC pušča," sejeprest%/ pa leti k telefonu, ^ ( j, ^ plinsko družbo. * W plinom se ni šal»P. (k tudi nima nobene W 0 pri hiši, da bi jitaK J % ' fiksal. "Halo," je Bradačka v telefo«^ / šljite koga k na"1' ^ £ ^ polna plina." „]id« ^M% "Takoj bomo pf „ iJU X u vi Pa okna odp** toval uradnik P11"" jpir" 4 kV -oh, kaj bo^ na," je rekla naif10' I>4 '' pride lahko skozi v sama doma!" I r^ 'tla V\ HS H % ss h\ i4 Najlepši JPtf;| Junakom, ki 1 }0> ^ postavljamo sp°f j0 " I za vedno spoM1™ Jjji hrabra dela. Tudi naši dragi- & jMJl solz, so upravičeni ^ K„J j^i/ kov za njih dobra tf. ^fyV Najlepši spomenik J ^ | ste dostojen in čfl/ha j« \ ? 1 pogrebniška postrez" ^e zanesljiva, točna gmotnih okoliščin11 -I A f, LOUIS mp SLOVENSKI ^ ^ 6 V ~ MI 9116^0 Newburske novice "Železna roka" Rusije h. Toda pri defenzivi je pa Timošenko neprekosljiv. Načelnik njegovega generalnega štaba, general Vasilij Soko-lovski, je nekoč rekel, da je osnovna strategija maršala Ti-mošenka "trenje blitzkriega." Njegov glavni namen je izrabiti nemški bojni stroj, potem ga pa kos za kosom uničiti. To je zelo važno pri obrambi Stalingrada. Timošenku je vseeno, če izkrvavi moč nemške sile na bregovih Volge ali na ukrajinskih stepah. Odločil se je, da bo stri silo, ki vzdržuje fašistično politično zgradbo, in to je glavno. Dasiravno je znan Timošenko svetu po svojih zmagah pri Jelniji in Rostovu, pa je njegov največji doprinos vojaški zgodovini v izvedbi discipline in reorganizacije. Tekom svojega urada kot ljudski komisar za obrambo od 7. maja 1940 pa do časa, ko je ta' urad prevzel Stalin sam, je izvedel v notranjosti ruske armade popolno reorganizacijo in sicer na podlagi šibkosti, ki se je izkazala v času mobilizacije ter poskusnem bojevanju na Poljskem, v Romuniji, na Daljnem vzhodu in na Finskem. V tem kratkem času je ojačil moralo, ki je precej trpela radi neuspehov na Finskem. Izvedel je v armadi disciplino tako strogo, kot je še ne pomni ruska armada. Med drugim je zahteval pozdravljanje, kar se morda zdi nekaterim nevažno, toda zelo važno pravim vojskovodjem. Velika razlika med disciplino, ki jo je uvedel v armadi Timošenko in kot je bila za časa carjev, leži vj tem, da je uvedel inteligentno razumevanje med vojakom in častnikom. Vojaki v carski armadi so stali v vrsti največ iz strahu pred telesnimi kaznimi. Timošenko pa zahteva razumno postopanje z vojaki. To se pravi, da postopajo s trmastimi in neubogljivimi strogo, z nevednimi in neizkušenimi pa j s pametnim vodstvom in šolo. Ta sistem discipline, ki ga je uvedel Timošenko v mirnem času, nadaljuje tudi zdaj v vojni. V prvi vrsti je-prepo-vedal vsako kazen s pretepanjem. Morda je k temu največ pripomoglo dejstvo, da je sam dobil udarce, ko je bil še kor-poral v carski armadi in ve, kako je to porazno vplivalo nanj. Pri tem mu je mnogo pomagale* to, da prihaja največ častnikov iz preprostega naroda, iz kmetskega ljudstva, iz delavskih slojev, iz gozdarjev. Ti častniki so bližje vojaku, kot so bili pa častniki v carski armadi, ki so prihajali večinoma iz bojarskih rodbin. Leta 1940 pač ni nihče pričakoval, da se bo armada, ki je sestavljena iz delavcev in kmetov, mogla tako sijajno boriti, kot se. Timošenko, inženir moderne ruske armade je najbrže najbolj zmožen demonstrator ruske bojne sile in nekaka poosebljenost idealnega vojaka. Po postavi orjak, mnogo nad 6 čevljev visok, tehta več kot 200 funtov. Njegove roke so ogromne. Je izvrsten jezdec, ki potrebuje vedno močnega konja. Pri pijači se nikdar ne "drži nazaj" in pred lepimi ženskami si tudi ne zakriva oči. Še vedno je samski in v normalnih časih je živel vedno jako zmerno. Zelo ljubi šport, zlasti jezdarenje in smučka-nje. Njegova telesna moč je v mišicah, pa tudi v prenašanju naporov. Impozanten je pogled na njegovo orjaško postavo, z vedno obrito glavo, sivimi očmi in navidez okor-| nimi udi. Govori v globokem basu. Rojen je bil leta 1895 v Furmanki, Besarabija, v bližini ustja Donave, kot sin zelo ubožnih kmetskih staršev. Pohajal je samo v ljudsko šolo in še mlad je moral delati kot navaden težak. Leta 1915 je bil poklican v carsko armado ter bil treniran pri strojnih puškah. To so bile prve strojnice, ki jih je dobila Rusija iz Amerike. Pozneje je bil premeščen h konjenici in ko se je boril v bližini Rige, se je spri z enim svojih častnikov, katerega je temeljito pretepel. Bil je degradiran in vržen v ječo. Leta 1917 je izbruhnila revolucija in tako je bil Timošenko rešen gotove smrtne kazni. Od tega časa je zaznamovana Timošenkova kariera koti i revolucionarnega vojaka. Udejstvoval se je aktivno z raz-širjevanjem komunističnih naukov. Boril se je na Krimu med gerilci in kot konjeniški poveljnik na Kubanu. Z nenadnim napadom je' zavzel Rostov beli armadi tekom civilne vojne ter zajel pri tem 250 oficirjev, ki so ravno obedovali v eni najlepših restavracij v mestu. Ko je bil ravno v glavnem stanu bele armade, je zazvonil telefon in Timošenko je odgovoril. Nek častnik bele armade je bil na telefo-lj nu, ki je ves prestrašen govoril: "Rdeča armada ogroža gla-l* vni kolodvor, kaj naj storimo?" Timošenko je pa odgovoril: "Le nič razburjenja. Vse je V redu. Ne pustite iz mesta nobenih vlakov do jutri, ko se bo položaj razčistil." Tako je dobil Timošenko z zvijačo vso železniško opremo v roke. Leta 1920 se je začel Timošenko prvič udejstvovati v zadevah voditeljev komunistične stranke. Na nekem sovjetskem kongresu je prvič srečal Lenina. O tem sestanku pravi Timošenko sam: "Vladimir Ilič,(Lenin) me je vprašal o lepih uspehih moje konjenice. Povedal sem mu, da" se je mnogokrat pripetilo, da so mi navadni vojaki svetovali pravilno rešitev kakih težkih problemov. Vladimirju I licu i---------t--——-_ se je to zelo dopadlo in je rekel: "Tako je pravilno! Glej, bodo vedno svetovali prav. Glavno je, da je človek z na da boš imel vedno podporo in zaupanje svojih vojakov. Til rodom." NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50, Za Cleveland po pošU, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 __________Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: Dnlted States and Canada $650 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $350 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months ___ Single copies 3c "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor •117 St. Clair Ave. Cleveland. Oblo. . _ Published dally except Sundays and Holidays je za seboj, da je tam prostor za več ljudi, je 18. septembra prinesla prav brhko deklico Jane-žičevim, pa žal bila je poganka. Janežičevi pa poganke niso hotli imeti v hiši, zato so jo poslali h krstu in je bila krščena na ime Carole Louise. Lawrence Jane-žič in Josephine Perkovich sta bila zraven pri krstu. Mati male Karolince se je po očetu pisala Huth. čestitamo, seveda! * * * Usmiljeni ljudje so še na svetu. Ko smo zadnjič omenili, da neki siromak prosi za obleko, katere je zelo potreben, in prosi ne za novo ampak za ponošeno, sta se zglasili dve družini prav kmalu in poslali dve obleki. Hva-' la lepa njim. Mož bo nepopisno vesel. iBl je namreč zelo žalosten, ker ni mogel v cerkev, pravi, da mu je njegova obleka, katero nosi čez 20 let, vsa razpada. * * * He-te-te-te. Naši fantje se po-[ stavijo v vojaški obleki. Joe Ur-bančič je bil doma na dopustu iz Minnesote, kjer se uežba že celo poletje. Anton Habjan, Jr. se je pokazal na domačih tleh. Prišel je iz Fort Benning, da obišče starše in druge sorodnike predno bo treba iti kam na fronto. Frank Škrl iz Reno piše iz Madison, Wisconsin, da še vedno pohaja v šolo za radio mehanika. Pravi, da ni mislil nikdar, da je toliko potrebnega pouka predno more postati res pravi expert. Mrs. Anton (Mulh) Ka-stelic se je odpeljala zadnjo soboto proti North Carolina, kjer se nahaja njen soprog pri vojakih. Poprej je bil na Zapadu, v Californiji, več mesecev. Vidi se kot bi njega in še več drugih naših fantov pripravljali za Afriko. Po celem-svetu so raztreseni, pa je to najbrže šele začetek. Kam to pride svet! * * * i Kako hitro je prišla jesen. Saj smo komaj dobro začeli to poletje, pa je že jesen tukaj, že listje trumoma pada in pleše po zemlji, kot bi se veselilo, da je svoj tok dokončalo, še odtrgalo in da sedaj prosto zleti kamor hoče. Neka nepopisna otožnost me obhaja, da se spomnim Zor-manovih besedi: "Zakaj, vetrovi nočni, srdito se oglašate, zakaj pokojni duši nemir in strah prinašate?" Naše življenje tako hiti proti zatonu, da ga skoraj ni moč dohajati s zavestjo in prilagode-njem in tako smo po letih stari I po mislih pa še vedno v onih le-I tih, ko nam je vsak dan prinesel novih nad in novih načrtov. Bog, kako hitro mine šestdeset in več let! če bi človek po teh letih ne imel nič druzega pričakovati kot.hladni grob, kako nepopisno prazno, brezpomembno in brezupno bi bilo naše življenje. Ker pa nas Bog sam zagotavlja, da nas koncem naših let na zemlji čaka večna pomlad, večna nemotena sreča, ki ni sanje ampak je tako gotova, kot je Bog v nebesih, zato se ne žalostim, ko grem tako hitro proti zatonu svojega življenja. * * * % Jesenski običaji v naši vasi so se nekam _ spremenili. V prej-šnih letih je bilo v tem času slišati bobnenje sodov, na katere so nabijali obroče in jih v utrjevali za novo kaplico. Ali dandanes se ne sliši, vsaj jaz ne slišim, morda sem postal gluh. Ali pa je temu vzrok, da naši starejši izginevajo iz naše srede, mlaj ši rod pa mesto vinskega soka prerad prijema za "vodko" mesto za vino. To. ni dobro. Vino nam je Bog dal žganje si je pa, kakor pravi ruska legenda, izmislil vrag. Na seji cerkvenega odbora je bilo sklenjeno, da se čim preje pošlje tikete za naš Fall Festival, po domače bazar, na vse lju-ii. že naprej opozarjamo, da so imena naših vojakov, katerih je jo izropali, jim Si!- nje> Utahe pa po- Si 4i bi]Vtdel več> kaJ bi re" \ bistrovidnemu (ij ' Pa pomagal si je, taki ljudje, if/' . re6o za sirovostjo. dejal jezno:, "čul mnogo, pa si ni-' ste tak —. Go-sanjah! Ko da se 'indij, ^ajina konja da bi i K an«k0 šolo —? Sme-ek, če bi se ne je- S H % ^ ua nismo drug za Hot °dšIa bova, da na-Poslušati vaših ki j J;" . fej 4 misli] pa osupel k kliknil: —! Kaj pa to S ^■'a sta se namreč Sla 110 čudno obnašala. Me a Slave, pihala in L PO lla na VSe Strani' pla j^^ku pa veselo za-P'anila na rob ja- y'Vi c. . 0 osupli gledali. kJ1 so blizu —!" je r1 »ni?31111 J'e na raah "C'' %t!\Sm° ~l Rdečkar-% st, tahi —! Ukrade-'iiijj, a navohala domače i(o hl2dala ihtm na ^ CZ siorili j'e "Se bomo bra- K - H Pokažemo, da % "v°ma nimamo nič z njima!" 'S* s Pestjo Knoxa po ilt Je zvalil po tleh ko JlejJ1 Udarec je dobil ■J^Por je utegnil mi" Nriije dejai °id r V*r ?a'brž tja gori 111 bomo Pred "J1' in lahko poča-V->o, kako se bo raji« ^ > \ bl]e visoke, ni bilo JO nje' pa Sila po- ^o Vs.^°či, v nekaj se-\ Stirje lovci izgi" V^Ut^- in trrmičjem. J' 3e minila, odkar \ Utahe. Ven/6 Pravkar mislil \SvJf* napad, pa ves ;i(V da Je eden be" Vldva pobil s pe~ (! razumel, kaj V ^ kCak°vani napad, X 0> belokožec pobil se in i>ciže obotavljanjem s! s5?krili-Varni 80 I n J)asiami in puščica- VSimS° obvladali vs0 J,1 \r\ Puškami. V 3e ugibal, kaj bi • j. je imel- v ska" Saino štirje be-VDoJ,H so J'h obkolili, i'^i ()( agalo, če pa jim X!\?.živega. Seveda, ' iiV naPadli od vseh °So bojevnikov miM V SREBRNEM JEZERU bi padlo, pa nazadnje — štirje ne bodo odbili dve sto ljudi, če jih naglo napadejo. Rdečkar je pogumen, da, drzen, na misel pa mu ne hodi, da bi tvegal življenje tam, (kjer lahko doseže svoje namene z zvijačo. In z zvijačo mislil dobiti Veliki volkbelokožce v pest. Zažvižgal je podpoveljnikom, zbrali so. se v posvet. Beli so radovedno čakali. Old Shatterhand je ostro pazil, če bi se kje pokazal kak rdečkar. Pa nobenega ni bilo. Pač pa je zadonel črez jaso močen glas in povedal: "Belokožci so obkoljeni! Naj pridejo s skalovja in naj se vdajo!" Jasa je bila komaj petdeset metrov široka, skale so ležale sredi nje, glas je bilo razločno slišati. Na tako smešno zahtevo seveda nobeden niti zinil ni. Še dvakrat je ponovil rdeč kar zahtevo in ker se nihče ni zmenil za njo, je pridjal: Če beli ne bodo ubogali, jih bomo pobili!" Tedaj šele se je oglasil Old Shatterhand: "Kaj pa smo storili rdečim bojevnikom, da so nas obkolili in da nas mislijo pobiti?" "Tisti psi ste, ki so nam pokradli konje in pobili mnogo naših!" "Motiš se! Le dva sta izmed tistih, malo pred vami sta se nam pridružila, pobil sem ju s pestjo, ker sem zasumil, da spadata med tiste roparje. Mi drugi pa smo mirni belokožci, v prijateljstvu živimo z vsemi rdečimi rodovi. Če bi rad imel tista dva, pojdi pa si ju vzemi! Nista mrtva le onesvestila sta se." "Rad bi nas zvabil na jaso, da nas postreliš!" "Ne! Nič vam ne bomo storili. Kdo si? Kako ti je ime?" "Jaz sem Ovtus avat, poglavar Utahov." "Poznam tvoje ime. Veliki volk je močen na telesu in po duhu. Poglavar Utahov rodu Jampa je, njegovi ljudje so pogumni in pravični in ne maščujejo krivic zločincev na tistih, ki so nedolžni." "Govoriš ko stara baba! Za življenje te je strah! Praviš, da si nadolžen, ker se bojiš smrti ! Preziram te! Kako ti je ime? Najbrž stari, slepi pes?" "Ali Veliki volk ni sam slep? Ali ne vidi naših konj? Ali so bili ti konji kedaj last Utahov —? Mezeg je poleg. Ali imajo Utahi mezge —? In naj si pogleda mojega konja! Mustang je! Ali so imeli Utahi kedaj take konje — Čistokrven je, le za Winnetoua, mojega prijatelja, in za druge njegove prijatelje jih odgojujejo Apači. Nismo teh konj ukradli vam! In moje ime bi rad zvedel? Bojevniki Utahov naj slišijo, ali je moje ime ime psa! Belokožci mi pravijo Old Shatterhand, v jeziku Utahov pa me imenujejo Po kaj mu." Poglavar ni odgovoril. Celih pet minut je trajal molk kar, je pričalo, da je ime Old Shatterhand močno zaleglo. In spet se je oglasil Veliki volk: "Belokožec pravi, da je Old Shatterhand, pa mu ne verjamem. Old Shatterhad ne pozna strahu, ti pa se skrivaš!" "Da je tako skrivanje znamenje strahu, bi se smelo reči, da so bojevriiki Utahov še večji bojazljivci, ker se skrivajo, pa še samo pred štirimi belokožci _t Dokazal ti bom, da res ne poznam strahu! Videl me boš _t" (Dalje prihodnjič.) Pri Hubertovem znamenju Na zahvalno nedeljo so zajokali farni zvonovi: Mortuos plango. Ljudje so v gručah hodili v vaško župnišče kropit umrlega župnika, ki so ga vsi radi imeli. Roka za roko je segala po rožmarinovi vejici, da pokropi dragega pokojnika in marsiko mu je zdrknila solza ob mrtva škem odru. Duh voščenih sveč je napolnjeval hištrno ter se mešal s sladkim vonjem zelenega roženkravta, postavljenega okoli krste. Skozi okna so žalostno gledale bele, bridko dišeče novemberce, ki so rasle v gredici ob zidu ter se zdaj pa zdaj zamajale v jesenskem vetru, kakor v poslednji pozdrav Poleg velikega razpela, ki je kraljevalo tam v kotu nad mizo, so krasile belo pobeljene stene slike cerkvenih dostojanstvenikov; nad pisalno mizo pa je poleg gamsovih rogljev samevala preprosta slika, predstavljajoča sv. Huberta kot lov ca, ki se mu je kakor pripoveduje legenda, prikazal bel jelen s križem med rogovjem, ko je lovil na sam veliki petek. Pri vsej tej praznični tišini pa se ti je vsiljeval vtis, kakor da umrli župnik govori s pesni kom: "Tedaj končana pot bo moja in konec bo težav in boja, tedaj potihne za vsegdar sveta mi in srca vihar." Ko so odprli testament, so brali, da pokojni zapušča vse svoje premoženje občinskim revežem, izvzemši manjšega zneska in slike sv. Huberta nad pisalno mizo; kajti kot svojo poslednjo željo je med drugim izrazil, naj bi na planini blizu lovske koče postavili po njegovi smrti znamenje v obliki križa, na katerega naj pritrdijo sliko sv. Huberta. Za izvršitev te zadrt je želje pa je bil v oporoki določen sosed Matija, župnikov najboljši prijatelj in velik lovec pred Gospodom. Matija pa je podedoval tudi gamsove roglje in župnikov dnevnik, iz katerega mu je šele zdaj postalo jasno marsikaj, kar mu je bilo prej še skrivnost Na sv. Martina dan je bilo oblačno in po snegu je dišalo. Po špikih in grebenih so se preganjale megle in se obešale po vrhovih. Planina je bila zapuščena in le sem ter tja se je oglasil drc'ban gorski ptiček, hoteč pregnati morečo tišino. Zdaj pa zdaj je zarožljal kamen, znamenje, da so v bližini gamsi. Matija je dospel na zelenico, ležečo pod lovsko kočo. Spremljal ga je sin Janez, noseč težak nahrtbnik, sekiro in žago. Ni bilo to baš lahko breme za •sedemnajstletnega študenta, toda ljubezen do planin, lova in ideje, ki jo je delil z očetom in ki naj se daues uresniči: vse to mu je na triurni, naporni poti vlivalo novih moči, da ni omagal. "Janez, ti pojdi kar po tejle stezi v kočo in pripravi obed, jaz pa se vzpnem pod onole steno in zalezem gamsa, če bo sreča seveda," šepne oče. Niso še zavreli Janezu ajdovi žganci, že je presekal rezek strel mrtvaško tišino in čez uro je oče ponosno obesil tolstega kozla na klin okajene bajte . Po obedu sta odšla na delo Po daljšem iskanju sta našla pripraven macesen; ko je zape la sekira, se je vsulo na ti zlatorumeno igličje, kakor da hoče ta sin planine prej odloži ti svoj knežji plašč, preden omahne v smrt. Sekira in žaga in oblič so opravili svoje in vzrastel je ve^ ličasten križ, dišeč po smoli in raznih oljih sveže macesnovine Nato pa sta pritrdila nanj sli ko sv. Huberta, tisto sliko, ki je nekoč visela poleg gamsovih rogljev nad župnikovo pisalno mizo. Janez je nabral ruševja in napravil venec, s katerim je ovil sliko. Oče pa je izvlekel iz žepa svečko, jo prižgal ter po stavil na skalo pod križem. Sklonjenih glav sta se spomnila z očenašem onega, katerega željo sta pravkar izpolnila. "Ali je bil rajnki župnik tuli lovec?" povzame Janez besedo čez nekaj časa. "Da, ;bil je. Tisti gamsovi roglji, ki jih je zapustil meni v pomin, so postali nekoč preva-žen mejnik njegovega življenja rekel bi celo: božji mejnik. Odkar je namreč oblekel talar ni več prijel za puško; saj je bila prav za prav puška vzrok, da je postal duhovnik." "Kako to?" "V njegovem dnevniku sem med drugim bral tudi to, da ga e oče, ugleden in imovit cesar-ki uradnik, že zgodaj začel vzgajati v lovskih znanostih in nu tako tudi vzbudil veliko na-gnenje do lova. Že kot otroka so ga zanimale v očetovih sobanah viseče lovske puške, ki so bile dragocenost zase, saj jih je dobil v dar od raznih mag-natov, ki so bili zelo blizu ta-tratnega dvora. Po dovršenih srednješolskih študijah ga je poslal imenitni oče na vseučilišče, da se posveti pravu. Toda lahkoživi sin je, kot sam piše v svojem dnevniku, rajši vpselja-511 in ponočeval, hodil na lov k raznim graščakom in podobni gospodi ter — z. eno besedo — zapravljal čas, denar in zdravje. Nekega dne pa ga je srečal isti Gospod, ki je stopil nekoč na pot Savlu, ko je jezdil iz Jeruzalema v Damask . . . Prijatelj ga je povabil na gamsji lov. Pozno v noč se je zelena bratovščina veselila v lovski koči; pri bogato obložen, mizi so govorili marsikaj, ne misleč na to, da bo od vsake nepotrebne besede nekoč treba dajati odgovor. Razpravljali so tudi o Hubertovi legendi in oni, v katerega spomin sva pravkar postavila tale križ, je v svoji objestnosti rekel, da bi rad srečal gamsa s križem med roglji. •In želja se mu je izpolnila, čeprav ne dobesedno! . . . DELO DOBIJO BORING MILL operatorji Izkušeni na velikih horizontalnih in vertikalnih Large Planer operatorji SLAB-MILLER Bench Assemblers Hooker-on Mezda na uro povrh overtime. Moralo predložiti dokaz o ameriškem državljanstvu. Ako so zdaj zaposleni na vojnem delu, naj se ne priglasijo. Naslednjega dne so se zara-! na spravili na zalaz. Zaradi mr-. zle burje je bilo vse poledenelo in hoja po gamsjih stezah je bila nevarna. Mladi pravnik se je bil vzpel na ozko polico. Ker pa je imel kaj neugoden veter, je moral vse dopoldne požirati sline in gledati, kako se na nasprotni strani izprehaja plemenita divjad. Njegove lovske tovariše je kmalu prepodil mraz v toplo lovsko kočo, le on je vztrajal v svoji lovski strasti. Opoldne je burja ponehala in sonce je pomežiknilo izza vrhov. Kamen zaropoče in se sko-tali na prod. Lovec se mrzlično ozre. Na bližnji skali vidi stati stasitega gamsa, ki je bil po prednjem delu telesa popolnoma bel. Roka otrpne, a le za hip; kri vzvalovi, puška se pritisne k licu, strel odjekne in kozel omahne s skale na prod. V veselem razburjenju je zapuščal kraj, kjer je užil toliko mraza in končno dosegel tako nepričakovan uspeh. Ko se je v naglici spuščal navzdol, se mu zatakne puškin jermen za skalno škrbino; ker je hotel hitro rešiti puško, se prime za majavo skalico, ki se mu pri priči izpuli in nesrčeni lovec zleti v globino med krivenčasto ruševje. . . . V bolnišnici si je dolgo lečil svoje polomljene ude, preden je popolnoma okreval. Ozdravel pa je tudi duhovno. Ker mu je bilo dolgčas, je nekega dne zaprosil sestro za čtivo. Neka- mattr^ Waffle Irons Combinations Inner SPrinS Cnb M Sandwich Toasters Cory and Silex Coffee Carpets and Carpeting ^ Electric Percolators Brewers Throw Rugs and Carp Electric Casseroles Floor and Table Lamps Remnants Electric Mixers Clocks, Kitchen, Bedroom Kitchen Stools Liquidizers and Mantle Electric Record Play^Sver$ Electric Irons and Ironers Bedroom Sets Koroseal Iron Board ^ Sewing Machines Breakfast Sets, Chrome Smoke Stands Sewing Cabinets Wood and Porcelain Mattress Covers HOME EQUIPMENT SALES C O- „ 710 E. 152 St. Frank C. Perme, lastnik MUlberry 4'j 560 E. 99. ST. A The May Co.'s pritličje