IS. številka
Joliet, Illinois, 0. aprila 10O0
détail, XV11I
OPERATORJI NEUSMILJENI.
Odklonili vse premogarske zahteve, a so za obnovo stare lestvice.
Philadelphia, Pa., 7. apr. — Lastniki rudnikov trdega premoga so odklonili vse zahteve rudarjev iz okoliša trdega premoga in so stavili proti-predlog, naj se predkratkim potekla plačilna pogodba obnovi do dne 31. marca 1912.
Da se da premogarjem, ozir. njihovim zastopnikom časa v premislek, se je konferenca odgodila do 3. ure prihodnjega dopoludne.
Če rudniški posestniki ne bodo hoteli ničesar privoliti, se bodo premo-garji baje obrnili s prošnjo do predsednika Tafta, naj imenuje komisijo, ki ima preiskati razmere, pod katerimi delajo antracitni premogarji.
Nadalje se izjavlja, da premogarji ne bodo zaštrajkali, če ne pride do nove pogodbe, nego da bodo počakali, da rudniški posestniki zapro rudnike.
Plače še niso znižane.
New York, 6. apr. — Znižati plače danes, še ni ukazal finančni odbor United States Steel-korporacije na svoji redni tedenski seji, kakor zatrjuje predsednik odbora Elbert H. Gary, kajti o stvari se niti govorilo ni.
Vsako sedaj odrejeno znižanje bi zadobilo veljavo šele dne 1. maja in Stvar pride na dnevni red šele sredi ali koncem meseca, In sicer zato, ker se pričakuje, da bo najvažnejša tekmovalka, Betlehem Steel - korporacija, kmalu odredila znižanje plač. To je edina neodvisna družba, ki še vzdržuje visoko plačilno lestvico. Njen predsednik Charles M. Schwab je danes izjavil, da družba še ni nič sklenila glede znižanja plače svojim 9,000 zaposlencem.
United States Steel-korporacija želi biti zadnja družba v jekleni obrti za znižanje plač.
400 premogarjev štrajka.
Scranton, Pa., 2. apr. — Prvi štrajk v c^kolišu trdega premoga, odkar je potekla doslej obstoječa plačilna pogodba med rudniškimi posestniki in premogarji, se je pripetil blizu Pitt-stona. Tam je 400 delavcev Keystone rudnika ostavilo delo. Rudniška družba je baje delavcem večkrat znižala plače. Pravijo, da deželni uradniki in okrajni uradniki unijski štrajk odobravajo.
Pekovski pomočniki za štrajk?
■ Chicago, 111., 7. apr. — Bati se je, da pride do splošnega štrajka pekovskih pomočnikov. Delodajalcem je bil včeraj izročen ultimatum (zadnja beseda), po katerem se ima plača zvišati pri dnevnem delu za $1, pri nočnem delu za $2 na teden. Razvažalci zahtevajo za vsako prodajo 4 odstotke namesto 3 odstotkov. Tudi hočejo uradniki pekarske unije izsiliti priznanje njihovega društva, čeprav bi morali v to svrho štrajkati dlje časa.
Ubožec!
New York, 5. apr. — William Cooper, 16 leten deček, je v hiši svojega očeta v Williamsburgu izvršil samomor s tem, da se je obesil. Bil je potrt, ker so se njegovi starši razporo-čili in ker je bil od svoje matere ločen. Zadavil se je kleče s perilno vrvjo, katero je pritrdil ob postelnjaku. Oče tu je bilo ob razporoki prisojeno varstvo čez sina.
Žrtev svoje iznajdbe.
Indianapolis, Ind., 3. apr. — Konrad Sperka, mlad elektrik, je naglo umrl sinoči v električni kopeli svoje lastne iznajdbe. Napravil je, da se voda v njegovi banji lahko preskrbuje z elektriko. Sinoči so ga našli nezavestnega v banji in kmalu je umrl.
Sperka je baje odvil močnejši tok, kakor ga je bil navajen, in stres ga je usmrtil. Prišel je iz Nemčije pred tremi meseci in je bil zaposljen pri Fairbanks, Morse & Co.
“Črna roka”.
Chicago, 111., 4. apr. — Vincenzo Ge-raci, baje poglavar tukajšnje “Črne roke”, je bil včeraj obtožen, da je poskušal izsiliti od doktorja Petra Cu-trere $3,000 in dejan v zapor policijske postaje na Harrison st., ker ni mogel položiti poroštva v znesku $3,000.
Dr. Cutrera je povedal, da je prejel dvanajst pisem podpisanih “Črna roka” in vsako mu je pretilo s smrtjo, če ne da $3,000 nekemu agentu druž-binemu. Pomožni policijski načelnik Schuettler misli, da je Geraci imel dva ali tri pajdaše in da je poskušal izsiliti denarja tudi od druzih Italijanov, Geraci je bil poprej salunar v New Yorku.
Taft izbral katoličana.
Predsednik Taft je vprašal Richard C. Kerens-a v St. Louisu, Mo., da li sprejme službo ameriškega poslanika za Avstro-Ogrsko. Obveščena je bila o tem avstrijska vlada in je odgovorila, da bi bil g. Kerens povšečen cesarju. G. Kerens je katoličan in zelo odličen v cerkvenih krogih, in ker je avstrijski prvi katoliški dvor v Evropi, je bilo pričakovati, da bo njegov prihod na Dunaj zelo ugajal ce-carju Francu Jožefu in cesarski vladi.
Colorado se suši.
Denver, Colo., 7. apr. — Suhači so bili pri mestnih volitvah povprečno zmagoviti po vsej državi. Izmed 25 mest, iz katerih so dospela zaključna poročila, je glasovalo 18 za “sušo” in samo 7 za “mokroto”. V mnogih mestih so bile volitve burne. '
Iowa še “mokra”.
Des Moines, Iowa, 1. apr. — Država Iowa ostane, vsaj za dobo prihodnjih dveh let, rešena državne prohibicije, kajti senat postavodajstva je s 26. proti 21. glasovom odklonil predlog, spraviti na dnevni red posvetovanje o tozadevnem načrtu postave. Ker bode postavodajstvo zasedalo samo še deset dni, zato so prohibicionisti opustili upanje, še kaj doseči med tem zasedanjem.
Milwaukee je "srečno mesto”.
Belait, Wis., 3. apr. — Župan David S. Rose iz Milwaukee je govoril pred mnogoštevilnim občinstvom tukaj nocoj v prilog licencam. Župan je pobijal prohibicijo kot r^eameriško v načelu, tudi ko bi mogla uspeti, česar pa ne more. Rekel je, da se je nelicenč-ni načrt izjalovil ve vsakem kraju, velikem ali malem, kjer so ga poskušali. Milwaukee, “najmokrejše” mesto na svetu, bolj ljubi red, nego katerokoli suho mesto na svetu, je rekel in pozval prohibicioniste, naj pridejo v njegovo mesto in “se enkrat prepričajo( kaj je resnična sreča”. Izjavil je pa, da je ugovor proti nerednemu salunu in brezvestnemu salunarju upravičen in “salunarstvo treba očititi, a ne iztrebiti”.
Da pokažejo, kaj se pravi “suša”.
Cincinnati, 4. apr. — V svrho, da pokažejo volivcem sušo “suhega mesta”, so vsi salunarji in trgovci z opojnimi pijačami v Ashlandu, Ky., pred več dnevi zaprli svoje salune in izročili ključe županu Mathewsonu, ki jih ima hraniti, dokler se v Boyd countyju jutri ne izvrši lokalopcijska volitev. Po-legtega so položili $200, ki zapadejo v slučaju, da bi se kogarkoli videlo vstopajočega v kak salun ali kako žga-njarnico v Ashlandu do po volftvi. Tekma med “mokrači” in “suhači” je tamkaj srdita.
Admiral Cervera umrl.
Puerto Real, Špansko,' 3. apr.—Pod-admiral Pascual Cervera, ki je poveljeval špansko brodovje v bitki pri San-tiagu, Kuba, je umrl tukaj danes po-poludne za srčno hibo. Admiral Cervera je bil rojen 1. 1835. Američanom je bil bolje znan, nego katerikoli drugi pomorski častnik starega sveta, in to vsled njegovega nesrečnega poraza v Santiagu dne 3. julija 1898 in njegovega večmesečnega ujetništva v Združ Državah. V tisti bitki je bilo ogromno brodovje špansko uničeno.
Wis. proti lokalni opciji.
Madison, Wis., 1. apr. — Senat wis-consinskega postavodajstva je s 17. proti 11. glasom zavrgel predlog, ki je določal uvedbo postave za okrajno lokalno opcijo.
“Vreden” $100,000; išče neveste.
Los Angeles, Cah, 3. apr. — Benjamin M. Wood v Oxnardu, čegar prijatelji ga cenijo na $100,000, je razglasil, da se želi oženiti in je ponudil, da vzame žensko, katera ga sprejme okoli sveta na ženitnem potovanju. Mož je gluh in nem in star 47 let. Mr. Wood želi ženske, ki ga bo ljubila zavoljo tega kar je kot mož in ne zaradi njegovega denarja. Ponudilo se mu je mnogo deklet, ki so ga hotele zaradi njegovega bogastva, ampak je vse zavrnil.
Lepa služba.
New York, 3. apr. — V svrho, da se dobi za urad newyorškega župana mož, ki bi bil dovolj zaslužen in pošten, da izvede v novi svobodnici (charter) predlagane izpremembe, predlagajo prvoboritelji neodvisnega gibanja za izvolitev “očiščenega” mestnega tiketa, plačati mu na leto $125,-000 ali za dobo štirih let $500,000 nagrade poleg redne uradne plače. Omenjeno nagrado se ima nabrati potom javne subskripcije.
CASTRO RAZKAČEN.
Bivši predsednik Venezuele ne sme in ne more domov.
Port de France, Martinique, 7. apr. Cipriano Castro, bivši predsednik venezuelski, je grozno zabavljal čez britansko vlado in državni department v Washingtonu, ko se je v tej luki izkrcal s parnika “Quadeloupe” m nastanil tukaj. Ker so. mu vse druge luke v zapadnoindijskem vodovju za-branile izkrcanje, je bilo to edino, kar mu je preostalo. Ko je parnik “Guadeloupe” doplul v pristanišče Pointe-a Pitre na otoku, je Castra britanski konzul obvestil, da je britanska vlada sklenila, prepovedati mu izkrcanje v luki Port-of-Spain, Trinidad. Zato je Castro sklenil, izkrcati se tukaj. Britanska vlada se je ravnala po želji državnega . departmenta v Washingtonu. Castro je bil razkačen, ko je slišal o tem, češ, saj ne namerava povzročiti upora v Venezueli, nego hoče urediti samo Svoje zasebne zadeve tamkaj.
Društvene vesti.
Joliet, 111., 6. apr. — Članicam društva sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. se naznanja, da bo imelo društvo skupno obhajilo prvo nedeljo po Ve-likinoči, to je 18. t. m. Opozarjajo se članice, da se polnoštevilno udeleže in tako spolnijo svojo dolžnost. — Spovedni listki se bodo zahtevali pri -pri-hodnjej seji.’— Tudi je društvo sklenilo, da se vrše seje od zdaj za naprej vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob 2. uri popoldan v šolskej dvorani. S pozdravom! Katie Petruša, II. taj-
j Joliet, 111., 4. apr. — Naznanjam u-I dom društva sv. Antona Pad. štev. 87 I K. S. K. J., da ne bo redna mesečna , seja drugo nedeljo ali 11. aprila, ampak 18. aprila, to je tretjo nedeljo in to zaradi velikonočne nedelje. Zato so uljudno vabljeni vsi člani, da se seje vdeleže 18. aprila. — Pozdrav vsem udom društva sv< Antona Pad. in tudi vsem sobratom cele naše slavne K. S. K. J. Tebi, vrli list, pa obilo dobrih naročnikov in predplačnikov. Math Judnič, predsednik.
Materna ljubezen.
Port Arthur, Ont., 7. apr. — Neki Wm. McKirdy poroča, da je neka se-j verno od tukaj stanujoča Indijanka izrezala iz svojega lastnega telesa kos mesa, da je ž njim priskrbela hrane svojim lačnim otrokom.
Meso je rabila kot vado za ribarjenje, in nalovila je dovolj rib, da je otroke in sebe prehranila ž njim, dokler ni došla pomoč. Mnogi Indijanci v severni Kanadi se nahajajo v sličnem položaju.
Srbija in Avstro-Ogrska.
Belgrad, 4. apr. — Srbska vlada je obvestila Avstro-Ogrsko, da se želi pogajati o kupčijski pogodbi. Naznanja se, da bo prestolonaslednik Jurij, ki se je poprej imenoval princ Aleksander, nadaljeval svoje uke na nekem nemškem vseučilišču. Prejšnji prestolonaslednik bo potoval dva meseca po Evropi in potem vstopil v kozašk polk na Ruskem.
Kupčija sklenjena.
Carigrad, 5. apr. — Po deseturni viharni razpravi, med katero so albanski poslanci obtoževali vlado, da je del države prodala za malenkost, je poslanska zbornica odobrila avstro-tur-ški zapisnik s 136. proti 46. glasom. Po tem zapisniku dobi turška vlada od Avstro-Ogrske v zvezi s prispoji-tvijo Bosne in Hercegovine odstrani dvojne monarhije odškodnine $10,-
800,000.
Izdajavec umorjen.
Lizbona, Portugalsko, 6. apr. — Ser-žant Lima, ki je izdal svoje tovariše, kateri so se udeležili upornega vstan-ka meseca januarja 1908, ko sta bila Carlos in prestolonaslednik Luiz u-morjen, je bil zaboden. Storilec je bil prijet, a noče ničesar izdati. Gre se bržkone za maščevanje.
Iz Springfielda.
Springfield, 111., 7. apr. — Tu smo imeli včeraj mestne volitve. Šlo se je tudi za in zoper salune. Republikanski kandidat za županski stolec L.
Y.	Sherman, bivši podguverner države Illinois je propadel, ker je preveč napeto bil zvezan zoper pivopivce. John S. Schnepp, demokrat je bil izvoljen županom našega mesta z večino 300 glasov. Za mestnega blagajnika je tudi izvoljen dem. H. Hoffer-kamp z večino 1500 glasov. To kaže, da še nismo pri nas zadost zreli, da bi se kar v enem dnevu prelevili v Vodopivce.
Ker je v našem mestu tudi več slovenskih salunov, za to smo veseli tako sijajne zmage.	J.—
Sreča po neuspehu.
Dostikrat se je pripetilo, da je imel kdo smolo pri vsakem podjetju. Sreča je bila videti proti njemu. Nazadnje je poskušal, kar so mnogi pred njim, in posrečilo se mu je. Prav kot bolnik, ki poskuša vse, kar mu njegovi sosedje svetujejo, ne da bi trenotek premislil, koliko vedo o njegovi bolezni. Potem se naveliča vseh taqih mazačev in maž ter se spomni zdravila, na katero bi se lahko vedno zanašal. Pri boleznih želodca in črev boste vedno zadovoljni, če boste uživali Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Sedaj je že dvajset let pred občinstvom in njegova priljubljenost raste od dne do dne. Napravljeno je iz inostranskih zelišč in kalifor-skega rdečega vina. Kadar ti jed ne bo dišala in se počutiš trudnega in ne boš vstanu jesti in delati, uživaj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
So. Chicago, 111., 5. apr. — Nazna-nje vsem onim članom društva Vit. sv. Florijana štev. 44 K. S. K. Jed., kateri so oddaljeni in jim je nemogoče se vdeležiti društvene seje. Skupna velikonočna spoved je bila dne 28. mar ca. Kateri član ali članica ni še opravila svoje dolžnosti, naj to stori do dne 15. maja in listek, kateri spričuje velikonočno spoved, naj izroči tajniku, da odda duhovnemu vodji. Opozarjam, da temu se naj ne upira nobeden član ali članica, ker to je dolžnost vsacega katoličana, da opravi svojo versko dolžnost, ker drugači ne more pripadati naši slavni K. S. K. J. — Nadalje opominjam, da se nam je približal velikonočni praznik, katerega se najmanjše bitje raduje. Toraj člani, opominjam Vas, da se vdeležite tega dne v največjem številu v nedeljo jutro točno ob sedmi uri v Medošovi dvorani, ki odkorakamo ob pol osmi uri k Vstajenju Gospodovemu z godbo na čelu in pod poveljem I. vodje Jožefa Kompare in njegovih pomožnih vitezov. Člani, ki imajo uniformo, jo morajo tudi obleči, civili pa v viteških kapah in znakih. Vse to naše delovanje bode označilo lepo naprednost našemu napredujočemu društvu, ki se izkažemo kakor vrli člani društva in složni farani naše lepo cvetoče fare, ki bo v čast in proslavo od smrti vstajenja Gospoda Zveličarja. Koncu mojega opomina iskreno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. Tebi pa, naš sotrudnik A. S., obilo vspeha se svojimi naročniki in ostanem Vaš udani sobrat Matija Černetič, tajnik, 129—95th St.
Chicago, I1L, 3. apr. — Vsem Slovencem in Slovenkam v Chicagi in o-kolici naznanjam, da bo naše žensko društvo Marija Pomagaj št: 78. K. S.
K.	J. priredilo dne 18. aprila, to je na Belo nedeljo svojo veselico v dvorani na 19. cesti in Leavitt. Vstopnina je 25 centov. Ker je sedaj postni čas minul in je nastopila zopet vesela doba, zato upam, da se bodo naši rojaki in rojakinje udeležili te veselice v prav obilnem številu in vsem kličem; Dobrodošli! Za dobro pošteno zabavo bo naše društvo poskrbelo po svojih najboljših močeh. Vsem Slovencem in Slovenkam v Ameriki želim vesele velikonočne praznike! Mary Jorga, preds.
Chicago, IH., 6. apr. — Naznanjam članom društva sv. Štefana št. 1. K. S.
K.	J., da se naj zberejo v obilnem številu na Velikonočno nedeljo ob pol 10. uri v cerkveni dvorani z regalji, da potem odkorakamo vsi skupaj v cerkev. — Nadalje tudi naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da je društvo sv. Štefana št. 1. znižalo pristop k društvu za $2 dol. za dobo 3 mesecev. Toraj rojaki, kateri še niste pri nobenem društvu, pristopite k društvu sv. Štefana, ki je na dobri podlagi, zatorej ga Vam priporočam. —■ Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in Vam želim veselo alelujo. John Zve-žič, II. tajnik, 680 Throop St.
Cleveland, O., 5. apr. — Društvo Baraga Katoliških Borštnarjev je skle nilo, da se snidejo na Velikonočno nedeljo o poldeseti uri v solski dvorani, od koder odkorakajo v cerkev sv. Vida k vel. slovesni sv. službi božji. Tudi samostojno podporno društvo sv. Vida je sklenilo pri zadnji seji na Cvetno nedeljo, da se vsi polnoštevilno udeleže istočasno na Velikonočno nedeljo o pol 10. dopoldne v šol ski dvorani fare sv. Vida in tako skupno odkorakamo z zastavo in vsak s svojim znamkom. Dragi društveniki, udeležite se gotovo vsi. Srčen pozdrav vsem čitateljem in čitateljicam tega lista. In obenem voščim vsem rojakom vesele velikonočne praznike in veselo alelujo. Poročevalec I. H. R.
— Rojaki naročajte se na Amer. Slovenca. Stane le $1.00 na leto.
JOHN R. CRONIN.
dem. kandidat za župana v Joliet-u.
Gosp. Cronin je naš sedanji župan, kakor je že večkrat omenjeno. On je sedaj kandidat za zopetno izvolitev.
Njegova platforma je nam vsem znana, ker je ista kakor pred dvemi leti. Njegovo delovanje nam vsem tudi jasno kaže, da je spolnil kar je obljubil, ko je pred dvema letoma kandidiral za županski urad. Slovenci in Hrvati in sploh Slovani smo bili takrat na njegovi strani, ker smo vedeli, da bo on svoje obljube izpolnil. Pomagali smo mu že takrat do sijajne zmage, katero je dosegel z ogromno večino oddanih glasov.
Ker se je dobro obnašal in bil mož beseda, za to je bil ob zadnjih mestnih prvotnih volitvah nominiran za ta urad z ogromno večino glasov nad obema svojima protikandidatoma.
Rojakom je znano, da so se dohodki mesta zvišali in stroški znižali pod njegovim nadzorstvom; tudi nam je znano, da so davki dandanes veliko nižji kakor so bili pred njegovo administracijo.
Njegovi nasprotniki (nekateri republikanci) govore proti njemu in dopri-
našajo razne stvari, a zoper njegovo poštenost in zmožnost pa ne zine no* beden besedice.
Župan Cronin je izposloval, da se bodo železniški tiri zvišali že v bližnji prihodnosti. On je sploh za napredek
1 mesta.
Njegov repub. nasprotnik nam je dobroznan. On je na tiketu skoro ob vsaki volitvi. Sedaj si je kot kandidat za župana naredil tak program da se gabi vsakemu prostomislečemU meščanu. Pravi, da bo salune vse zaprl strogo ob določeni uri, in da bode kršenje te postave ojstro kaznoval Tudi ima več talcih reči na svojem programu, ki so sploh nespamet za našo mesto. Kdor pije vodo naj njega voli, kdor pa hoče biti prost človek bo pa glasoval za sedanjega župana Cronina. Vodopivci nam še ne bodo gospodarili..
Prihodnjič bomo bolj obširno objavili program obeh kandidatov, ker sedaj ni prostora.
Slovani vsi kot eden, stojmo trdno na strani župana Cronina, ker ga poznamo, da je pravi mož za županski stolec v Jolietu.
dem. kandidat za policijskega sodnika.
Naš znanec sodnik Allen je kandidat za zopetno izvolitev. Poznamo ga menda vsi; tudi nam je znan po svojih delih.
Njegov repub. nasprotnik je rekel, da g. Allen je malo denarja oddal mestu med svojim uradovanjem. V odgovor na to je g. Allen rekel, da ako on vidi, da se je kakemu človeku pri-
merilo, da je po naključju prišel pred sodišče, in ako je videl, da je revež in nima denarja ga je poslal iz sodišča brez kazni. To se je večkrat zgodilo.
Da je sodnik Allen res poštenjak in pravi mož za svoj urad kaže to, ker je ob zadnjih prvotnih volitvah dobil več glasov kot njegovi tri tekmeci.
Sme upati, da bo prav gotovo zopet
izvo'jen-	. -ii
EDMUND M. ALLEN.
Amerikanski Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jedn:ote
Toliet, 111., 7. apr. — In zopet so pri-Sv. Rešnje Telo. Ob petih zvečer bil šli prelepi velikonočni prazniki, in zo-je sklep, kakor tudi v torek. ^ V sredo pet se bo razlegalo po vsem križanem ob deveti uri bila je pobo2;n°st „ svetu: Kristus je vstal — aleluja! In
zopet se odeva priroda z mladim cvet-jem — m zopet obhajamo dvojno vstajenje. Aleluja!	^
B^žji grob v naši cerkvi sv. Jožefa je tudi letos kaj lep in prešinjen s prijetno vonjavo svežih cvetic. Ljudstva je vedno polno pred božjim gro-t>pm, nele domačega, ampak tudi dru-gorodnega iz vseh jolietskih župnij. Procesija “Vstajenja” bode Veliko soboto ob polosmih zvečer. Na Veliko-nočno nedeljo bodo tri sv. maše: prva ob 6., druga ob 8. in tretja ob 10. uri.
Pri cerkvenem petju bo letos sodelovalo sl. Pevsko društvo Sokol in sicer Veliki petek , zvečer pri lamentacijah, Veliko soboto pri “Vstajenju” in Velikonočno nedeljo pri deseti maši.
__Umrl je rojak Jožef Colarič, star
32 let, neoženjen, rojen v Križevem pri Kostanjevici na Dolenjskem. Pljučnica je pokojnika, ki je bil po zunanjosti gorostasen korenjak, napadla zadnji teden že včetrtič in ga spravila v bolnišnico sv. Jožefa, kjer ga je že po dveh dneh premagala in izročila smrti. Njegovo truplo je bilo dejano na mrtvaški oder v hiši g. Math. Bučarja na N. Broadway, kjer je bil rajnik dlje časa na hrani in stanovanju. Pogreb se je vršil v ponedeljek dopo-ludne. Črno sv. mašo in nagrobne molitve je opravil domači g. župnik, Rev. F. S. Šušteršič. Društvo sv. Frančiška Sal. št. 29. K. S. K. J. je svojemu umrlemu članu izkazalo poslednjo čast z obilno udeležbo. Pogreba sta se udeležila tudi gg. Mohor Mia dič in Frank Tušek iz Chicage s svojima gospema soprogama, ki sta sestri pokojnikovi. Vsem sorodnikom naše iskreno sočutje, a dobremu raj niku svetila večna luč!
—	Pevsko društvo Sokol je v svoji zadnji seji na Cvetno nedeljo sklenilo, pred zaključkom zimske sezone prirediti še en lep večer v bivši Golobičevi dvorani z igro in petjem. Obeta se res lep večer. Vsestranske priprave se že vrše. Več- drugič.
—	Gg. Mohor Mladič in Frank Tušek iz Chicage sta si v ponedeljek o-gledala našo tiskarno. G. Mladič je zastopnik velike tvrdke J. B. Scheuer Liquor Co. 'in njegov moderni salun pozna menda vsak rojak, ki se je v zadnjem času kdaj mudil v Chicagi.
—	G. Josip Grča* st. se je vrnil iz
končana. Bila je procesija s Sv. Reš njim Telesom p,o cerkvi. Šolska dekletca so bila v belih oblačilih; tudi druga šolsk^ mladina je šla s procesijo s prižganimi svečami. Po sklepu po božnosti zadonela je Zahvalna pesem. Spovedovalo se je vse tri dni in so bila vsa .društva pri spovedi in skupnem sv. obhajilu. Med dnevom so obisko vali ljudje Sv. Rešnje Telo. In tudi pevci peli so lepe slovenske pesmi pod vodstvom Helene Trobec. Prav lepo se sliši slovensko petje. Pri pobožno sti sta bila samo en tuji duhovnik in naš gospod župnik.
Gospodu Ivanu Schwegelnu, konzulu, čestitamo Brockwayski Slovenci na
sta pa tudi Mr. Jos. Kremesec in Mr. Frank Grili. Najbolj se je obnesel Mr. Anton Linhart, češki pogrebnik, ki je sam kupil naš mali zvon za svoto-100 dolarjev. Gotovo so mu vsi farani iz srca hvaležni in se bodo v vseh potrebah, bodisi ob krstih, porokah ali pogrebih obračali samo na tega velikodušnega dobrotnika. Kdor tega ne bo storil, ta ne zna biti hvaležen.. — Ob sklepu pa tudi ne smem pozabiti, da pri vseh naših slovesnostih je kaj pridno sodeloval naš izvežbani pevski zbor in s svojim ubrano lepim petjem poveličeval opisani dve slavnosti. Rojaki po Ameriki pa iz tega dopisa lab ko spoznajo, da katoliški Slovenci v Chicagi vedno lepše napredujemo in da smo vneti za čast in lepoto hiše božje.	Anton Sojar, župnik.
Cleveland, Ohio, 31. marca. •—• Slavno uredništvo Amerikanskega Slovenca! Zanašajoč se na Vašo milost in že enkrat poln uradniški koš, upam, da zagledajo te moje borne vrstice beli dan.
Postni čas gre proti koncu, bliža se njegovem povišanju za konzula.	veličastna in vesela velikonočna doba.
Vsem čitateljerp Am. Slov. želim Da bo za našo naselbino letošnja Ve-
in voščim vesele velikonočne praznike in obilo piruhov. Vrlemu listu obilo uspeha, mnogo naročnikov in predplačnikov.	Janez Poglajen.
Butte, Mont., 2. apr. — Slavno uredništvo A. Slovenca! Prosim malo prostora v cenjenem listu. Kakor vidim, se malo ali skoraj nič ne sliši od Slovencev v Butte, Mont. Čeravno nas je tukaj par tisoč Slovencev, se vendar prav malokdo briga, da bi malo povedal, kako se nam kaj tukaj na za-padu godi.
Delo je tukaj v rudnikih 8 ur in ena rudotopilnica, kjer se tudi dela po 8 ur na dan. Kadar tukajšnji rudniki delajo v polni meri, tedaj dela okoli 15,000 mož v njih. Zdaj pa ko delajo z znižanjem (curtailment), dela okoli 5 do 6 tisoč ljudi. Upamo, da se časi kmalu na boljše obrnejo. Kar se tiče Slovencev, delajo skoraj vsi, kar znači, da Smo še precej priljubljeni med drugimi narodnostmi.
Tukaj imamo svoje društvo sv. Janeza Krst., ktero šteje okoli 140 udov. Lahko bi šteli 5 do 7 sto udov, če bi bili složni; al ižalibog, sloge prave ni med tukajšnjimi Slovenci. Dosti jih je, ki pravijo: “Rajši dam za pijačo, kakor bi društvo plačeval.” Spet drugi pravi: “Kaj če meni društvo, saj delam zmeraj in bolan pa nisem nikoli.” Pa ravno tisti, kateri tako govore, so prvi, katere nesreča zadene, ali po smrti pokoro delati je prepozno. Rojaki, pristopite k društvom, ker v društvu je moč in podpora v bolezni, podpora pa tudi družini v stiski, če moža nesreča zadene.
Tukaj imamo tudi slovenskega du-
Clevelanda, kjer mu-ni preveč ugajalo1 hovna gosp. Mihaela Pirnat, kateri je
radi tamošnjih razprtij med našimi rojaki. V Jolietu je bolje bivati, tu so vse druge in lepše razmere”, pravi g. Grčar st., ki je izkušen in razsoden mož. Kaj pravi k temu cenj. “Amerika”, ki tako rada zabavlja čez Joliet in Jolietarje?
— Preiskava je dognala, da ni mogoče nikogar obtožiti krivim eksplozije, ki se je pripetila predzadnjo soboto zvečer v tukajšnji jeklarni Illinois Steel-kompamje, kakor smo zadnjič po ročali. Naš rojak Mike Urbanič, ki je bil tudi med ponesrečenci, se počuti že mnogo bolje in bo kmalu okreval; njegovo navadno stanovanje je pod
h.	št. 1204 na N. Hickory st. (in ne na N. Scott st., kakor smo bili zadnjič napačno obveščeni).
—	V zadnjem času je dospelo semkaj precej rojakov iz stare domovine.
—	Tukajšnji Grand Theatre je med
velikim tednom zaprt, kar je hvalevredno.	-
—	G. Matt Nemanich je bil pri včerajšnjih občinskih volitvah že vpetič izvoljen supervisorjem in sicer na republikanskem tiketu.
—	Železnice Alton, Santa Fe, Michigan Central in Rock Island so začele prehajati od besed na dejanja glede že toll premlete “track elevation” ali povzdiga skozi Joliet držečih železniških tirov.
—	V ponedeljek je pripihal jug in nam prinesel tako visoko toplino, kot je baje ni bilo ob tem času že izza leta 1889. Toplomer je kazal opoldne 70 stopinj in ob štirih popoldne celo 74. Soparica je pa zvečer rodila dež, ki je bil res potreben, kajti prejšnje dni se je nabralo že prečeč prahu, tako da nam je z njim hudomušna sapa kar mašila oči in usta. In včeraj popolu-dne pa smo imeli tako divjo nevihto da so bile ceste tupatam kar'poplavljene. In poten} so celo noč besneli in
rohneli tako naskokova.ini vetrovi, da so lesene hiše kar škripale in se tako-rekoč majale. Vihar je potrgal nekaj telefonskih ž;c, razbil dokaj šip in napravil precej druge škoe. Pa kaj hočemo, saj vlada —r april.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Garalevič Pavel, Ster-niva Majk, Sojat Mile, Strupi Jakob.
tudi član društva sv. Janeza Krst. Tako imamo vsaki Slovenec in Slo venka lepo priliko, opraviti svoje ka toliške dolžnosti o Veliki noči.
Lepo pozdravljam rojake po širni Ameriki. Tebi pa, Amer. Slovenec, želim obilo uspeha. .
Peter Osterman.
Brockway, Minn., 31. marca. — Cenjeno uredništvo Amer. Slovenca! Tukaj nas sedaj sneg zapušča, in seveda pota tudi niso prav dohra.
Zadnji pondeljek £9. marca se je tukaj pričela štirideseturna pobožnost; 'pričela se je ob deveti uri s peto sv. mašo, pri kateri je bilo razpostavljeno
Chicago, 111., 5. aprila. — V slovenski cerkvi sv. Štefana v Chicagi smo dne 28., 29. in 30. marca obhajali lepo štirideseturno pobožnost. Prvi večer sta bila slovesno blagoslovljena dva stranska kipa, kip Matere Božje Čistega Spočetja in kip Presvetega Srca Jezusovega. Oba kipa sta naravne velikosti in sta krasno izdelana. Okoli glave se blesti krona električnih lučic. Naša cerkev je s tem prejela od svojih faranov zopet lep, dragocen dar, saj stane vsak kip z vsemi svojimi okraski nekaj čez 100 dolarjev. Kip Matere Božje je podarila družina Petrovčičeva (Mr. John .in Mrs. Marjeta Petrovčič), kip Presvetega Srca Jezusovega pa žensko društvo Marija Pomagaj št. 78. K. S. K. J. kot spomin na ustanovljeno bratovščino Srca Jezusovega, ki je Zadnje čase Začela nekaj pojemati, a jo bo treba znova oživiti. Vsem darovalcem pa stotero povrnita Jezus in Marija, v kojih čast in slavo sta kipa postavljena. Pri štiri-deseturni pobožnosti je prvi večer pridigoval č. g. F. S. Šušteršič, drugi večer č. g. John Kranjec in tretji večer č. g. John Plevnik. Naša fara se vsem trem č. gospodom prav lepo zahvaljuje za njihov trud in njihove lepe pridige. Tako se je 40urna pobožnost vršila pri nas .ob prav številni udeležbi ljudstva in se tudi prav slovesno zaključila. — V nedeljo dne 4. aprila ob 8. uri zvečer je bila pa pri nas še prav posebna slovesnost namreč: blagoslov-ljenje treh novih zvonov. V krasno razsvetljeni cerkvi je ob. ogromni udeležbi slovenskega katoliškega naroda ¿ikaškega blagoslovil naše zvonove mil. g. škof Paul P. Rhode, novi poljski škof, kateremu je azistiralo šest duhovnikov. Pred obredi je imel kratko pridigo domači župnik, v kateri je svojim faranom razložil pomen zvonov: glas zvona je glas božji. Po govoru se je izvršilo blagoslovljenje zvo-( nov, in nato so korakali naši farani v ospredje oltarja, da takoj poskusijo, kakšen glas imajo ti trije naši junaki. In zvonili so in klenkali pozno v noč, da je kar gromelo po cerkvi. Pri tej priliki so farani za zvonove darovali posebno kolekto, ki znaša' nekaj čez 113 dolarjev. Veliki zvon je težak 15 ■ centov in pol, srednji 8 centov in pol, mali 4 cente. Skupaj so vsi trije tež ki 28 centov. Pri hišni kolekti za zvonove se je največ trudil Mr. Martin Senica, za kar mu vsa čast! Pomagala
likanoč tako vesela, ni nihče pričakoval. Ves čas pokore in žalovanja nismo imeli nobene zabave in nobenega kratkočasja; mislili smo že, da so naši vrli diletantje in diletantinje opustili za vedno gledališki oder. Temu pa ni tako: naše vrle dekleta nastopijo še na odru in nas bodo še razveseljevale svojo umetnostjo.
Na velikonočno nedeljo popoldan in zvečer se bode igrala igra “Dve materi” v štirih dejanjih s petjem. Pri tej igri nastopijo nam že znane igral ke in tudi mnogo novih mladih deklic nam pokaže vprvič svojo sposobnost Pri igri “Dve materi” bode tudi srečo lov na dobitke. Med dejanji nastopi 16 mladih šolsk:h dečkov iz I. razreda z raznimi deklamacijami. Cerkveni mešani m moški pevski zbor nastopi krasnimi pesmami:	“Naša zvezda,”
Ant. Nedved; “Nazaj v planinski raj Ant. Nedved; “Pozimi iz šole”, 1 Hug. Sattner; “Na planine”, P. Hug. Satnner; samospev bas solo “Na mor ju” in “Srcu”, F. S. Vilhar; trospev “Pomladi”, Dr. Gustav Ipavic.
Imeli smo že pretečeni čas mnogo krasnih iger, a kaj tacega se nismo nadejali, kar nas čaka za praznik vstajenja našega gosp. Izveličarja Jezusa Kristusa. Nobeden tukajšnji Slovenec in Slovenka naj ne zamudi prilike se udeležiti igre “Dve materi”. Vsa čast vrlim dekletom in deklicam na njih pogumu in vztrajnosti, ki se ne ustrašijo učenja in zamude časa pri vajah.
Tudi mladeniči ne počivajo. Znano mi je, da se prav pridno pripravljajo z raznimi igrami. Najprej mislijo uprizoriti igro “Kmet Herod” in “Kako je Jud dražil”. Takoj potem igri “Občinski tepček” in “Kmet in fotograf”.
Naša slovenska mladina v resnici napreduje in prav požrtvovalno deluje za korist cerkve in šole sv. Vida. Bog jih živi in njih delo obilo blagoslovi! Ker je naša mladina toliko vneta in delavna, bodimo tudi mi zavedni in pojdimo na Velikonoč popoldan in zve čer vsi v šolsko dvorano sv. Vida.
Veselo alelujo vsem rojakom širne Amerike.	Opazovalec.
plačal to zanikarnost? Ali sta taka u-radnika še nadalje zmožna voditi društvo? Ako bi bila že zdavnej vržena iz društvenih uradov bi naše društvo drugače obstalo in še ne bi tako skrčilo kot se je.
Poglejmo torej malo in pomislimo! So-li nam ti “protestantje” v vzgled, družabnem življenju. Ko so pri cerkvi sv. Vida “Tončku” vzeli “pe-harček” je vodil “črno vojsko”, da so še skrunili hram božji ter cerkev zabili. In ker ni bil na zadnji konvenciji izvoljen za “duhovnega vodjo” pa sedaj blati uradnike Jednote. “Sore head” je in bo.
Jaz sem že delj časa njih znanec in vem, da imata ravno ta dva “ruvača” .redno nekoga na “piki”. Bog vedi kaj bi se zgodilo, ako bi bila sama na svetu, česar si menda najbolj želita. Potem bi se pa med sabo “ravsala” dokler bi enega ne zmanjkalo, a nazadnje bi se še ostali sam ugonobil, ker ne bi imel nikogar za nadlegovati. Ne zamerimo jim, ker jim je menda “prirojeno”.
Sklenem, drugič spet kaj. Članom naše slavne Jednote želim miru in ljubezni ter zaupanja, saj je vse zagotovljeno — uradniki imajo poroštva. U-radnikom pa svetujem, da se ne ozirajo ne na desno niti na levo ampak naj vodijo našo slavno Jednoto po svojem najboljšem prepričanju po navadi do še večjega napredka.
L. član dr. sv. Vida.
ga, in v nekaj mesecih imamo prebitka v blagajni do 300.00 dolarjev. V župniji vlada najlepša sloga, pa tudi red je v vseh ozirih. Za kolektarje je izvoljenih 12 mož za vsako lukešno in mesto po 2. Vsak mesec po plači prvo nedeljo grejo ti možje nabirat med župljane mesečnih prispevkov. Vsak da po svoji moči, mi nobenega nasil-stva pri tem. Zatorej gre pa vse lepo v lepem redu. Za leto 1909 je bil izvoljen ob novem letu sledeči odbor: G. Frank Lesar, predsednik; John La muth, tajnik; Štefan Banovec, blagajnik; redarja sta Jos. Pluth in Jos. J. Peshel. Želeč našej župniji najlepšega uspeha v nadalje, ostajam s srčnim pozdravom	Jos. J. Peshel.
Ely, Minn., 5. apr. — Dne 4. aprila je bila sklicana seja tukajšnjih župlja-nov, kjer se je razmotrivalo za napredek tukajšnje župnije in o raznih drugih stvareh. Prečitali so se stroški in dohodki, kar je najbolj v zadovolj nost naših faranov, imamo hvala Bogu zmeraj več dohodkov kakor stroškov, dasi imamo veliko za izplačati vsak mesec. Cerkev imamo sedaj brez dol-
Gilbert, Minn., 2. apr. — Tu bodejo zidali novo katoliško cerkev, katera bode stala 25,000 dolarjev. Tudi župnišče se bode zidalo, katero je preračun jeno da bode stalo 4,000 dolarjev. Zidana bode iz opeke in kamena. Obseg cerkve bode 50 in 120 čevljev. Delo je pod supervizorjem Rev. F.'M Bilbanom. Kedaj se začne z zidanjem se še ne ve natančneje. To mesto sedaj lepo napreduje, stavijo se velika trgovinska poslopja, kakor tudi stano vanja. Več naših rojakov bode ime lo (deloma imajo) svoje trgovine tukaj. Med temi g. Jos. Mantel, slovenski notar, stavi poslopje, v katerem bode začel trgovijo železnine. Mesto Sparta, katero je oddaljeno od tu dobre pol ure, se bode kmalu premaknilo v Gilbert. Mesto Sparta je namreč kupila Steel-korporacija in bode vse hiše odstranila in druge stavila. Tu se nahaja v velikej množini železna ruda.	J. J. Peshel.
Mt. Olive, 111., 26. marca. — Cenjeni g. urednik! Prosim odločite mi zopet par vrstic v listu A. S. Ker se je eden g. dopisnik M. Š., Bradley, 111., malo
spotaknil ob mojo osebo, toraj se moram čisto odkrito izraziti, da se ne bom skrival ali pokrito rihto predstavljal, ali da ne bodo rojaki mislili, da si le s peresom služim vsakdanji kruh. In onega g. dopisnika pa prosim, da prekliče obrekovanje, da bi jaz moral biti ptič, s tem da zopet piše, da on mene ne pozna osebno in da mi še tudi nikoli ni pisal o nobeni zadevi. Ako s,e pa kateri najde, da je meni kaj dal ali zavoljo mene bil ogoljufan, naj se pa le oglasi. KaV se pa tiče tovarn in industrije, pa povem, da jaz sem kovač in “mashinschlosser”, izučen in “prifan hoisting engineer”, katero službo tudi sedaj opravljam; imam mesečno plačo precej dobro in stalno, jaz dobim mojo plačo, ako majna dela ali ne, toraj mi ni treba delati s krampom in lopato. Časa imam tudi dosti za premišljevati in to hočem posvetiti v korist svojim rojakom. Naročen sem na 3 slovenske, 4 nemške in 4 angleške časopise, seveda -večina tednike, ki so far-marski in tehnični. Jaz delam toraj bolj z glavo kot pa z rokami, in ako kaj pišem, da se zdi rojakom “pre-gšeit” ali pa preneumno, to se imam zahvaliti časopisom in knjigam, katere prebiram. Prebirajte jih tudi Vi in posnemajte me in ne bo Vam treba sukati krampa in šavfle, ako Vam je življenje v mestih ljubše kot na farmi.
Res sem lansko leto pisal o Slavoniji, ki bi tudi se lahko ustanovila, ko bi naš narod bil bolj stanoviten v svojih mislih in načrtih. Tako pa povem, da s tako naselbino še sedaj nič ni, ker naš narod še ni zrel za to. Pač imam pa drug načrt, katerega bomo tudi izpeljali, ker dosti nas je še pogumnih in izobraženih mož, ki se ne ustrašimo vsake muhe, :n kateri nas bodo posnemali, bodo zemljo veliko dražje plačali kot bi jo sedaj.
Jaz sem poizvedel za en kos zem-(Nadaljevanje na 9. strani.)
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
■Striteirj eve mlioe
sprejema vloge na knjižice in na tekooi račun ter* je ot>i*estrxje j>o čistili
*44 %
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostih papirjev po
dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000
PODRUŽNICE, SPI JET, CELOVEC IN TRST.
V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.SVAV.V.V.V.VV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.
Štev. 10G5. Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co. v smislu kongresnega sklepa o "■	hrani in zdravilih z dne 30. rožnika 1906.	fc

Cleveland, O., 7. apr. — Zdi se mi potrebno, da tudi jaz kaj napišem, ako morda kdo drugi pozabi, ali se pa pre-kasno zmisli, da bi kaj omenil -o naši “Ameriki”. V današnji številki - iste se neki tajnik društva ppganja za.tajnika in predsednika našega društva. Ta spis so menda sami v “Ameriki” skovali, ker res nekako “žalostno” diši, a podpis so izprosili. Znano, mi je, da so uradniki nekega društva šli v “A-meriko”.in tam s pisarji skovali dopise oziroma proteste, seveda po ameri-kinem furmu. Jaz pa sem prepričan, da ima gl. odbor Jednote dokaze, ki so vzrok, da sta ta dva uradnika našega društva odstavljena. Meni se jako čudno zdi, da se ona člana odb. dr. sv. Vida ne osvetita. Ako ju je gl. odbor odstavil, naj zahtevata dokaze in zadostne vzroke, a tega ne storita, ker vesta, da ako bi vse prišlo navdan kar je že tudi gl. odboru Jednote znano, da bi bila še bolj “žalostna”.
Nadalje oni “tajnik” omenja, da se ne sme delati urad za Jednoto, ker se lahko primeri, da. ga prenesejo kam drugam. Oho, torej jo mislile nositi? Kam pa naj jo prestavite, morda poleg “Melerike”? Hudo se motite in vaših čenčarij ne jemljejo resni člani, kot dobre vzroke za ugovore. Radi bi jo prenesli na “Cinkler”, da bi ji odvzeli nje slavno ime, ki jim je trn v peti. Rajše bi namreč videli, da se pretvori v njihovo “tapravo” jednoto. Ne bodo gospodarili ne! Kdor ruje zoper našo jednoto in ustanavlja druge ter ob istem času dopr‘naša slabe stvari zo-per našo Jednoto, ta ne misli koristiti naši Jednoti; on le gleda za zdražbo, da več škodi narodu, da bi kqj članov pridobil za.svojo jednoto. Gre jim pa le nekako “žaltava”. Še se spominjamo kako s'o pisali v “Ameriki” zoper našo Jednoto, ko se je njihova “ta prava” ustanovila. Tudi vemo, kako napreduje naše društvo pod “žalostnim” vodstvom. Pred par leti je imelo okoli 425 članov, a sedaj jih je okoli 300. Tu sta se pokazala kako vredna uradpika društva sta naš (bivši) preds. in tajnik. Kakor mi znano plačuje neki član našega dr. svoje doneske društvu, ki je'že zdavnej suspen-! ' dan pri.Jednoti. Ali je to delo naše-, ga odbora vzgledno? In ta mož j e že menda' prestopil 45 leto. Kdo bo po-;
Ne rabite-li kričistilca?
To vprašanje stavimo naši-m prijateljem v spomladnem času. Vemo, da boste odgovorili, da ga rabite. Vsi ga potrebujemo. Rabimo nekaj, ki bi čistilo in ob enem zdravilo in krepčalo kri. Boljšega zdravila ni za tako stvar kakor je
Severov kričistilec.
To je pravi krepčalec krvi ter je dobra čistilna tonika. Odstrani vse nečistine, okrepča kri, ki je tekočina življenja za vsako življenje, prepreči in celi vse odprtine in rane ter oživi vesvsesfav. Zoper vnetja kakor bolečine v grlu, bule, otekline, rane in druge nerede, katere povzroči slaba kri. Cena $1.00.
ČITAL JE NAŠO KNJIŽICO IN ALMANAH.
“Zahvaljujem se Vam za dober svet. Počutil se sem jako slabo, nisem mogel delati tudi ne piti, trpel sem na neprebavnosti ter sem bil ves pobit. Primerilo se mi je slučajno, da sem dobil v roke Vašo knjižico in almanah ter sem čital o Severovpm kričistilcu. Po rabljenju dveh stekle-ničic tega zdravila sem se preč bolje počutil. Imel sem tudi rano na obrazu. Po porabljenju dveh kosov Vašega mila je ista popolnoma izginila.” Jos. Budzik, 31st & H St., South Omaha, Nebr.
Prodaje se v vseh lekarnah.
Vprašajte samo za Severova.
Nered, prebavnih organov.
V vseh slučajih želodčnih neredov ne glede odkod da prihajajo je najbolje, da rabite
Severov želodčni grenčec.
ki je neprecenljivo zdravilo in krepčilo Ozdravi vnetje želodčnik sten, uredi delovanje, popravi nerede v prebavnih celicah ter prinese zdravje v želodec. Posebno dobra tonika za starce.
Cena 50c in $1.00.
Kronični krtar v meharju.
Kronični katar in razne bolezni mehurja se prav hitro ozdravilo pri rabljenju dobrega zdravila, ki je
Severovo zdravilo za obisti in jetra.
Rabi se že'delj časa. Odstrani strup od sestava in uredi obisti. Najbojjše zdravilo za hrbtobol, boleče in pogosto odpuščanje vode in vse nerede jeter in obisti. Cena 50c in $1.00.
Na jemljite ponaredkov.
Zdravniški svet zestonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
%WAV.VVVW^^WJ,AV^AVAWAV.VWA,.V,V.,.VAVWAWAWVVWiW.W
IZ STARE DOMOVINE.

KRANJSKO.
■— V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 8. marca 62 Slovencev, 208 Hrvatov in 212 Macedoncev; 9. marca 76 Slovencev, 60 Hrvatov in 77 Macedoncev; 10. marca 13 Slovencev, 40 Hrvatov in 30 Macedoncev; 16. marca 62 Slovencev in 21 Hrvatov.
—	Devet dni iz Celovca v Ljubljano so rabile nekatere pošiljatve vsled snežnih zametov.
—	Burja je divjala z vso silo po Notranjskem. Kronika gotovo nima zabeležene take burnate zime kakor je letošnja. Od novembra lanskega leta je skoraj vedno vetrno vreme, burja pa od novega leta skoraj brez odneha-nja divja.
—	Osuševanje barja in poglobljenje Ljubljaničine struge se prične tega meseca. Najprvo poglobe Gruberjev kanal, kar bo trajalo kaka štiri leta, nato sledi delo v glavni Ljubljaničmi strugi.
—Trgovec Jebačin je prodal za okoli 100,000 K svoje cikorijske znamke češki tovarni cikorije, ki se zgradi v ljubljanski okolici.
—	Umrl je v Ljubljani vpokojeni svetnik višj. dež. 'sodišča v Gradcu Lovrenc Ulčar, 73 let star. Služboval je nazadnje pri okrožnem sodišču v Celju.
—	Umrla je v Radovljici v starosti 70 let Leopoldina Homan, mati dunajskega odvetnika dr. Alojzija Homana in radovljiškega trgovca Otona Homana.
—	Umrl je v Postojni bivši mnogoletni igralec in režiser slovenskega gle dališča Josip Gecelj-Kocel. Pokojnik je bil v, družbi s Fr. Šmidom, Marijo Podkrajškovo, Josipom Nollijem in
I.	Kajzeljem eden ustanoviteljev slovenskega gledališča in mnogo let tudi njega glavni steber, zlasti potem; ko sta Šmid in Nolli zapustila slovensko gledališče. Iz Ljubljane je Gecelj po veliki gledališki krizi okrog leta 1888. prišel v Zagreb k gledališču in se je potem preživljal v drugih družbah. Nastopil je pač še tudi pozneje na ljubljanskem odru, vendar le mimo-gredč.
—	Smrtna kosa. Dne 17. marca ponoči ob 1 je umrl v Vipavi Josip Žvokelj, tamkajšnji posestnik in občin, odbornik, v 58 letu svoje starosti.
—	Umrla je v Rušah gospa Marija Pogačnik. Truplo so prepeljali v Cerknico.
—	Umrl je po kratkem bolehanju Iv. Rev, posestnik in lesni trgovec v Mostah pri Žirovnici. Bil je pravi mož poštenjak. — Umrl je obče spoštovani posestnik Jožef Žemlja, posestnik na Selu pri Breznici.
—	Umrla je v Poreznu Marija Zgaga, stara 79 let.
—	Pri pogrebu svojega prijatelja umrl. Matija Capuder, po domače Novakov je nesel v Domžalah z drugimi nosači umrlega Franc Pavlita, po domače Prepelčka, na pokopališče. Pri-šedši v cerkev, so nosači postavili krsto na tla, kar se zgrudi nosač Matija Novakov na .tla in umre. Takoj so Matijevo truplo prenesli v .mrtvašnico in je bil tako Matija prej na pokopališču, kot pa njegov prijatelj, katerega je malo prej nesel h pogrebu.
—	Umrl je v deželni bolnici gosp. Mihael Črnivec, c. kr. policijski agent iz Trsta, sedaj v pok. v Ljubljani.
—	Umrl je v Ljubljani polkovnik v pokoju Fran vitez Knobloch Suedfeld.
—	Umrl je v Ljubljani v frančiškanskem samostanu umrl frater Daniel Glagovšek, star 56 let. — Na Miklošičevi cesti je umrla trgovka s cunjami in kostmi Marija Vertnik, stara 72 let.
—	Zopet nesreča z revolverjem. Bajtarja sin Jakob Černač se je vrnil iz Amerike domov v Zalog pri Postojni. Seboj je prinesel amerikanski revolver, katerega je s tremi naboji hranil v svojem nezaklenjenem kovčegu. Dne
6.	marca dopoldne se je nahajal Černačev brat, 16 let stari Franc, sam doma, medtem, ko se je njegov oče mudil v bližnji krčmi. Ko se je vrnil domov in stopil v sobo, našel je svojega sina na sredi sobe mrtvega s prestreljenimi prsi, na mizi pa je ležal revolver z izpraznjeno patrono. Gotovo je, da je mladi ponesrečenec, medtem, ko je bil sam doma, igral se z nabitim revolverjem, kateri se je po naključju sprožil in ga usmrtil.
—	Vlomilci pri Jebačinu v Ljubljani — oproščeni. Nedavno smo poročali med kranjskimi novicami, da pride pred porotno sodišče v Zadru družba vlomilcev, ki je poleg* mnogih drugih izvršila svoječasno tudi vlom pri Jebačinu v Ljubljani. Po sedemdnevni razpravi, ki se je končala v ponde-ljek 15. marca, so bili obtoženi sicer zaradi nekterih drugih dejanj obsojeni, a glavna zaradi vitima obtožena osumljenca Koren in Jedrejčič sta bila od te obtožbe oproščena. Razsodba je vzbudila splošno senzacijo.
—	Pokopali so v Radovljici umrlega
52 let starega Janeza Olipa, posestnika pri lancovškem mostu.
—	Hudoben vol. Pred hišo posestnika Martina Žulic-a iz Globočic pri Kostanjevici so naložili voz slame. Ker voli niso hoteli mirno stati, je šla k njim Žuličeva žena, da bi jih u-mirila. Kar se zaleti eden za njo, jo nasadi na roge in ji prepara trebuh.
—	Veliko mrtvih — pa le čebel. Gorenjski bučelarji tarnajo ker so našli to zimo v marsikaterem panju namesto čebel le — smrt.
—	Mesec dni pod snegom. Marija Šraj iz. Metulj na Blokah je šla dne 11. februarja t. 1. obiskat svojo hčer. A na potu jo je prehitela smrt. Padla je po strmem bregu v globoko grapo pod Ravnami, kjer so jo dobili dne 11. marca pod več kot dva metra visokim snegom. Ves ta čas je niso pogrešali. Doma so mislili, da je pri hčeri, a ta o tem ni nič vedela.
—	Orožništvo je eskortiralo iz Rudolfovega k ljubljanskemu garnizijskemu sodišču brata Premrov, katera sta, kakor smo že poročali, v Rudolfovem pokradla urarju Blažonu čez 5000 kron zlatnine in ur ter tudi v .Ljubljani in drugod izvršila več tatvin. Sojena bodeta kot dezerterja pri garnizijskem sodišču, drugi civilni soudeleženci (sprevodnik Bevc i. dr.) pa pri novomeškem okrožnem sodišču. Premrova sta privedla dva orožnika in sicer vklenjena.
—‘‘Zakopan šac”. Na Šilertabru v o-kraju ilirsko bistriškem je bil zakopan “šac”. Dva možakarja sta iskala zakopani zaklad. Točno, ko je ura v bližnjem Zagorju polnoč odbila, pričelo se je tajinstveno delo. Najprvo sta napravila “ris”, da ne pride hudič do moči. -Potem sta pričela kopati in v duhu sta že videla zlate rumenjake. Ali glej ga vraga! Eden naših znancev je pozabivši prestopil “ris” in hudič jim je štreno zmešal. Vsi rumenjaki so se spremenili v pravo črno zemljo in v kraški kamen. Poskusiti hočeta srečo drugič. —
—	Napačen usmiljeni brat. Leta 1875 v Ljubljani rojeni v Radovljico pristojni vagant Ivan Frakelj, je obiskoval doma ljudsko šolo, potem pa šel k trapistom v Rajhenburg za usmiljenega brata, kjer so mu po treh letih pokazali vrata. Od tedaj pa se je preživljal večinoma od goljufije. Po Štajerskem se je izdajal za usmiljenega brata ter pobiral milodarove za novo cerkev na Brezjah in je ta denar seveda potrosil sam. Ko so mu bila tla že prevroča, se je preselil na Tirolsko, kjer ga je pa v Kufsteinu dohitela roka pravice. Kot aretovanec je hotel simulirati blaznost in božjast, pa se mu ni posrečilo doseči svojega namena. Nedavno pa je nepoklicani gost posetil svoje rodno mesto Ljubljano, kjer pa ni imel prilike si je dolgo ogledovati, kajti policija je tička naglo spoznala in utaknila pod ključ.
—	Redka sreča. Radovljiški meščan g. Alojzij Vošnik, c. kr. stražmojster v pokoju, je zadel glavni dobitek dunajske “Armen-Loterie”. v znesku 20,-000 kron.
—	Osemdesetletnico svojega rojstva je praznoval dne 13. marca g. Josip Zelen, posestnik v Senožečah. Bil je župan m deželni poslanec ter vedno vrl narodnjak in prava kraška korenina.
—	Izpred porotpega sodišča v Novem Mestu. — Alojzij Kopina in Kle-novika je bil pri tajni razpravi zavoljo hudodelstva nenravnosti obsojen na štiri leta ječe. — Uboj. Dne 24. januarja t. 1. zvečer pili so fantje v Sladiče-vem vinotoču v Vel. Cirniku. Prav dobro so se imeli in ko je začel igrati nekdo na orgljice, so plesali. Med njimi je bil tudi Alojzij Jelenc, hlapec iz Vel. Cirnika. Plesal je z delavko Barbo Boštjančič, ko mu nastavi Anton Krajšek nogo, da se je opotekel. Jelenc se je obrnil h Krajšeku in mu rekel: “To pa nisi prav storil.” Krajšek mu je baje nato zagrozil z pivsko steklenico, da ga bode udaril. Pred vinotočem sta se kmalu po tem dogodku spoprijela Jelenc in Krajšek. Lu-dovik Trkovnik jih je miril in tudi narazen spravil. Jelenc je pa le kuhal jezo na Krajšeka, ker ga je on kot močnejši -prej na tla potlačil. Skočil je še enkrat proti njemu in mu z odprtim nožem zadal dve rani, in sicer eno lahko na levih plečih, na levi pod-lehtnici pa mu je prerezal vse žile in mišice. Sunil ga je s tako silo, da mu je prerezal žile in mišice do kosti. Krajšek se je, dasiravno hudo ranjen, odpravil proti domu. Na poti so ga pa moči zapustile, obležal je v snegu, kjer so ga našli drugi dan oče in sestra mrtvega — zmrznjenega. Obtoženec se zagovarja, da je ravnal v silobranu, kar pa priče deloma zanikajo. Porotniki so vprašanje, če je zadal Jelenc Krajšeku rane v sovražnem namenu, soglasno potrdili, zanikali pa soglasno dodatno vprašanje, če je ravnal Jelenc v silobranu. Sodni dvor prisodi nato Jelencu tri leta zapora, po ostrenega s trdim ležiščem vsake tri mesece. Obsojeni kazen takoj nastopi. — Kozarec vrgel v oko. Jernej Markovič ima že staro jezo na Jerneja Adamiča. Dne 17. januarja t. 1. so
praznovali na Gor. Retnji god Antona Debeljaka. Vsi so bili dobre volje, dokler ni prišel Jernej Markovič. Ta je pričel dražiti Adamiča z “Malekom” kakor nekateri nazivajo Adamiča, da mu nagajajo. Hotel je tudi v njega vreči sifonsko steklenico, kar pa' so preprečili navzoči. Umirili so se nekoliko, naenkrat se dvigne Markovič ter vrže Adamiču kozarec's tako silo. v oko, da se je kozarec razletel. Pri-zadjal mu je po izvidu izvedencev težko telesno poškodbo, ker je zgubil desno oko in vid za zmiraj oslabil. — Obtoženec se zagovarja s popolno pijanostjo. Ker porotniki vprašanje, če je ravnal Markovič v taki pijanosti, da ni odgovoren za svoja dejanja, potrdijo, se prisodi Markoviču zaporna kazen dveh mesecev. Plačati pa mora Adamiču za zgubljeno oko, bolečine itd. znesek 500 K.	„
—	Nesreča na Jeperci. Iz Sore se piše: Nedavno ponoči se je po nesreči vnela stelja v hlevu gostilničarke Starman pri Jeperci. Zadušilo se je četvero govedi. Konja so rešili. Tudi svinja, ki je bila na sturjanju, je poginila. Strašen udarec za kmeta!
—	Kranjska hranilnica odpoveduje posojila. Kakor se poroča iz Gradca, je odpovedala ondi nemška Kranjska . hranilnica posojil za poldrugi milijon. ! Motivira to odpoved s tem, da nujno j potrebuje denarja vsled neprestanih dvigov.
—• Sodnijski uradni dan v Semiču.
C.	kr. ministrstvo je dovolilo enkrat na mesec sodnijski uradni dan v Semiču. Uradne ure so vsaki prvi četr-teLv mesecu in sicer od pol devete do
12.	ure dopoldne in od pol dveh do pol štirih popoldne v občinski hiši. Te prepotrebne uradne sodnijske dneve je preskrbel g. Fr. Regally! dosedanji sodni namestnik v Metliki. Da so bili res potrebni, dokazuje takoj prvi uradni dan 4. marca, ko je bilo nad 30 strank zaslišanih v različnih zadevah. Ljudje so si vsled te dobrote prihranili veliko stroškov in časa. — Gospod sodni predstojnik Fr: Regally je ob otvoritvi prvega uradnega dneva prisrčno pozdravil občinski zastop. Ob enem pa mu je izročil sto kron za si-rotinski zaklad.
PRIMORSKO.
—	Slovenska zmaga v Trstu. Pri vo-litvi v cenilno komisijo za osebni davek HI. skupine četrtega, petega in šestega predmestnega okraja so zmagali slovenski kandidatje.
—	Umrl je v Gorici v bolnišnici u-smiljenih bratov Fran Kokole, nadučitelj v Podbrdu na Goriškem star komaj 33 let. Pokojnik je bil priljubljen in spoštovan učitelj.
—	Ustrelil se je v sence iz revolverja 35 let stari prekupčevalec Matija Šorli v Zabečah pri Tolminu. Baje je bil v denarnih.zadregah.
—Vsled prepira z ženo se je v Op-čini 421etni posestnik Franc Kariž na hlevu obesil.
—- Umrla je v Gorici gospa Marija Mozetič-Kadunc.
—	LImrl je na cesti v Gorici 561etni Boštjan Herman z Banjšic. V bližini vojaškega oskrbovališča na Verdijevem Tekališču mu je prišlo slabo, zgru dil se je na tla ter ostal mrtev.
—	Za olajšanje ljudske bede je dovolilo ministerstvo okrajema Koper in Pulj 50,000 K, Poreč in Pazin 70 tisoč kron, Lošinju 10,000 K in Voloski 20,-000 K.
—	Pulj, 13. marca. V tukajšnji mornarski bolnišnici je umrl 28 let stari topničarski nadporočnik pl. Rosen, obstreljen v dvoboju s poročnikom Per-glerjem. Vzrok dvoboja je bila baje Perglerjeva žena, ki jo je pl. Rosen nekoč v odsotnosti soproga obiskal.
—	Nove zgradbe v Opatiji. V Opatiji v kratkem zgrade . “Kurhaus”, ki bo tako velik, da bo tekmoval z onim v Nizzi. Imel bo velike dvorane za igre, zimski p.erivoj itd. V kratkem v Opatiji zgrade tudi pošto in brzojavni urad.
je pričelo, blesti in je trdil, da veliki sneg pomenja konec sveta.
•— Smrt strastne kadilke. Iz, Št. Ruperta pri Celovcu poročajo: 721^tna umirovljena delavka tobačne tovarne M. Graf je^ bila strastna kadilka. Te dni je s tlečo cigareto v ustih zaspala v postelji. Postelja se je vnela in starka se je v dimu zadušila.
—• Umrl je v Celovcu kontorist Hri-beršek.
HRVATSKO.
—	Srbsko vprašanje na Hrvaškem premotriva “Hrvatska Sloboda”. Obsoja frankovce in koalicionaše, ker eni Srbe napadajo, drugi pa se zanje pulijo. Tega vprašanja ne bomo rešili. Cesar bo, če se ublaži razmerje do Srbije, obtožence pomilostil in vlada bo z njimi morala postopati blago in previdno. Zato pustimo mi Hrvatje srbsko vprašanje. Srbsko vprašanje netijo Mažari, da bi vzdržali na Hrvaškem plemenski boj in tako slabili odporno silo Hrvatstva in Srbstva proti Mažarom. Mažari zdaj propagirajo po Hrvaški svoje šole, snujejo lastno banko, dočim se hrvaški srbofili in srbo-fobni poslanci za to prav nič ne zanimajo in Mažari bi bili odtrgali Reko od sinjske škofije, ako bi se ne bil k sreči oglasil episkopat. Združimo se, pravi pravaši, čas je nevaren!
—	Zastrupljeno, žganje. Za pojedino —sedmino—po umrlem posestniku Za-horcu v Aradcu na Hrvatskem so nastavili dva sodčka žganja, katero je bilo zastrupljeno. 13 gostov je na mestu umrlo, ostali pa so bili več ali manj omamljeni.
—	Zagrebški “veleizdajski” proces.
“Venkov”, glasilo čeških agrarcev pravi, da se bo istočasno razpravljalo o zagrebškem veleizdajskem procesu v angleški zbornici, francoskem parlamentu in ruski dumi. Povsodi se bode ostro bičala madžarska strahovlada.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vao-ej postregli z najnižjimi tržnimi c», nami.. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega leta»
Za stavDo hiš m poslopij mehki ut in trdi les, late, cederne stebre, deska in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplainet olid blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, ogluši te pri nas in oglej si našo zalogo! Mita bomo zadovoljili in ti pnhnnili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
ŠTAJARSKO
—	Celjska mestna šparkasa, ki ima svoje uradne prostore v veliki hiši pri kolodvoru, prav čedno nazaduje. Poročali smo že, da se je meseca prosinca t. 1. pri tem zavodu vzdignilo 138,712.43 K več kakor pa vložilo. Meseca svečana pa je ta nemška šparkasa zopet nazadovala za 45.138.18 K, vsega skupaj je torej nazadovala na hranilnih vlogah v prvih dveh mesecih tega leta 183,850.61 K. Za varnost te nemške šparkase jamči samo celjsko mesto. Slovenci imajo v Celju slovensko “Jožnoštajersko hranilnico”, za katero jamči pet nezadolženih okrajev. Ta slovenska hranilnica ima svoje prostore v “Nar. domu” v Celju.
—	Pri občinskih volitvah v Koflji-cah so zmagali Nemci tudi v tretjem razredu. Dobili so 152 glasov, Slovenci 32.
—	Umrl je dne 9. marca v Ormožu nenadoma vrl narodnjak na srčnem o-trpljenju g. Martin Sever, c. kr. višji poštni oficijal v pok., hišni in zemljiški posestnik, star 52 let. Zapušča vdovo in tri ojroke.
—	Obesil se j? viničar Jože Robar v Črešnjevcu iz strahu pred kaznijo, ker se je dognalo, da je kradel vino. Truplo so odnesli v mrtvašnico v Zg. Radgono.
—	Okradel je 231etni mehanik Kovačič, doma iz Škofjevasi pri Celju, na svojem stanovanju v Mariboru tri dijake, ki so tudi tam stanovali. Skupna škoda znaša okrog 100 kron. Kovačič je pobegnil.
—	Med možtvom celjske garnizije izcimilo se je otrpnenje tilnika. Dva moža sta že umrla. — Ukrenilo se je vse, da se ta nevarna in nalezljiva bolezen kolikor mogoče zatre.
—	Zanimiva nebesna prikazen se je baje pokazala v Možganjcih pri .Ptuju. Pokazala se je nenadoma v zraku trdnjava in sicer tako jasno, da so se razločevale natanko cevi topov in razne zastavice. Videli so vojake, ki so nosili tramove In gradili most. Ta fata morgana je trajala skoro tričetrt ure in povzročila velik strah pred vojsko in križanje mamic za milostno sodbo.
—Umrl je v Laškem trgu notarski koncipijent Anton Jesih, star 65 let.
—Zopet samomor vojaka. V vojašnici na Travniku v Gorici se je vstre-lil s puško v srce 221etni vojak 47. pešpolka, po imenu Ivan Proš, doma s Štajerskega. Bil je takoj mrtev.
—	Drama vsled obrekovanja. V Gradcu je vsled ljubosumnosti ustrelil monter Andrej Katlčič svojo zaročenko Ivano Pullner. Kaučič je čakal dekle na stopnjicah in ko se je vračala od nakupovanja, streljal nanjo, ne da bi;ji kaj rekel. _ Dekle se je mrtvo zgrudilo, nakar je Kaučič streljal tudi nase in se smrtnonevarno ranil. Vzrok: sorodniki so Pullnerjevo, ki je bila pridna dekle, obrekovali. Kaučič je verjel in uničil dekle in sebe.
—	Umrl je dne 7. marca v Vinskem vrhu g. Jakob Dolinar, dolgoletni cerkveni ključar miklavževski.
— Osem oseb zasul plaz. S Koroškega poročajo, da je v Logu snežni plaz zasul oziroma odnesel dve hiši, tri mline in-tri skednje. Mrtvi so nadučitelj J. Geissler, njegova žena, trije otroci in nadučiteljeva tašča. Mrtva je tudi kmetica Rauter in pomočnik Maier, skupaj osem oseb. — Neko drugo poročilo pa pravi, da so nadučitelja Geisslerja rešili.
—- Radi snega se je obesil. Iz Beljaka poročajo, da se je v Gorenji Beli obesil Mihael Pogrlic, ker se je ob velikem snegu tako razburil, da se mu
W.VAVA'AW.WA’.W.WA
S
& st
Sobe 201 In 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
'AWWWWWVWMMWM
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočani
vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
««
Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c gal., Riesling vino po 55c galon. Sladki mošt, 24 steklenic za $5. Fino muškate! 'vino po 40c gal. Na zahtevanje pošljem uzorce. Vsa naročila pošljite
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., California
; '.VViV.VAYAYAVWUVVVVVW^SVWWiAWVVWWVimmm\mWWVVmWYW
FRANFC SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Podružnica
?	6104 ST. CL,AIR AVE. IN. E
■■
•9
CLEVELAND, O.
5
le prati!
• (»LAS NA R O DA : mmgm
Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrtie.
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovijno in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
|Ko si panpta

ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne/družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo j|omoč.
Kazso za rojaka,
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jedncga izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan
odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New N ork. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pridi v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti, Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še.ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čaje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko <>d dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
VVWWWAWWvVAWAWAWAVAY.Y.V.,.\V.VAWAV. \\mVAWWAVAVmWW I
lesarje pošiljamo
A M ERIK ANSKI SLOVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
'Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
I10YE1ÏSM. TISKOVM DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
JlMERIKANSKI SLOVENEC
J o 1 i e t,	111.
tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
J>ri spremebi bivališča prosimo nafoč nike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
ffhe first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 4LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI		KOLEDAR.
11.	apr.	Nedelja	Vel. noč Vst. Gos.
Î2.	««	Pondeljek Vel. pondeljek.	
Î3.	K	Torek	Hermenegil.
14.	“	Sreda	Tiburcij.
15.	((	Četrtek	Anastasia.
Í6.	“	Petek	Drogo.
17.	«	Sobota	Rudolf; Anicet.
VELIKONOČNA.
Prevzvišena Velika noč!
Radujte se narodi, Razrušena je peklu moč, Odkriti so podvodi. Vzveličar je od smrti vstal, Njegovo milost svet j£ vznal, To divno nam vstajenje Na novo da življenje.
Zapojmo torej v eden zbor Najkrepšrhaleluja;
Od zemlje gori v rajski dvor Naj glas se naš prosuja: Odrešen je človeški rod, Svoboden mu v nebo je hod, Kjer ga po smrti čaka Življenje nebeščaka.
Poslan je bil Gospod na svet, Da spasi rod človeški. Ponižal se v devic je cvet In uk učil nebeški:
“Nad vse ljubite Višnjega In sebe kakor bližnjega,
Pred Bogom vsi njegovi Jednaki so rodovi.”
Ni bilo všeč duhovnikom Njegovo to učenje.
Pa so mu kakor zlobnikom Kovali poguhljenje.
Izdan, tja gnan je bil na dvor, Kjer se je sešel sodni zbor,
Ki ga je zakrnelo Obsodil na razpelo.
Razbičan je na Golgato Pod težkim križem stopal;
Za našo se je grehoto V krvavem potu kopal. Razmučen, strt, na križ razpet, Proboden, mrtev s križa snet, Na tretji dan zadoba On sam je vstal iz groba.
Očako-v in prorokov roj,
Ki ždeli so v temnicah,
Y nebesa vzvedel 'je s seboj Na vzdušnih perutnicah.
Od tam nas On na svojo stran i Prijazno vabi dan na dan; Prošenje naše čuje,
Pomaga nam iz nuje.
Zapojmo torej v eden glas Najkrepči haleluja.
Odmevaj k njemu vse od nas, Kar nam se v prsih vzbuja: Ne bodi nam sodnik prestrog, Pomiluj nas, pravečni Bog!
Pa bomo veličavo Prepevali Ti slavo.
—M. A.
K SVETEMU VELIKONOČNEMU PRAZNIKU.
Velikonočni praznik je bil za člane »voljenega ljudstva praznik največjega veselja in glasne radosti! Za učence *in vernike Gospodove je bil topot dan velike žalosti. Saj je ležal On, ki so ga tako neizmerno ljubili, ki je bilo ajihovo celo srce njegovo, ki so obe-asesn stavili nanj vse svoje upanje — v grobu. “Kaj govorita med sabo, in aakaj sta tako žalostna?” tako je go-
voril vstali Izveličar — nepoznan učen cerna, idočima v Emavs.
In kako je On umrl! Še vedno so jim bili strašni prizori prejšnjega dne prav pred očmi; in v njihovih ušesih je zvenelo, grozno kričanje; videli so bili. kako strašno je bilo Njegovo naj-svetejše telo razmesarjeno. Ležal je v grobu.
Od kod naj bi bili potem vzeli praznično razpoloženje? O, slavnosti v templju so jim služile samo v to, da so svojo žalost občutili še živahneje. Kako dolg jim je postajal dan! Kako se jim je zavlačeyala ura, ko so dah po prazniku hiteli h grobu in hoteli izkazati svojemu ljubljenemu Učitelju zadnjo čast, saj to je bila žalostna tolažba; ampak tolažba je le bila.
Konečno se je zasvitalo jutro tretjega dne; in glej, navsezgodaj so hitele pobožne žene h grobu, da izkažejo sv. telesu ljubljenega Mojstra zadnjo čast.
Toda kako presenečenje! Kamen je od groba odvaljen, in ko stopijo v grobnico, ne najdejo več telesa Gospodovega; angeli so zavzeli njegovo mesto. In kako naznanilo: “Jezus, ki ga iščete, je vstal.”
In žene hite — še popolnoma pod vtiskom strahu, ki jih je navdala ž njim prikazen v grobu, in medtem ko se vesela nada bori z bojazljivim dvomom — k učencem z radostnim poročilom: “Gospod je resnično vstal.” In vedno ¡znova in vedno trdneje se potrjuje beseda: '‘Vstal je,” dokler se zvečer ne prikaže vstali Izveličar sredi svojcev. “In,” pravi sv. pismo tako preprosto, “učenci so bili veseli, ko so videli Gospoda.” In kdo pač premeri velikost tega veselja?
Kako se je zdaj naenkrat vse tako docela izpremenilo! Izpolnjena je beseda Gospodova na njegove učence: “Vaša žalost se izpremeni v veselje.” Trdna je spet njihova vera, ki je med trpljenjem tako omahovala, da, skoro zamrla; spet jih oživlja zaupanje in povzdiga vesela nada: vse Svoje obljube bo Umrl’ izpolnil; mogočneje nego kdaj poprej žari v njihovih srcih sv. ljubezen do Njega, ki se je —- saj so videli — daroval v tako trpljenje in v tako smrt zanje, najnesrečnejše ljudi, in danes?! Njihovo srce vriska od veselja.
Tudi mi, ki obhajamo ta dan, pravimo preveseli: “To je dan Gospodpv; veselimo in radujmo se ga”; kajti našo vero utrja, naše upanje oživlja in našo ljubezen vnema. Obnovljen in utrjen je naš sklep: “Da, Gospod Jezus, ki si s Svojim vstajenjem dokazal Svoje božestvo, v Tebe verjamem; o Gospod Jezus, ki si vsem Svojim obljubam po Svojem vstajenju pritisnil pečat, dokazati naše upanje, na Tebe upam; o Gospod Jezus, k; si iz ljubezni do nas umrl, Tebe ljubim čez vse. Podeli, da Ti ostanem zvest, podeli mi po Tvoji smrti srečno umiranje; pelji me v Tvoje kraljestvo, da Ti bom vedno prepeval alelujo.”
KAT. CERKEV NA KRANJSKEM,
lija in avgusta se nahaja na gori sneg v precejšnji, razdalji od vrha.
Ravnokar je izšel šematizem ljubljanske škofije za leto 1909. Kakor posnamemo iz lične knjižice, je razdeljena ljubljanska škofija v pet arhidija-konatov, ki obsegajo poleg mesta Ljubljane 21 dekanatov z v celem 296 župnijami. Od lanskega leta se je število župnij pomnožilo za 2, ker sta se na Viču pri Ljubljani in v Domžalah ustanovili samostojni župniji. Prva šteje 3800, druga pa 2300 duš. Izpraznjenih župnij je 28,. katere upravljajo deloma upravitelji, deloma tudi so-upravitelji. Kanonikatov je v škofiji 17, častnih kanonikov 6. Kapelanskih mest šteje škofija 235, med katerimi je 95 mest praznih; praznih je tudi nekaj ekspozitur itd., tako da je vseh nezasedenih mest v škofiji 154. — Vseh cerkva šteje ljubljanska škofija 1332, med temi je 1000 podružnic in 11 redovnih cerkva, kapel in svetišč pa je 229. Letošnji šematizem ima poleg imenika župnij tudi imenik vseh podružnic. Duhovnikov šteje ljubljanska škofija 722, med temi 134 redovnikov; 51 duhovnikov je vpokojenih. Tujih duhovnikov živi v škofiji 14, kranjskih pa živi v drugih škofijah 24; izmed
Podzemljico ali krompir so leta 1585. uvedli v Evropo Španci, ki so ga našli v Chile. Skoraj ob istem času so ga na Angleškem uvedli Angleži, ki so ga dobili od Indijancev v Severni Ameriki.
Sedem žensk v kodanjskem občin-
teh jih študira 8 na Dunaju, 2 v Rimu,
' po 1 v Gradcu, Pragi in Beirutu v Si-
riji. — Umrlo je v letu 12 duhovnikov najstarejši star 86 (kanonik Hočevar) najmlajši pa 25 let (kapelan Bizjak) Duhovsko semenišče šteje 62 bogoslovcev; deško semenišče 36, zavod Sv. Stanislava v Št. Vidu pa 190 go jencev. Redovnikov in redovnic je v škofiji 759, in sicer: cistercijanov 29, kartuzijanov 60, frančiškanov 98, kapucinov 14, usmiljenih bratov 18, jezuitov 10, lazaristov 18, redovnikov nemškega; viteškega reda 11, salezijancev 19, ki imajo v Radni 22 klerikov in 33 novicev. Uršulink je 187, karmeličank 16, usmiljenk 284, šolskih sester 68, križark 7. Prebivalci ljubljanske škofije so skoro vsi katoličani; v sod nijskih okrajih Kostanjevica in Metli ka prebiva tudi okrog 400 unijatov, poleg tega živ.i v škofiji (?) tudi nekaj pravoslavnih, protestantov in Židov.
VELIKA NOČ IN MALIKI ZLATEGA OSLA.
(Sestavil Dr. M. J. ¿.-„c. j
Spet je napočila Velika noč. Stoletja so minula s propovedovanjem in pre-obraževanjem —■ ampak zlato tele, v enej ali drugej obliki, je še v modi, sedaj izpremenj.eno v zlatega osla.
Tudi ob letošnji Veliki noči ima zlati osel na milijone in milijone svojih ponižnih malikovalcev.
Napredek je videti strašno počasen, če se ozremo nazaj na minulih devetnajsto let. Judje niso hoteli moliti abstraktnega božestva, zato jim je Aaron napravil zlato tele. Pa hvala Mojzesu, oni žaljivi malik ni dolgo procvital., Mojzes je bil vztrajen reformator. Mojzes je razdejal ono tele, a sedaj dvomimo, kako — gotovo je izvršil večji čudež, ko je dobil vodo iz skale.
Ko bi se Mojzes povrnil to Veliko noč, bi štiri(isoč let po svoji smrti našel milijone častilcev novopečenega zlatega osla namesto starega teleta, brez vsacega znamenja, da bi bil kdo vstanu streti ga. Gotovo se ne bi mogel odtegniti skrbi ob pogledu, ki bi se nudil tukaj njegovim očem.
Zlati osel sedi trdno in zapovedoval-no na svojem prestolu in pravi: “Obo-žavajo me šest dni in mislijo name sedmi dan.” Roga se praznim knjižnicam in s satanskim zasmehom opazuje hitečo in kričečo in nervozno se borečo množico. “Vsi se vdinjajo v mojo službo”, pravi zlati malik denarja.
Kje so možje, ki imajo moč, in kdo so? Ali so misleci, razumniki?
Ali nišo marveč velikaši, ki sede v senci zlatega malika in rabijo njegovo moč, da nadzirajo in vladajo vse?
Radovoljno in udano, brezupno in stalno služijo milijoni temu maliku. V to službo vstopajo, ko so mladi, nje se drže navadno svoje žive dni bridkega razočaranja in njej ostajajo zvesti do svoje sive starosti.
Skoro vsi ljudje vse čase pozabljajo svojih vzorov in se udajajo nizki borbi za dobiček. Ta zlati osel bo bržkone varno prestoloval še dolgo časa, ampak gotovo ne vedno.
O svojem času bo resnični Mojzes— vest in težnja človeškega plemena — naredil s tem malikom enkrat za vselej, kar je Mojzes naredil s starim teletom, ustvarjenim po izraelskih zmotah.
Ta osel bo strt v daljni bodočnosti gotovo, ako ne že v bližnji, in Velika noč bo zrla ljudi, klanjajoče se pravici, ki zapopada vse čednosti — božji pravici, ki bo zavladala križem sveta, kakor vlada v nebesih.
NEHVALEŽNOST.
Če storiš človeku devetnajst uslug in mu iz kacega vzroka odrečeš storiti dvajseto, bo pozabil devetnajst skaza-nih mu dobrot in pomnil samo ono, ki si mu jo odklonil — in zavoljo te odklonitve te bo sovražil. To je star pregovor.
In to je res o nekaterih ljudeh; res je o ljudeh podle in ozkosrčne narave — ampak na srečo ni res o vseh ljudeh. Istotako naravno je za plemenito dušo, z veseljem spominjati se prejete usluge, kakor je dihati. In dočim smo dostikrat užaljeni, če vidimo, da se prijazna dejanja proti drugim, ki so nas stala dokaj časa in dela, popolnoma prezirajo‘in pozabljajo, pa z druge strani nismo malokrat iznenadjeni po hvaležnem povračilu kake davno izkazane usluge, na katero smo že skoro pozabili, dokler nas ni prejemnik spomnil nanjo.
So ljudje, ki menda smatrajo za nekako ponižanje, primerno zahvaliti svojega dobrotnika za prijazne čine, izkazane jim. Njihov način izražati svojo zahvalo je tako prisiljen, kakor bi kazal, da jih veže dolžnost, povedati kaj zavoljo dostojnosti, ampak povedali ne bi ničesar, ako bi bilo mogoče, da bi se potem ne smatrali za jako neizobražene. Tako vedenje dokazuje podlega in zaničljivega duha.
Z druge strani, ako je kdo hvaležen ter kaže to iskreno in odkrito, kakor se spodobi pripoznati storjeno uslugo, potem razodeva to plemenitega duha in prijazno srce.
Hvaležnost 'smo vedno smatrali za čut, ki se pač ne da učiti nikogar. Predavati o hvaležnosti komurkoli, namesto vzbujati ta občutek, se pravi tako-rekoč, vnemati čut ogorčenja in sovraštva. Ljudje nimajo nikdar radi, da se jim priporoča hvaležnost. In prav nič ne koristi, jim jo priporočati. Če ni prirojeno duši, ceniti dobrotljivost drugih in prijaznost drugih, se taka cenitev ne da nikdar priučiti.
skem svetu. Pri občinskih volitvah'v
Kodanju je bilo izvoljenih 7 žensk: 2 socialni demokratki, 2 radikalki, 2 pristašinj: desnice in 1 “neodvisna”.
Abstinent je postal nemški cesar.
Kačih 50,000 policajev je na Angleškem.
Britanske poštne hranilnice imajo nad 10,000,000 vložnikov.
Ostrige žive v vodi, ki vsebuje en del soli poleg sedemindvajsetih delov vode.
Vrednost bisernic, najdenih v ameriških rekah zadnje poletje, je znašala skupaj $500,000.
Zveza slovanskih zdravnikov v Avstriji. /‘Osrednja zveza čeških zdravnikov” je sklenila, da ne pristopi k “Zvezi avstrijskih zdravnikov”, in sicer radi nemških zdravnikov, ki so se izkazali Čehom tako sovražni. Snuje Se pa samostojna “Zveza slovanskih zdravnikov” v Avstriji.
Mrtvaška glava na mizi ruskega zunanjega ministra. Neznana oseba se je vtihotapila v skrbno zastraženo pisalno sobo ruskega zunanjega ministra Izvolskega ter je položila na ministrovo pisalno mizo mrtvaško glavo, bodalce in napis: “Ako Izvolski izda naše srbske brate, bo zaboden”.
Nevesta je skočila za- ženinom v grob. V Litomericah je umrl finančni višji nadzornik Irelg. Pri pogrebu je nakrat skočila nevesta pokojnikova v odprti grob ter se krčevito oprijela krste. Z veliko težavo so zopet spravili nevesto iz groba in domov. Pri skoku se je nevesta znatno poškodovala.
Silni snežni zameti so se raztezali po celi Evropi zajčetkom marca meseca. Velikansk sneg je zapadel tudi na Portugalskem. V Benetkah je padlo toliko snega,'kakor se ga ljudje od-davna ne spominjajmo; šole in mnoge trgovine so bile zaprte in telefonske žice potrgane. Pri mestu Belluno je snežni plaz podsul 13 oseb. Po silnem snežnem metežu so v smeri Freiberg-Draždane na Nemškem čutili več potresnih sunkov.
Za krajo dresirana opica. V Parizu so zaprli moža, ki je s pomočjo opice, ki je bila tako izučena, pri raznih ju-velirjih kradel dragocenosti. Nosil je opico v žepu in žival je iz gospodarjevega žepa takrat, ko je videla, da jo nihče ne gleda, kradla prstane in drugo zlatnino. Mož, z imenom Arondolo, je. po aretaciji izdal skrivnost svoje opice.
Najnovejša pariška moda. Od kar so pariške dame začele nositi krajša krila
in dale slovo vlečki, mislile so na to, kako bi se za vlečko odškodovale. Zdaj so iznašle nekaj pravega; začele so namreč okolu členkov na nogah nositi —zapestnice. Te zapestnice so ali iz jantarja ali pa iz nebrušenih rubinov. Ako je oboje — pristno, kdo bi hotel to dvomiti! Razume.se, da k tej modi spadajo nizki čevlji.
Petindvajset srednjih šol v državi Kansas vodijo ženske kot ravnateljice. Svoje delo opravljajo tako dobro, da še nikomur ni' prišlo , na misel, nadomestiti jih z moškinii.
Povprečna poraba mesa v Nemčiji znaša na leto 106 funtov na glavo v mestih in samo 64 funtov na kmetih.
Državna zaščita za iznajdbe je uvedena v 64. deželah Da bi se patent izposloval v vseh teh deželah, bi stalo približno $15,000.
Indijski dijak, ki je nedavno v Londonu na cesti napadel podpredsednika indijskega kronskega sveta, sir William Lee Warnerja, pripada zarotnikom, indijskim dijakom, ki jih je vseh okolu 600. Tajna policija ščiti uradnike indijskega urada, znane Indijce pa strogo opazujejo. Središče, zarote je menda Pariz, od koder zarotniki dobivajo tudi denar. V Parizu izhaja revolucionarni list “The Indian Sociologist”. Poleg tega izdaja Indijec Chandra Pal list “Svardig” — “Samovlada”. Indijci imajo v Londonu hišo “India House", kjer prirejajo shode. Štirim mučenikom, ki so jih v Indiji nedavno usmrtili, vzidajo v tej hiši spominske plošče, za zaostale družine so nabrali 5000 funtov šterlingov darov; poleg tega nabirajo v njihov spomin ustanovo za štiri indijske dijake, da se izobrazijo na londonskem vseučilišču.
Angleška mornarica.
London, 4. aprila. — Reginald McKenna, prvi lord admiralstva, je zahteval v spodnji zbornici, naj se za mornarico dovoli 15 milijonov dolarjev več zaradi varnosti dežele. Kajti v slučaju kake vojne, utegne Nemčija napasti brežino Velike Britanije in u-riičiti njeno trgovino. Nemčija namreč neprestano pomnožuje svojo mornarico in gradi velikanske bojne ladi-je, s katerimi misli predvsem udariti po Angliji.
3t*00f040*
MALI
»♦0>040>0»«§^w*004l
! HRVATSKO DRUŠTVO ZRINSKI j Frankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chica-! go St.; podpredsednik: Pavel Pavle-! tič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobnik, 920 N. Chicago St.; blagajnik: Josip Tušek, 205 Ruby St.; bolniška načelnika: za vzhodno stran mesta: Tom. Stefančič, 1014 N. Chicago St.; za zapadno stran mesta: Ant. Malnarič, 1316 N. Hickory St. Seja prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
JOHN J. WELLNITZ, dem. kandidat za mestnega pravdnika.
Kakor znano je g. Wellnitz naš ro-
jak.	On je po rodu Poljak. Že to je znamenje, da je naša dolžnost ga voliti. Advokat Wellnitz je izkušen pravdmk. Rojaki, ki so se k njemu zatekali ob potrebi, vedo, da je jako sposoben in upliven pri sodiščih.
Sploh je dolžnost nas vseh, da ga volimo in pokažemo svojo moč v mestu.
MATH. BERSCHEID, dem. kandidat za mest. klerka.
Gosp. Berscheid ne rabi posebnega priporočila, ker je itak že povsod poznan. Da je dober mož za svoj urad kaže to, ker je bil že večkrat izvoljen in je sedaj že osmo leto v tem uradu.
Štejmo si v dolžnost ga voliti in izvoliti, ker je pravi mož za ta urad.
JOHN J. NICHOLSON, dem. kandidat za mest. blagajnika.
Gosp. Nicholson je' sedanji in mnogoletni alderman prve warde. On je delavec ter nam je dobroznan. Član je več katoliških društev. V mestnem zboru je njegovo ime jako na častnem mestu, ker se je vedno potegoval za pravice someščanov. On sme biti siguren, da bo izvoljen z veliko večino, ker je poštenjak od nog do glave.
Vabilo!
NAPRODAJ PRODAJALNA IN Hiša z 10 sobami v drugem nadstropju; ena druga prodajalna z 8 sobami. Več pove Mrs. C. Kirschke, 1101 N. Hickory 3t.	16t4
IŠČE SE JQHN LIKEBICH IZ Dolcjnega Suhora, fara Vinica. Pred
14.	leti je bival v Jolietu, 111. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov prijatelj: Nick Rogina, 751 N. Summit St., Joliet, Ills.
IŠČE SE JUDI G. MATIJA MIRO-slavič, rodmo Hrvat blizu Vinice. Bival je v Jolietu pred 16. leti, od tukaj je šel v Omaho, Nebrasko. Rojak ki mi naznani njegov naslov dobi nagrado. Nick Rogina, 751 N. Summit St., Joliet, 111,
NAPRODAJ VEČ LOT IN HIŠ PO nizki ceni ali na lahke obroke. Vprk-šaj pri Joseph Tušek, 203 Ruby St., Joliet, 111.	3tl8
NAPRODAJ LEPA NOVA HIŠA na 1608 N. Broadway. Blizu Horse Shoe, plinarne in Match Factory. Cena $1200.00 na lahke obroke. Več pove W. E. Hartman v plinarni.
TREBUJEMO PAR BOARDERJEV na 100 Douglas St.	It.
NA PRODAJ HIŠA Z DVONAD-stropjem, ima pitno in deževno vodo ter je okrog zasajena z drevesmi. Ker bode prodajalec odpotoval v zdravejše kraje iskajoč zdravja, zato se ponudi Slovencem dobra prilika priti do doma prav poceni. 5 minut hoda do hrvatske cerkve in deset do Slovenske. Oglasite se na: 614 Summit St., Joliet, 111.
Nekateri rojaki se jeze ako dobe med domačim tudi kanadski denar. Kogar isti nadleguje naj ga pošlje za naročnino na “A. S.”. Pri nas mu zaleže toliko kot bil zlat.
E.
804-806-808 N. Hickory St., Joliet, I1L
Velika zaloga »pomnikov
Slovenci in Slovenke v Chicagi in okolici ste uljudno vabljeni na predstavo in veselico, katero priredi Slovenski Dramatični Klub “Zvezda”, na veliko nedeljo zvečer 11. aprila v Me-doshevi dvorani na 95th St. in Ewing Ave., So. Chicago. Igralo se bode “Doktor Hribar” burka v enem dejanju. Igra za 8 oseb.
Ta igra je velika in skoz smešna ter vam zagotavljamo, da bode vsakemu ugajala. Kdor si zeli veselo zabavo naj ne zamudi tega dneva. Tora j na veselo svidenje. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Rojake in rojakinje vabi odbor društva “Zvezda”.
Naie prodruznice so: v Chrica gt Bethania and Resurrection Cemetaif blizu Summit, Cook Co., in NaperviH*
111.	Chi. tel. 187a. N. W- Phone 409
V Perziji ni nobenih žganjarnic, nobenih pivovarn ali restavrantov. Edina opojna pijača' je v deželi pridelovano vino.
Pike’s Peak je celo leto zasnežen. Ob najtoplejšem vremenu meseca ju-
50,000 KNJIG
ZASTONJ
MOŽEM
ZASTONJ MOŽEM*
Vsaka knjiga bo vsaj za $10.00 koristila vsakemu bolniku.
Mi želimo, da vsak bolnik piše po našo zdravniško knjigo, ker ista v umljivem jeziku' kaže, kako je doma popolnoma ozdraviti: Otrovanje krvi, slabost, nečistenje, kostobol, želodčne bolezni, ter bolezni v mehurju, obistih in jetrih. Ako se vam zdi, da trošite svoj novec brez uspeha, potem pišite po to zdravniško knjigo, koja vam bode vredna stotine dolarjev. Ona vam pove vzrok vase bolezni ter da nasvet do gotovega ozdravljenja. Na tisoče ljudi je bilo ozdravljenih potom te knjige, ker v njej so potrebne znanosti. Pomnite da se ta knjižica pošlje zastonj, mi tudi poštnino plačamo. Napolnite tu spodaj odrezek in ga nam pošljite, a mi vam pošljemo knjigo po prejetju istega brezplačno.
ŠE DANES POŠLJITE TA ODREZEK NAM. NASLOV:
DR. JOS. LISTER & CO., 709 North Western Bldg., 22 — 5th Ave., Chicago, 111.
Gospodje! Zanima me Vaša ponudba in Vas prosim, da mi pošljete brezplačno Vašo zdravniško knjigo.
Pošta................................ Država.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:............Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1,' Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St, Joliet, 111.
Pomožni tajnik:..........Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: .......John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:____Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec...............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, III.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111. John N. Gosar, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Leo. Kukar, Ely, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 13796 Ivan Pavlin, roj 1890, 13797 Josip R. Bohte, roj 1882, 13798 Peter B. Špehar, roj 1880, 13799 Josip Kočevar, roj 1876, spr. 28. marca 1909.	Dr. št. 369 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 13800 Janez Ivec, roj 1882, spr. 7. marca 1909.	Dr. št. 52 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, UL, 13801 Ivan Ziherl, roj 1887, 13802 Mihael Stavlenič, roj 1881, spr. 5. apr. 1909. Dr. št. 183 članov.
K društvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, UL, 13803 Anton Robida, roj- 1872, spr. 23, marca 1909.	Dr. št. 56 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohio, 13804 Anton Furlan, roj 1885, 13805 Ivan Debevc, roj 1887, 13806 Josip Štrohsack, roj 1887, 13807 Josip Zore, roj 1878, spr. 28. marca 1909. Dr. št. 33 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krstnika 20, Ironwood, Mich., k društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., J3S94 Matija Ivec, 5. apr. 1909.
I.	dr. št. 40 članov.
1	II. dr. št. 28 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., k društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 10774 Franc Mišmaš, 29. marca 1909.	Dr. št. 138 članov.
Dr. št. 129 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1908 Peter Klepec, 27. marca 1909.
Dr. št. 71 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 5078 Ivan Prešern, 28. marca 1909.
Dr. št. 79 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, UL, 10630 Fr. Mausar, 5. apr. 1909.
Dr. št. 85 članov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 7125 Franc Rozman, 30. marca 1909.
Dr. št. 99 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 4416 Peter O. Puhek, 13389 Ivan Badovinec, 29. marca 1909.	Dr. št. 366 članov.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, UL, 11786 Peter Vugrin, 11646 Jambro Brozovič, 5. apr. 1909.	Dr. št. 61 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 10875 Josip Hochevar, 12539 Anton Simonič, 11907 Ivan Hitti, 29. mar.ca 1909.	Dr. št. 135 članov.
Od društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, UL, 12944 Jakob Povliha, 22. marca 1909.	Dr. št. 56 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohio, 13299 Alojzij Steržaj,
29.	marca 1909.	Dr. št. 29 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, UL, 12970 Jurij Kaša, 31. marca 1909.
Dr. št. 55 članov.
Od društva Marije	Sedem	Žalosti	84,	Trimountain,	Mich.,	10550 Ludovik Fran
čiškovič, 7890	Simon	Zinič,	30.	marca	1909.	Dr. št.	90 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 4034 Marija Štrajner, roj 1890, spr. 30. marca 1909.	Dr. št. 15 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 4035 Alojzija Flajnik, roj 1892, 4036 Barbara Rogina, roj 1887, 4037 Ana Vipavec, roj 1886, spr. 28. marca 1909.	Dr. št. 79 članic.
K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, UL, 4038 Rozalija Brunskole, roj 1889, spr.
8.	marca 1909.	Dr. št. 29 članic.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 4039 Milli Šuštaršič, roj 1890, spr. 14. marca	1909.	Dr. št.	51 članic.
K društvu sv. Ane	127, Waukegan, UL, 4040	Antonija	Možina, roj	1888, 4041
Frančiška Lenarčič, roj 1886, 4042 Marjana Terček, roj 1877, 4043 Marija Turk roj 1882, spr. 28. marca 1909.	Dr. št. 42 članic.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 4044 Lucija Demšar, roj 1890, spr. 14. marca 1909.	Dr. št. 31 članic.
K društvu sv. Barbare 128, Etna, Pa., 4045 Ana Protulipac, roj 1864, spr. 2. aprila 1909.	Dr. št. 10 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., k društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 1453 Barbara Mihelčič, 28. marca 1909.
I.	dr. št. 37 članic.
II.	dr. št. 76 članic.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, UL, k društvu sv. Ane 127, Waukegan,
111.,	2617 Frančiška Artač, 28. marca 1909.	I. dr. št. 63 članov.
II.	dr. št. 38 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., k društvu sv. Barbare 128, Etna, Pa., 1926 Ana Novak, 2228 Johana Škof, 1. apr. 1909.	I. dr. št. 8 članic.
II.	dr. št. 9 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1336 Marija Klepec, 27. marca 1909.
Dr. št. 28 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, UL, 3478 Marija Mihevc, 29. marca 1909.	Dr. št. 20 članic.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3167 Julija Rogole, 29. marca 1909.	Dr. št. 51 članic.
Od društva sv. Barbare 128, Etna, Pa., 3957 Rozalija Muretič, 3958 Doroteja Pcreško 3963 Marija Janekovič, 3960 Marija Jefak, 3965 Ana Lenhard, 3968 Ana Milčič.	Ds» št. 9 članic.
ODSTOPILA ČLANICA.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3190 Apolonija Žagar, 29. marca 1909.	Dr. št. 50 članic.
NAZNANILO.
Slavnim članom (icam) K. S. K, J. se naznanja, da umrla Ana Marentič, članica dr. sv. Alojzija žt. 42 v Steelton, Pa. je bila zavarovana le za $500.00 in to svoto se je tudi iziplečalo od strani K. S. K. J. Prosim da blagovolijo člančiče) to vzeti v naznanje, posebno oni(e) v Steelton, Pa.
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA. ■
V štev. 26. Clevelandske Amerike se me vpraša od predsednika, zapisnikarja in delegata dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, UL, kaj je z zapisnikom zadnje konvencije? Radi tega hočem odgovoriti sledeče:
Vsem članom (icam) K. S. K. J. je dobroznano, da se je X. gl. zborovanje vršilo še meseca okt. 1908. Jaz sem svoj urad nastopil kot predsednik Jedno-te s prvim januarjem 1909. Z mojim nastopom bi moral dobiti tudi tiskan zapisnik in nova pravila v roke, kar pa žali Bog nisem dobil. Zakaj se ni zapisnik dal tiskati v posebnih knjižicah, kakor se je to zgodilo ob času 9. gl. zborovanja in tudi poprejšnja leta, prosim preje omenjene g. člane, da se obrnejo na bivše gl. uradnike Jednote za pojasnilo. Zapisnik, kateri bi moral biti izdan takoj po gl. zborovanju Jednote, se gotovo bivšim uradnikom K. S. K. J. ni videl dosti pomemben, da bi se ga izdalo v posebnih izdajah. Radi tega prosim vse člane(ice) K. S. K. J., da jemljejo v poštev, da če se ni videlo vredno bivšemu odboru Jednote, izdati posebne iztise zapisnika o X. gl. zboro-
vanjii, se gotovo tudi meni ne vidi, da bi se7 ga izdajalo sedaj, ko so že glavna pravila v razpošiljanju.
Ravno tako se tudi vmešavajo v začetku omenjeni uradniki društva sv. Jožefa 53. v afero društva sv. Vida 25, K. S. K. J. v Clevelandu radi odstave dveh društvenih uradnikov iz urada. Radi tega opozarjam preje imenovane •uradnike društva sv. Jožefa št. 53, da prekličete v prihodnji štev. Jed. glasila dobesedno ono točko. Če tega ne storite, prisiljen sem poslužiti se pravil. Da je gl. odbor K. S. K. J. odstavil iz urada društva sv. Vida 25 dva uradnika, je to napravil iz dokazov o nepravilnem delovanju kot društveni uradniki. (Nikakor pa ne radi kacega drugega vzroka.) Če bi ne bili vzroki dosti tehtni, bi se gotovo-kaj tacega ne storilo. Radi tega je vsako vmešavanje v tej zadevi odstrani jednega ali druzega društvenega odbora ali posameznega člana popolnoma neopravičeno in kaznivo. V tacih slučajih se nima vmešavati ne jeden in ne drugi član. Glavni odbor K. S. K. J. je izvoljen, da gleda tudi na uradnike podrejenih društev, da isti spolnujejo pravila in ravnajo s člani in članicami pravilno. Če tega ne storijo, ima gl. predsednik Jednote popolno pravico, .odstaviti tacega uradnika iz društvenega urada.
Nisem imel namena obelodaniti vzroke, radi katerih sta bila g. predsednik in g. tajnik dr. sv. Vidh št. 25 K. S. K. J. odstavljena iz urada. Ker se me pa vedno in vedno napada po listih, sem prisiljen dati javnosti tudi vzrok, zakaj sta bila g. A. Grdina in g. J. Jarc iz urada odstavljena..
Prejel sem več pisem od članov društva sr. Vida 25, ki se pritožujejo čez predsednika in tajnika omenjenega društva, da ne spolnujeta društvenih pravil kot društvena uradnika, in kako kruto se z nekaterimi člani postopa. Prosijo me pomoči. Nekateri celo zahtevajo ne samo suspendacijo iz društvenega odbora, temveč da naj se ju “izloči iz Jednote” sploh.
Nato sem prejel tudi plačilno knjižico člana Franc Vidrih št. 3683 od dr. sv. Vida 25 K. S. K. J., ki se pritožuje, kaj je napravil odbor dr. sv. Vida 25 z njegovo soprogo. Redno vsaki mesec je plačeval vse mesečne prispevke društvu in Jednoti za sebe kakor tudi za soprogo. Društveni odbor je pobiral vse te mesečne prispevke za člana Franc Vidrih-a in za njegovo so-natisnjena pod tem naznanilom, za člana Franc Vidrih-a in za njegovo soprogo do okt. 1908. Žali Bog, soprogo Franc Vidrih-a — Ivano Vidrih št. 1662, je društveni odbor suspendoval pa že 5. febr. 1907. Dotično plačilno knjižico in suspendovalni list imam pri roki in vsakomur na vpogled.
Kakor hitro sem se o vsem tem prepričal in sprevidel o nepravilnem delovanju kot uradnika dr., sem uradnim potom naznanil v glasilu Jednote, da podpisi g. Antona Gerdina kot predsednika in g. Jos. Jarca kot tajnika društva sv. Vida 25, K. S. K. J., Cleveland, Ohio', so v Jednotinih poslih neveljavni od dne 11. febr. 1909 naprej. Kakor hitro je bilo to oznanjeno, je bil ogenj v strehi. Od istega časa pa le po Nemanich-u.
Listine so se pošiljale na gl. urad še vedno podpisane od imenovanih urad nikov. Glavni tajnik istih ni smel pravomočnim pripoznati, radi mojega pojasnila v glasilu.
Radi tega so bile take listine vrnjene s pripombo, da naj iste listine podpiše podpredsednik in II. tajnik društva sv. Vida. Tega se ni vpoštevalo, marveč so se listine zopet poslale nazaj na gl. urad Jednote. Na to je zahteval društveni odbor društva sv. Vida 25, od mene pojasnilo, zakaj sem preklical podpise predsednika in tajnika v Jednotinih poslih neveljavnim. Na to sem odboru pisal sledeče pismo:
V odgovor in pojasnilo gg. odbornikom dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J., Cleveland, Ohio.
Na poziv gg. odbornikov, dr. sv. Vida št. 25, zakaj sem proglasil podpise gg. Josip Jarca (tajnik) in Anton Gerdina (predsednik) v Jednotinih poslih neveljavnim, naznanjam sledeče:
1)	Tajnika Josip Jarca podpis sem preklical radi krivega poročila pri dr. seji sv. Vida št. 25 K. S. K. J., da sem jaz kupil loto za Jednotin dom za svoto $3,300. (Resnica na tem je, da sem kupil loto s pooblastilom nadzornikov in le za svoto $3,200.00).
2)	Radi različnih pritožb prihajajočih od društvenikov dr. sv. Vida št. 25.
3)	Radi nepravilnega uradovanja kot tajnik in predsednik pri dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J.
Dokaz knjižica društvenega člana št. 3683 Franc Vidrih-a in njegove soproge Johane Vidrih št. 1662.
Tu omenjeni član je plačeval asesment za svojo soprogo zavarovano na $500.00 v 2. razredu redno vsaki mesec. Gosp. Jarc, kot dr. tajnik je suspendoval to članico s suspendovalnim listom dne 5. febr. 1907. V plačilni knjižici je označil, da je suspendovana v mesecu septembru leta 1907. Kot več let drugi tajnik K. S. K. J. imenovane članice Johane Vidrih sploh ni imel vpisa-
ne v Jednotini knjigi. Toda asesment za njo je pa vkljub temu, da je bila članica suspendovana pobiral vsaki mesec-do oktobra 1908. Dokaz temu, da je gosp. Anton Gerdina kot predsednik plačal članici Johani' Vidrih $4.55 nazaj, katera svota je. bila nepravilnim -potom kolektovana od preje imenovane članice.
Radi tega vprašam gg. odbornike in ostale člane in članice dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J.: Imam li pravico odstaviti društvene uradnike iz uradov, če oni ne spolnujejo dolžnosti kot uradniki? Ima li tajnik in predsednik društva pravico suspendovati člane ali članice brez vzroka? Nista li gosp. Jarc in gosp. Gerdina suspendovala članico Johano Vidrih brez vsacega vzroka (vkljub temu, da je imela mesečnino plačano)? Niso li pobirali pri društvenih sejah mesečnino za suspendovano članico celih 20 mesecev? Tako torej, denar naj se pobira od članov, ki so suspendovani? Kaj pa ko bi članica v teni času umrla? Koliko sitnosti in neprilik bi se napravilo Jednoti in društvu!? In to le radi malomarnosti dr. uradnikov. Mislite, da bodem jaz kot gl. preds. K. S. K. J. trpel, da se bode z Jednotinimi člani(icami) ravnalo na ta način? (Gotovo Vam je še v spominu neljuba afera pokojne rojakinje Ane Urbavčič še izza 9. gl. zborovanja K. S. K. J.) Res je, da društvo izvoli svoje uradnike in da iste tudi društvo odstavlja, če to potreba. Toda društva so pod zastavo K. S. K. J. in moja dolžnost kot gl. predsednik iste je, da varujem vse člane in članice tako, da se istim deli jednake pravice od strani društvenih uradnikov ter da se ž njimi pravilno postopa. Radi tega hočem odstaviti vsacega društvenega uradnika iz urada, kateri ne bode opravljal svojega posla v Jednotinih zadevah kakor bi ga imel. Če ne bodem imel pravice oziroma moči s pravili K. S. K. J., hočem se obrniti na sodna oblastva, samo da obvarujem člane(ice) K. S. K. J. nezgod in neprilik (vzgled Johana Vidrih št. 1662).
Upam, da to zadostuje zakaj sem preklical podpise gg. Jarca in Gerdine v Jednotinih poslih. Za sedaj samo Vam pišem, če pa želite, da se zadevo obelodani tudi v glasilu Jednote, sem pripravljen to storiti in še več, če Se to želi.
Spoštovanjem in pozdravom do vseh članov in članic K. S. K. J.
S. tem pismom sem mislil, da bode vsa zadeva rešena, in da bodeta gg. uradnika pripoznala, da sta grešila zoper pravila. Toda motil sem se. Kmalo po tem pride v gl. urad Jednote prestopni list člana št. 1367 Anton Petrič, kateri želi oziroma je prestopil od št. 25 dr. sv. Vida k št. 110 dr. sv. Jožefa. Prestopni list datiran z dnem 24. febr. 1909, a ravno tega člana se je pa zopet suspendovalo že 10. nov. 1908. Član Anton Petrič suspendovan postavnim« potom s suspendovalnim listom od dr. sv. Vida 25 K. S. K. J. in ni bil nikdar nazaj sprejet v Jednoto. Toda dr. odbor sv. Vida mu je izdal prestopni list. Tudi tega člana je omenjeni odbor suspendoval in je suspendovan vkljub temu, da je imel vse plačano. Da, plačane je imel vse mesečne prispevke pri dr. sv. Vida štev. 25, a je bil vkljub temu suspendovan. V rokah imam potrdila, da je imel Anton Petrič ob času, ko so ga suspendovali, plačano vse, in da ni popolnoma nič znal, da je suspendovan od Jednote, dokler mu ni bil vrnjen prestopni list, s pripombo, da on ne more prestopiti, ker je suspendovan z dne 10. nov. 1908.
Dragi člani in članice K. S. K. J. Kaj Vi porečete k temu? Člane(ice) suspendovati vkljub temu, da imajo mesečne prispevke plačane, oziroma kolekto-vati od njih celo leto in dan mesečnino vkljub temu, da so suspendovani — je li to pravilno delovanje društvenih uradnikov? Kam naj se toraj bivši član Anton Petrič sedaj obrne? Mož je plačeval redno in pošteno vsaki mesec od
31.	maja 1895 leta vse prispevke društvu in Jednoti. Sedaj pa ko je revež 48 let star, ga je društveni odbor malomarno suspendoval, a asesment od njega pobiral. Je li to dopustno? Naj li Jednota to pripušča? Naj li jaz kot predsednik Jednote mirno gledam in dopuščam, da se člane(ice) tako izkorišča? Nikdar ne! Rečem Vam le toliko, da v bodoče bodem v vseh tacih in jedna-cih slučajih strogo postopal proti tacim uradnikom, ne samo da jih bodem odstavil iz dr. odbora, temveč tudi izločil iz Jednote in jih pustil postaviti na zatoženo klop, da tako dobijo zasluženo plačilo.
To sem objavil radi tega, ker sem primoran radi vmešavanja nekaterih članov v zadeve, katere je glavni odbor popolnoma pravilno in dobro premišljeno sklenil. Pripomniti pa hočem še toliko, da vsacega člana, kateri se bode še vmeševal v take zadeve, kakor je tu označena, ter mi predbacival, da sem jih odstavil radi tega, ker niso “trobili v moj rog”, da se bodem ravnal točno po pravilih ter suspendoval oziroma izobčil iz Jednote.
Naj toraj vsak dobro prej premisli, kaj bode pisal, preden pride stvar v javnost. Ne želim nikomur krivice delati, varovati pa hočem Jednoto pred vsemi napadi in obrekovanji, kakor tudi svojo osebno čast, kot član in gl. predsednik K. S. K. J.	(Nadaljevanje na 9. strani.)
Cjc C1 *r* *¥* v •t’ v v v	v «v* •r* v "v* »r»	«r* 4^ 4^* 4^* 4^* 4^ 4* 4^ 4^* 4^	4^ scS
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
<$>	THF FAfrT F	
	X X XX—4 1 ^ A"\ \ 1 1 y 1	
		
	406 - 408 - 410 NORTH CHICAGO STREET	
+		
*
❖
if
Slovenska prodajalna najboljših oblek.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
if
if
if
if
if
v
asa obleka za Veliko noč je priprav-ljena in vas pri nas čaka. -Najnižje cene.
Moške obleke
znanega Lowenstein-ovega kroja so najpriprav-neje, najmoderneje, naj trdneje, najnovejšega kroja.
Obleka kot podoba izvrstno delo in blago po
$12.50 in druge po $10 do $25 I
==_===^^=^=^========^=== if
if if if if if if if
“Base Ball Outfits” ZASTONJ z vsako deško obleko.
Moški nizki čevlji vseh novih barv.
Cena $3.00, $3.50 in $4.00.
nr
f. THE EAGLE, slov. prodajalna. 406-8-10 N. ChicagoVt" Jolllt Ž
^r
VSTAJENJE.
(Velikonočna slika. — Marijan.)
Vse je dihalo novo življenje. Trav-j Razsrdil se je Tine nad oderuhom; niki so se odevali v svež zelen žamet,'-'-po njivah so trepetale- v pomladnem
vetru prve bilke, kakor bi se bale preranega rojstva. V plotovih se je bahal s svojim svetlorumenim cvetjem dren, in zavidalo ga je sadno drevje, ki je stalo še žalostno v prvem brstju brez cvetnega nakita. Po vrtovih so kukali iz tal že povsod zvončki in pod-Jeski, izpod grmov so se pa smehljale mimogredočemu popotniku vijolice, po bregeh so žarele trobentice, vesele in polne zadovoljnosti: Velika noč...
Res, Veliko soboto je bilo popolu-dne. Iz tovarne, ki je stala v dolini ob vodi, so se vsuli delavci. Delo pred prazniki je bilo končano, in ker je bilo konec tedna, so dobili plačo j n vsak povrhu še malo nagrado za piruhe. Večina jih je hitela domov — mudilo se jim je k vstajenju —• drugi pa se niso brigali zanje in so krenili v bližnjo gostilno. Ob cesti je bliščala, ponosna in bela, in ob sobotah je bila posebno vabljiva.
Mrakov Tine je obstal pred krčmo; pomišljal je, ali bi šel ali ne.
“No, Tine, kaj ti je, da pomišljaš? Zdaj je ura, ko imaš; ko ne boš imel, boš delal... l£ar z nami in ne glej, kakor mila Jera!" Tako je klicala za njim gruča tovarišev s praga.
“Ali tudi danes?” vprašal Tine preplašeno. “Pomislite, ljudje, Velika .sobota je, ne vem, če se spodobi..."
“Hahaha! Kaj si postal svetnik, da nam boš dajal nauke? Svetnik, svetnik,
■ pa kakšen!... Pojdi, Tine, bo veselje!" “Ne, danes res ne!... Pa bi morda Še šel, pa se bojim Mastka. Saj vam je znano, da mi je napovedal najhujše, če mu ne vrnem...”
“Hoho, bo že počakal, če hoče! Kaj jiaj ti pa vzame?... Ali res ne greš? Pojdi, saj boš tako pil...”
“Ne smem!”
Zasmejali so se mu odurno in drug za drugim izginjali čez prag.
Tine je bil danes trden, ni se dal omajati. Sam je odšel dalje po cesti. Tako čudno mu je bilo pri srcu. Sam ni vedel, kaj mu je, a svojo lzpremem-bo je čutil dobro.
“Torej tudi danes? Ne, tega ne! Ne spodobi se...”
Zakaj ravno danes ne? Kaj mu je vnovič oživela v duši vera, ki jo je med malopridno družbo že skoro popolnoma izgubil? In zopet je premišljeval: “Ne, danes ne!... Dnevi sami opominjajo človeka k zatajevanju; k premišljevanju ga vabijo v samoto in „ mu govorijo z veliko silo... Sicer pa, Tine, roko na srce!... Ali nisi bil doslej ravno tak, kakor ti-le malovredne-Ži, pijanci, zapravljivci?.. . Ali nisi tudi ti zapravljal krvavo zasluženih denarcev in popival ž njimi cele noči?” Da, Mrakov Tine je bil globoko zašel. Bil .je dober, a družba ga je spravila med se' in pogrezal se je čedalje globlje. Ni se brigal za ženo in o-troke, ki so stradali, umazani in raztrgani. Iz vseh kotov je gledala doma revščina, on pa je popival in zapravljal. Kar je čez teden zaslužil v tovarni, vse je šlo v soboto in nedeljo. Med pijanci je bilo tako lepo in zabavno. Žena je prihajala ob nedeljah od jutranje maše in vselej se zjokala, Jco ga je zagledala. Začela je s prošnjami, a prijele se ga niso... Navada je železna srajca.
Zakaj ravno danes ne?
Zamišljen je stopal Tine dalje. Ozrl Se je okrog sebe:'Povsod novo življenje, polno prazničnosti in dobre, trdne volje, Tinetu se je zazdelo dosedanje življenje še grje, še bolj umazano. Oh, in to, ki ga je dihala narava, je bilo tako sveže, tako čisto, da bi se ga Človek nasrkal in potem živel ob njem! Vest se mu je oglasila: “Daj, Tine,, zapusti starega človeka, in lahko ti 'bo pri srcu! O, potem bo raj doma... Žena bo srečna in vesela ob tvoji strani, in otroci se ne bodo odmikali od tebe...” Ni se opravičeval Tine pred svojo vestjo; žal mu je bilo, žal iz srca dosedanjega neplodovitega življenja.
Spomnil se je praznikov. Žalostni bodo. Ne bo pri hiši kolača in blagoslovljenega mesa in rdečih piruhov. Lani je bilo vsaj za spomin, letos bo miza prazna... Zakaj?... Tine je vzdihnil: “Sam sem kriv... Čemu sem razsipal?... Malopridna družba, ki ne veruje ne v Boga, ne v nebesa, ne v pekel, mi je bila več, kakor lačna družina.!.. Jojmene, kako žalostno!” In v ušesih so mu zazvenele vse besede, ki mu jih je tolikrat govorila žena. Zdaj je občutil njihovo moč. “Dobro, bodi za pokoro, če ne bo letos žegna pri hiši; drugo leto mora biti drugače!...”
V žepu je tiščal petnajst krvavo zasluženih goldinarjev, ki bi se zanje marsikaj lahko kupilo za praznike, a kaj? Saj niso bilf njegovi. Skopi, oderuški Mastek ga je zgrabil oni teden vpričo ljudi kar na cesti, naj mu plača, kar mu je dolžan, in mu zapretil z jiajhujšim, če mu ne vrne še pred prazniki. To je bilo lepo posojilo: Posodil mu je bil še pred leti petdeset goldinarjev in Tine mu je moral dajati od njih vsak mesec po en goldinar obresti In zdaj zahteva, naj mu plača tudi glavnico. Kako? Petnajst goldinarjev je premalo, in še od teh mora nekaj ostati pri hiši. — Mastek naj torej še malo počaka, bo že dobil! Kakšna sila mu je, stiskaču oderuškemu?
“Ali greš kam drugam?”
“Čas bi imel, pa...”
“K spovedi sem mislil.. .”
Mastek ga je pogledal debelo in se začudil.
“Kaj, ti tudi?... Lepo, no! Le pojdi, le! Ko opraviš, pa se oglasi!... Danes jih ne bo mnogo. Veš, pa gotovo!” “Dobro, pridem!”
“Kaj ima neki?" je premišljeval Tine, ko je Mastek odšel zopet nazaj v gručo starih možakarjev. “Če bi imel
pa tudi tukaj se je nazadnje, spoznal krivega, kajti notranji glas mu .je očital: “Zakaj si bil pa vzel pod takimi kaj navadnega, bi bil lahko zdaj pove pogoji, saj si vedel, da boš težko pla- (jai Tudi zadnjič me je terjal kar na čeval.. .	_	| cesti.. . Kako se je skopuh začudil, ko
Pred vasjo je stal križ. Odgrnjen je sem mu povedal svojo prvo pot.. . Za bil, in pobožna roka je bila pripela k: slabega me ima, pa je sam najbrž slab Zveličarjevim nogam svež venec prve- , gi.. . Ne, Mastek, motiš se nad menoj!
...Ali nimam pravice do vstajenjatu-di jaz?.. .”
Vpognil je koleno. HJimo je šla duhovščina z Najsvetejšim. Koliko časa Tine ni molil» a zdaj je molil zaupanjem... Stopil je s procesijo m
ga cvetja. Tine se je odkril po dolgem zopet enkrat pred križem; tudi tega ga je bila odvadila malopridna družba. Mehko mu je bilo pri srcu, ko se je ozrl v Zveličarja, in vzdihnil je: “Zveličar, ali bi me sprejel zopet, za
svojega? Mnogo sem zagrešil, a ne' vglikonočno veselje mu je zasijalo zavrzi me!” In Tinetu se je zardelo, | obraza
kakor da se je Kristusu razvedrilo j Ko je bilo sveto opravilo končano, žalostno, s trnjem kronano čelo, in da pa je Tine pokleknil k spovednici so se ustnice zgenile.. .	| Dolga in težka je bila njegova spoved
Vstopil je v hišo. Pravzaprav ni bila a opravičen je zapuščal cerkev., hiša, ampak raztrgana bajta. Ženi ( Mrak se je že delal, ko se je -Tine Minki je zažarelo veselje z obraza, ko napotil k Mastku. S strahom je vsto-ga je zagledala. Likala je perilo. | pil. Mastek se mu je smejal, ko je “O, kaj si že doma? Si pa hiter! j videl njegovo zadrego.
Čudno se ji je zdelo, ker je navadno "Nič ne bo hudega, Tine... Saj veš Tine prihajal pozno v noč.	j nekaj si mi še dolžan, pa bi se pobo-
“Šel bom k vstajenju... Ali je kaka tala.” sveža srajca?	j Tine je vstrepetal in zajecljal:
Minki je obstal likalnik. Kaj takega! “Nekaj imam pri sebi... Vsega ne
morem dati, potrpite še! — Velika noč
je..,.”
Zanesljiva solucija
zdravilnimi in antiseptičnimi svoj-stvi, ki se rabi za zunanja in notranja zdravljenja bi morala imeti primeren prostor v vsaki shrambi domačih zdravil. to je Severov Antisepsol. Jako do bro zdravilo posebno pri slabi sapi, za izpiranje ust in grla, za čistenje gnilih zob in čeljusti, 'dobro za odstranjenje hripe in katara v grlu. To zdravilo je prijetno za rabljenje, čisti in okrepča ter odstrani nerede. Cena 25 centov. Dobi se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Ustava za Perzijo.
Petrograd, 28. marca. — “Novoje Vremja” objavlja brzojavko iz Teherana, ki pravi, da je perzijski šah v načelu privolil v nujni nasvet svojih ministrov, katere je podpiralo rusko poslaništvo, in da bo nemudoma sklical parlament, ki naj izdela ustavo za Perzijo. Pravijo, da se državni zbor snide že 30. marca.
JOLIET CITIZENS BEEWINO CO.
________—N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.-
Fiite “IEIIsl ZBrenn-d” pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicali
ni pričakovala., On, ki je le redko hodil k maši, ki je z največjo malomarnostjo spolnoval svoje verske dolž nosti, pojde k vstajenju? Ali ga je obiskala božja milost?
"Seveda je!... Pravkar sem ti jo zlikala.”
“No, prav!... Veš, morda dobim Mastka, da ga poprosim, naj počaka še malo. Danes sem prinesel petpajst goldinarjev. Za piruhe so nam v tovarni nekoliko navrgli.’ Pomisli, Minka, kako bogati bi bili zdaj v praznikih
“O, saj se ne mudi; tudi te radi tega nisem klical. Veš, Tine, doslej sem te odiral... Nisem bil pošten... Tudi do drugih nisem bil, odslej bo drugače.. .
Tine je gledal in se čudil. Kaj je prišlo starcu, da tako govori?,.» Ali je morda tudi on vstal?
Starec je nadaljeval:
“Ženo imaš in otroke. — Vsi živite ! v siromaštvu in pomanjkanju pa sem ...Pa Mastek bo pritiskal, in vem, da j vendar, zahteval tolike obresti. Od mu bom moral dati vsaj nekaj.. . Na, petdesetih goldinarjev si mi dajal ob tu imaš petak, saj vem, da nimaš nič. ' mesecu po goldinarju... To ni pošte-Za jutri naj bo, da se bo poznalo, da je no, in hudo mi je, če se domislim. Saj Velika noč...”	j si mi skoro na obrestih plačal ves dolg.
Tako ga še ni cula govoriti. Glas Če ga je še kaj, ti odpuščam.. .” mu je bil mehak, poln kesanja. Kaj j Osupnil je Tine in komaj mu je pri-je to?... Ni si znala razložiti izpre- j šla beseda z jezika: membe, ki jo je videla na Tinetu. Ve-j “Kaj vam je, oče Mastek?... Hvala sela mu je pogledala v obraz in vzela vam, hvala! Bog vidi vaše dobro delo
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba jr naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar Fjjj ska dela, prodaja šif-it3ia! karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo,
Telefon 123, South Chicago.
Poštena Postrežba vsakemu.
petak.
“Danes si pa priden, Tine!”
V sobo so prihiteli otroci; troje kuštravih gledalo
in ne bo vas pozabil.”
“Kajneda, Tine! Vidiš, moram tako | ... Dolžnikom sem delal krivico, greh umazanih obrazkov mu je po- je vpil v nebo, in zdaj moram povrače-v oči...	¡vati, da potolažim jezo božjo... Saj
“Ata, pri Boštjančku imajo vse pol-j ti lahko povem: Pri spovedi sem bil — no piruhov — dva peharja... Tako so po dolgem me je zopet srečala božja Naša mama jih ^ milost — in tam so mi zapovedali, da moram...”
“Vi tudi?... Vstajenje je torej po trkalo tudi na vaša vrata?”
lepo rdeči in pisani.. pa nič nočejo skuhati.
Tine se je žalostno nasmehnil.
“Prosite jo, morda jih bo... O, seveda jih bo!.. .
Božal jih je in se jim smehljal. Videl je. kako jim hrepenijo žive oči po velikonočnem veselju, kako ga zahtevajo
“Da! — Pravijo, da je čudež, če se spokori skopuh, stiskač... Bog mi pomagaj, da bi se jaz; voljo imam! “Oče Mastek, jaz sem razsipal in za-
od njega, pa jim ga ne more dati. Rev- pravljal. — Stradala je družina in jo ščina... a revščina, ki jo je zakrivil kala, jaz se nisem mnogo zmenil za-sam. Pač bi jim lahko dal velikonoč- ^ njo. Da je bilo le meni prav, kaj dru-nega veselja v obilni meri, če bi bil čez go!.. . Poslej mora biti drugače! Bog leto paketen. V novih oblekah, svet- mi pomagaj, voljo imam!” lih čeveljčkih bi stali zdaj pred njim, | “Tine, vsak po svoje!... Srečo sem in ne kuštravi in umazani. Zasmilili jaz videl v kupih denarja in ti v vinu so se Tinetu... In seboj bi jih vzel k in slabi družbi, ne?—Dobro, pojdi do-vstajenju in stopali bi ob njegovi stra- mov in ne skrbi več za moj dolg!... ni z velikonočnim veseljem v očeh... Denar, ki si ga namenil meni, bodi ti Moji so ti živo-rdeči obrazki, bi lahko za piruhe. Bodeš vsaj vedel, kdaj je rekel ljudem, ki bi jih srečaval po ce- J bila Velika noč... Tine, še nekaj! Nikomur ne pravi, kar sva imela zdaj-le! — Z Bogom!”
sti. A komu naj jih pokaže zdaj? Sram je njega, ko jih gleda. — Zazeblo ga je pri srcu: Zamujeno!... Ne da se pre-kreniti... Drugo leto mora biti drugače!. . .
“Tine, kar brž se opravi, če misliš, da ne zamudiš,” ga je silila Minka. “Tudi jaz bi 'šla rada, pa ne utegnem. Saj vidiš, da je še vse narobe.”
“Ata, ali greste k vstajenju?.. . Dajte, gremo z vami, tako -lepo bo,” so vsklikali proseče otroci.
“Ne, letos ne... Taki ne morete iti. Kaj bi rekli ljudje!... Drugo leto vas vzamem seboj, ko boste novi in snažni!” Tine je bil še bolj žalosten in komaj jih je potolažil.
Ko je bil opravljen, je pristopila k njemu Minka. Ljubezen ji je gledala iz oči, ljubezen skrbne, pobožne žene. Zdel se ji je pripraven trenutek, saj je bil Tine danes tako dober in mehak, dovzeten za vse. Že toliko ga je prosila, prosila s solzami v očeh, pa vselej je zamrmral nad njo in ji hladno odbil prošnjo.
“Tine, saj veš kaj mislim... Stopi, stopi k spovedi!.. .Pomisli, velik praznik je jutri, in ne bo prišel nad hišo božji blagsslov, če me ne uslišiš!... In vedi, da mora priti vstajenje tudi k nam... Par let že nisi bil, in strah me obide, kadar se spomnim... Tine, zato je tako!... Ali boš šel?...”
Nič ni odgovoril Tine. Ustnice so se mu nalahko stresle, kakor za jok. Molče je odšel po klancu. V ušeših pa so mu zvenele besede Minkine:
“Vedi, da mora vstajenje priti tudi k nam... Tine, vidiš, zato je tako!...” * * *
Migljale so po cerkvi luči, orgije so bučale, izpred božjega groba se je dvigalo kadilo, zunaj so pokali topiči, ljudem je gorelo z obrazov velikonočno veselje...
“Aleluja!... Vstal je...”
Tine je stal pred velikimi vrati in čakal, da pride procesija iz cerkve. Naenkrat ga potreplje zadaj po rami mož ka roka. Bil je Mastek. Tine se je ozrl in prebledel.
“Tine, ali bi imel čas po vstajenju?”
“Kaj je?”
“Malo bi prišel k meni.”
Tine se je poslovil in odšel.
Zunaj je svetil mesec in zvezde so migljale. Krotak veterček je pihal Tinetu v obraz, ko je stopal domov po griču. Zadovoljen je bil s samim seboj in zavriskal bi bil na glas, kakor razposajen fant na vasi. Iz glave mu kar ni mogel nenadni sestanek z Mast-kom, in čimbolj je premišljal, tembolj je bil uverjen:
“Milost božja, milost vstajenja...”
Večerjali so doma, ko je vstopil.
“Dolgo te ni bilo, Tine,” ga je ogovorila Minka z radostjo v očeh. “Bila sem že v strahu..
Otroci so skočili izza mize in ga tipali po kamižoli.
“Ata, ali imate kaj piruhov? Bost-jančkova strina so nam prej prinesli vsakemu po dva.”
Tine se je smehljal otrokom in jim zopet božal ličeca, kakor popoludne, ko je prišel iz tovarne.
“Joj, toliko so vam jih prinesli?... Ali jih naša mama ni nič skuhala? O, čakajte, jaz vam jih bom dal jutri. Tudi jaz jih bom dobil...”
Slekel je kamižolo in se vsedel za mizo. Minka mu je prinesla večerjo. Videla je, da mu je glas še mehkejši ko prej in tudi iz oči mu zasije tiha blaženost. Vendar je prašala tiho, skoro s strahom:
“Ali si bil?”
Tine je prikimal. Slovesna tišina^e bila v sobi.. .
“Tudi pri Mastku sem bil.”
“Kako sta opravila? Alt bo počakal?”
“Ne veš še.. . Pomisli, dolg nam je odpustil... Tudi na njegova vrata je potrkalo vstajenje.”
Minka je sela poleg Tineta na klop in V*očeh so ji zažarele solze kakor biseri.. .
Ana Vogrin
Izkušena babica
Midwife
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111.
C. W. BROWN, predsednik.
P. PILCHER, ])0dpreds9dnik.
W. G. WILCOX, casir.
)
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, 111.
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3 %
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER
BEER«
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver IPills
čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne or ga ne. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANU
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander
Chicago telef. 2794
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni počuti predno ga bolezen bolj napade, di prezro. Taki slučaji so
kar naenkrat, ampak človek se slabo za to se taki znaki nevarnosti kaj_ra-
.. ti A.
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, žaba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nemarijo teh opominov, ker vedo, da vendar se pa nevarnost lahko prepreči 4 dober svet in se začne rabiti
sanost, slabost, a navadno tudi izguba nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zase lahko pripeti kaj bolj nevarnega;
brez posebne sitnosti, ako se posluša
;.w...*ššž
Trinerevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
women «nr®#?*
OF
'Er
«BOtftTtU!»
Daje zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladico spanje, krepča živce ia mišice,
¿isti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani asdravje.
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali adrav, kar urejuje delovanje. To je edino prnvo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste 2e kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; Id jeodtan prnvo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite adrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje breapladao.
Rubite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
(Nadaljevanje s 7 strani.)
Vsem članom(icam) K. K. J. želim vesele velikonočne praznike, ter ostajam spoštovanjem Vam udani sobrat
ANTON NEMANICH, gl. predsednik K. S. K. J.
IZ URADA I. PODPREDSEDNIKA K. S. K. J.
Tem potom naznanjam vsem čanom in članicam K. S. K. Jednote, da sem prisiljen se tudi jaz oglasiti v glasilu K. S. K. Jednote, ker sem slišal, da je več društev, katera se ozirajo na me zaradi protesta kar se tiče zidanja Jedno- . tine hiše in g. predsednikovega delovanja.
Združeni brati in sestre K. S. K. J.! Nič se ne ozirajte name, ker imate pravila Jednotina in se ravnajte po pravilih in sodite po pravilih.
Vsi glavni uradniki K. S. K. Jednote morajo spolnovati pravila Jednotina, in vsi oni uradniki, kateri se pregrešijo zoper pravila Jednotina, se tudi kaznujejo po njih.
Nadalje sem tudi slišal, da je več društev, katera mene krivijo, da sem jaz oni dopis iz Pittsburga pisal pred par tedni. Po pravici vam povem, da mi ni znano, kateri mož iz Pittsburg-a je pisal isti dopis in tudi ne želim znati. Samo toliko vam povem, da jaz svoje roke umivam od tega dopisa. Ko bodem jaz dopis pisal, bodem vedno svoje ime podpisal.
Pozdravljam vse brate in sestre K. S. K. Jednote in ostajam vedno vam udani sobrat	MARK OSTRONICH, I. podpredsednik K. S. K. J.
ZA PIRUHE ČLANOM IN ČLANICAM K. S. K. J.
Zakaj se posmrtnina odstrani K. S. K. Jednote za pokojnimi člani(cami) dedičem ne izplača v najkrajšem času?
To vprašanje me je vedno in vedno mučilo, ter zdelo se mi je potrebno, nekoliko spregovoriti v glasilu naše sl. Jednote o tem. In prilika se mi nudi ravno zdaj, ko so velikonočni prazniki ravno pred durmi in vsak(a) katoli-ški(a) kristjan(ka) z veseljem pričakuje dneva, ki se bode zopet praznoval v spomin “Vstajenja Kristusovega”. Znano mi je, da vsak(a) katoličan(ka) si privošči kolikor največ mogoče prostega časa za te velepomembne praznike, da tako proslavlja Odrešenikovo vstajenje. Pri premišljevanju o smrti in vstajenju Vsemogočnega bode tudi marsikateremu prišlo na misel, da tudi nam vsem bode potreba umreti in da bode prišel čas tudi za nas, ki bodemo, kakor nas uči sv. vera, poklicani k vstajenju.
Pri takem ali jednakem premišljevanju bode porosilo marsikatero oko sl. članov(ic) K. S. K. J. Oče ali mati si bode mislil(a), kako težko bode zapustiti svoje otroke itd. Sin, hči zopet obratno. Jeden ali drugi zopet, kako težko mu bode zapustiti svoje sorodnike, prijatelje, znance itd. Vendar pa se bode zopet jeden kakor drugi tolažil, misleč si: “Res edina tolažba lahke smrti mi bode to, ker sem zavarovan(a) pri Jednoti. Ko zapustim vse na tem svetu in se preselim v večnost, bodo plakali za menoj moji dragi. Marsikako tužno žalovanje bode pa odstranjeno in tem hitreje pozabljeno, ko bodo dediči prejeli malo darilce od K. S. K. J., za katero sem bil zavarovan (a).”
Tako in jednako si bode jeden ali drugi mislil, ali si je mislil. Vendar pa ravno zadnje besede oziroma želje, katere so za vsacega člana(ico) najbolj pomembne, namreč, da se dedičem posmrtnina v najkrajšem času izplača ter tako pomaga v bedi vdovam in sirotam, so se mnogokrat izjalovile. V dokaz temu naj navedem sledeče:
Ob času mojega nastopa kot tajnik Jednote sem prejel objednem z drugimi stvarmi tudi celoma ali deloma neizplačanih posmrtnin v znesku $23,-310.00 (beri: triindvajsettisoč tristo in deset dolarjev) za celih 30, (beri: trideset) članov in članic, kateri so umrli v času med 22. aprilom 1906 do 31. dec. 1908. Če pomislimo, da posmrtnina dedičem ni bila izplačana za mesece in mesece, nekatera pa tudi več let, gotovo nas obide neke vrste mržnja. Jeden ali drugi bode Zopet rekel: “Kakšen gl. odbor pa je bil pri K. S. K. J.? Zakaj se ni izplačala posmrtnina? To je vzrok gl. uradnikov Jednote” itd.
Vendar pa temu ni tako. Gl. odbor Jednote je pri tem popolnoma nedolžen. Jednota ima vedno pripravljen ¿enar za izplačilo. Kakor hitro so listine pravilno napravljene in poslane na gl. urad Jednote, se tudi posmrtnina brez odlašanja dedičem izplača. Toraj,. če ni vzrok odstrani Jednote, da se posmrtnina delj časa, ne izplača, kje naj ga potem iščemo’ Odgovor na to vprašanje je zelo lahek in sicer:
Člani(ice) so si sami(e) krivi(e), da Se zavarovalnina po njih smrti mesece oziroma leta ne izplača.
Dokaz temu je: Mnogo članov(ic) K. S. K. J. še dandanes ne uvidi, da mora vsak(a) imeti “certifikat” (testamentarno potrdilo) od Jednote, kjer so označeni dediči. Ti certifikati so bili izdani vsacemu članu(ici). Uverjen sem pa, da je veliko članov(ic), ki jih nimajo, oziroma niso nikedar pri društvu jih zahtevali, ali drugače z;opet, da istih dr. uradniki članom (icam) niso vročili in nazadnje so se zgubili, oziroma kam založili, da se jih ne more najti. Mnogo članov(ic) ima certifikat, na katerem je pa zapuščeno možu (ali ženi) polovico, a drugo polovico otrokom. Drugi imajo zopet zapisano: Sorodnikom toliko in toliko, gospdarju, kjer bodem mrtev ležal, spet neko gotovo svoto. Tako in jednako napravljenih je veliko in veliko certifikatov.
Ko pa jeden izmed članov(ic) umrje, pošlje društveni odbor z umrlimi listi tak certifikat ali pa pismo, da se je certifikat zgubil, na gl. urad Jednote. Toraj kaj sedaj? Na certifikatu m označeno ime dedičev, ne kraj bivališča, kje se dediči nahajajo. Ravno tako je v več. slučajih, da društveni odbor ne pošlje imena ali starosti otrok, katerim naj se posmrtnina izplača. Na drugi strani zopet ni otrokom postavljen varuh, administrator ali sploh kak zastopnik, pooblaščenec, ki bi zastopal mladoletne dediče, ali, dediče v stari domovini.
Velikokrat se pripeti, da umirajoči član(ica) premeni svojo oporoko ravno pred smrtjo. Take listine se navadno pošiljajo na gl. urad Jednote pisane s svinčnikom, brez kacih prič ali potrdila, oziroma zapriseženja od postavnega uradnika, katere so brez, tacega popolnoma neveljavna.
Take in jednake zapreke so vzrok, da se posmrtnina dedičem po več mesecev ali leta ne izplača.
Vzrok radi neizplačila ni iskati ravno v gl. uradu Jednote, ter je popolnoma neopravičeno napadanje, obrekovanje in'surovo pisanje in nazivljanje gl. uradnikov Jednote vse drugo kakor človeka.
Jednotin blagajnik ima lepo svoto denarja vedno pripravljenega na banku za izplačanje posmrtnine. Če pa hočemo, da'se ta denar tudi v resnici hitro izplača, morajo biti tudi potrebni papirji v redu poslani na gl. urad Jednote, da isti zamore posmrtnino izplačati.
Raditega, kakor rečeno že v začetku tega pojasnila, naj si vsaki član(ica) odloči v velikonočnih praznikih poleg premišljevanja o vstajenju Kristusa tudi nekoliko časa, da prevdari in premisli omenjene točke, tičoče se njega (nje) in Jednote, dedičev in posmrtnine, za katero je zavarovan(a) pri K. S. K. Jednoti.
Uradnikom(cam) podrejenih društev K. S. K. J. pa polagam na srca ter jih prosim, da vpoštevajo in podučijo člane(ice) na društvenih sejah sledeče:
Posmrtnina se zamore zapustiti po postavi le sorodnikom in nikakor ne “Boarding Bossu” itd. Nobenega dolga se ne more navesti v certifikatu in upniki ne morejo zahtevati ne deloma ne celoma plače v certifikatu označene. Vsak novopristopili član(ica) mora v svoji prošnji za sprejem v Jednoto navesti natanko ime ali imena, stanovanja in sorodstvo, katerim hoče, da se izplača njegova zavarovalnina. Ravnotako tudi prčfsim društvene uradnike(ice), kteri(a) zapušča posmrtnino kolikor toliko mladoletnim otrokom, da obvestijo očeta, oziroma mater, da otrokom se mora postaviti varuh, ter ta postavno postavljeni oskrbnik vzdigne v imenu otrok njim pripadajoče deleže pok. posmrtnine. Vsak tak varuh mora biti imenovan sodnijskim potom. Ravno tako je tudi z dediči v stari domovini. Vsi dediči izven mej Združenih držav, Kanade in Meksike morajo imeti pooblaščenca, ki jih zastopa ter sprejme denar iz Jednotine blagajne v njih imenu. V takem slučaju se je treba obrniti direktno na Jednotinega pooblaščenca.
Če se bodemo toraj tako ravnali, gotovo ne bode zaostajala posmrtnina neizplačana po leto dni. Upam toraj, da bode vsak član(ica) jemal to v poštev ter upam, da vsaj v bodoče se bode gledalo kolikor največ možno, da se pošlje potrebne listine prej ko mogoče na Jednoto, da se tako tudi podpora dedičem prej ko mogoče izplača.
Toliko toraj za piruhe vsem članom in članicam K. S. K. J., kakor tudi želim vsem skupaj veselo alelujo.
Ostajam spoštovanjem in pozdravom Vam vedno udani sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
(Nadaljevanje z 4. strani.) lje, ki meri 2360 akrov, m ko bi ga eden sam kupil, bi ga dobil po $6 aker; kjer pa jaz tega ne morem, sem se zmenil s posestniki ali Co., da kos razdeli na kose po 40 akrov in napravi ceste, tako da bo vsaka parcela imela svojo cesto. In Co. piše, da je to že storjeno, in jaz sem že kupil en kos in več jih je že v kupčijski zvezi, da so pisali po “Deed in “Abstract”, ker tu ni potreba prej nič plačati, da dobi papirje, kakor sem že omenil v zadnjem dopisu. Upam tudi, da tu ni nobenega agenta, jaz sem samo Co. obljubil, da hočem toliko ljudi skupaj spraviti, da se bo ta kos kupil, ki ga ona na drobno prodaja po $7 aker za
cash in po $8 na obroke, ker drugače stane od agentov od $15 do $25 aker tam. Vsak kupi sam naravnost od Co. in jaz dam samo pojasnila, kako se ravnati, da ne bo goljufan. Tudi ne spravljam nobenega naravnost tja, kjer se jaz hočem naseliti. Uverjeni pa bodite, da jaz si bom prizadeval, da se bo vse potrebno naredilo: mlekarna, “caning factori”, žaga ali mashinshop, to je meni igrača za napraviti, samo da denarja nimam. Ako nas pa več v Co. gre, ko bomo tam, bom pa jaz delal in drugi bodo delničarji z menoj, ako bodo rajši sami razpečavali svoje pridelke; če pa ptujce bolj spoštujejo, jim pa tudi ne bom branil, ker jaz sem tudi z drugimi narodi lahko gotov, te-
daj bo moj dobiček ko bom bos sam zase in tudi drugi bodo vsak svoj bos. Zatoraj, če me imenuje kateri neumnega proroka ali kaj tacega, ne bom hud, ker dobro vem, da se to rojakom zdi le sanjarija.
Odobravam zelo dopis od gosp. J. Česnika v št. 16. A. S. Tudi moj predlog je že bil tak in še enkrat prosim uredništvo A. S., naj se potrudi in začne izdajati list “Slovenski ameriški gospodar”, ker tu bi se pisalo tudi dosti za tiste, ki žive po mestih, kako se vzgajajo različne zdravilne rastline in druga žlahtna zelišča, ki malo prostora potrebujejo; potem umna sadjereja, živinoreja in vzgoja in dobiček perutnine. Pisalo bi se tudi o posameznih državah, kaj kje naj boljše raste in kaj da največ dobička, kakor se že to piše po nemških in angleških farmarskih časopisih. V take časopise tudi trgovci in tovarnarji naj-rajše dajo svoje oglase in tako dobi uredništvo veliko denarja tem potom, da list lahko po ceni izdaja. Vsak pameten človek mora sprevideti, da po majnah in tovarnah se čimdalje manj zasluži in živež je pa čimdalje bolj drag.
Kdor ima kaj pojma o tehniki, tudi lahko ve, da novi stroji in elektrika zelo škodujejo delavcem, tako da če se prav tovarne množe, se vseeno potrebuje čimdalje manj delavcev in tudi premoga se čimdalje manj potrebuje, ker vodopadi in sploh vodena sila na večjih riverjih goni električne dyname, ki delajo moč na druge motorje, ki zo-
pet gonijo vsakovrstne delavske stro-1 je. Tudi za šmelcanje rude so že elektriko porabili, tako kot aluminjum se šmelca z elektriko, kar s premogom ni mogoče; tudi za vse druge rude se bo lahko porabila in prišel bo še čas, kjer sedaj 10 ali 20 delavcev dela, bo lahko eden pazil na stroje, ki bodo več napravili kot ti delavci sedaj. Berite, kaj se je vse napredovalo v 19tem stoletju, posebno pa zadnji čas gre tehnika in kemija hitro naprej. Ali previdite, da iz vsega tega ima tudi farmar dobiček, ker on lahko bolj poceni kupi svoje orodje, ki ga največ potrebuje; on lažje proda svoje pridelke, ker ljudje morajo vendar le jesti, in navaden delavec ima pa vedno več škode in prišel bo čas in je skoro sedaj tu, da bodo kapitalisti lahko se norčevali z delavcem in mu dali kar bo njim ljubo.
Drugače bi pa bilo, ko bi ljudje bolj se ogibali tovarn in majn: tedaj bi kapitalisti težje dobili delavce in tisti, ki bi bili vposljeni pri industrijah, bi več zaslužili. Seveda, naš narod ne pride ravno v poštev, ali če bo tako šlo naprej, da vsak novodošlec bo iskal .dela le v tovarnah in drugi, ki so že dalje tu, se tudi ne bodo brigali za boljšo bodočnost, bodo nazadnje čez nekaj let vsi prosti delavci Slovenci in Grki in nekaj Italijanov, ker Poljaki, Čehi, Rusi, Angleži in Nemci se vedno v večjem številu selijo na farme. Slovenci mislimo, da smo bolj izobraženi kot goriomenjeni trije slovanski narodi, pa se zelo motimo. Vsak drug slovanski narod bolj skup drži kot mi. Pri nas je pa vedno nevoščljivost in prepir. Ako si kateri od nas malo pomaga, že se govori: “Nič ga. ne podpirajmo, naj dela s krampom tako kot mi.” Povem Vam pa, da če bomo vedno tako delali, potem bomo najbolj nazadnjaški narod in molzli nas bodo drugi narodi in izkoriščali, kakor so že storili in še delajo v starem kraju že stoletja z našimi rojaki. In kedor se bo zavedal sedanjega časa, bo obrnil hrbet svojemu narodu in zatajil svojo narodnost, kar se že tudi sedaj godi. Prepričani bodite, da vse to mi je dobro znano,, ker imel sem priliko spoznavati več narodov, kakor Nemce, Italijane, Čehe, Srbe, Ogre in Angleže in priučil sem se njih jezika in navad. Poznam pa tudi posebno razmere med slovenskim delavstvom, ker jaz sem že 25 let m^d ptujimi ljudmi ali proč od doma. Tudi moja misel še v letih do 30tega leta ni bila nikoli, da bi šel na farme; ko pa človek postane starejši in več vidi in več ve, ga pa le vleče k materi zemlji, ker le tam je lahko prost in strm svoj gospodar.
Zatoraj, mladi možje, počakajte še in dobro mislite, kaj pišete. Vsak, kateri si je pa že dosti poskusil, pa naj da poduk drugim in to bo največji napredek za naš narod. In von vrženi študentje in drugi taki lenuhi ne bodo nas mogli izkoriščati. Toraj na delo in vrzite desko spred oči In poglejte svet v pravi luči! Združimo se, ker sloga pravo moč rodi.
Pozdrav vsem rojakom in tebi, A. S., pa želim misel, da bi kmalo izdal nov list Kmetovalec!
Math Gaishek.
Dne 28. marca so imela steeltonska društva, spadajoča h K. S. K. Jednoti, svojo skupno sejo in so zaključila, da pošljejo protest na K. S. K. Jednoto. Ne maram reči, koliko je bilo na ti seji udov, ker jaz nisem bil navzoč; toliko pa moram reči, da so jih lahko prešteli, ker sem danes več društveni-kov vprašal, pa mi je vsaki odgovoril, da ne zna nič. Združeni mi sobrati, kaj ne, da naša slavna K. S. K. Jednota je kot dobra mati, a mi Jednotini udi kot sini in hčere. No, mi imamo svoje dvorane, namreč društvo sv. Alojzija v Steelton, Pa. ima svojo lepo dvorano. Kaj ne, Steeltončani, mi smo ponosni nanjo! Kdor gre mimo, vidi napis: Dvorana Društva sv. Alojzija št. 42 K. S. K. J. Primi se za glavo, ti sin, hči, dedič naše Jednote: Tvoja ali naša slavna mati K. S. K. Jednota nima doma, je v najemu, plačuje rent od stanovanja, ali te ni sram? Ti imaš dom, materi ga ne daš — kakov si sin, kaka hči! Oho, ako bi gradili Jednotin dom v Steeltonu, bi bili tiho, ali v Chicagi, uni bi bili zopet zadovoljni. Kaj pa v drugih naselbinah? To je vse prazno.
Zopet: Pri 10 glavnem zborovanju se ni nič odobrilo, ni nič potrdilo, da bi se gradil Jednotin dom v Jolietu. To se čuje od delegatov. Kaj pa vendar, ali glavni odbor nima nobene pravice do kakega važnega in velepo-trebnega dela kakor je ravno to? Vso pravico ima glavni odbor, da zida Jed-n*tin dom in ravno v Jolietu, nikjer drugje ne, naj piše ali reče kdo kar hoče. To je prava pot, po kateri jaz počasi stopam.
Naj zadostuje ta moj mali farman-ski dopis, ker sami znate, da kmet je vajen bolj delu kot pisavi. Vas pozdravljam in častitam glavnemu odboru K. S. K. Jednote. Le naprej s korajžo! Am. Slovencu pa dosti plačnikov. Z bratovskim pozdravom Martin Krašovic, Slov. farman pri Steeltonu.
Waukegan, 111., 30. marca. — Dne 14. februarja smo ustanovili tukajšnji Slovenci "Podporno društvo Slovenski Sokol”. Odborniki: Predsednik Anton Steblaj; podpredsednik Jožef Selan; I. tajnik Alois Grebenc; II. tajnik Anton Železnik; blagajnik Frank Belec; zastopnik Frank Gosar. Nadzorniki: John Sojer, Frank Kranc in John Homovc. Porotni odbor: Jožef Mi-kuš, Math. Ogrin in John Sojer.
Kako so Slovenci vneti za narod, se je takoj v začetku pokazalo v lepem številu članov; kar je jako lepo, da se zavedajo za svoj narod. Upamo pa, da jih bo še več pristopilo k društvu; ker kako lepo je, ako se Slovenci v lepi skupini bratsko in složno vadijo v telovadbi in potem skupno nastopajo. Kaj je vendar lepšega, nego to? Toraj Slovenci, pristopite k temu društvu in pokažite, da tudi mi tukajšnji Slovenci nismo zadnji, ker v slogi je moč. Toraj na noge, Slovenci!
Pozdrav vsem Slovencem širom A-merike. Tebi, A. S., pa želim mnogo naročnikov in predplačnikov.
Alois Grebenc, I. tajnik.
ROJAKI! Kedo zamore v slučaju bolezni jamčiti da Vas bode hitro in popolnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical-Institut, kateri se skriva za imenom že pred več leti umrlega zdravnika, temveč samo izkušeni in vestni zdravnik, kateremu lahko z mirno vestjo zaupate svojo bolezen v zdravljenje in to j« jedino le naš slavni zdravnik:
DR.J.E.THOMPSO
------GLAVNI ZDRAVNIK---------
5 in ravnatelj Slovenskega zdravike v New York
Dr. Thompson je jedini, kateri je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal da lahko z popolnim uspehom in v kratkem času bolnika ozdravi, brez da ga osebno preišče; njemu zadostuje samo natančen opis bolezni v pismu in ako je bolnik še še take daleč oddaljen. Njegova izkušenost in zmožnost v zdravljenju Vam garantira, da Vas zamore ozdraviti in ako bolehate naj si bodi kateri koli akutni ali kronični, notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi že kateri koli bolezni. Za zdravljenje vseh bolezni se tajnost jamči.
RADI TEGA TOREJ! ako ste slabi in bolni, ter ako Vas drugi zdravniki niso mogli, ter Vas ne morejo ozdraviti in Vam je izkušena zdravniška pomoŽ neobhodno potrebna, ter ako želite da bodete v kratkem popolnoma ozdra« vili, tedaj ne odlašajte, marveč se takoj obrnite z popolnem zaupanjem na vestnega zdravnika, zato natanko v pismu opišite v materinem jeziku svojo bolezen ter pismo pošljite edino le na: —
DR. J. E. THOMPSON 342 West 27 Street, New York, N. Y.
POZOR: Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to leto lOletni svoj obstanek. Ob tej priliki bode slavni Dr. Thompson med rojaki porazdelil 10.000 krasnih srebrnih užigalnikov. Vsaki rojak, kateri nam pošlje nekoliko za poštnino potrebnih znamk (stempsov), dobi takoj in brezplačno ta lep spomin v dar. Pišite takoj danes v svojem materinem jeziku na:
Slovensko Zdravišče, 342 W. 27th Street, New York, N. Y.
Steelton, Pa., 30. marca. — Slavno uredništvo! Srce me boli, ko vidim temne oblake in bobnanje, kakor bi se iz njih vsula ogromna toča in nam pokončala lepo obdelano polje. To polje je naša slavna K. S. K. Jednota. Temni oblaki s točo so neki vročekrvni ljudje, ki v naglosti brez vsakega premisleka napadajo in protestirajo proti šotrudnikom naše slavne K. S. K. Jednote.
Združeni mi sobrati, premislite, da naša K. S. K. Jednota ima svoj sedež v Jolietu, in kje vendar naj. si postavi svoj dom? V Jolietu, 111., kajti tam se je rodila naša mati K. S. K. Jednota. Jaz kot naročnik A. S. in star ud naše K. S. K. Jednote, jaz sem dobro premislil to stvar in sem prišel do zaklju, čka, da Jednotin odbor pravilno dela, za. katero delo po pravici zaslužil veliko pohvalo. Živili!
Willard, Wis., 16. marca. — Slavno uredništvo Am. Slovenca. Prosim malo prostora, da rojakom pojasnim, ka'-ko naj kupujejo zemljo, da bodo res imeli zemljiške papirje v pravem redu. Ker sem sam lastoval veliko .zemljišča, mi je lahko poročati to stvar po postavi Združenih držav. Zatoraj prosim tudi rojaka Math. Gaishek, da naj mi oprosti, ako rečem, da on ni niti polovice poročal pravilno o nakupu zemlje, kakor postava veleva.
Kadar kateri rojak izbere zemljišče, bodisi loto ali farmo, naj da are od 10 dol. do 25 dol. in za loto naj zahteva “Articles of Agreement for Warranty Deed". Ge pa kupiš farmo, zahtevaj “Land Contract”. In predno daš drugo priplačo, ti mora lastnik dotičnega zemljišča dati “Abstract of Title” od zemlje, katero si kupil. Ta “Abstract” pa nesi pregledat lojerju, ker le lojerji so učeni o postavi. “Notary public” ni zmožen za pregledavati “Abstract”. Le lojer ti more to stvar natanko pregledati. Javni notarji so tudi ženske in sploh vsak je lahko “notary public”, če le zna angleški pisati in citati, in pa mora imeti dovolj podpisov na prošnji za notarstvo. Rojak Math Gaishek piše, da mora nekak “Guaranteed Deed" biti prej rekordan kot pa lastnik ‘žemlje dobi v svoje roke denar za zemljo. Nobeden na svetu ne bo tega pustil narediti. “Waranty Deed” se izroči, kadar se denar dobi v roke. Ako se taka pisma delajo m pošljejo na banke, bankir ti ne izroči “deed”, če ti ne daš denarja; in še potem ga mora “deed” tisti ki kupi zemljo poslati na “Record office”, in to v county v kateri je zemlja. Le tam se mora dati taka pisma rekordati. Da bi ed'en kar šel na “court house” vprašat “did-rekorderja”, čigava da je zemlja, to ni mogoče, ker morajo biti pregledane yse knjige poprej ko se more reči, da je “title” dober. Lahko eden lastuje zemljo resnično, lastnik ima pa “mortgage” na zemlji, kaj bo pomagalo, če je lastnik, če pa ima dolg na zemlji? Jeli naj rojaki kupijo zemljo? Noseri. Znabiti lastnik je podedoval zemljo, .ni nikoli dal “Abstract” pregledati in sam še ne zna, če ni kedo vdobil “tax deed” od te zemlje, ker več ljudi pozabi tax plačati. “Recorder of deed” tega, sinko, ne more kar ti na enkrat povedati. Zato pa treba “Abstract”, j “Abstract maker” je pnsežen, da je , vse vpisal kar je v “County court ! house” našel v knjigah pisanega o 1 zemlji, katero pokrije “Abstract”.
(Konec prih.)
Anton Nemanich & Son.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chictig» Phonr 2278	N. W.'41#
Priporoča se Slovencem in H rvatom- ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmer nih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se to čno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phofte 344
1	",........i11"....... _	1 1 '-ussgjju:_umimmb
JOUET.lUU
FINO PIVO V STEKLENICAH.
HOTELING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL «4 -........-e
i
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
fvseh parobrodnih družb.
£	Pošiljata denar v staro domovino po najnižjem
duevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
f Zastopnik za Besley Brig. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba 4 točna.
Oompagnije ^ Generale '<& Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
.<ratka zveza z Avstrijo, Ogrsko Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE za.ooo H, P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15.000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo jrezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro brano in •ažna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski. glavni zastop dk za zapad, 71 Dearboin St.. Chicago
Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17t» St.. St. Louis. Mo,. L. Stern & Son, agents, Joliet. Illinois._
2sr^.z3sr^.3sr	\
OA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEL AJ P&
910 N. Chicago Strse
JOLIET, ILL.
8. BERKOWITZ
POT:	.VLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa ? to *tro.~
padajoči' 'ii la po najnižjih cenah naše delo vam jamčimo Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila po nizki ceni.
IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV Majerle, 319 Barnet Ave. Mesečna se-
KR AN J S KO -SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
1.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Max Omerzelj, 237 Grand Ave.; tajnik: Frank Gril, 103 W. 23d St.; delegat: Martin Lavrič, 825 W. 22d St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Anton Fric, 1216 Hickory St.; tajnik: Mih. Uršič, 115 Indiana St.; delegat: Ant. Glavan, 1119 Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
0'3. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet,
111.	Predsednik: John N. Pesdertz, 1506 Centre St.; tajnik Jos. Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Math Nemanich, 1005 N. Chicago St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v fhesecu.
■c 4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Geo. Ne-irfa'nich, Box 1230; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Janez Tekavc, Box 1230. Vsi v Soudan, Minn. Mesečna seja se vrši četrto nedeljo, ing. Društvo sv. Družine, La Salle, lift: Predsednik: Jos. Debevec, 327 So. Htirpe St.; tajnik: Chas. Okleščan, 3|043 — 2th St.; delegat: Ivan Klemenčič, 1016 Main St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
'-fr- Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Ivan Snedec, cor. B and
fajem St.; tajnik: Math Novak, 300 pring St.; delegat: Jurij Thomas, 904
E.	B St. Mesečna seja vsakega 14 dgq v mesecu.
8. Društvo sv. Cirila in Metoda, Jo-lieLrlll. Predsednik: John Gregorčič, 1Q2¿ Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; delegat: Mart. Kambič, 1204 Cora St. Mesečna seja vsako tifedjo ^nedeljo v mesecu.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, la. Predsednik: John Štefanič, 608 Pearl St; tajnik in delegat: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Iowa, Redne »eje se vrše vsako tretjo nedeljo.
11'. "Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: Mart. Zelenšek, Box 262; tajnik: Andrej Žakelj, 356 S. River St.; delegat; Alfons Kessler, 231 Middle Ave. Mesečne seje vsako prvo soboto ob 8. uri zvečer.
12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Andrej Oražem, Sus-quehana St; tajnik: Chas. Zalar, Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box II, Mesečna seja vsako drugo nedeljo,,-'
'43.,'-Dj!uštvo sv. Janeža Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Mat. Tomec, Box 150; tajnik: Jos. Grahek, Box 7^;'delegat: Anton Urih, Box 106. Mesečna, seja vsako prvo nedeljo.
M^ffl^jw^tvo sv. Janeza Krst., Butte, Monter. Predsednik: Nik. Požek, 268
E.	Park'Št; tajnik: J. Malerich, 1260 Talbot St.; delegat: Peter Osterman, 119 So. Grant St. Seje se vrše prvi in tretji četrtek v mesecu.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatffbp St, Pittsburg, Pa.; tajnik: NiokíKlejfec, 1 Peach Alley, Allegheny, Pa.; dejega|: Ivan Arch, 79 High St. Seja ..vsako tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Min8. ^Predsednik in delegat: Frank "prampuši Box 306; tajnik: Math Ko-siainšek, |Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seSi vsako drugo nedeljo, j 17. Društvo Marije Pomoč., Jenny ¿ind, Ar*}r. (Predsednik: Fr. Planov-ík, Box;7¡6¿. tajnik: John Eržen, Box |; delegat; And. Novosat, Box 8. Mesečna sejpy,;«5|;ko prvo nedelj seču po
’120. Djpfctyo sv. Janeza Krst., Iron-wood, MfčJtggsPredsednik: Peter Mu kjivec, 207 East Bundy St.; tajnik: j|>s. P. Movrin, 132 Luxmore St.;'delegat: Paul Mukavec, 207 E. Bundy St. I^esečn^i seja.vsako tretjo nedeljo. i 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. redsednik: Frank Petrovčič, Box 267; |jnM Tplm ijBemšar, Box 237; dele-ate ^ohft-TaAčch,' Box 82. Vsi v Bur-|ne, Pa. Mesečna seja vsako drugo de,jo v m%uN
23.	_ Društvo sv. Barbare, Bridge-Jirfjli^hičP^PrSitfštidrtik: Frank Spenili, Box 235; tajnik: Mih. Hočevar, R. ©*• žčNdrtbl Jé^fefcgit: And. Hoče-^^K--T):'2'mF78i^r' Mesečna se-
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton,
_	^	.. ..	-. Box
¡2; tajmk in delegat: Frank Keržič, 4 33, Piper, Ala. Seja vsaki drugo
'M?'' j - ‘ ,
DruštVo sv. Vida, Cleveland, O. i*¿at: Jo|in Grdina, 6011 St, Clair A|9f ,Mesečtj^©ja vsako prvo nedeljo. ;;;29. , Društl>d'šv. Frančiška, Sak, Jo-’	'*** Pi IdšcdhiKfSčeter. RMič, 512
"/tajnik:	903
tckóry St. Mesečna GSej» , . f nedeljol'' ' " «
Í)čustvo iv. Petra, Calumet;
Predsčd : Ivan
Butler St. Mesečna seja vsako drugo	■ ■ ■ 1
ja vsako prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la.
Predsednik:	Jakob Butala, Delmar
Junction R. R. No. 2; tajnik: Jos. Lu-kežič, Browns, Iowa; delegat: John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Tomaž Vever, 305 3th Ave; tajnik: Ant. Kramar, 216 3rd Ave.; delegat: Peter Stark, Rebrod St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob ,10. uri.
41.	Društvo sv Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Bojane, 571 Butler St.; tajnik: Franc Gregorič, 634 Butler St.; tajnik: Franc Gregorič, 3393 Webster St.; delegat: Frank Boštjančič, 201—57 Butler St.' Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mark. Kofalt, 848 S. 2nd St.; tajnik: Anton Hren, 229 So. Front St.; delegat: Jurij Marentič, 128 Frederick St. Mesečna seja vsaki tretji četrtek.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Franc Petelin, 622 E. 3rd Ave.; tajnik in delegat: Mihael J. Kraker, 503 E. 3rd St. Mesečn^ seja vsako prvo in tretjo nedeljo
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Matija Pirnat, 168 — 95th St.; tajnik: Math Černetič, 9384 Kreiter Ave.; delegat: Anton Skala, 9627 Ave. M. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
45.	.Društvo sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Predsednik: Jos. Lozar, Box 32; tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: Nick Veržuh. Seja vsakega 14 in 18 dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 319 — 90th St.; tajnik: Mihael Zobec, 416 'E. 9th St.; delegat: Jos. Štern, 424 E. 9th St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Franc Kozjek, 127 W. 23rd St.; tajnik: John Vukšinič, 1317 Trumbull Ave.; delegat: Martin Nemanich, 813 W. 22d St. Mesečna ?eja ysak<? ?etrt<? nedelje y mesecu,
49.	Društvo Jezus Dober Pastir,
Pittsburg, Pa. Predsednik:	Nikolaj
Klepec, 4834 Plum Alley; tajnik in zastopnik: Geo. Veselič, 4834 Plum Alley. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pä. Predsednik: Mih. Hu-šič, 12 Elbow St.; tajnik: Frank Mra-vinc, 120—46th Hartfield St., Pittsburg Pa.; delegat: Marko Ostronič, 92 Villa St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 515 Smith St.; tajnik: M. Badovinac, 6 Evine; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Ivan Hribernik, 711 Warman Ave.; tajnik: Ivan Matelič, 740 Warman Ave.; delegat: Jakob Strgar, 736 Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
53.. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Franc Barle, 1424 McAlister Ave.; tajnik: Peter Srnovrš-nik, 1426 McAlister Ave.; delegat: Fr. Opeka, Box 257. M-esečna seja vsako tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: Karol Zgonc, Box 313; tajnik: Frank First, Box 147; delegat: Martin Zallar, Box 541. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Ivan Bolden; tajnik in delegat: M. Krašovec, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: John Keržan, 701 Elem St; tajnik: Anton Korošec, 506 W. Chestnut St.; delegat: John Skalla, 636 Elem St. Mesečna seja vsakega 28. v mesecu.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., N. Y.; tajnik: J. Zupan, 135 Montrose Ave.; delegat: Pet. Vogrič, 799 Flushing Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar; tajnik: Frank Demšar, Box 66; delegat: Anton Rozina. Vsi v Irwin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda,
Eveleth, Minn. Predsednik:	Martin
Šukle, Box 626; tajnik: Jakob Osbolt, Box N; delegat: Ant. Račul, Sparta, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Ivan Hartel, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Mesečna seja je v šolski dvorani prvo ričdeljo.
Društvo Vitezov sv. Mihaela,
fimimelawf-W»Bhp' "'Predsedniki De
SHogar’ 523 Crescent St- Meseč-
hard Šmalc; ta,
nialnarič, R. FN-fcr «v» i----Me^fce £eja ygakp prvP nedeljo; v:i^egeci^ , v j 33. Društvo Matere ;Ropj& purg, Pa. Predsednik: Nikolaj Satov-gek, 5121 Dresden Alley:; tajfetlt f ph-J ton Mišica, : 5129 ‘Dresde^jtAlfey! delegat: Ivan Balkovec, 5129 Dresden Alley. Mesečna seja vsako prvo ne^ del jo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla,. Kan sas City, Kans. Predsednik: jjgan Kr-stinc, 613 Sundusky Ave.; tajnik: M. Majerle,113 5th Št.; delegat: Peter
na seja- vsako tretjo nedeljo 6Ž. Društvo sv. Petra in Pavla, lejpfJU Predsednik: Alojzij Sile; tajnik: John Jerina; delegat: Frank ©VaŠlef, Bok 90. Mesečna seja vsako $hv<3 nedeljo v mesecu.
, 63. Društvo sv. Lovrenca, Cleve-lai<jf q. |red|eCnjk: A. Marinčič, 8100 Aetna Roard, Sr E.; tajnik: John Šu steršič, 7713 Astell Plače; delegat: And: "Slak, 7713 Aštell Plače, S. E. Mesečna seji' vsako drugo nedeljo. is 6<££i: D¥iiš% VcF "sV?n J ti hi j a, Etna, Pa. Predsednik: 'George-NbVak, 42 R. R. St^.tajnik-iaalelfcgaU-Jfthn Škof, 571
nedeljo v mesecu.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Franc Kolenc, 725 St. Paul Ave.; tajnik: Josip Vindišman, 391 Grove St.; delegat: Blaž Hren, 238 Florida St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v nemški dvorani.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Jos. Zupančič, 3236/4 Hamaten St.; tajnik: Egidi Verhovc, 2560 E. 75th St.; delegat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton,
Pa. Predsednik:	John Žlogar, 234
Frederick St.; tajnik:	Ivan Boben,
523 So. Front St.; delegat: Miko Matjašič, 558 S. 3rd St. Mesečna seja vsak tretji ponedeljek.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Jos. Klažter, Box 88, Adamsburg, Pa.; tajnik: John Ferbots, Box 276, Monroe, Pa.; delegat: Frank Pervinšek, Box 90, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Mat. Urih, Box 441; tajnik John Ramuta, Box 605; delegat: Jac. Stariha, 1711 6th Ave. N. Mesečna seja vsako tretjo soboto.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Ivan Lu-kežič, 2855 Lyon St.; tajnik: Rob. Kun stel, 2118 N. llth St.; delegat: Anton Bukovec, 3400 Cosciusco St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pad., Goff, 'Pa. Predsednik: Aleš Demšar, Box 94, Crabtree, Pa.; tajnik: John Tome, Box 94; delegat: Franc Ogrin, New Alexandria, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely,
Minn. Predsednik:	Ivan Zupančič;
tajnik: Jos. Palčar, Box 385; delegat: Jurij L. Brozich. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Štefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseča Y Poličevih prostorih.
74.	Društvo Sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Štefan Lah, 1913 Grand Ave.; tajnik: A. Kužnik, 1201 S. 19th St; delegat: J. F. Kren, 912 S. 16th St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Franc Mal-ly, 1216 — 3rd St.; tajnik: Jos. Barbarič, 28 La Harpe St.; delegat: Anton Mežnarič, 659 Sterling St. Seja vsako tretjo nedeljo.
77.	Društvo Marije VnebovZete, Fo rest City, Pa. Predsednik: Franc Končar, N. Main St.; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 548. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Marija Jofga, tajnica: Kat. Koenig, 75 W. 23rd Pl.; delegatinja: Ana Ulašič, 580 W. 21st St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
79.	Drtfštvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Anton Turk, 1426 McAlister Ave.; tajnik: Matija Jereb, 834 — 10th St.; delegat: Ivan Gregorka, 818 — 10th St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
80.	Društvo Marije Čist. Spoč., So. Chicago, 111. Predsednica: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave.; tajnica: Terezija Podlipec, 9384 Kreiter Ave.; zastopnica: Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M. Sejo tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Fr. Medosha.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Neža Gorišek, 907 S. Canal St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: 'Marija Flajnik, 4636 Hatfield St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Avgust Končar, R. R. No. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: Frank Špehar. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Pet. Šikonja, Box 215; tajnik: Math Grgu-rič, Box 173; delegat: Anton Tintar Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 Globe St.; tajnica: Amalia Bombach, 565 — llth Ave.; delegatinja: Neža Ambrožič, 562 llth Ave. Mesečna seja vsapo prvo nedeljo.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Šubic, Box .227; tajnica: Johana Putc, Box 233; delegatinja: Ivana Ferlič, Box 399. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
87.	Društvo- sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik:	Math Judnič,
1101 Bluff St.; tajnik: Math Laurich, 1010 N. Broadway; delegat: Math Vidmar, 203 Bridge St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Al-lonez, Mich.; tajnik in delegat: Ferdinand Požek, Box 255. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 46 Railroad St.; tajnik: Ivan Kulišič, 34 Railroad St.; delegat: Nikolaj Erdeljac, 25 Ganster St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik: Martin Derganc, 18th V St. No. 547; tajnik: Anton Ostronič, 1408 So. 12th St.; delegat : Jožef Švajger. Društvene seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. ________________________
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .....37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam ..... 2,048,214	K
Menice .......... 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ..... 2,925,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Ivan Halo-vanič, 13 Orchard Alley; tajnik: Nikolaj Žarkovič, 334 — 3d Ave.; delegat: Math. Kozan, 332 — 3rd Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica: Mil. Car, 46th St.; tajnica: Marija Zivčič, 4925 Plum Alley; zastopnica; Helena Okovic, 4931 Harrison St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo y Bennett, Pa,
93.	Društvo fidefik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Ant. Bevc, Box43; tajnik Štefan Zgonc, Box 43; delegat; John Kochevar, Box 123. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: rank Klančar, Box 161; tajnik in delegat: Ivan Pagon. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Anton Petrovčič, Box 71; tajnik: Ant. Demšar, Box j 135; delegat: Jakob Oblak, Box 213. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 60. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Ivan Plesnik; tajnik: Math Gaishek, Box 518; delegat: Ivan M. Knez. Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: Fr. Bolte, 510 Moen Ave.; tajnik: Ivan Zalar, 506 Ottis Ave.; delegat: Alojzij Piškur, 107 Central Ave. Mesečne seje vsako prvo nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Težak, Box 35; tajnik: Anton Modic, Box 35; delegat: Jakob Lončarič, Box 8. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda,
So.	Lorain, O. Predsednik: Ivan Piškur, 2435 So. Broadway; tajnik: John Juha, 562 — llth Ave.; delegat: Jos. Svete, 960 — 10th Ave. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark,
N.	J. Predsednik: Stefan Ivanc, 44 Stone St.; tajnik: Franc Intehar, 285 Norfolk St. Redne •seje vsako drugo soboto v mesecu.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Anton Gazvoda, 293 Grove St.; tajnik: Jurij Sagadin, 664 — 62th Ave.; delegat: Ivan Kastelic, 535 National Ave. Mesečna šepa prvo nedeljo.
104.	Društvo Marije Čist. Spočetja,
Pueblo, Colo. Predsednica:	Johana
Kochevar, 207 E. Northern Ave.; tajnica: Katarina Luksetič, 1220 Eiler Ave.; delegatinja: Marjeta Terdina, 1209 Mahren Ave. Mesečna seja vsa-ceka 15. dne v mesecu.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. Y. Predsednica: Ivana Stern, 424 E. 9th St.; tajnica: Marija Kokalj, 59 Union Ave.; delegatinja: Fany Pirnat, 124 — 1st Ave. Mesečne seje vsako 1 nedeljo.
107.	Društvo sv. Barbare, Moon Run, Pa. Predsednik: Pavel Korenčan, Box 92; tajnik: Franc Strmljan, Box 238; delegat: Franc Gašparj, Box
122.	Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Iv. Ogulin, 604 Hickory St.; tajnica: Marija Dunda, 1002
N.	Chicago St.; delegatinja: Marija Stanfel. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Jos. Žagar, Box 207; tajnik: Janez Vrečar, Box 213; delegat: Jakob Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik: Ivan Rataj, 643/4 Newell St.; tajnik: Ivan Gabrovšek, 520 Van St.; delegat: A. Kranjc, 167 Cornell St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
111.	Društvo sv. Srca Marijinega
Barberton, Ohio. Predsednica: Ivatia Žgajnar, 643 Newell St.; tajnica: Antonija Rataj, 643/4 Newell St.; delegatinja: Neža Kranjc, 167 Chisnell St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Math Stonich; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Frank Jerič, vsi v Ely, Minn. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Al. Andoljšek, 615 Elgin St.; tajnik: John Klun, 4881 Washington St.; delegat: Štefan Prelesnik, 4499 Penn St-, Mesečna seja vsak 13. dan v mesecu.
114.	Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Barbara Kambič, 542 So. 3th St.; tajnica: Mary Starešinič, 61? S. 2d St.; delegatinja: Marija Butala, 768 So. 2d St. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Neža Žagar, 33 Ferry St.; tajnica: Mary Majerle, 413 N. 5th St.; delegatinja: Ana Rit-manič, 441 Ferry St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
117.	Društvo Srca Jezus., Murray, Utah. Predsednik: Ant. Truden, Box 315; tajnik: Fr. Truden, Box 315; zastopnik: Vinc. Padar, Box 428. Vsi v Murray, Utah. Seje vsacega 10. v mesecu v hiši g. delegata.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: Lovrenc Petkovšek, 10 Seleve St.; tajnik: Ig. Malovašič, 624 E. Mili St.; delegat: John Gregorka, 2 Casler St. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Mary Koste-lec; tajnica: Marija Zalar, 506 Moen Ave.; delegatinja: Ana Marentič. Mesečne seje četrto nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Ana Gerčman; tajnica: Mary Spec, Box 611; delegatinja: Terezija Tomšič. Hesečne seje vsako tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y. Predsednica: Ana Rožič, 4 Seeley St.; tajnica: Jerica Gruden, 22 Danube St.; delegatinja: Marija Žehel, 624 E. Mili St. Mesečne seje vsako drugo nedeljo.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-srings, Wyo. Predsednik: Matevž Ferlič, Box 399; tajnik: Frank Gosar, Box 523; delegat: Maks Keržišnik, Box 383. Mesečne seje vsako drugo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Tajnik: Rudolf Maraž, 492 Washington Str.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Mary Perko, Box 57, Lansing, O.; tajnica: Jos. Hočevar,
R.	F. D. 2 No. 11 Jž; delegatinja: Uršula Kovačič, Box 101. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Ivan Jakše, Pittsburg, Bradley B. R. 1, Kans., tajnik: Ignac Sluge, E. Mineral, Box 47, Kan.; delegat: Ivan Bernik, E. Mineral, Kan., Bb?5 §5. Društvene seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan,
111.	Predsednica: Marija Brunet, 10th St. & McAlister Ave.; tajnica: Mary Setnikar, 1400 Sheridan Road; delegatinja: Marija Kirn 1416 Wadsworth St. Mesečne seje vsako-----nedeljo.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, Wisman house; tajnica: Johana Škof, 571 Butler St.; zastopnica: Ana Stanešič, 15 Ganster St.
129.	Društvo Marije Pomagaj, So.
Omaha, Nebr. Predsednica: Jožefa Derganc, 457 So. 18th W. S.; tajnica: Katarina Švajgar, 385 So. 23 St.; zastopnica: Ana Žitnik, 1108 So. 22nd St. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
Sam svoj sodnik.
New York, 28. marca. — Mladi črnec James Vango, ki je bil v Chicagi prijet pod obtožbo, da je umoril nočnega klerka tukajšnjega Eastern Hotela, Isadore de Vallanta, se je v svoji celici v Tombs zadavil in sicer na nenavadno pogumen način. Ovil je namreč žepno ruto okoli svojega vratu, vtaknil svinčnik med ruto in vrat, potem vrtel svinčnik, dokler se ni zadrga stisnila, nato legel z obrazom zagreben v blazinico svojega ležišča in čakal smrti. Ko so ga našli, je bil skoro mrtev in v 15. minutah je izdihnil.
Vango je zapustil dva lističa, enega na svojo soprogo in drugega na tajnega redarja, ki ga je prijel v Chicagi. V obeh slučajih namigava, da je umor izvršil. Vango je bil hlapec v hotelu in rop je bil nagib zločina.
Amerikanski Slovenec stane le $1.00 na leto.
Kje le naibojj varno naložen denar
Hranilnih ulog je:
35 milijonov kron.
Rezervne»» zaklada je Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vratc po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana a vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pri po znava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnlh otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poa jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki I Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vai denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah f»RANIf CAI/QCD je že več let naš rojak	rn/UlIV O A IV O C IT
82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE» N. E. CLEVELAND, O.
»«¿g

VSTAL JE, KAKOR
JE REKEL — ALELUJA!
V Veliki noči.
Rusko spisal V. Korolenko. — Preložil F. K.
Dogodilo se je na Veliko soboto Jeta 188..
Večerne sence se razgrinjajo nad tiho zemljo, ki se, ogreta podnevi od vzbujajočega se pomladnega solnca, že pričenja zavedati bližajoče se pomladi ter diha sedaj veselejše in prostejše, dasi jo ponoči odhajajoča zima še vedno zagrinja v nočne mrazove. Kakor oblačke kadila pošilja proti nebu lahne meglice, ki se srebrno blešče v svetlikajoči luči zvezdnega neba. Tajinstven mir vlada okoli.
Malo gubernijsko mestece N. je zatopljeno v globok mir, osenčujejo ga mokromrzle meglice. Molče pričakuje trenutka, ko bo z visokih lin zadonel prvi udarec. A ta tihota ni zaspanost, kajti v temnih sencah praznih in tihih ulic je nekaj kakor težko pričakovanje. Od časa do časa prihiti mimo kak zakasneli delavec, ki ga je bližajoči se praznik skoro dobil pri delu, tu-patam pridrvi mimo z glasnim ropotom kak voz — in zopet vlada tajin-stvena tišina. Vse življenje se je u-maknilo z ulic v tihe prostore ponosnih palač in revnih koč. Nad vso zemljo je zavel dih pomlajenja in svežega Življenja.
Mesec še ni vzšel in mesto se skriva v senco bližnjega griča, na katerem ge dviga temno, neprijazno poslopje. Visoki, temni zidovi se v skrivnostnih črtah ločijo od svetlega nebesnega o-zadja, starodavna vrata so nevidna in štirje stolpi se kakor strahovi dvigajo v oblake.
Tu zadoni z visokega zvonika glavne cerkve prvi udarec ter plove naprej v globoko nočno tišino, sledi mu drugi, tretji, in kmalu odgovarjajo zvonovi z vseh drugih zvonikov, glasovi se združujejo v harmonično celoto, melodično se stapljajo v veličastne akorde, vedno bolj naraščajo ter se dvigajo proti nebesnemu svodu. Tudi ¡z temne stavbe na vrhu griča se pojavi slab, medel glas, ki se poizkuša dvigniti v višino, kakor njegovi bratje ter ž njimi skupaj zapeti pesem veselja in milosti; a zaman — izmučen in tresoč se pade na zemljo ter se tiho izgubi v zračnem morju.
Potihnili so glasovi zvonov in se že davno izgubili na višavah, toda v zraku doni in brni nekaj, kakor brnenje skrite, nevidne strune. Nikjer ni videti luči, razsvetljena so le cerkvena okna. Zemlja se pripravlja, da sprejme vest miru in milosti.
Glasno škripaje se odpro temna vrata starega poslopja. Rožljaje z orožjem prikoraka na prosto oddelek vojakov, ki gredo na stražo. Iz njihove vrste stopi trdnih korakov naprej poveljnik in četa koraka naprej, zavita v temo, okrog zidu ter izgine v daljavi. Prejšnji stražnik stopi v vrsto, name-Stu njega pa stopi naprej mlad novinec.
Nekam nerodno kretanje vojakovo kaže, da je kmečki sin in mladi njegov obraz je obličje novinca, ki sprejema prvikrat na se veliko odgovornost. Obraz obrnjen proti zidu, dene na ra-■ mo puško, stopi dva koraka naprej, napravi pol obrata ter stopi na stran stražnika. Z mehaničnim glasom, glavo nekoliko na stran povešeno, prebere poveljnik navadna določila. “Hoditi 6em in tja — paziti — ne zaspati — ne zatisniti očesa!” Novinec pa posluša napeto in njegove oči gledajo žalostno v črno noč.
“Si li razumel?” vpraša poddesetnik. “Na povelje!” — “Torej pazi!” zavpije strogo, potem pa dobrohotno pristavi: “Menda se ne bojiš strahov?”— “Ne”, odvrne mladi novinec, “a tako skrivnostno mi je pri srcu.” Tih smeh se začuje iz vrst tovarišev. “Tukaj je materin sinček”, meni poveljnik zaničljivo in zapove: “Puške na rame! Desno! Stopaj!” Oddelek odkoraka, izgine za voglom in kmalu ni več slišati korakov. Novinec si popravi puško ter prične počasi stopati.
* * *
Ko je zadnjikrat udaril v hiši zvon, 6e je vzbudilo po ječah posebno, nenavadno življenje. Kakor bi bila res stopila svoboda na zemljo, se odpirajo vrata celic in iz njih stopajo njihovi stanovalci v dolgih, sivih krilih, s pomembnimi znaki na hrbetu, urejajo se v pare ter korakajo po dolgih hodnikih v razsvetljeno cerkev; prihajajo od desne in leve, od vseh strani, in v tem otožnem šumu je slišati rožljanje orožja in ropotanje verig. Ta reka bledih ljudi se pri vstopu v cerkev razlije po gedi; tudi tu so na oknih železna o-mrežja.
Sedaj so ječe prazne. Le v celicah, v stolpih, kjer so zaprti jetniki vsak sam za se, korakajo njihovi stanovalci nevoljno gori in doli, tupatam obstoje pri vratih, se pripogibajo, da bi vjeli vsaj posamezne glasove petja, ki doni sem.
V eni celici leži bolnik ter se premetava po trdem svojem ležišču. V tem . trenutku, ko so peljali kaznjence v cerkev, so naznanili pazniku, da je obo lel jetnik.
Paznik pristopi k bolniku, se skloni * nad njim in mu pogleda v oči, ki so se mrzlično svetile in ki so bile srpo vpr-te tja nekam v daljavo.
“Ivanov, hej, Ivanov!” zakliče paz-j nik; Ivanov pa lezi in se ne gane;
, iz njegovih ust prihajajo le nerazumljivi glasovi. Njegov glas doni trdo
in suhe ustnice se le težko gibljejo. “Jutri ga prenesite v bolnico!” odredi paznik in zapusti zaduhlo celico, kjer ostane varuh. Ta pazljivo pogleda bolnika in pravi majaj e z glavo: “Ah, ti potepuh, si se že dosti potepal okrog v svojem življenju!” Prepričan, da mu ni treba varovati nikogar več, odide k zaprtim cerkvenim vratam, da vsaj od zunaj prisostvuje službi božji. Od časa do časa se skloni k tlom, ki jih polju-buje.
V tihi, prazni celici pa je slišati le bolnikove bolne fantazije. Še precej mlad, krepek in močan mož je to. V svoji domišljiji preživi še enkrat vso svojo preteklost, in ha njegovem obrazu se zrcalijo notranje boli, ki jih je pretrpel. Usoda ga je metala sem in tja kakor igračo. Prepotoval je na tisoče vrst, preko globokih doli in visokih gora, prestal je na tisoče nevarnosti, trpel vročino in mraz, lakoto in žejo; gonilo ga je le domotožje, nepremagljivo koprnenje, da bi zopet videl svojo domačo vas, v bolečinah ga je tešilo upanje, da bi preživel med svojci vsaj en mesec, en teden, da, le en dan, da bi bil doma, bil domači med domačimi. Potem naj pa pride kar hoče, naj bi potem moral tudi še enkrat prepotovati dalnjo pot nazaj v sibirske rudnike. Komaj sto vrst od cilja najbolj vročih želja in upov so ga prijeli in vrgli v to ječo.
Naenkrat se izpremene ojstre poteze na bolnikovem obrazu, njegove prsi se dvigajo, vesele misli, prijetne podobe se vrste v njegovi glavi.
Sliši šumeti gozd; pozna to šumenje, to lahno milo šumenje, ki doni na njegovo uho kakor tiho petje. Razume govorico gozda in njegovih dreves. Tu je krasna smreka, katere zeleni vrh se ziblje visoko gori v oblakih, tu tiho šepetajo jelke, pisana drevesa ter gibljejo gibčne svoje veje in boječe trepečejo peresa trepetlike. Prosti ptički se zibljejo v zraku in veselo prepevajo svojo pesem, potoček poskočno žubori, premetava se po malih slapovih, medtem ko visoko gori v zraku spremljajo begunca, ki blodi skozi goste lesove, celi tropi ptičev.
Jetnik čuti, da veje okrog njega kakor pomladni dih, vzpne se pokonci in globoko zasope. Pozorno pogleda o-krog, tu se radostno zasvetijo njegove oči. Skoro neverjetno je: pred njim, zasledovanim, nestalnim beguncem, ki beži pred strogo roko pravice, so vrata odprta na stežaj...
Zelja po svobodi se mogočno zgane v njegovih prsih in bolezen izgine v trenutku. Mrzlica izgine pri podobah, ki so se mu pojavljale v njegovih bolnih, od nade razburjenih možganih. Sam je in vrata so odprta. Že je na tleh. Vročina mu je iz glave prešla v oči, ki enakomerno in grozno zro pred se.
Nekdo je zapustil cerkev in za kratek čas odprl vrata. Mogočno, naraščajoče petje krepko udari na njegovo uho in zopet utihne. Kakor razdejan je od tega učinka. Na njegovem bledem licu se pokaže izraz otožnosti, iz oči se mu vlijo solze in pred njegovo dušo se pojavi slika, ki jo je pogosto gledal v duhu. Dragi svojci v senci smrek, ki svoje vrhove čuvajoče razprostirajo nad cerkvico njegove rojstne vasice, ob strani, na bregu malega potoka, domače ognjišče in skozi tiho, zvezdnato noč doni isto petje, ki ga je ravno slišal —■ vleče ga močno — nekaj ga sili, da bi v resnici gledal vse te slike, pohiti k svojcem, domov. Čuvaj pa med tem kleče moli ob cerkvenih vratih.
* * *
S puško na rami stopa mladi novinec na straži gori m doli. Pred njim je pusta, širna poljana, s katere pomladni dih odnaša sneg. Visoka, suha, pu-stinjska trava se lahno ziblje v vetru, vzbuja v lanski travi čudovit, žaloben glas, in v srcu mladega vojaka žalostne, koprneče spomine. Nasloni se na zid, postavi puško na tla ter se zatopi v svoje misli. Neumljivo mu je, zakaj so ga postavili sem, v tej sveti, svečani noči; s puško v roki ob tej pusti, daljni poljani. Popolnoma je še seljak, ki ne razume vsega, kar mora vedeti vojak, in njegovi tovariši ga vsled tega večkrat zasmehujejo in se iz njega norčujejo. Pred kratkim je bil še svoj gospodar, posestnik in obdelovalec lastnega polja —■ in sedaj... Polasti se ga nekak strah, skrivnostna groza, ki si je ne more razlagati, ki ga neprenehoma muči, spremlja vse njegovo delovanje, ki ga neprenehoma spravlja v negotovost ter tako počasi, veže neprisiljeno kmečko naravo v prisilni jopič, v vezi discipline in stroge službe.
Sedaj pa je prepuščen sam sebi. Pogled na pusto poljano in šuštenje vetra v visoki pustinjski travi ga vspava in pred njegovimi očmi vstajajo podobe pihlja čez njegovo vas, cerkev žari v samih lučih in nad cerkvijo majo smreke svoje častitljive vrhove.
Od časa do časa se spomni ^ase, se vzbudi iz polsna in plave njegove oči blodijo vprašajoč okrog: “Kaj je to? Kaj pomenja to polje, ta puška, ta zid? Zakaj stojim tukaj?” En čas se spomni na resničnost, toda enakomerno šumenje vetra mu zopet prinese pred nje gbvo dušo take sanje; naslonjenega na puško se zopet polasti polsen...
-v	. ;
In nedaleč od njega se prikaže nad zidom nekaj temnega — kakor glava ilovekova; to je glava potepuhova. Gleda ven na širno poljano, ob njenem robu, v nepregledni daljavi se vidi rob gozda — njegove prsi se silno dvigajo :n željno vsrkavajo vase sveži zrak. Spusti se navzdol ter počasi pleza ob zidu.
* * *
Skozi nočno tišino se zopet začuje veselje oznanjujoče zvonenje. Vrata cerkve se odpro na stežaj, iz njih prihaja dolg sprevod ter gre po dvoru s križi, zastavami in podobami svetni-gova, k molitvi dvignjena roka. Pote-se stresne, vzame z glave čepico, da bi se prekrižal — tu mu zastane njegova, k molitvi dvignjena roka. Potepuh je dospel na tla in izkuša doseči visoko travo na poljani.
“Stoj, stoj, za božjo voljo, stoj!” zakliče vojak in dvigne svojo puško. Vse, kar ga je doslej navdajalo s čudno gro zo, stoji sedaj jasno pred njim pri pogledu na nesrečnega begunca. “Služba, pokorščina, dolžnost!” Te grozne besede mu švigajo skozi glavo ko blisek, hitro zgrabi puško, zarmži in sproži s tresočo roko.
Še vedno done zvonovi in pošiljajo vesele akorde k nebu, ž njimi poje tudi slabotni glas malega zvončka v stolpu in pada zopet na zemljo kakor obstreljen ptič. Iz cerkve zadoni medtem slovesno, resno petje molečih in v prosti zrak se razlega veseli klic: “Kristus je vstal!”
Tu nenadoma poči onstran zidu strel in odgovori mu slabotni vzklik; kmalu utihne vse, le odmev strela se vali preko poljane ter pojema v daljavi...
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od-I znakov (badges), regalij, kap bander ' in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
Juda Iškarjot
(Iz litevskega.)
Židu Zahariju v Jeruzalemu se je porodil sin; pri tej priliki se je slišal glas iz neba: “Smrt Zahariju, smrt Zahariju!” Zaharij je iz tega sklepal da ga bode novorojeni sin enkrat umoril. Spletel je torej koš, položil vanj dečka in ž njim vred pet funtov srebra in zlata za najditelja, pet funtov pa v korist otroku. Koš z denarjem vred pa je spustil na morje. Neki trgovec, ki se je ob tem času nahajal na ladji, ki je plavala mimo, zapazil je košaro, potegnil jo je iz vode in naj-denca vzel k sebi v vzgojo. Dolgo let je živel najdenec, ki so ga nazvali Juda Iškarjot, v trgovčevi hiši. S svojim rednikom je mnogo potoval za kupčijo in tako je prišel tudi v Jeruzalem. V Jeruzalemu ga je zapeljalo plačilo, ki so ga imeli služabniki Heroda, zato je zapustil svojega rednika te jv. vštopil v službo k Herodu. Nekoč je Herod poslal Juda z denarjem v mesto na semenj nakupit jabolk. Ali Juda jabolk ni kupil, ampak denar si je osvojil ter je šel jabolka krast. Slučajno pa jih je kradel na vrtu svojega očeta Za-harija. Ko je Zaharij zapazil tatu Juda, jel ga je iz vrta izganjati. Nastal je prepir in potem tepež in pri tepežu je Juda ubil Zaharija. V teh. krajih je bila takrat navada, da je bil ubijalec moža dolžan oženiti se z vdovo, ki je bila po umoru moževem brez varstva. Vsled tega bi se bil Juda,, ki ni vedel, da je ubil svojega očeta, moral poročiti s svojo materjo. Ali Juda je imel vrojeno znamenje in po njem je mati spoznala svojega sina. Po: temmdkri-tju je bil Juda prisiljen bežati. Ob tem času je postal apostol Jezusov in ga izdal. In kakšen je bil njegov konec, je znano. Obesil se Je na osiki, zavoljo tega' odsihmal listje na osiki vedno, trpeče.
V šoli.
Učitelj učencu, ki je bil pobit na nosu: “Franček, kaj si si naredil na no-su?”	| :	: . ’¿J
Franček: “Ugriznil sem se.”
Učitelj: “Kako to, ker si pa manjši kakor nos.”
“Saj sem na stol stopil”, se je odrezal učenček.
Sodnik in obtoženka.
“Ste omoženi?”
“Ne.”
“Zaročeni?”
“Ne vem.”
“Povejte vendar, kako da ne veste?” “Glejte, g. sodnik, če ne dobim več ko pol leta, potem me vzame, če pa dobim več, je rekel, da mu je predolgo čakati; sedaj pa ne vem, kako naj rečem.”
Tolažba.
Kolesar: “Vaš paglavec mi je prerezal kavčuk, da je ušel zrak iz njega.” Oče: “Ah,, kaj bo to, saj je zraka dovolj povsod.”
V restavraciji.
Plešec: “Hudirja, vse na svetu ima lase, še celo juha. Samo jaz ne.”
V gostilni.
Gospod svojemu tovarišu: “Kdo je neki ta neznansko grda babnica, ki naju neprenehoma opazuje?”
“To je moja žena.”
Gospod, v zadregi, hoteč hitro popraviti: “Ne mislim te, ampak njeno sosedo!”	?,
“Ta je pa moja sestra.” ■
Kot nova izgleda obleka ko smo j« mi očistili in pogladili, neglede ako j« iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se se znanijo z našim delom. Prenovimc obleke, boljše in hitreje kot se dom* naredi za kar zahtevamo le malo pla čilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 48S
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
^1. B, Sc li u s 1 <;r
Young Building.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
'The 0. S.” lQc. irleerschaM" 5c,
Na di. fbno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. JoKet, 11L
John Stefanic
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, Ih
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne ulogt ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Tie Joliet Mom!
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $ioo,ooo.ot
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic
Nikdar
ne
obupaj.
Slovensko ZdraviSče.
Pozor Rojaki, Slovenci in Hrvati!
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Slovensko Zdra-višče pod spodaj podpisanim ravnateljstvom. On ima jako veliko prakso v zdravljenju vseh bolezni, bodisi notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali kronična. On je specialist za ženske in otroške bolezni in operacije. On hitro in zanesljivo ozdravi
vsako 130102011 mož in žena.
Zatoraj, rojaki! Ako ste bolni ali slabi na kakoršnikoli bolezni ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite, koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter se lahko z največjim zaupanjem obrnete na to res izkušeno zdravišče, kjer najdete gotovo pomoč in ozdravljenje, ako je to sploh mogoče. Nikarte trpeti! Če trpite Vi, Vaša hči, Vaša sestra, Vaša mati, Vaši otroci, Vaš oče, Vaši bratje ali sinovi na kakršnikoli bolezni, pridite k njemu ali mu pišite pri tej priči, že danes, in dal Vam bo svet čisto zastonj, če se pustite zdraviti ali pa ne.
Pišite danes, ker se Vam ta prilika morda ne ponudi nikdar več.
Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec,
711 N Chicago St.	JOLIET, ILL.
JOHN N. GOSAR CO.
5312 Butler St. Bell Phone, Fisk 1090 J. Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društv om za naročila ZASTAV, znakov (Regalij)’ gumbov, šarp slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slov. tvrdka v Amer.
O
O
Cš
U W ‘c ü •§ 2
CJ
0 ¡5
O -°
n o c .S te
o
m
KRASNI MOLITVENIKI PO ZEL O NIZKI CENI.
V*V.V.\V.V.V.V.V.V.V.\V.V. \V.V.V.V.\V.\V.\\V.\\VVVYS
'POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob uedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj rtsnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri--a poroči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
jj	SVOJI K SVOJIM!
■■V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.WW.V.V.V.V.V.V.V.WV.«,
Gostilno
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix r	Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganj, ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Skoff,
N. W. Phone 609.
113} N. Hickory St,	Joliet
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržite najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog. ■ ■
TELEFON 7612.
tora N. Broadway..JOLIET, ILT
ČUDEN SLUČAJ.
List v Scranton, Pa., “The Catholic Light” prinaša v številki z dne 11. marca 1909 pod naslovom: “And they cast out Devils” sledeče:	j
Mil. g. monsignor Delalle, apostolski vikar za Natal, Južna Afrika poroča o sledečem, jako redkem slučaju hudičeve obsedenosti, ki se je pripetil v njegovem vikarijatu. On pravi:	1
“Jaz poročam kratko malo samo dejstva, ne da bi kako besedo pripomnil, za resničnost vsega pričujem s svojo osebo. Ako pa kdo drugače misli kakor jaz, bodi mu to prosto. Jaz mislim: Ako pripoznaš dejstva, potem si stori svoje zaključke.”
Slučaj pripetil se je v misijonski postaji, katero oskrbujejo oo. trapisti. V| šoli, kjer poučujejo sestre, obnašali ste se 2 deklici tako čudno, da so vsi1 mislili, da ste obsedeni. Škof bil je pa jako nezaupen, a naposled se je le odločil, da bo. stvar preiskal. On piše:
“Odpotovali smo v pondeljek, in torek opoludne došli k sv. Mihaelu (postaja) na mesto.”
“V resnici nisem verjel na obsedenost, in sem se norčeval iz o. Delagues, češ to je njegova domišljija.
“Lahko si predstavljate moje sitnosti ob mojem prihodu v misijonsko postajo, našel sem domačine, ki so radovedno pričakovali, kaj bo. Duhovnik povedal jim je, da pride škof izga-( njat hudiče, v ta namen so dan za dnevom molili. Jaz seveda sem moral ta ‘slučaj’ poravnati na ta ali drugi način, ako nisem hotel zgubiti vse veljave med ljudmi.
“Vedno sem bil še v negotovosti in dvomih, poklical sem duhovne (3 trapiste), tudi sestre in sem jih izpraševal o posameznostih, ki so se tikale deklic. Tu so nekatere, katere so mi povedali.
“Te so izvanredne teže, dva možka ju težko vzdigneta (deklice so stare okoli 16 let).
“Razumete latinsko v njunem napadu in večkrat tudi govorite.
“Mnogokrat dvignile ste se od tal, dasi so ju sestre držale.
“Nekoliko dni preje kričala je Germana, med tem ko so jo sestre držale: “Jaz sem v ognju”. Sestre so se ozrle in videle obleko v plamenih. Drugikrat začela je goreti njena postelj, četudi ni bilo nobenega ognja blizo. In tako naprej.
Vse to je bilo že premišljevanja vre-
dno, in sestre, utrujene tega težavnega m strašnega dela, prosile so me za odpomoč. Zato sem sklenil, kar je bila moja dolžnost, pričeti z eksorcis-mom. Odredil sem, da morajo biti 4 duhovni in 3 sestre pripravljene v koru za sestre ob 2 pop. Trenotek prej izpraznil sem škropilni kamen za blagoslovljeno vodo, ga napolnil z navadno vodo, steklenico z blagoslovljeno vodo sem pa vtaknil v žep. Potem sem vzel roket in moceto, in čakal na Germano.
“Sestre pripeljale so jo v kapelo in poškropil sem jo enkrat z vodo iz škropilnega kamna. Najprej je začudena pogledala, ko sem pa nadaljeval, se je posmehovala in norčevala in vpila: “Le naprej, to ni blagoslovljena voda.” Sedaj sem pa vzel steklenico | iz žepa in jo škropil; takoj začela je ! kričati in prositi, naj neham.
“Sedaj moram pripomniti, da sem ves čas med opravilom govoril latin- j sko, da je deklica bila pokorna mojim ' ukazom in odgovorila v jeziku Zulu (kafrov) ali pa latinsko.
“Po nekaterih molitvah sem jo vprašal: “Dic mihi quomodo voceris” — na kar je Odgovorila: “Dic mihi nomen J tuum.” Ko sem le pritiskal, je rekla: “Jaz vem tvoje ime, to je: Henrik, pa odkod veš ti, da imamo duhovi svoja imena? “Imajo ga,” pravim, “in sedaj ti ukažem, da mi poveš svoje ime.” “Nikoli, nikoli.” Položil sem ji relikvijo sv. križa na glavo, ktere ni mogla trpeti: “Vzemi jo proč, to me grozno muči.” “Kaj je to?” “Relikvija.” “Povej mi Tvoje ime!” “Ne morem, a izrečem ti ga črko za črko: ‘D-i-o-a-r.’.” “Kdo je tvoj gospodar?” “Nikdo.” “Pač, ti ga imaš, in mi ga moraš povedati.” “Tega ne morem, ampak ti ga napišem.” In zapisala je s prsti ime: Lucifer. “Sedaj,” sem nadaljeval, “mi povej, zakaj ste bili vrženi iz neba.” “Zato, ker nam je Bog Oče pokazal Sina, ki je postal človek in nam zapovedal, da ga molimo; pa mi nismo hoteli, ker je vzel nase naturo, ki je bila nižja kakor on.”
Ko sem nadaljeval molitve po ritualu, me je ona (ali ne bi rekel: on? zakaj, razumeš) vedno motila ponavljajoča vzklike in klice. Ko sem bral oddelek iz evangelja sv. Matevža, zakričala je: “Matevža poznam, Marka pa ne”, na kar sem ji rekel: “To je laž” in ji ukazal, da mora radi tega po-
klekniti. To je storila. Ko sem molil Magnificat, me je zopet prekinila: “Nehaj, bolje znam kakor ti, znala sem ga prej, ko si bil ti rojen.” Izganjanje hudiča .trajalo je od 2. pop. do 9. ure zvečer brez odmora, drugo jutro sem nadaljeval. Čez nekaj časa j bil je duhoven poklican ven in se vrnil nekako čez pol ure. “Kje je bil”, sem vprašal. “Šel je krstit moža, ki je nevarno zbolel.” To je bila resnica, a v kapeli tega nikdo od nas ni vedel. Prosila je potem za vodo in eden ji je podal kupico vode. Ko je nekoliko izpila, je prenehala in zakričala: “Ničvrednež, ti si mi dal blagoslovljeno vodo.” Ukazal sem ji izpiti še ostanek, “Še več mi je daj piti, a jaz ne morem več prenašati, kakor sem že.”
Predolgo bi bilo, ko bi ponavljal vse, kar je govorila. Naj zadošča, da je kar je storila, a nato izzivalno rekla: vsak trenotek bolj divjala, dokler ni naposled ugriznila jednega duhovna, kateri jo je, razdražen, udaril nekoliko po ustih. Sedaj pa je postala prav divja, ga imenovala tepca, norca, ki si drzne tepsti duha. Ukazal sem ji, da mora biti mirna, a odgovorila je: “Ne, sedaj ne bom več pokorna.” To je bil konec, a boj je bil grozen. Naposled padla je na tla, zdihovala med groznimi bolečinami, obraz ji je zatekel, da ni mogla odpreti oči, in solze so lile po licih. Znamenje sv. križa pa je vedno storilo, da je obraz zadobil naravno velikost.
Nato jo je prevzel neke vrste krč in kakor mrtva obležala je na tleh. Čez nekako 10 minut odprla je oči, se prebudila, pokleknila in zahvalila Boga. Bila je rešena. Škof konča. “To je kratek opis, kar se je zgodilo. Če more kdo vsa znamenja, vsa prikazni, vse besede in ozdravljenje razlagati na drug način, kakor da je bila deklica obsedena, ta je modrejši kakor jaz.” Rev. Ivan Smolej.
? Z a kratek čas.?
Tudi vizitnica.
Tat se gre zahvaljevat svojemu za-' govorniku-odvetniku, pa ga ne najde1 doma. V pritličju njegovega stanova-!
nja pa zagleda odvetnikovo vrhnjo suk njo. Vzame jo rekoč: “Tako, da bo vsaj vedel, da sem bil tu.”
V Ameriki.
Včeraj je name kričala zato, ker ji nisem pomeranč prinesel, a danes, ko ji zdravnik zob dere — kriči zopet.” |
Nov sistem štedenja.
A.	: “Kako je pa to, gospod Stisko-vec, da Vi novejši čas zmirom kavo [ pijete, Vaša gospa soproga pa pivo?” j
B.	: “To je povse jednostavno. Kadar jaz pivo pijem, popijem jo po več \ vrčkov, a kadar moja žena kavo pije, popije je itak po več čaš; da pa pri sedanjih slabih časih preveč ne potrošiva, pijem jaz kavo, a moja boljša polovica pivo.”
Amerikanec: “Pri nas v Ameriki ima vsaka hiša svojega kuharja.”
Slovenec: “To še ni nič! Pri nas v Ljubljani ima vsak svojo kuharico.”
Kritika.
Dijak: “Vse je sleparija! Govori se o hitrosti brzojava — švindl. Že pred tremi dnevi sem brzojavil očetu, naj mi pošlje 50 gld., pa še do danes nisem dobil ničesar.”
Dobra krčma.
Krčmarica (prinese popotnikom za-jutrek): “Kako ste kaj spali, gospodje?”
Popotniki: “O prav dobro — samo trikrat smo vstali, da smo odpočili.”
Preiskovanje Mrtvega morja. Nedavno se je zasnovala ekspedicija za raziskovanje Mrtvega morja, katero vodijo profesorji biblijske šole v Jeruzalemu. Raziskavanje ima znanstveno dognati resnico svetopisemskega poročila, da so na kraju Mrtvega morja stala mesta, ki jih je uničila neka katastrofa. Obenem se bo bavila ekspedicija tudi s praktičnimi cilji. Znano je namreč, da se voda Mrtvega morja rabi v terapevtiške svrhe, in ekspedicija hoče proučiti vprašanje o zgradbi zdravilišč in kopališč na obali tega morja, ki leži še danes 346 metrov pod gladino Sredozemskega morja.
Odkritosrčen kmet.
Kmetu je umrla žena. Gospod župnik ga pride tolažit in pravi med drugim: “Pomirite se in mislite si, da je sedaj že pri Bogu.”
“Pri Bogu?” vsklikne kmet, “no tedaj bo imel Bog ž njo svoj križ!”
Čudna primera.
Sodnik (mlademu tatu): “Vidiš, nesrečni dečko, kako slabe posledice ima tvoje dejanje. Zakaj hlače, ki si jih ukradel, ostale ti bodo ko pezdir v očesu,' dokler boš živel.”
Potovalec brez uzorcev.
K nekemu kmetskemu županu prišel j je agent zavarovalne družbe in mu na i dolgo in široko priporočal zavarovati ! se na slučaj smrti.
Ko je mož končal svoje pripovedovanje, vprašal je župan zategnjeno:
“Vi ste agent — kje pa imate “mu-štre?”
Nikdar zadovoljna.
Hudomušnik: “Naj kdo reče, kar ho če, ženske niso nikdar zadovoljne!
Lažnjivi svet.
Pijanec premišljuje: “Kako je vendar svet lažnjiv! Rekli so mi, naj opustim žganje ter naj rajši pijem kozarec vina, kajti vino da krepča. Kaj še! To je pa res pravičen nasvet! Sedaj sem izpil kar petnajst kozarcev drug za drugim. A kako me je okrepilo!? Zapleta mi noge, da ne morem niti hoditi! Vrag naj dandanes še komu verjame.”
Materijalist.
Mlada vdova (sedi s svojim bratrancem v restavraciji): “O ljubi moj bratranec, ti si ne moreš misliti, kako se čutim nesrečno. Vedno me muči neka notranja praznota...”
Bratranec: “Natakar! Kaj imate za večerjo, gospa je lačna.”
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamel, III.
,Ti Na vsaki steklenici je ^JAnaša varnostna znamka r “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F- Ad. RICHTER «Sr CO.
215 Pearl St., New York.
Slaba vest.
Učitelj pripoveduje učencem o slabi vesti ter vpraša malega Mihca, kaj je to: “slaba vest”? Ker Mihec ne odgovori, vpraša ga učitelj: “Kaj je človeku, ki ne more spati in se nemirno meče po postelji?”
Učenec: “Bolhe ga grizejo.”
Pri ženitovanjskem izpraševanji.
Župnik: “Ali tudi vesta, kdo vama je sodil, da se vzameta?”
Nevesta: “Kdo drugi, ko oče, ki pravijo, da moram Matevža vzeti, ker bo pripeljal dva volička k hiši — pa ako bi bil še bolj neumen, kakor je.”
Odprtine kože.
Včasih povzroči slabo milo, da se na koži pokažejo razne odprtine in mozolji. Ako hočete, da bode vaša koža posebno na obrazu brez takih neredov; ako hočete rabiti milo, ki se je izkazalo kot zdravilo pri mnogih po-skušnjah potem poskusite Severovo zdravilno milo za kožo. Dobro je za sebno po britju; za ženske v umivalnicah in za otroke v kopalnikih. Cena 25 centov. Dobi se v vseh lekarnah, može, žene in otroke. Za moške po-W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 ..	
za	20.55 ..	
za	41.10 ..	
za	10275 ..	
za	205.00 ..	
za	1020.00 ..	
Poštarina je		všteta pri teh svotah.
Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland Street, New York.
6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
Rojaki I Pijte

Elk Brand” pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cot. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. loliet. Illinois.
Chi. Phone 521	N. W. Phone 669
MAURICE F. LENNON
Advokat—Pravdnik
SODRUG E, MEERS
Soba 318--331 Barber Bldg.	JOLIET, ILL.
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo.
t*** OD VSEH STRANI
jT? sir?
Zbruženih držav se sliši da se hripa ali influenca čedalje bolj širi. To naj do v svarilo ljudstvu, in vsakdo bi moral gledati, da se lahko vsak ogiblje te nevarne bolezni. Vsakdo je zmožen in ima priliko, da se toliko okrepi, da mu nje napad ne bo škodil, ali pa, da isti ne bode imel hudih nasledkov.
VSAK ZDRAVNIK PRIPOROČA V TAKIH SLUČAJIH
a
To se pa zgodi le, ako se prebavni organi okrepčaja, da isti jemljejo zadosti krepčilne hrane, katero pravilno prebavijo. Ako rabite še malo zdravila poleg dobre
in tečne hrane se ni bati napada.
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
je najimenitnejša tonika na svetu, ker je naravna. Narejeno je iz najboljšega rudečega vina in čistih starokrajskih rož... Narava sama daje tem stvarem zdravilna svojstva. Ni boljšega vina na svetu in boljšega ni mogoče narediti, ker za to vino se rabijo najboljše tvarine. Ako kupite ceno, ponarejeno vino, sami svoje telo goljufate.
Začnite polagoma rabiti to vino preč sedaj in ni se vam bati napadov hripe ali spomladnih bolezni. Vedno se lahko zanesete na Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino radi USPEŠNEGA DELOVANJA V ŽELODCU, NERVIH IN KRVI TER JE PRAV ZANESLJIVO. Zoper vse notranje bolezni človeškega telesa daje to vino najhitrejšo pomoč. Rabite ga preč ko se počutite, da je vaš okus oslabljen, rabite ga sedaj, da preprečite bolezen in in okrepčate svoje telo.
Ako rabite posebnega zdravniškega nasveta, pišite nam, da se pošlje. Ako rabite posebnih zdravil vam bomo prav svetovali. Zapomnite si, da ob vseh boleznih prebavnih organov rabite TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO. Ko ga kupujete glejte, da dobite pravo Trinerjevo, ne jemljite ponaredkov.
V LEKARNAH.
vT? tT?	îTt
?JJLS	*4?	•+.
V SALUNIH.
Josip Triner
Izdelovalec in kemist.
616-622 Ashland Ave., Chicago, 111.
Nepričakovan sad	•
Priredil Rev. J. L. Z.	
Pred več leti sta v zapadnih penn-sylvanskih gričih živela drug ob drugem na svojih obširnih akrili dva premožna farmarja-brata. Bila sta, kakor so navadno pionirji, pravi korenini — razumna, poštena, močna in zdrava. Ljubila sta naravo in napredek, bala se Boga ter imela tako žejo po knjigah, da jo je bilo težko utolažiti v oddaljenem gorovju, v katerem sta prebivala.
Spoštovana od vseh sta vzgojila veliki družini; in naša povest se peča z enim sinom, ki je vzrastel sredi teh dveh družin. Bil je ljubljenec svojega očeta ter vsled tega nekoliko razvajen, kajti hotel je po vsej sili zapustiti srečno, zdravo življenje na farmi in svoj prijetni dom, še predno mu je mah poganjal pod nosom, ter iti na zapad, da se tam nabere bogastva. Vsi ljubeči opomini so bili zastonj, in končno je odšel na veliki zapad med solzami in molitvami tistih, ki so ga radi imeli.
Spočetka je redoma pisaril domov. Bil je zvest svoji veri, isti pobožni katoličan ter isti ljubeči brat in sin. Ali ko so leta potekala, se je pa od njega vedno manj slišalo, dokler naposled niso novice o njem popolnoma prenehale.
Minevala so desetletja. Na starem domu se je mnogo izpremenilo. Drug za drugim so ga otroci zapuščali. Nezgoda za nezgodo je obiskovala mladeničevega očeta, in naposled je prišel mož ob svoj stari “homestead”. Mladenič je bil zdaj srednje starosti ter se naglo približeval dobi, ko se človek rad vsede, da si odpočije in v miru uživa ostala svoja leta.
Pridobil si je bil v svinčenih rudnikih veliko premoženje, ali na stroške svojega zdravja. Kmalu se je raznesla novica, da popotnik pride domov umret. Ob enem se je pa tudi zvedelo, da je nazaj kupil staro domačijo ne le zase, ampak tudi, da svojemu po-starnemu očetu olajša in osreči njegove zadnje dneve. Naravno je torej, da so ga sorodniki in sosedje prav radovedno pričakovali, dasi so vedeli, da se bolan vrne domov.
In prišel je domov in ž njim njegova žena. Ona je bila dolga, mrka ženska ter dobrosrčnim hribovcem ni bila nič posebno všeč; ali sprejeli so jo prijazno. Otrok nista imela, vere pa tudi ne prave. Kajti odkrilo se je,
da je ona zagrizena protestantka, njen mož pa da je brezverec. Ta vest je spočetka vzbudila samo tiho obžalovanje in neprijetno iznenadenje; njega so skušali sprva opravičevati ž njegovim slabim zdravjem, ki je bilo le preočito. A ko so pa minevali dolgi meseci, in se ni prikazal v cerkev niti mož niti žena, so se pa nekateri sorodniki osrčili ter ga dobrosrčno opomnili na to; ali zadeli so ob sršenovo gnezdo. Njegov osiveli oče ga je že davno prej nehal pregovarjati in opominjati. In končno, ko ga je obiskal tudi dobri domači župnik, a bil surovo zavrnjen, so stari prijatelji in sorodniki žalostno zmajavah z glavami, da se človek, ki z eno nogo stoji že v grobu, tako malo briga za strašni račun, ki ga bo enkrat moral dati za potrateno življenje.
Čas pa je potekal, in nesrečni mož se je le komaj še mogel prikazati na ulici, ne da bi se bilo bati, da se sesede. Ali on je še vedno lazil okrog, “glihal” s sosedi za pridelke ali živino ter navidez čisto pozabil, kako naglo se mu približuje konec. Bil je sicer še dovolj priljuden, ali kadar je pa kdo samo omenil vero, se je pa razjadil in preklinjal tako strašno, da so se nazadnje celo najbližnji sorodniki ogibali njegove hiše.
Blagi njegov stric in boter pa se ni dal oplašiti od teh izbruhov ter ga je še dalje obiskaval. Njegov postarni oče je pa nekega dne padel z voza ter umrl za dobljenimi poškodbami. Ali imel je pa še čas prejeti zakramente za umirajoče in se tako okrepčan ločil iz tega življenja. Toda njegovega trdovratnega sina pa ni bilo k njegovi smrtni postelji, pa tudi ne v cerkev k pogrebni maši — celi župniji v ne-voljo.
Po tem dogodku ga pa ni bilo več tako pogosto videti na cesti. Vidno je pešal in naposled se sploh več ni prikazal. Raznesla se je novica, da težko bolan leži v postelji. Proti vsem, ki so ga prišli obiskat in niso. govorili o veri, je bil vljuden in celo šaljiv, in tako je bila tudi njegova žena. Ona se je zdela tistim, ki so jo opazovali, precej zdelana, ali tožila pa ni nikdar.
Nekega dne je tega moža obiskal njegov stric in boter. Spoznal je precej, da gotovo ne more več dolgo živeti. Ali ker se je bal, da ga ne razjari,
ako mu omeni njegovo dušo, potrt zapusti hišo. Ko pride domov, potoži svoji pobožni ženi žalost, ki ga j? navdajala.
"Dajva za eno mašo za njlga,” pravi ona, "in oba pojdeva v cerkev k njej molit zanj!”
"Ta je pa pametna,” pravi mož. “Takoj grem in govorim z duhovnikom.” Napoti se v župnišče in čez kake pol ure se vrne domov jako potolažen. Razložil je župniku svoje težave m duhovnik mu je obljubil, da bo prihodnje jutro bral mašo za njegovega nečaka.
Zgodaj drugo jutro prideta ta dva kristjana v cerkev ter se z veliko gorečnostjo vdeležita oltarne daritve, ki se je žrtvovala za njunega ubogega, nespokornega, umirajočega sorodnika.
Mine nekaj ur, in oba gresta po svojih vsakdanjih opravkih, kar ugledata skozi okno bolnikovo ženo prihajati v hišo. To ju vznemiri, ali ona le pravi, ko vstopi:
“Miha bi rad videl svojega strica ter me je prosil, naj ga pokličem.”
“Ali je slabši?”
“O, ne; mislim, da je boljši.” “Pridem,” pravi stric ter takoj odide, dasi nekoliko v skrbeh,, kak bo vsprejem.
Ko stopi v sobo, mu bolnik poda roki ter pravi z nasmehom: “Stric, jaz bi vas rad nekaj prosil.”
“Kaj pa je, Miha?”
“Ali bi vam ne bilo prenerodno poslati mi po duhovnika?”
“Nerodno!” vzklikne stric. “Gotovo ne! Jaz sam ga grem iskat.”
“Sem si mislil,” pravi nečak; “zato sem poslal raje po vas, kakor pa po kogarsibodi drugega. Poleg tega se pa danes tudi tako dobro počutim!” “Hvala Bogu!” pravi stric. “Precej grem, Miha.”
Ni si zaupal izpregovoriti druge besede, ampak je zapustil hišo, ne da bi govoril z bolnikovo ali svojo ženo, dasi je zadnja stala doma med vrati,-ko je stopal mimo. Ne dolgo, pa je dobri župnik, ki se je jako razveselil novice, stal ob postelji grešnika, kateri se je bil doslej upiral dozdevno vsakčj milosti, ne da bi se zmenil, ali umre v svojih grehih ali ne.
“Father,” pravi mož, “hvaležen sem vam, da ste prišli. Bil sem danes zjutraj pri vaši maši ter sem čutil njene milosti prihajati v mojo dušo. Ponižale in omehčale so me, da sem se zaželel spraviti z Bogom.”
“Vi ste bili pri moji maši?” se začudi duhovnik. “Nisem vedel, da vam je bilo sploh znano, da sem mašo daroval za vas!”
"Ni mi bilo,’' odvrne bolnik, “ali vi-
del ' sem vas jasno pred oltarjem, in njilost sv. daritve je tako delovala | name, da sem pripravljen iti k izpovedi čez štrirideset let.”
Ni ¡tam treba praviti, da je župnik tiho zahvalil Boga in da je izpovedal .ubogega moža, čudeč se nad tako neizrečeno milostjo nebeško.
Bil je dolgo časa v sobi. Ko pa je bil pri kraju, je poklical bolnikovo ženo ter jej pripovedoval, kako je nje-j j nemu možu Bog dal to čudovito mi- ‘ I lost; in bolnik sam je izražal tako ve-! selje in hvaležnost, da so ženi debele [ solze kapljale doli po licih, j Ker je tako veselo in dobro izgledal !je duhovnik obljubil, da se prihodnje I jutro zopet vrne z Najsvetejšim. Ali bolnik mu pravi: “Ne, father, ne odlašajte; ako tudi morda bolje izgle-dam, pa želim še danes prejeti sv. Popotnico; smrt ni več daleč!”
Duhovnik se vda njegovi želji in gre iskat sv. Rešnje Telo in sveto olje.
Glas, da je obiskal duhovnik trdovratnega grešnika, se kmalu raznese po vasici, in ko se župnik vrača z Najsvetejšim, pridruži se mu spoštljivo krdelce vaščanov, ki obstanejo v veži, dočim Miha prejme sv. Popotnico in poslednje olje s solzami pokore v svojih očeh.
Ko je vse končano, zbero se prijazni sosedje okrog njegove postelje ter mu po stari ameriški navadi častitajo. Resnično, bilo je kakor na praznik vrnitve izgubljenega sina! Prosil je odpuščanja za pohujšanje, ki ga je dajal v svojem rojstnem kraju, ter zatrjeval, da njegova vera nikdar ni popolnoma izginila, ampak je samo spala, ker je bila le oskorjana vsled njegovega prostega življenja na zapadu. Izjavil je, da je videl duhovnika v cerkvi, v ka-terej ni bil več let, brati mašo za njega. Popisal je barvo obleke ter zopet zatrjeval, da so bile milosti, ki so tekle iz sv. daritve, podobne nepremagljivemu hudourniku, ki je podrl vse pred seboj. Hotel je vedeti, kako je prišlo do tega, da je bila maša za njega, in njegov stric mu pravi:
“Miha, mašo sem jaz naročil zate, in tvoja teta pa jaz sva šla tja ter molila za tvoje izpreobrnenje.”
“Vam torej, stric, se imam zahvaliti za svojo izpreobrnitev. Samo ona maša je rešila mojo dušo pogubljenja.” Sredi tiste noči je umrl nenadoma in brez bolečin. Njegova žena, ki je čuvala pri njegovi postelji, je slišala samo dolg vzdih — in mož je preminul.
Tako je bilo to čudovito izpreobrne-
ši 1
nje povzročeno po enej samej masi In še več! Njegova žena je prosila, da se jo pouči in krsti, in danes je goreča izpreobrnjenka.
Pozor rojaki!
Kdor si želi uvesti plin ali gas za razsvetljavo v svoj\> hišo se mu nudi najboljša priložnost sedaj, ker so znižane cene in tako ugodni pogoji, da si vsakdo lahko omisli gas v svojo hišo. Cene so:
Za 1	sobo			$6.00
“ 2	“ .		 8.00
“ 3	ti		 10.00
“ 4	li		 11.00
“ 5	ti		 12.50
“ 6	tl		 15.00
in tako naprej. Mi zgotovimo delo popolnoma. Plačuje se lahko na obroke. Ako si kdo želi postaviti plinovo peč mu mi vse uredimo. Plin ali gas zastonj, ako kupi peč pri nas, katera velja od $15.50 do $35.00 in tudi te lahko plačujete na obroke. Pogovorite se lahko po slovensko, ker je upos-ljen pri nas g. Anton Selnikar in on vam drage volje pojasni vso stvar.
Western United Gas and Electric Co.
222 Jefferson St., Joliet, 111.
NASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvi, i Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna
moških in ženskih ob’ek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stav benik (contractor).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, Ib. Šivam, po pravljam in čistim obleke. Po naj nižji ceni.
H OR WAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec x likerji na debeli».
JURIČIČ FRANK 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent v°eh prekomorskih črt
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Ob» telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE. 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 205 Ruby St. Izdelovalec »n popravljalec čevljev.
V/OLK VICTOR, 200kž Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šiflrart.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Br.tler St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. D- v in. last.. 5438 Butler St.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
¡>loderno g'ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111
MATH. H. NEMANICPI,
1005 N. Chicago Street, Joliet, IVI.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
bOTOVO OkDRAtfLJENJE.
cfr?
tj?
rjv
Ko je vaše zdravja oslabelo, se počutite bolni, in ko kdo v vaši družini rabi ^
zanesljivo zdravilo zoper kako navadno bolezen—
GOTOVO OZDRAVLJENJE prineso, ako se časno rabijo
r±y
t??
t*i*;
s??
vp
I simm Diuzim zdravila
To so najboljša, naj zanesljivejša, najvarneja in najboljdelujoča zdravila. Matere jih imajo vedno pri roki za
¿K
eii
sE*
❖
tf?
tE*
cT7
sE*
ti,
‘jf,1
Prodaj"ejo se v vseh lekarnah.
# ~
vsakdanjo rabo. Posebno spcmladi so ta zdravila priporočljiva. Ko rabite zdravilo
vzemite Severovo in zadovoljni bodete.
So 33 vrst Severovih zdravil, ki so ljudstvu na razpolago.
Prostor jo premal, da bi vsa opisali.
Omenimo le sledeča:
sE*
sE5
€*■
cij.
❖
cii
sE*
civ
s±2.
sE*
-sit
efr?
tE*
❖
I W. F. SEVERA CO Cedar Rapids. Iowa, |
SEVEROV KRIČISTILEC (Blood Purifier). Zanesljiv in priporočila vredni lek, čistilec krvi in krepčilo. Krepča slabotne ter zdravi vse kožne nerede. Cena $1.00.	SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA (Balzam for Lungs) je najbolj varno in najzanesljivejše zdravilo zoper kašelj in prehlad. Najboljše zoper vse notranje bolezni. Cena 25 in 50 centov.	SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA (Kidney and Liver Remedy) je zanesljiv preparat zoper hrbtobol in vse nerede obisti in jeter. Urejuje pozicijo sestava. Cena 50c in $1.00.	SEVEROV ŽELODČNIGRENČEC (Stomach Bitters) je dober lek za okus. Popravi vse nerede v želodcu ter je zanesljiva tonika za starce. Cena 50c in $1.00.	SEVEROVI PRAŠKI ZOPER GLA-BOL IN NEVRALGIJO (Wafers for Headache and Neuralgia) odstra nijo glavobol v kratkem času. So zanesljivi in delujoči. Tisoči in tisočeri hvalijo njih zdravilno moč. Cena 25c.
SEVEROVO KOŽNO MILO (Medi-cated Skin Soap) je najboljše milo za britje, za matere po otroškem kopanju. Dela kožo gladko in mehko, odstrani prišče. Najboljše milo po britju. Cena 25c.	SEVEROV ŽIVLJENJSKI BALZAM (Balzam of Life) je vrednostna tonika za slabotne in nežne ljudi. Varno zdravilo za kronično zabasa-nost. Cena 25 in 50 centov.	SEVEROV ANTISEPSOL se lahko rabi od zvnunaj in znotraj. Dobro je za izpiranje grla in zoper vse bolezni v grlu. Posebno dobro za pevce in govornike. Cena 50c in $1.00.	SEVEROVO OLJE SV. GOTHAR-DA (St. Gothard’s Oil) je najboljše mazilo. Vedno zanesljivo in delujoče. Poskusite ga prihodnjič zoper hrbtobol, otekline, rane itd. Cena 50c	Rojaki poskusite katerokoli izmed tu navedenih zdravil in prepričali se bodete, da so v resnici najboljša.
Vprašaj svojega lekarnika za Severov Almanah ali pa pišite nam. Tam najdete navodilo kako ozdravite to ali ono bolezen s pomočijo Severovih druž. zdravil.
Ko zahtevate Severova Zdravila, pazite, da dobite kar zahtevate. Ne jemljite ponaredkov.
Zdravniški nasvet damo zastonj.