BRUC 1963 Cena 99 dinarjev IZDAJA KŠP KOT GLASILO STARIH BAJT IZŠLO 16. II. 1963 ob 23.55 LETNIK IV. Neodgovorno uredili: Rudi Ringbauer, Branko Šomen in Feri Žerdin — Tehnične posle netehnično opravil Janez Rotdajč — Tisk ČZP »Pomurski tisk«, M. Sobota TREBA JE JEMATI TAKO ENO KOT DRUGO IN REALNO PISATI ZAKAJ, ČE GOVORIMO SAMO O TISTEM, KAR JE NEGATIVNO, SE LAHKO ZDI, KOT DA NISMO NIČ 'NAPRAVILI, PO DRUGI PLATI PA TUDI NE MOREMO SAMO POUDARJATI TISTO, KAR JE POZITIVNO, NE DA BI GOVORILI TUDI O NEGATIVNEM. ZARES SE IMAMO S ČIM POHVALITI, LAHKO PA BI IMELI SE MNOGO VEČ, ČE BI BILO MANJ NAPAK IN ČE BI BILO NOTRANJE GIBANJE PRAVILNEJŠE. BOLJE JE, DA POPRAVLJAMO TISTO, KAR NI DOBRO, KER BOMO IMELI TAKO TUDI VEČ PRAVICE, DA SE POHVALIMO. POVSOD IN NA VSEH LINIJAH JE TREBA POPRAVLJATI SLABOSTI IN NAPAKE. BITI MORAMO BOLJ KOMUNISTI. (PREDSEDNIK TITO.) NEKOČ SMO DAJALI POD TO &IKO POETIČNE BESEDE. ZDAJ TEH NIMAMO VEČ. NAŠA POEZIJA JE VSE BOLJ ABSTRAKTNA IN HLADNA. ŽAL, DA SO TO MORALI UGOTOVITI DRUGI, IN NE Tl, KI SO POKLICANI Stran 2 BRUC UVOD Za razumevanje in spoznavanje materinščine potrebujemo — slovnico. Tako poznamo slovensko slovnico, filmsko slovnico in življenjsko slovnico. Toda tokrat predstavljam /satirično, hrbtenično slovnico. Priloženih je neka ji praktičnih primerov in zgledov. 1. Kdo ali kaj {nam povzroča pri integracijski karieri največ preglavic? HRBTENICA, ki je pokončna. 2. Koga ali česa si ne [moremo sposoditi, čeprav bi po uporabi vrnili? < HRBTENICE, delane po JUSu. 3. Komu ali čemu se lahko zahvalimo za to, kar smo? HRBTENICI, ki je bila premalo prožna. 4. Koga ali kaj (nam zdravnik tako težko otipa? HRBTENICO, sestavljeno iz rezervnih delov. 5. Po kom ali po čem se posamezne družbe med seboj spoznavajo? Po HRBTENICI, ki je še niso prodali. 6. S kom ali s čim se pri [nas nekateri ne morejo ponašati? S HRBTENICO, ki ne bi bila upogljiva. MALI OGLAS Ljudje vse življenje dobivamo ali zgubljamo. Najčešče nepričakovano. Tako je občan A tistega dne, ko je na občini prejel novo osebno legitimacijo, dobil tudi svojo prvo hrbtenico oziroma državljanstvo. Vesel in vriskajoč je odhitel z dekletom poležavat v visoko travo. V visoko travo za našim mestom. Mislim, da mu tega nihče ne more zameriti. Bilo je zgodnje šprotoletje, torej takšen letni čas, da bi se bil lahko do smrti prehladil v hrbtenico in še kam drugam. Pa se ni, vsaj v hrbtenico ne. Bil je krepke, sezonske rasti in mu poležavanje sploh ni škodilo. Obratno, od tega je imel celo trenutne koristi, ki pa ne spadajo več v zgodbo o malem oglasu. Namesto, da bi se bil občan A pošteno prehladil in si tako za vse večne čase zapomnil tisto polnoletno poležavanje v visoki travi za mestom, se mu je pripetila majhna nevšečnost: zgubil je novo osebno legitimacijo. Ni mu preostalo drugega, kakor da je dal v lokalni časopis mali oglas: »V visoki travi za mestom sem zgubil /osebno legitimacijo. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti visoki nagradi.« Zgodilo se je, da je občan B, ki je prav tako rad poležaval v visoki travi za mestom, legitimacijo našel. Lastniku jo je seveda vrnil — proti nagradi. Tako sta bila zadovoljna oba, občan A in občan B. HRBTENICE Prvi je dobil nazaj osebno legitimacijo, drugi pa nagrado. Občan C pa je na poti z nekega množičnega sestanka zgubil hrbtenico. Bila je njegova prva hrbtenica, zato mu je bila zelo pri srcu. Z eno besedo, navadil se je nanjo in ona nanj. Oba, občan C in njegova hrbtenica sta bila neverjetno prožna in uboglj ivo upogljiva. Tudi občan C je sestavil mali oglas. V njem je med drugim zapisal: »Zgubil sem hrbtenico. Vrnite proti visoki nagradi, ker mi je drag spomin na stare čase, predvsem pa na madžarsko okupacijo.« Hrbtenice ni nihče iskal, čeprav je nagrada marsikoga mikala. Morda ... morda pa se je zdelo najditelju odveč, da bi jo vrnil. Take in podobne hrbtenice zgubljamo ljudje vsak dan. Vsaj nekateri. Sicer pa — med nami rečeno — ima tudi občan C srečo. Slišal sem, da tudi brez hrbtenice dobro shaja. Nihče še namreč ni opazil, 'da je nima. Da nima svoje prve hrbtenice! BRUC Stran 3 V peklu so (bili trije kotli, V prvem s,o se cvrli Srbi, v drugem Hrvati, v tretjem Slovenci.. Pred vsakim kotlom je dežural hudič. Hudič ipri prvem kotlu je imel največ dela: nenehno jie moral itišlčati v kotel Srbe, ki bi se radi na vsak način znebili peklenskih muik. Hudič pred drugim kotlom je 'imel že manj dela, medtem ko je bil hudič pred kotlom, v katerem so se cvrli Slovenci, popolnoma brez dela. Pa ga pobarata prva dva hudliča: — iKalko to, da nimaš iti nič dela? Ali ti Slovenci ne silijo 'iz kotla? — Silijo, silijb — jle odvrnil tretji hudič, — toda, brž;, ko se eden njih hoče dvigniti iz kotla, ga drugi kar sami zopet potegnejo v kotel! O KOTLI O KROKODILI Trije krokodili so se pogovarjali o tem, kaj je naj-slajšle. Pa pravi -prvi krokodil: — Ni ga boljšega od takega, mlečnega dojenčka. Kar sline se mi pocedijo, če... — Tii sploh ne ves, kaj je sočno. To je brhko, jedro dekle, šestnajstih, sedemnajlstih let — mu je skočil v besedo drugi krokodil. Tretjji je pa uradno pristavil: — Nimate pojma, kaj je najboljše za jesti. To so funkcionarji. — Zakaj!? — sit^ zevnila oba krokodila. — Zakaj), zakaj — se je razburil tretji krokodil — zato vendar, ker so funkcionarji navadno rejeni, lepo zaliti in brez — hrbtenice. (Ta satira nima z našo stvarnostjo nobene zveze, ker pri nas ni krokodilov niti v živalskem vrtu.) Samo na poledici smo vsi enaki. Rdeči d komunizem, zardeli o karierizem. Vse je zmrznilo, razen visokih cen. Kdor krade, ta ima. Držite roke v žepih, ne pa v skupnih blagajnah! Piši kakor molčiš in ne kakor govoriš! Q —L. Q O I o PAROLE (Nadaljevanje z 2. strani) VETER Ljudje živimo, kakor moremo in znamo. Eni so poštenjaki, drugi se samo poštenjake delajo. Danes lahko za večino državljanov rečemo, da ne žive samo od kruha. Nekateri ljudje, ki imajo šibko hrbtenico, živijo tudi od vetra. Živijo in obračajo se tako, kakor piha veter. V redu. Toda kako bodo živeli in kam se bodo obračali takrat, ko bo veter nehal pihati?! PRVA MISEL Ljudje bi se morali roditi z razvitimi hrbteni cami. Toda še bolje bi bilo, če bi se rodili drug za drugega, ne drug ob drugem! DRUGA MISEL Nekoč je veljal pregovor: Molk je zlato. Danes je v modi pregovor: Molk je standard. Cim bolj smo tiho, čim bolj opredeljivo molčimo, tem bolj se nam veča standard. Vsaj nekaterim. Ali je potem kaj čudnega, če imamo Slovenci najvišji standard v državi?! TRETJA MISEL Tretja misel je odveč. Zakaj bi samo jaz mislil?! Brane Somen Stran 4 BRUC Soboški piingrad (Po toj pesmi so Vougri doj zeli svojo popularno narodno pesem »Akdcos ut«) Soboški park, či iden vdilgyek skous se spoumnin nazaj na eden lejpi den. Na tisti den, da si me kiišnola, gda prdvla si, ka samo moja bouš. Zdaj si tij že gviišno pozabila den, samo ešče gyes ga v srci notrik man. Notrik man, kak eden gyongy iz skuz šteri mi ne da, ka bi lejko v meri biu. Refrain: Pod oknon stavi se, cigdnj, ločeč v roke, ka de se gyoukalo mleše. Takšna naj bou, ka de njo j v srci fejst idou. Samo tak potiiu, ka nede stoj driijgi čuu! RUDI VOJSKA Časarjev Ciril, ki študira drugo stopnjjlo strojništva v Titovem Užicu. oblečen v obleko »sivomaslene boje«, je bil ob prihodu v vojlsko navaden »regrat«, Svojemu kolegu, ki je bil tudi vojaški »zelenec«, pravi: USTAVA Veliki oglasi Državljani FSRJ, torej tudi Prekmurci^ bodo imeti po novi USTAVI med drugim tudi naslednje pravice: Vsak državljan bo imel pravico, — da voli in da ni izvoljen, — da žvižga in da bo izžvižgan. — d:a se dere iin da ga naderejo, — da se uči in da bo naučen, — da gleda in da bo nerazgledan, — da piše in da bo nepismen, — da osvetljuje jn da bo razsvetljen, — da je zadovoljen in da ga ne zadovoljijo, — da karakiterizira in da bo okarakteriziran, — da spi in da bo zaspan, — da krade in da bo Okraden, — da pije in da bo pijan, — da je pokonlčen in da ga pokončajo. Draginja je, otrok moj! Moral boš biti zadovoljen tudi z umetnim mlekom. .... Vse, ki uporabljate POJOČO SKRINJO, prosim, da spuščate kovance raje v moj žep. V zahvalo vam bom pel vso noč. Sosed Pojoče skrinje. Ker me BUDILKA s svojim neprijetnim zvokom silno vznemirja, iščem sostanovalca,’ ki močno smrči. Ponudbe pod »Lahko tudi bruc« na upravo lista. — Malo prej me je kapetan kaznoval s Štirimi dnevi zapora! — Zakaj? — vpraša drugi regrut. — Ter mi dioda! še štiri dni, ker sem ga tudi ijiaz prav isto vprašal. kapljice smeha . . . Kolegica pred menoj je dobila vprašanje. Kot iz topa je začela, odgovarjati. >Qprostite, tovarišica, po kakšni literaturi ste študirali?« jo prekine profesor. >Po Majstoroviču.« »Potem pa pojdite izpit opravljat k njemu, pri meni ga ne morete.« Študent se je poročil s študentko. Cez čas mlada žena premine. Mož telefonira na postaljjo LM. Glas po telefonu mu veli, naj da njen podroben opis. — Dobro. Toda na kolenih vas prosim, pazite, da ta opis nikoli ne pride v njene roke. Ob koncu, semestra, ko je profesor ime! pred seboj velik kup indeksov, je predavanje začel z besedami: »Pozdravljam Vse tiste slušatelje, ki me danes prvič vidiitjo in jih prosim, da me v drugem semestru bolj pogosto obiščejo. BRUC Stran 5 f3ruc sprašuje Bajta je prepameten, da bi. odgovarjal. 1. Človek se ulčii', dolkller je živ. Ali to pomeni^ da ij|e po smrti neved1-než? 2. Ali poznate zgodbo o človeku z najbolj ostrimi zobmi? Ne veste? Ostril si je zobe, 'da bi mu bili kot ijezik 'in ko si (j ilh je dovolj naostril ... si' |je pregriznil jezik. 3. Zakaj', funkcionarji visoko stanu-jdjb? — Da navadne državljane majhne vidijo! 4. Bruc /je vprašal: Kaj ima mraz, ki ;je v Pomurju tako globoko pod ničlo (—34° C), kalklšne globljle posledice? — Ima. Z ukinitvijo -okraja je Pomurje znova postalo — Sibirija. Mraz pod! ničlo nam j)e dal več podpredsednikov, s katerimi ne vedo v občini kam. Nekdo je celo predlagal, da bi 'bilo morda umestno, če bi naziv oPomurje« spremenili v »Pod-muirje«. To bi bilo posebno koristno za domače pevsko življenje. Tako bi, imeli tuidi Prekmurci svoje »podmorske večere«^ 5. Bruc (je vprašal: Zakaj. pni nas cene stalno rastejo? Stara bajta je odgovoril: — Bruc vprašuje. Bajta odgovarja. Bruc ije neorganizirano bitje, ki vprašuje več kot lahko tisoč mod'-rijanov odgovori. Ker so bruci možganski malopo-sestniki,, jih je treba čimprej zatreti. To 'delamo talko, da jih sprejemamo v svoje vrste. Zato ne bo rod! starih bajt nikoli izumrl. To-'da to nima nobene zveze s vprašanji,, ki so nam jih zastavili. Huldo je, če mora človek bedakom zaradi svojega videza vedno (znova dokazovati, da ni njim — enak. Pajdaške, povejte mi kak človik človeki. Povejte mi v sredinu mojij učal, ka je bilou liipou. Osemnajst leji skupnega bojla mamo za sebov, osemnajst bruiouvanj. šterjj spumin naj; zbudij pu edina kupica,. Gnes, je tou samo prele(j|pi spumin, svetlejši od zlata. Pajdaške, moj, žijtek lejku prenese eščle samu dvej brucuvanjk Ci du te ne graltan doktor... Moja ladna roka de šlatala pui trdlun piiklavon boti. Kunec more biti mene eli. študija! Pajidaške, spijmo ešče dve j kupici! Mene čaka ipilklav bot eli 'diploma. Za menov nej trbed1 več nikšega spumijna, vzdramlite ga v velkuj meri vijna! (Zavesa vkup er spadne) ANATOMIJA JUGOSLOVANSKEGA BIROKRATA POSLANICA SVETU Svet bi živel v večnem miru, Če bi se pečati pravilno udarjali. pogled na Človeštvo Svet se deli na ljudi in na stranke. POGLED V PRIHODNOST Nejasen — birokrat gleda skozi tinto. LJUBEZEN Ljubi neko tovarišico, vendar ni pooblaščen, da bi dajal izjave. ŽIVLJENJSKI CILJ Imel, a izgubil — KONJIČEK Enkrat tedensko zažge po en Rim. PODVIG Pred desetimi leti se je neki stranki nasmehnil. Birokrat je grajen iz trdega materiala. ŽIVCI Močni. Po potrebi se lahko zamenjajo s telefonskimi žicami. DUŠA Predpisano zapečatena. HRBTENICA Iz rezervnih delov. PRETEKLOST Delna. KVALIFIKACIJE ŽIVLJENJSKA FILOZOFIJA Nasloni se bolj na komolec, kot na dejstvo. ŽIVLJENJSKI VZKLIK Jaz bi dal vse za to državo, če ne bi bile vmes objektivne težave. Z A F A L A sen tistim, št eri su našega dlragoga VINCIJA sprevajali na zagnjoj pouti, tovariši govorniki Ringbaueri za f srce segaljlouče rejci, vsen tistim. štehi su daruvali vence, zaifaliivlen se sen tistim, šterii Isu mi te zmotne dneve s toplimi rejlčmi menjšali bulečijne, sdbdčkomi pevslkumi zbori im bandi za Idjtpu noutu. M. Sobota, 16. februaruša 1963 • Žalil jouča žena z decov in ostala rodbina Ti j si nigda moja bijla, moja bijla. moja bijla. Zdaj na je tou ena driljga, ena driljga, ena driljga. A j-ja j-ja j, zdaj puven cejloga sveta liden, ka buš sigdar moja varna liijbica. Samo ti j si znala tou, kak mi je bilu idou, gda san oustu čista san. RUDI Stran 6 BRUC COGITO, ERGO...! (MONOLOG) Ljudje. .čez deset dni bo mesec rotiral. Meni, je to najbolj jasno, j!az občutim to najbolje. Do začetka naslednjega meseca niti za trenutek ne bom podvomil v svoj obstoj. Jaz — SEM! Pred desetimi dneh sem ugotovil: »Hlače so istrgane. torej, obstojajo. Gotovo obstoja tudi nekaj' v njih. Kar tako za prazen nič jlih ne bj knpal.« Potem spet opomin: »Na edino srajco moraš prilepiti še šelsto krpo. Veliko krpo, talklole za eno desetinko štipendije!« Tako sem registriral obstoj svoje dvodelne bivše konfekcije. Danes sem začutil krče v želod-cui ki Ibodo trajali do začetka naslednjega meseca. K zdravniku ne grem. Kdo bi danes še pri inteligenci; prosjačil za dlenar. Nič novega, nič nenavadnega se ni zgodilo. Do prejema štipendije bom ponavljal Descartesovo misel: »Stradam — torej sem!« Deset dolgih dni — SEM! *«»*»«*****•»**«*** Pišile satiro, ne bo vam žal! Bil je šudent, torej nič posebnega. saj pri nas študira vsak deseti državljan. Mladost in štipendija sta mu omogočila,, da je gledal v svet jezno. Jezni mladeniči pa so zdaj v modi. Poglejte, prostim, samo na nogometna ali košarkarska igrišča! Koliko jeznih ljudi zaradi enega samega sodnikovega žvižga, gola ali koša! Toda študent ni bil občutljiv za »Dovolj mi je tega, ne bom več igral. Naj gre vse skupaj k vragu! Vse kar je prav. Dovolj dolgo sem bil v temi,.« »Kaj pa se zopet jeziš, Polde? Osi za enega -eden za vse (Modem a pravljlic a) Nekoč je bila država,, v kateri so lahko vsi\državljani pogumno in svobodno mislili, ker so bili pač pogumni in svobodni ljudje ter jim je bilo to celo z ustavo zajamčeno. Med njemi je bil samo eden, ki je imel pravico pogumne in svobodne misli tudi pogumno in svobodno izgovarjati. Najčešče je to počenjal pred zbranimi množicami. Zaradi tega so ga vsi -brez izjeme spoštovali in oboževali. gole. Občutljiv je bil za nepravilnosti. Zato .je pisal satire. Študentovska menza ga je naredila večno Učnega in sestradanega, zato, je osatiral vse, kar mu je prišlo pod roke. Ker so mu 'često prišli pod roke tudi možje, ki so mu rezali skopo občinsko 'štipendijo, je postal občini in občanom — torej' družbi — nevaren. Vsaj talko so trdili prizadeti. Le-ti pa so bili v večini in vplivni. Nekega dne je prišlo pismo z oib-činrkim pečatom. Študent je bil povabljen na občino. — Dragi tovariš študent! Stvar je takaintaka... Koliko izpitov’imate še do diplome? — Dva in A dipl orno ... — Zelo lepo! Zelo lepo! — si je mel Občan predsedniške roke. Pred dnevi smo se pogovarjali o vas, da, Kaj te žuli? Včasih se mi zdi, da nisi čisto zdrav, če se čez dan vsaj enkrat ne razburiš.« •»Ne izzivaj! Sam dobro veš zakaj se jezim. Loterijo igram že ne vem koliko let in le nekajkrat so mi. izplačali toliko, da sem s'i lahko znova kupil srečko. Sinoči pa sem razmišljal pozno v noč. Saj pravim... Tone je moral dobiti premijo, da sem spregledal. Zdaj vem, da. loterija dejansko ni nič drugega, kakor pravijo nekateri : davek za norce! Le poglej njegov primer; pijan-dura, d,a nima para, kdaj pa kdaj pride celo na delo pijan, ko krava. Kdo »vseka« največ plavih, če ne Najbolj ga je spoštovala \in oboževala mladina. To je bilo popolnoma razumljivo, saj je bil njen učitelj, sin ljudstva in vodja množic. Množice so delale, ljudstvo se je plodilo, mladina se je učila — on pa je govoril in govoril in govoril. Sploh je bil zaradi govorov glavni. Nihče ga ni omenjal drugače, nihče ga ni poznal drugače, nihče mu ni rekel drugače kot Eden V državi, kjer so .vsi mislili pogumno in svobodno — zaradi česar ie država slovela čez devet gora in čez devet jezer — je živel tudi mladenič po imenu Dva. Nekega dne se je Drugi naveličal učenja, vrgel je politične knjige v kot in vprašal prisotne: »Povejte mi, kdo je dal Enemu pravico, da lahko samo on izgovarja da... prav o vas. Uvideli smo, da smo vam pošiljali, prenizko štipendijo, da ... Zato smo se odločili, da vam nekaj predlagamo... seveda, med štirimi očmi, kot enakovredni z enakovrednim... študent je Odpiral in odpiral u-sta ... kakor riba na suhem ... — Veste... da preidemo na konkretno ... tisto vaše pisanje in na pol literarni poskusi o naši stvamo-Kti, to ... to ni kaj prida ... vsaj za nas ne... S tem ne morete prodreti ... Saj, če Objektivno pogledate Okoli sobe, sploh nii tako, kakor pišete. Socializem je, to najbrž tudi ramii dbbro veste, saj ste Študiran človek, nova, naša oblika družbene ureditve, torej še ne more biti nepokvarjena, omadeževana ... Socializem, to je kakor otrok,... Otroci so pa vendar nedolžni ... Vii, vi s BRUC Stran 7 prav Tone. Doma pretepa ženo in otroke. iK vsemu temu, pa še kleveta socializem, da je veselje. In nagrada za vse to? Prva nagrada — milijoni. Ni kaj reči, ou-dovita družba smo! Ce samo pomislim na to, da bo tudi, del mojega, z žulji prisluženega denarja pogna1 po svojem kosmatem grlu, me prime, da Ibi nekoga zadavil...« »Kdaj sem ti že rekel, da lote- Toda eno je res, Polde,, nihče te ne sili, da moraš igrati.« »Seveda me nihče ne sili. Samo nekaj si pozabili: Ti lahko govoriš. Ti si sam, zraven tega imaš še kva-rfikacijo in dobiš skoraj dvakrat toliko plače kot jiaz. Sam pa imam ženo in otroke. Z vsemi dodatki sku-pa j dobim le nekaj čez petnajst ti-sočakov. Kaj misliš, kako se s tem živi? Si že kdaj pomislil na to? Nisi. ima loterija zahvaliti, da tako uspešno cvete.« , »Na nekaj pa pozabljaš, Polde, pri svoji kritiki. Vrag ni tako črn, kot ga običajno slikamo. Tudi loterija iima svojo svetlo stran. Cisti dobiček je namenjen slepim in ...« »Pusti to... vem kaj hočeš reči! Tudi o tem sem razmišljal. Slepi jim služijo le za odlično pretvezo. A se ti ne zdi, da bi bilo bolj prav, rij,a ne spada v socialistični družbeni sistem. Loterija vendar vzgaja ljudi v popolnoma zgrešeno smer: kako priti do denarja brez dela, z igro na srečo. Standard delovnih ljudi, pa po mojem ne bi smel biti odivisen od sreče. gotove niši! Človek, ki ima poln želodec, ne more verjeti,, da bi mogel biti kdo lačen. Vidiš, to so vzroki, ki reveža silijo, da upa: morda bom pa j,az tisti srečnež ... Nisem edini. Veliko nas je takih, veliko. Nam bedakom se če bi, recimo, vsakemu zaposlenemu odtegnili od plače nekaj kovačev in tako zbrali poseben sklad? Ne pa da takim kot sem jaz in podobnim kra<-dejo denar dobesedno iz žepa. Zase vam, meni ga ne bodo nikoli več!« Rudi Ringbauer pogumne in svobodne misli?! Da si je ni vzel sam?! Mislim, da bi moralo tudi pri nas [veljati načelo, da več glav več ve! Prepričan sem, da bi lahko vsak od nas povedal kakšno pogumno in svobodno misel glasno. če bi seveda lahko. .Jaz jo namreč bom!« In ne da bi koga vprašal ali sme ali ne, je začel govoriti pogumne in svobodne misli, kakršnih prisotni še niso slišali. Niti iz ust Enega ne. Prav to je množico zmedlo. Ne da bi sami do [kraja premislili, kaj in kako, so državljani šli in ga ovadili Enemu. Eden jih je za poslušnost potrepljal po rami, [iz hvaležnosti pa pohvalil. Nad novico pa se je razjezil. Njegova [jeza je 'imela za Drugega daljnosežne posledice. Že naslednjega dne so prišli trije državljani po Drugega in ga odpeljali neznano kam. Ljudje so si sicer mislili kam, ven- Vzorec za vrata brez ključavnice dar si tega nihče ni upal izgovoriti. Načelno je bilo državljanom vseeno. Njim se ni nič zgodilo. Njim je bilo dovolj, da je že eden med njimi izgovarjal pogumne in svobodne misli. Z drugo besedo: da je mislil zanje. Kmalu po tem dogodku je imel Eden govor. V njem ni niti z besedo omenil usode Drugega. Največ je govoril o tem. J kako je zadovoljen z državljani. Javno je pohvalil njihovo učinkovitost pri odstranjevanju škodljivih ljudi in vplivov. Na koncu je znova podčrtal, kako važno da je pri nadaljnjem razvoju njegove države že znano [načelo: VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE!, nad katerim naj se državljani ponovno zamislijo! tem pisanjem omadežujete to naše socialistično delo... Sicer pa... o-prostite, zaneslo me je... nisem mislil predavati... iHotel (bi vam reči, da vas potrebuj jemo, kljub vsem vašim napakam vas potrebujemo... Da, prav val; in vse druge mlade intelektualce ... Mislili smo. kaj če bi vi pustili Šfaudijj i|n ®e takoj zaposlili... zdaj, ko je 'še nekaj, prostih mest in je en tovariš umrl... — Ja, kaj pa ... Brez skrbi, študij boste končali Ikdaii kasneje... vam bomo že dali študijski dopust... plačan, se •razume... Pomislite. ali ne bi bilo 'na mah vse lepše... nič več tistega čečkanja In brozganj.a po ... po ... oprostite, da se moram tako' izraziti, po ... dreku?! Predsednik občine si je obrisal potno čelo, zajel sapo in dokončal misel: — Mii ma vam namreč zagoto-vTli solidno mesto v uredništvo ali pa mesto urednika založbe... tudi v štuidljiski je še prostor . .. Razen tega pa stanovanje.. . cdker, rečem vam opremljeno... Ce bi pa hoteli... kredit za tička bi,tudi lahko ... vse. vse ... Samo, da se dogovorimo ... parili' bi. da .drugi ne bi pisali take reči, ki ste jih vi... Bili bi nad njimi, urednik ... lokalna cenzura ... saj velste, kako je to ... ... In tako dalje,... in tako dalje ... 'in tako .dalje, dokler se nišo študentu odprla usta in je rekel: — DA. Predsednik občine mu ije hitro segel v roko in mu jo dolgo, dolgo ter hvaležno stiskal. Zdaj ni več študent. Zdaj je u-rednik. Ž’v primer, kako si lahko s saitiro priboriš svojle mesto pod so-oia/lističn:im soncem. Zato tudi, vi začnite pisati satiro, morda’ bo&te Uspeli. Branko Somen Stran 8 BRUC NEKAJ, KAR NI BASEN Zbolel je dobri pes, zbolel in čez tri dni umrl. Cisto navadno: pika na koncu njegovega življenja. Umrl je brez besede, čeprav bi ob smrti moral nekaj povedati, ker tako preprost pa spet ni bil, da bi umiral kar molče. Zdaj' je trebil nljemu v spomin napisati nekaj toplega, nekaj lepega, tolda nekrologa nikar! Ta namreč vedno povzdiguje pokojne — torej laže. To je resnična zgodba o vojaškem psu, ki je IkiOnčal visoke šole in poltem umrl naravne smrti. Umrl je v svoji vsakdanji, a čisti vojlaški koži. Ubogi dobri pes! Mnogo je takih, ki tako malo lajajo, a mnogo grizejo, toda tebe cenim najlboli! Najprej, moramo spoznati njegovega služabnika, vojaka z ravnimi podplati, krivimi nogami in zalitim otroškim obrazom, ki, mu ije v Sredini svetil nosi, svetil Ikot 60-watna žarnica, zavita v rdeč celofan. To je bil pasji ministrant, ki je skrbel za ugodje svojega varovanca. Šolani pes je dlobil dnevno 250 gramov mesa in je torej živel bolje makni in živi pošteno napreji.« Pes je hiral in niti grizel ni več. Sele sedaj je služabnik segel v -glavo in pljunil v možgane: »Lahko bi že iprej pomislil na to. da pes ne bo živel ob moji hrani!«« Zbolel jle naše gore pesi. Pes, ki ni veliko lajal, ampak več grizel in je zato dobro šel skozi življienje. Odličen pels! Tako islo ga izšolali ljudje! V snežnem metežu in mrazu, v kakršnem ne bi pustil na prosto svojega psa, se je služabnik napotil v imesito. Kakor snežna kepa se je ko- talil z zasnežene planine iin hitel, hitel, hitel. iP|sa ni vzel s sabo, kajti neurje je bilo preveliko. Vzel je s sabo le puško. 'Lahko bi ga v teh gozdovih napadli vOlkovi in ipotem ne bi spodaj v mestu nikdar zvedeli, •da v planini umira pes. Mraz, veter in sneg. Ter služabnikovi ravni podplati. In krive noge! nfjlilhove sredine. Potem se je glas glavnega spet razpel: »Takoj v planino!« V tem skorajda pogrebnem vzdušju je stopil v pisarno Vo|jiašlki zdrav-milic in rapobtiral: ,»Vojak je zbolel. Črne koze! Nevarnost epidemije! Cepivo je treba!« »iMolči zdaj o tem! Pes je zbolel. Samo enega, psa imamo. Ce znaš o-zdraviti vojaka, boš menda lahko itiuldi psu pomagal!« Telefonij so kar naprej tulili in glas reševalcev je iskal po žici pot do veterinarja. Dobrega psa je treba rešiti! Telefoni so peli žalostin-ko, cvilili, lajali in tulili. V pianini umira pes! Cez deset minut je odpeljal izpred vojašnice avto z veterinarjem. Peljal se je tudi premraženi služabnik, ki’ še nikdar ni sedel v avtomobilu. Naslednjega dne je pete umrl... Zdaj počiva v miru zraven vojaka na pragu velikega gozda. Skupaj gnijeta in nekdo je tako nerodno razmetal vence, da so ti pokrili tudi vojiakov grob. 'Zgodbe je konec. ... bil je dober, pošten pes, ki je malo lajal, a veliko grizel. Tisti, ki mnogo lajajo, nišo tako nevarni. UMRL JE DOBRI PES od večine dvonožniih psov. Ndkega 'dne je služabnik pripravil zaroto proti ipsiu. Zaradi 250 gramov meha, ki ga je postavil pred psa vsak dan razen ob nedeljah. Ob nedeljah in praznikih pes ni jedel mesa,, ker so se bali, da bi v veli- kem izobilju zbolel. Še to: vedno gledamo z zavistjo na vlisiOk standard drugih, toda psu nikar ne zavidajte, njega je hranila držalva! Služabnik-vojak je vzel psu, meso in polstavil pred njega svojo porcijo: »Ti pes ješ vlsafc dan meso. Danes je ji zelje! Dober tek!« IPeš še zalajal ni (sploh pa je zelo malo lajal), le ipovohal je s svojim kvalificiranem, nosom imenažo in odšel spat. Ce b’ se to zgodiilo samo enkrat, bi bilo vise v redu. Služabnik pa je hotel vsak dan vsaj za kosilo postati pels., zato si je še večkrat prilastil njlegov Obrok. Daleč od Ijiuldi, visoko v planini je živel ta služabnik s svojim psom, zato ni vedel sodobnega pravila,: ,»Ce že kradeš, ukradi enkrat dobro in 'klrepko, potem se u- Sredi zasnežene planine, na pra-gu velikega gozda, se je služabnik ustavil. Pogled mu je obvisel na Itrohnelem lesenem znamenju, v katerega sta se zaletavala veter in sneg. Spomnil se je zgodbe: tu je nekoč, bilo je pred leti, umrl vojak. Živel je v planini in bilo je predaleč, da bi mu zdravnik lahko pomagal. Umrl* je in zdaj trohni (pod črvivim izn amen jom. »Kaj pa moj pes? Se bo tiudli z n jim tako zgodilo?« Se bolj jle pohitel, samo da bi rešil šolanega psa. Spodaj v vojašnici je korakalo navadlno, Vsakdan/je življenje. •»Zakaj si prišel v tem metežu s puško? Lahko bi ti zarjavela! In kako pes?« ■Zbolel ijie!« •Zbolel?« Vojaški funkcionar se je prijel za glavo kakor da bi 'dobil črnooforob-Ijieno brzojavko. Telefoni' isto zazvonili 'kot pogrebni zvonovi. »Zbolel je pes. Pomoč! Zbolel je nariboljŠa pes vseh psov!« Kakor v mogrebni molitvi so vsi ponavljali: »Zbolel je pes,, pomagajte!« Telefoni so tulili ... Takoji avlto in veterinarja! V planimo jie treba!« Uniforme so govorile otožno, kakor da smrt pravkar trga nekoga iz EPILOG: Zdii se mi, >da bi pri tej zgodbi moral dodati nekaj pojasnil. Zgodbo mi je pripovedoval moj sosed; ki je služil vojaški rbk že pred vojno 'in je bil zaprt skupaj s ipais-'jjlm služabnikom. Zgodba torej ni sodobna! In zakaj, simo .potem uvrstili to zgodbo v Bruca, ki je štu-'dentski list? Zato ker: 1 — je bil pes šolan, 2. — je bil pošten. Malo je lajal in grizel te v tilnik. 3. — hočem s tem dokazati,, da študenti danes ne živijo več pasjega življenja.. Standard se je dvignil — psom namreč! Hotel sem 'dodati' še nekaj', a sem trenutno pozabil. Od vrstice do vrstice sem imel na vrhu jezika, zdaj •pa tega ne vem več. Kaj sem že hotel reči? Ja. tole je bilo! Hotel sem zakričati: »Dobrii, premožni ljudje, vzemite me za svojega psa! Vzemite me, khjti jaz sem človek.« BRUC Stran 9 REPUBLIŠKI ČRNOGORSKI Po cesti gre Črnogorec s culo v roki. Sireča ga prijatelj in ga vpraša: »Kuda ideš, Petre?« »Idem na carinu.« » E, pa šta češ tamo?« »-Ono sam, da plačaju ležarinu.« SRBSKI V nekem podjetju so delili stanovanja. Predsedujoči je spraševal: »Jeli je drug direktor potreban stana?« »Jeeeste, potreban!« »Jeli drug sekretar potreban stana?« »Jeeste, potrelban!« Ko so opraviti še z mojstri, je zmanjkalo stanovanji V □□□□□□□ □ OD DOOD □D D □ □ □'□ Predsedujoči ije na koncu vprašal: »Ima li ko kakivu primedlbu?« »Ja, druže predsednice,« se je o-glasiil Cigo. »Kod kuiče imam Ženu i šestero djece, pa stanujem u šu-pa! Jeli je to pravilno?« »'Ni je, Cigo, ni je pravilno,« mu je odvrnil predsedujoči: »Ne kaže se: Ja stanujem m šupa, nego se kaže: Ja stanujem u šupi!« BOSANSKI Na avtobusni postaji čakajo Jovo in ljubka ženska s sinčkom. Nenadoma je Jovo vzdihnil: »Uh, šta bolh dao, da imam takvo dijete!« Ker je ženska molčala, je kmalu ponovno vzdihnil; »Uh, šta bih dao, da imam takvo dijete!« Ko je petič zavzdihnil, je žensko minilo potrpljenje: »Pa dobro, šta bi onda, kad bi imali takvo dijete?« »Ljubio bi mu majiku!« HRVATSKI Ustašu Jožu je partizanska krogla pomagali na oni svet. Zaradi (posebnih protikomunističnih zaslug je imel pravico, izbirati med navadnim hrvatslkim peklom in specialnim peklom za ustaše. (V prvem so se grešniki cvrli na ognju, zato jo je naglo pobrisal pogledat v specialnega. Tam so stali do vratu, v dreku, stražil jih je pa orjaški vrag. Jožo je nekaj časa okleval, nato pa si je rekel: i.>Smrdl res peklensko, vendar če si zatisnem, nos. 'in diham skozi usta, mi bo le bolje, kot če bi bil v peklenskem ognju.« In pogumno je stopil ob bok svojim bivšim sobojevnikom. Tedaj pa je vrag zapiskal na piščalke in zagr-meUh »Konec pavze. Sedite!« MAKEDONSKI Lazar in Vašo sta se sprijateljila in si obljubila, da se bosta obiskala. Prvo nedeljo je prišel Vašo v goste k Lazaru, Ko sta se nekaj časa živahno pogovarjala, je vzdihnil gostitelj Lazar; »Uh, kako je vroče! Ali bi se malo osvežila?« »Prosiim,« je odgovoril Vašo.« Lazar je prinesel vina in piva, tako jima je dan kaj hitro minil. Drugo nedeljo je Lazar obiskal Vasota. Po daljšem .kramljanju je Vašo ves oznojen zatarnal: .»Uh, pasja .vročina! Ali bi se malo osvežila?« »Prosim«, je rekel Lazar. Tedaj je Vašo vstal, šel k oknu in ga na stežaj odprl. SLOVENSKI Srbi, Hrvatje in Slovenci so imeli skupno konferenco. Prvi, seji je pred-sedoval Srb. Ko je sedel na stol, se .tou jle v zadnjico zapičil »rajsnejgln«. Skočil je pokonci, mu opsoval mater in ga zabrisal skozi okno. Drugi dan je predsedoval Hrvat. Ko se je tudi on zbodel je zakričal, nato pa si iz zadnjice izvlekel »rajsnejgln« In ga nekaj časa besno ogledoval. Končno ga je vtaknil v žep z besedami: i»Nekje ga bom že uporabil«. Tretji dan je predsedoval Slovenec. Tudi on se je zbodel in planil pokonci, nato pa je sedel nazaj na rajsnejgln« in si rekel: »Človek nikoli ne ve. morda je to nova direktiva«. Opomba: V zadnjem vicu sicer res ne nastopajo samo Slovenci, vendar kaže itajko značilno posebnost Slovencev, da ga lahko mirne duše štejemo za Slovenskega. Stran 10 BRUC MOŽGANSKI VRTILJAK MISLI „MLADE” BAJTE RUDIJA V današnji dobi se žal rodi več poštenjakov, kot pa jih umre. Kaj mislite tisti, ki ste lepi in »pametni«, da imate zato kakšne zasluge? Enkrat za vselej si zapomnimo, da niti človek, ki je najpopolnejše bitje, ni perpetuum mobile. Kako naj bi spoštoval druge, če ni bil sam nikoli spoštovan in kako naj bi ljubil, če ni bil nikoli ljubljen? Ironija, več modrih kot neumnih je nesrečnih. Če bi ljudje dodali k svojim skrbem še tiste nepotrebne skrbi za druge, bi lahko razkošno živeli. Priti {do spoznanja — to je priti nekako do pol poti. Še vsa sreča, da nam ne vlada vedno razum, kajti bili bi prikrajšani za mnogo lepih trenutkov. Ljubezen je \slepa in prav je tako, (da je slepa) ker bi jo drugače morali ob belem dnevu iskati z lučjo. Le tisti, ki [nič nima in tudi ne more pričakovati, da bi kdajkoli kaj imel, lahko upa, da ima iskrene prijatelje. Človeštvu omogoči prosveto; odvzemi mu trpljenje in strah, pa mu lahko odvzameš — boga. Če boste vprašali vodilne državnike posameznih dežel, kaj vlada pri njih, vam bodo )vsi kot eden odgovorili, da čista demokracija in vendar bodo skuhali vojno, ne da bi prej vprašali kaj meni ljudstvo. Pha, kaj se tolčete po prsih? Vam je lahko dajati, ko imate malo. Pri nas je velikost odgovornosti obratno sorazmerna z velikostjo položajne odgovornosti. Na svetu so ljudje, ki trdijo, da bi bilo življenje nezanimivo, če bi bili vsi \dobri. To so taki, ki jih življenje premalo ali sploh ne tepe. Če hočeš vedeti, kako je s svobodo govora v kakšni državi, potem ne brskaj po njeni ustavi, temveč poglej v (njene zapore. (R. R.) P. in. Blaž Purgar Jdip lomi rani sin moje viine Neže Srmaški breg 17 biivlš': okraj, Slovenija PIS M O Najprej te prisrčno pozdravljam, tako toplo, kot Goričanci novo teritorialno razdelitev. Ti lopov grdi, izdajalec našega študentovskega ‘vkupdržanja. Mi se trudimo, da odpravimo vse negativne elemente študijske^ reforme, ki nam .odjeda jutranji počitek in ljubljanske matinejske prireditve, ti pa se šopaš z dragocenimi jajci iz uvoza, ti zajedalec [občinskega proračuna. Kaj pa sploh misliš, da si s svojo}diplomo?! Zadnjeraz-redni uradniški pripravnik, ki ga po novem ne smejo niti titulirati z gospodom. Saj je še občinski vratar na boljšem kot ti. Plačo ima lahko kot ti, pa še za gospoda ga lahko imajo. Mar bi ostal še tu in bi bil prehodni gost petdesetork v Študentovskem naselju 'ali pa bi kje na \Vižmarju za najemnino dodal vsak mesec k štipendiji še kakšna dva jur j a. Ti pa se brat greš itam doma nek socializem, pa si s svojo plačo ne moreš privoščiti niti kolesa. Le poglej svoje nekdanje sošolce — cvekaše! Kateri od njih ima danes kakšno diplomo, te vprašam, pa imajo skoraj vsi nove Rekorde. No, vidiš, >mi pa se imamo dobro. Klara iz naše vasi je včeraj že tretjič zgubila nedolžnost, Joži ja '.sem zjutraj videl leteti iz »raufunga«, jaz pa sem se odločil, da se bom raje posvetil univerzalni znanosti in bom namesto prava sedaj vpisal slavistiko, ker na veterini letos ne sprejemajo več. Pa saj sta si ti dve veji znanosti dokaj sorodni, le da tu vsa štiri leta secirajo le Prešerna. Za tega pa sem že slišal. Morda veš ti o njem kaj več, pa mi napiši. Ti boš \gotovo vedel, saj ste pred leti še imeli neke proslave >za njega. Zdaj pa menim, da je že umrl, ker že dve leti ni bilo tovrstne proslave. V ostalem je vse lepo. Vreme je \za spati, le da bi [od doma že enkrat poslali kakšne koline. Tvoj zvesti Naci čakalnica Ljubljana BRUC Stran 11 Statistično je dokazano, da i-mamo pri nas za celo občino ne-pismenih. Ker smo okraj že tako zgubili, bi bilo prav, če bi poleg reorganiziranih občin ustanovili še občino za nepismene. Predlagam, da bi se vsi nepismeni preselili na področje nove občine, ki bi ji dali ime občina Abecedovci. Po želji bi bila lahko na Goričkem, v kakšni bregači in nepismenim za hrbtom, da ne bi bodla preveč v oči. Za predsednika občine bi lahko določili kakšnega bivšega, Okrajnega človeka, V njej ne bi bilo pesnikov in orjev anonimnih pisem. Bili bi no miličniki. Mladi občani bi se jemali na prvi pogled., ker si ne bi mogli dopisovati. Fantje bi se ženili samo saj bo zidaj večina funkcionarjev tako in tako zasedla manj pomembne položaje. Seveda bi moral novod »ločeni predsednik občine Abecedovci podpisovati akte v trojezični pisavi, torej s tremi križci (x x x), prekmurskim, madžarskim in slovenskim: občinski tajnik bi se lahko podpisoval z dvema križema (x x), prekmurskim in madžarskim: občani pa z enim, torej prekmurskim križem (x). Tudi občina Abecedovci bi bila eksperimentalna1. Prepričan sem, da bi postala kmalu svetel vzgled daleč naokrog in še čez Muro V njej bi se. recimo, občutno varčevalo. Ne bi bilo treba niti pošte niti šole, niti reform, niti Pomurskega vestnika, niti referatov niti Študijske knjižnice, niti stenskih koledarjev niti molitvenikov. Najzanimivajši človek v občini bj bil tisti, ki bi imel največjii prstni odtis. V občini bi živeli ljudje z najmočnejšimi živci. Občani ne bi dobivali vabil, pozivov, čekov. z dekleti iz iste občine, da se ne bi mešala kri, t. j. da bi se otroci še naprej rodili nepismeni. V novi občini bi bili vsi zelo srečni. Ker ne bi brali časopisov, ne bi vedeli kdo in koliko se pri nas krade. Občani ne bi vedeli, kako se vrstijo letni časi. Brž, ko bi koga zaradi kakšne reči zazeblo okrog srca ali bi zmrznili občinski skla- di in dotacije, bi mislili, da je zima. Občanom ne bi bilo treba izpolnjevati nobenih anket in formularjev. Popisovalci prebivalcev bi prešteli vse prste in jih delili z deset. V občini Abecedovci se ne bi nihče tožaril, kar bi bila velika prednost te občine pred drugimi. Ce bi kdo koga zaradi kakšne njive ali meje treščil s sekiro po gla DVIUVS 1NVICTO vi, se udarjeni ne bi mogel pritožiti, ker je nepismen. Zabavno .življenje bi bilo v občini na višini. Vsako nedeljo bi se sešli pred občinskim spomenikom in tekmovali v tem, kdo bo povedal večjo laž. Zmagal bi ti-st:, ki bi občanom samo obljub-Fal. Naj češe e bi bil to ljudski poslanec. Med obiskom tujih delegacij, bodisi z zahoda ali vzhoda, bi se občina. Abecedovci spremenila v rezervat za gluhoneme. Tujci bi bili ginjeni nad našo skrbjo za defektne. Na koncu prosim, da se moj predlog prouči in da se mi odgovori ustno. (Po satiri ‘Vlada Bulatoviča - Vipa priredil B. S.) Stran 12 BRUC Oj, Vinci, Vinci, zakaj si mogo mrejti DRAGI GOUSTJE! Za mojim hrbton kavuuli Vin-ciijuva žena, premlada vdovica, pa nej sama, liki kavuuli tildi moje srce, steno je boleče, zaradi zgube pajdaša. Ciravnuk je krnica,, vijdin, ka me gyako gyako čarno gledate in si mij-slite: dobro ka je zdaj tou za cirkusa! Clovik si oblice svetašnji gvant, misleči, ka de se na brucovanji fajn meu. til pa se riktajo k nikšnumi pu-kapanji. Priznan, tou san gyes vkup skii-jpo. Dovolte mi, ka se van opravičin. Vijpacn. ka te me razmili. Si dobro znate, ka je našega draguga Vincija, pu krajšon betegi, boži žlak vdaru in ka bi ga mogli viltro na soboškon cintori pukopati. Tildi tou gviišno znate, ka su meni pravili: »Tij si njemi biu najbougši pajdaš, ti|j zemi sloboud od njega.« Mene, dragi gousitje, pa je pajda-šova smrt tak genula, ka san si; prvič v žijtki pravu: tou, 'ka lejko napravi gnjes, ne udlašaj na viltro. Pa nej samo tou, tildi za vas je bougše. či nicou zememo sloboud od Vincija. Viltro bi bilou na cintori itak telko »mačkov«, ka bi se od cvilgye-nja nika nej čiilo. Vite, tak je prišlo do toga, ka smo pukojnuiga se prinesli. Zatou mi dovolte, ka se zdaj puslovin od pajdaša, od nan sen draguga Vincija. Oj. Vinci, Vinci, \zakaj si mogu mrejti, ka je eden driijgi Vinci nej do j mrou. Dragi Vinci, skuze mi sijlijo v oči; pa nej' samo meni. Gviišen san, ‘ka v etoj dvorani nega čluvoka, šte-ri ne bi meu barunk rosnu ukou. Že prle san se teknu toga, ka su meni pravli naj zemen sloboud od telbe. Lejko je tou praviti, liki žrnet-no je meti gulč, či ti nezerenska bo-lečijna stijska gut. Dragi Vinci, či glij, ka smo znali, da či de okraj fertik, ka buš tildi tij fertik; se nikak nemremo puimi-riti s ten, ka te nega več medi nami. Znali smo. ka ne buš prebolu, ka bi ti lučka rouka rej zala kril j. Sigddr sli rad pravu: liicki kril j — britek kril j. Oj, Vinci ... Tebe, dragi Vinci, je ta integracija nej mogla več koštati kak te je koštala. Ništernin pa de v hasek. Pouit z Lendavske občine na okraj v Maribor in nazaj' de nika men j e kak 200 km. Tou pa bou dilou med rodlbinof za cejlo dnevnico. Oi po ton guiči ne pri jden koma inan ... tou znan: v zgodovino gvilš-no pri jden. Prvi mu na zemeljsko j knugli, šteri de pukojnoga nej samo falu liki tildi šimfu. Slegnjuga de — istina — bole malo. Ar si biu človik za —• peldo. Probu mu 'iti pu tvojlij stupajaj in se držati rejči, štere pravijo«: »Ka maš na srceji, tou mej tildi na gye-ziki!« Oj, Vinci... Dragi Vinci, nej si se včaku, ka bi te v žijtki štoj kak volivca pijtu, či se strinjaš s kakšnin novin zako- mm. Tildi milj — eti pri odprejtoj skrinji zbrani — smo se toga nej Včakali. Zdaj nazagnje, da je šou okraj,, nas je palik nišče nika nej pij to, ka mijisl imo. Tan zgaraj si zagviišno pravijo: Ligye sociljalistiČne driijžbe morejo biti skromni in njin mora tou čisto folgati, iči majo v ustavi zagarantej-ranj referenduš. Oj, Vinci... Dragi Vinci, pravli so ti — go-spoud. Nigdar nemu puzabu, kak si se za volo toga čemeruu. Spuminjan se, kak da bi včeraj 'bilou, kak si si večkrat zguueo; zakoj ra vnuk meni, Vinci ji. pravijo gospoud? Zaslujžin siromaški petnajst gezero dinarof in niti krajcara več. Poznan pa lidij, štori zasliijžijo prek stou gyiirgyov, pa njin pravijo — tovariške. Gyes man bicikln, šteruga. je rgyajca že skorunk pugyejla. Uni majio krumej-rane autoje. Gyes san sarande. Uni majo svoje iže. Nejde pa nejde mi tou v glavou. zakoj njin ne pravijo — gospoda. Inda — znan — su tak-šnin pravli tak. Spuminjam se tistuga primera, šteruga si mi neven kelkokrat pravu, tistoga., gda si prišu v bautu, pa ti je bautuš pravu »gospod Vinci, mamo lejpe nouve labuške. Cisto fal so. Plouleg tebe stugyečumi pa driijgi bautuš: »Tovariš predsednik, če že želite hladilnik, vam toplo pri-pordčan, da sii izberete enega izmed inozemskih, ki smo jiih danes dobili. So zelo kvalitetni.« Dragi Vinci, mrejti si mogu, ka san gyes začnu premišlavati, ka si mislu s stavkun: tovariš je gospoud in gospoud je tovariš. Zdaj znan za-koj se ide. Oj, Vinci... Prle Iklak bi dale gemiu siuboud, bi ti rad nikaj puvedo: Til zdaj leži jš z vbvtegnjenlmi petami, mrtev — laden. Tiio si, ka že bole nemreš biti tilu. Tilu si kak soboški pevski zbor in orkester vkiiper. Al; gyes znan — tvoj duj je med nami. Znan, ka vorno posliijšaš sakšno moju rejč. Zatou cilj, Vinci, dragi moj pajdaš ka ti zdaj, puven; Dukeč sd klaču mater zerrilou, si mi nikelkokrat nej pujisito, ka bi du 'konca puvedo, ka mljsln. Ništernikrat si se tak se-gru, ka si mi že na pulovici vmejs trešiču. Zdaj buš mogu pač malo putrpeti (kelko gyes znan duj nema gye-zbka) in čuti — gde sii nej mbu se praf. Tisto, no — ja, nika ne pravin, tisto, ka se gospode tijče si meo v glavnun praf. Zakoj bi se iz siromakov norca delali, pa bi njin pravli gospuda. Ali tudi tij (priznaj, ka si nikelko krijv turni. Biu si člžn de-lavskuga svejta. Zakoj si na sejaj nej ouldjpro lamip? Tan bi puvedo, ka je tou nej1 socijalisitičnio, či majo šefovgye 'desetkrat vekše pldče kak delavci, šteri su zaistina direktni zi-dargye socijalizmuša. Ali si se pa mogopče boju, dragi Vinci, ‘kia b'i te tou lejko kaj koštalo? BRUC Stran 13 Meni li eno nikak nejide v gla-vou: Pu bojni je država talala plače, pa su bile med injimn čisto male — lejko bi p ra vi i — normalne 'razlike. Gnjes den pa mamo delavsko samoupravljanje in si delavci sami talajo plače — pa so takšne razlike! Tu je po miojen samo eno mo-gouče: ka takšne žlate, podčrtavlen, zlate delavce indri pu svejti. nema jo! Oj, Vinci... Nej si se včaku, ka 'bi cejne šle doj ali ka bi se barunk stavile. Tildi mij smo se toga nej včakali. S telbuf vred pa simo inikelkokrat čiili re(j|či pregnjd: »Cejne nesmijo gor! Plače smo van zatou zvišali, ka bi meli velesi standard!. Putrošnicke kuntrolejrajte bauitoše!« Ka či nas je palik nišče nika nej pijta. Cejne su se samo telko stavile, ka. siu si žele sapo, pa pu možnosti vekši zalet. Te pa su ponovno zač-nulle rasti., kak gobe pu dežgyi. Na ovun svejti se tuilaži s ten, ka se mogouče tvoj najmenjši sin včaka. ka se cejne inouk sive j ta barunk stavijo, či že ne spadnejo. Oj, Vinci... Večkrat .s/i se čemeriiu, zakoj b-žijo s tiistjn beton pu Jugoslaviji, ka tou dosta košta.. Li sj rad punavlu koliko fž .bi lejjko zaou pulstavili. Idnouk sii dilou na plači šteu kel-Lb delavcev zam:d!ij, pu d ve j veri za-radi botau San vrag te je mantrau — oprosti na rdjči — ka si šou tov računat kelko pejnez ide v zgubo. Gda si iml ipulvedo številko', bi mi skorunk božno grdtalo, čii glij ka man dobre živce pa idiosta prenesen. Viiš, Vinci, pni tun pa si nej meu fee praf. Tildi mladina more meti ndkšo veselgye. Vsi dobro znamo, ka nemarno zadošta telovadnic, zatou pa se naj mladi bar na leto inouk vb nabižijo. Oj, Vinci... Ešče edina stvar je bijla, šteru si računan na iže; putovanje naši preg-nji s hajiovami. Pravu si: zakoj tildi naši ne potujejo z eroplanon kak Kenedy ali Hruščov. Tou bi bilou dosta falejše. Njeva dva sta predsednika najbogatejši držav, pa sir ne privouščita hajovov. Viš, dragi Vinici, kak si biu vča-sik čuden, til si palik nikaj pozabu. PozaJbu si, ka je štajkoln dosta ta le jši ‘kak bencin. Kila štajnkola za hajbuve košita 5 dlinarof. Kila ero-planiskoga bencina pa .prek stou di-narof. Lejko si milijon procenten, ka či Ibi biu eroplan falejši, 'ka bi si naši eOue utimogrede Se vam ne zdi, da je to \v nasprotju z vsemi zakoni ekonomije: Vedno bolj izpopolnjujemo /tehnološki proces, v proizvodnjo uvajamo moderne stroje in avtomatizacijo, pa kljub temu cene neprestano — rastejo. Slovenci, uživajmo čim več hrane, ki vsebuje kalcij. Slednji 'utrjuje kosti Kolikor vem, je tudi hrbtenica sestavljena iz samih — kosti. njega zebrali. Pregnji majo stalno pred očami delavca — deltovnoga čluVbka. Oj, Vinci... Meu si lejpo navadu, ka si rad šteu knjige. Pusebno satire so ti bile pri srcejji. Perše, šteti si mogu lučke ali pa dumače, pred bojnuf tijskane. Mij smo nucali cejli sedenajst lejt, ka smo viipali prvo na sveklo gya-stii. Neven, z nami je nika nej vredi. Ja, tou ti ešče moren pu ved a ti: v glavnun varoši satire že špilajo. Ci bi je pa ti j ščou viditi, te bi itak mogu živeti ešče najimenjie dvajsiti lejt. Samo dukeč du si viipali v Soboti. glasno zdejnuti, de mijnilo do~ sita,, dosta cajta. Oj, Vinci ... Tak se sp minjan liki bi gnjes bilou, ka s.i se 'kak dejte veselilo pu Splitskuin guči: '»Vidu buš — sj mi pravu — zdaj, zdaj de čisto načik. zdaj du lejko tildi delavske familije stan uvale v Soboški bloka j. Razlika med plačami de nazaj takšna, kak je bijla pu bojni. Fejid pojdb je naš »Stari«! Palik je ostalin pregnjin pukazo, kak se odkrito vb povej tou. ka se mijsiH.« Ja., dragi Vinci, vei bi pa mogouče bilo tak, kak si tij vupo. Samo ka je naš 'dragi maršal napravu eno falmgo: gdč je meo v Spliti. Tan pa je morgye in je na našo velko žalost vekši tao rejlči spadnolo v vudou ’ Oj, Vinci... Naj ti bou lejka zemla soboške občine! In vočnj lampaš naj ti svejti'! RUDI Stran 14 BRUC Kratka zgodovina Prekmurja (PRIREJENA ZA VEČERNE SOLE) V začetku' /je bila beseda. Ta je bila, razumljivo, pri Bogu. Nato je bilo dosti besed ih tako so sklenili, ■da jih združijo na enem mestu in so slklicaldi sestanek. Kako koristen je bil /ta ukrep, se je pokazalo kar takoj, sa|j je na sestanku lahko vsak uporabljal kar se da dosti besed, ne da ibi kaj povedal. Ker so bile te besede tako neumne, da so jih spro-tiii pozabljali, so izumili zapisnik. Nato so besede iz zapisnikov ponavljali na naslednjih sestankih, talko dolgo. dokler |jih niso znali na izust. Zato so sestanki postali dolgočasni. Bog si je zato moral liizmisliti klaj novega. In res je nekega dne prišel na idejb: Ustanov‘trn o Prekmurje. In ga je ustvaril. Vsega je bilo v njem na pretek, tuldi otrok, policije in ak-t:vistov, le na kruh so pozabili/. »Saj lahko gredo kruh -iiskat v Ljubljano ali BaČklo, na ta načih se bo namreč povečal notranji turiizem,«- je dejal Bog. Tako je bilo spet vse v redu ih vsi slo ise strinjali. Spomladi pa so ugotovili, da nekaj vseeno iše manjka. Namreč ni bilo poplav. Zato je Bog na jugu Prekmurja speljal reko in jo po nogometnem klubu imenoval Mura. Pozneje, ko slo ponlave prešle že v navado, so ustanovili še 'Svet ob Muri. Nekaterim je bil ta Svet koristen, saj, so v njiem preizkušali svoje iznanie. pridobljeno na večernih analfabeltskih pesniških in dirugilh tečajih, drugim pa to ni bilo po volji. Zato so ga raje potopili' (Svet namreč). To je bil pravv pogreb, na katerem -o vse generacije jokale in s.i izražale sožalie. Da se ne bi več nrep:ral'i, so sklenili, da Sveta nikoli več ne bodo obnovili. Nekdo je pripomni:!, da bo sedaj, ko m več tega Sveta, treba razvajati svet ob meji, to pa ne spada v našo zgodbo, ki ise ne ukvaitjla s politiko. Potem so razvijali še marsikaj, tudi pisarniško dejavnost. Da bi ljudje, 'ki jiih niso mogli kam vtakniti v službo, ostali državi še vedno zvesti, so u-stanovili trideset novih pisarn, v :kia • tenih so bili uslužbenci prezaposleni s tem, da se z ničemer /niso u-kvarjali. Bog ije še drugače ustvarjal Prekmurje. Rdkel je: od prišlekov Prekmurje ne bo živelo, ker bodo ti v glavnem voditelji. Treba je ustvariti kmeta. Ta bo delal in bo imel do- Jože, a ne, da sem brihtna punči.. Zdaj niti ravnatelju ne bom mogla povedati, kako je bilo sti otrok, ker kontracepcije do tedaj še ne bodo lizumiti. Da bi se ti otroci čim Ibolj razgibali (telovadbe bodo imeli zelo malo, ali pa nič), j:h bodo starši pošiljali v šole, ki 'bodlo oddaljene po 6 kilometrov in še več. Da pa se otroci v šoli ne bi preveč naučili in postali pametnejši od občinskih mož, ijih bodo učili tečajniki fin praktikanti /soboškega učrteUji sča. Ti ne bodo ne dijaki, ne učitelji;. Delali bodo tako kot ostali, dobivali pa bodo štipendijo. Sola bo nanje zelo pazila, posebno, če si bodo hoteli sami urejevati svoje živ- Kako se lahko sploh čudimo, če je »SVET OB MU Rit odplaval po Muri (Glej sliko!) l:enje. Posebno pozornost jim bo posvetil ravnatelj šole, ki bo nosil rdečo kravato in se bo šel naprednega pedagoga. Učiteljice (dijakinje) ne bodo smele hoditi z /enim fantom, kje pa, da bi se miihlile z njim kdaj tud' poročiti! Ce bodo grešde proti temu zakonu, bodo imele slabšo oceno iz vedenja, v hujših primerih tudi šlabše /ocene iz drugih predmetov, posebno iz praktičnega dela na šdli, kjer učijo. Imele pa bodo tudi stvari, ki fooldo dovoljene. Tako 'bodo lahfelo spale vsako noč z drugim fantom, le da bodo morale pokazati sposobnost za prikrivanje in hlim-bo. Kaznovali (jih bodo le, če bodo povedale vse po resnici. Bog je razen kmetov, učiteljev in učiteljišča, ki .je bila zares napredna in lepa Ustanova in se je borila za lik naprednega učitelja, ustanovil še delavca, ki se je udejstvoval v družbenem samoupravljanju in hodil na sestanke delavskega sveta, prvega ali desetega v mesecu pa po 80-procentno plačo. Delavec je bil za-dovol|jen in |je hvalil Boga, da mu je dal /delo. Potdbno ga ije hvalil takrat. če je išel na delo kam drugam in se je tako lahko peljal z vlakom^ {kakršnega ni bilo nikjer drugje kot od Hodoša do Pragerskega. V tem vlaku .mu ije Bog celo dovolil peti in piti domačo žgapjico, za kar mu je ,b:l /delavec sila hvaležen. Poleg delavca je v Prekmurje postavil Bog tuldi prVatnega obrtnika ki je poslušal splitski govor in plačeval davke. Bog pa .ie videl, da se-dalj zaradi toTkega plačevanja davkov nima časa za delo in je rekel, da to ni prav. davkov pa ni uk-nil. pač pa -e uMnil okraj, uslužbence .•'a naorM'! Potem jie ustanovil referendum m sklical lov ko veselico. (Nalaljevabje na 15. strani) Pozna ga Jože je pogledal skozi okno v deževni dan in zagodrnjal sam zase: »To pas:e vreme se je že začelo, jiaiz pa še sedaj ne vem, kakšno pokrivalo bi sl kupil.* Takoj, se je oglasil njegov ustrežljivi sostanovalec: »Nič ne skrbi, popoldne greva v mesto, pa ti bom že jaz izbral kaj primernega!« »Hvala, Pišta! Letos ne grem na maškarado.« BRUC Stran 15 (Nadaljevanje s 14. strani) Na njdj, so bili vsi dobre volje. Ko je Bog videl, kako lepo se godi Prekmurcem,, je odšel počivat. Bil je že star in na poli gluh ter je kmalu nato umiri. Sedaj, si ljudje sami urejajo svoje življenje. Ustanovili so socializem na vasi, sklicali sestanek za ustanovitev novih odborov in izumili turistični pododbor. Bogovi na-sllddiniki so j|ilm pri delu pomagali tudi vnaprej lin so jiim določili, kdo jim bo šef. Od tega šefa so tudi zve-ga na vasi predstavljajo davki, policija lin vsakoletna zguba kmetijske zadruge in so .ga torej častili, obenem pa hvalili Boga, da živijo v tako idiličnem kraju, kot je to Prek-muirjie. Do danes se v njihovem dobrem življenju od takrat še nič ni spremenilo. Dobili so le novi medobčinski odbor za proučevanje sterilnosti molznih krav in komisijo za odpravljanje problema v zvezi z rej-nostjo bolh. Jože Olaj Pišta bdči je znau vdponucati Taljanske lovce. Turistični delavci, posnemajte Pišta bdčeka!!! Madžarska humoreska: Laszlo Tabi: Kaj ve vedro Govorili smo o škodoželjnosti predmetov: o zamašku, ki se pogrezne v steklenico, o zobni pasti, ki iz gole zlobe brizgne ven na dnu tube. Prekinil nas je prijatelj Z.: Ge želite, vam povem zgodbico o dobroti predmetov. Hoteli smo in začel je pripovedovati : Omenil sem že, da sem tudi sam sodeloval na vojnem pohodu na vzhod leta 1942, celo to, da lahko brez hvale trdim, da sem začel bežati nazaj istočasno z naj višjimi o-ficirji. Vpoklican sem bil kot navaden delavec, toda naglo sem se dvigal na rang lestvici: najprej sem bil vranji lopov, pozneje sem postal garjev pes. Posledice slednjega so bile, da sem januarja 1943 dobil pegavi tifus. Mojo naslednjo kariero je zaustavil preboj pri Voronježu. Z vedrom v ro.Ki sem ure in ure poskušal zaairzevati Toibumnovo armado. 'Ko pa sem videl, da se genera. von 'Mannstein umiiaia nazaj, sem sam prav tako opustil brezciljno zoper-• stuvljanje. V peklenskem kaosu sem 'odrinil z vedrom proti zahodu. Madžari, Romuni, Italijani, Slovaki in - Nemci so zmedeno drli proti Kijevu,, drug drugemu na grbi. Vsakdo je legitimiral vsakogar, krožile so patrulje, ki so lovile vojake in streljale muzike. Celo patrulje so legitimirale druga drugo,, vsakdo je bil sumljiv, izvzemšl mrtve, ki jih je bilo zmatrati za azupanja vredne. Mene ni nihče nadlegoval ker sem imel v roki vedro in je bilo očitno, da grem nekam po vodo. Z vedrom sem kolovratil od Dona do Kijeva. Njemu, se imam zahvaliti, da me ni nihče ustrelil, nihče me ni legitimiral, saj je bilo vendar očitno, da grem nekam ,po vodo. Na liniji Bobrujsk in Bedilčev je bila glavna i»cedilna« postaja. To linijo so lahko prekoračile le redne formacije, če je že na fronti vse razbito, mora vsaj v zaledju biti red. Tu so vsakega posebej preiskali in izprašali. Tistega, ‘ki ni vedel uh temeljiti, zakaj 'beži proti domu, so gladko zaprli. Toda mene ni nihče nič vprašal, ker sem imel v roki vedro dn je bilo očitno, da grem nekam po vodo. V Kijevu je takrat še vladal mir. Tu so razglasila novo razporeditev čet, tu so odločili, kje in na kak način je treba [pokončati tiste, ki so še ostali pri življenju: vojaki so odrinili na lov na partizane. Ranjence so sprejeli v bolnico. Druge so poslali, pobirat mine ali pa so z njjhiovo pomočjo gradili pasti za tanke. Za mene se iše pes ni zmenil, ker sem imel v roki vedro in je bilo očitno, da grem nekam po vodo. Že sem hodil po Szolnpku .(mesto na Madžarskem — op. prev.) z vedrom v roki, ko me je dloletela sod1-ba in izvršba hkrati. Neki madžarski vojaški policaj me je vprašal, zakaj, postopam po ulici. Dvignil sem vedro in mu odvrnil: Pokorno javljam, po vodo grem. Tedaj sem dobil takšno klofuto, da sem jp še sam občudoval. Veš-lii, pašji sin, zakaj si jo skupil? Pokorno javljam — vem. Zato, ker vedro nima dna. Prevedel: Rudi R. Dunajski zrezek 'Kraj dogajanja: študentovska menza Ti, Jože, če je to črno, žilavo meso teletina, sem pa jaz krokodil.« »Veš, Pišta, ta kravica je bila že tako stara, da se je povsem pootro-čila itn so jo gladko prekvalificirali v teletino.« Stran 16 BRUC »Kaznovan boš«! V spanju sem začel govoriti, kar mi je s kislim obrazom sporočil sostanovalec. Jaz tega nisem čutil neposredno na svoji koži; imel sem samo najrazličnejše sanje, včasih sem »pregulil« ves sestanek. Za njega je bilo moije govorenje, kot budilka. Nič mi ni očital, toda v očeh sem mu bral, da ima en sam predlog: likvidirati je treba kričanje besedi »mir« in i» tišina« v spanju. Tudi roke so se mi začele močno tresti. Na poslovni strani moje življenjske (kocke je prišla do izraza pozabljivost. Na začetku predavanja, ko sem moral oddati indeks za podpis, sem se spomnil, da leži indeks v predalu nočne omarice. Ko sem pogledal pozneje v nočno omarico, sem se spomnil, da indeks tiči v desnem notranjem žepu suknjiča, ki sem ga imel na predavanju. Tako moram sedaj ob »uradnih urah« profoksov ■»loviti« podpise, se moram klanjati in opravičevati, kar je za mene skrajno nerodno. Na svoji koži najbolj Občutim glavobol in motnje v želodcu in v spanju sem prenehal kričati., ker enostavno nisem mogel zaspati. Spanje je polovica življenja« in tako je bil moj sklep: čimveč spati, ker si nočem skrajšati življenja, ki mi je bilo usojeno pri rojstvu, za polovico. Nemogoče pa je sipati med predavanji kil se vršijo po novem učnem načrtu, kjer se profoksi na razne načine trudijo, da poslušalci ne zadremljejo. Na razpolago sem imel eno samo rešitev. Postavil sem se v čakalnico kot postavijo sardine v konzervo. Ker me je glava začela »obdelovati«, si nisem mogel krajšati časa v kriminalko in sem stisnil zobe, da je škrtnilo. Soseda s frizuro »B. B.« me je pogledala s strahom v očeh. Ljubi, ne boj se, jaz sem s teboj Po času, v katerem bi se gotovo »pri-cijazil« Jz Ljubljane domov, sem prišel na vrsto. Prijazne zdravnikove oči so me pogledale preko naočnikov. Potem se je začelo: priimek in ime, rojstni podatki, rodbinski podatki, kdaj — kaj — kje jeste, kakšne bolečine čutite in kje? Na kopico vprašanj sem pojasnil •voj položaj, med tem me je zdravnik trkal po hrbtu in prsih, gledal v usta, poslušal utrip srca, izmeril krvni pritisk, skratka pregledal me je od A do Z. »Imate s seboj kako beležko, kamor pišete kidaj imate sestanke, kaj marate narediti in podobno?« »!?!?!?« Debelo sem ga pogledal. Kak človdka Z Lajčijun večkrat debatejrava. Idnouk pu vroučoj debati v delavnici sva šla v »Central« na turško. Naročila sva kavo itn se, perse, narajli — gvušno ste že tratili — naprej štukala. Un je svoje tiro, gyes pa perse svoje. Gda sva douibila kavo — un kak K a je gvušno je gvušno Vsi. ki smo sodelovali pri pripravljanju. pravniškega brucovanja in na njem garali vso noč, smo imeli kak teden pozneje družabni večer. Mize so bile obložene s samimi dobrotami. Vsak je dobil na velikem krožniku lep kos svinjske pečenke ter dunajski in pariški zrezek, poleg tega smo imeli še francosko solato, Začel je brskati po beležki in molmjal. Potem je vzel svinčnik ter nekaj napisal čez eno stran. Predpisal mi je praške in rekel, da se naj vrnem, če ne bo pomagalo. Zunaj., kjer me ni več dosegel duh po etru in drugih bolezenskih dišavah, sem odprt beležko; >OD DANES NAPREJ NOBENIH SESTANKOV!« Vesdlo sem j,o mahal domov, odzdravi jal kolegom .in študiral kam bom šel v kino. Doma me je čakala pošta. Vratar mi je pomolil skozi o-kence rumenkast kos. papirja. »Vabilo!!!« Brez pomena je, jaz na sestanek ne smem iti, vendar sem ga zaradi lepšega prebral. » ... če se sestanka ne udeležiš, boš KAZNOVAN!« — in zelen pečat. Martin B. kava poživi! pu navadi dupliško — sva začnula pumali piti. Lajči je napravu tri-štiri pužirke, te pa je naidnouk samo diino: Povej, či nej, kak turška človdka perfektno poživi j! Nej je niti praf du konca puvedo, že je zaklumu prek stola in — za-drejmu! pa tudi litrov ni manjkalo. Pravkar smo se začeli gostiti, ko se je kolega — fotoamater pripravil, da bi nas slikal. Objektiv je nameril proti mizi, za katero je sedel tudi Janoš. Ko je ta opazil, kam kolega strelja«, je ves preplašen zakričal: »Si nor!? Ne mene, mi bodlo nazadnje še štipendijo znižali!« BRUC Stran 17 .Študentje in Aue^ Ciril |jle ibiil plesalec (zdaj je pešec!) pri ŠKUD »Franice Marolt«. Mejd tuimpjo v grškem mestu Solunu je hotel kupiti papigo. Hodil je po trgu, kjer je sledin|j|ič zagledal med orientalskimi trgovci Žida, ki je imel v vsaki kletki po dve papigi. Prerinil se je do njega in zahteval: — Rad Ibi kupil eno od teh papig. — Kupiti boste morali obe. Ena govori, druga pa j!e prevajalka. Znamo je, da je Drago Grah pre-romal Zahodno Nemčijo počez in vzdolž in da jo pozna skoraj bolje od domovine. Večji del je potoval z avtn-stopom. Nekega dne se je vozil z redkobesedin/im. šoferjlem več-tonskega tovornjaka. Ko sta prispela v Bonn, ga je Drago povabil v točilnico. Vprašal ga jie: — Kaj želite, da vam plačam za uslugo, ki ste mi jo storili ? — Popil Ibi kakšno brezalkoholno pijačo. — iLimonado, stok ali mineralno vodo? — Vseeno, mu je odgovoril šofer, — na tem področju sem n/ovitnec. Ona pa visi na tej strani med Molitvijo, študenti, in svetom, toda ne zaradi njih, temveč le zato, da bi bila spodnja osmrtnica manj solzava. Vsem prisotn/im sporočamo žaldsltno vest, da je nenadoma preminula naša Visoko sipoištovana in globoko cenjena STARA BAJTA — NEPREMIČNINA Do skrajnosti užaloščeni, obljlubljamo, da bomo pokojno .ohranili v trajnem in svetlem spominu,. Mlade bajte WJu„ Predragi gospod bog, ki si milijon let pešačil po grešnem svetu, usliši našo molitev prej, preden ti bo socialno zavarovanje priznalo polna leta za pokojnino. To je zadnje, za kar te prosimo, da nam ukineš prehodno obdobje, da bi lahko takoj, kot v jabolko, zagrizli v perspektive. Stori, da vsi čez noč postanemo zadovoljni, da ne bo nihče godrnjal, pa četudi bo zavladal dolgčas, pa čeprav nam bodo padali v usta pečeni golobi in bomo vsi čotkali na isti način. Samo to te prosimo, gospod bog, a ko boš odšel v pokoj, ti bomo preskrbeli honorarno delo, da boš lahko delal ves popoldan, in ti ne bo dolgčas. Amen. ŠTUDENT P J. F V Umrl drugega februarja. To mu je bila prva in zadnja dvojka v življenju. NATAKAR Živel 60 + 10«/n = 66 let. ŠOFER Njemu je slivovko, udarila v glavo. On je s tovornjakom udaril v slivo. IGRALEC Mnogokrat je umiral kot kraj Lear. Zadnjikrat je umrl kot upokojenec Stefan. REŽISER Po vsakem filmu so ga zagrebli. Tokrat resnično. Stran 18 BRUC Povedal vam bom, kako je postal eden izmed mojih starih znancev vnet ipristaš socializma. Točneje: Pravzaprav vam ne bom /jaz povedal, temveč bom le njegovo pripovedovanje dobesedno napisal. Nihče naj me ne obdblžuije. da sem učinku na lj(ubo klaj olepšal .alii da sem celo karkoli izkrivil. Omenjena oseba ni pesniška duša. Posledice tega so deloma te, da zgodba ne želi prikazati nekaj tipičnega, deloma pa te, da je zgodba zanimiva in zabavna (čeprav niti ni izključerto, da je nezanimiva in dolgočasna)/. Želite morda vedeti ime omeni j ene osebe? Ni nobenih o-vir, beseda je o X. Y.-nu. Tako je govoril; Vsli veste, da sem dolgo nihal med meščansko vzgojo in med mlinskimi kamni socializma. Toda vsega tega je že zdavnaj konec. Taka izredna, lahko bi dejal vzvišena dejanja so se m‘i pripetila zadnja leta, da vam lahko zaupno povem: trdno stojim na nogah. Ne samo to, lahko pojdem celo dalje: tisti, ki bo nergal zoper socializem, se bo srečal z menoj iz oči v oči. Tako daleč sem prišel. Tabi Ldszld Na prošnjo, naj nam pove zgodbo, toda po možnosti na kratko, je nadaljeval takole: V mojem svetovnem nazoru je nastopila odločilna sprememba takrat, ko me |je podjetje Eximpex poslalo v Maroko, da naj kupim petdeset vagonov popra. Sam pa sem odpotoval v Pariz lin kupil dvajset hektolitrov kreme za lice. Sprememba moje poti ni nastala brez vzroka. Morje Ije bilo takrat kar se dia viharno, poleg tega pa sem izvedel še to, da so v Parizu vražja dekleta in da je tam moč dosti več videti. Šest dni sem prebil v Parizu, toda popra nisem našel. Tako sem nato spakiral dvajset hektolitrov kreme za lice in se točno tistega dne. ko mi je pretekel roko je to sve lepo i divno! Vstajanje pred [sončnim vzhodom in spanje že ob devetih — nič drugega, kot šola reda in discipline. Zadovoljen sem .sam s seboj, čedalje bolj sem zaljubljen v samega sebe. Vesel sem, da me je narava nagradila z zdravjem in me usposobila za vojaka. Zardeval bi od sramu, če bi mi alkoholna rebra vzela vse te užitke (kakor Viliju!), ali pa če bi mi dioptrije onemogočile vstop v to življenjsko šolo, kakor Branku. Ze nekdaj sem želel spoznati Makedonijo in zdaj mi je [to omogočila država. Sem na Skopski Črni gori, kjer je dovolj človeškega potu, a vendarle nič ne preklinjam: skozi plinsko masko se itak nič ne sliši! To življenje za bodečo žico se mi zdi zelo zabavno. Se dan pred zakletvijo so nam pripovedovali, da je naša armada »ljudska« in le nekaj ur po predavanju smo posedli ob bodeči žici in se pogovarjali z nekim črnilom iz svobode. Premotil nas je vodnikov »TRK«, ker se vo VOJAŠKI jak Jugoslovanske LJUDSKE armade ne sme mnogo družiti s civili. Kako je to lepo i divno! Preklinjati sem se naučil zelo \dobro in tako, mimogrede, kakor se nauči človek 'tujega jezika, ko živi v inozemstvu. Kaj vse pride tu na vrsto: crkvena vrata, krv, bubreg, pivši bog (z malo začetnico!), vse to se seveda oplemeniti s tisto sončno besedo »j... Ti« (z veliko začetnico!). Glavo (imam /še vedno okroglo kot lubenico in de počasi se mi stegujejo lasje pod kapo. Očala sem razbil že kmalu po prvih vežbah. Ostal sem sicer brez dioptrij in moram prav krepko mežikati. Iz časov zavite. Bila je stran iz »Pariš Ma-tcha« z nekimi na pol oblečenimi ženskami. Pravim, za tiste ženske se je vnela prava vojna. Prav tako sem vJto divjino dobil Branetovo razglednico z golo žensko. Ze dva tedna v tej hosti nismo videli civila, torej tudi ženske ne. In potem je v ta milje (prišla papirnata gola ženska. To je pri vojakih dvignilo ... kaj je že dvignilo (?)... recimo moralo(!) in karto sem moral takoj podariti najbolj potrebnemu. Ce vas zanima, vam bom napi sal, kako izgleda \pri nas moralno-političko vaspitanje. Svejk se lahko skrije! Začne se nekako tako: »Drugovi, ovaj čas govorit čemo o .Alžiru. Kao što znate, tamo je rat i oVi Francuzi, da jim j ... ja dete u p..., nikako neče dati slobodu alžirskem stanovništvu. I ovo evropsko stanovništvo, j... jim crkvena vrata, počelo je svoj (pokret u OAS, koga predvodi onaj zaje .. kako se zvaše, Sallan, da mu j... ja čerku, ukoliko je ima. I tuku se, svi se tuku: i [francuska vojska i alžirski narod i ona gadna i prijava fašistička OAS. Kažem, tuku se... Alžiru.« Jasno in naravno torej. Dodati moram še njegove poslednje besede: »Drugovi, pitanje Alžira je vrlo komplikovano i ja bi vam mo-gao ovako govoriti sedam sati...« . Sicer vam pa [moram sporočiti, da sem v vojski napredoval. Zdaj sem pisar ali »čato«. To je nekaj takega kot mali rihtar v Prosenjakovcih. Lahko bi Itudi dejal, da sem tako postal »posilni«. Toda to ne pomeni rtič slabega. Nekoč je bilo dru- । gače. V gnili Jugoslaviji so morali posilni ipri oficirski družini sekati drva, nositi vodo in [opravljati še druga (fizična dela. Kako so se časi spremenili! Zdaj oficirji sami opravljajo ta dela, potrebujejo pa pomoč v pisarnah. Kot »čato«. /moram znati pisati (glede na to, da sem vojak, je to velika zahteva) in brati, biti moram vljuden do starešin, obvladati vojaški bon-ton (»Jebem ti boga^ Slo- Mamlica, posiilni« gre! venac, zaboravi več jednom ove civilne reči »molim«, »izvinite« i »hvala«! Nije to vojnički!«. — • »Razumem, druže kapetane!«) lin kol vsak dober vojak 'ne smem misliti, ker so za to tu plačane glave. zaočaljenega obraza (pa mi je ostal vzdevek »Doktor«. To je zelo lepo, saj sem brez diplome prišel do tega naziva, ki bi mi ga marsikatera stara bajta zavidala. Fantje, hvala za tisti paketič! Vojska me je seveda obstopila in vsi so nestrpno pričakovali, kaj je v njem. Ko sem ga razvil, se ni nihče zmenil za cigarete, ampak so se stepli [za papir, v katerem so bile kao ovde kod nos u bateriji Prišu-njak i Jovančevič! — Prišunjak i Jovančevič, dižite se, kad govorim ■ o vama!« Potem sledi vse do konca ure zmerjanje in preklinjanje dveh vojakov, ki sta se stepla. Se preden jima prekolne rodbino in vse ipotom-ce vsaj do četrtega kolena, je kazalec naokrog in ure je konec. Zaključek: »Toliko sam hteo o Prvič v življenju tukaj v vojski ne čutim hrustanca v komolcih in ravno [zato sem napravil kariero. Celo pohvaliti ise moram! Postal sem hlapec pri [pomembnem gospodarju in verjemite mi, vsa hlapčevska mesta niso enaka. U kasarni zelen bor, molim brzi odgovor! Sta da pišem ime moje, kad pro-čitaš znat češ ko je. BRUC Stran 21 »MURA« srajce, perilo in konfekcija pojem kakovosti in sodobnosti se priporoča 1 ovarna perila, pletenin in konfekcije Murska Sobota KOMBINAT »Pomurka* OBRAT ZA GOZDARSTVO IN LESNO PREDELAVO Umska ^Sabata Izdelujemo vse vrste pohištva in montažne hišice, vršimo gozdna gojitvena in ureditvena dela. MURSKA SOBOTA Trgovsko podjetje MERKUR mudi v svojih poslovalnicah v mestu in na va-seh veliko izbiro kvalitetnega in modnega blaga po nizkih cenah. Prepričajte se o kvaliteti in solidni postrežbi. Stran 22 BRUC Ce želite biti zadovoljni, kupujte le pri trgovskem podjetju KMETIJSKA ZADRUGA V MURSKI SOBOTI ima na zalogi reprodukcijski material in ustrezno strojno opremo za moderno kmetijsko proizvodnjo. .POTROŠNIK' MURSKA SOBOTA Tovarna pletenin »BELTINKA« BELTINCI izdeluje vse vrste kvalitetnih pletenin po ugodnih cenah. Prilagaja se željam potrošnikov in menja vzorce po želji. SE PRIPOROČA KOLEKTIV Z vsemi kmetijskimi proizvajalci želi solidno sodelovanje. PROIZVODNJA n a " t e LENDAVA Eksploatacija nafte in zemeljskega plina, proizvodnja metanola. ČZP »POMURSKI TISK« s svojimi poslovnimi enotami, se vam toplo priporoča (Mi tiskamo vse! Celo talko izredno »kvalitetne« časopise kot je »BRUC«.) BRUC Stran 23 Sredstva za dopuste, izlete in večje nabave hranite na hranilni knjižici KOMUNALNE BANKE Murska Sobota in njenih ekspoziturah v Radgoni, Lendavi in Ljutomeru. Vloge so trajne in se ugodno obrestujejo. Žalik Ludvik STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO M URŠKA SOBOTA Zvezna 1 — Telefon 177 Sprejemamo dela v kooperacijo in izvršujemo vsa kovinostrugar-ska in strojnoključavničarska dela SVOJ NOVI PROIZVOD EXPRES ČRNO KAVO priporoča TOVARNA MLEČNEGA PRAHU MURSKA SOBOTA obrat kombinata »P outurka“ Murska Sobota TRGOVSKO PODJETJE »PETRO L« L JUBL JANA •prodaja vse naftne derivate po skladiščih in servisih v vsej Sloveniji. Stran 24 i BRUC ^Efragi gostje! Vsako leto se približno ob tem času zberemo, da se skupaj razvedrimo in nasmejemo. Vsaj n^ša želja je to. dragi gostje, jda vam pripravimo eno noč smeha in zabave. Potrudili smo se in se še bomo, da Vam bo danes prijetno. Zelo nas veseli, da vidimo \med nami nekaj naših starih kolegov, nekdanjih članov Kluba prekmurskih akademikov. Od takrat, ko so ti delali v klubu in do danes se je marsikaj spremenilo, ne samo v klubu, iampak na sami Univerzi in tudi v ostalem življenju. Upam, da nam ti nekdanji člani Kluba ne bodo zamerili, če mogoče sedaj ne bodo srečali tistega, kar so nekoč srečali in doživljali v Klubu. Klub študentov Prekmurja je sedaj močno pomlajen, kar se predvsem vidi v odboru, kjer sta edino dva člana pri katerih bi še našli nekaj starega akademskega duha. O-paziti je, da starejši študenti počasi izginjajo iz našega kroga. iRazlog je v tem, da doštudirajo ali se pa izgubijo v novi sredini. Spomnimo se samo, da letos študira zadnji letnik po starem učnem [načrtu in da je Pomurje dobilo letos diplomante prve stopnje Univerze v Ljubljani. Fakultete, ki delajo po novem strož- meljito seznaniti z življenjem na U-niverzi. Drugi razlog pa je ta, da jih moramo bolj seznaniti z življenjem kluba, katerega člani bodo v kratkem postali. Dosedaj se nam je jem učnem režimu zahtevajo celega človeka, kar se zelo pozna pri samem klubu. Zaradi vsega tega je klub dobil nove naloge, ki se ločijo od nalog nekdanjega Kluba prekmurskih akademikov. Mogoče je temu pri/merno prirejen današnji program brucova>-nja. Verjetno ste se že navadili na tradicionalno obliko programa, a kljub temu upamo, da vas z današnjim ne bomo razočarali. Mnenja smo, da je študent kot bodoča vodilna inteligenca določenega kraja tista sila, ki vidi napake v tem kraju in jih skuša tudi popraviti. Ta vloga študenta je nekoč 'prišla mogoče bolj do izraza kot danes, ko obstajajo številne organizacije, ki opravljajo isto nalogo. Današnji študentovski ples, ki je deveti po vrsti, je zopet pod pokroviteljstvom kolektiva CZP »Pomurski tisk«. Omenjeni kolektiv vam je, dragi gostje, gotovo poznan kot e-den izmed najbolj vestnih in mar- Ijivih kolektivov našega Pomurja, kjer je nosilec in vzpodbudnik vseh naprednih akcij. Dovolite mi, da. se kolektivu na tem mestu najtopleje zahvalim za njegovo nesebično pomoč in razumevanje. V teh dneh naša prizadevnost ni bila usmerjena samo na današnji ples. Zopet smo se srečali s srednje- šolci. ki smo jim letos posv itili malo več pozornosti. V dosedanjih [dveh razgovorih smo jih skušali bolj te- vsako leto zgodilo, da so se nam prvi letniki nekam izgubili in se jih je zelo malo aktivno vključilo v naš krog. Zato bomo imeli s srednješolci razgovor oziroma srečanje, katerega namen bo, da jih seznanimo s klubskim življenjem. Tudi z delavsko in kmečko mladino se nameravamo srečati. V mesecu marcu bo-, mo izvedli seminar, to je ciklus razgovorov o problemih Pomurja. Vsako leto odhajajo naši kolegi na razna službena mesta v Pomurju in za njih je dosti laže, če probleme že poznajo, da lahko hitreje pristopijo k reševanju. Nekaj članov kluba je pripravljeno predavati po krajih Pomurja. Tudi razna športna srečanja v samem klubu, med klubi in s srednješolci bomo organizirali. Letos smo ustanovili pri klubu socialnoekonomsko komisijo, ki bo skrbela, da bo social.-ekonomski položaj naših članov ta, da bodo lahko nemoteno izpolnjevali svoje študijske ob- veznosti. V samem klubu smo letos dobili nekaj novosti: sprejeli smo novi statut, uvedli kartoteko članstva, a v kratkem bodo člani kluba dobili legitimacije. Naši načrti za ta semester so nekoliko skromni. Vendar se moramo zavedati, da je drugi semester zelo kratek in da je konec študijskega leta že blizu in da je študent močno vezan na fakulteto tudi med letom in še Imed počitnicami v obliki obvezne prakse in ne samo pred izviti. Vrč do vrča — preteklost Na današnji dan, ko bomo med svoje vrste sprejeli nove člane, naše bruce, jim želimo, da bi skrbno nadaljevali s tradicijo starih akademi kov, da bi pri študiju dosegli mnogo uspehov in da bi se danes dobro za-b avali. Isto želim tudi Vam, dragi gost je! Predsednik KPS: Martin Balažič PRIPIS: Zakaj simo govor našega predsednika natisnili na zadnji strani? Hoteli/ smo s tem doseči samo to, da bi ga vsak naijpreijf prebral. Dandanes namreč ljudje prebirajo časopise od zadaj napreji. Pri dnevnikih je to razumljivo, saj so na zadnjih straneh osmrtnice, to pa je zaradi stanovanjske stiske najbolj hvaležno branje. SPOROČILO BRALCEM S to številko smo vsem našim bralcem pripravili prijetno presenečenje. V borbi za znižanje cen smo letos pocenili »Bruca« im smo s tem dosegli svojevrsten rekord. »Bruc« je edini jugoslovanski časopis, ki se je od preteklega leta pocenil. Letošnja cena, kljub večjemu obsegu — 99 din. HVALA! NA SVIDENJE PRIHODNJE LETO!