LETO III. 4 APRIL1977 glasilo szdl občine logatec Red pri davkih Čeprav smo v naši občini spravili iz občinske uprave vrsto družbenih zadev v pristojnost skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, je vseeno v občinski upravi ostalo še mnogo nalog. Med te spada tudi izvajanje sprejete davčne politike, ki jo uresničuje davčna uprava. Njena dejavnost je razmeroma občutljiva, saj neposredno zadeva številne občane z davčnimi obveznostmi in z drugimi prispevki. Vsega tega pa v letu 1976 ni bilo tako malo: občani so bili obremenjeni z njimi za 6,964.185 din, plačali pa so jih za 6,331.579 din; drugače povedano, 91 % obveznosti je bilo plačanih. Še najbolj pridni so bili zavezanci iz kmetijske dejavnosti, ki so poravnali 94 % vseh obveznosti. Kajpak, izterjava davkov ne gre kot po maslu; lani so morali izdati kar 1517 opominov, sklepov o prisilni izterjavi pa 58. Na koncu so sicer poravnali svoje obveznosti vsi, razen enega, za katerega pa so uporabili možnost razpisa prisilne prodaje. Delavci davčne uprave so zadolženi za odmero in izterjavo več vrst davkov in tudi prispevkov. Napak misli tisti, ki meni, da odmerjajo in izterja-vajo le davke od kmetijske in obrtne dejavnosti; tu so še odmere in izterjava davkov od gospodarskih organizacij po ugotovljenem dohodku, nadalje davek na posest stavb, na promet nepremičnin, na dediščine in darila, od skupnega dohodka občanov, od posesti gozdnih površin, na cestna tovorna vozila, na dohodek od premoženja, od obrtne dejavnosti v pavšalnem znesku, od intelektualnih storitev v pavšalnem znesku, pa še prometni temeljni, republiški in občinski davek na motorna vozila. Razen tega so izterjavah prispevke za starostno zavarovanje kmetov, vodne prispevke, prispevke za samoupravne interesne skupnosti, za solidarnost, samoprispevke in članarine gospodarske zbornice. -vr Februarska seja skupščine občine Na 22. skupni seji vseh treh zborov skupščine občine so delegati poslušali poročilo o dejavnosti delegatov naše republike v zveznem zboru skupščine SFR Jugoslavije, ki ga je posredoval delegat Rudi Bregar. Navzoče je seznanil z načinom dela republiške delegacije v zveznem zboru, zlasti o njenem sodelovanju pri pripravljanju in sprejemanju zakonskih aktov. Zatem so delegati na tej seji poslušali še poročilo občinskega javnega pravobranilca Emila Tomca, nadalje poročilo o delu občinskega sodišča na Vrhniki, ki ga je posredoval njegov predsednik Anton Plut, in poročilo odbora za izgradnjo in obnovo šolskih in vzgojno varstvenih objektov, ki ga je dal predsednik odbora Samo Oblak. Med ostalimi zadevami, ki so jih obravnavali na tej seji, je bil tudi odlok o imenovanju „Ulice Dolomitskega odreda", to je nove poti, vzhodno od Rovtar-ske ceste. -vr Kaj lahko takoj sami naredimo? Četudi nam zaključni računi delovnih organuacij v naši občini za leto 1976 kažejo razmeroma ugodne dosežke, pa le ne moremo biti povsem zadovoljni. Res, izgub v občinskem gospodarstvu ni bilo; bilo jih pa ni bolj ali manj zavoljo ugodnih naključnih razmer, ne pa zastran tega ali onega bistvenega premika v ekonomiki poslovanja, še zlasti pa ne v produktivnosti vloženega dela. Poudariti pa bi morali tudi, da na področju uveljavljanja samoupravnih odnosov, ne v neposredni proizvodnji in ne v družbenih dejavnostih, nismo naredili večjega koraka naprej, četudi nas k temu zavezuje ustava in zakon o združenem delu. Res, velika ovira večji gospodarski rasti so hude, za številne delovne organizacije celo prehude, obremenitve z raznimi dajatvami: to so precejšnje davščine, nadalje zavarovalnine, zagotovo najtežje za proizvodnjo pa so bančne obresti, o čemer bo treba letos kaj več in bolj odločno reči in primerno ukrepati. Ta neekonomski vidik jemanja dohodka proizvodnim organizacijam je že nevarno zmanjšal reprodukcijsko sposobnost proizvodnih delovnih organizacij, in o tem bi se morali prek delegatskega sistema na vseh ustreznih samoupravnih ravneh odločneje dogovoriti Sicer pa ostanimo doma, in poglejmo, kaj bi lahko sami naredili Ne smemo namreč pozabiti, da negativni tokovi v gospodarskih gibanjih v začetku tega leta niso le izven naših občinskih meja, temveč - in zagotovo so mnogo bolj usodni - tudi v naših delovnih organizacijah. Odvisna so predvsem od naših prizadevanj, volje in znanja. Bodimo kar določeni: naša poglavitna tovrstna hiba je zastoj v produktivnosti dela. Ne moremo, ne znamo, ali morda ponekod tudi ne želimo, več iztisniti iz delovanja strojev, izkoriščanja surovin, smotrnejše organizacije dela, določenega tehnološkega opravila, pa iz samega delovnega časa in podobno. In še: vsak, tudi majhen, korak naprej iz nerazvitosti dohodkovnih odnosov je lahko pomemben za povečanje produktivnosti dela. O teh vprašanjih, ki so bistvenega pomena za gospodarsko rast občine v celoti, posebej pa za vsak tozd in tudi krajevno skupnost, bi morali brez odloga začeti določno razpravljati in sklepati Na koncu ne smemo pozabiti, da je za urejevanje in usmerjanje teh izredno pomembnih vprašanj potrebna načrtnost, ki jo moramo v okviru naših srednjeročnih načrtov za to leto zelo določno, in razumljivo za vsakogar v proizvodnji, izdelati Rudi Vogrič išje stanarine za 30% Od 1. aprila letos dalje bodo z občinskim odlokom v veljavi za 30 % višje stanarine in najemnine. Odlok pravzaprav uzakonja že prej sprejeti republiški dogovor o višjih stanarinah in najemninah. Seveda, v tej zvezi se med ljudmi izmenjava veliko besed, največ je v njih nevolje, negodovanja itp. Res je tudi, tega ne smemo prezreti, da so bile stanarine z zveznimi predpisi dolgo zadržane in šele leta 1975 so se začele postopno „popravljati": najprej za 25 % in lani za 20 '/>,. Vendar tekma z inflacijo in vsemi podražitvami še zdaleč ni bila dobljena. Normativi za izračun stanarin, veljavni za vso Slovenijo, so taki, da postavljajo za izhodišče za obračun stanarin vrednost zgradb, ki je za 2 tretjini manjša od gradbene. In potem se pač dogaja, da predpisani delež od stanarine ne zadošča za sprotno vzdrževanje, kaj šele za investicijske posege, zlasti v starejših hišah. Pobrana stanarina se uporablja takole: — 25 % za amortizacijo, — 20 % za upravljanje in gospodarjenje s stanovanjskim fondom, — 34 % za investicijsko vzdrževanje, — 11 % za tekoče vzdrževanje (sredstva hišnih svetov) Dogaja se pri starih zgradbah, da si naberejo za tekoče vzdrževanje — denar, s katerim upravljajo hišni sveti — le 1.000,00 din, 950,00 din in celo samo 860,00 din za celo leto. Samo dimnikarske usluge in deratizacija pa veljata eno takih zgradb letno 800,00 din. Itd. Se huje je pri investicijskem vzdrževanju, saj mora stanovanjska skupnost najemati kredite, če naj opravi kako večjo rekonstrukcijo, primer: Tržarka 105 (stara sodnija). Do leta 1980 naj bi se stanarine postopoma višale, da bi dosegle tisto vrednost, ki bi zadoščala za kritje vseh stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja, amortizacije in upravljanja. Da bi občani z nižjimi dohodki oz. njihove družine ne bile preveč življenjsko prizadete, je Skupščina občine Logatec sprejela odlok o posebni pomoči takim občanom. Delna nadomestitev stanarin - subvencioniranje - pa bodo uveljavljali lahko tisti občani, ki ustrezajo pogojem, o čemer bo tekla beseda v razpisu za subvencije. Vsega zamujenega tudi stroškovne stanarine ne bodo ujele, vendar vsaj večje rane v stanovanjskem gospodarstvu se bodo lahko krpale, vsaj to. -maš mi m številke Koliko neogibnega dela je pri izvajanju določene upravne dejavnosti, je težko izluščiti iz suhoparnega naštevanja statističnih številk. Vendar ob poskusu, razbrati med temi številkami življenjsko nit posameznika iz spleta številnih medsebojnih družbenih odnosov, le zaslutimo občutljivost družbene zgradbe, nad katero pa je treba vestno bedeti. Med takšna družbena opravila pa sodi tudi dejavnost upravnega organa za notranje zadeve. V naši občinski upravi so opravila s tega področja lani opravljali trije delavci oddelka za notranje zadeve. Če najprej vzamemo dejavnost matične službe v pretres, brž zapišimo, da je morala tovarišica, zadolžena za registre prebivalstva, med drugim vpisati v kartoteko podatke za 334 priseljencev in novorojenčkov, za 4064 domačih gostov, za spremembe 618 stalnih in 372 začasnih bivališč in tako naprej; treba pa je bilo izdelati 746 osebnih izkaznic, ki pa vselej terjajo določen postopek. Razmeroma dosti opravil je bilo glede zagotavljanja javnega reda in mira. Ta so zadevala dejavnost 23 društev v naši občini, nadalje pripravo dokumentacije in presojo za 62 prireditev, ki so jih morali lani prijaviti in izdati 18 dovoljenj za verske obrede izven sedeža verskih skupnosti. Zanimivo je vedeti, da občani občine Logatec zelo radi potujemo po tujem svetu. Tako lahko sklepamo, saj so lani izdali 565 novih in podaljšali 658 starih potnih listov/ hkrati tudi pomeni, da ne glede na starost ali spol, ima povprečno vsak sedmi občan potni list. Čez občinske meje pa tudi drugače radi gremo: kar 55 dovoljenj za sklepanje zakonskih zvez v drugih občinah so lani izdali na tem oddelku občinske uprave. Posebna vrsta opravil oddelka za notranje zadeve so v zvezi s prometom. Ko bomo naštevali nekatere stvari, ne pozabite upoštevati, da nas je, občanov. nekaj manj od osem tisoč ljudi. Torej: lani so izdali 205 novih vozniških dovoljenj, vseh skupaj pa je bilo do konca leta izdanih natanko 2000 (da, dva tisoči). To pomeni, da vsak četrti občan uradno zna voziti motorno vozi/o. Kajpada, v vsakodnevnem življenju je s tem znanjem nekoliko drugače, kar velja tudi za nas: lani so zaradi različnih razlogov odvzeli 76 vozniških dovoljenj. Spet drugo opravilo s področja prometa je registracija motornih vozil. Tako so lani v naši občini podaljšali 1230, izdali pa novih 511 prometnih dovoljenj. V to, razmeroma veliko število motorizirane pločevine pa moramo všteti še 198 evidentiranih traktorjev. Povejmo še, da ta upravna dejavnost terja zares veliko pisarniškega dela. Že samo razlaganje občanom, ko se pojavijo z raznimi zahtevki, terja mnogo časa; vendar pa so se delavci za notranje zadeve znašli, in sicer tako, da marsikdaj namesto dol- gotrajne razlage prosilcem sami spišejo vloge in zahtevke, kar je ob nekaterih opravilih bistveno zmanjšalo časovno zadržanost stranke in delavca. Tudi njim naša skrb Med občani, za katere je občinska skupnost kot celota dolžna skrbeti, je tudi 28 vojaških in mirovnih invalidov ter 72 vojnih vdov in staršev padlih borcev. Vsako leto je treba zanje urediti številna vprašanja v zvezi z valorizacijo njihovih invalidskih prejemkov, z zdravljenjem v zdraviliščih in podobno. Po zakonu o WI ima zagotovljeno zdravstveno varstvo 48 oseb. Mnogo obsežnejša je družbena skrb za borce NOV, kijih je 450. Seveda, za večino ni potrebna posebna skrb, temveč le za tiste, ki so potrebni stalne ah enkratne priznavalnine, kar še zlasti velja za kmete borce. Med občani, ki imajo posebne zasluge za našo nacionalno svobodo, je tudi šest borcev za severno mejo, ki jim namenjamo pravtako posebno pozornost in skrb. -vr O alkoholizmu Od februarske seje skupščine skupnosti socialnega skrbstva je minilo sicer že precej časa, a se nam zdi vredno s te seje objaviti delegatsko vprašanje in odgovor nanj, in sicer o boju proti alkoholizmu v naši občini. Vprašanje: kaj je skupščina naredila za odpravo alkoholizma v naši občini? Odgovor: Delo z alkoholiki in z njihovimi družinami je v vsakoletnem delovnem načrtu socialnega skrbstva. V sedanjem času je že precejšnje število alkoholikov na ambulantnem ali hospi-talnem zdravljenju. Delo z alko-holičnimi bolniki pa ni enostavno, saj zahteva celovito obravnavanje njegove družine, torej pripravljenost vseh najožjih članov družine pa tudi ožjega in širšega okolja alkoholika. Večkrat pa prav pri sorodnikih ali v njegovi delovni organizaciji naletimo na določen odpor in zavrnitev sodelovanja. To pa predstavlja določeno oviro pri zdravljenju alkoholika. Zavedati se moramo, da za uspešno odpravo alkoholizma je potrebno sodelovanje vseh dejavnikov v občini, in sicer socialnega skrbstva, skupnosti za zaposlovanje, organizacije združenega dela, zdravstvene skupnosti in tudi družbenopolitičnih organizacij . -vr Lahko bi bili še boljši Kako smo uresničevali predvidevanja v prvem letu srednjeročnega načrta v gospodarstvu? Družbeni načrt občine za leto 1976-1980, sprejet v juliju 1976, predvideva (SR Slovenije za 6 %) 11,5 % rasti družbenega proizvoda v občini. Obe rasti v % pomenita realno rast, to je po stalnih cenah, brez inflacije na bazi cen v letu 1975. V industriji, ki je osnovni nosilec razvoja, smo po prvi varianti načrtovali 14 % gospodarsko rast. nominalna vrednost bruto dohodka v občini (v mili- Jonih) V tem sestavku sicer ne bomo prikazali lanske rasti v realnih stopnjah, temveč v nominalnih (všteta je tudi inflacija), vendar bomo tudi s temi kazalci dobili določeno predstavo o gospodarskem napredku v letu 1976, posebno še če bomo nekatere kazalce primerjali s SR Slovenijo. Ti kazalci seveda veljajo le za družbeni sektor, ker podatkov za zasebnega še nimamo. nominalna stopnja rasti bruto dohodka v družbenem sektorju v letu 1976 BRUTO DOHODEK V OBĆINI ZA DRUŽBENI SEKTOR nominalna vrednost bruto dohodka v občini (v milijonih) • nominalna stopnja rasti bruto dohodka v DS v letu 1976 • Zanimiv je še en kazalec uspešnosti poslovanja gospodarstva v občini: ekonomičnost poslovanja (merimo jo z višino ustvarjenega celotnega dohodka na 1 dinar porabljenih sredstev) je namreč v preteklem letu porasla za 6,2 %. doseženi bruto dohodek po delovnih organizacijah v letu 1976 (v milijonih) OPOMBA: Bruto dohodek predstavlja celotno ustvarjeno vrednost: dohodek + amortizacija (minimalno in pospešeno). Čeprav je stopnja rasti v republiki ocenjena, je hitrejša rast gospodarstva v občini nesporna, zlasti na račun industrije, ki je dosegla celo 38 % večji bruto dohodek kot v letu 1975. DOSEŽENI BRUTO DOHODEK PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH V LETU 1976 (v milijonih) Produktivnost dela (bruto dohodek na zaposlenega) je sicer rastla počasneje od bruto dohodka, vendar je bila kljub temu v nekaterih delovnih organizacijah ugodna. PRODUKTIVNOST DELA PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH V LETU 1976 (v tisočih din) Bruto dohodek po zaposlenem, kot je razbrati iz prikaza, zelo variira po posameznih ozdih. Na njega najbolj vpliva stopnja tehnološke opremljenosti in pogoji tržišča, ki so zelo različni; produktivnost dela pa je zelo zanimiva s stališča racionalnega zaposlovanja delovne sile. Prikazani podatki produktivnosti bi seveda imeli večjo vrednost, če bi jih primerjali z istimi kazalci navzven po panogah, toda žal sedaj s temi podatki še ne razpolagamo. EKONOMIČNOST POSLOVANJA Največ celotnega dohodka na 1 dinar porabljenih sredstev je ustvarila „KONFEKCIJA". Največjo stopnjo rasti ekonomičnosti pa je imel „VAL-KARTON"(10 Nekaj karakterističnih kazalcev gospodarstva občine v letu 1976 ne more v celoti prikazati gospodarstva z vseh vidikov. Zlasti moramo opozoriti na dejstvo, da v večini delovnih organizacij, kljub visokemu porastu dohodka, pa po pokritju naraščajočih obveznosti praktično ni ostalo ničesar za lastno razširjeno reprodukcijo. Obširnejše gradivo bo posredovano delegacijam za obravnavo na prvi seji občinske skupščine. dipl. ing. JOŽE RUPNIK produktivnost dela po enem zaposlenem delavcu v letu 1976 (v tisočih) i ,3 l bi radi zadrugo V prejšnji številki smo že poročali o aktivnosti obrtnega združenja. Ena izmed teh aktivnosti je tudi prizadevanje obrtnikov, da bi v občini ustanovili obrtno zadrugo, ki bi seveda lahko pokrivala širše območje Notranjskega. Pobuda za ustanovitev zadruge je bila sprožena na posvetu predstavnikov IS in obrtnih združenj notranjskih občin. Prednost zadruge vidijo obrtniki v hitrejšem in uspešnejšem povezovanju z družbenim sektorjem, kar po mnenju obrtnikov sedaj ni zadovoljivo, gospodarstvo pa se raje navezuje na kooperante izven občine. Druga prednost zadruge bi bila v cenejšem reprodukcijskem materialu in v večji socialni varnosti. Torej tudi obrtniki, vsaj i/ proizvodne obrti, čutijo potrebo po medsebojnem povezovanju in čvrstejši naslonitvi na družbeni sektor, zlasti na industrijo, ki jo s svojo proizvodnjo dopolnjujejo. 26 POSLOVNO POROČILO odbora za izgradnjo in obnovo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov za leto 1976 Po preteku 5-letnega obdobja so se občani in delovni ljudje odločili za podaljšanje samoprispevka - prispevka. Leta 1976 ob novo zastavljenem programu izgradnje potrebnih družbenih objektov so se občani na referendumu odločili za povečani samoprispevek iz osebnega dohodka od 1 % na 2 %, a delovni ljudje so se na zborih odločili za povečani prispevek iz dohodka delovne organizacije od 1,5 % na 2,5 %. Obseg investicijske naložbe v obdobju 1976-1981 predstavlja po sprejetem programu izgradnje objektov vrednost 31,400.000 din. Program obsega izgradnjo šole z oddelkom otroškega varstva v Hotedršici, izgradnjo otroškega vrtca v Logatcu, obnovo šole v Lazah, Rovtarskih Zibršah in Medvedjem brdu, adaptacijo otroškega vrtca v Rovtah, dogradnjo šole za nižje razrede v Gornjem Logatcu, dopolnitve opreme za šole ter odplačilo dela kreditov za zgrajene šole v preteklem obdobju. Preteklo leto ob uspešno izglasovanem povečanem samoprispevku in prispevku iz dohodka lahko računamo na letni priliv 6,250.000 din, kar bi zadoščalo za izgradnjo objektov zgoraj navedenega programa. Zaradi zaostalih obveznosti plačil že zgrajenih objektov pa je lanskoletni povečam priliv komaj zadoščal za plačilo tekočih obveznosti. Tako je odbor za izgradnjo sklenil, da se v letu 1976 preskrbi ustrezno investicijsko dokumentacijo s tem, da se izgradnji po programu prvih dveh objektov pristopa v letu 1977. Konec leta 1976 se je pristopilo edino k delni obnovi dvorane v šoli Laze za družbene potrebe kraja. Za otroški vrtec v Logatcu je odbor dobil dve ponudbi - idejne rešitve z ustrezno finančno oceno izgradnje. Eno rešitev je ponudil ..Marles" iz Maribora na osnovi idejnih načrtov, ki jih je izdelal „studio za otroško varstvo pri Zavodu za napredek gospodinjstva" iz Ljubljane. Drugo rešitev je ponudil „Gradnik" a Logatca na osnovi idejnih načrtov, ki jih je izdelal Projektivni atelje iz Ljubljane. Analiza ponudbe daje v vseh točkah prednost „Gradni-ku" pred „Marlesom", razen v roku izgradnje. „Gradnik" nudi poleg ustreznih kreditov tudi izgradnjo „k|juč v roke", od idejnega načrta do gotovega objekta z vsemi ureditvami. Zaradi ugodne ponudbe je bila z „Gradnikom" sklenjena ustrezna pogodba, nadzor nad gradnjo zagotovi odbor z imenovanjem tričlanskega organa, ki ga potrdi tudi skupščina občine. Po pogodbi bo „Gradnik" zgradil objekt v roku enega leta s tem, da prične izgradnjo v maju 1977. Vrtec bo zgrajen za kapaciteto 220 otrok na prostoru ob novi šoli „8. talcev" v Logatcu. Objekt bo zgrajen iz kvalitetnih sodobnih materialov, investicijska vrednost objekta po pogodbi je 10,050.000 din, kijih bo sklad plačal Gradniku v roku dveh let v anuitetah v višini 800.000 din, ki jih odbor nakazuje kreditorju vsak drugi mesec. V navedeni ceni pa se upošteva tudi nekatere priključke instalacij (ogrevanje, elektro in kanalizacija) in skupna kuhinja v novi šoli za potrebe bodočega vrtca. Odbor je posredoval Krajevni skupnosti Hotedršica v javno razpravo idejni načrt nove šole z oddelkom otroškega varstva. Po zaključku javne razprave je odbor dobljeno oceno upošteval in delno korigiral idejno zasnovo šole, vendar mora biti korektura v skladu s sprejetim programom izgradnje. Projektivni atelje bo glavne projekte za šolo v Hotedršici izdelal do meseca maja. V kolikor ne bo težav pri odkupu zemljišča in pridobitvi vseh soglasij ter težav v zbiranju dohodka sklada, bo lahko izvajalec pristopil k izgradnji že v tem letu v mesecu juniju ali juliju, medtem ko bi bU objekt izgotovjjen v roku enega leta. Dohodek sklada za izgradnjo in obnovo je bil v letu 1976 višji kot je bfl sprejet plan v okviru finančnega načrta. Priliv dohodka nad planom je bil iz sredstev samoprispevka občanov ter izhaja iz porasta osebnega dohodka. Enako je bil nad planom tudi priliv sredstev iz prispevka SIS. Izobraževalna skupnost je poleg planiranega dela prispevala tudi zaostali del obveznosti do sklada iz leta 1975. Skupnost otroškega varstva pa je poleg tekočega dela obveznosti, ki izhaja iz sprejetega samoupravnega sporazuma, izdvojila v sklad tudi del dopolnilnih sredstev in prekoračitve, ki se stekajo za vzgojno varstveni zavod iz osebnega dohodka delovnih ljudi. Planirani del dohodka ni dosežen le iz prispevka, ki ga prispevajo organizacije združenega dela iz ostanka dohodka delovnih organizacij. Točneje povedano priliv sredstev iz prispevka organizacij združenega dela ni dosežen zaradi neizpolnitev obveznosti OZD KLI, ki zaradi nerealiziranega planiranega ostanka dohodka ni v celoti izpolnil obveznosti, kot je bilo predvideno na osnovi sprejetega letnega gospodarskega načrta te organizacije. Izdatki sklada za leto 1976 delno odstopajo od sprejetega finančnega načrta. Odstopanje pri investicijah izhaja vsled neobhodne investicijske naložbe v obnovo dvorane v šoli Laze, zaradi družbenih potreb tega kraja. Prenos obveznosti anuitet na izobraževalno skupnost tudi ni bil izveden v skladu predvidenega obsega, tako je realizacija anuitet višja kot je bilo planirano. Mimo plana so tudi naložbe v osnovna sredstva obeh šol, vendar v okviru dogovora o financiranju neobhodno potrebnih osnovnih sredstev za obe šoli. Pri tem je treba povedati, da izobraževalna skupnost solidarnostno združuje amortizacijo, ki izhaja iz nepremičnin in premičnin obeh šol v sklad za izgradnjo. V plan finančnega načrta tudi ni bilo zajeto vračilo posojila komunalnemu skladu SO Logatec. Torej napaka pri zajemanju obveznosti! Posoji- lo komunalnega sklada je bilo najeto skupaj s posojilom samoupravne stanovanjske skupnosti, posojilom rezervnega sklada Skupščine občine, izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva vse skupaj v višini 1,440.000 din. Najetje posojila je bilo potrebno za plačilo zadnje situacije Gradniku pri izgradnji šole „8. talcev". Ostali izdatki so bili porabljeni za tekoče funkcionalne izdatke, stroške banke in dotacijo skupnih služb SIS za administrativno, tehnično delo. Prispevek za elektrifikacijo KS Trate izhaja kot obveza šole na Medvedjem brdu pri kasnejši obnovi te šole. Izdelava projektov in odkup zemljišča za vrtec in šolo v letu 1976 ni bSo realizirano iz vzroka, ker je obveznost za vrtec po pogodbi prevzel Gradnik, za šolo Hotedršica pa se je zavlekla javna razprava o predloženi zasnovi šole z oddelkom otroškega varstva v leto 1977. Zelo pomembno bi bilo pripomniti, da bo možno sprejeti program izgradnje izpolniti le ob zagotovljenem polnem samoprispevku in prispevku iz dohodka delovnih organizacij. Zato bi bila dolžnost vsakega občana, da izpolni dolžnost do sprejete obveze samoprispevka. To dejstvo velja posebno za občane, ki so zaposleni izven območja naše občine in niso v celoti zajeti v obveznost plačila samoprispevka. V cilju zajemanja tudi teh občanov je odbor pritegnil k sodelovanju Občinsko konferenco SZDL. Na drugi strani delovne organizacije združujejo sredstva iz dohodka na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma. Pomembno je, da vsaka organizacija izpolni svoj dolg, kajti neizpolnjevanje obveznosti v celoti poruši finančno konstrukcijo in s tem tudi sprejeti program izgradnje. Finančno poročilo za leto 1976 I. DOHODKI 1. Samoprispevek občanov 2 % netto 2. Prispevek OZD po sporazumu 2,5 % brutto 3. Prispevki SIS - Izobraževalna skup. - Skupnost otroškega varstva 4. Prispevek NZD za zdrav, dom 5. Obresti a vista sredstev 6. Drugi dohodki SKUPAJ DOHODKI 7. Prenos sredstev iz leta 1975 SKUPAJ RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA II. IZDATKI 1. Sredstva izločena za investicije - šola Dol. Logatec — šola Laze 2. Odplačila anuitete za šole 3. Nakup opreme za Osn. šolo Dol. Log. 4. Odplačilo anuitet za opremo šole Dol. Logatec 5. Osnovna šola „Osmih talcev" - oprema za kuhinjo 6. Osnovna šola Gor. Logatec - prispevke za kombi 7. KS Trate - obnova elektrifikacije prispevek 8. Komunalni sklad SO Logatec - vračilo posojila 9. Samoupravna stanovanjska skupnost - vračilo posojila 10. Elektro Ljubljana - elektro sogl. 11. Skupne službe SIS - dotacija 974.000 550.000 1,336.418,40 185.364,00 Realiz. 2,344.126,10 1,227.662.95 1,524.000,00 40.000,00 8.540,00 5.723,10 5,150.052,20 61.044,31 5,211.096,51 1,521.782,40 726.090,75 577.832,00 248.660,00 33.933,10 66.500,00 10.000,00 400.000.00 350.000,00 15.900,00 30.000.00 Plan 2,190.000 1400.000 1,290.000 61.044 5,041.044 1,337.000 434.762 805.000 350.000 12. Funkcionalni izdatki 6.226,45 13. Nadomestilo SDK 8.920,40 15.000 14. Izdelava dokument, odkup zemljišča za vrtec in šolo — 800.000 SKUPAJ IZDATKI 3,995.845,15 3,791.762 Stanje sredstev sklada 31.12. 1976 = 1,215.251,51 1,249.282 SKUPAJ SREDSTVA 5,211.096,51 5,041.044 KRATKOROČNA POSOJILA, DOBLJENA IN VRNJENA V LETU 1976 1. Rezervni sklad SO Logatec , 400.000,00 2. Izobraževalna skupnost - rezerva 220.000,00 3. Skupnost otroškega varstva 70.000,00 SKUPAJ 690.000,00 Finančni načrt za leto 1977 DOHODKI 1. Samoprispevek občanov 2 % netto OD 3.150.000,00 2. Prispevek OZD po sporazumu 2,5 % iz dohodka 2.750.000,00 - Izobraževalna skupnost ' 550.000,00 - Skupnost otroškega varstva 350.000,00 4. Obresti a vista sredstev 10.000,00 SKUPAJ DOHODKI 6.100.000,00 5. Prenos sredstev iz leta 1976 1.215.251,36 SKUPAJ RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA 8.025.251,36 IZDATKI 1. Izplačilo menic za investicijo otroškega_yrtca 2.400.000.00 2. Izločena sredstva za investicijo šola Hotedršica 3,500.000,00 3. Načrti, odkup zemljišča in ostala dokumentacija za šolo Hotedršica 400.000,00 4. 2 % prispevek za zaklonišča od investicijske naložbe v nove objekte 200.000,00 5. Odplačilo anuitete za zgrajene šole 520.000,00 6. Nakup opreme za šolo Gorenji Logatec . 150.000,00 7. Investicija obnovitve športnega igrišča šole „Osmih talcev" 150.000,00 8. Plačilo razlik za investicijo šole „Osmih talcev" 100.000,00 9. Plačilo uvedbe elektro priključka šola Laze 40.000,00 10. Prispevek za Skupne službe SIS in nadomestilo za strokovnega sekretarja sklada 60.000,00 11. Funkcionalni izdatki 10.000,00 12. Nadomestilo SDK 10 000 00 SKUPAJ IZDATKI 7,540.000,00 Razlika dohodki - izdatki 485.251.36 Obrazložitev Oblikovanje dohodka sklada za izgradnjo bazira na oceni realizacije dohodka v letu 1976. Združevanje sredstev v sklad iz naslova samoprispevka občanov, bo po oceni iz realizacije osebnega dohodka v preteklem letu, sigurno doseženo v predvideni višini. Enako velja za dotacije SIS po sporazumu iz sredstev Izobraževalne skupnosti in Skupnosti otroškega varstva. Edino vprašljivo je doseganje planiranih sredstev sklada iz prispevka OZD iz ostanka dohodka v smislu sprejetega samoupravnega sporazuma. Vsekakor planirano višino prispevka OZD bo lahko doseči, če primerjamo z obsegom sprejetih gospodarskih načrtov občinskih OZD. Visino prispevka OZD bo možno celo preseči, v kolikor bodo OZD izpolnile svoj dolg v celoti. Izdatki se večjim delom nanašajo na izplačilo teh menic v tem letu po pogodbi z Ljubljansko banko za izgradnjo otroškega vrtca ter izločena sredstva za predvideno investicijsko naložbo v izgradnjo nove šole z oddelkom otroškega varstva v Hotedršici. K šoli Hotedršica spadajo tudi stroški za nakup zemljišča, izdelavo glavnih načrtov in pridobivanja ostale dokumentacije (razna soglasja), kar je potrebno pridobiti pred pričetkom investicijske izgradnje. Po novem zakonu o ljudski obrambi je potrebno za vsa investicijska vlaganja izdvojiti na poseben sklad minimalno 2 % sredstev za namene izgradnje zaklonišč. Zaklonišča bodo zgrajena v skladu z občinskim načrtom zakla- rganja poleg potrebnih zaklonišč za šolske in vzgojno varstvene objekte tudi za vse pomembne družbene objekte ter naseljene mestne sredine. Ostali izdatki so tekoče obveznosti kot anuitete, ki izhajajo od zgrajenih objektov v preteklem obdobju ali obveznosti do šole Gorenji Logatec - nakup zaostale opreme, obveznosti do šole „Osmih talcev" — obnovitev športnega igrišča, poravnava razlik ob investicijski izgradnji šole ter obveznosti obnovitve električnega priključka v podružnični šoli Laze. Na kraju so tu planirani tudi stroški predvideni za funkcioniranje strokovnih služb. Odbor predvideva, da bo pričetek izgradnje otroškega vrtca padel v čas maj - junij. Enako tudi za šolo v Hotedršici s tem daje treba upoštevati možnost delne zakasnitve pričetka izgradnje, v kolikor ne bodo pravočasno rešene premoženjsko pravne zadeve okoli prenosa zemljišča. Dinamika priliva sredstev dotoka se tekom leta časovno ujema z dinamiko izdatkov. Zelo pomembno pa je, da bodo vse organizacije v kolikor niso že preko leta uplačevale akontacije na račun ubveznosti iz ostanka dohodka, izpolnile vse obveznosti do sklada. Izpad dela dohodka iz prispevka OZD lahko poruši finančni načrt sklada do te mere, da bo pričetek izgradnje šole v Hotedršici moral časovno pasti v naslednje leto. To pa pomeni, odstopanje od sprejetega programa izgradnje odnosno celo vprašanje realizacije celotnega programa ter posledice, ki bi vsemu temu tudi sledile. ODBOR ZA IZGRADNJO 5 1 > Obračun klijevcev za leto 1976 Doseženi rezultati poslovanja za preteklo leto 1976 so navzlic težavam, ki so se kazale v začetku leta, zadovoljivi. Celotni dohodek za delovno organizacijo kot celoto je dosežen v vrednosti nad 364 milijonov dinarjev, kar je od leta 1975 večji za 17,4 %, primerjalno z letnim načrtom pa je presežen za 7,9 %. Ostanek dohodka za delitev na sklade in za pokritje dogovorjenih družbenih in samoupravnih obveznosti je dosežen v vrednosti 22,9 milijonov dinarjev. Ta je od leta 1975 večji za 15 %, v primerjavi z letnim načrtom pa je presežen za 30,9 %. Stopnja akumulacije ostanka dohodka v odnosu na celotni dohodek znaša 6,3 %. Od zastavljenega letnega načrta je ta stopnja večja za 21,4 %, v primerjavi z letom 1975 pa je manjša za 2 %. OBREMENITVE GOSPODARSTVA SO PREHUDE Toda navzlic relativno ugodnim doseženim finančnim rezultatom v delovni organizaciji kot celoti, ustvarjeni ostanek dohodka po razdelitvi ne zadostuje za pokritje vseh obveznosti. Zlasti se pojavlja primanjkljaj za pokrivanje lastnin obveznosti do anuitet od najetih kreditov za osnovna in obratna sredstva, katere obveznosti bo potrebno pokrivati iz tekočih sredstev letošnje redne amortizacije v višini 4,7 milijonov dinarjev. Zaradi tako nastalih velikih družbenih in samoupravnih obveznosti, ki so vezane na davčno osnovo in na ostanek dohodka, so v odnosu na leto 1975 porastle za 73,6 %. Ob takih obremenitvah je okrnjena obstoječa substanca in reproduktivna sposobnost naše delovne organizacije za potrebne investicijske naložbe, za moderniziranje in obnovo strojnih kapacitet in tehnologije. Spričo nastalih nujnih potreb pa so načrtovane investicijske naložbe zaradi dotrajanosti strojnih kapacitet v naših proizvodnih tozdih neodložljivega pomena. Ob vseh teh dejstvih, ki pogojujejo našo nadaljnjo reproduktivno sposobnost in celotno gospodarsko rast, bi se morali v naši družbi v polni meri zavedati odgovornosti pri razreševanju gospodarskih proble- mov, in sicer na vseh nivojih naše družbene skupnosti, in se zavzemati za postopno razbremenjevanje gospodarstva. Ob tem pa moramo skrbno analizirati in določiti prednostne usmeritve gospodarskih tokov; treba je upoštevati prioritetni pomen potreb našega nadaljnjega razvoja proizvodni in neproizvodni sferi za boljši današnji in jutrišnji dan. Zavedati se moramo tudi dejstva, da nastalih problemov nikakor ni mogoče prepustiti v razreševanje posameznemu delovnemu kolektivu, oz. delovnim organizacijam, temveč je potrebna pomoč in razumevanje zunanjih dejavnikov in širše naše družbe. KLJUB POŽARU USPEŠNI Ko analiziramo gospodarnost delovne organizacije KL1, ugotavljamo, da je fizični obseg proizvodnje po načrtu izpolnjen 97,9 %, kar pomeni, da je premalo prozvodnje le za 2,1 %. Vendar, če upoštevamo, da je velik izpad v tozdu ŽAGA, ki svojega načrta ni dosegel zaradi požara, smo v ostalem načrt dosegli ali celo presegli. Saj so v glavnem vsi ostali tozdi svoj proizvodni načrt več ali manj dosegli in presegli po fizičnem in vrednostnem obsegu. Nasproti letu 1975 pa je fizični obseg proizvodnje v porastu za 5,%. Tudi produktivnost dela je, v primerjavi z letom 1975, po-rastla za 10%. Največji porast je bil v tozdu Drobno pohištvo, kjer so si delavci močno prizadevali, da so čimveč proizvedli, kajti povpraševanje po tovrstnih izdelkih na izvoznem tržišču je bilo veliko. Prizadevnost za dvig storilnosti se kaže tudi pri drugih tozdih. V letu 1976 smo povečali tudi prodajo naših izdelkov na inozemskem in na domačem trgu. Vso proizvodnjo smo sproti prodali, kar je tudi pozitivno vplivalo na rezultat poslovanja. Znatni napredek je bil dosežen v letu 1976 v izvozu. Vrednost tega predstavlja v dinarski vrednosti 121,4 milijonov dinarjev, kar pomeni, da je bil načrt presežen za 11 %, nasproti letu 1975 pa je večji za 54,4 %. Devizna vrednost izvoza US dolarjev znaša 6,298.500 in je v načrtu presežena za 3 %, v odnosu na leto 1975 pa je večja za 45 %. V letu 1976 tudi beležimo po vrednosti rekord v izvozu. Od celotnega izvoza odpade po vrednosti na ameriški trg 72 %. Preostala vrednost izvoza, 28 %, pa v glavnem odpade na ostale zahodne evropske države. Delovna organizacija KLI je leta 1976 izvažala v 12 držav. V preteklem letu 1976 smo prvič uspeli tudi izvoziti naša okna v Sovjetsko zvezo v vrednosti 85.160 OS. Ta dejstva kažejo, da se naša delovna organizacija na svetovnem trgu vsebolj uveljavlja in se vključuje v mednarodno delitev dela. Taka gospodarska usmeritev in porast prodaje naših proizvodov na svetovni trg, naj bi bila orientacija tudi za prihodnja obdobja. Pri tem pa nastopa zaskrbljujoče dejstvo v zvezi s preskrbo z osnovno surovino, to je od hlodovine do žaganega lesa iglavcev in listavcev, po katerih je vse večje povpraševanje ob rasti nabavnih cen, kar zmanjšuje akumulativno sposobnost tozdov in delovne organizacije. OSEBNI DOHODEK VEČJI OD NAČRTOVANEGA Zaposlenost se je v delovni organizaciji v letu 1976 povečala za 6,1 %. Skupno je bilo povprečno zaposlenih 1.142 delavcev. Povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega delavca v letu 1976 je znašal 3.760 din, ki je od načrtovanega večji za 9,3 %, primerjalno z letom 1975 pa večji za 25 %. Po posameznih tozdih je bil dosežen naslednji povprečni neto osebni dohodek: tozd ŽAGA 3.094 DROBNO POHIŠTVO .2.739 STAVBNO POHIŠTVO 2.996 DSS-SKUPNE SL. 3.500 povprečni neto OD 3.013 Razmerje med najnižjim in najvišjim povprečnim neto osebnim dohodkom predstavlja 1:3,95, kar je pod dovoljenim razmerjem po samoupravnem sporazumu lesne industrije SRS. VLOŽITI 40 MILIJONOV V investicijske naložbe je bilo v letu 1976 porabljenih 40 milijonov dinarjev, od tega za obnovo pogorele žage, ki je v zaključni fazi, je bilo porabljeno preko 13 milijonov dinarjev, 27 milijonov pa je porabljenih in že angažiranih finančnih sredstev, in sicer: 6 milijonov dinarjev za novozgrajeno skladišče v tozdu Stavbno pohištvo, 12,6 milijonov je zagotovolje-nih denarnih sredstev za izgradnjo in rekonstrukcijo lakirnice za tozd Stavbno pohištvo, preostalih 8,4 milijonov dinarjev je bilo porabljenih za nabavo strojne opreme za vse tozde, to je za uvoz kondenzacijskih sušilnic in raznih drugih obdelovalnih strojev iz Amerike, Italije in Nemčije, nakup treh novih tovornih avtomobilov MERCEDES ter nabavo raznih manjših strojev in naprav iz domačega trga. Finančna sredstva so bila v celoti zagotovljena: v glavnem lastna sredstva, odškodnina prejeta za požar na žagi od zavarovalnice TRIGLAV Ljubljana, delno bančni krediti in blagovni krediti dobaviteljev. Na splošno je bila poslovnost glede povpraševanja finančnih sredstev in glede na zagotovitve sredstev zelo ugodna, kar se je predvsem odrazilo po sprejetju zakona o zagotovitvi plačil. Delovna organizacija je bila v teku leta 1976 sprotno 100% likvidna do svojih poslovnih partnerjev. V teku leta "in ob koncu leta 1976 so terjatve in obveznosti delovne organizacije majhne. Prikazana uspešnost poslovanja v preteklem letu naj delovnemu kolektivu KLI služi za spodbudo za doseganje še boljših rezultatov in zastavljenih ciljev v nadaljnjem njegovem razvoju, ob podpori in pomoči naše širše družbene in politične skupnosti. R. Lipovec INDEKS 3.368 3.988 129 118 2.924 3.521 129 120 3.260 3.792 127 116 4.689 4.651 133 99 3.439 3.759 125 109,3 RAZSTAVA MALIH PLASTIK Ob tednu Komunista od 24. 2. do 2. 3. 1977 je razstavljal v mali dvorani Narodnega doma Logatec akademski kipar Drago Tršar, profesor na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Na otvoritvijo o kiparjevem delu spregovoril Zoran Kržišnik, ravnatelj Moderne galerije, nato je nekaj pesmi odpel Logaški oktet. Razstavo si je ogledalo 571 obiskovalcev. dosežen načrtovan dosežen v v letu 1975 za leto 1976 v letu 1976 Holenjski fantje so peli Logaška kultura živi. Največji poudarek dajemo prav pesmi, tistemu čudovitemu zaporedju tonov, ki nas dviguje v neslute-ne višave. Prav petje pa nas tudi združuje. Ne samo na odru. V nedeljo, 6. 3. 1977, smo se zbrali v kulturnem domu v Hotedršici prijatelji petja na odru in v dvorani. Čeprav je vel hlad iz mnogih kotov še nedokončanega doma, smo se počutili toplo in prijetno. Koncert moškega pevskega zbora Hotedršica je bil pripravljen v počastitev 85. obletnice tov. Tita in 40. obletnice njegovega prihoda na čelo KPJ. Seveda niso pozabili tudi Dneva žena in kakšno pesem so posvetili tudi njej. Koncert je obsegal 15 pesmi. Zahtevnost programa se je dvignila od časa, ko so pred dvema letoma prvič javno nastopili. Uglašenost zbora je dovolj zbrana in, kljub težavam, s katerimi se srečujejo, zazveni marsikatera pesem kot celota. Program je bil sestavljen iz treh delov. V vsakem so zapeli pet Uspeh gledališčnikov Med drugimi dramskimi besedili je Zveza gledaliških skupin Slovenije priporočala za uprizoritev tudi eno boljših sodobnih ameriških komedij Cvetje hvaležno odklanjamo. Delo je bilo sicer pripravljeno za logaški oder že pred leti, vendar kljub veliki vnemi posameznikov Logatec ni dočakal premiere. Prav ob režijski knjigi Marcela Štefan čiča, strokovnih nasvetih Mirka Zupančiča in sodelovanjem Rudija Čamernika, je mladi holenjski režiser Janez Zelene pripravil z gledališko skupino uspešno uprizoritev konec februarja letos. S to uprizoritvijo je KŠD „Novi val" sodeloval v akciji OK ZSMS „Naša beseda 77" in v občini dosegel prvo mesto. Sredi marca pa si je predstavo ogledala komisija za regionalni izbor. Gledališka prizadevanja mladih gledališčnikov so pohvalna, pozornosti pa so deležni igralci pred polnimi dvoranami. pesmi. Posegli so po narodni, partizanski in umetni pesmi skladateljev Gobca, Kramolca, Simonitija, Pavšiča, Preglja in predvsem Deva. Posebno sta ugajali Tam kjer lunica Oskarja Deva in NTmav čez izaro Luka Kramolca. Pevci so z vso pozornostjo sledili dirigentu in lahko se prav pohvalno izrazimo o interpretaciji prav teh dveh pesmi. Muziciranje se je še posebej izražalo v uspelem niansi\ ranju med forte in piano izvajanjem. Poslušalcem je še posebej ugajala Simonitijeva Bolen mi leži. Solist Silvo Nagode je pokazal, da ima odprt glas. Z njim se bo zbor lahko lotil še mnogokrat podobnih pesmi. S prizadevnostjo se lahko razvije v dobrega pevca. Prav gotovo zbor ne bi bil tako uspešen, če ne bi za krmilom stal pevovodja Matija Logar. Sicer smo včasih pogrešali natančnejših vodil za izvajanje, toda zbor je vestno sledil dirigentu. Z delom si bo tudi dirigent nabiral dodatnih izkušenj in zbor bo 'lahko še bolj disciplinirano sledil svojemu vodju. Z recitatorsko interpretacijo zapetih pesmi sta sodelovala tudi Marinka in Janko Petrov-čič. Program je povezoval Ivan Petrovčič, ki je poslušalcem spregovoril tudi o delu in delovanju zbora. Tudi mi mu zaželimo še mnogo uspešnih nastopov doma in drugod. Logatec in okolica se lahko ponašata še z enim kolektivom, ki nam v svojem delu dokazuje zavzetost in pridnost delovnega človeka na kulturnem področju. Primož Sark Upravni odbor kina Narodni dom Logatec razpisuje mesto UPRAVNIKA kina Narodni dom Logatec Pogoji: 1. najmanj srednješolska izobrazba 2. smisel za organizacijo dela 3. družbena in kulturna aktivnost« Razpis velja do 30. aprila 1977, možnost prevzema funkcije 1. junija 1977. Vloge sprejema Upravni odbor Kina Narodni dom Logatec. Logaške knjižnice v številkah Konec februarja je zbor delegatov Matične knjižnice Logatec sprejemal poslovno in finančno poročilo za minulo leto, ter finančni in delovni program za leto 1977. Denarja je sicer lani priteklo v knjižnično blagajno le za polovico od pričakovanega, kar je predvsem motilo nakup novih knjig, ki so jih redni bralci, — teh ni malo — nadvse željni. Pa si oglejmo številke, ki dokaj zgovorno pričajo o delu in uspehih logaških knjižnic v letu 1976. Dol. Logatec Hotedršica Rovte Gor. Logatec Skupaj 1012 9425 - 213 - 338 - 881 - 6259 - 12897 16.947,60 din - maš Vzorni vojak 8. februar štev. knjig-^ 31. 1^197^ 6272 1406 735 Nove knjige v letu 1976 135 42 36 Štev. odpisa- nih knjig 338 -r — Število bralcev 732 79 70 Število obiskov 5693 371 195 Izposojene knjige 11583 858 456 Izposojnina 15.467,60 680,00 800,00 Rojen v Loznici, doma v Putni-kovu (SR Srbija), vojaški rok pa služi v naši, logaški, garniziji: to je Zivojin Vučetic, letošnji dobitnik značke in priznanja „Vzoren vojak". V naš kraj je prišel pred letom dni in deset mesecev je bil vzor dobrega vojaka, dobrega tovariša in hkrati tudi izredno skromnega mladeniča. Ko je bilo treba odločiti se, komu dati to cenjeno priznanje, ni bilo težko izbrati, saj so se vsi vojaki in starešine strinjali za podelitev tega odličja prav njemu. To je bila nagrada in hkrati je bil deležen tudi petnajstdnevnega dopusta, ki se prizna vsakemu ob podelitvi tega naziva. Ko smo mu čestitali in ga vprašali, kaj je treba narediti, da ti dajo takšno priznanje, je skromno dejal, da o tem več vedo starešine in njegovi tovariši. Pripomnil je le to, da vsak vojak mora vestno izpolnjevati vsako prejeto nalogo in biti dober tovariš drugim vojakom. Ker je pred odhodom domov, je še povedal, da gre iz naše armade bogatejši z znanjem, razen tega pa bo v svojem srcu nesel številne lepe spomine na preživeti čas v enoti in v Logatcu. Gradimir Nešić Mladi iz osnovne organizacije Tabor in Dolenji Logatec smo se odločili, da letos pripravimo za Prešernov dan recital Tako smo izbrali njegove nam najljubše pesmi, jih opremili z glasbo in veznim besedilom. Pilili smo ga štirinajst dni in zdelo se nam je, da je dober. Polni volje in vneme smo se v petek, 4. februarja lotili pripravljanja scene v Dolenjem Logatcu. Zal pa nismo mogli izvesti nastopa po svoji zamisli, kajti prav za našo predstavo ni bilo moč uporabiti električne napeljave. Zato je bil recital brez glasbene spremljave, a ugotovili smo, da kljub temu ni izgubil na vrednosti. Mnogo bolj pa nas je prizadela izredno majhna udeležba (natanko: 38 mladih in le dva starejša od 27 let). Bili smo prav razočarani nad ugotovitvijo, kako malo je starejših občanov, ki bi jih zanimalo kulturno delo mladih. Svoj recital smo 8. februarja ponovili v Gorenjem Logatcu, kjer glede obiska tudi ni bilo kaj dosti bolje, a elektrika pa je le „delala". Bili smo tega vendarle veseli, čeprav nas je motila bojazen, da v tisti stari kulturni dom. ne bo obiskovalcev. Prav ta brezbrižnost do obnove tega doma nas tudi sicer mori, kajti nihče noče ali pa ne more pripomoči k tej zares nujni naložbi. Nevena Čepon KULTURNA KRONIKA ZARADI INVENTURE ODPRTO Satirični komedijski splet Miloša Mikelna je predstavilo v gosteh Mestno gledališče ljubljansko. Komedija je s humorno domiselnostjo šibala družbene napake in napakice od včeraj in danes - pravo ogledalo naših dni. Predstavo je omogočil KLI. MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO Filmsko predstavo si je ogledalo nad 600 gledalcev (sedežev v veliki dvorani Narodnega doma je le 400). Poleg zanimive partizanske tematike pisatelja Karla Grabeljška je tisti večer v dvorano prignala marsikoga tudi radovednost zaradi prizorov, ki so bili posneti v okolici Rovt, in zaradi nekaterih epizodnih vlog, ki so jih odigrali logaški amaterski igralci. Filmsko predstavo je posredovala Kulturna skupnost Logatec. PREŠERNOV DAN Ob dnevu kulture jc bila 8. februarja v osnovni šoli „Osmih talcev" proslava v počastitev 128-letnice smrti Franceta Prešerna. Učenci, ki so bili na področju kulturne dejavnosti še posebej prizadevni, so prejeli pismena priznanja. Na proslavi so sodelovali recitatorji, člani mladinskega pevskega zbora in učenci, ki so sc pomerili v znanju. NASA BESEDA 77 V počastitev dneva žena je logaška mladina pripravila v veliki dvorani Narodnega doma komorno ubran recital. Dopadljiva recitacija in skrbno odbrana besedila pričajo o izostrenem okusu mladih. PROSLAVA DNEVA ŽENA KLI je tudi letos pripravil že kar tradicionalno prireditev v čast svojemu 500-članskemu ženskemu delu kolektiva. V pisanem programu so nastopili: slavnostni govornik, otroci z obeh šol, pihalni orkester in Logaški oktet. UČENCI NA OPERNI PREDSTAVI Sredi februarja so obiskali učenci osnovne šole „Osmih talcev" s posebnim vlakom opero znanega italijanskega skladatelja Rossinija „Se-viljski brivec". Kakih 300 mladih obiskovalcev je bilo s prireditvijo zelo zadovoljnih. Velika udeležba pa pove, da je med mladimi veliko zanimanje tudi za resnejšo glasbeno zvrst. KONCERT LOGAŠKEGA OKTETA V počastitev 85-letnice rojstva maršala Tita je sredi marca Logaški oktet odpel svoj 7. samostojni celovečerni koncert. Program skladb, zlasti iz prvega dela, sodi v težji repertoar zborovskih del in Logaški oktet je bil v svoji izvedbi dokaj prepričljiv. Zvesti poslušalci so svoje navdušenje izkazovali z dolgotrajnimi aplavzi, ZKO Logatec pa je s šopki cvetja izrekla posebno priznanje oktetu, njegovemu umetniškemu vodji Tomažu Tozonu, pevovodji Marcelu Stefančiču, gostu pevcu dr. Francu Pergarju, za izjemno lepo povezovanje in napovedovanje koncertnega programa novinarki RTV Ljubljana Giti Vončini in recitatorju Janezu Podjedu. TEHNIČNI PREGLEDI MOPEDOV, TRAKTORJEV, ENOOSNIH TRAKTORSKIH PRIKOLIC IN STANOVANJSKIH PRIKOLIC Oddelek za notranje zadeve &upščine občine Logatec obvešča lastnike zgoraj naštetih vozil, da bodo tehnični pregledi: na dvorišču gostilne ROVTE 25. aprila 1977 od 8. do 16. ure „PRI REZKI" v Rovtah; LOGATEC 26. aprila 1977 od 8. do 16. ure in 28. aprila 1977 od 8. do 16. ure - pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu. Lastniki traktorjev naj večja popravila izvršijo pred tehničnim pregledom v mehaničnih delavnicah ali pri servisu SLOVENIJA AVTO, ker bo servis na dan tehničnega pregleda opravil samo manjša popravila. Za mopede je treba podaljšati veljavnost prometnega dovoljenja pri oddelku za notranje zadeve SO Logatec, lastniki traktorjev pa opravijo samo tehnični pregled, kateri se jim vpiše v prometno dovoljenje, na občini pa ni treba podaljševati prometnega dovoljenja. Tako se mora lastnik traktorja ali traktorskega priklopnika zglasiti na občini samo v primeru, če vozilo proda, odjavi ali prijavi tehnično spremembo oz. naslov stanovanja. Seveda pa mora registrirati vozilo vsak, ki za vozilo nima registrske tablice. Za stanovanjske prikolice ne bo dajatev, občinski organ pa bo na podlagi tehničnega pregleda ugotovil, katere prikolice bodo morale imeti tablico in prometno dovoljenje. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SO LOGATEC Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Logatec objavlja RAZPIS pomoči občanom za delno nadomestitev stanarine (subvencioniranje v letu 1977). I. Delna nadomestitev stanarine - subvencija - je namenjena občanom, nosilcem stanovanjske pravice (v nadaljnjem besedilu prosilec), katerih dohodki gospodinjstva ne presegajo višine mejnih vrednosti po določbah tabele iz Odloka Skupščine občine Logatec (Ur. list SRS 24/73, 15/75 in 6/76). II Subvencija pokriva lahko največ 80 % tistega dela stanarine, ki presega po občinskem odloku določeno znosno stanarino. III. Do subvencije so upravičeni tisti prosilci, katerih stanovanje ne presega 100 točk in katerih gospodinjstva uporabljajo površine, ki ne presegajo naslednjih normativov: 1 član gospodinjstva do 28 m2 2 člana gospodinjstva do 42 m2 3 člani gospodinjstva do 57 m2 4 člani gospodinjstva do 66 m2 Na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še do nadaljnjih 10 m2. IV. Ne glede na določbe iz I. in III. točke subvencija ne pripada prosilcem v naslednjih primerih: če prosilec oddaja stanovanje v podnajem, če prosilec ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene, če je prosilec ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, če je prosilec ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše s standardom prek 50 točk. V. Subvencija se odobrava za dobo enega leta, in sicer tako, da stanovanjska skupnost izplača upravičencem subvencionirani del stanarine v treh mesečnih obrokih za nazaj. Najmanjši znesek, do katerega se subvencija izplačuje, je 5,00 din mesečno. VI. Prosilci vložijo zahtevek za subvencijo na stanovanjsko skupnost Logatec do 30. aprila 1977 za tekoče leto. Zahtevku je treba priložiti: — potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto, — potrdilo o številu članov gospodinjstva FILMSKI PROGRAM 1. -3. 4. amer. pustolovka, LAS-SIE SE VRAČA 2. -3. 4. amer. vestem, VOJNA SREČA 5. 4. amer. glasbeni film, AMERICAN GRAFFITI 8. -10. 4. amer. pustolovka, TARZAN IN AMAZONKE 9. -10. 4. franc. komedija, DOKTOR POPAUL 12. 4. ang. zabavnoglasbeni film, ZVEZDNI PRAH 15. -17. 4. amer. akcijski film. KUNG FU - ZELENI OBAD 16. -17. 4. amer. komedija, VELIKI DIKTATOR 22. -24. 4. amer. vestem, ZLOMLJENA PUŠČICA 23. -24. 4. franc. komedija (višje cene), VELIKA AVANTURA 26. 4. španska pustolovka, ZAR-DOZ 29.-30. 4. amer. ljubezenska drama, ENKRAT NI DOVOLJ vlce - gladil- I Logatec. Ureja ! Logaike novi SZDL občine uredniški odbor: Albin Ć'uk, delegat KLI. Karel Nanut, delegat OK ZKS, Marcel Stefančič, delegat KSP, Tatjana Stirn, delegat KI i in Kudi Vogrič, odgovorni urednik. Družbeni organ je Izdajateljski »vet, ki ga tvorita 20-člansku delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbori. Tisk tiskarne Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije i«. 421 - 1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. ^___,