(K Gr u ASM1K dh Ljubljana, 24. julija 1956 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO III., ŠTEV. 56 or, >d- OKRAJNI LJUDSKI ODBOR NAVODILA O POSTOPKU ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA L POSTOPEK V postopku za izdajo gradbene-et in uporabnega dovoljenja si je Potrebno izposlovati naslednje: 1. odločbo o lem, da se sme zem-bsče uporabiti za določeno gradil 2. odločbo o potrditvi investicij-, Ra programa (kar ne velja za Vsebnike). U odločbo o potrditvi glavnega Pr°jekta, , *• odločbo o obelcženju stavbne ‘e in nivela, odločbo o »JU, 6. gradbenem dovolje- odločbo o dovolitvi izvajanja jjr8 j ,'{\r zasebni- koristi in zahteve, izdajo odločbe o zazidljive-** 1'otrebno ugotoviti „..i J<’ in uoiroie vseh nrizadeti Ni ln P°K°je: vseh prizadetih za-Kier * -V or8iinov. Kakor na pri-j6 Pristojne Uprave za ceste, če Pas° • ^ predviden v varstvenem nLvu javne ceste, Direkcije jugo-prC(|an,skih železnic, če je objekt raj/lden v železniškem požarnem lty ',a- Uprave zn vodno gospodar-Nl, 1 ° tangiran vodni režim. In .. . ‘mio. Da je mogoče vse te po-vse interese za- ijfftif uRotovlti in _____________ Pol-Je skora j v vsakem primeru ‘ki , izvršiti gradbeno-komlsij-«k6 ‘^'ed. Po opravljenem komisij-*iii:r' >*lr°ffledu vsak posamezni nri-‘tfoL"atančno prouči posebna Vp "vna komisija za urbanistična pu ^.‘".'ja, ki je formirana v sklo-Li„k,®l,‘«tva mezne občine, in sicer vsaj za predvidene gradbene potrebe prihodnjih dveh let. Pripominjamo, da je treba k prošnji za izdajo načelnega dovoljenja, da se sme zemljišče uporabiti za določeno zidavo, priložiti v treh izvodih situacijski načrt v merilu katastra (mapno kopijo) in v merilu 1:500, zemljiško-knjižni izpisek o lastništvu zemljišča in opis stavbe, ki se namerava na zemljišču zidati. Ce gre za prezidavo ali obnovo obstoječe stavbe je treba priložiti tudi skico za prezidavo oziroma za obnovo. Ce misli intere-sant zidati na tujem zemljišču s privoljenjem lastnika zemljišča, mora priložiti k prošnji tudi overjeno izjavo lastnika, da dovoljuje zidavo na svojem zemljišču. Postopek za ugotovitev zazidljivosti je potreben ne glede na to, ali gre za nov gradbeni objekt oziroma za prezidavo ali obnovitev obstoječega gradbenega objekta. Ad 2. Investicijski program se mora izdelati za vsa investicijska dela (gradbene objekte in dela, nabavo in montažo opreme in podobno), ne glede na vire sredstev (investicijski krediti, proračuni, skladi, lastna investitorjeva sredstva in drugo), s katerimi se finansirajo ta dela. Za investicijska dela, katerih skupna vrednost no presega 10 milijonov dinarjev, investitorji niso Investicijski program mora vsebovati podatke v smislu čl. 3 uredbe o izdelavi in potrditvi investicijskega programa (Ur. list FLRJ, št. 3-56/34). Gornja navodila ne veljajo za zasebne investitorje, katerim ni treba predložiti investicijskega programa. Ad 3. Ko ima investitor odlcčbo o odobritvi lokacije in o potrditvi investicijskega programa, lahko predloži v revizijo glavni projekt, ki mora imeti naslednje bistvene sestavine: a) situacijski načrt v merilu katastra in v merilu 1:300, b) vložni načrt s tlorisi, fasadami in prerezi, c) statičen račun, č) armaturni načrt, d) tehnično poročilo, e) proračun stroškov, f) načrt celotne kanalizacije oziroma naprav za izpeljavo odplak, g) načrt instalacij (električne, vodovodne, telefonske, ogrevalne, plinovodne in podobno). Vsak glavni objekt naj bo predložen vsaj v 4 Izvodih z enakimi svetlobnimi kopijami, ker en izvod obdrži organ, pristojen za izvršitev revizije glavnega projekta, en izvod organ, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, 2 izvoda pa dobi investitor, in sicer enega za izvajalca gradbenih del, drugega pa kot trajen dokument. Za primer, da se bo Investitor hotel po-služiti ugodnosti glede najetja posojila v Narodni banki v smislu ■jul'iwJ'Uštva za urbanizem 01,0 ho n ^ana- Primarna važnost odločbe y ."Kotovitvi zazidljivosti se ka-ttici,, (}a j° je treba kot doku-lt»v,s,.Pribiti prošnji za potrditev i ' ■ ISktM^n nrmrramn ixi*n/\ Situ in in: ‘s '^'JJikega programa, prošnji Ptoi,',r«iitev glavnega projekta in Za gradbeno dovoljenje. Po-W. za določilev zazidljivosti f°kli!r a potreben toliko časa, hilr ne bo Okrajni ljudski od-tt, * Predlog občinskih ljudskih W z odloki določil, katera $,adhfl a se smejo uporabiti za izdr,1?6 pnmene m dokler ne borile ni,9?.1 7-azidalni načrti za grad- 'Kahi 1,Se- V ( ........... »len®, z#mljišč Gospodarske or- SaSoliSe V'i0 členu Z^iao ■»en,, j 7fimljišč za gradbene J* ljtir !i,!re( l,isano. da mora O! 9» l..i- . * odbor nainozneln do na-Okraj- za dele območij posa- ganizaciie niso dolžne izdelati investicijskega programa niti za investicijska dela, ki pomenijo investicijsko vzdrževanje ali nadomestitev osnovnih sredstev, če se ta dela finansirajo iz amortizacijskega sklada po določbah odloka o uporabi sredstev amortizacijskih skladov (tir. list FLRJ, št. 36/53). Državni organi zavodi, družbene organizacije in stanovanjske skupnosti niso dolžni izdelati investicijskega programa za investicijska delu, ki pomenijo investicijsko vzdrževanje. uredbe o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev, bo za Narodno banko potreben še en nailal-nji izvod glavnega projekta. Opozarjamo na določbe 6. člena Pravilnika o projektantih, pooblaščenih za gradbeno projektiranje (Ur. list FLRJ, št. 17-172/55), po katerih ne sme nihče opravljati del pooblaščenega projcktunla, dokler ni vpisan v seznam projektantov. Zato pristojne komisije in gradbeni organi ne sinejo sprejemati v revizijo odnosno v postopek projektov, kj bi jih podpisali projeklunti, ki niso vpisani v seznam proicktan-tov. Posebej opozarjamo na določbe t. in 3. odstavka 1. člena In 46. čle- na uredbe o spremembah in dopol-nitvah uredbe o gradbenem projekr tiranju (Ur. list FLRJ, št. 6/54), ki določajo, da lahko pooblaščeni pro* jektunt samostojno projektira edl-no-le v okviru projektne organizacije, če popreje o tem z njo sklene ustrezno pogodbo. Zato ni dovolje-no sprejemati v postopek tudi takih' projektov, ki bi jib sicer izdelali pooblr.ščeni projektanti, toda na svoje ime in na svoj lastni račun. Zaradi pravilnega izvajanja omenja« nih določb jo treba zahtevati, da pooblaščeni projektanti vstavijo po« leg svojega imena in lastnoročnega podpisa tudi številko prejetega pooblastila. Ad 4. Do potrditve regulacijskih’ načrtov je treba za gradnjo objektov v občinah na območju mesta vložiti pri Geodetskem odseku Taj« ni.štva za urbanizem OLO Ljubljana prošnje za obeleženje regnlač-nih in gradbenih črt ter za določitev nivelet. To prošnjo se lahko vloži že pred izdanim gradbenim dovoljenjem, ker v nekaterih primerili projektanti potrebujejo re-gulačne podatke. Ko bodo potrjeni regulacijski načrti za podeželska občine, bodo morali investitorji tudi za gradnjo objektov v podeželskih občinah vlagati zgoraj navedene prošnje. Prošnji za obeleženje regulačnih in gradbenih črt ter za določitev nivelet, ki jo je treba vložiti na vložišču Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je treba priložiti 2 silit-aciji v merilu katastra. Kjer je katastrsko merilo U2880, je potrebna predložitev situacije tudi v merilu 1:1000, kur pa je lahko napravljeno na enem samem listu. Ad 5. Ko ima investitor zbranp in potrjeno vso zgoraj označeno tehnično dokumentacijo, lahko pri občinskem ljudskem odboru prosi za gradbeno dovoljenje. Prošnji z $ gradbeno dovoljenje mora investitor po veljavnih predpisih priložiti! aJ odločbo o odobritvi ožje lokacije, b) potrjen glavni projekt, e) zemljiško-knjižni izpisek o lastništvu zemljišča. č) potrdilo o položenem depozitu pri Narodni banki, in sicer za objekte, za katere je bil potrjen investicijski program, d) izjavo graditelja o prevzemu gradbenih del v izvršitev, e) 4 izvode statističnega Ustij gradh. 3 (obrazci so na razpolagi) pri pristojnem občinskem Ijmlskertk odboru). Ad 6. Investitorji lahko izvajali) v lastni režiji tn-le gradbena del* in gradbeno-obrtniška dela: a) lekoča popravila in tekoče vzdrževanje gradenj, b) vsa vzdrževalna dela na železniških progah, c) predelave iu nove gradnje, 6* celotna gradbena vrednost ne presni ga 10 milijonov din, č) gradbena popravila, za ka'o-ra je dobil investitor dovoljenje Tajništva za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora po Zakonu o oddajanju m izvajanju gradbenih del, da jih lahko odda v izvedbo brez licitacije, d) gradbena dela, za katera je ostala tudi druga licitacija brezuspešna, e) specialna gradbena dela (melioracijska, regulacijska, rudarska, jamska, komunalna in podobna gradbena dela), f) Vsa gradlu-na dela zasebnih investitorjev. Ako investitor želi izposlovati dovoljenje za izvajanje gradbenih del v lastni režiji, mora vložiti utemeljeno prošnjo z naslednjimi podatki in izkazi: a) datum in številko odločbe o izdanem gradbenem dovoljenju, b) kakšnih gradbenih del se tiče dovoljenje, c) koliko znaša gradbena vrednost objekta, č) kdo bo strokovno nadzoroval izvedbo gradbenih del, d) da ima zagotovljena finančna sredstva zu izvajanje del, e) da ima potrebno lastno strokovno in pomožno osebje in strokovnega uslužbenca, ki je po veljavnih predpisih upravičen voditi takšna gradbena dela, oziroma če je investitor družbena organizacija, da ima zagotovljenega vodjo del, ki je po veljavnih predpisih upravičen voditi takšna gradbena dela. Ad 7. Ko je objekt dograjen mora investitor pred uporabo oziroma pred vselitvijo zaprositi za tehnični pregled in za uporabno dovoljenje. Ako investitor prične gradbeni objekt uporabljati brez uporabnega dovoljenja, je v takem ravnanju podan dejanski stan prekrška "po 20. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o gradnji (Ur. list FLRJ, št. 5-58/54). II. PRISTOJNOST 1. Za izdajo dovoljenja, da se sme zemljišče uporabiti za določeno gradnjo oziroma za prezidavo ali obnovitev obstoječega gradbenega objekta, je pristojno Tajništvo za urbanizem pri Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana. Ta pristojnost je od občinskih ljudskih odborov prešla na omenjeno tajništvo 3. maja 1956, ko je bil uveljavljen Zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene. 2. Za potrditev investicijskih programov je pristojen Okrajni ljudski odbor Ljubljana ali pa Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Pristojnost je razmejena z odlokom o reviziji m potrjevanju investicijskega programa za objekte, ki so splošnega pomena za Ljudsko republiko Slovenijo (Ur. list LRS, št. 24-80/54) in so za objekte, ki so splošnega pomenu za Ljudsko republiko Slovenijo, določeni: a) električni vodi, razdelilne in traiopostaje z napetostjo 26 kW in več ter elektrarne z močjo nad 100 kVA, b) rudarski objekti in naprave, objekti za pridobivanje nafte iz zemeljskega plina, objekti metalurgije, bazične kemične industrije, strojegradnje in cementarne ter lesne industrije z izjemo mizarskih obrtnih obratov, c) objekti predelovalne industrije, in sicer vsa nova projektirana predelovalna industrija ter vse povečave in adaptacije predelovalne industrije, če investicijska vrednost presega 50 milijonov dinarjev, č) železniške proge, ceste I. in II. redu in objekti na njih, mostovi z rn/.petino nad 30m na cestah III, ln IV. reda, javne in industrijske žičnice, letališča in pristanišča, d) kmetijski in gozdarski objekti in naprave, če njihova vrednost presega 25 milijonov dinarjev, e) ureditev ali naprava strnjenega nasadu sadovnjakov, vinogradov in drugih sadjursko-vinograd-niških objektov, če površina nasada presega 5 ha, f) skupinski vodovodi, čistilne naprave za industrijske odplake in za odplake iz naselij z nad 10.000 prebivalcev, melioracije, regulacije, vodne zgradbe in vodosilne naprave na vodotokih, ki prehajajo skozi dva okraja ali ki vplivajo na vodni režim preko območju qkraja, g) stalna gledališča, kulturni domovi z večjimi dvoranami, šolske zgradbe z več kot 4 učilnicami, hos-pitulni in poliklinični zavodi z več lcot 25 posteljami, mlekarne in klavnice, zimska kopališča, letna drsališča in športni stadioni ter podobni objekti, ki naj služijo javni uporabi za več kot 500 ljudi, h) vsi objekti, ki potekajo preko meje dveh ali več okrajev, i) vsi objekti, ki vgrajujejo uvozno opremo v vrednosti nad 10 milijonov efektivnih dinarjev, j) vsi objekti, ki se financirajo iz republiških sredstev, ne glede na vrednost in panogo. Za revizijo in potrjevanje investicijskih programov za vse ostale objekte, ki niso splošnega pomena zn Ljudsko republiko Slovenijo, je pristojen Okrajni ljudski odbor Ljubljana. Prošnje, je treba vlagati pri naslovu: Komisija za' revizijo investicijskih programov pri Tajništvu zu gospodarstvo OLO Ljubljana. 3) Za revizijo glavnih projektov je glede na značaj in vrsto objekta pristojna Komisija za revizijo glavnih projektov pri OLO Ljubljana, ali pa pri Sekretariatu za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve LRS v Ljubljani. Pristojnost je razmejena z Odredbo o določitvi objektov, za katere bo opravljala revizijo glavnih projektov Komisija za revizijo glavnih projektov pri Sekretariatu Izvršnega sveta za urbanizem, stan. izgradnjo in kom. zadeve, ki je pristojna za revizijo glavnih projektov objektov, ki so splošnega pomena za Ljudsko republiko Slovenijo in ki so: a) električni vodi. razdelilne in trafopostaje napetosti 26 kW in več ■ ter elektrarne moči nad 100 kVA, b) rudarski objekti in naprave, objekti za pridobivanje nafte in zemeljskega plina, objekti metalurgije, bazične kemične industrije, strojegradnje in cementarne ter lesne industrije z izjemo mizarskih obrtnih obratov, c) objekti predelovalne industrije in sicer vsa nova projektirana predelovalna industrija ter vse povečave in adaptacije predelovalne industrije, če investicija presega vrednost 50 milijonov dinarjev, č) železniške proge, ceste I. in II, redu in objekti nn njih. mostovi preko razpetine 50 m na cestah III. in IV. reda. javne in industrijske žičnice, letališča in pristanišča, d) kmetijski in gozdarski objekti in naprave, če njihova vrednost presega 25 milijonov dinarjev, e) ureditev ali naprava strnjenega nasada sadovnjakov, vinogradov in drugih sndjarsko-vinogrnd-niških objektov površine nad 5 ha, f) skupinski vodovodi, čistilne naprave zn industrijske odplake in odplake iz naselij preko 10.000 prebivalcev, melioracije, regulacije, vodne zgradbe in vodosilne naprave nn vodotokih, ki prehajajo sitozi dva okraja ali ki vplivajo na vodni režim preko območja okraja, g) stalna gledališča, kulturni domovi z večjimi dvoranami, šolske zgradbe z več kot 4 učilnicami, hos-pitalni in poliklinični zavodi z več kot 25 posteljami, mlekarne in klavnice, če surovinska baza presega mejo okraja, cerkveni objekti, zimska kopališča, letna drsališča, športni stadioni in podobni objekti, ki naj služijo javni uporabi za več kot 500 ljudi, h) vsi objekti, ki potekajo preko dveh ali več okrajev. Za izvršitev revizije glavnih projektov vseh ostalih objektov je pristojna Komisija zu revizijo glavnih projektov pri OLO Ljubljana, kamor je tudi treba vlagati prošnje. 4. Za izdajo odločbe o gradbenem dovoljenju je pristojen izključno tisti občinski ljudski odbor, v čigar območju leži za gradnjo predvidena nepremičnina. Ce se objekt razteza čez več občin (železnica, cesta in podobno), izda gradbeno dovoljenje vsak pristojni občinski ljudski odbor za svoje območje. Prošnje za gradbeno dovoljenje je treba vlagati neposredno pri krajevno pristojnem občinskem ljudskem odboru. 5. Za obeleženje stavbne črte in nivela je pristojen organ Odseka za geodetske posle pri Tajništvu za urbanizem OLO Ljubljana. 6: Za dovoljevanje izvajanja del v lastni režiji je po pravilniku o načinu izvajanja gradbenih del v lastni režiji (Ur list LRS, številka 17-83/55) v zvezi z določbami Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Ur list LRS, številka 26-130/55) pristojen upravni organ OLO Ljubljana, t. j. Tajništvo za urbanizem pri OLO Ljubljana. 7. Za imenovanje komisije za tehnični pregled izvedenih grudb. objektov je uzakonjena trojna pristojnost, in sicer: A) republiška gradbena inšpekcija imenuje po odredbi o določitvi objektov, za katere bo imenovala komisijo za tehnični pregled republiška gradbena inšpekcija (Ur list LRS, št. 24-85/54), komisijo za tehnični pregled za tc-le objekte: n) za električne vode, razdelilne in trafopostaje napetosti 26 kV in več ter elektrarne moči nad 100 kVA, b) zn objekte metalurgije, bazične kemične industrije, strojegradnje in cementarne, e) zn železniške proge, ceste I. in II. reda in za objekte na njih, zn mostove preko razpetine 30 m na cestah III. in IV. redu, za javne žičnice in letališču, č) za stalna gledališča, kulturne domove z dvoranami, ki imajo nad 200 sedežev oziroma, v katerih je predvideno predvajanje filmov, šolske zgradbe z več kot 4 učilnicami, hospitalni poliklinični zavodi z več kot 25 posteljami, mlekarne in klavnice, če surovinska baza presega mejo okraja, cerkveni objekti, zimska kopališča, letna drsališča in športni stadioni ter podobni objekti, ki naj služijo javni uporabi zn več kot 500 ljudi, f) zn vse objekte, ki potekajo preko dveh ali več okrajev. B) Občinski ljudski odbor imenuje po zakonu o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevali, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Ur. list LRS, št. 26-130/55) komisijo zn tehnični pregled dovršenih gradbenih objektov: a) stanovanjskih stavb, b) kmečkih gospodarskih poslopij, e) obrtnih delavnic, č) trgovinskih iu gostinskih lokalov. C) Za imenovanje komisije za j tehnični pregled vseh ustalili ob- ( jektov, ki niso pridržani v pristoj- . nost republiškega ali občinskega or-j gana, je pristojen upravni organ n Okrajnega ljudskega odbora Ljub-j j ljana. . i Pripominjamo še, da tehnični |j pregled rudarskih objektov oprav- < tja pristojna rudarska inšpekcija v sodelovanju z republiškim gradbenim inšpektorjem oziroma pristoj- J nim gradbenim organom Okrajne- i ga ljudskega odbora. Za vlaganje prošenj velja načelo, I da morajo biti prošnje vložene v vložišču tistega organa, ki je n8 I prvi stopnji pristojen za izvedbo upravnega postopka in za izdajo ustrezne odločbe. Ne glede nn »a- ] vedeno, investitorji ne bodo pogre- ! šili, če bodo vse prošnje vlagali po ! občinskih ljudskih odborih. Iz navedenega je torej razvidno, da so občinski ljudski odbori "" 1 prvi stopnji pristojni le za izdajo , gradbenega dovoljenja in glede ne- i katerih objektov zu imenovanje komisije za tehnični pregled ter z8 1 izdajo uporabnega dovoljenja, z« vse druge stvari pa je na prvi sto))' ’ nji stvarno pristojen Okrajni oz" ' roma repujjliški upravni gradben1 organ talco, kakor je natančneje j označeno zgoraj. III. PRITOŽBA s Proti odločbi upravnega organ8 Okrajnega ljudskega odbora, da s® zemljišče sme ali ne sme uporabil' za določeno gradnjo, je v 15 dne*1 po prejemu odločbe dopustna pr,‘ tožba na Sekretariat izvršnega sve-ta zu urbanizem, stanovanjsko gradnjo in komunalne zadeve LR-j' Zoper odločbo Okrajnega lju"' skegu odbora, s katero sc zavru8 zahteva za potrditev, in pa zop<‘( odločbo, s Katero se investicijsk' program potrdi s pripombami, i'"6 investitor pravico do pritožbe "? republiški Izvršni svet v 15 dne" po prejemu odločbe. Zoper odločbo 1. stopnje, ki j® je izaula Komisija za revizijo glajj' n i h projektov pri Okrajnem lj"‘< skem odboru, se lahko vloži v * dneh po prejemu odločbe pritoži)* na Komisijo zu revizijo glavni" projektov pri Sekretariatu Izvršn®' ga sveta za urbanizem, stanova®!' sko izgradnjo in komunalne za"®' ve LRS. Zoper odločbo I. stop"!.^ ki jo je izdala komisija za revizij glavnih projektov pri Sekretarja' izvršnega sveta za urbanizem, novunjsko izgradnjo in komunal" zadeve LRS, je v 15 dneh dopust" pritožba na Sekretariat izvršn"!-sveta zn urbanizem, stanovanj*" izgradnjo in komunalne zon"’ i LRS. Zoper odločbo gradbenega off f na občinskega ljudskega odbora, katero je bilo gradbeno dovolj""^ zavrnjeno, je v 15 dneh dopus'", pritožba nn upravni, organ Okr"J negn ljudskega odbora. Zoper odločbo, s katero kloni dovoljenje z« izvajanje ^r°' benih del v lastni režiji, se i"' „ slitor lahko pritoži v t5 dneh F prejemu odločbe nn Sekretariat vršnega sveta zn urbanizem, stu' f vnnjsko izgradnjo in komu"" zadeve LRS. j,. Zoper odločbo Komisije za j" nični pregled gradbenega obi<‘"i(„ s katero je bil prevzem gradi’® II i ( t 1 i I ! 1 I I I ! {a objekta odbit ali pa naložena iz-»rsitev naknadnih del, se lahko iz-del v 8 dneh po prejemu Hjočbe pritoži na okrajni ali re-publiški organ, ki je pristojen za »failbene zadeve. /.oper odločbe državnih organov, Hane v zgoraj označenih zadevah, J® razen v primeru odločbe o zavr-.i,V| oziroma o potrditvi investicij-programa s pripombami, mo-•pOpravni spor. e ,!,ritožba' mora biti kolkovana, v . ukor pritožitelj ni oproščen pla-n ®. t°ks, z državno takso po tar. L"; 5 TZ v znesku 90 din in z ob-gg takso po tar. št. 1/2 v znesku IV. GLAVNI PREDPISI tn>. 8C uporabljajo v gradbeno-Duvnem postopku. 0 ' dovoljenje, da se sme zvmlji-ur uporabili /.a določeno gradnjo; L, u 0 uporabi zemljišč za grad- namene (Ur. list LRS številka ‘Hmelj,,a uredba o generalnem tl pl,ll|u (Ur. list FLRJ, (ll.Ur. ba o varstvu javnih cest IUr' hst LRS, št. 41-134,53). Uril, 0*1. 0 zut'asnih gradbenih in in a?ls*j«"ih ureditvah na območ-'kr«j« Ljubljana (Ur. list LRS, *6-?49/55). Cii**/ t ■'-delava in potrditev in vesti* 1 k,‘Ku programa: C-;dba o izdelavi in potrditvi m-i| '"Oljskega programa (Ur. 1. FLRJ, •5;56/54 in 36-409/55), ilvest; • ■ ? rt“vt/.iji in potrjevanju Iti 8 HciJskega programa zn objekte, te,.,,, sPlošnega pomena za Ljudsko St Xo/34)SIOVe,,ijo (Ur liN( LRS> p^eluva in potrditev glavnega 6ii,Ur,estj(':V'ju o izdelavi in potrditvi in-8»n j„ ^kega programa in o polu-pWj, uepozilov zu zavarovonje iz-h,|i i investicijska delu (Ur. list 5•'■st. 36-409/55). ln.*v«janje gradbenih del: ?r8ill„0,\ 0 oddajanju in izvajanju '• ičSMs)del strel o,) "lh 'pženirje, ... |.r6tv .4 ,vPrnih vodij zn posamezne ' h-l5V5V)°V dc* (Ur' list FLllJ' pregled izvedenih i, Piwi„ .."Ljektov: iNo,,;,1^ o tehničnem pregledu ' < iu'- odredba o določitvi objektov, za katere bo imenovala komisijo za tehnični pregled republiška gradbena inšpekcija (Uradni list LRS, št. 24-85/54). V. TAKSE 1. Prošnje za ugotovitev zazidljivosti, za revizijo investicijskega programa, za revizijo glavnega projekta, zu dovolitev izvajanja gradbenih del v lastni režiji in za uporabno dovoljenje morajo investitorji kolkovati s 180 din državne takse (tar. post. 1 in 7 TZ) in s 95 din občinske takse (tar. št. l/a in 1/cc odloka o občinskih taksah). Vsaka priloga mora biti kolekovana s 25 din državne takse, pri čemer je treba pripomniti, da pri glavnem projektu ne zadošča kolekovanje v mapo uvezanega izvoda s 25 din, temveč da mora biti vsak sestavni del glavnega projekta kolekovan s 25 din državne takse (situacijski načrt posebej, vložni načrt posebej, statistični račun posebej, armaturni načrt posebej, tehnično poročilo posebej, proračun posebej itd.), skupna kolkovina pa je lahko nalepljena na notranji strani mape, v katero je projekt uvezun. 2. Prošnje zn gradbeno dovoljenje morajo biti kolkovane po tar. posl. I. in 22 TZ, ki so naslednje: ti) zn stanovanjske zgrudite in poslovne prostore: v mestih do 10.000 prebivalcev . ... t .. . 250 v mestih preko 10.000 prebivalcev do 50.000 prebivalcev .................... 500 v mestih preko 50.000 prebivalcev ..............1000 b) zu obrtne delavnice: v mestih do 50.000 prebivalcev .................500 v mestih preko 50.000 prebivalcev ..............1000 c) za tovarniške zgradbe 5000 Poleg zgoraj navedene državne takse morajo biti prošnje za gradbeno dovoljenje kolkovane z občinsko takso po tar. post. l/a in 1/cc odloka o občinskih taksah v znesku 95 din. 3. Za izvršitev komisijskega ogledu za gradnjo predvidenega zemljišča so investitorji dolžni poravnali državno takso po tar. p. 46 in 48 TZ v znesku 2500 din in občinsko takso po tar. št. 2/1 in 2/3 odloku o občinskih teksnh v znesku 300 din. 4. Za izvršitev tehničnega pregleda izvedenega gradbenega objekta so investitorji dolžni poravnati državno takso po tar. post. 47 in 48 TZ, ki je za objekt do 5 prostorov 1500 din, za objekt od 6 do 20 prostorov 2500 din in zn objekt preko 26 prostorov 5500 din. Poleg navedene državne takse je treba poravnati tudi občinsko takso po tar. št. 2/3 in 2/2, ki znaša za objekt do 5 prostorov 200 din, za objekt nad 20 prostorov pa 600 din. 5. Prošnje za obeležen je stavbne črte in nivelu morajo biti kolkovane s 680 din državne takse (tar. postavka 1, 7 in 48 TZ) in s 195 din občinske takse (tar. št. l/a, 1/cc in 2/3 odloka o občinskih taksah). Glede oprostitve takse veljajo obstoječi predpisi. Če se neki inve- stitor hoče posl užiti ugodnosti oprostitve taks po Uredbi o zidanju stanovanjskih hiš . delavcev in uslužbencev, zadošča predložitev potrdila pristojnega Občinskega ljudskega odbora o tem, da investitor izpolnjuje pogoje po čl. 7 Uredbe a zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 23/51). V takem primeru je investitor v grudbeno-upravnem postopku oproščen plačila vseh državnih in občinskih taks, ki so zgoraj navedene. VI. KOMISIJSKI STROŠKI Kadar je izvršen ogled za gradnjo predvidenega zemljišča ali tehnični pregled izvedenega gradbenega objekta, so investitorji po načelih upravnega postopka in po določbah pravilnika o tehničnem pregledu izvedenih gradbenih objektov (Ur. list FLRJ. št. 24/52) dolžni poravnati komisijske stroške, ki so nastnli zaradi prevoza in zamude časa. Ti stroški znašajo ob upoštevanju oddaljenosti zemljišča oziroma objekta in z ozirom na zapletenost primera 500 do 2000 din. Stranke so prav tako dolžne poravnali stroške komisije za revizijo glavnih projektov. Ta pojasnila so splošna in okvirna ter interesenti lahko vsak Čas dobe pismene ali ustne dodatne podatke za rešitev posameznega in morda bolj zapletenega primera pri gradbeno-pravnem odseku Tajništva za urbanizem 01,0 Ljubljana, Kresija, II. nadstropje, soba št. 49. Dolžan Branko 1. r. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBLJANA-ŠENTVID DRUŽBENI PLAN 2., 7. in 9. člena Eov Na podlagi I., Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. 1. FLRJ št. 26-269/55) in na podlagi člena 50. Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1956 (Ur list FI.RJ št. 14-135/56). določbami družbenega plana Ljudske skupščine Slovenije za leto 1956 (Ur. list LRS št. 13-43/56) in na podlagi 25. člena Statuta občine l.jub-ljann-Sentvid je sprejel občinski ljudski odbor na svoji seji dne 12. junija 1956 DRUŽBENI PLAN občine Ljitbljuna-Seiilvid za 1. 1956. PRVI DEL RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1956 Oltčinski družbeni plan vsebuje vse smernice splošne gospodarske politike, ki so izražene v družbenem planu zveze, republike in okraja. Osnovno nalogo, stabilizacijo našega gospodarstva, bomo dosegli z urejanjem trga, s povečano proizvodnjo blaga široke potrošnje, z zmanjšanjem investicij v kapitalno izgradnjo in pospešeno izgradnjo stanovanj. I. poglavje Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek V letu 1956 predvidevamo naslednji skupni družbeni proizvod in narodni dohodek: Skupni družbeni proizvod 1,835.451 Narodni dohodek 1,733.953 II. poglavje Industrija V letu 1956 se bo povečala industrijska proizvodn ja zn 11 %. Po posameznih strokah bo povečanje proizvodnje naslednje: ovečalu za 2%. Na to povečanje vplivala zlasti živinoreja, medtem ko se bo poljedelska proizvod- Indeks fizičnega obsega real. 1955.- 100 111 Proizvodnja električne energije .... 118% 117 Kovinska industrija..................... 108°/o 119 Elektroindustrija....................... 113 •/» 122 Lesna industrija......................... 136% 124 Tekstilna industrija...................... 122% Skupaj celotna industrija . . 111% Na povečano proizvodnjo v industriji bodo vplivale v letu 1956 novo zgrajene kapacitete v podjetjih TIKI, P la nica-šport in Telekom uni-kucijcDNadalje se bodo v letu 1956 dovršile rekonstrukcije pri podjetjih : Bombažna tkalnica, SKIl’ in H KI. Poleg tega je predvideno, da podjetje Rašica dokonča v letu 1956 izgradnjo svojih obratov. Obenem s povečanjem proizvodnje v industriji sc bo povečalo tudi število zaposlene delovne sile v industriji. V primerjavi z letom 1955 pričakujemo naslednje povečanje števila delovne sile: n ju le neznatno povečala. Zaradi izredno ugodne sadne letine v letu 1955 predvidevamo, da bo v letu 1956 donos v sadjarstvu nekoliko nižji. Za izboljšanje pogojev za uspešen napredek živinoreje bo v letu 1956 preskrbljeno z ustanovitvijo centra za umetno osemenjevanje in s selekcijo živine. Razen tega se bodo gradili silosi, da se zagotovi zadostno količina krmil v zimskem času. Za napredek poljedelstva se predvideva večja in smotrnejša uporaba umetnih gnojil. Izvedla se Povprečno število zaposlenih Reali«. 19S5 lit Proizvodnja električne energije ... 31 117 Kovinska industrija................... 321 119 Elektroindustrija.................... 796 122 Lesna industrija...................... 22 124 Tekstilna industrija ..................... 438 127 Živilska industrija................... 9 Skupaj . . 1617 Na osnovi predvidenega povečanja fizičnega obsega industrijske proizvodnje in povečanja števila zaposlene delovne sile, bo narasla produktivnost v industrijski proizvodnji zu 2%. III. poglavje Kmetijstvo Kmetijska proizvodnja se bo v letu 1956 v primerjavi z letom 1955 Plan 195* 32 321 865 30 512 9 1769 Indeks 103% 100% 108% 136% 116% 100% 109”/« bo oino-umelnih bo tudi analiza zemlje, ki gočila uspešnejšo uporabo gnojil. V letu 1956 se bo začelo tudi s pripravami zn melioracijo 200 ha zemljišč na področju, ki ga preplavlja Gameljščica s svojimi pritoki. Za uresničitev vseli teh nalog, ki so predvidene v kmetijstvu, je i investicijskem skladu občine predvideno 5,751.000 din. IV. poglavje Zadružništvo Na področju občine je 7 splošnih kmetijskih zadrug s 35 pospeševalnimi odseki. V letu 1956 bo treba utrditi delo pospeševalnih odsekov ter izboljšati delo strojnih odsekov. Povečala sc bo gospodarska dejavnost zadrug s tem, da se pri zadrugah formirajo novi odseki. Predvsem bomo v letu 1956 organizirali vrtnarske odseke. Poleg tega bodo kmetijske zadruge povečale odkup, ki bo omogočil zajeti večje tržne presežke. V. poglavje Gozdarstvo V letu 1956 bodo osnovne značilnosti gozdarske dejavnosti naslednje: 1. pospeševanje in gojitev gozdov, 2. vsklajevanje sečnje s prirastom, 3. gradnja gozdnih komunikacij. Plan sečnje točno predvideva količine in asortimente in onemogoča preveliko sečnjo. Sredstva okrajnega gozdnega sklada omogočajo pospeševanje in gojitev gozdov ter gradnjo gozdnih komunikacij. VI. poglavje Gradbeništvo Zmanjšanje investicijske dejavnosti v letu 1956 povzroča, da se celotna gradbena dejavnost v primerjavi z letom 1955 zniža za 25%. Dejavnost gradbenih podjetij se bo v letu 1956 preusmerila na gradnjo objektov družbenega standarda. Vil. poglavje Promet Na območju občine Šentvid posluje le en obrat podjetja Avto-obnova. Obseg proizvodnje te delavnice bo ostal neizpremenjen. Vlil. poglavje Trgovina Na področju občine se bo v letu 1956 povečal blagovni promet za 6%. Povečanje bo doseženo s povečanjem blagovnih fondov industrijskih predmetov široke potrošnje, povečanjem kmetijske proizvodnje in slednjič tudi s povečanjem uvoza blaga za osebno potrošnjo. Trgovska mreža bo ostala nespremenjena. Za boljšo opremo in modernizacijo trgovskih obratov so v občinskem investicijskem skladu predvidena določena sredstva. Trgovine kmetijskih zadrug bo treba usposobiti, da prevzamejo celoten odkup kmetijskih tržnih viškov. IX. poglavje Gostinstvo Promet v gostinstvu se v letu 1956 ne bo povečal, prav tako se tudi gostinska mreža no bo povečala. Osnovna naloga v letu 1956 bo, da se s sredstvi, ki prihajajo iz gostinstva v občinski investicijski sklad, opremijo gostinski obrati s sodobnim inventarjem, ki jim omogoča smotrno poslovanje. Tudi instrumenti, ki jih določa občinski ljudski odbor gostinskim obratom, so določeni tako, da pospešujejo razvoj gostinstva. X. poglavje Obrt Skupni družbeni proizvod so bo v letu 1956 povečal za 52®/o. Povečal se bo obseg proizvodnje v socialističnem sektorju obrti, zlasti v Mizarstvu Vižmarje, Opekarni Vodice, Sport-opremi in Čevljarni Šentvid. Poleg tega bo ustanovljeno novo kleparsko obrtno podjetje. Z razširitvijo proizvodnje se bo v letu 1956 socialistični sektor obrti močno okrepil. Za okrepitev in razvoj tega sektorju je v občinskem investicijskem ikladu predvideno 11,298.000 ; e) obrate, ki sc ukvarjajo z večjo ali serijsko proizvodnjo, 6%. Razvrstitev obrtnih podjetij in delavnic po navedenih skupinih je razvidna iz seznama, ki je priložen planu. 3. Komnalnn podjetja: Obrestna mera zn osnovna sredstva znaša na leto 2%. 4. Splošne in Kmetijske zadruge: Obrestna mera za osnovna sredstva, znaša na leto 2%. XV. poglavje Razdelitev dobička 1. Trgovina: Dobiček trgovskega podjetja na drobno, oziroma trgovine, ki ostane, ko se izločijo sredstva za okrajni družbeni investicijski sklad po 90. členu in sredstva za razdelitev potrošnikom po 92. členu Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 10/56), se vloži v oltčijiski družbeni investicijski sklad in se sme uporabljati le za Investicije v trgovini. 2. Gostinstvo: Dobiček gostinskih podjetij in gostišč, ki ostane, ko se Izločijo sredstva za okrajni družbeni Investicijski sklad po 113. oz. 90. členu Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 10/56) se razdeli: 30% v občinski družbeni investicijski sklad, 50% v občinski proračun. 3. Komunalna podjetja: a) Pekarna Šentvid vloži 50% del dobička, ki ustreza Zveznemu davku, v občinski družbeni investicijski sklad, ki se namensko uporabila za investicije v pekarnah. h) Ko odvede gospodarska organizacija iz svojega dobička znesek za investicijski sklad, krije obveznosti po zakonu iz dobička (člen 39 Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij Ur. list FLRJ št. 10/56). c) Iz dobička po odbitku zakonitih obveznosti se izloči plačilni sklad iz dobička s prispevkom za socialno zavarovanje in prispevkom za stanovanjski sklad. Plačilni sklad iz dobička znaša do 16% plačilnega sklada pred izračunom dobička. d) Po odbitku plač Iz dobička se izloči določeni del za samostojno razpolaganje, ki znaša 1 % od celotnega dohodka. Sredstva za samo- doseženega prometa odstotkih: Koloniulo Gradbeni material 2. Gostinstvo: naslednjih 3,5 % 1,5% Gostinskim podjetjem in gosti-določa sklad za plače oh ščem so -____ ,--------. ,, doseženega prometa z naslednjim1 odstotki: Gostinsko podjetje »Podgora« 15,5 /• Menza >Sorat 21,5*/' stojno razpolaganje komunalnega podjetja se smejo uporabiti tako, P<------- - - . kot določa 51. člen Uredbe o delitvi celotnega dohodku gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 10/56). e) Dobiček gospodarske organizacijo po odbitku dela za samostojno razpolaganje se odvede v občinski družbeni Investicijski sklad. 4. Splošne Kmetijske zadruge: Dobiček, ki ostane po izločitvi tistega dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička, se razdeli: a) 10% v občinski proračun, b) 40% v sklad Okrajne zadružne zveze. Sredstva tega sklada sme Okrajna zadružna zveza uporabiti samo za pospeševanje trgovinske dejavnosti. a) 50% Kmetijski zadrugi. XVII. poglavje 1. Občinske doklade na dohodek od kmetijstvu. Stopnja občinske doklade na dohodek od kmetijstva znaša 14% za teritorij bivše občine Šentvid, za katastrske občine bivše občine C** nuče in Vodice pa 12% katastrske-; ga dohodka. , 2. Občinska doklada na dohod' nino samostojnih poklicev in zasebno pravnih oseb. Občinska doklada na dohodni110 samostojnih poklicev in zasebn1 pravnih oseb znaša 35%. , Brivci in frizerji, čevljarji, ®'| stilci čevljev, čuvarji lokalov, «*(*,' novani, vozil in prtljage, dežnikarj" XVI. poglavje Sklad za plače gospodarskih organizacij I. Trgovina: Trgovskim podjetjem in trgovinam se določa sklad za plače od no vanj, vozil dimnikarji, garderoberji, izdelov®1' ci perilu, krojači, krpalci vreč, krz' nurji, maserji in pedikerji, modi*, ke, perice in likulke, popravljaj glasbil, popravljalci nogavic, Pr°' prog in drugih tkanin, predi iskoV#1-ci tkanin, snužilci oken, šivilje, v°' zilje, žagarji drv in osebe, ki •* ukvarjajo s prepisovanjem, razrob0' žcvanjem. kopiranjem, plakctir*' njem ler sestavljanjem oglasov 1 reklam — pod pogojem, da se pr°' tožno bavijo z uslužnostnimi opr»' vili zasebnim potrošnikom plačaj0 samo 10% doklade na dohodnin0, Občinska doklada samostojni111! poklicem in zasebno pravnim (,sC' bam se ne odmeri zavezancem, terimi celokupni letni Čisti dohode* ne presega 160.000 dinarjev. Dohodnina skupaj z občinsko dinj klado ne sme znašati več kot 80 'M davčne osnovo. Občinska doklada se odmerja H plačuje istočasno in na isti nai1 kot dohodnina. TRETJI DEL XVIII. poglavje A. BILANCA proračunskih sredstev Občine Ljubijnnn-Šentvid za leto 1. Sredstva 1956 t. 2. 3. 4. 5. Del dobička gospodarskih organizacij............... Del prometnega davku Iz gospodarstva............... Del posebnega proračunskega prispevka ..... Del dohodnine kmečkih gospodarstev................. Del dohodnine ostalih poklicev. . . . .-........... 6. 45% občinske doklade na dohodke od kmetov . . . 7. Občinske doklade na dohodke ostalih poklicev . . . 8. Občinski prometni davek........................... 9. Lokalne takse..................................... 10. Zcinljarina (brez kmetijstvu)..................... 11. Dohodki uradov in ustanov......................... 12. Ostali proračunski dohodki........................ 13. Davek na mulnprodujni promot...................... 14. 50% ostalega dobička gostinskih podjetij in pavšalnih podjetij.......................................... Skupaj proračunska sredstva II. Izdatki 1. Administrativni proračun.......................... 2. Dotacija gospodarstvu............................. 3. Negospodarske Investicije......................... Skupaj Izdatki B. SREDSTVA SKLADOV OBČINE ŠENTVID V LETU f. Občinski invcstic. sklad bo znašal v letu 1956 . . . 2. Sklad za zidanje stanov, hiš bo znašal v I. 1956 . . . 3. Občinski cestni sklad bo znašal v letu 1956 .... 4. Občinski sklad za pobijanje alkoholizma bo znašal v letu 1956 ....................................... v 000 (,i” 2.808 172 1.908 3.258 5.000 4. (MIO 26.000 1.600 241 80 60 2.563 3.087 32.739 52.239 300 32.759 1956 24.794 37.4)? 976 4.961 XIX. poglavje Ta družbeni plan velja od 1- J Prehodne določbe nuarja 1956. Svet za gospodarstvo in komu- Predsednik nalo je pooblaščen, da po potrobi Občinskega ljudskega lzd