■o -Г<"> im -t-■r- INTERVJU — Matej V Spehar o sodobnih medijih str. 26-27 NASA TEMA SPORT Kdo plačuje ceno poceni oblačil? str. 12-13 Pred nekmo na Celjsko kočo, po zmagi na surfanje Stj8 ^) .. m, St. 40 / Leto 73 / Celje, 4. oktober 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Pivo, klobase in preste na savinjski način Savinjski Oktoberfest ni zgolj »uvožen« praznik piva, temveč ima tudi bogato domačo etnološko noto. Del dogajanja je tradicionalni Hmeljarski likof, na katerem so hmeljarji tudi letos ob koncu obiranja potegniličrto pod sezono. To je hkrati še en kamenček v izjemno uspešni žalski turistični zgodbi, povezani s hmeljem, pivom in fontano. str. 36-37 str. 15 Г1AGER \ • ' i/M д_X S tem kuponom, pri nakupu živil nad 25 eur. KAVABARCAFFE CLASSIC, 400 g ZASTONJ! 1D990G 081 121 Veljavnost kupona je od 4.10. - 11.10.2018 ' AKTUALNO Varno v novo kurilno sezono str.3 GOSPODARSTVO Svojo gazelo končno dobile tudi Zreče str. Sedemdeset let Celjskih lekarn str. 5 NA PRAZNIČNEM OBISKU ^^ V Občini Vojnik str. 28-29 REPORTAŽA Kje vse najdemo izdelke Cinkarne Celje? str. 32 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI — - * * W _ BREZPLAČEN! o. ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH 2 do 2,80 € + davek (bio + 0,20 €) ^ Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.20 €). > X СЧ TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! > X'- Foto: GrupA Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "Konten s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2109900081121 2 AKTUALNO ZADETKI »Želimo biti vedno boljši in na koncu prvi in najboljši.« Peter Smole, direktor GKN Driveline Slovenija »Z gotovostjo lahko trdim, da so kakovost, učinkovitost in varnost naših izdelkov ter strokovno svetovanje dodana vrednost lekarn.« Lilijana Grosek, direktorica Celjskih lekarn »Pravična trgovina opozarja na globalne probleme. Vedno več je izkoriščanja ljudi in narave, prekarnega dela, multinacional-ke imajo vedno večji vpliv.« Živa Lopatič, vodja pravične trgovine »V zadnjem desetletju je vsak človek postal neke vrste svoj medij, ki oddaja vsebino in zajema povratne informacije.« Matej Špehar »Vedel sem, da je večina ljudi dvomila vame. Imam 35 let igralskih in trenerskih izkušenj v rokometu. Moral sem dokazati, da zmorem.« Tomaž Ocvirk, novi trener RK Celje po zmagi v ligi prvakov / \ S PETEK 17 4 t SOBOTA NEDELJA " t o 19 10 Predsednik vlade Marjan Šarec je spregovoril udeležencem drugega kongresa slovenskih občin v Rimskih Toplicah. Povprečnina le vrh ledene gore težav Premier Marjan Šarec o lokalni samoupravi na drugem kongresu slovenskih občin RIMSKE TOPLICE - »Težave so se kopičile 25 let, pokrajin, ki so zapisane v ustavi, še vedno nimamo, naš sistem lokalne samouprave je obtičal na poti. Čaka nas veliko dela,« je predsednik vlade Marjan Šarec na drugem kongresu občin v Rimskih termah v Rimskih Toplicah nanizal nekaj ključnih razmišljanj o aktualnem stanju delovanja občin in izzivih, ki jih čakajo. Problematika povprečnine je bila v ospredju vprašanj, ki so jih župani postavljali premierju. Izpostavili so tudi ostale težave, s katerimi se srečujejo v občinah, kot so obvezne naloge, ki jim jih nalaga država, pridobivanje evropskih sredstev, državno sofinanciranje investicij ... »Povprečnina predstavlja vrh ledene gore vseh težav pri izvajanju lokalne samouprave pri nas, težave so sistemske in jih ni mogoče rešiti v kratkem času, glede na to, kako dolgo so se kopičile,« je povedal prvi mož vlade. Verjame, da se bo vlada s predstavniki združenj občin uspela z manj napetosti kot minula leta dogovoriti o višini povprečnine za prihodnje leto in da bo ta takšna, da ne bo zarezala v razvojna sredstva občin. »Višina povprečnine lahko sega do vsote, ko je še vzdržna za proračun, kajti evro povpreč-nine pomeni približno dva milijona evrov v proračunu,« je opozoril premier in pozval k ustanovitvi delovne skupine predstavnikov vseh treh združenj občin, ki se bo potem sestala s finančnim ministrom. Kot nekdanji župan več posluha za občine? Marjan Šarec je udeležencem drugega kongresa slovenskih občin v Rimskih Toplicah zagotovil, da se kot nekdanji župan Kamnika zelo dobro zaveda, s kakšnimi težavami se soočajo v občinah, in bo to izkušnjo upošteval tudi pri vodenju vlade. Ob tem je ponovil, kar je zagovarjal tudi kot nekdanji župan, da bi občine morale imeti eno združenje in ne tri, kot jih imajo zdaj, saj bi lahko bile pri dogovarjanjih z vlado bolj učinkovite. Premier je tudi prepričan, da je občin v Sloveniji preveč in da je nekoč vladala prevelika ekspanzija pri njihovem ustanavljanju. Kar zadeva ustanovitev pokrajin, je Ša-rec poudaril, da še eno raven lokalne samouprave podpira in je ne vidi kot nov strošek in novo birokracijo. Meni, da je predvidenih štirinajst pokrajin preveč, zato se za- vzema za toliko regionalnih enot, kot je število naravnih, geografskih regij v Sloveniji. »Občine predstavljajo četrto vejo oblasti in smejo delovati kot sindikat, kar se dogaja ob pogajanju za povprečnino in ob drugih zadevah, ki se tičejo izvajanja lokalne samouprave. Prepričan sem, da v času te vlade županom ne bo treba protestirati pred vlado,« je še bil slikovit Marjan Šarec. Na pogovoru z župani je ob predsedniku vlade prvi dan kongresa občin v Rimskih Toplicah sodeloval tudi mi- nister za javno upravo Rudi Medved. Včeraj, drugi dan, sta se kongresa udeležila tudi predsednik države Borut Pahor, ki je bil častni pokrovitelj dogodka, in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kongres so na podlagi lanske dobre izkušnje skupno pripravila vsa tri združenja, ki zastopajo slovenske občine: Skupnost občin Slovenije (SOS), Združenje občin Slovenije (ZOS) in Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS). ROBERT GORJANC Foto: SHERPA w POGOVORNI VEČER TEATER V MUZEJU NASE SKRIVNOSTI Sreda, 10. oktobra, ob 18.00 v Muzeju novejše zgodovine Celje AKTUALNO 3 »Vsi napori reševalne skupine so usmerjeni v čim hitrejše reševanje ugrabljenih. Vendar lahko na podlagi podobnih primerov sklepamo, da bo dvanajst ugrabljenih v ujetništvu več tednov.« Slovenec v mreži nigerijskih piratov Pirati v Nigeriji ze dvanajst dni v ujetništvu zadrzujejo dvanajst mornarjev, med njimi tudi kapitana, ki je Slovenec. V ujetništvu še vedno ostaja dvanajstčlanska posadka švicarske ladje MV Glarus, v kateri je tudi slovenski kapitan, ki po neuradnih informacijah prihaja s Celjskega. V soboto, 22. septembra, so morski razbojniki ob obali Nigerije napadli švicarsko tovorno ladjo in ugrabili dvanajst članov posadke - med njimi tudi Slovenca - od skupno devetnajstih mornarjev. Na ladji Glarus je posadka prevažala žito iz Lagosa v Port Harco-urt, ko so se pirati povzpeli nanjo s pomočjo dolgih lestev in prerezali bodečo žico. Po mnenju Petra Vidmarja s Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani so mornarji naredili vse, kar je bilo v njihovi moči: »Posadka ima omejene možnosti za branjenje ladje, tovora in osebja, saj nima orožja. Mornarji imajo navodila, naj naredijo vse, kar je možno, da se izognejo morebitnim napadom, a ko se napadalci približajo ladji, imajo na voljo le >mehke obrambne načine<. Med slednje spada uporaba hidrantnih vodnih topov, ki pa niso najbolj učinkoviti.« Ko napadalci enkrat stopijo na ladjo, je najbolje, da se posadka skrije v sobo ali se preda. Nikakor pa ni to čas in prostor, po Vidmarjevem mnenju, da bi kdorkoli igral heroja. Glede na radarsko sliko, ki so jo objavili drugi mediji, je razvidno, da se je posadka poskušala izmakniti napadalcem, vendar neuspešno. Na ladji je ostalo sedem mornarjev - ki jih trenutno varujejo nigerijski vojaki - saj so imeli razbojniki premajhne čolne, da bi odpeljali celotno posadko. Ugrabljene mornarje pa so pirati prepeljali na kopno. Že dvanajst dni pogajanj Poleg Slovenca, ki je kape-tan posadke, so med ugrabljenimi še sedem Filipincev, in po en državljan Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Romunije in Ukrajine. »Po ugrabitvi posadke se najprej odzove lastnik ladje ali ladjar, ki ima za tovrstne situacije že dodelan protokol. Nato lastnik, v tem primeru podjetje Massoel Shipping, poskuša vzpostaviti komunikacijo z ladjo in oblastmi, kjer se ladja nahaja. Prav to je švicarsko podjetje tudi storilo, obenem je oblikovalo skupino, ki se že dvanajst dni pogaja z ugrabitelji,« je pojasnil Vidmar. Informacija o znesku, ki ga pirati zahtevajo, še ni znana. Kje zadržujejo ugrabljene mornarje in kakšni so nadaljnji postopki, na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve ne želijo komentirati, saj bi s tem lahko ogrozili postopek pogajanj. Neuradno smo izvedeli, da je švicarsko podjetje nenehno v stiku s svojci slovenskega kapitana, nudi jim tudi podporo svetovalcev, če bi jo potrebovali. Vse odvisno od višine zneska V zadnjem desetletju je število piratskih ugrabitev upadlo. Kljub izboljšanju statističnih podatkov je bilo samo letos na tem območju ugrabljenih 35 mornarjev. »Vsi napori reševalne skupine so usmerjeni v čim hitrejše reševanje ugrabljenih. Vendar lahko na podlagi podobnih primerov sklepamo, da bo dvanajst ugrabljenih v ujetništvu več tednov. Gre le za vprašanje časa in spretnosti pogajalcev, kdaj se bodo ugrabljeni tudi vrnili domov,« je pojasnil Vidmar. Od zneska, ki ga bo švicarsko podjetje pripravljeno plačati za odkupnino, je namreč odvisno, kako hitro bo dvanajstčlanska posadka na prostosti. Na uresničitev zahtev ugrabiteljev bodo poleg višine zahtevanega zneska vplivali tudi drugi pogoji, pod katerimi bodo pirati izpustili ugrabljene mornarje. ANJA HOHLER Foto: shipspotting.com »Mornarji imajo navodila, naj naredijo vse, kar je možno, da se izognejo morebitnim napadom, a ko se napadalci približajo ladji, imajo na voljo le mehke obrambne načine<. Med slednje spada uporaba hidrantnih vodnih topov, ki pa niso najbolj učinkoviti.« Varno v novo kurilno sezono Ste kupili ustrezno kurilno napravo? - Previdno tudi pri energetskih prenovah fasad Zaradi nove kurilne sezone opozarja dimnikarska sekcija Obrtno podjetniške zbornice Slovenije na različne nevarnosti. Pomembni so tako požarna kot zdravstvena varnost in po drugi strani varčevanje ter varovanje okolja. V najhujšem primeru nas neprevidnost lahko celo stane življenja. V primeru, če ste kupili novo peč, imate nov ali popravljen dimnik ali nov ogrevalni sistem, sekcija svetuje, da dimnikarja o tem obvestite. Dimnikar bo opravil obvezen prvi pregled naprave in jo vpisal v evidenco kurilnih naprav. »Če naprava ni prijavljena, ne more nihče skrbeti za njeno pravilno delovanje in redne preglede,« svarijo dimnikarji. Za novo kurilno sezono moramo odpraviti tudi napake na kupljeni novi kurilni ali dimnovodni napravi, ki jih je dimnikar opazil med svojim prvim pregledom ter opozoril na nepravilnosti. Dimnikarska sekcija svetuje, naj se uporabnik z dimnikarjem posvetuje že pred nakupom nove kurilne naprave. »V številnih primerih je šele dimnikarska služba uporabnika seznanila, da ima vgrajeno povsem neustrezno kurilno napravo. Dimnikarska Prav tako ni vseeno, kakšen les uporabljamo za kurjenje. Potreben je zračno suh les, saj bo in emisije. Poleg tega takšen oblog, peč in dimnik bolj obrememflffiH I Tudi energetske prenove fasad morajo biti izvedene strokovno, saj lahko pride do njihovega pregrevanja in vžiga. »Pri tem se žal pogosto zgodi, da izvajalci spregledajo in preprosto prekrijejo zračnike ter druge odprtine za dovod zraka,« opažajo dimnikarji in opozarjajo na posledice takšnega ravnanja. »Pri prenovah fasad moramo biti pozorni tudi na vezne elemente med kurilnimi napravami in dimniki, ki morda prečkajo zunanjo steno stavbe,« svetuje dimnikarska sekcija. Posledici neustrezne prenove fasade sta lahko njeno pregrevanje in vžig. služba mora biti dovolj strokovna, zato je treba pri izbiri dimnikarske službe ravnati pazljivo,« še opozarjajo dimnikarji. Nekateri nestrokovni dimnikarji namreč izdajajo pozitivne zapisnike tudi za neustrezne kurilne naprave. Spremenjen dovod zraka? Letos je bilo ugotovljenih največ negativnih odstopanj pri klasičnih centralnih pečeh na drva. Te dokazil o ustreznosti niso imele ali so presegale predpisane emisijske vrednosti, opominjajo dimnikarji. »Pri kurjenju s poleni je treba imeti vgrajene vodne zbiralnike toplote. Težko ei predstavljamo položaj, ko pooblaščen inštaleteo uporabniku dobavi in vgradi novo neustrezno kurilno napravo, ki sploh ne bi smela biti vgrajena,« še svari oekoija. Tržni inšpektorat je v številnih jarimerih že izdal propoved njihove prodaje. Dimnikarski pregled je potreben tudi po poletni obnovi sianovanj alt hiši, saj lahko pride do spremenjenega dovoda zraka. To se lahko dogaja že OSIELnSRSDSiidBilEpStS! in РмпЈНшеОшР pgluOieplk a- ШиЛгегсЗИнбш^тЖвРјШ nji ventilatorjev na zračnike, pri kuhinjskih napah, klimatskih napravah, sušilnih strojih ... »Vse te naprave spreminjajo dovod zraka ali vplivajo na tlačne pogoje v prostoru. Ob vsaki takšni spremembi z izbrano dimnikarsko službo obvezno preverite, ali je tudi v novih pogojih obratovanje kurilne naprave varno,« opozarjajo javnost. BJ, foto: arhiv NT OBLIKOVALEC KOVIN (m/ž) Opis delovnega mesta: upravljalec strojev za oblikovanje kovie - ieox Nudimo: po preizkusni dobi možnost zaposlitve za eedoločee čas, redeo ie stimulativno plačilo, dobre ie urejene delovne pogoje, eeoizmeesko delo, možnost napredovanja. Pričakujemo: vsaj 3. stopnjo izobrazbe (zaželena je tehnična smer), poznavanje osnov v strojništvu, samostojnost in odgovornost pri delu, natančnost in prilagodljivost. Zaradi povečanega obsega dela iščemo nove sodelavce v proizvodnji (m/ž). Delati lahko začnejo takoj in sicer za daljše obdobje. Življenjepise nam pošljite na ZOTTEL TRADE, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 19, 3310 Žalec ali na zottel^^^l^et; kontaktna oseba: Linda Zottel: 031 281 989; www.zottel.si NAGRADNA KRIŽANKA SEZNAM STORITEV Z NAVEDBO CEN NAJVIŠJA RESNICA VVEDANTI ZAPLETENA, TEŽKO RAZREŠLJIVA ZADEVA LATINSKI IZRAZ ZA ZRAK POPOTNI KLOBUK PRI ST. GRKIH ENOTA ZA POSPEŠEK ZEUKO REBRAČA MESTO V ZAHODNI INDtll VEČANJE, VIŠANJE POMLADNI MESEC 17 GRŠKO SVETIŠČE, TEMPELJ NORVEŠKI POLARNI RAZISKOVALEC AMUNDSEN REKA, KITECE SKOZI ŽENEVSKO JEZERO NORVEŠKI POLITIK, PRVI GENERALNI SEKRETAR OZN (TRYGVE HAL VDAN) LEBRON JAMES OŽJI SORODNIK FIGURA, PODOBA 19 LOMLJENJE HRVAŠKI KOMEDI-OGRAF VELIKA-NOVIC 25 EDINI PRIMEREK, ENOJNIK NEMŠKI ORGANIST (KASPAR) 10 NAŠ ZBOROVODJA (FRANCE) NEKD. NOG. KARIĆ SLOVENSKI KIPAR (ALOJZU) 12 DEL NOGE POD GLEŽNJEM KAREL 0ŠT1R SNOV IZ VANHJE POLJSKI PISATELJ (MAREK) NEKD. ANG. ATLET (SEBASTIAN) 21 KOTNA MERA POJAV NA MORJU PERNATO-LISTA PALMA 24 14 NAELEK-TREN DELEC PESNIK TÄUFER OMAMA 18 DOMAČE BRANJE, BERIVO 23 ZEVSOV SIN, AJAK MESTO V SEVEROZAHODNI SIRIJI 16 20 ITALIJANSKI IGRALEC MANFREDI 15 ŽIVALSKI IZTREBKI POMOČ: FRKA-zapletena, težko razrešljiva zadeva, HLASKO-poljski pisatelj (Marek), RAJKOT-mesto v zahodni Indiji, ROTANG-pernatolista palma Nagradna križanka Geslo križanke iz TV Okna št. 39: Pecivo za vse priložnosti. Nagrajenci Gorenjskega glasa so: Stanislava Fatur, Pivka, Jakob Križnar, Škofja Loka in Peter Šuligoj, Nova Gorica. Geslo nagradne križanke pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Trije reševalci bodo prejeli Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. novi tednik radio celie 1 2 3 4 S 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 TV okno tedenska priloga slovenskih regionalnih časopisov: Primorske novice, Novi tednik, Gorenjski glas. Izdajajo: Primorske novice, d.o.o., Koper, Ul. OF 12, NT&RC, d.o.o., Celje, Prešernova 19, Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova 4. TV sporedi: Uredništvo Vikenda, Mateja Košir. Oglasno trženje ovitka Primorske novice, Telefon: 05/335-93-28, E-pošta: irena.nabergoj@primorske.si.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Izhaja ob četrtkih in petkih. Naklada 70.000 izvodov. 4 GOSPODARSTVO GAZELA Za naziv najboljšega hitro rastočega podjetja v regiji so se letos potegovali KGL iz Litije, GKN Driveline Slovenija iz Zreč in Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah. Na fotografiji direktorji podjetij (z leve): Bojan Železnik, Peter Smole in Tomi Rumpf. Svojo gazelo končno dobile tudi Zreče Najboljši med najboljšimi je letos GKN Driveline Slovenija - Brez dobre ekipe in dobrih lastnikov rasti ne bi bilo, pravi direktor Prvič v osemnajstih letih, odkar Slovenija izbira najboljša hitro rastoča podjetja ter promovira dinamično in trajnostno rast gospodarstva, je naziv najbolj uspešne gazele v savinj-sko-zasavski regiji šel v Zreče. Dobilo ga je podjetje GKN Driveline Slovenija, ki sicer na lestvici sto najhitreje rastočih v obdobju med letoma 2012 in 2017 ni na vrhu. Zaseda šele 83. mesto, vendar ga je posebna komisija kot najboljšega izbrala zaradi nadpovprečno hitre rasti, nenehnega ustvarjanja novih delovnih mest in trajnostne naravnanosti. GKN Driveline izdeluje milijonov evrov, kar pomeni homokinetične zglobe in polgredi za avtomobile ter je v lasti angleške korporacije z enakim imenom. V zadnjih petih letih je čiste prihodke od prodaje povečal za 1,7-krat in na novo zaposlil več kot sto ljudi. Lani so prihodki znašali 83 milijonov evrov, letos naj bi se povzpeli na več kot 106 23-odstotno rast. Družba se v svoji dejavnosti uvršča med najboljše v Sloveniji, po čistem dobičku je na prvem mestu. Lani je znašal malo manj kot 6 milijonov evrov. GKN Driveline Slovenija, ki trenutno zaposluje 450 ljudi, polovico prihodkov ustvari s prodajo sestrskim podjetjem znotraj STROJNI TEHNIK (m/ž) Opis delovnega mesta: upravljalec strojev za obdelavo kovin - inox Nudimo: po preizkusni dobi možnost zaposlitve za nedoločen čas, redno in stimulativno plačilo, dobre in urejene delovne pogoje, enoizmensko delo, možnost napredovanja. Pričakujemo: vsaj 3. stopnjo izobrazbe (zaželena je tehnična smer), samostojnost in odgovornost pri delu, natančnost in prilagodljivost. Zaradi povečanega obsega dela iščemo nove sodelavce v proizvodnji (m/ž). Delati lahko začnejo takoj in sicer za daljše obdobje. Svoje izkušnje sta na podelitvi priznanj z letošnjimi gazelami delila tudi Bogomir Strašek (levo) in Anton Kisovar. Prvi je direktor in lastnik podjetja KLS Ljubno, ki je bilo zlata gazela Slovenije leta 2011, drugi pa podjetja Tehnos, ki si je naziv najboljše gazele v državi prislužilo lani. korporacije, drugo polovico ustvari s prodajo končnim proizvajalcem avtomobilov. Čez pet let center odličnosti Značilnosti zreškega podjetja so nenehno učenje, inovativnost ter vlaganje v zaposlene in proizvodnjo. V zadnjih treh letih je predvsem v posodobitev opreme in nekaj tudi v širitev proizvodnih prostorov vložilo 20 milijonov evrov. Direktor Peter Smole napoveduje, da bo GKN Driveline Slovenija čez pet let center odličnosti za celotno korporacijo GKN v jugovzhodni Evropi. Na vprašanje, kako podjetju kljub velikosti uspeva nenehno rasti, odgovarja: »V prvi vrsti sta potrebna dobra ekipa in dober lastnik, ki verjame v zaposlene in rast podpira. Za to se je treba nenehno dokazovati. Nam je v vseh teh letih uspelo ustvariti dober odnos z lastniki in tudi s kupci in to oboje je predpogoj za rast.« Smole tudi pravi, da je pridobitev naziva najboljša gazela v regiji vsekakor še dodaten dokaz, kaj podjetje zmore in kaj vse bo še naredilo. »Želimo biti vedno boljši in na koncu prvi in najboljši.« Najboljši med regijami GKN Driveline Slovenija se zdaj poteguje še za naziv najboljše gazele v državi. Ali mu bo uspelo in bo potrdil dejstvo, da je savinjsko-zasavska regija po številu dobitnikov zlatih, srebrnih in bronastih gazel najboljša med regijami, bo znano konec oktobra. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Gorenju in SwatyCometu oskarja za inovativnost Gospodarska zbornica Slovenije je že šestnajsto leto zapored podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih ter raziskovalnih zavodih. Letos je na regionalni ravni sodelovalo 197 inovacij in 772 inovatorjev. Med 42 finalisti, ki so bili najboljši na regionalnih izborih, je bilo tudi pet podjetij iz Savinjske regije. Dobila so dve zlati in pet srebrnih priznanj. Zbornica je z zlatom nagradila inovatorje iz Gorenja za novo generacijo pralnih in sušilnih strojev Asko ter inovatorje iz podjetja SwatyComet (to je konec septembra svoje ime spremenilo v Weiler Abrasives), ki so razvili novo tehnologijo pri izdelavi tankih rezalk. Med dobitniki srebrnih priznanj so s Celjskega Cetis, Mik, BSH Hišni aparati ter tudi Gorenje in SwatyComet, ki sta bila nagrajena še za dve svoji inovaciji. Zlato priznanje je letos dobila tudi radeška papirnica, ki sicer ne deluje v celjski regionalni gospodarski zbornici. Njeni inovatorji so razvili postopek priprave raztopine in obdelave papirja za bankovce, s katerim se bankovcem poveča odpornost. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gor-jup je ob podelitvi priznanj poudaril, da so inovatorji ljudje, ki skrbijo za našo skupno prihodnost. Politike je pozval, naj kot ustvarjalci gospodarskega okolja poskrbijo, da bodo inovatorji lahko uspešno delali tudi v prihodnje. JI Cetis za petino povečal prihodke Skupina Cetis je lani dosegla rekordne rezultate, saj je prvič v svoji zgodovini ustvarila več kot 61 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Letos posluje še bolje, poleg prihodkov je krepko povečala tudi čisti dobiček. Celotna skupina, ki jo sestavljajo štiri podjetja v Sloveniji ter po eno na Hrvaškem, v Gvineji Bissau in na Madagaskarju, je v prvem polletju ustvarila 31 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za skoraj dva milijona evrov več kot v enakem obdobju lani. Približno polovico prihodkov je ustvarilo matično podjetje v Celju, ki je v primerjavi z lani prodajo letos povečalo za malo več kot tri milijone evrov in je znašala 17,6 milijona evrov. K povečanju je največ prispevala prodaja varnostnih tiskovin, ki jih Cetis izdeluje že za 30 držav v Evropi, Južni Ameriki, Afriki in na Bližnjem vzhodu. Cetis je v prvem polletju kar 52 odstotkov prihodkov ustvaril na tujih trgih, lani v enakem času je izvoz predstavljal 41 odstotkov celotne prodaje. Ob polletju je Cetis imel skoraj tri milijone evrov čistega dobička, kar je štirikrat več kot lani, čisti dobiček celotne skupine je znašal 3,6 milijona evrov. Cetis do leta 2020 načrtuje za kar 47 milijonov evrov naložb v celotni skupini, od tega bo 31 milijonov evrov vložil v matično podjetje v Celju. Večino denarja bo porabil za nakup nove opreme. JI Vse tri dražbe neuspešne Stečajnemu upravitelju Benjaminu Pačniku ni uspelo prodati tudi slaščičarne Zvezda in gostilne Pri mostu. Dražb se ni udeležil nihče, čeprav je za oba gostinska lokala v središču Celja, ki ju tako kot hotel Turška mačka prodaja v stečaju celjskega podjetja Domine, zanimanje zelo veliko. Izklicna cena za hotel je bila malo več kot pol milijona evrov, za Zvezdo in gostilno Pri mostu pa malo več kot 300 tisoč evrov. Pačnik napoveduje, da bo kmalu pripravil predloge za nov krog prodaje. Izklicne cene bodo predvidoma nižje za 10 odstotkov, če se bo s tem strinjala največja ločitvena upnica Družba za upravljanje terjatev bank. JI Aerova upravna stavba še predraga Minuli teden je bila neuspešna tudi dražba, na kateri je stečajna upraviteljica Alenka Gril prvič prodajala del Aerove upravne stavbe v Ipavčevi ulici v Celju. Skupaj z njo in s parkirišči so bili naprodaj tudi vsa oprema, ki je še v stavbi, ter dve skladišči nevarnih odpadkov. Izklicna cena je znašala malo več kot 1,4 milijona evrov, kar je očitno še previsok znesek, ki bi lahko pritegnil morebitne kupce. Grilova še ne ve, ali bo na naslednji dražbi te nepremičnine in opremo spet prodajala kot celoto. Kot pravi, mora odločitev o tem sprejeti največja ločitvena upnica slaba banka. Grilova prostore v upravni stavbi, ki v pritličju ter dveh nadstropjih skupaj merijo 4.600 kvadratnih metrov, že vse od začetka stečaja oddaja v najem različnim najemnikom. Poleg upravne stavbe v Celju je v stečajni masi Aera ostal le še 100-odstotni poslovni delež v podjetju Aero Beograd, za nakup katerega prav tako še ni posebnega zanimanja. JI Življenjepise nam pošljite na ZOTTEL TRADE, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 19, 3310 Žalec ali na zottel.sp@siol.net; kontaktna oseba: Linda Zottel: 031 281 989; www.zottel.si GOSPODARSTVO 5 Sedemdeset let nenehnih sprememb Celjske lekarne: od treh lekarn leta 1948 do današnjih 17 lekarn in treh lekarniških podružnic - Na prvem mestu kakovostne storitve ter celovite informacije in nasveti Celjske lekarne letos obeležujejo 70 let delovanja in 440 let lekarništva na Celjskem. Dejavnost izvajajo v dvanajstih občinah, ki so tudi njihove ustanoviteljice. Skrbijo za 145 tisoč prebivalcev in so po velikosti z 39 milijoni evrov letnih prihodkov četrti javni zavod na področju lekarniške dejavnosti v Sloveniji. Pod njihovim okriljem trenutno deluje 20 enot, od tega 17 lekarn in tri lekarniške podružnice. Celjske lekarne pri svojem delu nenehno uvajajo nove tehnologije, njihov galenski laboratorij vsako leto razvije nekaj novih izdelkov. Bile so tudi pionir na področju razvoja sistema avtomatske obdelave podatkov za lekar-ništvo. Najprej je bila Državna mestna lekarna, ki so jo sestavljale tri lekarne v Celju. Postopoma se je širila v okoliške občine in ko je bil leta 1968 ustanovljen regijski zavod Celjske lekarne, se je vanj vključilo osem lekarn in pet lekarniških podružnic, ki so skupaj zaposlovale 80 ljudi. »Takrat se je začelo veliko vlagati, a ne samo v lekarniške prostore, ampak tudi v kadre. Direktor Dušan Gradišnik je bil pravi pionir pri uvajanju informacijske tehnologije -ne samo v regiji, temveč tudi v Sloveniji. Odpirale so se nove lekarniške enote, nekaj jih je bilo treba ukiniti, med njimi na žalost mnogih Celjanov tudi nekoč najbolj znano lekarno na Glavnem trgu,« o nekdanjih časih pravi dolgoletna direktorica Lili-jana Grosek. Kot dodaja, je bilo ponovno prelomno tudi leto 1995, ko so se lekarne v skladu z zakonodajo morale preoblikovati v javni zavod. Pri tem je bilo kar nekaj zapletov, ki so se končali tako, da so lekarne na območju nekdanje občine Žalec šle na svoje, ostale lekarne so se povezale v zavod, kakršen je tudi danes in ki deluje na območju dvanajstih občin. Morda bo med članicami občin kmalu več, saj je pred približno letom iz občin Štore in Dobrna prišla pobuda, da bi se pridružili skupnemu zavodu. Polovica je magistrov farmacije Danes je v Celjskih lekarnah že 185 zaposlenih. »Številka morda v primerjavi z začetki pred petdesetimi leti izgleda visoka, vendar sta se v tem času način poslovanja in obseg dela zelo spremenila. Vsem spremembam je bilo treba slediti z zaposlovanjem primernega kadra, predvsem farmacevtov. Od vseh zaposlenih je trenutno polovica magistrov farmacije, pri čemer smo k delu pritegnili tudi strokovnjake z drugih področij, od ekonomije do psihologije,« pojasnjuje Lilijana Grosek. Tako kot vse lekarne po Sloveniji se tudi Celjske lekarne Lilijana Grosek: »Ves denar za prenovo lekarn in za uvajanje novih tehnologij zagotavljamo samo iz tržnega dela svojega poslovanja.« že vrsto let na svojem področju srečujejo z zasebniki ter s specializiranimi prodajalnami in drogerijami. »Konkurenca seveda je, a je ljudem še vedno pomembno, da določene izdelke kupijo v lekarni ter skupaj z njimi dobijo tudi prave nasvete. Z gotovostjo lahko trdim, da so kakovost, učinkovitost in varnost naših izdelkov ter strokovno svetovanje dodana vrednost lekarn,« poudarja Grosekova. Med prvimi z lekarniškimi roboti Za lekarniško dejavnost so značilne stalne spremembe, tako na strokovnem področju kot pri uvajanju novih tehnologij, kar je vse prej kot enostavno, pravi direktorica Celjskih lekarn. »Naš poklic je takšen, da se moramo vse življenje učiti in slediti vsem novostim na področju farmacije, poleg tega moramo slediti tudi hitremu spreminjajo predpisov, ki veljajo za našo dejavnost. Tu mislim zlasti na predpise državne zavarovalnice, ki poskuša obvladovati stroške za zdravstvo in omejuje brezplačne dostope do posameznih zdravil. Jezo ljudi zaradi tega pa najbolj čutimo v lekarnah.« Celjske lekarne so bile med prvimi v Sloveniji, ki so v svoje delo začele uvajati tako imenovane lekarniške robote za shranjevanje in izdajanje zdravil. Z robotskim sistemom je trenutno opremljena že več kot tretjina njihovih lekarn. »Te nove tehnologije nas rešujejo, saj bi nam drugače ob vseh administrativnih opravilih, ki jih lekarnam nalaga država, za bolnike ostalo zelo malo časa,« ugotavlja Grosekova. Poleg tega lekarniški roboti omogočajo lažje obvladovanje zalog, inventure so hitrejše, lažji je tudi nadzor rokov trajanja na zdravilih. Vse naložbe financirajo sami Celjske lekarne so v zadnjih dvajsetih letih prenovile vse svoje lekarne, nekatere med njimi celo dvakrat. Nekaj lekarn je dobilo druge prostore, med njimi na primer lekarna na Hudinji, ki so jo leta 2004 kot prvo preselili v enega od nakupovalnih središč. Vse prenove, pravi Lilijana Grosek, so usmerjene tudi v to, da obiskovalcem zagotovijo čim več zasebnosti, ter v skrajševanje vrst. Edina, ki celovite prenove še ni dočakala, je lekarna v celjskem zdravstvenem domu, kjer bi zanjo nujno potrebovali večje prostore, a jih žal ne morejo dobiti. »Zdravstveni dom se sam sooča s prostorsko stisko in zato že nekaj časa čakamo na ustrezno rešitev tega našega problema.« Vse prenove in posodobitve prostorov ter uvajanje novih tehnologij Celjske lekarne financirajo same. Izjema doslej je bila le lekarna v Rogaški Slatini, ki se je po desetih letih preskakovanja različnih ovir, kot pravi Lilija-na Grosek, končno preselila v samostojno zgradbo ob zdravstveni postaji. Pri naložbi je sodelovala tudi občina, ki je poskrbela za parkirna mesta. »Zagotavljanje denarja je velik napor, ker izdajanje zdravil na recept ni ustrezno financirano. Od zavarovalnic dobimo samo del sredstev, ki jih porabimo za to naše delo. Zato je zelo pomemben tržni del naše dejavnosti, kjer pravzaprav ustvarjamo prihranke za vse svoje naložbe,« pojasnjuje Grosekova. Več prostora za lastno proizvodnjo V Celjskih lekarnah s tržno dejavnostjo ustvarijo približno petino svojih letnih prihodkov. Pri tem ima zelo pomembno mesto lastna proizvodnja, ki pa je lekarna ne razvija samo zaradi zaslužka, ampak tudi zaradi samooskrbe v morebitnih izrednih primerih, če bi na trgu zmanjkalo določenih zdravil. Včasih je treba za posameznega bolnika prilagoditi določena zdravila ali jih pripraviti posebej zanj. Pred leti so v večjih lekarnah mazila in zdravila pripravljali sami, zdaj imajo Celjske lekarne že nekaj let vso proizvodnjo združeno na enem mestu. »Na ta način lažje sledimo vsem predpisom in zagotavljamo kakovost,« pravi Lilijana Grosek. V galenskem laboratoriju proizvajajo že 146 različnih izdelkov, kar je posebnost med slovenskimi lekarnami. Nekaj je tako imenovanih galenskih zdravil, ki se dobijo na recept ali brez njega kot pomoč pri samoozdravljenju, večina pa je kozmetičnih izdelkov. »Sledimo načelu, da so izdelki kakovostni in varni, da je v njih čim manj učinkovin, ki bi lahko povzročile alergije,« pojasnjuje Lilijana Grosek, ki je zelo ponosna, da je lekarna za eno od kozmetičnih linij dobila certifikat Naravna kozmetika. V 300 kvadratnih metrov velikem galenskem labora- toriju trenutno dela 12 ljudi. »Trenutno nas najbolj pestijo neustrezni prostori in že nekaj časa načrtujemo širitev in selitev. Koraka naprej ne moremo narediti, ker nas pri tem ovira veliko nejasnosti v novem zakonu o lekarništvu. Ker gre za veliko naložbo, bomo z njo, kljub temu da je nujna, počakali še nekaj časa,« pravi Grosekova. JANJA INTIHAR Foto: arhiv Celjske lekarne Delovni čas: (pon.-pet.): 700-2000 sob.: 700-i900 ned.: 730-1300 Sveže meso SVINJSKI VRAT S KOSTJO j Postrežno 1 kg ČOKOLADA MILKA COLLAGE Lešnik in malina; 93 g j HRENOVKE V NARAVNEM OVOJU Postrežno lkg T Ponudba velja v vseh trgovinah Jager do 9.10.2018. 6 IZ NAŠIH KRAJEV Polnilna postaja za mestne avtobuse že »raste« Sredi decembra poskusno, z novim letom redno obratovanje CELJE - Eno zadnjih dejanj pri vzpostavljanju mestnega potniškega avtobusnega prometa v celjski občini je gradnja polnilne postaje za stisnjen zemeljski plin ob Bežigrajski cesti. Avtobusi, ki bodo izvajali linijske prevoze, se bodo na tem mestu oskrbovali z ekološkim gorivom. Gradbena dela so se začela pred časom in bodo predvidoma končana do sredine decembra, ko naj bi se tudi začelo poskusno izvajanje linijskih avtobusnih prevozov. Investitorka projekta je Mestna občina Celje, v nj e- Končni videz bodoč polnilne postaje za mestne avtobuse nem imenu investicijo vodi javno podjetje Energetika Celje. Gradbena dela izvaja družba NRG iz Ljubljane s partnerjem, celjskim podjetjem Simes, ter še z dvema podizvajalcema. Pogodbena vrednost del znaša 795 tisoč evrov, v kar ni všteta priprava projektne dokumentacije in še nekateri drugi manjši stroški. Investicija vključuje izvedbo komunalne infrastrukture, vgradnjo tehnološke opreme za sti- snjen zemeljski plin (postavitev visokotlačnega zalo-govnika plina in naprave za polnenje, priklop na prenosni plinovod, električne inštalacije za daljinsko vodenje, vi-deonadzor itn) prometno ter zunanjo ureditev. Kot je povedal Primož Posi-nek, vodja tehničnega sektorja zemeljskega plina v Energetiki Celje, je polnilna postaja zasnovana štiristezno, z dve- J- ma točilnima otokoma in s štirimi polnilnimi priključki, z možnostjo nadgradnje s hitro polnilno električno postajo (ko bodo kdaj morda v rabi tudi električni avtobusi). Na območju polnilnice se trenutno izvajajo prva gradbena dela (utrjevanje terena, gradnja temeljev, vzpostavljanje električnega priključka, montaža nadstrešnice). Dobava in gradnja strojne tehnološke opreme sta predvideni za sredino novembra, konec tega meseca naj bi sledila tudi priključitev polnilne postaje na omrežje zemeljskega plina. Po poskusnem zagonu naprav sta konec gradnje in tehnični pregled objekta načrtovana za drugo polovico decembra, na začetku novega leta bo polnila postaja na Bežigrajski začela redno obratovanje. ROBERT GORJANC Fotografika: Energetika Celje Zgodbe na stenah učilnic MCC CELJE - Celjski mladinski center (MCC) je bil ustanovljen zato, da mladim omogoča izvajanje različnih pro-stočasnih dejavnosti, ki jih zanimajo. Vsak teden jim ponuja vrsto aktivnosti, od delavnic do tečajev in koncertov, ali zgolj prostore za ustvarjalno druženje. Zaradi prostorske stiske je že lani dobil v upravljanje tri nove učilnice v stavbi na Mariborski cesti 2, nad prostori mladinskega centra. Te učilnice je medtem uredil na poseben način. V centru so želeli, da bi bile tudi učilnice poslikane z motivi, povezanimi s Celjem, podobno kot so jih pred leti upodobili celjski umetniki v sobah njihovega mladinskega hostla. Nalogo je prevzela mlada celjska ustvarjalka Katja Kovše, študentka likovne pedagogike, ki se ukvarja tudi z risanjem stripov. V učilnicah je upodobila tri znane osebnosti, povezane s Celjem, to so Alma M. Karlin, Josip Pelikan in Alfred Nobel, na hodniku pa še vrsto tistih, ki jih manj poznamo, a so pomembno zaznamovali razvoj Celja. Tako je s pomočjo dijakov Gimnazije Celje - Center ustvarila štirinajst likov, ki so dolgočasne prostore spremenili v privlačna mesta za druženje in ustvarjanje mladih. Kot je povedala direktorica MCC Sonja Majcen, se je nekaj večjih projektov z novim šolskim letom že začelo. Eden takšnih je nastal skupaj z Zavodom Vozim, in sicer se imenuje Zasukaj volan v pravo smer. MCC je povabil mlade, da so iskali nevarnosti v celjskem prometu, na naslednjem srečanju bodo iskali rešitve za te nevarnosti, na zadnjem srečanju pa bodo z odločevalci skušali najti možnosti izvedbe teh rešitev. Humanitarno društvo Enostavno pomagam je MCC pred kratkim podarilo defi-brilator, ki je eden od dveh, ki sta v mestnem središču na voljo 24 ur. V prihodnjih mesecih bo v novih učilnicah vrsta delavnic in tečajev ali le druženj. Izvajali bodo bobnarske in slikarske delavnice, delavnice programiranja in samopo-dobe, tečaje tujih jezikov in igranja glasbil ... MCC načrtuje tudi soočenje županskih kandidatov o položaju mladih v Celju. V MCC deluje tudi Informacijska točka Europe Direct Savinjska, zato bo jeseni kar nekaj izobraževanj na temo EU in prihajajočih volitev v Evropski parlament. V duhu promocije EU in možnosti, ki jih ponuja, je bil tudi sobotni dogodek z naslovom EU si ti: prihajamo v vaš kraj. Na tako imenovanem koncertu s konceptom je nastopila tol-kalna skupina The Stroj. Ta je pripravila razstavo o svojem 20-letnem delovanju in predstavila svoje uspešnice. Po koncertu so lahko mladi slišali zgodbe članov zasedbe o tem, kako uspeti. S tem naj bi jih spodbujali pri njihovem iskanju priložnosti in koristi, ki jim jih prinaša življenje v EU. TC Inovativna podeželska osnovna šola DOBJE - Osnovna šola Dobje se je v preteklem šolskem letu vključila v Erasmus+ program, ki je namenjen izobraževanju učiteljev. Z mednarodnim projektom, ki je financiran iz sredstev Evropske unije, so učitelji dobili vpogled v različne šolske sisteme evropskih držav, spoznali so drugačne načine učenja in razvili jezikovne veščine. »Največja pridobitev projekta za našo šolo je, da smo naš šolski program umestili v mednarodni prostor. Zdaj vsaj približno vemo, kje smo v primerjavi s šolami v drugih državah Evropske unije. Učitelji so z odhodom v države, kjer ne razumejo jezika, osvojili vsaj osnove tujega jezika. Obenem zdaj bolje razumejo otroke, ki se učijo drugih jezikov,« je pojasnila koordinatorica mednarodnih projektov v OŠ Dobje Mateja Todorovski. Novosti, naučene v sklopu projekta, so namenjene tako učencem kot njihovim učiteljem. »Dve učiteljici sta obiskali izobraževanje na temo obvladovanja stresa na delovnem mestu. V obliki kratkih delavnic zdaj ti učiteljici izobražujeta preostalo učiteljsko osebje. Ravnateljica Suzana Plemenitaš nam je omogočila tudi obiske profesionalne terapevtke, ki nas uči, kako učinkovito komunicirati s sodelavci, starši in z otroki,« je pojasnila koordinatorica. Napredek so dosegli tudi na področju inovativnih pristopov k razvoju naprednih miselnih vzorcev pri otrocih. Kot rezultat izobraževanj učiteljev v tujini so tudi drugačna merila obnašanja otrok med poukom. Tako lahko osnovnošolci hodijo bosi, če želijo. V prvem razredu imajo učenci skrajšane učne ure, tudi odmori so krajši. Med glavnim odmorom so učenci ločeni v dve skupini, saj ena skupina obeduje, druga skupina pa počaka na prostem, ne glede na vreme, nato se zamenjajo. V letošnjem šolskem letu bodo uvedli še nekatere druge novosti, pomembne predvsem za zdravje otrok. Kumerdejeva nagrada Osnovna šola Dobje je prejela Kumerdejevo nagrado, kar je največja nagrada, ki jo podeljuje zavod za šolstvo na področju šolstva v Sloveniji. Komisija ocenjuje kakovost in inovativnost izobraževalnega procesa, poleg tega upoštevajo tudi nove pedagoške pristope in didaktične koncepte. »Nagrado smo prejeli, ker smo uvedli tako imenovan e-zvezek. Gre za Microsoftovo orodje, torej oblak, ki je na voljo vsem slovenskim šolam, in sicer na podlagi odobritve ministrstva za šolstvo. V e-zvezku učitelji pripravljajo gradivo za šolsko uro, učenci pa si lahko ogledajo snov in jo delijo s sošolci,« je pojasnila Todorovskova. »Orodje je v veliko pomoč predvsem učencem, ki izostanejo od pouka, da lahko z vpisom gesla dostopajo do gradiv in tabelske slike ter tako od doma nadoknadijo snov, ki so jo zamudili.« AH Odprtje čistilne naprave LJUBNO - V Lokah je bilo pred nekaj dnevi odprtje ljubenske čistilne naprave za komunalne vode. Občina je napravo, ki je postavljena v Lokah, celovito prenovila, saj je bila stara odslužena. Prav tako ni več zadoščala za današnje potrebe, saj je bila zgrajena že pred dvema desetletjema. Občina je namreč v preteklih letih poskrbela za javno kanalizacijo tudi v Radmirju in Juvanju, kar je za napravo pomenilo številne nove populacijske enote. Po prenovi so od stare čistilne naprave ostali le betonski deli. Njeno poskusno delovanje bo po pogodbi trajalo devet mesecev. Zasnovana je tako, da jo bo mogoče uporabiti še za dodatnih petsto prebivalcev. BJ Delujejo kot eno CELJE - Gasilska zveza Celje je pretekli četrtek na območju regijskega centra za ravnanje z odpadki v Bukovžlaku pripravila obširno gasilsko taktično vajo. V njej je sodelovalo kar 65 prostovoljnih in poklicnih gasilcev iz društev, ki so povezana v celjsko gasilsko zvezo. Poleg njih je v vaji sodelovala tudi Poklicna gasilska enota Celje. Vaja je tudi tokrat v nizu ostalih tovrstnih akcij pokazala, da so na Celjskem gasilci, tako prostovoljni kot poklicni, zelo dobro usposobljeni in tudi pripravljeni na najtežja posredovanja. Predpostavki četrtkove vaje sta predstavljala požar in nesreča z nevarno snovjo, ob kateri je prišlo še do verižne reakcije in požara v naravi ter do požara komunalnih odpadkov. Ta taktična vaja je bila ena obsežnejših v zadnjem času. Bistvo takšnih vaj je, da gasilci kljub svoji pripravljenosti in strokovnosti v primeru posredovanja v tovrstnih nesrečah spoznajo tudi območja in stavbe, kjer bi se lahko kaj takšnega kdaj zgodilo. Na terenu tako spoznajo, kakšne nevarnosti vse lahko prežijo, če bi se takšna nesreča tudi res zgodila. Toda takšne vaje niso pomembne le za gasilce, ampak tudi za podjetja, da se zavedajo skrbi za varnost. »Obstajajo podjetja, predvsem večja, ki tudi sama izrazijo zanimanje za vaje, da bi preverila tudi svoje načrte reševanja in evakuacije, so pa določena manjša podjetja, ki na to nekoliko pozabijo, predvsem na področju vzdrževalnih del. Gasilci smo nenazadnje tudi strošek, ko govorimo o vzdrževalnih delih, nekateri pa se ne zavedajo, kakšni stroški nastanejo, če res pride do nesreče,« pravi poveljnik Gasilske zveze Celje Janez Senica. SŠol, foto: GZ Celje Marsikdo bi moral biti ponosen na to, da imajo gasilci sodobno opremo za pomoč v primeru hudih nesreč z nevarno snovjo. IZ NAŠIH KRAJEV 7 LOKALNE VOLITVE V boj za šesti županski mandat CELJE - Aktualni celjski župan Bojan Šrot je v torek v novih prostorih stranke v središču mesta napovedal ponovno kandidaturo za županski stolček. V boj za še en mandat, že šesti zapovrstjo, se Šrot podaja s Celjsko županovo listo, ki so jo ustanovili pred približno mesecem. Razen Janka Požežnika, mestnega svetnika, in Vladimirja Ljubka, ki je večletni predsednik Krajevne skupnosti Pod gradom, listo sestavljajo politično neznana imena. »Zelo sem vesel, da smo uspeli v svoje vrste privabiti nove ljudi. Trenutno ima lista štiristo članov, do volitev nas bo po predvidevanjih od sedemsto do osemsto. Stranka ima sedež v Celju, kar pomeni, da odločitve sprejemamo znotraj mesta,« je pojasnil celjski župan Bojan Šrot. »Najpomembnejši projekti liste bodo na področju vrtcev, šol, socialnih razmer, cest in okolja.« V Celju je trenutno znanih pet županskih kandidatov, poleg aktualnega župana Šrota še Marko Zidanšek iz Slovenske ljudske stranke, Sandi Sendelbah z liste Odprto Celje, Branko Verdev iz SD in Matjaž Železnik iz SDS. AH Dva nova županska kandidata ŠENTJUR - V Šentjurju so znani trije kandidati za župana. Poleg trenutnega župana mag. Marka Diacija sta se pred dnevi predstavila še dva kandidata - neodvisni kandidat Janez Jenšterle, ki ima podporo Stranke modernega centra, in Mojca Inkret, kandidatka SDS. Janez Jenšterle, geolog po izobrazbi, ki zdaj pomaga na domači ekološki kmetiji, si je za geslo kampanje izbral Občina Šentjur - tukaj živim. Cilje je izbral na podlagi ge-ostrateške lege, tradicije in zgodovine občine. »Moji cilji so spodbujati podjetništvo in samooskrbo kmetijstvo, treba je oživeti lesarstvo, turizem in socialno podjetništvo.« Za kandidaturo se je odločil, ker je nezadovoljen s stanjem razvitosti občine. »Menim, da lahko geostrateški položaj in tradicija prineseta še več našim občanom.« Podroben načrt oziroma konkretne primere, ki jih je treba rešiti, bo predstavil oktobra. Program Mojce Inkret, pravnice s Proseniškega, zaposlene v poslanski skupini stranke SDS, bo temeljil na treh temeljih: gradnja mesta prihodnosti, dvig kakovosti bivanja v občini in ureditev infrastrukture. Navedla je konkretne primere, ki jih je treba rešiti: gradnjo centralnega igrišča v Šentjurja, prizadevala si bo, da se bo projekt navezovalne ceste uresničil in da se bo preuredil gasilski dom. V občino je treba po njenem mnenju privabiti visoko kvalificirane posameznike in podjetja ter različne vrste kapitala. Kot je še poudarila v svoji predstavitvi Mojca Inkret, občina Šentjur potrebuje spremembe in potrebuje ženski pogled na politiko. BGO Dosedanji župan se bo upokojil REČICA OB SAVINJI - Kot vse kaže, bo občino v novem mandatu zagotovo vodil nov župan. Sedanji župan Vinko Jeraj je namreč že pred meseci napovedal, da ne bo več kandidiral. Občino je vodil tri mandate, vse od njene ustanovitve leta 2007. Zdaj se bo upokojil. Doslej ni najavil kandidature za župansko funkcijo za prihodnje mandatno obdobje še noben kandidat. Med občani je znano, da zbira podpise za kandidaturo za županjo ena morebitna neodvisna kandidatka. Te naj bi zbiral še en neodvisni kandidat. Zgornjesavinjska upravna enota je že sporočila, da bo obrazce Podpora kandidaturi potrjevala tudi na sedežih občin. Na Rečici ob Savinji bo to v torek, 9. oktobra. Potrditev je vsak delavnik mogoča na sedežu upravne enote v Mozirju. BJ Za župana tudi Enej Kirn LAŠKO - Na prihajajočih lokalnih volitvah se bo v boj za mesto župana v Občini Laško podal tudi Enej Kirn, kandidat liste Mlada moč občine Laško (MMOL). Ta bo tako prvič od ustanovitve na lokalnih volitvah imela svojega županskega kandidata. Triintridesetletni Enej Kirn je po izobrazbi pravnik, trenutno je zaposlen kot strokovni sodelavec za pravno področje pri Združenju Manager. Opravlja tudi poklic nepremičninskega posrednika, je svetovalec brezplačnega pravnega svetovanja in podpredsednik Krajevne skupnosti Laško. Za kandidaturo za mesto župana so Naslednje poletje na sprehod med pohorske krošnje Pot med krošnjami bo pozitivno vplivala na lokalni turizem ZREČE - Poleti prihodnje leto naj bi na Rogli odprli prvo pot med krošnjami v Sloveniji, ki jo bosta sestavljala 560 metrov dolgo sprehajališče, ki bo 20 metrov nad tlemi, in 35 metrov visok razgledni stolp, znotraj katerega bo dodatna 440 metrov dolga pot. Projekt so potrdili s podpisom pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice med zreško občino in nemškim investitorjem Erlebnis Akademie oziroma njegovim češkim hčerin- skim podjetjem Zažitkova Akademie. Gradnja projekta naj bi se začela pred koncem letošnjega leta. Za obiskovalce naj bi ga odprli do konca julija naslednje leto. Naložbo v višini 4,5 milijona evrov bo v celoti pokril zasebni vlagatelj. Občina Zreče mu bo dala v najem zemljišče, na katerem bo zgrajena pot med krošnjami. Unitur, znano lokalno turistično podjetje, podpira ta projekt. Po besedah izvršne direktorice Barbare Soršak je ta pot uspešna zanimivost na mnogih lokacijah. Za obiskovalce Rogle bo to še ena dejavnost v ponudbi. Nadaljevanje tradicije lesenih razglednih stolpov Zreški župan Boris Podvr-šnik je prav tako vesel nove naložbe. Ob podpisu pogodbe je spomnil, da prvi lesen razgledni stolp na Rogli stoji že od leta 1934. »S tem stolpom nadaljujemo tradicijo lesenih razglednih stolpov za obiskovalce. Od prvih zametkov turizma na Rogli smo do danes tu razvili smučišča, terme, kmečki turizem, po-hodniške in kolesarske poti, kar je narekoval trajnostni turizem.« Nemški Erlebnis Akademie je največji evropski upravljavec naravnih parkov, zaposluje sto ljudi in je imel lani skoraj dvanajst milij onov evrov prometa. Med drugim v njem načrtujejo, postavljajo in upravljajo še adrenalinske in družinske parke ter izobraževalne centre, ki temeljijo na trajnostnem turizmu. Krovno podjetje trenutno upravlja pet podobnih projektov v Nemčiji in Avstriji, njegovo češko podjetje pa tri na Češkem in Slovaškem. BGO Za srčnost otrokom medalje, rejniškim mamam donacija VELENJE - Dobrodelna športna prireditev Otrok otroku je v treh letih prerasla okvire malega rekreativnega druženja. Tako so k organizaciji letos pritegnili Atletski klub Velenje in Športno zvezo Velenje. Podjetje Skaza je poleg donacije Društvu rejnic celjske regije za ti dve društvi namenilo dodatni donaciji, in sicer vsakemu po tri tisoč evrov. Športnega dogodka se je s starši in z navijači iz vse Slovenije udeležilo približno tisoč otrok. Za mlade tekače so pripravili podporo na vseh ravneh. Na odru so se zvrstili številni animatorji, največje navdušenje pa sta zagotovo požela člana glasbene zasedbe BQL. O tem, kako pomembno je negovati zdravega duha v zdravem telesu, sta otrokom spregovorila ambasadorja teka Lucija Polavder in Primož Kozmus. Za srčnost, prijateljstvo in razumevanje družbenih dogajanj so organizatorji prav vsem tekačem podelili medaljo. Finančne podpore so se zagotovo najbolj razveselile članice Društva rejnic celjske regije. StO Obletnica najmlajšega društva NAZARJE - V občini so se spomnili 30-letnice ustanovitve in delovanja Turističnega društva Nazarje, najmlajšega v Zgornji Savinjski dolini. V domu kulture so pripravili slovesnost v počastitev obletnice, kjer je bila med drugim predstavljena zgodovina društva. Podeljena so bila priznanja in zahvali. Za 30-letno delovanje v društvu so priznanja prejeli Vanja Hofbauer, ki je predsednica društva, Marjan Do-brovc in Pavel Bitenc. Turistično društvo Nazarje se največ posveča organiziranju različnih prireditev. Prav tako pripravlja delavnice za otroke in prireditve za najmlajše, vse od pustovanja do veselega decembra. Društvo sodeluje tudi na drugih prireditvah. Sodeluje tudi z različnimi ustanovami, vse od občine do osnovne šole in muzeja gozdarstva in lesarstva. Ob 30-letnici turističnega društva je bila v Muzeju Vrbo-vec še razstava del in izdelkov članov turističnega društva. Člani so predstavili svoje slike in risbe, ročna dela, nakit in keramične ter lesene izdelke. BJ ga motivirale navezanost na občino Laško in mladostna zagnanost ter želja, da bi deloval v dobrobit občine in občanov. Za župana Občine Laško bo po doslej znanih podatkih ponovno kandidirat tudi sedanji župan Franc Zdolšek, svojo kandidaturo je napovedal tudi Bojan Špiler, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Laško. RG Na jesenske volitve po nov mandat ŽALEC - Dosedanji župan Janko Kos je v ponedeljek uradno najavil kandidaturo na lokalnih volitvah, kjer naj bi se za mesto župana potegoval tudi svetnik Matjaž Krk iz vrst SDS. Kosa sta poleg njegove stranke SD do zdaj pri tem podprli še stranki SMC in DeSUS. Kot je povedal, odločitev za ponovno kandidaturo zaradi utečene ekipe sodelavcev ni bila težka. »Zelo dobro sodelujemo z gospodarstvom. Sprejemamo podrobne prostorske načrte in s tem marsikomu odpiramo vrata. Z nepovratnimi sredstvi tako za dopolnilno kot primarno dejavnost pomagamo kmetijstvu. Prijazni smo nenazadnje tako do mikro-podjetij kot do mladih, ki jim pomagamo s stanovanji in štipendijami.« Kos ob tem dodaja, da se bo v prihajajočem mandatu zavzemal za celovit razvoj občine. Poleg nadgradnji turistične ponudbe bo posebno pozornost namenjal kakovostnemu bivanju v občini. Pri tem je izpostavil mobilno drsališče, kopališče, novo enoto lekarne, prizidek zdravstvenega doma in nov vrtec. Zadnja dva mandata so bili v občinskem svetu najštevilnejši svetniki z liste SD. Kos si želi, da bi v novem mandatu rezultat še izboljšali in uspeli pridobiti vsaj 14 svetniških mest ter s tem večino v občinskem svetu. Ta bo v Žalcu po novem štel 27 članov, dva manj kot do zdaj. ŠO 8 IZ NAŠIH KRAJEV Prepričani vsak v svoj prav Brezplačen šolski prevoz kot predvolilna tema VITANJE - Zadnje tedne se zdi, da je v vitanjski občini edina težava, kdaj so šoloobvezni otroci upravičeni do brezplačnega prevoza in zakaj nekateri tega niso deležni. Starši otrok so prepričani, da se jim godi krivica, župan ne želi sprejeti odgovornosti za prevoz po gozdni cesti. Na zadnji občinski seji so svetniki soglasno sprejeli sklep, da se v izrednih razmerah poviša povračilo potnih stroškov tistim staršem, ki jim občina ne more organizirati prevoza s pogodbenimi izvajalci. Zadnje tedne je Občina Vitanje deležna hudih pritiskov glede urejanja prevozov, in sicer da ne upošteva zakonov in želja občanov. Občina Vitanje skladno s 56. členom Zakona o osnovni šoli in šolskim urnikom organizira prevoz šoloobveznih otrok v šolo in nazaj domov. Prevoz opravlja na javnem razpisu izbran ponudnik. A Občina Vitanje je tudi ena tistih občin, ki ima veliko samotnih kmetij, do ka- terih ne vodijo vedno odlično urejene poti. Trije šoloobvezni otroci iste družine živijo 5,3 kilometra od šole, od tega del šolske poti - 3,7 kilometra - poteka po gozdni cesti. »Pridite pogledat, kakšna je ta hudourniška cesta,« nas je povabil Ivan Višnjar. Štirikrat gor in dol Do Višnjarjevih z Brezna nad Vitanjem vodi makadamska, a precej utrjena pot. Na nevarnih odsekih so postavljene težke varovalne betonske opore, ki so še iz petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila ta cesta ena prvih urejenih v Vitanju. Na drugi strani ceste so skale, sicer pa je cesta dokaj široka, narejena z mnogimi izogibališči. Po tej cesti Ivan Višnjar vsak dan štirikrat pelje gor in dol. »Najprej peljem še pred šesto uro hčer v dolino, ker hodi v srednjo šolo. Potem grem v hlev. Četudi delo še ni končano, moram mlajša dva peljati v šolo. Popoldne se zgodba ponovi. Po otroka moram ob točno določenem času in takrat moram vse spustiti iz rok in skočiti po njiju. Verjetno veste, da kmetje nimamo dela samo zjutraj in zvečer v hlevu, ampak delamo cel dan. Včasih enostavno ne gre na uro in otroka prideta kdaj tudi peš nasproti.« Zakaj moja dva ne moreta imeti nečesa, kar jima pripada? Pred letom in pol je Višnjar na občini oddal vlogo za prevoze svojih otrok v šolo. Vsa leta prej je namreč njegove otroke vozil svak oziroma jih je vozila sestra, pri čemer sta delovni čas kombinirala s prevozi otrok, občina pa jim je plačevala stroške prevozov. »Lani so se jima spremenili delovni pogoji. Žena je tudi v službi, običajno začne prezgodaj, da bi lahko koga od otrok peljala zraven. Za otroke bi naredili vse, to je dejstvo, a vseeno mi je težko, ker se mi zdi, da so moji otroci prikrajšani za nekaj, kar jim pripada. Že tako smo zaradi oddaljenosti od središča za marsikaj prikrajšani. Boli tudi, da moram poslušati opazke, da smo sami krivi, da smo doma, kjer smo. Poleg tega je na tej cesti pred štiridesetimi leti vozil šolski kombi, a je bila cesta precej slabša, kot je danes. Cesta je sicer kategorizirana kot gozdna, a saj vidite, da to ni neka gozdna vlaka. Občina jo vzdržuje, pozimi je vedno splužena, sam jo plužim, občina pa mi za to plačuje. To cesto uporablja tudi vitanjska komunala, saj je na našem zemljišču zajetje za vodo,« dodaja oče treh otrok. To je tudi najbližja povezovalna cesta s sosednjo občino Dobrna. Za povišanje kilometrine Vitanjski svetniki so na zadnji seji sprejeli pravilnik o prevozu šoloobveznih otrok, s katerim so uredili področje povračila stroškov staršem osnovnošolskih otrok, ki iz različnih razlogov ne morejo ali ne želijo uporabljati organiziranega prevoza za osnovnošolce. »Nov pravilnik določa upravičence do brezplačnega prevoza v šolo in iz nje, določitev višine zneska povračila stroškov, postopek za uveljavljanje pravice do povračila stroškov prevoza in podlago za povrnitev ter način izplačevanja prevoznih stroškov,« je razložil vitanjski župan Mirko Polutnik. Če občina ne more organizirati prevoza s pogodbenimi izvajalci, povrne strošek prevoza glede na ceno vozovnice za javni prevoz oziroma se povračilo prevoznih stroškov določi na osnovi dejansko prevoženih kilometrov. Svetniki so za kilometer določili povračilo v višini 18 centov, za posebne primere je strošek prevoza lahko tudi 37 centov na kilometer. Da župan ni dovolil šolskega prevoza, je bila kriva gozdna cesta, ki da ni dovolj varna za šolski prevoz. Zato je bila podana tudi pobuda, da bi se to gozdno cesto Fužine prekategoriziralo v javno občinsko cesto. Celoten postopek bi znašal več kot 140 tisoč evrov, kar se je zdelo svetnikom veliko preveč, zato so pobudo zaustavili. »Lažje bi se pogovarjali, če se v celotno zadevo ne bi vključili tretja oseba in mediji. Odgovornosti za prevoze ne tej cesti ne bom prevzel, mogoče jo bo župan, ki bo za mano. A preden bo karkoli podpisal, se mu bo roka tresla. Najprej moramo poskrbeti za varne ceste, pri čemer ta cesta ni varna. V nevarnost spravljamo tudi druge otroke v kombiju. Vsi pritiskajo, da mora občina odločati in tudi po pravnem mnenju imamo prav glede tega, kako smo se odločili,« je dodal župan Mirko Polutnik. V tem letu in pol je bilo izrečenih veliko hudih besed, zdi se, da je šlo predaleč, da bi kdo stopil korak nazaj. Župan zato vztraja, da prevozov na omenjeni razdalji ne bodo opravljali. Po pripovedovanju očeta je voznik kombija pripravljen voziti tudi po tej cesti. A v občini imajo izjavo prevoznika, da on te odgovornosti ne bo sprejel. Po četrtkovi seji in po obisku družine Višnjar se zdi, da ta zgodba še ne bo kmalu doživela srečnega konca. Mogoče samo v razmislek: kako to, da imajo v občini Tolmin na podobno »prepadni« cesti organiziran javni prevoz do spominske cerkve sv. Duha v Javorci? BARBARA GRADIČ OSET Notranji nadzor: so res dečku odklonili pomoč? Mati se uradno ni pritožila, ampak se je zavila v molk NAZARJE - Ministrstvo za zdravje naj bi zaradi medijske objave v Večeru, da naj bi v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje odklonili pomoč štiriletnemu otroku, za katerega naj bi mama iskala pomoč zaradi pika sršena, zahtevalo notranji nadzor. Otrok je zdravniško pomoč dobil, a v zdravstveni postaji. Primer naj bi se zgodil 28. avgusta, ko je mati v nazarski zdravstveni dom pripeljala štiriletnika zaradi pika žuželke v usta. Tam naj bi jima pomoč odrekla medicinska sestra in ju napotila v dvajset minut oddaljen Gornji Grad, piše Večer. Otroka je nato mati s pomočjo znanke odpeljala v Gornji Grad, kjer so mu nudili prvo pomoč, nakar naj bi ga odpeljali v celjski urgentni center, kjer so ugotovili, da je fantka pičil sršen. Vodstvo nazarskega zdravstvenega doma na vprašanje novinarjev odgovarja, da je izvedlo notranji nadzor. Kot je dejala direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Darja Es, naj bi že preverjali, kaj točno se je zgodilo. Mati, s katero so pogovor o dogodku opravili šele pretekli teden, namreč ni podala nobene uradne prijave ali pritožbe proti zdravstvenemu domu, marsikdo je o primeru izvedel šele iz medijev. Po neuradnih podatkih naj bi se zgodba nekoliko razlikovala od medijsko predstavljenih navedb, mati se je sicer za novinarje zavila v molk. Prav tako po neuradnih podatkih naj bi odklonila javno opravičilo nazarskega zdravstvenega doma za nastalo situacijo, češ da to ni potrebno. Esova, ki podrobnosti ne želi komentirati, tudi zato, ker naj bi bila to želja matere, ki je iskala pomoč za otroka, pravi, da bo, če bo treba, uradne rezultate nadzora predstavila, ko bo popolnoma končan. Zaradi medijskih obravnav se je odzvalo Ministrstvo RS za zdravje, kamor zdravstveni domovi sicer neposredno ne spadajo, saj gre za javne zavode, ki so pod okriljem občin. Tudi na ministrstvu so za dogodek izvedeli iz medijev. Kot so dejali, so zato Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje pozvali, naj ministrstvu posreduje informacije o omenjenem primeru. Neuradno naj bi bilo ministrstvo s prvimi ugotovitvami že seznanjeno. SŠol Mater štiriletnega dečka smo poskušali priklicati tudi mi, vendar se na naše klice ni odzvala. Laško med obema vojnama LAŠKO - V središču občine - na Aškerčevem in Orožnovem trgu ter v delu Mestne ulice - je bila minulo soboto prireditev Laško med obema vojnama. Pripravili so jo Turistično društvo Laško, zveza Možnar, muzej in Knjižnica Laško, Muzej novejše zgodovine Celje in ostali partnerji. V počastitev 90-letnice pridobitve mestnih pravic, enega od treh visokih jubilejev, ki so jih slavili minulo leto, so v Laškem lani pripravili Matejev sejem s prihodom kralja Aleksandra. »Zaradi dobrega odziva obiskovalcev na tak način prikazovanja življenja v Laškem med obema vojnama je bila sobotna prireditev logično nadaljevanje lanske. Organizatorji smo se odločili, da bomo s tem projektom vztrajali vsaj do stote obletnice pridobitve mestnih pravic,« je povedal Boštjan Vrščaj, predsednik Turističnega društva Laško. Prireditev, ki si jo je ob lepem sončnem vremenu tudi letos ogledalo zelo veliko obiskovalcev, tako že prerašča v tradicionalno. »S prireditvijo predvsem želimo prikazati način življenja, ki smo ga v tem hitrem sodobnem času malce pozabili. Prav tako želimo spomniti na obrt, obrtnike in posameznike, ki so oblikovali način življenja našega mesta v preteklosti, na tiste, ki so zaslužni, da je mesto danes takšno, kot je. Želimo tudi izobraževati, predvsem mlade, s prikazom tedanjega življenja in vključevati prebivalce v turistično ponudbo Laškega,« je o namenu prireditve še dejal Boštjan Vrščaj. Na dan prireditve so v Laškem mesto zaprli za promet, kar so sicer nameravali že preteklo soboto v okviru Evropskega tedna mobilnosti, a so dogodek zaradi slabega vremena preložili. RG, foto: Boris Vrabec Z obnovljeno grobnico BRASLOVČE - Na pokopališču na Gomilskem je v prenovljeni podobi zasijala grobnica družine Haupt. Gre za edinstven nagrobni mavzolej na širšem območju Savinjske doline. Kot zadnji je bil v njem leta 1915 pokopan Karl von Haupt, takratni lastnik graščine Štrovsenek v Šmatevžu. Mavzolej na Gomilskem je verjetno postavil še v času svojega življenja, pri čemer je osrednji prostor že takrat namenil za lasten pokop. Obnova, ki je stala približno 18 tisoč evrov, je zajemala tako zunanji kot notranji del grobnice. ŠO IZ NAŠIH KRAJEV 9 Prebivalci vseh treh dolin so moči združili tudi na četrtkovi predstavitvi pod šotorom na žalski tržnici pri fontani piva. Od hmeljarskega burgerja do socialistične malice V enem dnevu iz Žalca do Velenja in Koroške ŽALEC, VELENJE - Spodnja Savinjska in Šaleška dolina ter Koroška so združile moči. Ob svetovnem dnevu turizma so predstavile skupen turistični produkt Tri doline - Tri doživetja, ki turista vabi, da v enem dnevu obišče Žalec, Velenje in Zgornje Dravsko dolino. Žalec vedno bolj postaja središče kulturnega in kulinaričnega turizma, ki temelji na hmeljarski dediščini. Ta je po besedah vodje programa Turizem v žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem Sabine Palir tudi rdeča nit njihove turistične ponudbe, ki so jo vključili v enodnevni izlet, ki se lahko bodisi začne na Koroškem bodisi v Žalcu. Žalčani hmeljarsko dediščino, ki se je razcvetela po letu 1876, predstavljajo tako pri fontani piva kot na dogodkih v sklopu Festivala Zeleno zlato, v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter na jedilnikih lokalnih gostinskih ponudnikov, certificiranih z znakom Zeleno zlato. Retro sprehod po Velenju Izlet se nadaljuje proti najmlajšemu slovenskemu mestu Velenju, kjer obiskovalce skozi socialistični čudež, kot so mu nekoč rekli, popelje pionirka z rdečo rutico in s kotalkami. »Pri nas bodo obudili spomine na otroštvo in življenje v času tovarištva. Pripravili smo zabavno in nostalgično interaktivno vodenje skozi mestno središče, ki na koncu pripelje v restavracijo Jezero na pravo socialistično malico,« je strnila velenjski del izleta predstavnica Zavoda za turizem Šaleške doline Adna Lainšček. Med koroškimi splavarji Na Koroškem popotnike s harmoniko v rokah in z nasmehom na ustih pričakajo splavarji, med njimi tudi Anton Gostenčnik. Kot je bilo včasih v navadi, gostom postrežejo s šilcem žganja, z rženim kruhom in s soljo. Splavarski humorist Miha na šaljiv način ponazori, kako so splavarili nekoč. »Flosar-ske frajlice« obiskovalce na splavarski »rajži« pogostijo s krepko malico - s »flosarskim« golažem, z žganci, zabeljeni-mi z »grumpi«, in s koroškim rženim kruhom, »flosarji« pa v svoj ceh na vsaki »rajži« sprejmejo tudi novopečenega člana. Enodnevno turistično doživetje treh dolin bo izletnike stalo 38 evrov. ŠPELA OŽIR Foto: TT Poskrbeli za »grenko« presenečenje ŽALEC - V središču Spodnje Savinjske doline je bilo prejšnjo sredo sedmo Srečanje kmetic celjske in koroške regije, ki ga vsako leto pripravi drugo društvo v regiji. Letos je organizacija pripadla Društvu podeželskih žena občine Žalec, ki je ob pomoči žalske izpostave Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje pripravilo pester program. V Spodnji Savinjski dolini se je ob tej priložnosti mudilo približno 370 podeželskih žena, ki so prihajale vse od Logarske doline do Sotle. Manjkale niso niti po-deželanke s Koroške. V prvi vrsti gre za druženje, posebno vlogo na teh srečanjih pa imata tudi izmenjava izkušenj in spoznavanje kraja gostiteljic. Udeleženke so si letos ogledale žalsko mestno središče, zeliščni vrt pri obrambnem stolpu in fontano piva ter se po želji udeležile maše v bližnji cerkvi. Osrednja prireditev je bila pod šotorom V Spodnji Savinjski dolini se je mudilo približno 370 podeželskih žena, ki so prihajale vse od Logarske doline do Sotle. Manjkale niso niti podeželanke s Koroške. na podeželski tržnici, kjer so podeželan-ke prisluhnile kulturnemu programu, predstavitvi Spodnje Savinjske doline in podeželskih društev ter nagovoru osrednjih gostov - župana Janka Kosa, direktorja kmetijsko-gozdarskega zavoda Stanka Jamnika in podpredsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Marjana Golavška. Društvo podeželskih žena občine Žalec je za piko na i pripravilo še »grenko« presenečenje - ročno obiranje hmelja. »Spodnja Savinjska dolina je znana po hmelju, zato ni bilo vprašanje, kaj bomo udeleženkam pripravili za skrivno preizkušnjo. Podeželanke s Kozjanskega in Koroške se namreč večinoma še niso srečale z ročnim obiranjem hmelja,« je odločitev za grenko presenečenje strnila predsednica društva Marta Rojnik. ŠO Trgatev ob rekordnem zavitku DOBRNA - V kraju je bila v soboto slovesna trgatev potomke najstarejše trte na svetu. Na njej je bilo trideset grozdov, ki so jih obrali župan, vinogradniki, osnovnošolec, obrtniki ... Na prireditvi je vzbujal posebno pozornost kar 32 metrov dolg jabolčni zavitek. Tega so za udeležence pripravili in sestavili različne gospodinje, turistična kme- tija Minka, Gostilna Triglav, Terme Dobrna, osnovna šola, center za usposabljanje, delo in varstvo ter še kdo. Kljub veliki količini je bil jabolčni zavitek v eni uri razrezan in razdeljen. Približno tristo udeležencev prireditve je uživalo tudi druge dobrote, med katerimi so bili jesenski golaž, kostanj in mošt. Na ogled je bila tudi razstava številnih starih sort jabolk. Udeleženci so prav tako lahko uživali v kulturnem programu. Glavni organizator trgatve stare trte je Turistično društvo Dobrna z občino in zavodom za turizem, šport in kulturo. Turistično društvo vključuje sekcijo vinogradnikov. Ti so se na ocenjevanjih vin že odlično izkazali. BJ V Andražu ponovno »podrezali« v Gadje gnezdo Levstikovi dnevi postregli z bogato sadjarsko razstavo - V spomin na Vla-dimirja Levstika bo sledila še premiera njegove povesti Gadje gnezdo POLZELA - Z Andražem nad Polzelo sta povezana tako Miloš Levstik kot njegov sin, pisatelj Vladimir Levstik. Miloš Levstik se je v zgodovino kraja zapisal kot učitelj in napreden sadjar. Kulturno društvo Andraž v sodelovanju z občino v spomin nanju vsako leto pripravi Levstikove dneve. Letošnji bodo postregli s tremi etnološko-kultur-nimi dogodki. Sadjarska tradicija marsikatere domačije v tem kraju pod Goro Oljko izvira prav iz časa Miloša Levstika. Po njegovi zaslugi so takrat nastali številni sadovnjaki, ki so kmetijam prinašali pomemben vir dohodka. Marsikje lahko še danes najdemo stare sorte jabolk, kot so bobovec, parmena, reneta, kosmač, mošancelj in druge. A tradicija starih sadovnjakov zaradi sodobnih načinov obdelovanja vedno bolj izginja. »Stara sadna drevesa po pobočjih in travnikih so postala ovira za strojno obdelavo kmetijskih površin. Visokodebelni sadovnjaki zato počasi izginjajo,« pravi avtor razstave Konrad Brunšek. Z vsakoletno sadjarsko razstavo jih želijo ohraniti in približati mlajšim generacijam. Letos so na ogled postavili 192 različnih sort jabolk in hrušk, ki so bile v domu krajanov na ogled od prejšnjega četrtka do začetka tedna tedna. Pod Jelovsko lipo V sklopu letošnjih Levstikovih dnevov bo jutri popoldne (petek) pri Jelovski lipi nad Brunškovo domačijo sledilo še odprtje spominskega obeležja Vladimirju Levstiku, ki je v Andražu nad Polzelo preživel otroštvo in obiskoval osnovno šolo. Po Cankarju je postal prvi slovenski poklicni pisatelj, pesnik, časnikar in prevajalec. Za njegovo najboljše delo velja povest Gadje gnezdo, ki je izšla leta 1918 in za katero je pisatelj našel navdih na eni od bližnjih andraških domačij. Tudi pozneje je rad prihajal v kraj svojega otroštva, posedal pri stari Jelovski lipi in pisal. Pri potomki nekdanje stare lipe mu bo zato Občina Polzela v sodelovanju s Kulturnim društvom Andraž ob 100-letnici izida omenjene povesti postavila spominsko obeležje. Kot osrednji govornik bo spregovoril njegov velik poznavalec dr. Anton Šepetavc. Po štirih desetletjih Dogajanje se bo končalo v soboto zvečer, ko bo domača gledališka skupina na pobudo predsednika Kulturnega društva Andraž Vilija Pižorna po štiridesetih letih ponovno premierno uprizorila predstavo Kastelka (priredbo povesti Gadje gnezdo). Po vseh teh letih jo bo na oder postavilo dvanajst ljubiteljskih igralcev, od tega kar osem takšnih, ki so v njej igrali že pred štirimi desetletji. Režijsko taktirko je tako kot takrat prevzel ljubiteljski režiser Konrad Brunšek. »Povest se dogaja med prvo svetovno vojno, v času, ki današnjim mlajšim generacijam ni več blizu, kot je bil ljudem nekoč. Predstavo smo zato nekoliko prilagodili sodobnemu času, a kljub temu smo ohranili njeno osnovno sporočilo, da je vojna nekaj strašnega, česar se vsi ljudi bojijo.« ŠPELA OŽIR, foto: TT Velik poznavalec zgodovine domačega kraja je Konrad Brunšek, ki je poskrbel za sadjarsko razstavo in je obenem po štiridesetih letih ponovno prevzel režijsko taktirko povesti Gadje gnezdo. 10 KULTURA Celje za dva dni epicenter erotične vizualne umetnosti Provokativen in zapeljiv festival Grda račka ruši tabuje o spolnosti Izo Pavlino je navdušilo to, da je hobotnica v japonski kulturi, umetnosti in mitologiji prisotna kot ultimativen erotični simbol. V Galeriji erotike Račka, ki se nahaja v prostorih nekdanjega peep šova, je celjsko občinstvo dva dni nagovarjal humoren in kritičen, zapeljiv in provokativen festival Grda račka, ki se je usmeril v razmerje med umetnostjo in seksualnostjo. Galerija erotike Račka je zaradi svoje specifične vsebinske usmerjenosti zelo dobro obiskana, tudi festival je obiskalo lepo število oseb, ki jih tovrstna problematika zanima. »Galerija Račka je edina erotična galerija v Sloveniji in upam si celo trditi, da je Celje postalo epicenter erotične vizualne umetnosti,« je povedala Andreja Džakušič, ki je nastopila v perfomansu Otsukisan. Produkcija želje in užitka je bil naslov letošnje prve izdaje festivala, ki ga na novo začenja celjski center sodobnih umetnosti. »Pri prvi izdaji smo umetnikom zastavili vprašanje, kakšne vsebine sodobni umetniki odpirajo na področju seksualnosti in umetnosti, da bi videli, kakšnih tem se lotevajo, in da bi videli, na kakšen način pristopajo,« je razložila kustosinja Irena Čerčnik, pobudnica posebnega festivala na slovenskem prostoru. V umetnostnem prostoru je bila erotika ves čas prisotna, a ustvarjanje je bilo prikrito. V šestdesetih letih 19. stoletja je slikar Gustav Courbet naslikal provokativno sliko Izvor sveta, portret ženskih genitalij. Slikar je sliko naredil za zasebno zbirko, ki je nato prehajala iz rok v roke. Sledili so mu drugi slikarji, v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do vala feminističnih umetnic, ki so pogled na žensko telo podajale zelo neposredno. Umetnice so se postavile proti patriarhalnemu pogledu in poskušale pri gledalcih vzbuditi nelagodje. Zdaj je te provokacije manj, vsaj v slovenskem prostoru. »Na medmrežju je veliko spolnosti. Žensko telo je razkrito in umetnosti se z vidnimi stvarmi ni treba ukvarjati. V umetnosti vedno pristopajo do vprašanj, ki jih je treba izpostaviti in jih narediti vidna,« je dodala Irena Čerčnik. Kljub sproščenosti do spolnosti še vedno zelo kritični Na tokratni razstavi eksces in izzivalnost v veliki meri zamenjujeta humor, praznovanje, igrivost, neobremenjenost. Na festivalu so poleg skupinske razstave umetniki svoja dela predstavili še na šestih performan-sih. Čeprav je mogoče čutiti sproščenost v nastopih, je bil še vedno prisoten kritičen pogled. Kritičen je bil Franc Purg v performansu Tiho, tiho, kjer je izpostavil tematiko pedofilije in kasnejših travm. Vlasta Delimar je v perfomansu Uspešno staranje izpostavila problem, ki v tem času ni toliko viden in je pogosto prikrit, to je spolnost pri starejših. Umetniški kolektiv IvAnKe (Andreja Džakušič, Keiko Miyazaki, Iva Tratnik) se je v razmerju med umetnostjo in seksualnostjo v performansu Otsukisan osredotočil in poklonil najbolj specifičnemu organu ženskega telesa. »Naš performans je ekspresivna igra svetlobnih in zvočnih učinkov, telesnih premikov in obraznih grimas, manifestacija strašljivega, čudnega, ugodja in praznovanja. Je poklon genitalijam in njihovim izločkom, njihovi povezanosti s cikli in procesi, poklon ženskemu in telesnemu v različnih življenjskih obdobjih. Govori o tistem, kar se neredko smatra kot neprijetno in nečisto, celo nespodobno, v njem se prepletajo sluzi ali pomanjkanje sluzi, menstrualna kri, poželenje in naslada,« je razložila Andreja Džakušič ter poudarila, da Celje že od nekdaj goji poseben odnos do per-formansa. »Festival Vstop prost v Celju že skoraj dve desetletji poleg umetnosti v javnem prostoru daje ravno performansu precejšnje mesto. Veseli nas, da je center sodobnih umetnosti dal v okviru festivala Grda račka temu mediju tolikšno mesto. Takšna inštitucija, kot je center sodobnih umetnosti, lahko zagotovo nudi ustrezne pogoje za umetniško ustvarjanje in kakovostno predstavitev vizualne umetnosti, je še dodala Džakušičeva. Novi načini podajanja starih vsebin Govorjenje o seksualnosti se s časom spreminja. Prihajajo nove vsebine, ki jih prinaša čas. Mnoge vsebine, ki so bile prisotne v preteklosti, ostajajo aktualne, a se spreminjajo predvsem načini njihovega podajanja. Razstava bo na ogled do 28. oktobra. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Demenca, globalni problem sodobne družbe Branko Završan v vlogi dementnega očeta Gledališče ni zaprašen prostor, nekaj, kar je namenjeno samemu sebi, ampak je prostor, ki ozave-šča ljudi in jih sili k razmišljanju. To je bilo vodilo ustvarjalcev predstave Oče, nove predstave Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Drama v ospredje postavlja problem sodoben družbe - demenco. Igra francoskega dramatika srednje generacije Floriana Zellerja je pripoved o dementnem očetu in njegovih najbližjih, ki se soočajo in spopadajo s to srhljivo boleznijo. Andre si na vso moč prizadeva, da bi v svojem zmedenem svetu našel smisel. Pripoved nenehno spodmi-ka gledalčeva pričakovanja in mestoma deluje celo kot srhljivka, še posebej takrat, ko se v očetovem stanovanju pojavijo popolni tujci. Igra se zelo pretkano poigrava tudi s časom, podobno kot čas bržkone dojemajo ljudje z alzheimerjevo boleznijo. »Avtor želi, da tudi gledalec izkusi vse Andrejeve tegobe in se v poteku dogajanja počuti kot v labirintu dementnih blodenj, iz katerih se ne more izkopati,« je razložila dramaturginja Tatjana Doma. V vlogo dementnega očeta se je vživel Branko Završan. »Rad se pripravljam na vlogo, ki potrebuje dodatno raziskavo. Tukaj je jasno, kaj je osnova in kako je treba raziskati teren. Obiskal sem celo dom starejših, kjer sem se srečal z de-mentnimi osebami. Dejansko je to farsa, to je lahko zelo zabavno in hkrati zelo tragično.« Lučka Poč-kaj je poudarila, da demenca okuži tudi ljudi, ki so v neposredni bližini obolele osebe. »Drama govori o tem, kako se sesuje svet bližnjih, kako se s tem spopadajo in kako se ne morejo, kako je težko obvladati in razumeti takšno bolezen.« Zastrašujoče je, da število ljudi z demenco narašča hitreje kot razreševanje te problematike v naši državi. Zato bo drama Oče zagotovo naletela na velik odmev. BGO 110 let po Šentjurju Rodbina Ipavcev predstavlja pomemben člen v razvoju slovenske glasbene kulture v 19. stoletju in v začetku 20. stoletja. Benjamin in Gustav Ipavec, zdravnika in skladatelja, sta zaslužna, da je Šentjur postal trdnjava slovenske narodne zavesti. V občini Šentjur tradicionalno v jesenskem času pripravljajo sklop prireditev njima v spomin. Letos obeležujemo 1l0 let od smrti bratov Ipavec, zato so prireditve še posebej skrbno izbrane. V soboto, 6. oktobra, bo otvoritveni koncert študentov glasbe iz občine Šentjur Musica Academica IV. Štirje koncerti bodo sledili, poseben bo tisti ob izidu zgoščenke z Ipav-čevo glasbo s priznanimi glasbeniki. »Na tem večeru se bodo prepletali samospevi, četvorka za klavirski trio ter novosti, torej avtorske skladbe, napisane na znane Ipavčeve teme za različne glasbene zasedbe,« je koncert predstavila direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset. Cesarja nagovoril v slovenskem jeziku V sodelovanju s Pokrajinskim muzej Celje je občina prenovila razstavo o šentjurski družini. »Družina Ipavcev ni samo šentjurska, temveč je slovenska zgodba. To je bila ena najpomembnejših družin na prelomu v 20. stoletje. Razstava je postavljen v treh sklopih. V prvem bomo prikazali življenje v Šentjurju na prelomu stoletja, ko so Ipavci dajali utrip kraju. Znana je zgodba, kako Ipavcih v je Gustav Ipavec Franca Jožefa nagovoril v slovenščini, kar je bila redka stvar. Šentjur je bil pomemben trg in s tem je pokazal, da je slovenski. V mansardi bo predstavljeno življenje vseh štirih najpomembnejših članov družine, tudi njihova dela kot skladateljev in zdravnikov. Tretji del bo za obiskovalce najbolj zanimiv, saj bo prikazal življenje bogate meščanske družine v tem obdobju,« je predstavil direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman. Poseben logotip Prav tako je posebnost letošnjih Ipavčevih dnevov razstava likovnih del, nastalih na Ipavčevi paleti. Odprtje razstave bo 25. oktobra in z njo se bodo dnevi zaključili. Priprave na 110. obletnico so se začele že lani. »Eden od dodatkov k Ipavčevi glasbi je, da smo z založbo Bogataj natisnili prvo notificirano zbirko Anina četvorka za violino, violončelo in klavir Benjamina Ipav-ca. Skladba od nastanka do danes ni bila izdana v tiskani obliki,« je dodala vodja oddelka za družbene dejavnosti v Občini Šentjur Judita Šarlah Methans. Za letošnjo obletnico smrti obeh bratov je občina naročila tudi logotip 110 let po Ipavcih v Šentjurju, ki ga je oblikoval Peter Arlič. S številnimi prireditvami in aktivnostmi si namreč organizatorji želijo, da bi Ipavčeva glasba živela med ljudmi, tudi izven občinskih meja. BGO KULTURA 11 Že imate abonma? Pregled ponudbe nekaterih kulturnih zavodov Jesen je čas vpisov abonmajev in številne kulturne ustanove okoli nas jih ponujajo. Povprašali smo, koliko so njihovi abonmaji posebni in s čim privabljajo svoje abonente. Šentjur Leta 2000 je šentjurska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravila prvi abonma Gustav. In že takrat se je odločila, da to ne bo samo gledališki abonma, ampak da ga bodo kombinirali z glasbo, in tako je ostalo vseh osemnajst let. To posebnost želi šentjursko občinstvo tudi v letošnjem programu. »Občinstvo nikakor ni zadovoljno s komedijami, pričakuje program profesionalnih gledališč. Tega se držimo. Za začetek bo letos res komedija Siti teatra, sledile bodo predstave profesionalnih gledališč. Največji posebnosti sta koncertni del in še posebej koncert Marka Hatlaka z Iztokom Mlakarjem,« je razložila vodja izpostave Anita Koleša. Prav slednji koncert je tudi dogodek, ki ga Anita Koleša v letošnji abonmajski sezoni pričakuje z največjim zanimanjem. Slovenske Konjice Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice je pripravil tri abonmaje. To so Abonma komedije, Mladina in Abonma Mini. Imajo še en poseben sklop prireditev, Nekaj vmes. Največ ljudi izbere Abonma komedije. »Tudi program letošnjih komedij je zelo aktualen. Verjamem, da so vse komedije v abonmaju dobro izbrane in aktualne v prostoru in času,« je vodilo izbora predstavila vodja centra za kulturne prireditve Slovenske Konjice Jerneja Ristič Levart. Najbolj je ponosna na abonma Mladina, ki ga center organizira zadnja tri leta. Tudi v zadnji sezoni je doživel zelo dober odziv. »S kolegi smo izbrali tri predstave za različne starostne skupine osnovnih in srednjih šol. Predstave so dobro obiskane in iz šol smo dobili odličen odziv. Moram povedati, da je rezerviranih terminov za predstave več, kot smo pričakovali, kajti prav vse predstave bomo kar trikrat ponovili.« In katera predstava je tista, ki jo Jerneja Ristič Levart komaj čaka? »Z največjim veseljem vsako leto pričakujem predstave Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, ker vedno pripravi nekaj edinstvenega. Letos bomo gostili njegovo predstavo Slovenska popevka, to je gledališki koncert po besedilih Gregorja Strniše.« Žalec Zavod za kulturo, šport in turizem je tudi letos pripravil pestro abonmajsko ponudbo, ki obsega šest abonmajev. Šest predstav v sklopu Gledališkega abonmaja bo na ogled ob ponedeljkih in torkih. Potujoči abonma bo postregel z ogledom petih predstav v kulturnih ustanovah v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Na svoj račun bodo prišli tako ljubitelji naro-dnozabavne kot klasične glasbe. Za prve zavod že dolga leta pripravlja Naro-dnozabavni abonma in za druge Citrarskega. Mlado občinstvo vzgaja s šolskimi predstavami in z Vožkovim gledališčem, ki je namenjeno vrtčevskim otrokom. Velenje Festival Velenje je poleg Slovenskega ljudskega gledališča Celje največji prireditveni zavod v širši celjski regiji in pripravlja tudi največ različnih abonmajev. Poleg filmskih abonmajev pripravlja kar enajst abonmajev za različne generacije in za vse okuse. Kar tri abonmaje pripravi za otroke, ostali abonmaji za odrasle pokri-vaje vse uprizoritvene zvrsti. Največ abonentov imajo v Zelenem abonmaju, to je sklop komedij. »Ta abonma je vsako sezono zelo poln. Zelenemu abonmaju sledi malo bolj >resen< gledališki Beli abonma in temu sledi abonma Klub, vanj vključimo popularno glasbo s celotnega sveta,« je razložil koordinator in organizator kulturnih programov v Festivalu Velenje Matjaž Ša-lej, ki z največjim veseljem pričakuje predstavo Realisti, delo gledališčnikov SNG Nova Gorica. »Tudi letošnji Maksi Pikin abonma, to je abonma za malo starejše otroke, je zelo zanimiv, saj prihajajo legendarne otroške predstave.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Odprtja šentjurske razstave v Hlebinah so se udeležili številni visoki gostje. Šentjurska razstava v srcu ^ j» Četvorka šentjurskih likovnih ustvarjalcev razstavlja v I I O I V vT Galeriji Josipa Generaliča Ivo Brodej, Martin Čater, Dragan Podovac in Robert Podpečan so začeli sodelovati pod okriljem Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur. Med dolgoletnim sodelovanjem so spletli posebne vezi s hrvaškimi likovniki iz Hle-bin, rojstnega kraja ikoničnega slikarja Josipa Generalića. V njegovi galeriji so sredi septembra odprli eno večjih skupnih razstav. Josip Generalić in njegov oče Ivan sta najbolj znana predstavnika hrvaškega naivnega slikarstva. Za naivno umetnost velja, da ne temelji na akademski izobrazbi ustvarjalcev in pogosto ne upošteva realnih razumskih razmerij med likovnimi sestavinami. Izraža se na svojstven način in s posebno stilizacijo likovnih prvin. Prav iz zagorske vasice Hlebine prihajajo najbolj znani sli- karji naive, hlebinska slikarska šola pa je izoblikovala prepoznaven izbor barv, motiviko letnih in zimskih pejsažev, kmečke panorame, starih poklicev in običajev. Šentjurski likovniki so s hlebinski-mi v zadnjem desetletju razvili poglobljeno sodelovanje na več ravneh. Zadnja razstava, ki je nastala tudi na pobudo Mirjane Luić, partnerke Josipa Generalića, je po Čatrovih besedah nagrada za vse dosedanje delo. Šentjurčani jo enačijo s slikarskim oskarjem za življenjsko delo. »V tej galeriji razen obeh Generalićev ni razstavljal še nihče. Gre za izjemno čast, ki jo bo težko preseči.« Slovesnost ob odprtju je zaznamovala slovenska narodnozabavna glasba, udeležilo se je je približno sto visokih gostov, nekateri tudi iz diplomatskih krogov. V spomin in zahvalo so gostujoči likovniki občini Hlebine izročili posebno listino iz leta 1901. Čater, sicer znan zbiratelj starih razglednic in dokumentov, jo je odkril v eni od specializiranih avkcijskih hiš. Šentjurski gasilci so svojim kolegom na Hrvaško poslali darilo v obliki gasilske cevi. Dogodka se je udeležila predstavnica šentjurske občine, Hlebinčani so ga združili s slavjem ob 25-letnici svoje občine. Kot pravi Martin Čater, številna srečanja, gostovanja in humanitarni projekti ne bi bili mogoči brez podpore šentjurske lokalne skupnosti. Tako ne gre več le za kulturno sodelovanje dveh društev, ampak so vezi in pozitivni odzivi že dosegli občinsko in celo državno raven. StO Foto: osebni arhiv MČ Na celjskem odru pristajata kosovirja I . \/ ■ N/ I " " na leteči žlici Otroška predstava po predlogi Svetlane Ma-karovič Slovensko ljudsko gledališče Celje bo jutri, 5. oktobra, na oder postavilo tretjo letošnjo premiero. Gre za otroško predstavo Kosovirja na leteči žlici. Znano delo slovenske avtorice Svetlane Maka-rovič bo tovrstno dramsko postavitev doživelo prvič. Kosovir je prav posebna žival, ki ima svojo razdelek celo v Wi-kipediji. Če hodimo po gozdu z odprtim srcem in našpičenimi ušesi, ga morda lahko celo slišimo. Zgodi se takole: radovedna Glili si želi odpotovati proti severojugovzhodu, kjer bi rada v živo spoznala čudna bitja, ki hodijo po dveh nogah, katerih mladičem se vidijo popki in ki sami sebi pravijo ljudje, živijo pa v Človekariji. S seboj povabi tudi prijatelja Glala. Popotne dogodivščine vodijo razposajena kosovirčka skozi krokodiljo deželo preko Sovirije, kjer spoznata Sovo, nato srečata še Goske, Vohljačka, Cepetalo, Deževno teto ... in se po razočaranem soočenju s »človekarji« vesela vrneta domov v Kosovirijo. Dramaturginja predstave Alja Predan je odrsko besedilo stkala iz treh temeljnih del Svetlane Makarovič. Prozno delo Kosovirja na leteči žlici je izšlo leta 1974, Kam pa kam, kosovirja leto kasneje in Mi, koso-virji leta 1988. Prvo od naštetih je doslej sicer zaživelo na lutkovnem odru, gledališka dramska uprizoritev pa je tokrat tudi krstna. Režiser Matjaž Latin se je v Celju že podpisal pod Mačka Murija ter Jakca in breskev velikanko. Besedil Svetlane Makarovič se je lotil prvič in to s posebno predanostjo. »Gre za literaturo mojega otroštva. Kosovirji so me navdušili že kot otroka. Zanimivo je primerjati otroške spomine in sedanje domišljijske svetove, ki mi jih odpira kot odraslemu.« Direktorica SLG Celje Tina Kosi je priprave pospremila z velikimi pričakovanji, saj verjame, da se s to predstavo celjsko gledališče ponovno uvršča med najbolj kakovostne otroške uprizoritve v državi. Scenografija je delo Mateje Kapun, kostumi Mire Strnad, avtor glasbe je Gregor Stermecki, aranžmajev Peter Dekleva, koreografinja je Nina Fajdiga, avtor videoprojekcije je Rok Predin. V predstavi bodo vsak v treh vlogah zaigrali Tarek Rashid, Mario Šelih in David Čeh. V glavnih vlogah kosovirjev bosta nastopila Damjan M. Trbovc in Tanja Potočnik. Premiera Kosovisjev na leteči žlici bo v SLG Celje jutri ob 18. uri. StO 12 NAŠA TEMA Kdo plačuje ceno naših poceni oblačil? V prvi vrsti izkoriščani delavci, a tudi potrošniki, ki kupujemo nekakovostna in celo zdravju škodljiva oblačila - Obstajajo tudi druge možnosti Kakovost je pomembna Iz ekološkega bombaža V Sloveniji smo še leta 1991 imeli lastno proizvodnjo tekstila, ki je danes ni več. Takrat je 120 tisoč ljudi ostalo brez službe, saj se je proizvodnja selila v dežele s cenejšo delovno silo, k nam pa so prišle mednarodne verige poceni izdelkov, ki jih je vedno več. Eno od podjetij, ki se je kljub vsemu uspelo obdržati že četrt stoletja, je Konfekcija Marja iz Podčetrtka. Matjaž Plevnik, prokurist v družinskem podjetju, pravi, da je konkurenca zelo močna, a da se še najde prostor za manjšega proizvajalca. Še zlasti če ponujajo kakovostne izdelke za sprejemljivo ceno. »Izdelki z vzhoda so res zelo poceni, preden pridejo v naše trgovine, a ker plačamo tudi blagovne znamke, cena na koncu ni vedno nizka. Če se primerjamo z najcenejšimi izdelki, so naši zagotovo bolj kakovostni. Pridobili smo svoj krog kupcev, ki nas poznajo po solidnem razmerju med kakovostjo in ceno,« pravi Matjaž Plevnik, ki dodaja, da se v Sloveniji majice za dva ali tri evre ne da narediti, medtem ko je dvakratni znesek že bolj realen. »Kot veste, so celo na Kitajskem začeli seliti proizvodnjo drugam, kjer delavci delajo za 30 evrov na mesec. Takšnim ne moreš cenovno konkurirati, lahko pa konkuriraš s kakovostjo. Ljudje so to spoznali, pomaga nam tudi to, da vedno več ljudi ceni slovenske izdelke.« Matjaž Plevnik, prokurist Konfekcije Marja: »Zaposlene redno in pošteno plačujemo.« V Marji nabavijo skoraj ves material v Turčiji. »Kar kupujemo, je narejeno po naročilu za nas in ima evropske certifikate glede kakovosti in zdravstvenih zahtev.« 17 zaposlenih s člani družine Plevnik tako izdeluje že 200 različnih izdelkov, od spodnjega perila do lahke konfekcije. Največ prodajo v svoji trgovini na sedežu podjetja, vedno več na spletu, del v drugih manjših trgovinah po Sloveniji. »Tudi v prihodnje bo v Sloveniji prostor za manjše proizvajalce, kot smo mi, saj smo bolj prilagodljivi kot veliki,« zaključuje Plevnik. TC, foto: arhiv NT (GrupA) Posamezen kos oblačil v razvitem svetu oblečemo v povprečju 7-krat. Ena tistih, ki stavijo na kakovost in na vedno večjo osveščenost kupcev, ki iščejo zdravju in okolju prijaznejše izdelke, je Celjan-ka Tina Gracer. Pred štirimi leti se je odločila nadaljevati zgodbo svojega očeta in njegovega podjetja Miroteks. Odločila se je za ekološki bombaž, iz katerega pod blagovno znamko Lanabe šiva perilo za odrasle in otroke, majice, pidžame, posteljnino ... »Prebirala sem podatke, koliko škodljivih vplivov ima konvencionalni bombaž na zdravje. Alergije, neplodnost, inkontinenca - vse to povezujejo tudi s škodljivimi snovmi v bombažu. Zato sem se odločila za ekološki bombaž, ki je še posebej pomemben, ko gre za oblačila za dojenčke.« Dobavitelja je našla v Turčiji. Bombaž nosi certifikat Gots (Global Organic Textile Standard), ki nadzoruje celoten proces pridelave in predelave bombaža v ekološkem in socialnem pomenu. Ali niso takšni izdelki zelo dragi in za večino nedostopni? Tina Gracer odgovarja: »V ekološki trgovini stane bodi za dojenčka 40 evrov, česar si mnoge mame ne morejo privoščiti, tudi če si to želijo. Našla sem srednjo pot. Delamo z nekaterimi majhnimi trgovinami, kjer so zelo sprejemljive marže, kjer ne služijo s proizvajalci, in pri nas otroški bodi stane 15 evrov. Prodajamo tudi na spletu. Je pa zanimivo, da se v tujini, kjer smo postali eden od dobaviteljev mreže pravičnih trgovin v Nemčiji Ste se kdaj vprašali, kako je mogoče, da stane majica, ki ste jo kupili v eni od trgovin s tako imenovano hitro modo, le nekaj evrov, četudi je prepotovala skoraj pol sveta do naših trgovin? Kdo so tisti, ki plačajo pravo ceno teh poceni oblačil? In kakšno ceno na koncu plačujemo mi vsi, ki ta oblačila kupujemo v prepričanju, da smo opravili najboljši možen nakup? Na ta vprašanja odgovarja pretresljiv dokumentarni film Prava cena (The true cost), ki pripoveduje zgodbo o oblačilih, ki jih nosimo, o ljudeh, ki jih izdelujejo, in učinku, ki ga ima tekstilna industrija na ta Modna revija z rabljenimi oblačili za mamice in otroke. Oblačila sta prispevali komisijski trgovini Mestna omara iz Velenja in Otroški kotiček iz Mozirja. planet. Vedno bolj siromašne množice v nerazvitih deželah vzhoda, kjer garajo cele dneve za nekaj evrov na mesec, vedno bolj zastrupljeno okolje tam, ker pridelujejo bombaž, in na drugi strani vedno bogatejši lastniki tekstilnih korporacij, kjer si delijo dobičke, ki so drugi najvišji za naftno industrijo. To je podoba današnjega sveta hitre mode. Je mogoče v poplavi poceni oblačil, prepojenih z različnimi zdravju škodljivimi kemikalijami, izstopiti iz tega toka nebrzdanega potrošništva, najti drugačne možnosti? V društvu Živa kreativa, ki je v okviru festivala Reci: obleci pred približno tednom v Malem Unionu pripravilo modno revijo z rabljenimi oblačili, ogled omenjenega filma in pogovor o tej temi, so prepričani, da obstajajo alternative. TATJANA CVIRN, foto: GrupA Tina Gracer: »Če mamica ne more kupiti otroku nekaj za kožo neškodljivega, naj vzame takšno oblačilo, ki je bilo že nošeno in po možnosti oprano z naravnimi detergen-ti. Nikoli ne more biti tako škodljivo kot kakšno uvoženo z Daljnega vzhoda.« in Avstriji, srečujemo z nezaupanjem, ker so tam vajeni višjih cen.« Ko enkrat ljudje poskusijo izdelek iz ekološkega bombaža, težko kupijo karkoli drugega, pravi Tina Gracer, ki je vesela, da je med kupci veliko mladih, kar kaže na to, da bodo znali v prihodnje kupovati manj in bolj kakovostno. TC, foto: osebni arhiv Po rabljena oblačila Sanja Arsovič je že od nekdaj kupovala rabljena oblačila. Nova so se ji vedno zdela predraga, denar je raje namenila za kaj drugega. Ker ni dobila redne zaposlitve, se je pred petimi leti odločila, da bo v Velenju odprla komisijsko trgovino z ženskimi oblačili, s čevlji, torbicami in z dodatki, imenovano Mestna omara. »Predsodki so še vedno, češ da je to oblačilo nekdo že nosil. Ljudem povem, da so tudi nova oblačila v trgovini mnogi poskusili. Rabljena imajo to prednost, da so bila oprana in da je v njih manj kemikalij,« pravi Sanja Arsovič, ki ugotavlja, da so mnoga oblačila, ki jih ljudje prinesejo, skoraj nova, kar kaže, koliko je zgrešenih nakupov. Včasih je veljalo, da so komisijske trgovine namenjene revežem, a to ne drži. »V mojo trgovino prihajajo dame iz različnih razlogov: oblikujejo si svoj stil, morda jim trenutna moda ne ustreza, menijo, da so stvari precenjene, in vedo, da s temi oblačili ni nič narobe. Danes se vedno več govori o ponovni uporabi, izmenjavi.« »Vsaki stranki rečem, naj prinese takšno oblačilo, kakršnega bi sama želela kupiti. To morajo biti sezonska, sveže Sanja Arsovič: »Raje dam 200 evrov za dober koncert kot za eno bundo.« oprana, nepoškodovana, čista oblačila.« Ceno lahko postavi tisti, ki prinese oblačila, pri čemer mora upoštevati, da so rabljena in da lahko dobi v trgovini zadnje kose tudi komaj po evro ali dva. Če gre za oblačila višjega cenovnega razreda, so cene drugačne. »Bolj se splača prinesti več kosov,« pravi Arso-vičeva, ki po določenem času oblačila vrne lastniku, če jih ne uspe prodati. TC, foto: osebni arhiv Tekstilna industrija je drugi največji onesnaževalec na svetu. Za pridelavo kilograma bombaža se porabi deset tisoč litrov vode. Le 0,1 odstotka oblačil reciklirajo v nova oblačila. NAŠA TEMA 13 Spremembe ob življenjskih prelomnicah V svetu in tudi pri nas že vrsto let obstajajo pravične trgovine, ki prispevajo k zmanjševanju težav revnih proizvajalcev s plačilom pravične cene za njihove izdelke. Trgovina 3 muhe v Ljubljani je bila prva taka v Sloveniji in deluje še danes. Vodi jo Živa Lopatič, lastnik trgovine je društvo Humanitas. »Pravična trgovina opozarja na globalne probleme in na tisto, kar se v mednarodni trgovini dogaja in prihaja tudi k nam,« pravi Živa Lopatič. »Vedno več je izkoriščanja ljudi in narave, prekarnega dela, multinacionalke imajo vedno večji vpliv tudi v Sloveniji.« Pravična trgovina je v začetku temeljila na ročnih izdelkih, nato je dodajala vedno več hrane, v zadnjih treh letih, odkar je na ogled dokumentarni film Prava cena, so na voljo tudi skupne nabave tekstilnih izdelkov. Spreminjanje potrošniških navad ni tako enostavno, tudi če poznamo ozadje izdelave določenih izdelkov, kajne? Zavedanje o pravi ceni teh poceni oblačil se sicer povečuje, a navade se spreminjajo počasi. Eden od šestih ljudi na svetu dela v tekstilni industriji. Deset- in večurni delavnik ne zagotavljata dostojnega preživetja. Pri oblačilih moraš najti pot, ki ustreza tvojim potrebam, kar ni enostavno in ne gre čez noč. Sama to primerjam z dietami, ko ženske rečejo, da bodo v ponedeljek začele hujšati. To ne deluje, gre za spremembe korak za korakom. Največkrat pomenijo premike večje spremembe, ki se zgodijo v življenju posameznika: ko mamica dobi otroka in razmišlja o ekološki hrani ter oblačilih ali ko pride do bolezni ... Kako ste se sami lotili sprememb? Sama sem najprej nehala piti kavo, ki ni bila pridelana v sistemu pravične trgovine, in jesti čokolado, kjer so kakav pridelali otroci, začela sem uporabljati naravne praške in ugotovila, da imam v omari dovolj oblačil za nekaj let. Kakšno novo obleko si moram občasno vendarle kupiti. Stopila sem v stik z organizacijo People Tree, ki deluje po načelu pravične trgovine, in od takrat v okviru Zadruge Buna organiziramo skupinsko naročanje, ker je to ceneje. Vedno več je proizvajalcev in oblikovalcev, ki se ukvarjajo na ta način z oblačili, vedno več je »second hand« trgovin, kjer je treba biti pozoren, ali gre za komisijsko trgovino, kjer lahko vsak prinese oblačilo, ali le za »outlet«, kjer gre za uvoz oblačil. Vsekakor sta nakup rabljenih oblačil ali izmenjava boljši rešitvi, kot da kupujemo nova. Kdo so kupci, ki se odločajo za drugačna oblačila in ki so pozorni na deklaracije o izvoru blaga, surovin? Živa Lopatič: »Po mojem mnenju bi morali certifici-rati konvencionalne izdelke, ne ekoloških. Naj tisti, ki izkoriščajo otroško delo, to napišejo na izdelek, napišejo naj tudi to, da uporabljajo pesticide ...« Kupci takšnih izdelkov se zavedajo, da je njihovo zdravje najbolj pomembno. 60 odstotkov vsega, kar damo na kožo, pride v našo kri, od praškov, mila, kozmetike ... Ljudje se pri nakupu vedno odločamo glede na to, kaj nam je všeč ali kaj dosega naše predstave o kakovosti, torej ne toliko zaradi etike, ampak zato, ker so to v osnovi bolj kakovostni izdelki. A poceni nakupi so še vedno najbolj zaželeni med potrošniki ... Moja mama je vedno rekla, da ni tako bogata, da bi lahko kupovala poceni. Odkar prihaja večina stvari od daleč, nimamo pregleda in vpliva, kako so stvari narejene, in izgubljamo občutek za to, koliko so vredne, koliko dela je bilo vloženega v to, da je bil izdelek narejen. Zato nismo pripravljeni plačati prave cene za te izdelke. Istočasno za svoje delo pričakujemo pravično plačilo. Tega so krivi tisti, ki nam prikrivajo informacije, kako so bile stvari narejene. Ali imamo res potrošniki, vi raje govorite o uporabnikih, vpliv na to, kaj trgovine ponujajo? Ali ni morda naša moč premajhna za korenite spremembe? Če smo uporabniki, ne več potrošniki, kupujemo zato, ker to potrebujemo, ne zato, ker se dolgočasimo, ker smo depresivni in gremo malo po nakupih. Kot uporabniki premislimo, kaj in kje bomo kupovali. Ko ta preklop naredimo, se začnejo spremembe. A ni vse odvisno od nas. Morajo se spremeniti politike, mora biti nenehno pritisk na proizvajalce. Če bi vsak v trgovini vprašal, od kod prihaja njegovo oblačilo, bi se lahko veliko spremenilo. Dokler bomo hodili v supermarkete in tam kupovali, jih bomo s tem podpirali. Najlažje je kupiti jabolka pri sosedu, ki ga poznamo, pri čemer vemo, kako jih je pridelal, zato ne potrebujemo certifikatov. Spremembe je treba opraviti najprej pri sebi in nato pri drugih, a nič na silo in čez noč. O svojih navadah se moramo tudi ves čas preizpraševati, saj so lahko že jutri na voljo boljše rešitve. TC, foto: osebni arhiv Slovenska rabljena oblačila gredo v tujino V Zgornji Savinjski dolini je podjetje Saubermacher v sodelovanju s podjetjem Zol-tan postavilo rdeče zabojnike, imenovane Tekstilko, v katere lahko občanke in občani oddajo moška, ženska in otroška oblačila. Namen tovrstnih zabojnikov je spodbujanje zavedanja pri ljudeh, da tekstil ni navaden odpadek. »Pogosto pozabimo, da lahko gredo tekstilni izdelki v reciklažo ali ponovno uporabo,« pravi Tina Zoltan, ki je projektni vodja zabojnikov Tekstilko. Oblačila in čevlje, ki jih podjetje Zoltan zbira v zabojnikih, nato odpelje v tujino, kjer jih razvrstijo glede na kakovost in vrsto materiala. V Sloveniji takšnih podjetij ni, saj to zahteva veliko znanja, redne odjemalce in večja skladišča. »Sortirana oblačila so pogosto namenjena v države tretjega sveta, v trgovine z rabljenim blagom ali za industrijske krpe,« pravi Zoltanova. »Zbranega tekstila je ogromno. Samo naše podjetje, zabojnike za tekstil imamo po vsej Sloveniji, zbere mesečno približno petdeset ton materiala,« zaključuje. AH Vsak bombaž ni zdravju in okolju prijazen Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) naj bi za pridelavo bombaža, ki ga gojijo na 2,4 odstotka obdelanih površin na Zemlji, porabili dvajset odstotkov vseh na svetu izdelanih pesticidov in deset odstotkov insekticidov. Težava ni le v tem, opozarjajo v ZPS, temveč tudi v proizvodnem procesu v tovarnah, ki predelujejo bombažna vlakna v končne izdelke. Uporabljajo namreč vrsto kemikalij, ki vsebujejo zdravju škodljive snovi. Te tudi onesnažujejo vode in predstavljajo tveganje za zdravje ljudi. V ZPS pravijo, da je vse več usmeritev v izdelavo izdelkov, ki so do okolja in zdravja prijazni. Zaupanja vredne so le tiste oznake, za katere proizvajalci pridobijo certifikate neodvisnih ustanov, ki potrjujejo, da izdelki izpolnjujejo zahtevane kriterije. Najbolj pogosta znaka, ki spremljata bombaž, sta Oeko-tex Standard 100 in Global Organic Textile Standard (Gots). Vedno pogosteje se pojavlja tudi Učinkovit nadzor nad škodljivimi snovmi v tekstilu? znak Evropske unije Ecolabel (okoljska marjetica). Oeko-tex Standard 100 pomeni, da gre za izdelek, ki ne predstavlja tveganja za zdravje. Gots je mednarodni standard, ki potrjuje, da je bombaž ^ pridelan in predelan organsko v ekološkem in socialnem ■ smislu. Okoljska marje-"Z" tica kaže, da je imel izdelek od pridelave, predelave, uporabe in vse do uničenja minimalen vpliv na okolje. AH Znak Gots Reach je uredba Evropske unije, ki je bila sprejeta, da bi izboljšala varovanje človekovega zdravja in okolja pred tveganji, ki jih predstavljajo kemikalije. Uredba velja za vse kemikalije, ne glede na to, kje se pojavijo, tudi za oblačila. »V evropski bazi je zbranih približno 22 tisoč snovi in njihovih lastnosti, na podlagi katerih lahko ocenjujemo posledice stika kemikalij z ljudmi in okoljem. V naboru je prepovedanih nekaj tisoč kemikalij, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene,« je pojasnil direktor Urada Republike Slovenije za kemikalije mag. Alojz Grabner. Nadzor nad uporabo kemikalij pri proizvodnji, uvažanju ali nadaljnji uporabi tekstilnih izdelkov je v domeni posamezne države članice. V Sloveniji nadzor izvaja inšpekcija za kemikalije, ki letno pregleda približno dvajset vzorcev. »V zadnjih letih so vzorci, ki vsebujejo prepovedane snovi, redki,« pojasnjuje Grabner. Redkeje se po mnenju direktorja še pojavijo ftalati v tekstilu, predvsem v potiskih oblačil, ki morajo biti dovolj mehka, da se lahko pregibajo. Ftalati omogočajo prav to, mehčanje plastike. Škodljiva so včasih tudi barvila oblačil, vendar ne takoj, ampak takšna postanejo šele čez nekaj časa, ko razpadejo na elemente, ki so lahko nevarni za ljudi in okolje. Nevarni hormonski motilci Inšpekcija za kemikalije izvaja nadzor nad vsebnostjo t. i. azo barvil in SCCP (kratko-verižni klorirani parafini) v plastificiranih tiskih na tekstilu. Od leta 2016 do 2018 je bilo odvzetih 72 vzorcev tekstila, ki so bili v neposrednem stiku s kožo. Večinoma je šlo za otroški tekstil. »Skoraj vsi izdelki so bili azijskega porekla, le posamezni so bili proizvedeni v Turčiji ali na Poljskem. Iz analiz vzorcev je bilo razvidno, da tekstilni izdelki ne vsebujejo omenjenih kemikalij,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje. V primeru, da bi analitski laboratorij potrdil, da tekstilni izdelki vsebujejo preseženo vrednost, bi inšpektor prepovedal prodajo izdelka in zahteval potrdilo o vračilu dobavitelju ali o uničenju izdelka. O spornem izdelku bi nato obvestili vse države Evropske unije oziroma tiste države, ki imajo enoten sistem tovrstnega obveščanja. Prehajajo skozi kožo Sicer pa je Nacionalni inštitut za javno zdravje že večkrat opozarjal o tako imenovanih kemijskih povzročiteljih hormonskih motenj v otroških oblačilih. To se je zgodilo že pred tremi leti, ko je na to opozarjal tudi Greenpeace. Poročilo, ki je temeljilo na analizi 82 kosov otroških oblačil priznanih znamk, je potrdilo prisotnost strupenih kemikalij v proizvodnji tekstila. AH, SŠol V Sloveniji na leto odložimo na smetišča 70 ton oblačil. TATJANA CVIRN OB ROBU V kolesju hitre mode Otrok, ki leži na tleh ob materi, ko se ves dan sklanja nad šivalnim strojem in zasluži komaj za skromno preživetje, obračun vojske sprote-stniki, ki želijo dostoj-nejše plačilo v tekstilni tovarni, na desetine mrtvih pod ruševinami slabo zgrajene tovarne, samomori na poljih bombaža, ko kmetje ne zmorejo več stroškov pridelave... To je le nekaj najbolj pretresljivih podob, ki jih odneseš s seboj po ogledu dokumentarnega filma, ki govori o tem, kdo plačuje pravo ceno za poceni oblačila, ki so jih polne tudi trgovine pri nas. Če je naše življenje vedno dražje, če si ne moremo privoščiti stanovanja, avta, če je vprašanje, ali bomo lahko odplačali vse kredite, je instant rešitev na dlani: privoščimo si lahko vsaj majico, novo krilo, hlače. Nekaj evrov stane vsak kos, občutek, da lahko izbiraš, kupiš, da si »in«, pa je vreden veliko več. In to proizvajalci in oglaševalci dobro vedo. Kakšna je kakovost teh oblačil? Če je koža naš največji organ, potem ni vseeno, s čim jo zalivamo, mažemo, pokrivamo, še posebej je to pomembno pri otroški koži. A to je tema, s katero se ubada le malokdo. Ko ti v šoli ne gre, ko te doma ne razumejo in ko šef v službi spet »teži«, je zdravilo za vse to nakupovanje. Kako bi sicer lahko drugače razumeli podatek, da izdela tekstilna industrija 80 milijard oblačil letno? Kako, za vraga, naj človek ponosi vse to? Saj niti ni treba. Zavržeš in greš po nov kos. Na eni strani neznosna beda, na drugi vedno večje bogastvo. Vzorec, ki počasi pre-preda tudi najbolj zakotne konce tega sveta. Bomo še naprej poganjali to kolesje ali lahko vsak pri sebi naredi vsaj kakšen droben korak k spremembi? Za začetek je koristna že ugotovitev, da imamo ob polnih omarah zagotovo kaj obleči in da bomo tudi brez nove kolekcije preživeli zimo. Medtem pa premislili, komu in za kaj bomo namenili svoj težko prislužen denar. 14 KRONIKA Prometna varnost boljša, a še ne dovolj dobra Število smrtnih žrtev se z leti zmanjšuje Med pozitivnimi novicami je tudi ta, da se prometna varnost z leti v Sloveniji izboljšuje. To je pokazala najnovejša raziskava, ki so jo opravili v Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani na pobudo Agencije za varnost prometa. Kljub temu je vsaka smrtna nesreča še vedno odveč. Letos je na celjskih cestah življenje izgubilo osem ljudi, lani v enakem obdobju kar štirinajst. »Če bomo nadaljevali zmanjševanje števila prometnih nesreč s smrtnim izidom, se bomo leta 2022 lahko približali cilju iz resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa. To pomeni do 35 mrtvih na milijon prebivalcev,« pravijo v Agenciji za varnost prometa. Kot je razvidno iz raziskave prometne varnosti od leta 2011 do 2017, v najbolj tvegane skupine udeležencev v prometu spadajo motoristi, kolesarji in pešci. Za motoriste je značilno, da število smrtnih nesreč niha iz leta v leto, medtem ko se je število mrtvih kolesarjev z leti celo nekoliko povišalo. Zmanjšuje se število hudo poškodovanih. Še vedno Slovenija spada med države, kjer je alkohol stalnica v prometu. »Odstotek pozitivnih strokovnih pregledov o alkoholu pri povzročiteljih prometnih nesreč s smrtnim izidom se je od leta 2011 do 2017 gibal med 31 in 45 odstotki, lani je znašal 37 odstotkov. Od- stotek pozitivnih alkotestov z več kot 0,52 mg/l je bil največji pri potnikih, voznikih štirikolesnikov in lahkih štirikolesnikov, mopedistih in kolesarjih,« navajajo v agenciji. Delež prometnih nesreč s smrtnim izidom med vsemi nesrečami, ki so jih povzročili trezni povzročitelji, znaša 0,5 odstotka, šestkrat več nesreč povzročijo vozniki, ki imajo v krvi (še) dovoljeno količino alkohola. Razumljivo, da se delež poveča tudi z večjo stopnjo alkoholiziranosti. Približno 40 odstotkov nesreč s smrtnim izidom se zgodi zaradi V Laškem so v ponedeljek zasegli osebno vozilo 41-le-tnemu vozniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. Preizkus z alkotestom mu je pokazal kar 1,03 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Podobno se je zgodilo na lokalni cesti Ponikva-Dolga Gora, kjer so zasegli tovorno vozilo moškemu, ki je vozil prav tako brez vozniškega dovoljenja. Alkotest mu je pokazal0,26 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. VARILEC (m/ž) Opis delovnega mesta: varjenje inox pločevine Nudimo: po preizkusni dobi možnost zaposlitve za nedoločen čas, redno in stimulativno plačilo, dobre in urejene delovne pogoje, enoizmensko delo. Pričakujemo: vsaj 3. stopnjo izobrazbe (zaželena je tehnična smer), delovne izkušnje s področja varjenja, samostojnost in odgovornost pri delu, natančnost in prilagodljivost. Zaradi povečanega obsega dela iščemo nove sodelavce v proizvodnji (m/ž). Delati lahko začnejo takoj in sicer za daljše obdobje. neprilagojene hitrosti. »Vozniki osebnih avtomobilov so v opazovalnem in analiziranem obdobju od leta 2011 do 2017 povzročili kar 64 odstotkov vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti, motoristi 23 odstotkov, vozniki tovornih vozil 5 od- stotkov, kolesarji 4 odstotke, mopedisti 2 odstotka,« pojasnjujejo v agenciji. S povečanjem količine alkohola v krvi se povečuje tudi Več kot 90 odstotkov voznikov osebnih avtomobilov in motoristov, udeleženih v prometnih nesrečah od leta 2011 do 2017, je uporabljalo varnostni pas oziroma zaščitno čelado. Kar 85 odstotkov voznikov osebnih vozil, ki so bili udeleženi v prometni nesreči s smrtnim izidom in niso bili privezani, je izgubilo življenje. odstotek tistih, ki se smrtno ponesrečijo ali hudo poškodujejo zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje, vendar je povečanje odstotka manjše kot pri neprilagojeni hitrosti. Zaskrbljujoče je še tudi, da se je med vsemi povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom, pri katerih so ugotovili prisotnost droge ali drugih psihoaktivnih substanc, skoraj 60 odstotkov smrtno ponesrečilo. SŠol Foto: SHERPA Če bi bili vsi potniki v vozilu pripeti in bi vsi vozniki motorjev ter koles uporabljali čelado, bi ohranili najmanj štiri življenja na leto, število hudo poškodovanih potnikov bi se zmanjšalo za najmanj 35 na leto. Če bi za voznike osebnih in drugih avtomobilov ter motornih koles veljala popolna prepoved uživanja alkohola in bi se zaradi takšne določbe odstotek alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom zmanjšal na 20 odstotkov, bi ohranili od 15 do 20 življenj na leto. Če bi se odstotek alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo znižal na 10 odstotkov, bi se število hudo poškodovanih zmanjšalo najmanj za 70 na leto. Z zmanjšanjem povprečne hitrosti za dva odstotka vsako leto bi lahko ohranili do 7 življenj na leto. Zmanjšanje povprečne hitrosti bi lahko dosegli s povečanjem kazni za neprilagojeno hitrost, menijo v Agenciji za varnost prometa. Razmišljam hitro, vozim počasi ... in darujem kri Na pobudo Zavoda Vozim so v ponedeljek v Transfuzijskem centru Splošne bolnišnice Celje darovali kri vsi vidnejši posamezniki iz vodstva policije, gasilstva, bolnišnice in občine v Celju. Gre za simbolično sporočilo javnosti, da je treba tudi tako poskrbeti za prometno varnost. Žrtve prometnih nesreč so pogosto tiste.Bi za preživetje potrebujejo več enot krvi. Posledično želi pobudnik tovrstne krvodajalske akcije, celjski Zavod Vozim, sporočiti tudi, da je vsak posameznik v družbi odgovoren za boljšo prometno varnost in upoštevanje cestnoprometnihpraviL »Le tako bomo skupaj dosegli dolgoročni cilj, da promet ne bo več razlog za umiranje ljudi,« pravi direktor Zavoda Vozim David Razborš ek. Tokratna - že četrta - akcij a je nosila slogan Razmišljam hitro , vozim počasi. Vzrok za ta slogan je, da je ravno hitrost med najpogostejšimi vzroki pгož№№пjaejiшa i i •žtslзezшtш9l^ш9ШäЗш se шпзВИВшНЈаашши Promina nesreče so pogost razlog, da v bolnišnicah prihaja do pomanjkanja kpvi. s policisti pri prvi pomoči, nato z bolnišnico in inštitutom za rehabilitaeijo. To moramo presekati že na za-oetku, zato da do teh nesreč sploh ne pride. Vsi, ki se ukvarjamo z osvoščanjem o prometni varno sti, moramo dodati sporočilo javnosti, da je promet nevarna stvar niTEKSRA^3g|ssceEai u- aclaпE[uaylSзsalsesi■Euaiilgo prometu,« pravi Ramzbožonršoestkin. Cilja predvsem na mlade. Ravno prometne nesreče sa pogost aazlog, da v bolnišnicah prihaja do pomanjkanja krvi. Predstojnica Transfuzijskega cpntra Splošne bol-nišnipe Celje Janja Pajk eiaer pravi, da je krvodajalstdo na Celjskem na visoki ravni in da so ščežallБazEsaв5ias^ES&з^&i takrat, ko dobijo tudi prošnjo za darovanje krvi, če določene skupine krvi v celjski bolnišnici primanjkuje. Celjska b olni-šnica je edina regijska bolnišnica, ki ima svoj transfuzijski center. »To hkrati pomeni, da v primeru pomanjkanja krvi d drugih bolnišnicah pomaga z oskrbo krvi iz svojih zalog,« HLEBI I I I 11 etN ЈаШјајви pa Življenjepise nam pošljite na ZOTTEL TRADE, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 19, 3310 Žalec ali na zottel.spiasiol.net; kontaktna oseba: Linda Zottel: 031 281 989; www.zottel.si KRONIKA 15 Policisti zaostrili stavko Na pogajanja z vlado še vedno čakajo Slovenski policisti so ta teden zaostrili stavko. Zaradi menjave vlade so bile aktivnosti stavke zmanjšane na minimum, saj policisti stavkajo že od 12. februarja. V svojih stavkovnih zahtevah sta moči združila oba sindikata, Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije. Razlog za zaostritev stavke je, kot pravijo v sindikatih, enostranski poseg vlade v pravice, pridobljene s stavkovnim sporazumom iz leta 2016, zaradi česar naj bi bil poklic policista popolnoma razvrednoten. Policijski sindikat je že 17. septembra, po oblikovanju nove vlade, na premierja Marjana Šarca naslovil zahtevo, naj vlada nemudoma aktivno pristopi k reševanju stavkovnih zahtev. Čeprav je sindikat vladi postavil rok za izpolnitev zahteve, in sicer deset dni, odgovora ni prejel. »Razen posrednega odgovora, da je vlada imenovala za vodjo vladnih pogajalcev Petra Poga-čarja, toda pisnega odgovora glede naših zahteve do danes ni bilo,«« pravi predsednik Policijskega sindikata Radivoj Uroševič. Policistiželijo, da bi vlada končno vzpostavila razmerja med plačami in s tčm odpravila nekatere anomalije tudi v policijskih vrstah. Med stavkovnimi zahtevami sta tudi ureditev nadomestila za ukrepanje v vnakem času, posebnih nagrad policistom in odprava nejasnosti pri poklicnem ter staroetnem upokojevanju polici stov. Uroševič dodaja, da so policičti zaostritev stavke napovedali vladi, ne? ljudem: »Zato bomo z vaemi oblikami dela zagotavljali varnost države in državljanov, v primeru dodatnih zaostritev pr bomo ljudi o tem pravočasno obvestili« Stavka vsaj glede na stroge omejite», Iii veljajo za policiste, naj- verjetneje pomeni tudi temeljitejše preglede na mejnih prehodih, več opozoril kot plečil-nih nalogov v prometu oziroma premislek pri sodčlovanju v preventivnih akcijahr Bo pa stavka verjetno dolgotrajna. Na to so bili policisai iz sindikatov že opozorjeni. »Za dosego citjvv bomo morali t)iti potrpežljivi, predvsem pa bčmo morali osttti tnotni. Morda nekoliko nenavadno, a vendar nam v določenem trenutku prvv zakonske omejitve dajejo možn ost, da z do »lednim spošiovranjem odlačilno vplivamo na tirte, ki imajo neposredno moč, da vlado >kaznujejo<. To so državljani. Ljudjv v postopkih neso krivi za aroganco, nizkotna in sprevržena tavnanja elade, zato bodimo v postopkih z državljani strokovni, korektnp temelpti,potrpežljivi in zanesljivi. Vzemimo si čas ter občane, državljane in tujce seznanimo z razlogi za našo stavko in dejstvom, da je stavka usmerjena izltljučno pro ti vladi»< sv policistom avetovali v Policijokem sindikatu Slovenije. SŠol fOUCUSKI SINDIKAT SLOVENIJE Celjska policija z novim vodstvom Dosedanji direktor Policijske uprave Celje Jože Se-nica je 1. oktobra odšel na drugo delovno mesto. Postal je namestnik generalnega direktorja slovenske policij s. Po pooblastilu bo do naLdaljnjeg;^ Policijsko upravo Celje vodil Niko Kolar, dosedanji vodja Službe direktorja vi Celju . Senica j v celjsko policijo vodil od maja 2012 . V karieri je bil tudi policist, nekaj čas» je delal tudi na Pvstaji mejne policije Dobova in na policijski pooteji v Velenju. Po študiju je bii kriminalist v Celju, kjer je pred leti vodil iudi Skupino za mladoletniške kriminaliteto PU Ce lje . Oprnvljal le tudi naloge v mednarodni mirovni misiji v Makedoniji, kj-r je bil sve-toaalec na pedročju organizirane kriminalitete in boja Sprla sta se zaradi prometa Poljaisti so morali vb ponedeljek posredovati na Petzeli, kjer srp se v bližjni tamkajšnje zdravstvvne poatajs tprla voanika. Razlog je predstavljalo izailjevanje prednosti. V sporu je 6e-letni vovnik udaril 72-lhtnega voznika, ta pa naj bi gv o drink pri čemer je 67-letni voznik padel in se iz redno hudo polkodoval. Poškodovane štiri osebe Prostovoljni gasilci iz Rogaške Slatine so morali minuli teden posredovati v Tekačevem, kjer je zagorelo v stanovanjski stavbi. V požaru, ki je izbruhnil v prostorih kuhinje, so se poškodovale štiri osebe. Opeklin niso dobile, šlo naj bi za zastrupitev z dimom. Šmarski reševalci nujne medicinske pomoči so jih odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ostale na opazovanju. Višina škode sicer ni visoka, vzrok požara naj bi bil kratek stik na opekaču za kruh. Po nakit in pomirjevala Konec preteklega tedna sta se na Celjskem zgodili dve drzni tatvini. Prva se je zgodila v prodajalni trgovskega središča v Celju. Moški, gre za tujca, starega približno 50 let, si je v prodajalni ogledoval vrednejše verižice in pri tem na zelo spreten način ukradel verižico, vredno približno 1.300 evrov. Po dogodku je zbežal iz prodajalne. Moški je močnejše postave, temnejše polti, s črnimi brki, oblečen je bil v temna oblačila in kapo s ščitnikom. Druga drzna tatvina se je zgodila v Žalcu, kjer je 34-letni Celjan, stari znanec policije, v lekarni preskočil pult in ukradel več škatlic pomirjeval. Policisti so ga kmalu po dogodku izsledili na avtobusni postaji v Žalcu. Jože Senica je postal namestnik generalnega direktorja slovenske policije. Fota: GrupA proti terorizmu. Preden so ga imenovali za direktorja celjske policije,je vodil tudi sektor kriminvlistične policije. prinašamo svežino s skokom v termalno vodo thermane laško in kopalno brisačo novega tednika in radia celje Г C "O Naročam Novi tednik za najmanj 12 mesecev oziroma do preklica in prejmem KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE ter DVE VSTOPNICI ZA KOPANJE V THERMANI LAŠKO: Ime in priimek: Telefonska številka: (D +-» Naslov, kraj: m a > o C E-poštni naslov: Podpis: mm Način plačila in darilo* (ustrezno označite): □ v enkratnem znesku 114 evrov - 7 % popust = 106,02 evra □ za 3 mesece za 28,50 evra - 2 % popust = 27,93 evra □ za 6 mesecev za 57 evrov - 3,5 % popust = 55,01 evra □ mesečno za 9,50 evra * ▼— Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 6. septembra do 20. decembra 2018. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.novitednik.com. Med vsemi naročniki (obstoječimi in novimi) bomo 20. decembra izžrebali 10 srečnežev, ki bodo prejeli po 2 celodnevni vstopnici za kopanje v Thermani Laško in kopalno brisačo Novega tednika in Radia Celje. Ostale ugodnosti za naročnike: - brezplačne vse posebne priloge Novega tednika - 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje - 4 brezplačni mali oglasi v Novem tedniku - vsak mesec možnost osvojitve lepih nagrad (do 10 besed) v nagradni križanki 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober naku Lodlično storitev? Preglejte aktualno ponudoo Krono multi S hibridna toplotna črpalka Novo: toplotne črpalke z ultra tihim delovanjem in možnostjo izkoriščanja različnih toplotnih virov Prednosti, ki navdušujejo: Podjetje Kronoterm predstavlja nov pameten in prilagodljiv sistem ogrevanja - Krono multi S. Nova hibridna naprava za ogrevanje prostorov in sanitarne vode toploto črpa iz zraka in/ali zemlje, hkrati pa je tišja od delovanja gospodinjskega hladilnika. Gre za nov ekološki in varčen ogrevalni sistem, ki za ustvarjanje brezplačne energije uporablja obnovljiv vir zraka in/ali zemlje. Preklapljanje se izvede glede na to, katera možnost je v določenem trenutku ugodnejša in energetsko učinkovitejša. Kot primarni vir toplote izkorišča toploto zemlje, ob morebitnih ugodnejših Podjetje Kronoterm ponuja rešitve ogrevanja in hlajenja prostorov in/ali gretja sanitarne vode s toplotnimi črpalkami za vse vrste stavb - novogradnje, starejše gradnje, večstanovanjske, kmetijske in industrijske stavbe. Toplotne črpalke Kronoterm so na voljo za obnovljive toplotne vire (zrak, voda ali zemlja) z najboljšim izkoristkom za vaše potrebe. - Življenjska odločitev - Prav tako vam je na voljo tudi možnosti dolgoročnega vzdrževanja toplotnih črpalk, tako da je uporaba še bolj brezskrbna in življenjska doba še daljša. Lastna proizvodnja in servis Kronoterma vam zagotavljata dolgoročno in hitro rešitev v primeru težav. Dolgoročne in kakovostne rešitve zagotavljajo v podjetju z lastnim razvojem v svoji laboratorijski temperaturah zraka pa preklopi in kot vir toplote izkorišča zunanji zrak. S tem preusmerjanjem sistem doseže največjo učinkovitost z minimalnim naporom. Zunanja in notranja enota sta povezani s cevmi, po katerih kroži protizmrzovalna kapljevi-na z vrhunskimi lastnostmi prenosa toplote. enoti, ki je ena najbolj tehnološko naprednih v Evropi. Če se pojavijo vprašanja, vam je servisna diagnostika na voljo tudi na daljavo, preko povezave Kronoterm toplotne črpalke na internetu (aplikacija Cloud. Kronoterm). Slovenska toplotna črpalka družinskega podjetja Kronoterm je v vseh pogledih vredna zaupanja in nakupa! - izredno tiho delovanje, - hibridna naprava in možnost izkoriščanja različnih toplotnih virov (zemlja, zrak), - izboljšano delovanje v ekstremnih pogojih izločanja vlage iz zraka, - avtonomno izbiranje najbolj učinkovitega sistema izvira toplote, - dolga življenjska doba, - skoraj brez odtaljevanja - več kot 95 odstotkov manjše število odtaljevanj v primerjavi s toplotnimi črpalkami z zunanjimi zračnimi uparjalniki. Krono multi S je veliko več kot ogrevalni sistem, je tudi idealen partner sončnih elektrarn. V povezavi s sončno elektrarno boste električne potrebe Kronoterm toplotne črpalke v celoti pokrili z naravnimi viri. Kaj pridobite z izbiro ogrevanja s toplotno črpalko Kronoterm? - Nižje stroške ogrevanja - do 80 odstotkov energije boste pridobili iz okolice, - učinkovito delovanje - največ toplote za minimalno porabo energije, - uporabniku prijazno upravljanje - upravljanje na daljavo preko aplikacije na mobilnem telefonu, tablici ali računalniku, - udobje bivanja - prvovrstna zimska idila za minimalne stroške ogrevanja, - nižja hrupnost - prijazno uporabniku in njegovi okolici, - hlajenje - poleti, ko je najbolj potrebno, - manj izpustov ogljikovega dioksida - izkoriščenje obnovljivih, naravnih, neizčrpnih virov energije, manjši stroški prevoza toplotne črpalke, - ni izpustov škodljivih snovi - brez izpustov ogljikovega monoksida in PM-delcev, - nižja skupna vrednost investicije - prihranimo tudi pri investiciji, dimnik ni potreben, - brezskrbno lastništvo - strokoven in odziven servis, slovenska proizvodnja, - možnost brezplačnega ogrevanja - v povezavi s sončno elektrarno za samooskrbo, - sofinanciranje - kredit in subvencija Eko sklada - nepovratna sredstva do 50 odstotkov vrednosti skupne investicije, - podaljšana garancija - možnost podaljšane garancije na pet let. Več: www.kronoterm.com ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Devet načinov, da motivirate sebe in druge Ali vsak dan z navdihom pridete v službo in komaj čakate začetek dela ter nove delovne naloge? Čestitke, ste med redkimi, ki še nikoli niso imeli slabega dne. Za vse ostale obstajajo tudi jutra, ko se preprosto vidijo samo v postelji, pokriti z odejo in s kavo v roki. Preberite spodnje načine, s katerimi lahko ob takšnih dnevih motivirate sebe za delo in poskrbite, da bodo tudi drugi lažje preživeli delovni dan. 1. Pomislite na vpliv, ki ga imate. Včasih je zagon za dodatno motivacijo že dejstvo, da vaše delo prinaša korist tako sodelavcem kot podjetju. Če menite, da izpolnjujete druga življenja, četudi tujcem, boste delovni dan preživeli na lažji način. Vsak na nek način s svojim delom spreminja svet in to naj bo vaše gonilo, da zjutraj vstanete, se pre-oblečete in se z veseljem odpeljete v službo. 2. Na svojo službo glejte širše. Tudi v sanjski službi se boste spopadali s frustracijami in z občasnimi nalogami, ki niso ravno zavidljive. V takšnih trenutkih se opomnite, da je trajalo nekaj časa, da ste prišli na določen položaj. Z ambicijami, ki jih imate, boste preživeli še marsikatero neprijetno situacijo, zato ne obupajte. Na neželene delovne naloge glejte kot na ovire, ki jih morate preskočiti, če želite zlesti visoko. 3. Zahtevne naloge si razdelite na več manjših. Noben pisatelj ni nikoli sedel za mizo in mislil, da bo v eni uri napisal trilogijo, ki bo postala največja svetovna uspešnica. Za začetek napišejo odstavek, ki se nadaljuje v stran, poglavja ... Omenjen način vas lahko privede daleč. Če svoj projekt razdelite na manjše dele, ki jih še obvladate, ga boste prej končali. 4. Postavite si roke, četudi izmišljene. Vam izredno pomaga zavedanje, da imate za delovno nalogo izredno malo časa? Ste del tima in je vsak odvisen od dela drugega člana? Postavite si zdrav motivacijski pritisk - v tem primeru so to roki. S tem boste navdihnili sebe in svoje sodelavce, da boste zagrizli v delo in kakovostno opravili svoje delo. 5. Stopite izven svojega območja udobja. Včasih je vzrok za pomanjkanje motivacije misel, da nazadujete. Novi izzivi so zato, da se motivirate, s čimer v delovno vnemo spravite tudi kolege, ki komaj čakajo glas razuma, da jih bo potisnil naprej. Na ta način rastete. Ko vas preplavi občutek, da nečemu ne boste kos, se potrudite. To je odločilen trenutek in znak, da bo konec brez dvoma dober. Zrasli boste in se marsikaj novega naučili. 6. Bodite pripravljeni na spremembe. Ne glede na to, kaj počnete za preživetje, si želite, da bi bilo delo opravljeno v roku in kakovostno. Po končanem projektu imate čas, da razmislite, kako bi prihodnjič podobno nalogo opravili bolje. Spremembe lahko pridejo iz ust nadrejenega ali mentorja, spet drugič vam jih bodo predlagali sodelavci, ki imajo popolnoma drugačno osnovo. Včasih je treba sodelovati z ljudmi, s katerimi se počutite nelagodno. To je bistveno, če želite, da se naučite nekaj novega, a nimate dovolj motivacije za to. Če se počutite popolnoma varno na delovnem mestu, je to morda znak, da ne počnete ničesar novega in da ostajate v svojem območju udobja. 7. Prisilite se v dobro voljo. Včasih je potrebno le, da se preprosto pretvarjate, da ste dobre volje. In ko to počnete dovolj časa, dobra volja pride sama od sebe. Ko sprejmete pozitiven pogled na svet in v nalogah vidite izziv, ne več težav, lahko s tem motivirate tudi ostale. 8. Nagradite sebe in svoje sodelavce. Že vnaprej si postavite nagrado, ki bo vas in sodelavce vodila do cilja. Nagrada so lahko čokolada, izlet, kozarec vina po službi, novi čevlji ... Izberite tisto, kar vas motivira. Če vidite, da se vaš sodelavec muči pri opravljanju naloge, mu prinesite malenkost, kot je kava ali kosilo. 9. Zahvalite se. Beseda hvala ima moč. Vedno se zahvalite, če vam kdo priskoči na pomoč in vas reši iz zagate. Bodite hvaležni in ne bojte se pohvaliti svojih kolegov. Če vidite, da je svojo nalogo opravil z odliko, mu to tudi povejte. Ekipa MojeDelo.com 0 MojeDelo.com Vodja kuhinje (m/ž) (Slovenska Bistrica) Opis dela: načrtovanje in organiziranje proizvodnega procesa, vodenje poslovanja restavracije, vodenje, razporejanje in usposabljanje zaposlenih, skrb za zadovoljstvo gostov. Sodexo, d. o. o., Železna cesta 16, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektromehanik v vzdrževanju (m/ž) (Štore) Opis del in nalog: izvaja elek-trovzdrževalna dela po navodilih nadrejenih ali v skladu s tehnično dokumentacijo, glede na naravo okvare izbira ustrezna sredstva za delo oziroma orodja, in napake čim hitreje odpravlja, ocenjuje prioriteto delovnih nalog, odpravlja napake na pogonih procesa proizvodnje ... Štore Steel, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 8. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja del (m/ž) (Ljubljana, Škofja Loka, Celje, Novo mesto, Maribor, Murska Sobota, Koper in Nova Gorica) Delo bo vključevalo organiziranje, usklajevanje in nadzor del, usklajevanje in nadzor del zunanjih izvajalcev, sodelovanje pri izvajanju del na terenu, pripravo analiz, poročil in predlogov ukrepov, izdelovanje začasnih in končnih situacij ... GVO, d. o. o., Cigaleto-va ulica 10, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter (m/ž) (Ljubljana, Škofja Loka, Celje, Novo mesto, Maribor, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Koper in Nova Gorica) Delo bo vključevalo opravljanje montažnih in vzdrževalnih del na omrežjih, izvajanje meritev, izvajanje inštalacij, vodenje evidenc, izvajanje pomožnih gradbenih del. GVO, d. o. o., Cigaletova ulica 10, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Komercialist tehnične prodaje (m/ž) (Gomilsko) Glavne naloge in odgovornosti: pospeševanje prodaje, obiskovanje in tehnično svetovanje pri obstoječih kupcih, iskanje novih ter delo na projektih, priprava ponudb in pripadajočih tehničnih dokumentacij. Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 27. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektroinženir - razvojnik (m/ž) (Vojnik) Delo na delovnem mestu obsega razvoj in uvajanje tehnoloških rešitev za nove tehtalne sisteme, nadgradnjo obstoječih tehtalnih sistemov ... Alba, d. o. o., Celjska cesta 41, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 24. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog konstrukter I (m/ž) (Zreče) Opis del in nalog: risanje elektro načrtov v E-planu, sodelavanje pri projektiranju konceptov krmiljenja strojev, specifikacije opreme, pogonov in krmilj ... Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 11. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater proizvodnih linij (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo vsaj IV. stopnjo tehnične smeri (na primer strojni mehanik, mehatronik operater), lahko je tudi druga izobrazba IV. stopnje naravoslovne smeri z dobrimi delovnimi navadami, odgovornost, zanesljivost, fleksibilnost, natančnost pri delu, urejenost, delavnost in vljudnost. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 27. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Orodjar (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo najmanj IV. stopnjo tehnične smeri - strugar, rezka-lec, orodjar. delovne izkušnje na podobnih delih, odgovornost, natančnost, zanesljivost in urejenost pri delu. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 27. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog za razvoj procesov obdelave (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo visokošolsko izobrazbo strojne smeri (diplomirani ali univerzitetni diplomirani inženir strojništva), aktivno znanje angleškega jezika, 3 leta delovnih izkušenj, zaželene so izkušnje v avtomobilski industriji, zaželeno je obvladanje orodij Kaizen, Kanban, FMEA, Pareto analiza in drugih statističnih metod. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 27. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Telefonski prodajni agent (m/ž) (Celje) Naša ekipa se ponovno širi! Iščemo zagnane sodelavce timskega duha, ki so odprti za učenje in ki bodo tudi nas naučili česa novega. Pridružite se nam. Skupaj smo od ponedeljka do petka med 8.00 in 15.36. Konce tedna in praznike namenite družinam, prijateljem in konjičkom. Telemarketing, d. o. o., Zagrebška cesta 20, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 27. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnični menedžer (m/ž) (Celje) Izbranim kandidatom bomo glede na ugotovljene kompetence ponudili ustrezna delovna mesta v skladu s strateškimi usmeritvami in cilji podjetja. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 27. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja projektov v oddelku projektnega menedžementa (m/ž) (Prebold) Na delovnem mestu boste odgovorni za vodenje, nadziranje in koordinacijo projektov ter projektnega tima, izdelavo ter-minskih planov, nadziranje izvajanja planiranih aktivnosti in skrb za doseganje projektnih ciljev, koordinacijo ter usklajevanje terminskih planov in aktivnosti z naročnikom in vodstvom podjetja, obvladovanje, vodenje in koordinacijo sprememb. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 27. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovno tehnični delavec za komercialo (m/ž) (Celje) Pričakujemo višjo izobrazbo strojne ali elektro smeri, vozniški izpit B-kategorije, znanje angleškega ali nemškega jezika, timski duh. Kovintrade, mednarodna trgovina, d. d., Mariborska cesta 7, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Voznik tovornega vozila (m/ž) v skladišču logistike M Tehnika Novo Celje K prijavi vabimo kandidate, ki imajo končano poklicno šolo za voznike motornih vozil ali najmanj IV. stopnjo izobrazbe ter pridobljeno temeljno poklicno kvalifikacijo - TPK (koda 95). Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljublja- na. Prijave zbiramo do 10. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Upravljalec vzdrževalec (m/ž) (Laško) Opis delovnega mesta: upravljanje in nadziranje delovanja strojev, vzdrževanje strojev, izvajanje nastavitev in prestavitev opreme, izvajanje, čiščenje in CILT, zagotavljanje kakovosti medfaznih produktov. Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Namestnik vodje razvoja (m/ž) (Vojnik) Pričakujemo končano univerzitetno izobrazbo elektro ali strojne smeri, inovativnost, proaktivnost, tehnične veščine, sposobnost samoiniciativnega organiziranja urnika glede na postavljene cilje razvoja, samostojnost in odgovornost, osebno urejenost, znanje angleškega jezika, vsaj 5 let delovnih izkušenj, vozniški izpit B-kategori-je. Alba, d. o. o., Celjska cesta 41, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 25. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. novi tednik 18 ŠPORT Pred Flensburgom na Celjsko kočo, po zmagi na surfanje Nepozaben začetek nove dobe s trenerjem Tomažem Ocvirkom proti Flensburgu - Hitro pozabljena odstavitev Branka Tamšeta Prejšnji teden je bil v bogati športni sredi na nekaterih tekmah »narobe svet«. V španskem nogometnem prvenstvu sta izgubila tako državni prvak Barcelona kot Real Madrid, na slovenski rokometni sceni je Celje Pivovarna Laško že drugič v tej sezoni s sklonjeno glavo zapustilo parket. Po porazu v superpokalu s Krko je sledil še prvenstveni spodrsljaj v Ribnici (22:21). V zadnji minuti je Gal Marguč zapravil sedemmetrovko, Ribničani so le nekaj sekund pred iztekom časa zadeli. Valverde in Lopetegui sta ostala na svojih stolčkih, iz Zlatoroga pa se je moral posloviti serijski zbiralec lovorik Branko Tamše. Šlo je tudi za sporazumno prekinitev pogodbe, kajti Velenjčan je imel pogodbo do leta 2020 in klub se je moral dogovoriti za višino odškodnine. Nato je predstavil Tamšeto-vega naslednika. Telefonskih klicev trenerjev in njihovih zastopnikov je bilo nad pričakovanji, nihče ni uspel v svoji nameri. Vodstvo kluba se je odločilo za Tomaža Ocvirka, kar je marsikoga presenetilo. Tudi Tamše je na celjsko člansko klop sedel, potem ko je vodil mladince Celja Pivovarne Laško. Zato bi lahko bilo pomenljivo, kdo bo odslej trener celjskih mladincev. 45-letni Tomaž Ocvirk ni ovinkaril pri nobenem odgovoru. Dogodki so si zelo hitro sledili. Kdaj ste vi postali del zgodbe? V četrtek zjutraj sem mlajšo hčer odpeljal v šolo in telefon pozabil doma. Ko sem se vrnil, mi je žena Barbara rekla, da me je klical Bojan Cizej. Poklical sem ga, rekel mi je, naj pridem v dvorano. V pisarni so bili vsi vodilni možje kluba. Vprašali so me, če sem pripravljen prevzeti člansko moštvo. Takoj sem odgovoril pritrdilno, saj je to zame življenjska priložnost. Tri dni sem imel polno glavo, sploh nisem vedel, kje sem. Kaj ste najprej storili? Igralci so bili psihično na tleh. Kako jim povrniti samozavest, kako jih dvigniti? Opravil sem veliko pogovorov. Prepričeval sem jih, da verjamem vanje. A da morajo tudi sami verjeti vase. Spomnil sem jih na njihove najboljše predstave, lani in v prejšnjih sezonah. Jaka Malus je lani blestel, Igor Anić je bil v Franciji najboljši strelec svojega moštva. Časa za korenite spremembe sicer ni bilo. Sicer pa se v Celju redko zgodi, da priložnost dobi domač strokovni štab. A tudi to se je zgodilo ... V Osnovni šoli Ljubečna sem poučeval skupaj s Simonom Rožmanom. Kot vodji mlajših selekcij pri NK Celje so mu ponudili mesto trenerja članov. Zdaj je eden najboljših nogometnih trenerjev pri nas. V 3. krogu lige prvakov ste proti Flensburgu dali 23 golov, dobili ste jih 20. Roko na srce, senzacionalno zmago je omogočil fantastičen Klemen Ferlin z 20 obrambami. »Ko je postal direktor kluba Roman Pungartnik, smo staršem prepovedali vstop v dvorano med treningom. To je bila pametna poteza.« Tomaž Ocvirk ima sedaj deset kilogramov telesne teže manj, kot jo je imel, ko je igral. Ponavadi je pri trenerjih obratno. »Fantje so vrhunski športniki. Alkohol in šport ne gresta z roko v roki. Ko bom ocenil, da je priložnost prava, jim bom dovolil kakšen vrček več.« Kapetan David Razgor: »Nova doba se bolje ne bi mogla začeti. Trener je skušal poskrbeti za počitek in nas prepričati, da smo sposobni zmagati. Vse mu je uspelo, pohvalil bi tudi vratarja in publiko. Presrečni smo!« Hvalil je soigralce, a Nemci so velikokrat prihajali sami pred njega, on jih je spravljal v obup. Pred tekmo sem trenerju vratarjev Alešu Anžiču dejal, da lahko zmagamo le v primeru, če bomo imeli zelo razpoloženega vratarja. Ko so igralci v krizi, jih lahko iz nje potegne neverjetna vratarjeva obramba. Ferlin je dvignil navijače, ti so dali krila napadalcem. Potem je bilo lažje igrati. Zadevali smo tudi z meti prek celotnega igrišča. Fantastično! Kako ste določili taktiko? Nemci so navajeni igrati hitro. Če njihovi tekmeci upočasnijo igro, postanejo nestrpni. Mi smo počasi gradili napade. Fantje so se znali zadrževati na tleh. Zavlačevanje je Nemce spravljalo ob živce. Imeli smo srečo, da nas sodnika nista priganjala. Prehod iz obrambe v napad po pridobljeni žogi je bil dober že v prvem polčasu. Igralcem sem dejal, da le trdo delo prinaša rezultat. Kaj ste jim rekli v slačil-nici? Da lahko pijejo pivo, a zgolj v slačilnici, drugje ne. Sem nasprotnik alkohola. Športniki so pod stresom in se morajo sprostiti, toda mi smo trenutno v tako zahtevnem ritmu, da imamo zelo malo časa za regeneracijo. Z alkoholom se čas za obnovo moči le še podaljša. Vsi smo v službi. Fantje so vrhunski športniki. Alkohol in šport ne gresta z roko v roki. Ko bom ocenil, da je priložnost prava, jim bom dovolil kakšen vrček več. V mešani coni pred novinarji niste skrivali, da so vas popolnoma prevzela čustva. Kaj so pomenile orošene oči? Zmage sem si tako želel ... Vedel sem, da je večina ljudi dvomila vame. Imam 35 let igralskih in trenerskih izkušenj v rokometu. Moral sem dokazati, da zmorem. In da lahko upravičim zaupanje uprave kluba. Med tekmo sem bil dolgo časa miren, a ko so fantje nakazali, da lahko zmagajo, sem bil iz trenutka v trenutek bolj živčen. Pred tekmo vas je pomirila vožnja s kolesom na Celjsko kočo. Kaj ste počeli po zmagi? Zelo slabo sem spal, zdi se mi, da tri ure. Podnevi ni bilo časa za počitek, saj sem moral pripraviti videoanalizo in načrt za trening. V prostem času kolesarim in deskam na vodi. Oboje me sprošča, saj mi vsaj za nekaj časa odžene misli na rokomet. Če sem dopoldne prost in je veter na Jadranu ugoden, se zelo zgodaj zjutraj odpeljem proti Pulju ali Trstu. Vstanem ob štirih, opoldne sem že nazaj v Celju. V torek sem poskusil v Italiji, burja pa je bila premočna. S kolesom se najraje spuščam po gozdnih poteh. Zelo rad sem smučal. Zdaj imam tako obrabljen hrustanec, da kost pritiska na kost. Obe hčeri sta navdušeni nad smučanjem, zato moram stisniti zobe, a več kot dva dneva ne zdržim. Dolgo obdobje dela z mlajšimi selekcijami je za vami. Ste znali omejiti vpliv staršev? Smo. Ko je postal direktor kluba Roman Pungartnik, smo staršem prepovedali vstop v dvorano med treningom. To je bila pametna poteza. Vodstvo kluba se je postavilo na stran trenerjev. Preveč ambiciozni starši niso objektivni. Navodilo z vrha je bilo tudi, naj fante čim več naučimo, naj se ne posvečamo preveč skupinski taktiki in naj ne bo v ospredju rezultat. Kljub temu so celjski mladinci slovenski prvaki v zadnjih dveh sezonah. Pod vašim vodstvom so bili še dvakrat prvi in trikrat drugi, najnižje na tretjem mestu. Kaj pa kadeti? Zvonimir Serdarušić je želel, da prevzamem kadete. Po desetih letih nam je uspelo naslov vrniti v Celje. Igrali so Blaž Janc, Jaka Malus, Matic Suholežnik ... Finale je bil v Ajdovščini in slednji, velikan, je copate pozabil doma. Primernih zanj nismo našli. Obul je precej manjše in nekako zdržal. Za vas so pred dnevi rekli, da ste obuli prevelike, Tamšetove čevlje. Tudi kot igralec se niste bali izzivov, že kot najstnik ste bili soudeleženi pri zmagi v pokalu prvakov nad aktualnim prvakom Zagrebom. To je bila moja najboljša tekma v celjskem dresu, za zmago v Golovcu z 18:17 sem v izjemnem vzdušju zabil dva zame zelo lepa gola. Čeprav smo izgubili, mi ne gre iz spomina tekma v Santander-ju s Teko. Španci so kasneje postali evropski prvaki. Zaostajali smo že za sedem golov, zaigrali smo obrambo 4-2. S Tomažem Jeršičem sva lovila Dušebajeva in Jakimoviča. Če bi tekma trajala le še nekaj minut, bi zmagali in bi bili na pragu uvrstitve v finale. Klonili smo z 20:19. Najboljša predstava? Uspela mi je v dresu Dobove proti Nettelstedtu, ki je imel zvezdniško zasedbo. Za remi sem izkoristil vseh pet metov. Zbrali ste devet reprezentančnih nastopov, bili na sredozemskih igrah v Bariju. Zakaj se niste dlje zadržali v Celju? Josip Šojat mi je za razliko od Toneta Tislja dajal malo priložnosti in leta 1995 me je Mišo Toplak povabil v Dobo-vo. Bil sem tudi pri Hrastniku in Rudarju, še v Slovanu, Mariboru in Celovcu. Koliko ste bili stari, ko ste se vpisali na Fakulteto za šport? Za to sem se odločil pri 29 letih, po hujši poškodbi kolena. Ko sem se na balkonu učil za izpit iz informatike, sem vzrojil: »Barbi, skočil bom dol s knjigo vred!« A sem diplomiral brez težav. Vmes sem treniral mlajše deklice v celjskem klubu. Miro Požun mi je tedaj ponudil mesto pomočnika in trenerja za fizično pripravo. Ko sva se z Urošem Privškom vračala s tekme v Celovcu, sva poslušala prenos lige prvakov. Pomislil sem, kaj bo, če bo Celje spet izgubilo. In je res, Požun pa je moral oditi. Mi pač ni usojeno, sem si dejal, toda moje ime je prišlo do Kasima Kamenice. S člansko ekipo sem bil do leta 2011, ko je prišel Vladan Matić. Naj se zgodi še toliko bolečega, otroci poskrbijo, da se vse rane hitreje zacelijo. Kako je pri vas? Nika je stara deset let in igra košarko. Petnajstletna Maja je plesalka, ki že niza uspehe in je dijakinja I. gimnazije v Celju. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Tomaž Ocvirk je prvič vodil člansko moštvo 4. oktobra 2010 v super-pokalu proti Mariboru, ker je zbolel Zvonimir Serdarušić. Celjani so po treh letih ponovno dvignili superpokal (34:28). V idealno postavo kroga lige prvakov je bil izbran Jaka Malus kot najboljši srednji zunanji igralec. Klemen Ferlin začuda ni bil med najboljšo sedmerico (ampak vratar PSG Rodrigo Corrales), a je bila ena od njegovih obramb izbrana med najlepših pet 3. kroga. Branko Tamše je prišel v Celje pred približno petimi leti in nato osvojil 14 lovorik, po pet državnih in pokalnih naslovov ter štiri superpokalne naslove. Uspela mu je le ena uvrstitev v izločilne boje v ligi prvakov, ob ugodnejšem sojenju bi mu jih več. ŠPORT 19 V boj za prostor (nekdanji) svoj Bo celjskim košarkarjem končno uspel preboj v prvo slovensko ligo? Novinca pri KK Celje sta tudi Ivan Držić (desno, državni prvak s Šentjurjem) in Salih Nuhanović (levo). Med njima je Celjan Matej Krušič, ki se je preselil k šentjurskemu prvoligašu. V torek so bile tekme prvega kroga tekmovanja za slovenski pokal. Nazarje je v Zagorju izgubilo le za točko in bo povratno tekmo odigralo v ponedeljek. Vojnik je včeraj gostil ekipo Calcit basketball, danes bodo Konjice igrale v go-steh pri Radenski, Vrani pa bodo v soboto na Vranskem pričakali Janče Ljubljano. Naslednji teden bo sledil začetek v prvi slovenski ligi, v kateri bodo tekmovali štirje klubi s celjskega območja, Hopsi, Rogaška, Šentjur in Zlatorog. Tekmovanje v drugi slovenski ligi za košarkarje, ki ga v Celju nestrpno pričakujejo, se bo začelo že jutri. Vodstvo KK Celje na čelu s predsednikom Aleksandrom Kolko je poskrbelo za odmevne okrepitve. Celjani bodo v uvodu gostovali v Podčetrtku, lokalni derbi in derbi lige se bo v petek začel ob 20.30. Soigralci iz Šentjurja Dvanajst moštev se bo najprej pomerilo po dvokro-žnem sistemu. Trener celjskih košarkarjev bo še naprej Robi Ribežl, ki se zaveda, da je cilj uprave kluba tokrat najvišji: »Želimo se uvrstiti v prvo slovensko ligo, to ni več skrivnost. Naša ekipa je dobro izbrana. Vesel sem, da se fantje dobro razumejo tako na igrišču kot tudi ob njem. Verjamem, da je naše moštvo sposobno za visoko uvrstitev.« Čeprav sta celjski klub zapustila dva nosilca igre, visoka Matej Krušič in Ilija Zolotić, Ribežl verjame v kakovost prenovljenega moštva: »Okrepili so nas znani košarkarji, Ivan Držić, Salih Nuhanović, Jan Rizman in Američan Jimmie Lee Hunt. Slednji predstavlja našo najodmevnejšo okrepitev. Zanimivo je, da smo leta 2006 bili v Šentjurju soigralci Jimmie in Tadej Koštomaj ter jaz. Novinec je še mladi Andraž Stropnik.« Domet Celja bo znan že jutri zvečer. »Tudi če zmagamo v Podčetrtku, to še ne bi prav veliko pomenilo. V boj za najvišja mesta lahko posežejo še kranjski Triglav, Sežana in Škofja Loka, saj je povezana s Heliosom. Menim, da bo splošna slika bolj jasna šele decembra.« Celjski košarkarji bodo domače tekme igrali v novi dvorani. »Če bomo dobro igrali, bo v dvorani 1. osnovne šole tudi 1.200 gledalcev, če pa bomo slabo, jih bo 500,« je v smehu zaključil Ribežl. Za razliko od prejšnje sezone v moštvu ne bo še Tima Tomažiča, Matica Pergerja, Luke Božaka in Davorja Pečovnika. Znova vodilni v regiji Direktor Košarkarskega kluba Celje je lani postal Goran Jurak, v upravnem odboru je bistvena vloga Mateja Polutnika. Oba živita za izziv, ki ima ime celjska moška prvoligaška košarka. Jurak je bil že v prejšnji sezoni velik optimist: »Uvideli smo, da še nismo bili pravi. Letos smo povišali proračun kluba in pridobili še boljše igralce. Zato so zrasli naši cilji in apetiti. Nestrpno čakamo prvo tekmo, saj bomo približno videli, ali smo na pravi poti.« Pokrovitelji so predčasno obljubili zvestobo za novo sezono. »Zato smo lahko hitro začeli pogovore z igralci, ki še niso imeli svoje sredine. Vsi so značajsko primerni. Jasno je, da imajo tudi kakovost in izkušnje. Z njimi smo podpisali dvoletne ali triletne pogodbe. Če nam uspe preboj med elito, jih bomo zadržali in zato ne bo nujen visok dvig proračuna. Ničesar ne prepuščamo naključju. V Podčetrtku želimo zmagati, a zmaga vsekakor ni imperativ, saj bo sezona zelo dolga.« Celje je lačno prvoligaške košarke, kar vodilnim možem kluba olajšuje delo. »Večkrat sem poudaril, da sem se zato vrnil v KK Celje. Preboj v prvo ligo je zame izziv. Zelo sem ambiciozen. 30 let ni bilo prvoligaške košarke v Celju. Upam, da nas bo podprlo čim več gledalcev, da bo precej sponzorjev spoznalo našo pravo usmeritev in da bomo skupaj ustvarili cilj že spomladi. Košarkarsko Celje se mora vrniti na stare tirnice, klub mora biti znova vodilni v regiji,« je odločno zaključil nekdanji slovenski reprezentant Goran Jurak. Celjski košarkarji se bodo svojim navijačem predstavili v soboto, 13. oktobra proti Medvodam. Tekmovalni sistem je nov. V končnico se bo uvrstilo kar osem moštev, potem bodo sledili dvoboji na izpadanje, prvi se bo pomeril z osmim, drugi s sedmim in tako naprej. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Oba ostala v spodnjem delu Na drugi tekmi v Beogradu je Nejc Kastelic trikrat zatresel mrežo rdeče-belih. Skoraj čudežen preobrat v Beogradu Celjski hokejisti so v zelo oslabljeni postavi odpotovali v Beograd in v mednarodni ligi odigrali dve tekmi s Crveno zvezdo. Prvo so v soboto izgubili s 5:0, v nedeljo pa so šokirali rdeče-bele. Z zdesetkano ekipo so zmagali s 5:4. Zaradi poškodb, službenih obveznosti in kazni so manjkali številni igralci. Preostalim hokejistom trenerja Roka Rojška v soboto nikakor ni steklo. Po gladkem, prepričljivem porazu so se najprej usedli in temeljito pogovorili v slačilnici, nato strnili vrste in dan kasneje precej bolje zaigrali. Toda Srbi, okrepljeni s tujci, so sredi zadnje četrtine vodili s 4:2. Nejc Kastelic je znižal zaostanek, dobri dve minuti pred koncem je bil izključen domači igralec in po minuti odmora je Rojšek poklical vratarja na klop. Po dogovorjeni akciji je sledilo izenačenje na 4:4. Strelec je bil znova Kastelic, ki je dal skupaj tri gole, enega poleg Lebra še Aljaž Ogrizek. Še pravočasno v službo Ko so v dvorani Spens vsi pričakovali podaljšek, pa je devetnajst sekund pred koncem Jure Zupanc podal Roku Lebru, ta pa je spretno poslal plošček v mrežo. Celjski amaterji so se domov vrnili v ponedeljek ob 5. uri. »Na prvi tekmi se nam je poznala utrujenost po dolgi in naporni vožnji. Noge so bile pretežke za dobro igro. Hitro smo prejeli zadetek, nakar smo pritiskali proti nasprotnemu golu, gostitelji pa so zadevali po protinapadih. Priložnosti smo jim ponujali tudi z nepotrebnimi prekrški, ki so jim sledile izključitve,« je povedal Rojšek. Rok Klavžar je v Beogradu odslužil kazen, manjkali so še Nejc Voh, Timej Srebot, Nik Petek, Tim Ograjenšek in Aljaž Uduč. Niti za dve peterki Naknadno so se poškodovali Niko Nemeček (zaradi udarca ploščka in otečenega gležnja ni zmogel obuti drsalke), Filip Jeram in Rok Kolar. »Drugo tekmo smo začeli z desetimi igralci, zaključili smo jo z devetimi. Zvezda si je storila medvedjo uslugo, ko je zahtevala minuto odmora. Mi smo se lahko mirno dogovorili in s šestimi igralci proti štirim izenačili. Domačini so bili v šoku, kar smo izkoristili v zadnjih sekundah z zmagovitim golom. Maloštevilni fantje so si zaslužili zmago. Odigrali so junaško, disciplinirano in požrtvovalno,« je poudaril Roj-šek. V soboto bo v Celju gostoval vselej neugodni Triglav, ki je tudi kandidat za vrh lestvice. Rojšek si želi predvsem, da bi se na led vrnili poškodovani fantje. Navijači nestrpno pričakujejo, da bodo na ledu videli Aljaža Uduča, 24-letne-ga celjskega napadalca, ki je igral tudi v ZDA in na Švedskem, nazadnje pa za Olimpijo. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Slovensko nogometno reprezentanco do 21 let čakata še zadnji tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Selektor Primož Gliha je objavil seznam nogometašev, ki bodo poskušali zadržati drugo mesto v skupini in se prebiti v dodatne kvalifikacije. Na spisku so trije igralci Celja, Metod Jurhar, Amadej Brecl in Janez Pišek, pa tudi Korošec Jaka Bijol, do nedavnega član velenjskega Rudarja, ki je v torek odigral celotno tekmo v dresu moskovskega CSKA in s soigralci poskrbel za senzacijo, za zmago nad Realom v ligi prvakov. Mlada slovenska reprezentanca se bo najprej 12. oktobra v Celju pomerila z Bolgarijo. V enajstih krogih 1. slovenske nogometne lige so največ remijev zbrali nogometaši Celja, že kar sedem, in so v spodnjem delu razpredelnice. V zadnjih dveh krogih niti ene tekme ni bilo v soboto, bile pa so tudi ob četrtkih in ponedeljkih. Rudar je prepričljivo izgubil v Mariboru, a je nato po razburljivi končnici premagal Domžale. Celje je osvojilo dve točki. Obe je zago- Lestvica 1 ■ SNL MARIBOR 7 3 1 32:10 24 0LIMPIJA 5 4 2 21:12 19 GORICA 4 6 1 14:13 18 ALUMINIJ 5 2 4 18:17 17 DOMŽALE 4 2 5 18:16 14 CELJE 2 7 2 12:13 13 MURA 3 3 5 17:17 12 TRIGLAV 3 3 5 14:21 12 RUDAR 3 1 7 9:27 10 KRSK0 1 5 5 5:14 8 tovil Rudi Požeg Vancaš, ki je zdaj drugi strelec lige. Pozna se mu, da je pozabil na denar v tujini. Trener Dušan Kosič še naprej »vrtinči« moštvo, žal tudi osrednje branilce. Proti Aluminiju Dušan Stojinović ni videl, kako je padel gol, Jure Travner pa je imel srečo, da ni prejel rdečega kartona. V Novi Gorici sta bila pri izenačujočem zadetku nebogljena Elvedin Džinić in Žan Zaletel. V 12. krogu zaradi rumenih kartonov nima pravice nastopa Janez Pišek, brez katerega si ne znamo več predstavljati celjske igre. DŠ Na SP brez finala Celjski kajakaš na divjih vodah Martin Srabotnik se je na svetovnem prvenstvu v slalomu v Riu de Janeiru v polfinale uvrstil šele po drugi kvalifikacijski vožnji. V polfinalu je imel nato komaj 31. dosežek, temu sta botrovali tudi dve kazenski sekundi. Komaj 22-letni Srabotnik se bo moral zdaj dobro spočiti, nato urediti vse obveznosti, potem pa še z večjim zagonom nadaljevati treninge. »Naš zadnji up za letošnjo visoko uvrstitev je gimnazijec Lan Tominc, ki je v slovenski delegaciji kot edini predstavnik kajakašev na mladinskih olimpijskih igrah v Argentini. Po mojem mnenju bo krojil vrh najboljših mladih kajakašev slalomistov iz celega sveta,« meni predsednik KKK Nivo Celje Dušan Konda. DŠ 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Veterinarska bolnica Šentjur tdcka PRODAM « Dežurstvo bolnice - n uma ta 3C5dni na lilo • Terenske veterinarske storitve Najsodobnejša ambulanta in bolnica • 12 vrhunska usposobljenih veterinarjev • Bogata ponudba v trgovini Tačka NOVI LOKACIJA: Dr ölen tava 3. 3230. Šentjur (MerkurI www vpsmarje si MOTORNA VOZILA STROJI PRODAM ŠARIS, letnik 2006, 130.000 km, sem prva lastnica, prodam. Telefon 041 689-748. 1571 AVTO STEKLO CENTER Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 MESTNA OBČINA CELJE Na podlagi 50., 60., 61.a in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO- -1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2) in 32. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13 in 93/15) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Ljubečna I. (1) Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Ljubečna. Predmet spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta je umestitev dveh stanovanjskih objektov. (2) Prvi stanovanjski objekt se umešča na zemljišče s parc. št.: 650/52 - del, k. o. 1072-Šmiklavž, drugi stanovanjski objekt pa na zemljišče s parc. št. 649/1 in 649/29, obe k. o. 1072-Šmiklavž. II. Gradivo bo javno razgrnjeno od 12. 10. 2018 do vključno 12. 11. 2018: - v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje, promet in varstvo okolja, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje in - na sedežu Krajevne skupnosti Ljubečna, Kocbekova cesta 45, 3202 Ljubečna. III. Javna obravnava bo 17. 10. 2018 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, s pričetkom ob 15. uri. IV. (1) V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnitev prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 12. 11. 2018 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali pa na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »Ljubečna«. (2) Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje. si v rubriki Stališča do pripomb in na mestih javne razgrnitve. (3) Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Celje in na mestih javne razgrnitve. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Številka: 3505-10/2017 Datum: 28. 9. 2018 Bojan Šrot župan ČELNI nakladalec za traktor Zetor, razširjena platišča UTB DTC, univerzalno čelno hidravliko, »mikser« Inox za »miksa-nje« krmne hrane in gozdarski vitel, 5 t, prodam. Telefon 041 999-910. p TRAKTOR Imt, letnik 1989, odlično ohranjen, registriran, 1.260 delovnih ur, prodam. Telefon 031 369-470. 16 08 STISKALNICO za sadje prodam. Telefon 031 456-356. 1644 PRODAM HIŠO in vikend ter garažo, v Celju, prodam. Telefon 031 509-659. 1571 NA Pečovju prodam zazidalno parcelo. Na parceli so vsi priključki, tudi asfalt. Telefon 040 620-004. 1635 HIŠO z vinogradom, na Virštanju, prodam. Telefon 040 211-346. p ZAMENJAM NOVEJŠO hišo v okolici Celja, na parceli 830 m2, menjam za dvosobno stanovanje, po možnosti v pritličju ali prvem nadstropju. Telefon 031 265-855. 1637 MN astrologinja i jasnovidnost BIOTERAPQE m јКЦЈ Ш STANOVANJE ODDAM GARSONJERO s kletjo, 28,2 m2, v Celju (Lava), Pucova ulica 1, prvo nadstropje, dvigalo, oddam v najem. Telefon 070 810-371. 1579 PRODAM NOVO peč na drva ali olje ugodno prodam po dogovoru. Telefon (03 ) 547-1094. 1639 AKUSTIKA PRODAM TV LCD Gorenje, 82 cm, malo rabljeno, prodam. Več informacij po telefonu 041 371-459. 1627 PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja ne-snic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545481. p PRAŠIČE, težke od 20 do 90 kg, domače reje, možna dostava, prodam. Telefon 041 797-052. 1599 PRAŠIČE, težke od 30 do 280 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p SOCIALIZIRANEGA in prijaznega kozla, starega eno leto, prodamo za 35 EUR. Telefon 041 275-414. 1611 PRAŠIČE, težke od 50 do 120 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, domača hrana, prodam. Telefon 041 996-166. 1613 PRAŠIČE, težke od 120 do 200 kg, mesni tip, možna dostava, prodam. Telefon 041 455-732. 1624 DVA bikca, težka 250 kg, eden limuzin, drug ch/ls, 730 EUR/eden in kravo limuzin, brejo 7 mesecev, prodam za 1.100 EUR. Telefon 031 461-158. 1628 DVE kravi simentalki, po izbiri, ena breja, ena s teletom, prodam. Telefon 041 263-074. Š 50 TELICE po izbiri, težke 400 kg, in starejšo kravo s teletom iz paše .rodam. Telefon (03) 5772-362. -(338 TELIČKO pasme rj-lim, staro 4 tedne, ugodno prodant Telefnn 041 99 6-166. 1642 BREJO koavo ciko. dva bikca, 200 in 160 kg ter dve oslic- ena b-eja, prodam. Telefon 031 393m 16П4 PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 KUPIM narodfwzabcwna TV oddaja 7 - .....л U I ODKUP krav - nujno, bid. Plačiln takoj po na.višji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n DEBELE, suhe krave in telice ter teleta kupim. Plačilo takoj - z davkom. Telefon 041 653-286. Š 30 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Pla.ilo tako. + dave-. Telefon 040 647-223. p JALOVE krave in telice za zakol ter pašne krave, OEko slabše reje, kupim. Plačiio takoj.Tdlefoo 041 544-.70. p PODARIM Vsak četrtek ob 20.00 na programu VTV - Vaše televizije VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, v ti/.stud i 0@si0l.net www.vtvstudio.com, www.facebook.com/najviza KOZOA, stir oega dve !eti in po I, podasim. Telefon (03) 5774-13Š. 16no JABOLKA bobovec, za predelavo, cena 0,10 EUR/kg, prodam. Telafon 031 314-396. 1646 PODARIM PRODAM dORUZO za zbnje, z njive, 1.5 ha, prodamo. Tdlefon 011 350-998 . i5d4 PEPO z njive prodam. Telefon 031 75 6783. 0633 KAKOVOSTNO grozdje žametoa čonina, virštamjsld otoliš, pnodam. Telefon 03- 397-497. 1641 GROZDJE na brajdi, betonski stebri »z roko«, oddam (podarim). Telefon (03) 547-1094. 1639 OSTALO TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, in domači med prodam. Telefon 041 920-416. 164 5 ŽENSKO kolo, nerabljeno, primerno za odhode v trgovino, sRredaj ima košaro, prodam.Telefon 041 371-459 .1627 PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. p 2ENITNE PONUDBE za zkele,03E9e .j udi a vse dšaavm 031836378 http://www.zau.si CISTERNO, 001, narjavečo, za sok all vino, puodam. Telefon 070 277-772 . i 631 DRVA, dolga v hlodih in koaiko žagzoa. e dostavo, prodam. Telefon 040 211-3A6. 2 AVTOMOdILZKe prikolico, nosilnost 652 en, p rodam. Telefon 041 560-539. 1643 SOBNO litoželezno peč Kuppersbusch, na trda goriva, zamrzovalno skrinjo, 2501, cisterno za skladiščenje, butan/ sropan, 2.200 l, mobilna s kompletno ormaturo in tehnično dokumentacijo, prodam. Telefon 051 631-218. 1651 KUPIM HLODOVINO iglavcev lubadarke, bor, celulozo, plačilo takoj, kupim. Telefon 068 681-374. 1649 IŠČEM soplesalko, starejšo, za vadbo družabnih plesov. Telefon 040 306-497. 1634 лштш i astrologinja ШиШ telemachl'Ta kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 10900000530 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. pa ceniku vašega operaterja MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 »Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ...« ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame, prababice, tašče in sestre JOŽEFE KRESNIK iz Gorice pri Šmartnem 47 (31. 3. 1931 - 16. 9. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Janku Cigali za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, pevcem in govornikoma za izrečene poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, brata in vnuka UROŠA KNEZA iz Malih Grahovš (2. 5. 1990 - 14. 9. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, družinam, sošolcem in znancem iz vseh koncev, ki ste nam v tako težkih trenutkih življenja stali ob strani, izražali ustna in pisna sožalja, z nami sočustvovali in pomagali lajšati bolečine, darovali cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Posebna zahvala gre domačemu gospodu župniku Iztoku Hanžiču za veliko sočutje, vse molitve na domu ter lepo in ganljivo opravljen pogrebni obred z govorom. Prav tako gre velika zahvala PGD Vrh nad Laškim in vsem ostalim okoliškim PGD-jem za vso pomoč in organizacijo sprevoda z vsemi gasilskimi častmi ter g. Stanku Seliču za govor. Iskrena hvala tudi Vaški godbi Vrh nad Laškim z vsemi pridruženimi godbeniki iz drugih godb za odigrane žalne koračnice pri sprejemu na domu in na pokopališču, skupini Eros ter Komunali Laško za lepo opravljene storitve. Prisrčna hvala Šolskemu centru Šentjur (Srednji poklicni in strokovni šoli - ge. Andreji Lavrič in Višji strokovni šoli - ge. Metodi Senica), UO Društva absolventov Kmetijske in gospodinjske šole Šentjur ter govorniku g. Jožetu Romšaku pri slovesu od doma. Hvala kolektivu OŠ Primoža Trubarja Laško, KZ in Kmetijsko svetovalni službi Laško, Mlekarni Celeia, številnim poslovnim partnerjem, Gimnaziji Celje - Center, Fakulteti za pomorstvo in promet, APZ Maribor, MePZ Obala Koper, ŠD Vrh, številnim motoristom in klubom ter vsem, ki niste imenovani za sočutje, vso pomoč in oporo. Vsem še enkrat posebna zahvala za vaše veliko srce, da ste nam kakorkoli pomagali in se Urošu tako množično poklonili ob zadnjem slovesu ter ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. V globoki žalosti: starša Jože in Milena, sestri Barbara in Katarina, stara mama Marija in ostalo sorodstvo, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Hodil sem po sončnih tratah, vprašal ptičke, kje si ti. Pa so mi zažvrgolele in so rekle, da te ni. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega sina, brata in vnuka MATJAŽA MASTNAKA iz Šedine pri Dramljah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe in sočutja, podarjeno cvetje in sveče, darovane svete maše in za cerkev ter finančno in drugo pomoč. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu pospremili v njegov prezgodnji dom večnega počitka. Iz srca se zahvaljujemo gospodoma župnikoma Niku Krajncu in Klemnu Jagru za lep in svečano opravljen cerkveni obred in ganljive besede slovesa in cerkvenemu pevskemu zboru Dramlje za prelepo odpete pesmi. Hvala pogrebni službi Žalujka za organizacijo in izvedbo pogreba, sestrični Benji za čustveno prebran govor in bratrancu Urbanu za odigrano žalostinko. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih neizmerne žalosti in bolečine kakor koli pomagali in nam stali ob strani, pa vas nismo posebej omenili. Našega dragega Matjaža bomo ohranili v trajnem in ljubečem spominu. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. -»v» 7 /j> A dan je črn moral priti, dan teman, dan solzan, koliko trpljenja, koliko bolečin, a ves boj je bil zaman. Obnemoglo zlato tvoje je srce. Večni hoče te imeti ob sebi tam, kjer svet je nam nepoznan. Hvaležni, da lahko bili smo del tvojega sveta, zdaj, čeprav strtega srca, vemo, da nekoč ponovno skupaj srečni bomo vsi tam nekje, nekje med zvezdami... ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očija, dedija, brata, svaka, botra in strica FRENKA FORŠTNERJA iz Galicije 68b, Žalec (4. 4. 1946 - 11. 9. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem podjetij Tuš skladišče, Tuš Ljubljanska, Mik in Slorest. Hvala vsem in vsakemu posebej za vse tople besede tolažbe, darovano cvetje, sveče, ostale darove in pomoč sosedov. Iskrena hvala sestri Idi, ki mu je v najtežjih dneh vsako jutro vlivala življenjsko moč. Prav tako iskrena hvala pogrebni službi Ropotar in govornici Ivanki Ropotar za prelep nagovor. Iskrena hvala gospodu župniku Zemljaku za opravljeno pogrebno sveto mašo ter gospodoma Janku Ivančiču in Janku Cigaletu. Iskrena hvala vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili našega ljubega Frenka na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: žena Marinka, sin Matjaž z ženo Štefico, hči Saša s Petrom, vnukinji Lara in Sara, brata Lojze in Boris, sestre Marica, Fanika, Ida, Olga in Verica Nenadoma in nepričakovano nas je zapustil naš dragi IVAN JEŽ s Hudinje pri Celju (7. 5. 1951 - 1. 10. 2018) Od njega se bomo poslovili na mestnem pokopališču v Celju. Vsi njegovi najdražji ga bomo zelo pogrešali. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi oče, brat, stric in življenjski sopotnik JANKO BOBEK iz Brda 13 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč, izražena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, dežurni službi ZD Šentjur, gospodu župniku Jožetu Vengustu in pogrebni službi Žalujka. Hvaja tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi p ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega MITJE ROBIDE (12. 12. 1966 - 19. 9. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sodelavcem, sosedom in znancem. Posebna zahvala podjetju Mik, d. o. o. in Cinkarni Celje, d. d., ter vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih slovesa stali ob strani. Mitja, vedno boš z nami v naših srcih. Žalujoči: žena Tanja, sin Miha, mama Tatjana in tašča Sonja 1648 Vaš zakaj naš zato. Vsak ponedeljek Iščemo ob 12.15. Ш odgovore na vprašanja штш.s poslušalcev. 03 422514® radio@Ht-rc.si Pre&rnova 19, 3000 Celje Poroke Celje Poročila sta se: Zelda KU-KIĆ in Ratko BOŽIĆ, oba iz Velenja. Žalec Poročili so se: Maja ROJ- NIK in Žiga ŽELEZNIK, oba z Gomilskega, Tamara BO-ROVNIK in Rok JEŽOVNIK, oba iz Arnač. Velenje Poročili so se: Maja Zofia KADZIOLA in Tomaž AVBERŠEK, oba iz Belgije, Sandra OGRAJENŠEK iz Šoštanja in Robert KOTNIK iz Velenja. novi tednik rad io cel je Smrti Celje Umrli so: Alojzij POCKAJ iz Celja, 86 let, Ljudmila DO-LINAR iz Zabukovice, 85 let, Franc REDNAK iz Celja, 60 let, Mitja ROBIDA iz Celja, 52 let, Marija VENGUST iz Celja, 83 let, Janko BOBEK iz Brda, 52 let, Antun ŠKOFLIĆ iz Celja, 77 let, Andrej ŠTRAVS iz Strmca nad Dobrno, 43 let, Amalija MANDIR iz Pečovni-ka, 75 let, Josip PLIBERŠEK iz Lokrovca, 86 let, Justina ČRE-TNIK iz Klanca, 91 let, Jožefa PENIČ iz Celja, 85 let, Angela PEVEC iz Celja, 91 let, Anton KORAŽIJA iz Celja, 74 let. Žalec Umrli so: Tomaž LESKO-VŠEK iz Žalca, 42 let, Marija KOZMELJ iz Miklavža pri Taboru, 86 let, Marija PRISLAN iz Mozirja, 95 let. Velenje Umrli so: Konrad KANDU-TI iz Velenja, 80 let, Juljana NAPOTNIK iz Šoštanja, 85 let, Jožef REBERNAK iz Šoštanja, 76 let. www.nt-rc.siwww.nt-rc.si 1652 p n n 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 4. oktober Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 5. oktober Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. CALVIN HARRIS & SAM SMITH - PROMISES (3) 2. JONAS BLUE FT. JACK & JACK - RISE (7) 3. MARTIN GARRIX FEAT. BONN - HIGH ON LIFE (5) 4. ZAYN FEAT. TIMBALAND - TOO MUCH (2) 5. LIFE OF DILLON - AMERICAN GIRL (4) 6. LANA DEL REY - MARINERS APARTMENT COMPLEX (1) 7. LEON BRIDGES - BEYOND (2) 8. ELLE KING - SHAME (3) 9. CAPTAIN CUTS & ZOOKEPER FT. GEORGIA KU - DO YOU THINK ABOUT ME (3) 10. ROBIN SCHULZ & PISO 21 - OH CHILD (1) DOMAČA LESTVICA 1. SIDDHARTA - A.M.L.P. (4) 2. ANABEL - KLIC STRAN (4) 3. NUDE - KAKŠEN DAN (2) 4. MARKO HATLAK BAND - PO SLEDEH (5) 5. JAN PLESTENJAK - POVEJ MI, KAJ BI RADA (2) 6. NIPKE - ČE NE BOŠ PROBU (5) 7. KEVIN KORADIN - VISOKO (1) 8. ZLATKO FT. SEVERA GJURIN -KARAVANA GRE NAPREJ (3) 9. FLIRRT - 20 LET NAZAJ (3) 10. SARA LAMPREČNIK - UJETA (ORTOX & SPECTRUM REMIX) (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: MUMFORD & SONS - GUIDING LIGHT TOM GRENNAN - FOUND WHAT I'VE BEEN LOOKING FOR PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ZALA KRALJ & GAŠPER ŠANTL -S TEBOI TADEJA MOLAN - POLJE LJUBEZNI Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 6. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 7. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 8. oktober Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 9. oktober Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 10. oktober Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Ku-hajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Hinko Krček s prijatelji: Jaz pa pojdem v Slovenijo 2. Javor: Čas vrtiljak 3. Mladika: Kakor rosa 4. Jurčki: Kadar se ženi muzikant 5. Kvinta: Mogoče nekoč novi tednik 90 1,6 95,1 95,9 1( 30,3 rad io celje 1 Vedno г штј! Kino CINEPLE Spored od 4. 10. do 10. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Aida - opera sobota: 18.55 Fantastično popotovanje Fakir-ja, ki je obtičal v Ikeini omari - premiera; drama, pustolovski sobota, nedelja: 14.00 Gajin svet - drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.30, 19.20 sobota: 13.40, 15.40, 17.00, 19.30 nedelja: 13.45, 15.40, 17.30, 19.20 Hiša čarobne ure - fantazijski, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 19.45 sobota, nedelja: 15.00, 17.40, 19.45 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - fantazijski, komedija, sinh. četrtek:15.35, 17.10 petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 17.10 sobota, nedelja: 13.50, 15.50, 17.10 Mamma Mia: Spet začenja se! - muzilkal, komedija četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.30 sobota: 17.15 Megalodon: Predator iz globin - akcijski, fantazijski sobota: 14.40 nedelja: 15.10 Milo za drago - misteriozni, kriminalni, triler od četrtka do srede: 21.20 Nuna - grozljivka, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.40, 20.40 petek: 18.40, 20.40, 22.35 sobota: 18.50, 20.50, 22.45 Pepermint: Angel maščevanja - akcijski triler četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 20.50 sobota: 16.40, 21.00 Pero Lovšin: Ti lahko - dokumentarni od četrtka do srede: 19.15 Skrivno življenje mačk - animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota: 13.30, 15.30 nedelja: 13.40, 15.30 Večerna šola - komedija četrtek: 17.40, 20.30 petek, sobota:17.50, 20.30, 22.40 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 20.30 Venom - akcijski, grozljivka četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.15, 20.00 petek, sobota; 16.00, 18.15, 20.00, 22.10 Vohun, ki me je nategnil - komedija, akcijski četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.15 sobota: 14.20 Zvezda je rojena - muzikal, drama četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 17.30, 20.10 petek: 15.50, 17.30, 20.10, 21.50 sobota: 14.30, 17.30, 20.10, 21.50 nedelja: 14.00, 15.50, 17.30, 20.10 ineiro|iol ČETRTEK 19.00 Hladna vojna - romantična drama PETEK 18.00 Hladna vojna - romantična drama 20.00 Zvezda je rojena - glasbena drama SOBOTA 17.30 Zvezda je rojena - glasbena drama 20.00 Hladna vojna - romantična drama NEDELJA in SREDA 19.00 Zvezda je rojena - glasbena drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 4. 10. 9.00 do 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Zemlja pleše ogled razstave; gost: Tomaž Majcen 18.00 Velenjski grad_ Predstavitev najnovejših izdaj Muzeja Velenje 19.00 Osrednja knjižnica Celje Skozi prostor in čas odprtje razstave članov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, regije Celje; vstop prost KINO VELENJE PETEK 17.00 Gajin svet - mladinski 19.00 Pero Lovšin: Ti lahko - glasbeni dokumentarni film 20.30 Zvezda je rojena - glasbena romantična drama, muzikal SOBOTA 17.00 Gajin svet - mladinski 19.00 Zvezda je rojena - glasbena romantična drama, muzikal 20.00 Pero Lovšin: Ti lahko -glasbeni dokumentarni film 21.30 Pepermint: Angel maščevanja - akcijski triler NEDELJA 16.00 Gajin svet - mladinski 18.00 Pepermint: Angel maščevanja - akcijski triler 19.00 Pero Lovšin: Ti lahko - glasbeni dokumentarni film 20.15 Zvezda je rojena - glasbena romantična drama, muzikal PONEDELJEK 17.30 Zvezda je rojena - glasbena romantična drama, muzikal 20.00 Hladna vojna - romantična drama DOGODKI MED4.lO.inll.10.20l8 ČETRTEK, GLASBA FILM 4. oktober, Kaj je ostalo od revolucionarnega leta 1968 ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 4. oktober, Pravljične urice za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti Predhodna prijava na tel. 03 426 17 66 ČETRTEK, AVLA KNJIŽNICE 4. oktober, Skozi prostor in čas ob 19. uri Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 8. oktober, Od Lizbone do Dakarja ob 17.30 V okviru U3O predava Marko Mohorčič SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 10. oktober, Mesto velikih želja ob 17. uri V izvedbi Gledališča Pravljičarna ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 11. oktober, Pravljične urice za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 11. oktober, Predstavitev knjige Jožeta Barachinija Slikar ob 18. uri Moderira Marijana Kolenko NE KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU SPREGLEJTE Pravljične urice za najmlajše vsak četrtek ob 10. uri NE AVLA KNJIŽNICA SPREGLEJTE Skozi prostor in čas Razstava ob mednarodem dnevu prostora 19.00 Celjska kulturnica Življenje v knežjem mestu odprtje pregledne letne likovne razstave članov KPD Svoboda Celje; vstop prost 19.30 SLG Celje_ Florian Zeller: Oče abonma po posebnem razporedu in izven PETEK, 5. 10. 18.00 SLG Celje_ Svetlana Makarovič: Kosovirja na leteči žlici premiera; izven abonmaja 18.00 Knjižnica Vojnik Odprtje razstave umetniških del 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje 4. trienala mladih umetnikov - premiera 2018 odprtje skupinske razstave mladih slovenskih umetnic in umetnikov; vstop prost 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ Kronane glave odprtje razstave Jožeta Ciuhe; vstop prost 20.00 Galerija AQ Celje_ Razbita ogledala odprtje razstave Sandre Požun 20.00 Narodni dom Celje, stranska dvorana V tebi vse je koncert s predstavitvijo zgoščenke akademske glasbenice in kitaristke Ajše Svetlin; vstop prost SOBOTA, 6. 10. 10.00 SLG Celje_ Brata Grimm: Trnuljčica abonmajček dopoldanski in izven; MG Ptuj NAPOVEDNIK 23 17.00 SLG Celje_ Brata Grimm: Trnuljčica abonmajček popoldanski in izven; MG Ptuj NEDELJA, 7. 10. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi PONEDELJEK, 8. 10 17.00 Knjižnica Vojnik Dežni škrat in Nezadovoljni ptič predstavitev slikanice in pravljice avtoric Alenke Križnik in Klavdije Simler 18.00 Velenjski grad_ Velenjske ulice odprtje razstave umetniške družine Kraljić 18.00 Mestna knjižnica Velenje Od talenta do uspeha: popotovanje velikanov predstavitev knjige Nenada Vladića TOREK, 9. 10. 17.00 Dvorana Gimnazijka I. gimnazije v Celju Pot pourri - preplet pesmi, plesa ter zabavnih in poetičnih gledaliških scen gledališka predstava; gostuje: Nemško-francoska gledališka skupina Au fil des Nuages; vstop prost 20.30 Max klub Velenje_ Jure Pukl kvartet jesenska Max zgodba SREDA, 10. 10. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Mesto velikih želja gledališka predstava: Gledališče Pravljičarna 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Bela Pinter: Naše skrivnosti pogovor ob predstavi bo vodil dr. Tonček Kregar 20.00 Dom kulture Velenje Profesor Kuzman mlajši monokomedija o di(v) jakih in (m)učiteljih 20.30 Max klub Velenje_ Žan Tetičkovič & The new standards trio jesenska Max zgodba Ostale prireditve ČETRTEK, 4. 10. 8.00 do 16.00 Podčetrtek Četrtkov sejem 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična ura za najmlajše primerna za otroke od 3. leta starosti 16.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke druženje stanovalcev Doma Nine Pokorn, Doma upokojencev Polzela, Našega doma Vransko, VDC Muc Braslovče, Doma upokojencev Prebold in Sožitje Žalec 16.00 Pred Osrednjo knjižnico Mozirje Sadjarska razstava razstava bo obogatena s slikami domačih likovnih ustvarjalcev; na ogled do 8. 10. 16.30 Studio Galerije sodobne umetnosti Celje in Drevesni park Medlog Fitokracija: Pripovedi divjine - participatorni performens Špele Petrič umetniški dogodek bo izveden kot voden izlet v Drevesni park; vstop prost 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? predava mag. Tatjana Rozman 17.00 Galerija Velenje_ Pravljice s podstrešja ob Tednu otroka bodo otroci odkrivali, na kakšen način so otroci v preteklosti spoznavali domišljijski svet pravljic 19.00 Telovadnica Osnovne šole Vojnik Osrednja prireditev ob občinskem prazniku 19.00 do 20.30 Celjski dom Uvodni info o pomočeh in izcelitvah po duhovni poti informativno predavanje s pomočjo učenja Bruna Groeninga; vstop prost 19.19 Mestna knjižnica Velenje Dostojno delo: Ne živim, da delam, ampak delam, da živim predstavitev zbornika PETEK, 5. 10. 15.30 Knjižnica Bistrica ob Sotli Pravljična ustvarjalnica z Angelino Balerino 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Praznovanje ob 68-letnici ustanovitve Društva upokojencev Šentjur s kratkim kulturnim programom in podelitvijo priznanj SOBOTA, 6. 10. 8.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Parkirišče pri Domu II. slovenskega tabora Žalec Podeželska tržnica 9.00 Odhod izpred Gasilskega doma v Zagradu Spominski pohod Pečovnik - Celjska koča 9.30 do 17.30 Don Boskov center Hudija je zakon športno-kulturno-družabna prireditev; vstop prost 9.00 do 12.00 Osnovna šola Frana Roša Celje Rošev časovni stroj prireditev ob zaključku DEKD; vstop prost 9.00 do 12.00 Park Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Likovni ekstempore: Tihožitje 2018 slikanje in fotografiranje postavljenih cvetličnih aranžmajev in nasadov v parku šole; v primeru dežja v soboto, 13. 10. 10.00 do 12.00 Središče Celja, na zvezdi Svetovni dan cerebralne paralize simbolični pohod z zelenimi baloni po mestnem središču 10.00 do 13.00 Krekov trg, Glavni trg, trg pred Mestnim kinom Metropol Celje Promocija SPINT (Svetovnega prvenstva v namiznem tenisu za invalide) mimoidoči se bodo lahko pomerili v igranju namiznega tenisa; v primeru slabega vremena odpade 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Z igro do dediščine v Tednu otroka: Gremo v vesolje oblikovanje Hermanove rakete, Hermanova družinska ustvarjalnica ob razstavi Zemlja pleše; za otroke in družine brezplačno 11.00 Dom kulture Velenje Pika miga mini festival otroških plesnih skupin; tudi v nedeljo ob istem času 12.00 do 18.00 Bio park Nivo Žalec Ekofest NEDELJA, 7. 10. 7.00 do 14.00 Pred Kulturnim domom Šmarje pri Jelšah Festival godb in kulinarike igranje godb na različnih lokacijah, Kuhna pod jelšami, tržnica domačih dobrot, otroške ustvarjalne delavnice, predstavitev gob ter zabava z Buchko bandom 8.00 Zbiranje pri gradu Pišece Podčetrtek Pohod po kozjanskih sadovnjakih ob Prazniku kozjanskega jabolka 9.00 Rečica ob Savinji Lenartov sejem bogato sejemsko dogajanje bodo obiskali zgornjesavinjski posebneži, razstava gob 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Z igro do dediščine v Tednu otroka: Zemlja kliče SOS oblikovanje klopotnice, Hermanova družinska ustvarjalnica ob razstavi Zemlja pleše; za otroke in družine brezplačno PONEDELJEK, 8. 10. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med. 17.00 Osnovna šola Petrovče Pravljične minute in ustvarjalnica Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Od Lizbone do Dakarja potopisno predavanje Marka Mohoriča v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Knjižnica Podčetrtek Pravljična ura z ustvarjalno delavnico TOREK, 9. 10. 10.00 Celjski mladinski center Begunska taborišča v Bangladešu film in foto razstava Amadeja Petana; vstop prost 16.00 Grad Podsreda_ Praznik kozjanskega jabolka: Hermanova ustvarjalnica škatlica za rojstnodnevno darilo in ogled razstave Rojstni dan v Hermanovem brlogu 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku pripovedovala bo Romana Bonno 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše 17.30 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Naravno gibanje, MovNat predava: Gregor Marinšek; vstop prost 19.00 Knjižnica Laško Stres, kuga sodobnega čas strokovno predavanje Maje Megla SREDA, 10. 10. 8.00 do 12.00 Na upravi Kozjanskega parka v Podsredi Praznik kozjanskega jabolka: Hiša v parku arhitekturna delavnica z učenci OŠ Bistrica ob Sotli in Zavodom za prostor Savinjske regije 10.00 Mestna knjižnica Velenje Moč branja bralni klub za odrasle bosta vodili Brina Zabukovnik Jerič in Andreja Kac 11.00 Celjski dom_ Jesenske težave z mehurjem predava. Frida Novak, mag. farm.; vstop prost 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic namenjena otrokom starejšim od treh let; z vami bo Vesna Gaber Podhovnik 17.30 Hiša Sadeži družbe Žalec Uvodno informativno srečanje o učenju Bruna Groeninga V POZNEM SREDNJEM VEKU IN DANES Pokrajinski muzej Celje in Gimnazija Celje-Center vabita na predavanje in pogovor na temo Ljubezen v poznem srednjem veku in danes, ki bo v četrtek, 11. oktobra 2018 ob 18. uri v Barbarini dvorani v Knežjem dvoru v Celju. Ljubezen je večna in nikoli dorečena tema. V okviru razstave Veronika Deseniska v slovensko-hrvaškem spominu bodo na temo ljubezni v poznem srednjem veku in danes spregovorili prostovoljci v sodelovanju s pedagoškim oddelkom PMC in četrtošolci programa umetniške gimnazije Celje-Center. Koliko je pravzaprav razlike med zaljubljenci nekoč in danes? Kaj je ljubezen Ljubezenska sporočila, dvorjenje - srednji vek Ljubezenska poezija - danes Poročni dogovori - srednji vek Poroka - danes Poročni obredi - srednji vek Smiselnost poročnega obreda - danes Poročna oblačila - srednji vek Poročna oblačila- danes Mit "Pravica prve noči'- srednji vek Sklep in razprava z vprašanji Pridružite se ггат in prisluhnite. Veseli bomo tudi vašega mnenja. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Zorana Josića Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega Galerija erotike Račka: Festival Grda račka: Produkcija želje in užitka; do 28. 10. Likovni salon Celje: razstava Paule Muhr:Rage!; do 14. 10. Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava Foto kluba Štore Steel If you don't know; do 31. 12.; fotografska razstava, Celje - pozabljeno mesto; do 15. 10. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Hermine Pacek Prva fotogra-finja med s. usmiljenkami; do februarja 2019 Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke; olja na platno različnih avtorjev; do 31. 10. Dvorana KS Ljubečna: razstava eksotičnih živali in rastlin Tropski svet, ob svetovnem dnevu živali; do 14. 10. Galerija Velenje: razstava Ančke Gošnik Godec, ilustracije za velike in male otroke; do 6. 10. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava Danijele Lončar Srečnolonice; do 30. 10. Galerija Velenje: razstava ilustracij za velike in male otroke Anke Gošnik Godec; do 6. 10. Grad Podsreda: razstava Lon-čenina za praznične dni; do 31. 10. www.nt-rc.si novi tednik Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti radio celie Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Ko-merički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Veliko spominov na šolske dni V OKC so zbrali tristo različnih dokumentov, fotografij in predmetov, ki jih bodo v digitalizirani obliki objavili na spletnem portalu Kamra, in del tudi v Novem tedniku V Osrednji knjižnici Celje so pred tednom dni pripravili zbiranje najrazličnejših dokumentov in fotografij, povezanih s spomini na šolske dni. Odziv je bil zelo dober, saj so dobili približno tristo različnih dokumentov, fotografij in predmetov, povezanih z omenjeno temo. Knjižnica jih bo digitalizirala in popisala, digitalne kopije bo objavila na spletnem portalu Kamra v rubriki Album Slovenije - osebni spomini 20. stoletja. Portal, ki nosi podnaslov Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin, so pred več kot desetletjem zasnovale slovenske knjižnice, koordinatorica je Osrednja knjižnica Celje, kjer tudi skrbijo za razvoj portala. Kot pravi glavni urednik Kamre Robert Ožura, je ta namenjena ohranjanju slovenske kulturne dediščine za naslednje generacije. Zato lahko knjižnice, društva in organizacije ter posamezniki na njej objavljajo najrazličnejše zgodbe iz 20. stoletja, ki so nastale pred časom digitalne fotografije. Vse to z namenom, da bi se spomini in material ohranili za naslednje generacije. Glavni urednik portala Kamra Robert Ožura iz Osrednje knjižnice Celje z delom zbranega gradiva, povezanega s spomini na šolo. Kar tristo različnih predmetov in fotografij so zbrali v knjižnici pred tednom, potem ko so tudi v Novem tedniku bralce povabili k sodelovanju v akciji. Za naslednje generacije Dokumente in fotografije ter predmete, ji so jih prejeli v četrtek, bodo v knjižnici poslikali in jih vrnili lastniku. Ob tem bodo skušali pridobiti čim več podatkov, s pomočjo katerih bo lahko nastala zgodba, kar je značilnost vsebine Kamre. Tako lahko obiskovalci porta- la, kjer letno beležijo dva milijona klikov, spoznavajo najrazličnejše tematike, povezane z domoznanstvom in s kulturno dediščino, to so predstavitve znamenitih oseb, dokumentov in fotografij lokalnih društev, razglednic krajev iz različnih časovnih obdobij, dela lokalnih umetnikov, njihove biografije, znamenite zgradbe in ljudi, ki so v njih živeli, razi- skovalne naloge mladih, ki so povezane z domoznanstvom in še marsikaj drugega. Uporabniki tako lahko na spletu dostopajo do vsebin, ki so bile prej skrite v skladiščih, arhivih ali predalih. Fotografija z očetom Letošnje zbiranje spominov na šolo je nadaljevanje uspešnih zbiranj v preteklosti, pravi Ožura in dodaja, da je bil pred leti zlasti dober odziv na povabilo o zbiranju dokumentov, fotografij in predmetov iz časa prve svetovne vojne. »Ljudje so prinesli kar nekaj predmetov, ki jih sicer nikoli ne bi videli, od praznih starih granat do pisem. Ker so že starejši, želijo vse to ohraniti za naslednje generacije, saj se bojijo, da se bodo ti spomini izgubili, ko jih več ne bo.« Po njegovem mnenju so tudi tokrat prineseni predmeti od fotografij do spričeval in zvezkov zelo zanimivi in pomembni. »Kar nekaj je starih fotografij izpred druge svetovne vojne, na katerih so ljudje, ki so še danes živi. Ali pa spričeval, ki kažejo, da so imeli nekoč drugačne šolske predmete kot danes.« Še zlasti ga je presenetila pošiljka Staneta Peterlina iz Grosupljega. Ta je poslala fotografijo maturantov iz Kočevja iz leta 1956. Na njej je namreč tudi Robertov oče Vladimir. Še je čas Ker je bila v četrtek v knjižnici ob prinašanju spominskih stvari precej- šnja gneča, bodo sodelavci Kamre podrobnejše zgodbe in podatke pridobili še v kasnejših tednih, ko lahko svoje predmete prinesejo na domoznanski oddelek OKC tudi vsi tisti, ki so tokratno zbiranje zamudili. Le prej naj se po telefonu dogovorijo za ustrezen dan in uro, svetuje Ožura. Sicer pa lahko tisti bolj vešči spleta sami dodajo vsebine v rubriko Album Slovenije. Ta je namreč namenjena zbiranju digitalnih kopij fotografij, shranjenih v družinskih albumih, pa tudi pisem, dokumentov in ostalih predmetov, ki jih hranijo ljudje. Da bi takšni spomini ne ostali le osebni in da se ne bi porazgubili, jih lahko ljudje prispevajo v skupno zakladnico spominov. TC, foto: SHERPA Izbrane digitalne kopije šolskih spominov bodo objavljene ne le na spletnem portalu Kamra, ampak tudi v rubriki Album s Celjskega v Novem tedniku, ki je medijski pokrovitelj akcije. FOTO TEDNA »Glavno, da se imaš ti fajn« Foto: GrupA Tednikovei.nzaodbe St. 40 / Leto 73 / Celje, 4. oktober 2018 Raziskovanje je zabavno str. 30 '^""'tehnologija, Juriš na Hmezad str. 35 Pikin festival najboljša »žurka« v blatu str. 31 Herbijevi konjički na dveh kolesih str. 33 26 INTERVJU » Facebook je odličen za Matej Špehar o sodobnih načinih komuniciranja in življenju na družbenih omrežjih, ki je precej drugačno od resničnega »Veliko človeških egov se krepi z digitalnimi všečki in srčki. Prepričan sem, da smo v digitalnem življenju veliko bolj glasne osebe kot v resnič nem.« Z Matejem Špeharjem, slovenskim Facebook gurujem, sva intervju naredila v znanem celjskem lokalu, ki je tako znan po vsej Sloveniji, da mora vanj vstopiti tudi nekdo iz Ljubljane. A kot vedno je bila gneča in prostor je bil le pri točilnem pultu. Intervju-vanec je moral pred začetkom pogovora še nekaj objaviti na Facebooku, saj je to del njegove službe, zato sva pri točilnem pultu sedela vsak s svojim telefonom in računalnikom. »Ali ste opazili, kakšna gneča je v restavraciji?« je bilo po desetih minutah sedenja moje vprašanje, ki je prekinilo mučno tišino. »Niti ne. Pravzaprav tega nikoli ne opazim, ker buljim v ta >glupi< zaslon.« Bolje se intervju z nekom, ki je poznavalec družbenih omrežij, skoraj bi ne mogel začeti. Matej Špehar je prvi Slovenec, ki se je začel resno ukvarjati s Facebookom. Pred tem je petnajst let delal v tradicionalnih medijih. Najbolj se je v medijsko zgodovino vtisnil s programskim vodstvom ene najbolj poslušanih slovenskih radijskih postaj - Radia Hit. Z ekipo Hitove Budilke je postavil nove standarde jutranjih radijskih šovov, ki veljajo še danes. V obdobju njegovega urednikovanja je Radio Hit dobil kar štiri viktorje popularnosti. Matej Špehar ga je dobil kot najbolj popularen radijec leta 2007. Bil je tudi prvi pri nas, ki je v eni oddaji združil več medijev. Glasbena koncertna oddaja, kjer so najpopularnejši slovenski glasbeniki v živo igrali na željo poslušalcev Na Glas!, je bila predvajana kar na štirih platformah - radiu, televiziji, spletu in mobilnikih. Bil je tudi reden tedenski kolumnist v časopisu Žurnal24. Njegova sedanjost so družabni mediji, kamor je dobro prenesel znanje komuniciranja z občinstvom ter se specializiral za promocijo na Facebooku. Zdaj njegov pečat nosijo mnogi uspešni primeri na družbenih omrežjih. Sediva v restavraciji in namesto da bi klepetala, sva porabila petnajst minut vsak na svojem telefonu. Je to sodoben način komuniciranja? Imam vedno izgovor, da je to del moje službe, ker drugače sem zelo analogno bitje in skoraj komuniciram z dimnimi signali (smeh). Človek je komunikativno bitje in zdaj komunicira le na drugih kana- lih. Vprašanje je, ali ste vi, ki sedite poleg mene, pripravljeni sprejeti pasivno vlogo, ko jaz komuniciram z nekom drugim na drugem kanalu, in ali boste tudi vi začeli komunicirati z nekom drugim. Zdi se mi, da to ni težava tehnologije, temveč človeka. Mogoče je na drugi strani nezanimiva oseba in se mi zdi bolje gledati v telefon kot se pogovarjati z njo. A tu res ne želim žaliti, sploh ne vas. Telefoni so vedno z nami. S prijatelji se radi igramo igrico, da damo vsi telefone na mizo, in tisti, ki prvi poseže po svojem, mora dati za pijačo. Prav je tudi, da poudariva, da na telefonih ni samo mladina, po njih brskajo tudi osebe podobnih let, kot sva midva. Če se ozreva okoli sebe, imajo skoraj vsi telefone. No, tam so starejše gospe, ki zelo klepetajo, mogoče niti nimajo pametnega telefona. Mislim, da je težava drugje. Tako kot si si včasih prižgal cigareto, da nisi bil sam, zdaj brskaš po telefonu. Dobiš občutek, da nekaj počneš. Ali se družba spreminja zaradi tega? Nimam tega občutka. Ali so se spremenili odnosi? Mogoče je vse malo preveč napihnjeno, mogoče se družimo samo na dru- gačen način. Imamo stike s sošolci, ki bi jih drugače pozabili. Preprosto se mi zdi, da ne znamo zapustiti prostora, ne da bi s sabo vzeli telefon, ker, kaj če se kaj pomembnega zgodi v službi. Ni to strašljivo? Moteči klici niso povezani s MüütfejjggigHw službo, temveč s hitrostjo življenja, da če ne bo danes, bo konec sveta. Če danes ne bom vrnil klica, bo nekaj groznega. Če nas telefoni spremljajo ves čas, ni nekaj groznega, bolj je travma, da ne spoštujemo prostega časa nekoga drugega. Nalogo dobimo v pop o l -dan- vi*. skem času in jo želimo imeti rešeno do naslednjega dne zjutraj. Ta časovni pritisk je grozljiv. Ali lahko posameznik izstopi iz tega? Seveda lahko, če je pripravljen nositi posledice. Vedno je odvisno od nas, ali smo pri-padni sebi ali se bomo klanjali svojim šefom. Če otrok kadi cigarete ali marihuano, je to nesprejemljivo. Družbena omrežja so splošno sprejemljiva, a so v bistvu nevarna. Ali otroke poučujemo dovolj o nevarnosti interneta? Oba veva, da če bova otrokom nekaj prepovedala, bo sadež samo še slajši. Mislim, da je treba našim najmlajšim razložiti, kako se obnašati na družbenih omrežjih. Če znaš otroka naučiti, kako se varno prečka cesto, in mu toliko zaupaš, da bo to varno storil, tudi ko ne bosta skupaj, ker sta tolikokrat ponovila, potem moraš otroka naučiti, kako se varno prečka čeri na družbenih omrežjih. Varno prečkanje ceste se v desetletjih ni spremenilo, poleg tega to znamo, ker so nas naučili naši starši. A niso nas naučili, kako se vozi mimo pasti interneta. Težava staršev je, da ne znajo utemeljiti nasprotovanja, ker tudi sami ne vedo, kako se pluje po družbenih omrežjih ali po internetu. Zato je najlažje reči: »S to ladjo ne smeš zapustiti pristanišča, ker samo doma si varen.« A vsi vemo, da ladje niso narejene, da so v pristanišču. Meni se zdi dobro, da gresta starša z otrokom na to potovanje oziroma da že prej raziščeta teren, kje so bo njun otrok potepal v digitalnih platformah. Zagotovo je težava, če postane odvisnost prehuda. Ni skrivnost, da smo digitalna družina, a težavo odvisnosti rešujemo zelo analogno. Imamo brezžično internetno omrežje za otroke in posebej za odrasle. Če obveznosti niso opravljene, potem tudi zastonj sladic korčkov ni. Kar pomeni, da se internet po osmi uri ugasne. Zakaj bi nekdo sploh uporabljal družbena omrežja? Zakaj so nam takšen draž? Ker imamo nenehno povratno informacijo. Kupiš nov avto, pohvali ga sodelavec, dva soseda zavistno gle- 1*1 INTERVJU 27 krepitev ega« »Že celo življenje hodim tja, kjer drugi ne lovijo rib. Če gredo vsi levo, grem jaz desno, to je nagonsko. Takšen sem, ves čas kljubujem.« data ... To nekaj je, a ni dovolj. Na Facebooku takoj dobiš dvajset zavistnih sosedov in petdeset prijateljev in lahko si rečeš: »Nisem se za brez veze za nekaj let zakreditiral.« Res sem zbana-liziral zgodbo, a na Facebooku hitro dobiš povratno informacijo. Recimo: četudi moj dopust ni bil tako krasen, je bil sončni zahod res seksi. Že zaradi te zavisti se je splačalo iti. V zadnjem desetletju je vsak človek postal neke vrste svoj medij, ki oddaja vsebino in zajema povratne informacije. Prej si lahko bil glasbeni kritik med prijatelji za točilnim pultom, zdaj že lahko med koncertom objavljaš fotografije in lahko deliš, opazuje ljudi. Dejansko sem zelo sramežljivo bitje. Za takšne ljudi so družbena omrežja ravno pravo mesto? Mogoče res. Kako se je začela vaša ljubezen s Face-bookom? Začela se je leta 2008. Spomnim se prve objave. Napisal sem, da gre za potrato časa in da sem prestar za te neumnosti. Načeloma se pod to izjavo še vedno podpišem in najprej sem Facebook uporabljal le za službene namene, potem sem po stari navadi spremljal, »Vesel sem za ljudi, ki spregledajo vse kanale in jim je dovolj, da sami vedo, da so se imeli na dopustu lepo, pri čemer ne objavijo nobene slike.« če ti je bilo nekaj všeč ali ne. Naslednji dan vsi sodelavci vedo, da si bil na koncertu. Mislim, da je veliko huje, če kljub vsemu trudu, ki ga vložiš v objavo, ne dobiš povratnih informacij tudi v resničnem življenju ... Krasno je, da dobiš potrditve tudi v analognem življenju, a mislim, da so večini dovolj digitalni všečki. Veliko človeških egov se krepi z digitalnimi všečki in srčki. Prepričan sem, da smo v digitalnem življenju veliko bolj glasne osebe kot v resničnem. Vesel sem za ljudi, ki spregledajo vse kanale in jim je dovolj, da sami vedo, da so se imeli na dopustu lepo, pri čemer ne objavijo nobene slike. Sam nisem običajen uporabnik kanalov, rad opazujem in se poskušam vživeti v ljudi okoli sebe. Ne znam delati »selfijev«, poziram težko, sem tisti, ki ima na šolski proslavi telefon v žepu, ker tako vsi drugi okoli mene snemajo, pri čemer si poskušam čim bolj zapomniti trenutek, ko je moj otrok igral. Ampak vseeno veste, kaj je tisto, kar bi bilo vašim gledalcem všeč? Seveda. Če bi se na šolski predstavi nekdo spotaknil, bi bil viralni učinek. Še iz svojih radijskih časov se poskušam vživeti v druge ljudi in sam velikokrat nisem tipičen uporabnik. Še ko sem delal na radiju, so bili vsi prepričani, da sem »gobčna« oseba tudi izven radijske hiše in da sem tisti, ki drži družbo pokonci. A vedno sem bil tip v kotu, ki rad kako se ljudje obnašajo na spletu. Sčasoma sem znanje prenesel v poslovno prakso. Večina podjetij je mislila, da je to brezplačna oglasna deska, a na drugi strani so ljudje, ki imajo dovolj reklam in so prišli na te kanale po nekaj drugega kot le zijat reklame. Podobno kot v resničnem svetu tudi v virtualnem vleče posebnost? Seveda. Ko hodimo po cesti, se obrnemo za ljudmi, ki so oblečeni drugače. Ali je v tej fluorescentni obleki nekaj vsebine ali ne, je druga tema. Samo enkrat smo lahko izzivalni z obleko ali barvo, potem je treba pokazati še kaj več. Opazujemo svetovne zvezdnice, ki služijo denar z objavami na družbenih omrežjih. Ali lahko v Sloveniji nekdo živi s pomočjo tovrstnih objav? Poznam kar nekaj ljudi, ki ne bodo ravno obogateli, a zaradi objav na družbenih omrežij živijo čisto solidno. To so posebne in drugačne osebnosti tudi v resničnem življenju. Objavljajo vsebine, ki jih delajo posebne. Treba je najti tržno nišo. Ker če boste pisali še en lepotni blog, ste lahko zelo dobri, a konkurenca je na majhnem trgu zelo velika in se je treba zelo potruditi. Mogoče je treba že na začetku vedeti, kaj je vaš cilj - ali boste zabavali slovenske ljudske množice ali svetovne. Razen didžeja Umeka ne poznam nikogar, ki bi znal tako dobro uporabljati te kanale. Spletnega slovenskega fenomena, ki bi uspel predvsem zaradi komunikacije, ne poznam. Če so za slovenske razmere dobre številke, so za svetovne zanemarljive. Res moraš biti drugačen od ostalih, da te vrže na površje. Po mojem mnenju na vseh platformah odlično komunicira Nina Pušlar. Ona ne kaže gole kože, kaže ravno dovolj zasebnega življenja, da imaš občutek, da te spusti blizu, a svojega fanta ne bo pokazala. Točno ve, kaj da in kaj ne. Z ekipo Hitove Budilke ste postavili nove standarde jutranjih radijskih šovov, ki veljajo še danes. Kaj vam radio pomeni? Bi se v njegovo omrežje še kdaj vrnili? Ko so me pred časom na nekdanjem radiju povabili na obletnico radia in sem bil spet v studiu, mi je bilo zelo prijetno. Trojka Hitove budilke je bila petnajst minut v studiu in med nami se je sprožila enaka kemija kot pred leti. To smo prenesli v radijski eter. Bilo je luštno delati neumnosti, a teh nekaj minut je bilo dovolj za dolgo obdobje. Ne vleče me, da bi bil to moj stil življenja. Le redki obstoječi radii dovolijo, da imajo radijci proste roke, tako kot smo jih imeli mi. Šef se ni ukvarjal z nami, bil je zadovoljen s številkami, mi smo ustvarjali šov. Mislim, da si danes tega nihče ne more privoščiti. Slej ko prej te vprašajo po računu. Radio me ne vleče, vendar imam lepe spomine na lep del moje zgodovine. Velikokrat ste poudarjali, da na radiu nikoli niste podcenjevali občinstva. To velja zdaj tudi za družbena omrežja. malo več kot trideset tisoč evrov. Mislim, da me zdaj več ljudi pozna zaradi kombija kot zaradi petnajstih let radia. Ne mine dan, da me kdo ne vpraša, kdaj pridem s kombijem v njegove kraje. Projekt se je zgodil s pomočjo digitalnih kanalov in potrjuje, da je zgodba zelo pomembna. Iskal sem kombi, ki bi imel zgodbo. In našel sem ga v reki. Ta kombi, preden je deset let rjavel v reki, je imel hvalevredno zgodovino. Bil je narejen v Nemčiji. Z njim so v Sloveniji dostavljali pijačo v en lokal, kombi je stare mame vozil na tržnico, kjer so prodajale zelenjavo. Srečal sem staro gospo, ki jo je peljal v cirkus v Trst, srečal sem moškega, ki je streljal nanj. Vsak od nas ima veliko zanimivih zgodb, samo povedati jih mora. Ta kombi je v bistvu samo »pleh«, a z zgodbami je dobil dušo in če piješ pivo iz takšnega kom-bija, postaneš del legende, če malo pretiravam. Zgodila se je kot šala, mogoče, ker zadaj ni hude matematike, so ga posvojili. 850 tisoč Slovencev uporablja Facebook, trikrat manj je uporabnikov Twitterja. Kakšno je vaše mnenje o tem, da politiki svoje mnenje delijo na družbenih omrežjih? To je le bližnjica do medijev in zakaj je ne bi uporabljali. Vprašanje novinarjev je, ali samo povzemajo ali razumejo, zakaj je bilo nekaj objavljeno in čemu je namenjeno. Če pristanejo in so samo ojačevalci tega, kar je politik napisal, postane problem, drugače v teh objavah ne vidim te- »Če znaš otroka naučiti, kako se varno prečka cesto, in mu toliko zaupaš, da bo to varno storil, tudi ko ne bosta skupaj, ker sta tolikokrat ponovila, potem moraš otroka naučiti, kako se varno prečka čeri na družbenih omrežjih.« Če podcenjuješ svoje občinstvo, potem podcenjuješ tudi sebe. Ko sem bil na radiu, sem imel spoštovanje do vsakega poslušalca. Vsak mi je bil pomemben. Če smo komu pozabili dati nagrado, sem se zelo obremenjeval. Če ni bilo gosta, mi je bilo hudo. Zelo zanimiv je vaš projekt Beer Bulli, enako je zanimiva celotna zgodba, povezana s tem legendarnim starodobnikom. Kako ste ga našli in od kod ideja, da bo zdaj ta kombi točil pijačo? To je ena najlepših zgodb, ker se je zgodila tako spontano. Tudi ideja se je porodila spontano, saj smo si prijatelji želeli en takšen kombi s pivom. Pot do tega ni bila lahka niti poceni. Bil sem presenečen, koliko Slovencev je podprlo projekt. Na slovenskem Kickstarterju sem zbral žave. Namesto novinarske konference uporabiš družbena omrežja. Poleg tega lahko na Twitterju zlahka spregledaš neprijetna vprašanja. Čeprav se nam zdijo družbena omrežja primernejša za mlade, se lahko tudi starejši naučijo primernega obnašanja ... Zagotovo. Pred nekaj leti sem bil v Celju na obisku pri Nežiki, najstarejši uporabnici Facebooka. Bila je »gajstna« gospa, ki je žal že pokojna. Na Facebooku je »razturala«. Mislim, da ni starostnih omejitev. Ljudje smo komunikativna bitja in smo samo dobili nove kanale za pogovore. Mislim, da lahko zaradi osamljenosti umreš. Na žalost se zgodi, da smo kljub vsem kanalom zelo osamljeni, četudi vse deluje, da se imamo odlično. BARBARA GRADIČ OSET, foto: GrupA »Vojnik je varno okolje za bivanje« Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali z županom Brankom Petretom Občina Vojnik praznuje 4. oktobra v spomin na leto 1994, ko je bila ustanovljena. V občini so tri večja središča, to so Frankolovo, Nova Cerkev in Vojnik, zato je treba dosegati pri delitvi kolača - nekoliko drugače kot v marsikateri drugi občini - ravnotežje med njimi. O tem, kako vodilnim v občini to uspeva, smo se pogovarjali z županom Brankom Petretom: Kakšni so vaši osebni občutki ob letošnjem občinskem prazniku, kaj je od lani bolje? Letošnji občinski praznik je zame poseben, ker Občina Vojnik vstopa v 25. leto samostojnega delovanja, hkrati se končuje moj prvi mandat na mestu župana. Vsekakor sem zelo ponosen na svetnike v tem sklicu in seveda tudi na tri predsednike svetov KS. Naše delo je bilo složno, cilj je predstavljalo delovanje v korist naših občanov. V ospredju niso bili ne osebni ne strankarski interesi. Zato sem prepričan, da nam je uspelo tudi v času, ko imajo občine za vse naloge premalo sredstev. Zagotovili smo nekaj novih cest, vodovodov in kanalizacij, sanirali smo tri plazove, zgradili bomo dva nova mostova. Prav tako Župan Vojnika Branko Petre imamo obnovljeno stanovanjsko zgradbo v Novi Cerkvi, gasilci v Socki se veselijo novega vozila. Ves čas dejavno delujejo številna društva s številnimi požrtvovalnimi člani. Zato se ob občinskem prazniku veselimo novih nagrajencev. Nagrajenim iskreno čestitam. Prav tako čestitam vsem občanom tudi ob prazniku. Katere so po vašem mnenju največje težave oziroma potrebe vojniške občine, kaj bi moralo biti boljše? Vsekakor manjkajo pločniki in kolesarske steze, potrebujemo nov vrtec na Frankolovem. Še vedno nimajo vsi javnega vodovoda in tudi kanalizacija še ni dokončana ter jo prijavljamo na razpis za evropska sredstva. Treba je urediti stari trg v Vojniku, obnoviti je treba lokalne ceste in javne poti, poskrbeti za varovana stanovanja, pri čemer imamo še veliko drugih potreb. Urejanje je seveda pogojeno z denarjem, ki je na voljo. V analizi stanja in vrednot prebivalcev vaše občine, je bilo ugotovljeno, da je med tistim, kar ljudje I KOVA d.o.o. Opekarniška 15d, Celje, Tel: 03 428 23 10, e-mail: info@kova.si Nudimo Vam strokovne storitve s področij: VARNOST PRI DELU, EKOLOGIJA, POŽARNA VARNOST, USPOSABLJANJA IN STROKOVNE DELAVNICE, KONTROLNI ORGAN ZA OPREMO POD TLAKOM, GRADBENI INŽENIRING, SISTEMI VODENJA, RAZVOJNO RAZISKOVALNA DEJAVNOST, SODNO IZVEDENSTVO, PRODAJA OPOZORILNIH TABEL IN NALEPK, NAJEM PREDAVALNICE ч_Več na spletni strani www.kova.si_^ najbolj pogrešajo, pomanjkanje kolesarskih poti, stez ... Do leta 2023 naj bi bila zgrajena kolesarska steza na razdalji Celje-Vojnik-Dobrna. Idejna zasnova je narejena tudi za odsek Višnja vas-Slovenske Konjice. Prav tako so končani projekti za pločnik in kolesarsko stezo od Škofje vasi do Vojnika, in sicer ob državni cesti. Z republiško direkcijo za infrastrukturo dobro sodelujemo in verjamem, da bo v naslednjih letih odpravljena tudi ta pomanjkljivost. Med isto analizo je bilo med vašimi občani ugotovljeno, da je za mlade največja vrednota občutek varnosti, za srednjo generacijo urejena infrastruktura ter za starejše zdravstvena oskrba. Koliko od vsega tega je po vašem mnenju oziroma opažanju občanom zagotovljeno? Verjamem, da je Vojnik varno okolje za bivanje. Poleg tega imamo urejeno zdravstvo in lekarno, prav tako sta dobri trgovska in kulturna ponudba. Starejšim je na voljo Špesov dom, vrtci in osnovne šole so urejeni. Na voljo je tudi dovolj površin za gradnjo. Zagotovo je treba na področju komunalne infrastrukture še veliko postoriti. V Novi Cerkvi je občina prenovila večstanovanjsko stavbo, ki bo namenjena mladim občanom in invalidu. Kdaj naj bi bila stanovanja vseljiva in koliko zanimanja za najem pričakujete? Stavba je pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja, zato bodo prve vselitve možne že letos. Objavljen je bil javni razpis za prosilce, ki je v zaključnem delu. Upam, da bodo mladi to pomoč prepoznali in si lažje oblikovali lastne družine. BRANE JERANKO Osrednja prireditev občinskega praznika Vojnika bo danes, 4. oktobra, ob 19. uri. Praznovanje bo v dvorani Osnovne šole Vojnik, med njim bodo podeljena letošnja občinska priznanja. Pred tem bo slavnostna seja občinskega sveta. Zlato za košarkarske zasluge Letošnje najvišje priznanje Občine Vojnik, zlati vojniški grb, bo prejel Marjan Oprčkal iz Višnje vasi. Prejel ga bo za dolgoletno uspešno vodenje Košarkarskega kluba Voj-nik, za širjenje košarke med mladimi ter zmago na evropskem veteranskem tekmovanju. Deluje tudi v svetu KS Vojnik in prispeva k napredku tudi kot podjetnik sponzor. Na javni razpis za podelitev letošnjih priznanj je občina prejela 251 predlogov. Po dokončni odločitvi svetnikov bosta prejela srebrna grba prizadeven gasilec Karl Kasesnik in uspešno družinsko podjetje KM inštalacije skupaj z družino Kugler. Kasesnik bo grb prejel za dolgoletno delovanje v PGD Vojnik in gasilski zvezi, pomoč pri nastanku gasilskega veteranskega li-gaškega tekmovanja, za sojenje na gasilskih športnih tekmovanjih in mentorstvo ekipam. Družbi KM inštalacije bo srebrni grb podeljen med drugim za prispevek h gospodarskemu razvoju ter za pomoč društvom in posameznikom. Bronaste grbe so svetniki namenili glasbeniku Tomažu Majcnu ter dolgoletnima pevcema Jožefu Selčanu in Viljemu Špegliču. Špeglič ga bo prejel tudi za delo v planinskem društvu, katoliškem kulturnem društvu Ivana Šoparja ter župnijski karitas. Poleg občinskih grbov bodo podeljena priznanja občine, ki jih določi župan. Iz KS Frankolovo jih bodo prejeli Sekstet Lindek in vsestranska Karl Čretnik in Anton Brecl. Iz KS Nova Cerkev bodo priznanja podeljena človekoljubni delavki Magdaleni Kajzba, vsestranski Boži Prevolnik in Ansamblu Klateži. Iz KS Vojnik bodo priznanja dobili Majda Brežnik, Marija Gorenak, Martin Golež in Štefan Mauh (med drugim za 50 let sodelovanja v moškem pevskem zboru KUD Franceta Prešerna). NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 V vlogi Rogerja v Briljantini Niko Krhlanko kot pevec z Big Bandom Žabe V svet muzikala Niko Krhlanko iz Vojnika nastopa v muzikalu Briljantina - V tem svetu načrtuje tudi svojo bolj oddaljeno prihodnost V Sloveniji je zavladala nova vročica, vročica muzikala Briljantina. V začetku poletja je bila njena premiera v polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, pred tem je bila predpremiera v Žalcu. V tem mesecu se bodo vrstile predstave na Gorenjskem, Krasu, Koroškem, Prekmur-ju, Štajerskem ... Na našem območju bodo v drugi polovici tega meseca v Laškem, Velenju in Vojniku. Iz Vojnika prihaja igralec v muzika-lu, Niko Krhlanko, ki je tudi pevec in plesalec. Nekoliko starejši občani se iz kinematografov še spominjajo Briljantine, ki se v angleškem originalu imenuje Grease. To je film iz davnega leta 1971, ki je proslavil Johna Travolto in Olivio Newton John. Muzikal je starejši od filma, saj je bil uprizorjen v Čikagu že sedem let prej. V slovenski različici muzikala se pojavljajo tudi znana imena, kot so Matjaž Kumelj, Janez Hočevar Rifle, Gojmir Lešnjak Gojc, Uroš Smolej, Domen Valič, Patrik Greblo, Alenka Tetičkovič ... In v Sloveniji se je letos celo pojavil pravni spor med podjetjem Prospot in KUD Špas teater glede tega, kdo ima za Briljantino zakonito licenco. To k vročici seveda le še prispeva. Vojničan Niko Krhlanko nastopa v Briljantini v dveh duetih. »Odziv občinstva na Briljantino je zelo ugoden, na trenutke morda celo nad pričakovanji. Nekateri kritiki pripominjajo, da se meja med profesionalci in nami, ki prvič stopamo na odre, že kar skrije,« je po prvih predstavah zadovoljen Krhlanko. »Skratka, zadovoljni smo, kako ta muzikal sprejema občinstvo,« je še enkrat potrdil. V Cankarjevem domu so bile po premieri še tri ponovitve, vse skoraj razprodane. »Nastop v Vojniku pred domačim občinstvom mi vsekakor veliko pomeni. Tam bodo verjetno tudi tisti, ki me dobro poznajo,« se veseli nastopa v domačem kraju. Niko Krhlanko Predstava bo v dvorani osnovne šole, ki jo je nekoč obiskoval kot učenec. Nove dvorane takrat še ni bilo. Na avdicijo Na avdicijo za Briljantino se je prijavil, ko je na spletu opazil vabilo. »S tem muzika-lom sem odraščal in že to mi je veliko pomenilo. Želel sem se preizkusiti tudi v tej vlogi,« je povedal. In se je prijavil. Avdicija je trajala kar tri dni. Prvi dan je bila namenjena petju, naslednji dan so se morali tisti, ki so se uvrstili naprej, izkazati še v igri in plesu. Zadnji dan je bil namenjen vsemu temu skupaj. »Preden sem začel sodelovati v muzikalu, se mi je zdelo, da ga imam v malem prstu, da poznam zgodbo in da poznam vse pesmi. Nato sem opazil še veliko tistega, česar prej nisem,« se spominja začetka sodelovanja v Briljantini. V življenju je bil najprej navdušen nad Disne-yjevimi risanimi muzikali, kot sta Lepotica in zver ter Mala morska deklica. Zatem je odkril srednješolski mu-zikal, ki je blizu Briljantine. 21-letni Niko Krhlanko igra v njej Rogerja, ki je del fantovske druščine, »šmirerjev«. Roger je v njej drugi najmlajši in poln vragolij. »Po tem, da je cinik, se od mene razlikuje. Na svet namreč gledam veselo, ne cinično. V Rogerju pa se prepoznam, ker imam tudi jaz v sebi veliko dobre volje,« primerja Krhlanko. Od začetka sodelovanja v muzikalu, to je od začetka leta do premiere, so imeli vaje skoraj vsak dan. Tudi po pol dneva ali več. Niko živi v Vojniku, zato se na vaje v Ljubljano vozi. Po poletnem zatišju bo začel ta mesec turnejo po Sloveniji, in sicer z devetimi oktobrskimi predstavami. Za tehnično pomoč Briljantina ni prva vloga Nika Krhlanka. Pred nekaj leti je že igral v filmu kot srednješolec, in sicer v Vlogi za Emo. Takrat je obiskoval celjsko srednjo šolo za strojništvo, mehatroniko in medije, smer medijski tehnik. »Profesor Alen Pavšar je v medijski šoli pripravil avdicijo. Prijavil sem se nanjo in dobil manjšo vlogo,« se spominja Vloge za Emo, kjer je igral sošolca glavnega ženskega lika. Ema je najstnica, ki v šoli ni uspešna in skuša najti med ponavljanjem letnika pravo pot. Glavna igralka Vloge za Emo, najbolj gledanega filma v letu 2014, se je pozneje smrtno ponesrečila. »Svet filma me je nasploh zanimal, zato sem profesorja vprašal, če je potrebna tudi kakšna tehnična pomoč,« se spominja celjskega najstniškega filma, ki so ga vrteli v slovenskih kinematografih. Tako se je Niko znašel tudi med snemalci. Posnel je svoj kratki dokumentarni film o nastajanju filma z naslovom Making off. Ta je bil javno predvajan na podelitvi zlate role za film Vloga za Emo. Potem je režiral še svoj prvi kratki igrani film Prečrtam jutri, ki govori o sprejemanju drugačnosti, in sicer o primeru fanta iz Bosne. Film je bil predvajan na celjskem festivalu kratkega dijaškega filma. Sodelovanje v svetu filma ga je zelo prevzelo. Začel je delati tudi pri šolski spletni televiziji, najprej kot novinar ter nato kot snemalec in Vojničan Krhlanko v filmu Vloga za Emo montažer. V srednji šoli je bil večinoma prav dober, pred maturo, ko je želel šolanje vsekakor nadaljevati brez težav, je celo postal zlati maturant. Danes študij nadaljuje v Ljubljani na inštitutu in akademiji za multimedije. »Za ta študij sem se odločil zaradi srednje šole in zanimanja za televizijo in film. Odločil sem se za medijsko produkcijo, za smer video,« je povedal o študiju, ki traja dve leti. V svetu glasbe V Briljantini je seveda veliko glasbe. »Ta mi pomeni veliko že od malega. Vedno sem zelo rad nastopal, pel. Glasba mi je vse, poslušaš jo, ko si dobre in ko si slabe volje,« je povedal o svoji glasbeni poti. Glasbeno šolo je začel obiskovati v drugem razredu osnovne šole. Posvetil se je prečni flavti, na kateri se danes tako rekoč začenja nabirati prah. Zadnji dve leti se posveča petju, uram solope-tja pri Sanji Poljšak Pesan. Z orkestrom Big Band Žabe je nastopil kot pevec dvakrat. Zapel je dve džez skladbi, eno kot solopevec in drugo v duetu. Bil je tudi član vokalne skupine Džezkapela skupaj z mlajšo sestro. Skupina se ni posvečala zgolj džezu, ki mu je blizu tudi za lastno dušo. Rad ima tudi muzikal ter kot skoraj vsak mlad človek tudi popularno glasbo. Zelo blizu mu je Lady Ga Ga kot umetnica, z izjemnim glasom ter smislom za šov. Za Briljantino je pomemben tudi ples, ki se mu je začel Niko posvečati že v sedmem razredu osnovne šole v Vojniku. Zelo rad bere, zato je v tamkajšnji šoli preživel velik del časa v knjižnici. »Naš šolski radio je bil moj prvi stik z medijskim svetom,« se rad spominja vojniške šole. Na radiu je z nekaterimi sošolci ustvarjal program kot novinar, voditelj in montažer. Kot šolski »ra-dijec« je dal pobudo za projekt Osnovna šola Vojnik ima talent. Kljub nadarjenosti že v osnovni šoli ni bil odličen, ampak bolj prav dober. No, tudi Rogerju iz Briljantine se ne da veliko učiti ... Niko Krhlanko v Vojniku zaenkrat tudi ostaja. Od tam se vozi na »faks« in na vaje Briljantine. »Za prihodnost je moja velika želja, da bi nadaljeval v svetu muzikala, da bi ostal v teh vodah. Moj velik cilj je, da bi nadaljeval študij muzikala v tujini, saj ga v Sloveniji zaenkrat ni,« načrtuje. BRANE JERANKO Foto: osebni arhiv HOBY LES d. o. o. Škofja vas 3b 3211 Škofja vas T: 03 42517 00 info@hobyles.si www.hobyles.si Izdelava vgradnih omar in pohištva po meri Trgovina z materiali za mizarje in domače mojstre 30 FOTOREPORTAŽA Raziskovanje je zabavno To je eno od sporočil vsakoletnega Dneva raziskovalcev v Celju Otroke iz vrtcev so zabavale podobe v ukrivljenih ogledalih v lapidariju ob Savinji, kjer je bilo mogoče sodelovati še v celi vrsti poskusov in v delavnici muzeja novejše zgodovine izdelati kalejdoskop ali daljnogled. Vsako leto je zadnji petek v septembru okrog Osrednje knjižnice Celje še posebej živahno, saj se številni mladi iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol udeležijo Dneva raziskovalcev. Največji tovrsten dogodek na Celjskem pripravlja Regijsko študijsko središče v Celju, ki se z njim pridružuje promociji znanosti in raziskovanja v številnih evropskih državah. Dogodek je z Osrednjo knjižnico Celje letos razširilo na ves mesec, saj je bila ves september na ogled zabavna in poučna interaktivna razstava Skrivnosti letenja. Simulator letenja za Pipistrelovi letali, ki so ga razvili v trboveljskem podjetju Aereform in ga uporabljajo za učenje pilotov, so tako lahko obiskovalci preizkusili tudi v petek ter si obenem ogledali celotno razstavo v knjižnici. V njej so predstavili del zanimivih fizikalnih poskusov in v mobilnem pla-netariju mladim predstavili del vesolja. Okrog knjižnice so na stojnicah srednješolci in študenti predstavljali zanimive izdelke, ki so nastali pri pouku ali interesnih dejavnostih, ter tudi na ta način promovirali svoje šole. Spoznati je bilo mogoče področje robotike, virtualne resničnosti, Simulator letenja je bil zanimiv za številne obiskovalce, tudi odrasle. Ogledal si ga je tudi Branko Šket, direktor Šolskega —.^centra Šentjur, ki se je sicer predstavljal na eni od stojnic. S humanoidnim robotom Naom, ki je znal pozdraviti v slovenščini s češkim naglasom ter zapeti in zaplesati, so navduševali dijaki Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje. Pri njihovi stojnici je bilo mogoče poskusiti tudi virtualna očala. V Cankarjevem letu so dijaki srednje šole za strojništvo, mehatroni-ko in medije z mentorjem Alenom Pavšarjem med drugim pripravili virtualno izkušnjo za obiskovalce, ki so se znašli v Cankarjevi hiši in poslušali anekdoto o njem. neobičajne kemijske poskuse, a tudi področje skrbi za zdravje, okolje, pridelave zdrave hrane ... Kot pravi direktorica Regijskega študijskega središča v Celju Katja Esih, se jim pri pri pripravi dogodka vsako leto pridruži več partnerskih ustanov iz širše Savinjske regije, letos jih je sodelovalo 18. Med obiskovalci je bilo kar 400 najavljenih skupin iz šol in vrtcev in mladi so se lahko na lastne oči prepričali, kako zanimiva sta naravoslovje in raziskovanje. Posebno pozornost na Dnevu raziskovalcev vsako leto namenijo tudi mladinskemu raziskovanju. Letos Celje obeležuje 40 let mladinskega raziskovalnega dela, zato je bil v petek tudi posvet, na katerem so sodelovali nekdanji uspešni mladi raziskovalci iz celjskih srednjih šol, ki so uspeli doma in v tujini. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Tjaša Lešničar Ojstrež (desno) iz Visoke zdravstvene šole Celje je otrokom prikazala uporabo defibrilatorja. Predstavitev si je ogledala tudi Katja Esih, direktorica Regijskega študijskega središča v Celju (stoji na sredini). Bi radi novo pričesko? FOTOREPORTAŽA 31 Pikin festival še zadnjič najboljša »žurka« v blatu Pika Nogavička ob Velenjskem jezeru 29. pripravila največjo otroško zabavo pri nas Stavim, da ste si od nekdaj želeli potrkati na vrata vile Čira čara. Ker bi bilo noro fino prijateljevati z nekom, ki se požvižga na cel svet, vse naredi tako, da je prav, je močan, prijazen, ravno prav bogat, navihan, duhovit ter oh in sploh zabaven. To bi bilo še za odrasle popolnoma carsko. Če si otrok, pa sploh ni pravih besed. In ta frajerka, Pika Nogavička, je v Velenju že 29. pripravila največji otroški »žur« pri nas. Ker je Pika že tako ali tako velika ljubiteljica živali - kdo bi lahko spregledal konja Alfreda in nagajivega Ficka - ni bilo prav nič čudno, da je letošnji festival posvetila živalskemu kraljestvu. Tako se je cel teden luskasto, kosmato in pernato iskrilo v vodnem, zemeljskem in zračnem kraljestvu. Otroci so ustvarjali v umetniški ulici, se pogovarjali s policisti, z gasilci, reševalci in še in še. V vili Čira čara so bila vrata ves čas na stežaj odprta. Pika je bila kot vedno odlična gostiteljica. »Najbolj sem vesela, da sem otroke in živali naučila nov ples, za malico pa sem zma-zala 101 čalapinko,« je hitela razlagati pegasta devetletnica s štrlečima kitkama in z dvema različnima nogavicama. Da ji niti za trenutek ni bilo dolgčas, so se na Polhovem in Slonovem odru vsak dan vrstili gledališke in lutkovne predstave, koncerti in plesni nastopi. Zlato piko za najboljši predstavi sta odnesla koprski Kekec in šentjurska Ema Pipifilipi iz tamkajšnje Osnovne šole Franja Malga-ja. V soboto zvečer, ko se je ob jezeru ves dan zabavalo na tisoče otrok, je Pika oznanila, da je »zmatrana«. In je zlato lento meni nič, tebi nič obesila nazaj na vrat župana Bojana. Ta je razložil, da je bil tokratni festival zgodovinski, zadnji v takšni obliki. Prihodnje leto bo izjemoma v mestu, čez dve leti pa bo Pika ob jezeru dobila najlepši, največji in oh in sploh najboljši festival na svetu. »Ne bo več nevarno, če bo deževalo. Morda ne bo tako zabavno, a bo lepo,« je dejal župan Kon-tič. »Kako ne bo zabavno?!« je vzrojila Pika. »Na tem festivalu je vendar vedno zabavno!« »Nič ni tako zabavno, kot če si do kolen v dre ..., no, ja, v blatu,« se je zasmejal župan. Kakorkoli že, Pika mu je za konec seveda zabičala, naj se je pazi, ker bo čez eno leto nazaj! SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA »A boš ti tudi enkrat tako velik kot Pikin Alfred?« Pika je tokrat ob Velenjskem jezeru ustvarila pravo živalsko Saj se spomnite, da so gusarji ugrabili Pikinega kraljestvo in seveda povabila tudi čisto prave pernate in očeta? Pika jih je seveda ugnala v kozji rog in kosmate prijatelje. se z njimi celo spoprijateljila. Pike so bile male in velike ... 32 REPORTAŽA Ste vedeli, da vas izdelki Cinkarne Celje spremljajo že od jutra naprej? Ko postane kemija nekaj zelo uporabnega Ob 145-letnici Cinkarne Celje so v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravili 3D-razstavo o izdelkih in njihovi uporabi v vsakdanjem življenju. Leta 1873 je avstrijska država ustanovila topilnico cinka v Celju. Cinkarna je kmalu po ustanovitvi postala največji proizvajalec cinka na območju današnje Slovenije. A zdajšnja cinkarna ni več tako povezana s cinkom. Ste vedeli, da so izdelki Cinkarne Celje vgrajeni v pralne stroje, avtomobile, ohišja računalnikov in telefonov, uporabljajo jih tudi za proizvodnjo bonbonov, zdravil, kozmetike? Povsod so. Pravijo, da je kemija najbližje življenju in da je življenje najbližje kemiji. In ker je celjsko podjetje del te kemije, je ob 145-letnici obstoja pokazalo, kako je kemija uporabna v vsakdanjem življenju. »Ko sem pred desetletji gledala Cinkarno Celje, sem videla zgolj umazano podjetje. Zdaj sem že več kot trideset let znotraj ograje in jo vidim popolnoma z drugačnimi očmi. Vidim jo kot podjetje, ki izdeluje izdelke, ki so nujni za naše življenje s standardom, ki smo ga vajeni. Na to smo cinkar- narji zelo ponosi, zato smo razstavo zasnovali v duhu tega, da poskušamo drugim predstaviti, kako pomembni so naši izdelki v vsakdanjem življenju,« je namen razstave razložila tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič. Trije sklopi Razstava je razdeljena na tri sklope. Maskoti Cinka in Cin-ko obiskovalce najprej peljeta v zgodovinski del, kjer spoznavajo številne metalurške in kemijske izdelke, ki jih je cinkarna proizvajala v preteklosti. Ogledajo si lahko film, posnet ob 100-letnici podjetja, in spoznajo orodja ter postopek, po katerem so delavci prvič vlili cink. Nato jih maskoti popeljeta do vhoda v »pravo« hišo. Sprehodijo se lahko skozi predsobo, kuhinjo, kopalnico, dnevno sobo. V njih so slikovito predstavljeni predmeti, s katerimi se srečamo vsak dan doma in se v njih nahajajo izdelki cinkarne. Toaletni papir vsebuje cinkarniški produkt »Ali veste, da je izdelek Cinkarne Celje prisoten že v zobni ščetki, s katero si zjutraj umijete zobe? Mogoče je že v halji, S flekso tiskarskimi barvami potiskajo plastične vreče. s katero ste se ogrnili, da vas ni zeblo? Ste uporabili toaletni papir? Vrečka ovsenih kosmi-čev je bila natisnjena s flekso tiskarskimi barvami. Plastična posodica, v kateri je jogurt, ali miza, za katero jemo, stene okoli nas, parket na tleh, časopis - v vseh je cinkarniški izdelek. Zidove, fasade, tla v kopalnico so zidali z gradbenimi masami, dišeča jabolka so zaščitena s sredstvi,« je razložila avtorica razstave Nikolaja Podgoršek Selič. V tretjem delu podjetje predstavlja svojo družbeno odgovornost in sodelovanje z lokalno skupnostjo. Želi prikazati, kako pomaga pri izobraževanju mladih, kako vlaga v kulturo in šport. Obiskovalci lahko vidijo raznolike izdelke, ki so jih poslali mladi ustvarjalci na vseh deset dosedanjih natečajev za osnovne in srednje šole. Titanov dioksid je vsepovsod Najpogostejša besedna zveza je titanov dioksid. To je oksid kovinskega titana, ki se v naravi pojavlja v obliki kamenin in peska. Zaradi njegovih sposobnosti posvetlitve, moči pokrivanja in ščitenja pred propadanjem zaradi UV-žarkov je njegova uporaba zelo razširjena. Največ ga uporabljajo v proizvodnji barv in lakov, plastike, papirja, tiskarskih barv, gumarski industriji, farmaciji ter prehrani. Titanov dioksid je najbolj razširjen bel pigment. Njegova poraba je eno od meril družbene blaginje in znaša na letni ravni na prebivalca v Nemčiji in ZDA štiri kilograme, v Sloveniji tri kilograme in na Kitajskem le 0,4 kilograma. »Zaradi njegove moči prekrivanja boste zid z bar- vo, ki vsebuje titanov dioksid, barvali le enkrat. Če je barva brez titanovega dioksida, se bodo madeži poznali tudi po trikratnem beljenju. Zelo dobro posvetli, je univerzalen in najboljši bel pigment. Dodaja se ga v druge barve, da dobijo boljše barvne odtenke. Njegova dobra lastnost je tudi, da druge materiale ščiti pred razpadanjem zaradi svetlobe. Te tri lastnosti potrebujemo, da lahko uporabljamo izdelke za vsak dan.« Zaradi takšne moči se seveda pojavi vprašanje, koliko je zdravju prijazen. »Titanov dioksid še vedno velja za nenevaren material, pri čemer je veliko polemik, ali škoduje v obliki prahu. Problematičen je takrat, kadar gre za predoziranje. Kadar so naša pljuča tako zasičena, da se ne morejo sama čistiti in pride do vnetij in nezaželenih posledic.« A četudi je titanov dioksid pogost izdelek celjske cinkarne, v podjetju delajo še marsikaj drugega. Gradbeniki nujno potrebujejo njihove gradbene izdelke, tiskarji tiskarske barve, kmetovalci potrebujejo bakrove fungicide za zatiranje različnih rastlinskih bolezni. Lahko bi povzeli, da bi bilo življenje brez cinkarni-nih izdelkov precej drugačno. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA PORTRET 33 Herbijevi konjički na dveh kolesih Herbert Blatnik iz Malih Grahovš nad Laškim s svojo izjemno zbirko starodobnih motorjev Ko je bil Herbi otrok, se je njegov domači Žigon zdel na koncu sveta. Ceste sploh niso bile vredne svojega imena, pri čemer razen kakšne domače vprege po njih tako ali tako nihče ni vozil. »Na eni strani vasi je Babje koleno, na drugi Škratnike. Oboje je en sam breg,« razlaga danes skoraj 76-letni Herbert. Ves živ in žareč je v njem spomin, kako je te bregove premagal s svojim prvim motorjem. Ljubezen je bila usodna. Danes jih ima v svoji zbirki kar osem. Herbijevo življenje - tako mu pravijo prijatelji - ni bilo lahko. Med drugo svetovno vojno je ostal brez staršev in bilo je povsem normalno, da si je takoj po osnovni šoli poiskal delo. »V vas je pribežala primorska družina, ki se je preživljala z različnimi rokodelskimi deli. Star zidarski mojster me je vzel za pomožnega delavca. Čeprav ni imel veliko, je bil velik poštenjak in sem s pridnim delom lahko dobro zaslužil.« Pozimi je s prijateljem sekal drva. Kupček prihrankov je rasel in Herbi je vedno bolj sanjaril o tem, da bi imel pravi motor. Tomosov kolibri je bil namreč tako šibek, da ga je v domači breg spravil le s pomočjo pedal. Po nekaj letih trdega dela mu je uspelo. Nemški motorji simfonija za ušesa S pomočjo prijatelja ga je leta 1964 kupil v Nemčiji. Zanj je odštel 500 tisoč dinarjev. Za 500 »jurjev«, kot so rekli, si lahko kupil tri vole. Dva para volov - ali že celo en sam - je bila takrat že spodobna, če ne kar imenitna kmečka dediščina. »Ko odštel denar za mojega BMW R25/3. Seveda mu ga nisem prodal. Četudi sem moral za registracijo, carino in vse ostale papirje plačati še dodatnih 80 tisočakov.« V povojnem obdobju je bil uvoz uradno dovoljen le iz bratskih socialističnih držav. Tako so na cestah brneli le češki, poljski in ruski motorji. Vsi pa so dobro vedeli, da nihče od teh ne prede tako lepo, kot znajo nemški. Do teh pa je bilo res težko, če ne že nemogoče priti. Lahko si predstavljate, kako srečen je bil Herbi za krmilom svoje nove pridobitve. Spomin na stare čase, dobre prijatelje in prve motorje. ишшшшшшшш ■i ■ Herbi se je s svojim prvim motorjem na delo v rudnik vozil tudi v najhujši zimi. Danes se po vasi zapelje samo še za svoje veselje. Med ljubitelje starodobnikov se je Herbi najprej vpisal na Vranskem. Od leta 2007, vse od ustanovitve, je član Večno mladih iz Šentjurja. Spomine obuja s svojima prijateljema iz kluba, Herbijevi otroci Lenart, Herbert in Sabina do motorjev posebne ljubezni niso z Zvonkom Brečkom in Mirkom Stražetom. gojili. A so hvaležni za vse veselje, ki ga dajejo njihovemu očetu. Z bodočo ženo na Pivo in cvetje Ko si je podoben motor kupil še eden od njegovih prijateljev, sta skoraj ves čas tičala skupaj. Vozila sta se, lošči-la pločevino in se v bližnjih delavnicah učila skrivnosti mehaničnega poklica. »Kar požirala sva znanje, ko sva opazovala, kako so motorje razstavljali, menjavali dele, jih popravljali in ponovno sestavljali,« razlaga Herbi. Danes je eden redkih mojstrov, ki znajo svoj motor vsem tehničnim posebnostim navkljub razstaviti na prafaktorje in ga ponovno sestaviti v dobro naoljen stroj. »Ko me je žena enkrat opazovala pri tem, je zmajala z glavo, češ da je papež, če ga bom spet spravil vkup. Seveda sem ga zložil nazaj, ona pa še vedno ni papež,« se prešerno nasmeji zaprisežen motorist. Sicer pa je svojo Anico prav z motorjem peljal na prvi zmenek. In tudi tega se njegova žena prav dobro spominja. »Na Pivo in cvetje sva šla. In postrani sem sedela na motorju. S krilom ni šlo drugače. Da bi si dekleta omislila hlače, takrat še ni bilo ne v modi, ne v navadi,« se smeji. Prvega ne pozabiš nikoli Herbi je bil vedno nadpovprečno delaven, po poroki se je gnal še toliko bolj. »Ponoči sem delal v hrastni-škem rudniku, podnevi na domači kmetiji. Pokonci so me držale velike količine kave,« pripoveduje. Ko se je znašel pri zdravniku, ga je ta postavil pred izbiro - kmetija ali služba, oboje hkrati ga bo stalo zdravja ali ga bo celo ugonobilo. Z ženo sta se odločila, da se bosta posvetila kmetijstvu. A tudi za to je bilo treba zgraditi nova poslopja, nakupiti stroje. Ni bilo vedno lahko, a delal je doma. Motorja za vsakodnevni prevoz ni več potreboval. Ga je pa zato sosed in ko ga je zanj skoraj na kolenih rotil, se je Herbi nazadnje vdal. »Še isti trenutek mi je bilo žal,« pravi Herbi in v očeh se mu še danes zalesketa ob spominu na izgubo najboljšega prijatelja. Tudi zato je v kasnejših letih pred propadom rešil marsikaterega starodobnika. »Tega mi je prodal eden od mojih pokojnih prijateljev, tik preden je šel v dom. Poceni mi ga je dal, ker je upal, da ga bo še lahko videl. In res sem se ob vsaki registraciji zapeljal k njemu,« zaključi gostitelj. Nežno poboža modro pločevino. Ker ne gre samo za dragoceno tehnično dediščino. Gre za zgodbe, ki so jih ti konjički ustvarjali skozi desetletja. SAŠKA T. OCVIRK, foto: GrupA 34 REPORTAŽA Predvsem mlajši tekmovalci so zelo dobro zaščiteni Pred potjo v Beograd na tekmi mednarodne lige se je s ploščkom pred stojnico Hokejskega kluba Celje poigraval slovenski mladinski repre-zentant Rok Kolar. Združili Salon športa in boksarski turnir Sodniki so mlade boksarje sproti oPozarja|i, če so se jim prikradli po predstavitvi športnih društev so zapele pesti nepravilni udarci. Na velikem parkirišču pred piceri-jo Oliva v Celju so drugo leto zapored združili dve prireditvi, Salon športa in mednarodni boksarski turnir. Predstavili so se predvsem celjski klubi: Judo klub Zdežele Sankaku Celje, Boks klub Medilip Sankaku Celje, Hokejski klub Celje, Društvo modelarjev Modelar Velenje, Košarkarski klub Celje, Teniški klub Celje, Kajak kanu klub Nivo Celje, Ženski nogometni klub Pizzeria Oliva Celje, Break the floor - Plesna šola Superstar in Kolesarski klub BikeRepublic, kljub potrditvi prihoda pa so manjkali predstavniki Nogometnega kluba Celje. Klubi so predstavili svojo dejavnost in vabili mlade k vpisu v svoje vrste. Čestital jima je »Fabi« Pozno popoldne se je začel mednarodni turnir v boksu, ki sta ga pripravila Boksarska zveza Slovenije in Boksarski klub Medilip Sankaku Celje. Udeležili so se ga boksarji in boksarke iz trinajstih slovenskih in treh hrvaških klubov. To je bila druga izvedba tovrstne prireditve, saj so se celjski organizatorji, opogumljeni z odličnimi izkušnjami iz lanskega leta, odločili dogodek nadgraditi. To nameravajo ponavljati. Višek prireditve je bila zadnja borba. V absolutni kategoriji sta se pomerila odličen Hrvat Josip Biletić, pred dvema letoma kadetski evropski prvak, kasneje pa v mladinski kategoriji tretji na evropskem in svetovnem prvenstvu, in Ptujčan Miha Vindiš. Obstajala je bojazen, da bo član Zadra »razbil« Štajerca. A se to ni zgodilo, srčni Vindiš se je odlično upiral in si prislužil aplavz, čeprav je doživel poraz. Priznanji je borcema podelil Marjan Fabjan. Pri Medilipu 60 boksarjev Približno 700 gledalcev je pospremilo osemnajst borb. Domače navijače je navdušil Jakob Vogelsang, ki je dvoboj s Petkom (Ring Ptuj) končal predčasno. Nastopili so še štirje predstavniki BK Medilip Sankaku, varovanci trenerja Matevža Levsteka. Timotej Sever, Da- vid Vincelj in Janez Špeglič so zmagali, Anja Šket je izgubila po zelo sporni sodniški odločitvi. Iz BK Intercom Celje sta zmagala Žiga Obrez in Arber Elsha-ni. Vsi sodniki so bili Hrvati. BK Medilip Sankaku Celje je bil ustanovljen pred tremi leti. »Idejo o novem klubu sva dobila s trenerjem Matevžem Lev-stekom. Ker sem bil prej v judo športu pri Marjanu Fabjanu, je tudi on del naše boksarske zgodbe,« pravi predsednik kluba Gregor Lipovšek. »Zgradili smo manjšo telovadnico, nato je na Ostro-žnem nastala večja. Imamo 60 članov. Osredotočamo se na mlade tekmovalce. Naša vrata so odprta vsem generacijam, od najmlajših do najstarejših. Prvo ime kluba je trenutno Jakob Vogelsang, ki je bil na zadnjem državnem prvenstvu drugi. V mlajših kategorijah imamo dva prvaka. To sta David Vencelj in Staš Re-snik. Priljubljenost boksa je vse večja. Imamo zdravo jedro mladih tekmovalcev,« je zaključil Lipovšek. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Marsikoga je zanimalo, kaj in kako izdelujejo pri Društvu modelarjev Modelar iz Velenja. Takole se je pred borbo ogreval Timotej Sever (Medilip). REPORTAŽA 35 Pogled z najvišje zgradbe v Savinjski dolini Za vse tiste, ki ne marajo dvigal V Žalcu v soboto prvi tek na najvišjo zgradbo v Savinjski dolini - Za pridih hmeljarske tradicije poskrbeli s hmeljskimi vrečami Pusta siva zgradba, ki ne kraljuje le nad Žalcem, ampak nad celo Savinjsko dolino, je bila v soboto dopoldne polna življenja. Že od daleč se je slišala energična glasba, a ko si prišel bliže, si na njenem dvorišču zagledal pisano gručo tekačev, ki so se vsak na svoj način pripravljali na Juriš na Hmezad, kot je organizator Tekaško društvo Savinjčan poimenoval ta izviren rekreacijski dogodek. Eni so se razgibavali, drugi tekli, spet tretji so se prestopali z noge na nogo. Vsem je bila zagotovo skupna misel, kako čim hitreje s petkilogramsko vrečo hmelja na hrbtu premagati 241 stopnic, ki vodijo na teraso Hmezadove stolpnice, katere lastnik je največji slovenski hmeljar Jože Čas. Njena zgornja nadstropja so nekoč služila za shranjevanje hmelja, v spodnjem delu je še vedno namenjena začetni fazi njegove predelave. Občina Žalec v njej že nekaj časa vidi potencial za nadgradnjo dosedanje turistične ponudbe. V mislih ima panoramsko dvigalo, retro pivnico z razgledno ploščadjo s pogledom vse tja do Kamni-ško-Savinjskih Alp. Morda kdaj v prihodnje za piko na i še tobogan. A vrnimo se k sobotnemu teku, ki ga je Tekaško društvo Savinjčan organiziralo po vzoru podobnih tekmovanj iz velikih svetovnih mest, kot so Čikago, Dunaj in New York, tudi Ljubljana. Skupaj se ga je udeležilo 50 tekačev, ki so s parkirišča pred stolpnico štar-tali v 30 sekundnih intervalih po principu kronometra. Niso najvišji, a so »najtežji« Vzpon na Hmezad do zdaj ni najvišji, a je bil zagotovo »najtežji«. Tekmovalci so morali namreč na hrbtu nositi petkilogramske vreče hmelja, ki so jih posebej za tekmovanje pripravili v podjetju Hme-zad Exim. Posebno taktiko so od tekmovalcev nenazadnje Vzpon na Hmezad se je začel na parkirišču pred zgradbo. Tekmovalci so se morali najprej povzpeti po nekaj zunanjih stopnicah, nato je sledila še »glavna« notranja preizkušnja. Dodaten izziv za tekmovalce so bile petkilogramske vreče hmelja. Posebej za tekmovanje so jih pripravili v podjetju Hmezad Exim. Med ženskami je na približno 55 metrov visoko Hmezadovo stolpnico najhitreje pritekla Sabina Klančnik iz Kluba gorskih tekačev Papež iz Kranja. Za vzpon je potrebovala 1 minuto in 36 sekund. V moški konkurenci je s stopnicami najhitreje opravil Avstrijec Rene Sluga iz Wipfelwaunderwerja, ki je dosegel čas 1 minuta in 6 sekund. Prvega _ na Hmezad se je udeležilo 50 tekmovalcev, ki so se po \ stopnicah podali v 30-sekundnih intervalih po principu kronometra. Občina Žalec želi stolpnico Hmezada, ki v višino meri približno 55 metrov in ima 15 nadstropij ter 241 stopnic, izkoristiti za nadgradnjo turistične ponudbe, ki bi vključevala panoramsko dvigalo, retro pivnico na vrhu in razgledno ploščad. Po njem je bilo telo že segreto in tudi vzpon je postal prava poslastica,« je minuto in pol dolgo preizkušnjo strnila udeleženka Mojca Vrabl s Ptuja, zahtevale tudi neenakomerno visoke stopnice. »Najprej sem preskakovala po dve. Nato je sledil del z nekoliko višjimi stopnicami, ki je bil najtežji. ki se tokratne športne preizkušnje tega žalskega tekaškega društva ni udeležila prvič. Lani je slavila že na 20. Jurišu na Grmado. Savinjskih tekaških pre- izkušenj se rada udeležuje tudi Jana Petrak Zajc iz Petro vč. »Nisem vedela, kaj me čaka, zato posebnih pričakovanj nisem imela. Med tekom nisem razmišljala, samo trudila sem se, da sem bila čim bolj hitra.« Spet drugi so se tekaške preizkušnje udeležili zaradi treninga, med njimi tudi Matej Sovič iz Migojnic. »Do osmega nadstropja je bilo super, od tam naprej je bilo kar naporno. K temu je nenazadnje prispevala tudi vreča hmelja, a ne toliko zaradi teže kot zaradi poskakovanja po hrbtu.« Izvirni izzivi že do zdaj Predsednik Tekaškega društva Savinjčan Boris Podpe-čan je vesel, da so skupaj z ekipo uspešno izpeljali prvi Juriš na Hmezad, ki je presegel vsa pričakovanja. »Obisk je bil zelo dober, teka so se udeležili celo tekmovalci iz tujine, natančneje iz Avstrije in Argentine. Ta uspeh nam daje zagon in moč za izvedbo vseh nadaljnjih aktivnosti, ki jih še pripravljamo v našem društvu. Glede na dober odziv bomo prihodnje leto ponovno organizirali drugi Juriš na Hmezad.« Za Tekaško društvo Savinjčan sicer to ni bila prva izvirna tekaška preizkušnja. Njegovi člani so že do zdaj tekaške dogodke prepletali s hmeljarsko in pivo-varsko tradicijo. Eden takšnih je Savinjska pivo milja, kjer mora udeleženec spiti pivo in preteči 400-metrski krog ter oboje ponoviti štirikrat. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA 36 REPORTAŽA V Žalcu je bilo pivo zaenkrat še v plastičnih kozarcih. Kdo ve, morda bo kdaj v prihodnje tudi v steklenih pivskih vrčkih, kot na pravem Oktoberfestu. Pivo, klobase in preste n Savinjski Oktoberfest ponovno pritegnil številne ljubitelje tega bavarskega pivskega praznika - Združenje hmeljarjev Slovenije s Hmeljarskim likofom potegnilo črto pod letošnjo hmeljarsko sezono V Žalcu je bilo v soboto mogoče čutiti bavarski utrip. Tržnica pri fontani piva se je že tretje leto zapored konec septembra spremenila v prizorišče Savinjskega Oktober-festa. Pivo, klobase in preste so ponovno privabili številne ljubitelje piva, ki so se ob živi glasbi in zabavnih igrah veselili do jutranjih ur. Družabno dogajanje je nastalo na pobudo podjetnice Mire Petre, ki pravi, da prvi zametki Savinjskega Oktoberfesta segajo že več kot dve desetletji nazaj. »Prvič smo ga organizirali pred petindvajsetimi leti, in sicer dvakrat v Žalcu. Pred desetimi leti smo ga nato pripravili v Pe-trovčah, ko je bila ideja, da naj bi njegovo organizacijo v celoti prevzela občina oziroma zavod za kulturo, šport in turizem, a so s tem odlagali in odlagali. Pred tremi leti smo rekli: >Daj-mo, sicer bo prepozno.< In nastal je Savinjski Oktoberfest, kot ga poznamo danes.« Idejo direktorice in lastnice podjetja Petre so podprli Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Žalec in tamkajšnji zavod za kulturo, šport in turizem, ki so tako postali tudi soorganizatorji prireditve. Miri Petre je bavarska tradicija že od nekdaj zelo blizu. »Že kot zelo mlada sem odšla na Bavarsko. Najprej sem odpotovala na obisk k teti, kasneje sem na Bavarskem skupaj z možem živela deset let.« Hmeljarski likof za piko na i Savinjski Oktoberfest ni zgolj »uvožen« praznik piva, temveč ima tudi bogato domačo etnološko noto. Del dogajanja je tradicionalni Hmeljarski likof, na katerem hmeljarji ob koncu obiranja potegnejo črto pod sezono. Združenje hmeljarjev Slovenije ga je dolga leta pripravljajo v Hmeljarskem domu Petrovče, zadnja tri leta je na prostem v središču Žalca in s tem veliko bolj viden javnosti. »Prav je, da se takšne prireditve pokažejo širšemu krogu ljudi, ki s tem lahko spoznajo hmeljarsko tradicijo in to, kako se znajo hmeljarji poveseliti ob zaključku letine,« je prepričana strokovnjakinja za hmeljarstvo Irena Friškovec. Združenje hmeljarjev na Hmeljarskem likofu oceni letino in podeli priznanja dobrim hmeljarjem ter nekda- njim hmeljarskim starešinam in princesam. Nič drugače ni bilo letos. Priznanja so prejeli hmeljarja Štefan Šlander in Andrej Trobiš iz podjetja Trobiš Family ter hmeljarski starešina Vlado Marovt, ki je ta naziv prejel že leta 1996, a se še vedno aktivno vključuje v delo in je tudi med ustanovnimi člani združenja. Med nekdanjimi princesami je dobitnica postala Zala Kolenc, ki je svojo poklicno kariero po- Fontana piva tudi v soboto ni samevala, še več, pokala je po šivih. Do konca letošnje sezone delovanja bo na njenih pipah predstavljenih 25 slovenskih pivovarn in 33 različnih vrst piva, ki vsebujejo slovenski štajerski hmelj. Pri fontani je bilo do zdaj degustiranih več kot 138 tisoč vrčkov piva. svetila hmelju in je zaposlena v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Vpliv vremena Letos je 121 hmeljarjev pridelovalo hmelj na 1.667 hektarjih, kar je približno 80 hektarjev več kot lani. Tudi letošnje vreme je vplivalo na rast in razvoj hmelja. Nadpovprečno visoke temperature v začetku rasti hmelja so se odrazile predvsem pri sorti savinjski golding, ki je zelo zgodaj zacvetela, že v maju. Rastline so se takrat prenehale razraščati in so na večini hmeljišč ostale smrekaste. Pridelek je pri tej sorti podpovprečen, le približno tisoč kilogramov na hektar. Glede na zgodnje cvetenje je bil savinjski goldnig tudi zrel prej kot prejšnja leta. Večina nasadov je bilo primernih za obiranje že 9. avgusta. Na ostale sorte je zelo ugodno vplivalo vreme julija in avgusta. V teh nasadih je pridelek, kar se količine tiče, povprečen, po kakovosti pa nekoliko nadpovprečen. Še vedno je večina slovenskih hmeljišč posajenih s sorto celeia (35 odstotkov), sledi ji aurora (33 odstotkov). Približno osem odstotkov hmeljišč je posajenih z novimi slovenskimi sortami, ki so jih strokovnjaki v zadnjih letih vzgojili v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. ŠPELA OŽIR, foto: GrupA REPORTAŽA 37 Dobro razpoložena je bila tudi ekipa Novega tednika in Radia Celje. V čast prestolonasle-dnikovi poroki Prvi Oktoberfest je bil v Münchnu leta 1810. Bavarska vladarska družina je v čast poroki takratnega bavarskega prestolonaslednika Ludwiga I. v središču mesta za vse prebivalce Münchna pripravila veliko praznovanje. Travnik, na katerem so ob koncu slavja priredili konjsko dirko, je še danes prizorišče vsakoletnega praznika piva. Do zdaj je bil Oktoberfest odpovedan 24-krat, običajno zaradi vojne ali epidemij nalezljivih bolezni. Najprej je bila glavnina dogajanja oktobra, a so ga kmalu premaknili na zgodnejši čas, ko je vreme v bavarski prestolnici običajno lepše, ime pa je ostalo. Letos se je začel 22. septembra, končal pa se bo v nedeljo, 7. oktobra. Za litrski vrček piva je treba odšteti od 10,80 evra do 11,50 evra. Za varnost na festivalu, ki se ga je lani udeležilo približno 6,2 milijona ljubiteljev piva, skrbi približno 600 policistov. Na več sto stojnicah so obiskovalcem poleg piva na voljo tudi klobase in druge tradicionalne bavarske jedi ter raznovrstna zabava. Letošnje dogajanje so popestrili z različnimi temami, med drugim del festivalskega prizorišča spominja na džunglo, drugi del na veselje. 38 NAMIG ZA IZLET Tako so živeli tudi naši predniki V odlično obiskanem muzeju na prostem v Kumrovcu Videl sem že več domačih in tujih »skansenov«, muzejev na prostem, vendar je v Kumrovcu verjetno najbogatejši in najlepši. V tem muzeju je prikazana nekdanja kultura Hrvaškega Zagorja, ki je izjemno podobna nekdanji naši v Obsotelju in na Kozjanskem. Prizorov iz muzeja na prostem, ki so bili del zagorskega in kozjanskega vsakdana, se s Kozjanskega iz svojih rosnih otroških let še spomnim. Na primer črne kuhinje in še marsičesa. Ob obisku muzeja na prostem v Kumrovcu, ki se imenuje Staro selo - poslovenjeno Stara vas - sem razmišljal, kako je mogoče, da je v tem kraju takšen odličen in tako velik muzej. Nekateri se ob besedi Kumrovec spomnijo zgolj na rojstno hišo pokojnega vladarja ter partizanskega poveljnika Tita, vendar je kumrov-ški muzej veliko več. V celoti obsega štirideset različnih pristnih stavb, v njegovem ožjem jedru jih je več kot dvajset. Gre za različne stanovanjske hiše, staro šolo, med gospodarskimi poslopji so tudi svinjak, koru-znik, vodnjaki ... Že v prvih letih po drugi svetovni vojni so muzealci namerno ohranjali stavbe in predmete. To je bilo v času, ko so v njih še živeli domačini. Staro jedro Kumrovca nes izgleda kot podoba iz pravljice. Muzejsko delavko sem povprašal, kateri obiskovalci prevladujejo, in odgovorila mi je, da tujci. Muzej je seveda razmeroma blizu Zagreba, Podčetrtka, Term Čatež, Rogaške Slatine, toplic Hrvaškega Zagorja . Slišati je mogoče različne tuje jezike. Stare obrti V nekdanji Jugoslaviji je bilo urejanje muzeja Staro selo politična naloga in zaradi Titove politične avtoritete so se muzealci seveda kar najbolj potrudili. Začetek muzeja sega v petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so nastali načrti za zaščito in V obnovljenih starih hišah so danes prikazani različne stare obrti in običaj zagorske svatbe. V svatbeni hiši je tako na eni strani lutka čakajoče neveste, ki sedi sama s šopkom belega cvetja v roki, v dnevnem prostoru so bogato pogrnjene mize z različnimi dobrotami. Ob mizah so lutke glasbenikov v ljudski noši. V drugih starih kmečkih hišah so na primer predstavljene obrti, kot so medičarstvo, glavnikarstvo, usnjarstvo, kolarstvo, kovaštvo, lončarstvo, izdelovanje lesenih otroških igrač, tkanje ... Usnjarstvo je na primer obse- kjer je bilo dela za kožarja, izdelovalca pasov, torbarja, čevljarja, izdelovalca opreme za konje ... Spet druga kmečka hiša je namenjena muzejskemu prikazu izdelovanja ljudskih glasbil in otroških lesenih igrač, sodarstvu, to je pomembni družinski obrti vinorodne dežele, obrti, ki se je prenašala iz roda v rod . So-darji so bili na obeh straneh narodnostne meje, v ljudskem jeziku kar »pintarji«. V kovaški delavnici sem pri delu srečal kovača, saj muzej pripravlja delavnice kovaštva, pletarstva in drugih obrti. Z njim sem se začel pogovarjati v hrvaščini, vendar se je izkazalo, da odlično govori slovensko. Dolga leta je delal v nekdanji ku- mrovški železarni, nekaj let tudi na slovenski strani, na Gorenjskem. V muzeju je prikazan tudi način življenja običajne kovaške družine. V enem od poslopij je predstavljena tudi stara gasilska oprema. Muzej na prostem v Ku-mrovcu je vsekakor veliko več kot nekdanja politično pogojena ustanova. Za tiste, ki jih zanima tudi politika, ali za tiste, ki jih zanima čisto vse, pa je trenutno - v delu Titove rojstne hiše - na ogled razstava o Titovih štafetah. Štafeta mladosti - simbol časa je zgovoren naslov te razstave. BRANE JERANKO Iz nekdanje delavnice Danes bi rekli, da je eko hiša . Tako je poganjal svoje vreteno lončar. ZA ZDRAVJE 39 Rožnati oktober, boj proti J7najhujši diagnozi Rak dojk, najpogostejši rak pri ženskah Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah. V Sloveniji vsako leto zaradi raka dojk zboli več kot 1.300 žensk in približno deset moških, medtem ko več kot 400 žensk in nekaj moških umre. To pomeni, da vsak dan nekje v Sloveniji več kot tri ženske izvedo za diagnozo, vsaj ena pa umre. To niso samo številke, to so žene, mame, hčere, prijateljice in sodelavke. Rak dojk je dobro ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj. Zato so za zmanjševanje umrljivosti pomembni predvsem osveščanje, zgodnje odkrivanje in takojšnje učinkovito zdravljenje. V Združenju Europa Donna Slovenija že vrsto let oktobra pripravijo številne aktivnosti, s katerimi želijo obeležiti rožnati oktober, osveščati širšo javnost o raku dojk in opozoriti na pomen zdravega načina življenja ter zgodnjega odkrivanja bolezni. SŠol Ker diagnoza vpliva na vse ravni življenja bolnice in prizadene tudi njene bližnje, si v združenju že vrsto let prizadevajo, da bi bolnicam lahko zagotovili tudi ustrezno psihosocialno podporo. Le tako se bolnica lahko ustrezno sooči z boleznijo, sodeluje v procesu zdravljenja, lažje premaguje stranske učinke in se po zdravljenju hitreje vrne v svoje socialno in delovno okolje. Zato so v združenju s partnerji, Slovenskim društvom Hospic, Fakulteto za psiho-terapevtsko znanost Ljubljana in z Društvom za razvijanje čuječnosti, zasnovali program Roza, ki ga od leta 2017 do 2019 sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. V okviru programa so bolnicam in njihovim svojcem na voljo različne oblike psihosocialne podpore. Zaradi želje, Za svoje zdravje smo v prvi vrsti odgovorni sami. Redno in pravilno mesečno samo-pregledovanje je ključno za odkrivanje zgodnjih sprememb dojk. Vsaka ženska bi se morala že v mladosti začeti samopre-gledovati. Pri tem lahko pomaga aplikacija za pametne telefone Breast Test, ki žensko spomni, kdaj je čas za mesečni pregled. Aplikacija s preprostimi navodili in slikovnim gradivom predstavlja postopek sa-mopregledovanja dojk. Je brezplačno na voljo v spletnih trgovinah mobilnih aplikacij. V slovenskih mestih in parkih ob rožnatem oktobru podporniki Združenja Europa Donna drevesa ovijajo z rožnatimi pentljami. Na Savinjskem nabrežju v Celju so to storile članice Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje. Prvi teden v oktobru je vsako leto tudi svetovni teden dojenja. Ob tej priložnosti Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije v Celju skupaj z Splošno bolnišnico Celje pripravlja srečanje nosečnic in doječih mater. To bo v četrtek, 4. oktobra ob 11. uri v Večgeneracijskem centru Socio Celje. Svetovni teden dojenja ima letos slogan Dojenje, dober temelj za življenje. Cilji letošnjih prizadevanj so izboljšanje zdravja mater in otrok, zagotavljanje zdravega in enakega začetka življenja vsem otrokom ter med drugim preprečevanje podhranjenost otrok z dojenjem povsod po svetu. V Celju je bil pred dnevi tudi 10. mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji. da bi program zaživel tudi po izteku sofinanciranja, bodo v združenju s partnerji in podporniki zbirali sredstva za nadgradnjo programa. Združenje Europa Donna Slovenija se bo tudi letos, že enajsto leto zapored, pridružilo aktivnostim ob 15. oktobru - dnevu zdravih dojk. Aktivnosti spodbuja in usmerja evropska zveza Europa Donna. Ob dnevu zdravih dojk se javnost ponovno spomni, da smo za svoje zdravje v prvi vrsti odgovorni sami in da lahko z redno telesno aktivnostjo, zdravo in uravnoteženo prehrano in vzdrževanjem telesne teže veliko naredimo za svoje zdravje. V nekaterih mestih bodo oktobra organizirani tudi teki in hoja za upanje. Potekale bodo tudi številne aktivnosti, v Združenju Europa Donna Slovenija bodo pripravili tudi kratke izobraževalne video vsebine, s katerimi bodo oglaševali zdrav življenjski slog, pomen samopregledovanja in zgodnjega odkrivanja raka dojk ter osveščali širšo slovensko javnost. Osveščanju so se pridružila števila podjetja, ki bodo celo nekatere svoje izdelke obarvala v roza. Začetek cepljenja proti gripi Zdravstveni dom Celje bo naslednji teden začel redno cepljenje proti sezonski gripi. Prav tako se bo mogoče cepiti v zdravstvenih postajah Štore in Vojnik. Cepljenje je samoplačniško. Priporočljivo je za vse, ki se želijo zaščititi proti gripi, še zlasti je priporočljivo za ogrožene skupine. To so starejši od 65 let, kronični bolniki in njihovi družinski člani, majhni otroci in nosečnice. Posamezniki lahko s cepljenjem zaščitijo sebe in druge posameznike v svoji okolici, kar je še posebej pomembno, če gre za bolj ogrožene skupine prebivalcev. V Zdravstvenem domu Celje poudarjajo, da bi moral biti skupen cilj vseh dvig precepljenosti prebivalcev Slovenije, s čimer bi preprečili velik delež zbolevanja, zapletov in smrti zaradi gripe. SŠol 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Ana Čertanec: (Ne)srečni konci Celjski 87. pehotni polk Lani je minilo sto let od težkih bojev na Škabrije-lu na soški fronti, v katerih so z uspešno obrambo položajev sodelovali tudi pripadniki celjskega 87. pehotnega polka, medtem ko letos obeležujemo stoletnico konca prve svetovne vojne. V spomin na te dogodke in na slovenske fante ter može s širšega nekdanjega spodnještajerskega območja, ki so vojsko služili v tej avstro-ogrski vojaški enoti, smo v Osrednji knjižnici Celje lani pripravili razstavo in spremljajočo brošuro z naslovom Celjski 87. pehotni polk - ob 100 letnici bojev za Škabrijel v 11. soški bitki (17. avgust-12. september 1917). Razstava je do zdaj gostovala že v osmih slovenskih knjižnicah. Na domoznanskem oddelku knjižnice se je načrtnejše zbiranje gradiv na temo 87. pehotnega polka začelo že pred približno desetletjem, v letih 2012 in 2014 pa smo izvedli še organizirano zbiranje gradiv in spominov, vezanih na prvo svetovno vojno, ki so bili kasneje objavljeni na portalu Kamra. Podatki o polku so razdrobljeni v številni literaturi, pri čemer manjkajo celoviti pregledi njegove zgodovine. Med pomembno S/. □ PEHOTI POLK ЈМГ inniBOJEV ZA lIJIJ I ŠKABRIJEL vn SCSCIBnXI [!7 AVGUST E SfTTBflß* W7] Foto: Naslovnica brošure Celjski 87. pehotni polk. Oblikovalka: Bernarda Perić literaturo velja zato še posebej izpostaviti neobjavljeno diplomsko delo Zgodovina www.kamra.si kamra celjskega c. in kr. pešpolka št. 87: (1883-1919), katere avtor je Klemen Lužar. V tem delu je mladi zgodovinar podrobno predstavil zgodovino omenjenega polka. 87. pehotni polk s sedežem nabornega območja v Celju je bil ustanovljen v času Avstro-Ogrske leta 1883. V polku je ves čas služil visok delež Slovencev, zato je veljal za slovenski polk. V času svojega 35-letnega obstoja je večkrat menjal kraje, kjer je bil nastanjen. V Celju je bil od leta 1888 stalno nameščen en bataljon polka. Dva njegova polkovna bataljona sta se udeležila dveh mirovnih misij: na Kreti (1897/98) in v Skadru (1913/14). Med prvo svetovno vojno so se pripadniki polka bojevali na vzhodnem, balkanskem in italijanskem bojišču. Leta 1914 je bila večina polka (njegov IV. bataljon je sodeloval v bojih s srbsko vojsko) poslana v Galicijo. Polk je utrpel velike izgube, zimo pa prebil v Karpatih. Naslednje leto je v boju z Rusi dosegel nekaj po- Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. membnih uspehov. Po vstopu Italije v vojno, maja 1915, so bili ti bataljoni prestavljeni na soško fronto. Spomladi 1916 je bil polk premeščen na južno Tirolsko, jeseni pa nazaj na soško fronto, kjer se je boril na Krasu. Leto 1917 je bilo na soški fronti leto krvavih bitk, v katerih je sodeloval tudi celjski pehotni polk. Odlikoval se je zlasti v bojih za strateško pomemben hrib Škabrijel (Sv. Gabrijel), ki ga je za ceno velikih izgub uspel obraniti. Po preboju soške fronte konec oktobra 1917 je polk boje z Italijani in njihovimi zavezniki nadaljeval ob reki Piavi, po avstro-ogrskem podpisu premirja novembra 1918 pa se je vrnil v domovino in se vključil v novo slovensko vojsko kot Celjski (peš)polk. Njegovi pripadniki so imeli pomembno vlogo v bojih za severno mejo. Po združitvi države Slovencev Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo in z nastankom Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev decembra 1918 se je postopoma reformirala tudi tedanja vojska - polk je bil junija 1919 preimenovan v 46. pehotni polk. Se nadaljuje. JANJA JEDLOVCNIK, Osrednja knjižnica Celje ALBUM S CELJSKEGA Šolski izlet na Svetino Ob koncu šolskega leta 1962/63 je 1.b-razred II. OŠ Celje odšel na končni izlet na Svetino nad Štorami. Na fotografiji sem v tretji vrsti šesta z leve (označena s križcem). V ozadju nekoliko zakrita deklica s kitko, ki stoji pred gospo z očali, je ilustratorka Lila Prap. Učiteljica Irma Turk je prijazno povabila na izlet tudi naše starše. Ostali prepoznani z leve: v prvi vrsti: NN, Marija Ocvirk, Valčka Kramperšek, Stanka Pritekelj, Avrelija Trofenik - Ostrožnik, Valčka Brečko Orehovac, Vencel Ferant, Aleksander Mitrović; v drugi vrsti: Andrej Žuža, Mari- na Gluvič, Borut Sedovnik, NN, Andrej Rozman; v tretji vrsti: Zdenka Marolt, Niki Veronovski, Milena Grabler, Alenka Žvar, Natalija Lorger - Lukman, Cvetka Žmaher, Barbara Ribič, Milan Murn, Bruno Šmajdek; v četrti vrsti: Lilijana Praprotnik - Lila Prap (s kitkama), Tatjana Božičnik - Hudomalj, Darja Druškovič; v peti vrsti: moja mama Dora Žmaher, učiteljica Irma Turk, NN, g. Turk, ga. Sedovnik, ga. Veronovski, ga. Rozman. Prispevala: Cvetka Škoflek (roj. Žmaher) v okviru akcije Zbiramo spomine na šolske dni. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-1736 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Д14 ČtrUnti .m v lU .: J MOtatV* I 1*ИЈ«1Чотп po i jjtn:, -j noVi-Q.i ir.linr-n^f, i,..!i i,'(j. VttHKfcB QM4ln|r, dj vv-vil",. *a*o te«tan» v внјцц njp, / p.idcn:iJir.i|i: CniQfebit.>'i|u' -»MCiJtii* mdogodbeinabtii " (NESREČNI KONCI Wk Razhod kot izziv za nove priložnosti v življenju Zdi se, da pri nas ni napisanih prav veliko knjig na temo ločitev. Vsaj ne takšnih domišljenih, ki bi znale »od znotraj« osvetliti svet osebe, ki se mora soočiti z enim najbolj stresnih obdobij svojega življenja. In malo je takšnih prvoosebnih, ki temeljijo na osebnem doživljanju prekinitve partnerskega razmerja in katerih cilj je vliti predvsem tudi nekaj upanja, da z ločitvijo ni konec sveta. V tem smislu predstavlja knjiga mlade avtorice Ane Čertanec (Ne)srečni konci prijetno osvežitev. Avtorica se v knjigi celovito loteva procesa razpadanja zveze, bolečin in stisk, ki to spremljajo, kot so prvi udarci, šok, prizadetost, zamere, prebolevanje, teža spominov itn. Eden od adutov knjige je, da se s stvarmi za nazaj ne ukvarja prav veliko, razen tistih pomembnih razmišljanj in dobrodošlih spoznanj, ki lahko pomagajo, da se je posamezniku laže postaviti na noge, se opremiti z voljo in energijo za nove življenjske preizkušnje. Večji del knjige je tako namenjen novim priložnostim, spoznavanju novih ljudi, iskanju druge osebe, ki bi lahko postala naš novi partner, nova ljubezen našega življenja. Avtorica na življenjskih primerih, svojih, a tudi primerih prijateljic in prijateljev, znank in znancev, niza različne življenjske situacije, iz katerih lahko nastajajo nove ljubezenske zgodbe. Pojasnjuje, kaj vse lahko vpliva na spodbuden razvoj dogodkov, kaj mora oseba spremeniti pri sebi, kaj razumeti pri drugih (privlačnost, čustva, želje, iskanje napak pri novem partnerju, ponavljanje napak v novi zvezi). Razgrinja, kakšne zakonitosti in uje-malna kombinatorika obvladujejo nastajanje novih zvez (tipi osebnosti glede na odnos do partnerja, čustvenost, družabnost). Poglavje o spoznavanju novih ljudi, kjer se avtorica dotika novih aktivnosti, prvih korakov in zmenkov (klasičnih, internetnih, na slepo), spolnosti, zavrnitev ..., bi nekomu lahko zvenelo kot nova zbirka osvajalnih tehnik in navodil. Življenjski primeri in komentarji, ki jih avtorica niza ob tem, so mnogo bolj oprijemljivi in poučni kot še takšen dodelan seznam drznih tehnik. Pri tridesetih letih, ko ni doživela »prave« zakonske ločitve, bi avtorici nemara lahko očitali pretencioznost pri razglabljanju o tako zapletenih zadevah, kot so partnerska razmerja in njihov razpad. A ker gre za ljubezenska razmerja in njihove prekinitve nasploh, ima avtorica na podlagi izkušenj na tem področju veliko tehtnega povedati in svetovati. Prav mladosten in hkrati zrel pogled na razpad ljubezenskih čustev med dvema in prepričanje v nove možnosti in priložnosti dajeta tej očarljivi knjigi pomembno vrednost. Ko prepričljivo sporoča, da nikoli ne smemo obupati in da so nesrečni konci res lahko tudi srečni. O avtorju: Dr. Ana Čertanec je doktorirala iz prava na Pravni fakulteti UL, poučuje pa ga na Ekonomski fakulteti UL, kjer je prav tako diplomirala. Nekomu, ki tako znanstveno obvlada pravo kot bolj ali manj natančno znanost, bi na prvi pogled težko pripisali, da je lahko tako luciden s svojimi razmišljanju na tako izmuzljivem področju, kot so ljubezenska in partnerska razmerja. A ker v življenju vedno išče nove izzive, ji je s knjigo (Ne) srečni konci uspel še en življenjski podvig. ROBERT GORJANC BRALCI POROČEVALCI 41 Nepozabno srečanje V stari osnovni šoli na Svetem Štefanu, ki bo naslednje leto praznovala 110-letnico, so se srečali učiteljice, učitelji in ravnatelji, ki so poučevali od leta 1958 do 1975. Bilo je zelo čustveno, saj se nekateri niso videli več kot 40 let. Sprejela sta jih lastnika šole, ki sta v stavbi obiskala osemletko Ana Šolinc (roj. Recko) in mož Marjan. Kraj se je do leta 1994 imenoval Vinski Vrh pri Slivnici. Šola je bila postavljena med letoma 1907 in 1909, ko je bila otvoritev. Postaviti jo je dala avstro-ogrska oblast. Leta 1944 so jo partizani požgali, da bi preprečili Nemcem poučevanje nemškega jezika. Po letu 1945 so jo ponovno obnovili. Nato jo je leta 1974 stresel potres. Kljub popravilu so ugotovili, da ni varna za šolanje otrok. Občina Šmarje pri Jelšah je sklenila pogodbo o brezplačnem prenosu pravice do uporabe na Tekstilno tovarno Prebold. Slednja je šolske prostore uporabila za tovarno nogavic. V njej je bilo zaposle- nih 65 domačinov. Leta 2004 je šla tovarna Prebold v stečaj. Medtem se je zamenjal lastnik stavbe. A ves čas nihče ni vlagal v obnovo objekta. Tako je zadnji lastnik razmišljal celo o rušenju. Ana in Marjan Šolinc sta hodila mimo šole in opazovala to klavrno propadanje nekoč tako lepe stavbe. Ko sta izvedela, da je naprodaj, sta se odločila in šolo leta 2014 kupila (podjetje Hekos, d. o. o.). Počasi, po svojih zmožnostih, sta prenovila tudi notranjost, obnovila učiteljska stanovanja in v kleti naredila kmečko peč za peko kruha. Danes sta zelo ponosna, da sta rešila šolo pred skorajšnjim propadom. Prostore bosta verjetno namenila turistični ponudbi kraja. Imata veliko načrtov. A najprej sta želela zbrati učitelje in ravnatelje, ki so poučevali v tej šoli od leta 1958 do 1975. »Moram priznati, da je bilo zelo naporno najti vse, posebej učiteljice, ki so se poročile. A z velikim naporom in predvsem z veliko željo po ponovnem snidenju nama je uspelo,« pove Šolinčeva. Srečanje je bilo zelo ganljivo, saj se nekateri niso videli več kot 40 let. V razredu jih je pričakala razstava fotografij učencev. Prisotni so bili: učiteljice Marica Male (roj. Novak), Marta Bučar (Sinkovič), Marjana Tanšek (Premzl), Tatjana Vrabl, Anica Ožir (Kramer) in učitelj Franc Pipan. Ravnatelj od leta 1959 do 1966 je bil Franček Drobne z ženo Milico, ki je bila učiteljica, od 1966 do leta 1972 je bil ravnatelj Vlado Deželak z ženo Anico, prav tako učiteljico. Po letu 1972 je do leta 1975 ravnate-ljevanje prevzela Dragica Šega (Horvatič). Kot gosti so bili prisotni vodja podružnične OŠ Sveti Štefan Silva Ketiš, podžupanja Občine Šmarje pri Jelšah Maja Špes, Fric Čoklc, nekdanji dolgoletni tajnik krajevne skupnosti, Jakob Romih, nekdanji predsednik KS. Za dobro voljo so poskrbeli Štefanski fantje, harmonikar Mirko Bevc in Jože Belej, klarinetist pri ansamblu Mira Klinca. »Srečna sva, da sva uspela rešiti tako lepo stavbo pred propadom in ji vdahniti nov namen. Vesela sva bila vseh prisotnih na sobotnem druženju in vseh pozitivnih odzivov, ki sva jih bila deležna. Zahvaljujeva se za prijetne urice, ki so jih bili pripravljeni preživeti z nama. Hvala vsem, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi srečanja,« se je zahvalila Šolinčeva. MILENKA BLAŽEVIĆ Celodnevni avtobusni izlet za člane Tuš kluba in naročnike Novega tednika 20. oktober 2018 Celjski reševalci najboljši Na Rogli je bilo tradicionalno, že dvanajsto strokov-noizobraževalno tekmovanje ekip nujne medicinske pomoči. Med 24 ekipami nujne medicinske pomoči iz vse Slovenije in s Hrvaške, ki so sodelovale, sta v tekmovalnem delu srečanja vsa prva mesta letos osvojili reševalni ekipi Urgentnega centra Celje. Letos sta celjsko ekipo sestavljala reševalca Jernej Jero-mel in Tilen Menart z zdravnikom Matjažem Vrbincem. Ta je v skupnem seštevku za najboljšo ekipo pometla z vso konkurenco in osvojila odlično prvo mesto pred ekipami Ljubljane in Međimurja. Celjsko ekipo brez zdravnika sta sestavljala reševalca Denis Verdel in Darko Za-bukovšek. Tudi ta ekipa je premagala vso konkurenco in zasedla prvo mesto med ekipami brez zdravnika pred ekipama iz Škofje Loke in Trbovelj. Po izboru statistov je pokal za najsrčnejšo ekipo prejela ekipa NMP z zdravnikom iz Celja, saj je bila tudi v tej konkurenci ocenjena kot najboljša. Strokovno srečanje na Rogli je tako izobraževalne kot tudi tekmovalne narave, saj se na njem zvrstijo različne učne delavnice z aktualnimi temami iz nujne medicinske pomoči, nato se ekipe tudi pomerijo pri reševanju v primerih različnih nesreč in dogodkov. »Reševanje je potekalo na različnih mestih na pobočjih Rogle, nekaj vaj je bilo izvedenih tudi v zaprtih prostorih. Tekmovanje je bilo videti kot dejansko reševanje v resničnih dogodkih, v njih so sodelovali tudi statisti, le postopke, kjer so tekmovali morda tudi s kakšnimi nujnimi posegi, so izvajali na lutkah ali različnih modelih. Tekmovanje je bilo zasnovano tudi tako, da so v njem sodelovali - odvisno od narave dela in reševanja - tudi gasilci, policija ali gorski reševalci,« so sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. SŠ To ni prvi takšen uspeh celjskih reševalnih ekip. V celjski bolnišnici so na dosežene rezultate ekip nujne medicinske pomoči ponosni, pravijo, da je ta odlična uvrstitev tudi potrditev strokovnosti in usklajenosti dela celotne ekipe nujne medicinske pomoči celjskega urgentnega centra. (Foto: SBC) Izpolnite kupon in sodelujte v nagradni igri, v kateri se bodo srečni nagrajenci s svojimi spremljevalci podali na enodnevno potepanje po Sloveniji. Obiskali bomo proizvajalca trgovske blagovne znamke Tuš, se ustavili v znanih krajih in si ogledali slovenske znamenitosti, na koncu pa se še kulinarično razvajali v domačem vzdušju priznane turistične kmetije. KUPON ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI ZA BREZPLAČEN IZLET Ime in priimek: Naslov: tusklub novi tednik radio celie Telefon: Št. Tuš klub kartice: СПШПППГ) Novega tednika: 00000D Moj spremljevalec bo:. Podpis sodelujočega: _ Kupon pošljite do 4. 10. 2018 na Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje (pripis "Tuš klub izlet"). V žrebu lahko sodelujejo člani Tuš kluba, ki so hkrati naročniki Novega tednika. Sodelujoči v nagradni igri se z izpolnitvijo in oddajo ' ' "Izlet za člane Tuš kluba in naročnike Novega tednika". Sodelovanje v tej nagradni _ , , ZVOP-1, da organizator in soorganizator igre hranita podatke sodelujočega in jih lujeta ter uporabljata za namene nagradne igre, za obveščanje nagrajencev o prejetju nagrade, o načinu prevzema nagrade ter za ostale namene, opredeljene v Pravilniku nagradne igre, objavljenega na www.tus.si/tusklubizlet ter na www.novitednik.com. Organizator nagradne igre je Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje, soorganizator je NT&RC d.o.o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje. 42 BRALCI POROČEVALCI Četrtkarji na Lastovu Po lanskem uspelem letovanju na Cresu in Lošinju so se člani skupine Četrtkarji Planinskega društva Zabu-kovica odločili, da bodo letos izkušnjo ponovili. S turistično agencijo Balkanika in z Renatom Ribičem so se tokrat odločili, da bodo v tednu prepešačili dobro označene planinske poti na enem najbolj zanimivih otokov v Jadranu, na Lastovu. Na pot se je odpravilo 43 pohodnikov, ki se jim je v Ljubljani pridružila še skupina z Dolenjske. Z avtobusom so potovali do Splita in nato s trajektom do Ublija ter od tam do končne postaje, Pasadurja na Lastovu, kjer je bil hotel So-litudo osrednja postaja za vsakodnevne skrbno pripravljene planinske pohode, ki so se začeli vsako jutro točno ob 8.30. Izvedli so šest planinskih tur, ki so jih prehodili v približno petnajstih urah in v skupni dolžini skoraj 35 kilometrov. Najdaljši pohod je bil prvi dan, zanj so porabili pet ur, za ostala pa po približno tri ure. Osvojili so tudi vse štiri najvišje otoške vrhove - Sozanj 236 metrov nadmorske višine, Hom 417 m, Glavica 197 m in Jurjev vrh 164 m. To res niso visoki vrhovi, so pa poti na njih in ponovno v dolino dokaj zahtevne. Velika skupina je povsod, kjer se je pojavila, med domačini vzbujala veliko pozornost, tudi zaradi enotnih majic z znakom PD Zabukovica in občine Žalec im Ш ter s prijetnimi pokrivali podjetja Senčila Janija Drugoviča, tudi pohodnika. Po Lastovu še v Dovžanovo sotesko Že prvi četrtek po vrnitvi z Lastova so se Četrtkarji odpravili na redni mesečni izlet, ki ga imajo vsak tretji četrtek. Na organizirane pohode hodijo že devet let, za njimi pa je 91 izletov, zadnji v Dovžanovo sotesko pri Tržiču. Doslej je bilo na vseh izletih 5.375 pohodnikov, samo letos v povprečju 83,3 udeleženca na izlet, kar pomeni dva avto- busa. Doslej je za 50 opravljenih pohodnikov dobilo zlate značke 33 pohodnikov, srebrne je za 35 pohodov prejelo 64 pohodnikov in bronaste za 20 pohodov 88 pohodnikov. V času šolskih počitnic je bilo na pohodih tudi po dvajset otrok, ki so s svojo živahnostjo in petjem dajali ton posebno ugodnemu razpoloženju. Vse pohode spremljajo planinski vodniki PD Zabukovica in še nekateri drugi, tako da je v vseh pogledih dobro poskrbljeno za varnost. Vodilni mož zanimive planinske skupine Četrtkarji je dolgoletni navdušen planinec Franci Naraks, 1 Ш 4 I ki je s skupino navdušencev tudi začel to obliko druženja, ki predstavlja svojevrsten fenomen na tem področju. Oktobra se bodo Četrtkarji podali v dolino Kolpe, že zdaj pa razmišljajo, kako bodo praznovali desetletnico zdravega in prijetnega druženja sredi prihodnjega leta. Zagotovo je le to, da bodo ponovno potovali tudi na poletno planinar-jenje s TA Balkaniko na Mljet. Letni mesečni pohod pripravlja programski mojster Franci Naraks, ki poskrbi, da se prav vsak udeleženec dobro in varno počuti. TONE VRABL mm C v ЧВ ? ■ . 'J JG »Gasilska« fotografija za spomin pred Solitudom, edinim hotelom na otoku Odlični rezultati na državnem tekmovanju Predzadnji konec tedna v septembru je bilo v Gornji Radgoni državno gasilsko tekmovanje v spomin Matevža Haceta. Gasilska društva v regiji so se odlično odrezala. Društvo z največ pokali v mladinski kategoriji je postalo Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj - mesto. Šoštanj ske pionirke in pionirji so osvojili naslov državnih prvakov, mladinci in mladinke tega ga- silskega društva pa so postali državni podprvaki. Predsednik PGD Šoštanj - mesto Klemen Mežnar je nad rezultati navdušen: »Izredno ponosen sem ne samo na otroke, ampak tudi na naše mentorje, ki skrbijo zanje pod budnim očesom našega glavnega mentorja Denisa Pučka, da je delo z mladimi načrtovano. Dokaz, da delamo dobro, je uspeh, ki smo ga dosegli na državnem tekmovanju.« Po odličjih so posegle tudi ekipe iz drugih občin. Tako so državni podprvaki v kategoriji pionirji postali mladi gasilci iz Drešinje vasi, starejši mladinci pa so osvojili naziv mladinskih državnih prvakov in obranili naslov izpred štirih let. Z državnimi pionirskimi podprva-kinjami in državnimi mladinskimi prvakinjami se lahko pohvalijo v PGD Dobje. Tretje mesto so dosegle tudi mladinke iz PGD Šmartno ob Paki. V članski kategoriji pa so odlično tretjo mesto osvojile članice A iz Andraža nad Polzelo. AH T «iii - M Šoštanjske pionirke, pionirji, mladinci, mladinke in njihovi mentorji BRALCI POROČEVALCI 43 Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev na Češkem 22 let je že tega, odkar smo se pevke ŽPZ skladateljev Ipavcev prvič srečale s pevkami Ženskega komornega zbora iz Jirkova na Češkem. Od takrat so se naši stiki poglobili, sodelovanje je prineslo že kar nekaj skupnih koncertov in nastopov. Večkrat so nas gostile in večkrat smo jih gostile tudi me. Sad našega sodelovanja je vedno zvenel v skupni pesmi. To sodelovanje je privedlo do tega, da sta občini junija 2017 podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju ter predlagali tesnejše sodelovanje na gospodarskem, turističnem, mladinskem in društvenem področju. Letos je Občina Šentjur prejela povabilo na občinski praznik Jirkova. Vabilu smo se z veseljem odzvale pevke zbora in delegacija Občine Šentjur z županom mag. Markom Diacijem, velikim podpornikom ljubiteljske kulturne dejavnosti in društev. V četrtek popoldne so nas pričakali predstavnice našega prijateljskega zbora, predstavniki občine Jirkov, a tudi delegati pobratenih občin iz Nemčije - Erbisdorf in Madžarske - Batonyterenye. Nastanili so nas na gradu Červeny Hradek, ki je baročni ponos njihove občine. Naslednji dan so nam omogočili ogled dnevnih kopov rjavega premoga, opustošenih in obnovljenih posledic obsežnega premogovništva v kraju Most, ogled gotske cerkve Marijinega vnebovzetja, edine cerkve, ki so jo zaradi potreb premogovništva prestavili 841 metrov, ostale stavbe pa porušili. Peljali so nas na Krušne hory, goro, bogato z rudami. Zvečer smo v Viteški dvorani na gradu Čer-veny Hradek izvedle nepozaben koncert, na katerem smo se predstavile pevke obeh zborov, na koncu pa program zaokrožile s štirimi skupnimi pesmimi. Koncert je zvenel veličastno in zdelo se je, da še bolj kot poslušalci uživamo pevke. Ko se združita dva zbora s takšno tradicijo in strokovnim vodstvom, prav zares nastane sijajna izvedba. Gostitelji so povedali, da je to koncert pevk, ki so gradile most v partnerstvo med dvema mestoma. Obisk in druženje s češkimi prijatelji smo zaokrožili na mestni prireditvi ob njihovi 50. obletnici rudarskega romanja in prisostvovali tudi podelitvi občinskega priznanja naši kolegici in pianistki prijateljskega zbora Hani Mala. Češko smo zapustili srečni, saj smo spet okrepili sodelovanje in se že dogovarjali za naslednji koncert. Hvaležni smo za topel sprejem, prijaznost in bogastvo novih doživetij, nenazadnje smo tudi pevke našega zbora utrdile sodelovanje med sabo in poglobile prijateljstva. ŽPZ skladateljev Ipavcev vodi zborovodki-nja Mojca Volavšek, spremlja pa ga pianistka Tamara Povh. BARBARA KRAJNC, Foto: ROBERT GAJŠEK ПШШ živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUT smučarska SOLA informacije 041610 464 TDPFIT center za zdravje in rekreacijo —— Avto SafirJ Profeste n ahi za tvzila C E LJ S K / izposoja kolesa SLADA TRGOVSKO PODJETJE, d. o, o. WMOvOO ■ «■№ WUUE ■ Ш1М11Н DHttMA. PliOTEKS ortopedski pripomočki IN0X DIMNIKI MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. kul<, bodo izbrali kar kraljevega pitona. Enega so našli lani celo v smeteh.« Paličnjaki kot posebej zanimivi Priprava takšne razstave zahteva kar nekaj časa in truda, zato sta Simonu pomagali družina in Mateja Kolman, članica društva za varovanje narave Biodiversium, ki ga je ustanovil pred časom. Večji in manjši tera-riji, v njih pa veliko različnih paličnjakov, pajkov, kuščarjev, kač, celo največjega polža na svetu boste videli, pa družino tenrekov, ščurke, železne kačice, bogomolke, želve in še kaj. Simon vas z veseljem popelje med migeta zaradi neobičajnih ščurkov črno-bele barve, v drugi so ogromni rjavi in sikajoči, doma z Madagaskarja ... Kljub temu da je s takšnimi razstavami veliko dela, Simon Cirkulan že razmišlja o tem, kaj bo pripravil prihodnjič. Morda bo predstavil avtohtone vrste, čeprav bi bil to še težji projekt, kot je bila sedanja razstava, ki si jo je vredno ogledati. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Mateja Kolman in Simon Cirkulan s kraljevima pitonoma. Kači sta večkrat tudi v rokah obiskovalcev, ki se ju želijo dotakniti. razstavljenimi živalmi, ob čemer je pozoren tudi na to, da se živali dobro počutijo. »Eden od gekonov je bil paničen, zato smo ga raje odstranili z razstave,« razlaga, ko še enkrat preverim, ali je ptičji pajek v njegovih rokah res navajen ljudi in dovolj miroljuben za bližnje srečanje. Sicer pa so med Simonovimi bolj priljubljenimi živalmi zagotovo paličnjaki, ki jih je na razstavi mogoče videti v vseh barvah in oblikah, od takšnih, ki spominjajo na paličice, do tistih bolj debelušnih zelenih ali takšnih, ki posnemajo liste. Eni imajo krila, drugi ne. Doma jih je imel že kot osnovnošolec in ko so se začeli razmnoževati, je bilo to za osemletnega fantiča nekaj nepopisno zanimivega. Učiteljica ga je hitro postavila na realna tla, češ da to ni nič neobičajnega. Zdaj ga navdušujejo še hrošči in metulji. V enem od kotičkov na razstavi je zložena vrsta različnih posod. V njih so valilnice za male paličnjake, ki se izležejo iz jajčec, pa bube, v katerih rastejo metulji, v eni od škatel vse Metulji vseh barv letajo po razstavnem prostoru. Gekoni so vedno bolj priljubljeni hišni ljubljenčki. Mateja z enim od velikih paličnjakov ... medtem ko je ta res povsem podoben paličici. Iz teh jajčec se bodo izlegli mali paličnjaki. Ptičji pajek. Bi ga pobožali? Čakajo vas nagrade! Tudi letos lahko sodelujete v našem fotonatečaju na temo živali, ki ga tokrat razpisujemo prav na 4. oktober, svetovni dan živali. S pomočjo sponzorjev bomo nagradili tri najbolj zanimive fotografije vaših ljubljenčkov. Vaša naloga je, da nam pošljete fotografijo, za katero menite, da je na njej vaša žival najbolj prikupna, zabavna, zanimiva, skratka takšna, da jo bo opazila naša komisija. Sestavili jo bomo v uredništvu in ob pomoči predstavnikov Veterinarske bolnice Šentjur na koncu izbrali tri fotografije, ki nam bodo najbolj všeč, ter avtorje nagradili. Prispele fotografije bomo objavljali vsak teden v Novem tedniku. Pošljete nam jih lahko do konca oktobra. Zmagovalne tri fotografije bomo objavili v Novem tedniku 8. novembra 2018. Fotografije naj bodo dovolj velike za objavo (vsaj 300 kb), pošljite pa nam jih na spletni naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Zraven pripišete svoje podatke in kakšen stavek o svojem ljubljenčku. Glavno nagrado, bon v vrednosti 45 evrov, in dve nagradi v vrednosti 20 evrov bo podarila Veterinarska bolnica Šentjur s svojo trgovino Tačka. 46 RAZVEDRILO Srednja šola v eni sliki Oven Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Šalo nam je poslala Mira Mirec. Padalec Včeraj me je žena spet vprašala, zakaj ne naredim nečesa koristnega s svojim časom ... »Naredi nekaj koristnega s svojim časom,« je postala njena najljubša tema, odkar sem se upokojil. Pravi, da s tem hoče dobro samo meni, in predlaga, naj grem do društva upokojencev ter se malo družim z ljudmi. Poslušal sem jo in ko sem včeraj zvečer prišel domov, sem se odločil, da ji dam nazorno sporočilo, naj se ne meša v moje zadeve. Povedal sem ji, da sem se včlanil v padalski klub. Hitro je vzkipela: »Si zmešan? Star si skoraj 65 let in boš začel skakati iz letal?« Ponosno sem ji pokazal, da sem dobil celo klubsko izkaznico. Nakar se je še bolj razburila in rekla: »Ljubi Jezus, kje imaš vendar očala! To je članarina za Prostitutka klub in ne Padalski klub!« »Zdaj sem spet v godlji in ne vem, kaj naj naredim ... Podpisal sem za pet skokov na teden,« sem ji rekel. Nakar je omedlela. Življenje upokojenca ni nič lažje, vendar je včasih kljub vsemu zabavno! Dvojčka Jožetu sta se rodila dvojčka. Sosed ga je vprašal: »Ali sta enojajčna?« Jože: »Prvi je dvojajčen, druga je punčka.« Osebnosti Učitelj: »Mihec, naštej mi tri zgodovinske osebnosti!« Mihec: »Ronaldo, Messi, Ibrahimović.« Učitelj: »A še nisi slišal za Mozarta, Picasa, da Vincija?« Mihec: »Ne učitelj, te z rezervne klopi bolj slabo poznam.« Darilo Mož vpraša ženo, kaj si želi za praznovanje 40-oble-tnice poroke. »Si želiš nov krznen plašč?« jo vpraša. »Pravzaprav ne,« odgovori žena. »Dobro, kaj pa nov športni mercedes?« »Ne,« odvrne ona. »Bi mogoče rada nekaj novih kosov nakita?« začne postajati mož nestrpen. »Ne .« zavzdihne ona. »Kaj pa novo počitniško hišo na deželi?« je vztrajen mož. Tehtni ca Kredit v Sloveniji Vzameš zobotrebec.... Ona ga spet zavrne: »Ne, hvala!« »Dobro, pa kaj bi ti rada?« »Želim ločitev,« odvrne žena. »Oprosti,« zavzdihne mož. »Toliko denarja pa nisem nameraval potrošiti.« Pomanjkljivosti Nek obrtnik se je znašel v precejšnji zagati, ker mu je Furs zavrnil dohodninsko napoved z obrazložitvijo, da ni dovolj natančno izpolnil postavke o vzdrževanih družinskih članih. Zato je svojo napoved dopolnil in napisal: »Moji vzdrževani člani so: 75.000 brezposelnih na zavodu za zaposlovanje, 20.000 revežev na socialni pomoči, 160.000 javnih uslužbencev, 8.000 kriminalcev v slovenskih zaporih, poslanci v parlamentu ter številni drugi, ki se imajo za politike, a to niti slučajno niso.« Furs je v odgovoru na to pismo zelo ostro napisal: »Vaš odgovor je nesprejemljiv in žaljiv za vlado.« Obrtnik je na to odgovoril: »Oprostite! Prepričan sem, da sem bil zelo natančen. Koga pa sem izpustil?« .vrniti pa moraš drva. Za nizek pritisk so dobri kakav, limona in pekoča paprika. Za visok pritisk pa mož, otroci in tašča. Skrivnost ženske psihe krajša izdaja Vaša energija je trenutno precej nihajoča, včasih delujete celo kampanjsko. Previdnost ne bo odveč, saj boste morali zadostiti zelo različnim željam. Prav to usklajevanje bo zahtevalo od vas več premišljenosti. Na ljubezenskem področju ste trenutno zelo aktivni, vendar pazite. Še tako močna energija se lahko iztroši. Delovati morate bolj premišljeno, prefinjeno in preudarno. 3ik Rak Ko te navduši skladba, ne izbiraš glasbila. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Na poslovnem področju delujte iz ozadja, pustite času čas. V pravem trenutku boste stopili v ospredje in šokirali okolico. Odlično vam gre od rok. Še zlasti ugodno bo po luninem mlaju, ki bo tokrat prav v vašem znaku v torek, 9. oktobra. Lahko boste razrešili tudi neko finančno težavo. Vaša vladarica Venera bo začela v petek retrogradno pot, zato bo preteklost stopila v ospredje in razrešili boste zapleten čustven odnos. Izkoristite vpliv zvezd, kajti podpirajo vas, vam dajejo vitalnost, energijo, podjetnost in delavnost. Uspeh nikakor ne bo izostal, če boste le sledili svoji viziji. Obotavljanje in čakanje na primernejši trenutek morata postati stvar preteklosti. Venera, vaša vladarica, bo s svojo retro-gradnostjo nekoliko upočasnila dogajanje. Po drugi strani boste lahko spremenili tisto, za kar menite, da je nujno. škorpijon Dvojčka Zelo na široko odpirate usta, vendar nič ne naredite. Uspe vam napraviti dva koraka naprej, enega nazaj. Veliko bolj premišljeno boste morali pristopati, da boste lahko kos tedenskim obveznostim. Nekomu ste dali odličen nasvet, enakega lahko uporabite tudi sami. Vedite, da se nič ne bo zgodilo samo od sebe. Ker ste v tem obdobju zelo privlačni, izkoristite vsaj ta vpliv in si privoščite nekaj brezskrbno preživetih uric. Še malo vas loči od tega, da boste izpeljali svoj načrt. Ne prepuščajte se malodušju, ki bo lahko prisotno zlasti ob začetku novega tedna. Na čustvenem področju boste ugotovili, da vas nekdo sploh ne jemlje resno. Nič čudnega, saj se lahko na trenutke obnašate zelo nezainteresirano, celo pasivno. Venera, ki bo retrogradna prav v vašem znaku, vam bo dajala čudovito priložnost, da boste popravili tisto, kar morate. Strelec Idej vam nikoli ni primanjkovalo, tudi tokrat bo tako. Vse načrte, ki ste jih imeli že v preteklosti, zaklenite na varno, naj počakajo na ugodnejši čas, kar bo še pred koncem naslednjega meseca. V naslednjem obdobju jih boste lažje uresničili, manj bo ovir. V ljubezni boste soočeni z zadevo, za katero ste menili, da je že preteklost. Vendar se bo čas zavrtel nazaj in priložnost bo preveč mikavna, da bi jo prezrli. Moč vaših predvidevanj je okrepljena in res se lahko za-nesete nanje. Ne razmišljajte o tem, kaj vse lahko gre narobe, saj je to popolnoma odveč. Obratno, osredotočite se na uspešno delovanje. Večjih težav z zdravjem ne boste imeli. Odprite oči in srce in težave bodo izginile kot milni mehurčki. V ljubezni boste imeli glavno besedo in vlogo, vse se bo vrtelo okoli vas. Tokrat boste s svojim šarmom neustavljivi. Lev Kozorog Presoja vam lahko dela nekaj težav, zato o ničemer ne odločajte po trenutnem navdihu, saj boste negotovi. Mimogrede bi lahko storili kakšno napako, ki bi jo kasneje obžalovali. Vodil vas bo strog razum. Na zasebnem področju bo konec tedna veselo in odlično se boste počutili v neki družbi. Nekdo vam bo sledil in skupaj bosta odlična ekipa. V četrtek in petek bo Luna potovala po vašem znaku, zato vam idej in ustvarjalne energije ne bo primanjkovalo. Vaš pristop bo nenavaden, zanimiv in izviren, zato lahko požanjete tudi pohvale. Na zasebnem področju se bo veliko dogajalo. Ne zamudite nobene priložnosti za zabavo, saj delate zelo trdo. Izogibajte se spornim situacijam, saj je to zadnje, kar potrebujete. Vodnar Цд Devica Sobota in nedelja bosta zelo zanimiva dneva, gostili boste Luno. Konec tedna je kot naročen za sodelovanje z okolico, uspešni boste pri delu, dogovarjanju in tudi komunikaciji. Vzemite si čas za drobne malenkosti, ki so v življenju tudi pomembne. Energije boste imeli veliko, denarja pa ne ravno toliko, zato ga ne zapravljajte po nepotrebnem. Še vedno velja, da je v ljubezni dovoljeno vse. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Nekoliko težje se boste odločali v tem času, zato nič ne počnite na silo, saj se vam tako zelo ne mudi. Uskladitev z željami in s potrebami bo v tem času vaša prednostna naloga. Konkreten predlog vas bo pustil ravnodušne. Pretirano družabni v tem času ne boste, saj boste v mislih pri obveznostih in tudi pri neprijetnih dolžnostih. Težje se boste sprostili, zato prav temu namenite največjo pozornost. Ribi Planeti v sorodnem vodnem znaku so voda na vaš mlin. Idej, priložnosti in srečnih okoliščin tokrat ne bi smelo manjkati. Zato bodite izredno pozorni na vse, kar se dogaja v vaši bližini. Nekdo vas bo prijetno presenetil. Ker boste v ljubezni dokaj preračunljivi, vas parter ne bo strpno sprejemal. Trenutno težko razumete sebe, kako bi potem še njega? Bodite iskreni pri vseh svojih pričakovanjih. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka ŽENSKA, KI SE UKVARJA S KMETIJSTVOM AMERIŠKA TV-VODITELJICA (WINFREY) Križam Ke & uganKe PREDELANO BESEDILO OTROŠKA VIRUSNA BOLEZEN AMERIŠKA IGRALKA FARROW IVAN CANKAR DELNI ZLOM jffi KRAJ PRI IVANČNI GORICI AMERIŠKA IGRALKA (VERONICA) KRAJ PRI BREZOVICI ŽGANJE IZ OREHOV BLAŽJA KAZEN ZA KRŠITEV DROBEN ZAJEDAVEC KISLA, BUJTA ... 15 STRUGAR-SKO DLETO NESTROKOVNJAK ALPSKA SMUČARSKA INDIJSKI PESNIK (RABIN- disciplina dranath) 18 OSKAR-JEVKA WINSLET DEL TENIŠKE IGRE KUHINJSKA ZAČIMBA KANTAVTOR SMOLAR GR. BOG PODZEMLJA MAJHNO SONCE KEMIČARKA CURIE HEMOGLOBIN STRANSKE POSTELJNE DESKE RIMSKI BOG LJUBEZNI VINKO OŠLAK DAMJAN OŠLAJ BARVA IGRALNIH KART PEVKA (AMANDA) STARO-EGIPČ. BOG PAST, ZANKA SLOVENSKA IGRALKA POČKAJ DELOVNO OBMOČJE AMERIŠKI REŽISER (JAMES) 16 ZVOKOVNA UMETNOST ANTONIO VIVALDI POKLICNI SODELAVEC ČASOPISA DOLENJSKA REKA MORSKI ROPAR 17 TARZANOVA OPICA TELICA (LJUBK.) HUNSKI VLADAR IN VOJSKOVODJA MAJHNA IGRAČA DALJŠA ČASOVNA OBDOBJA ŠČUREK (NAR.) SL. ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE AMERIŠKA PEVKA (GLORIA) NAUK O RAVNOTEŽJU TELES FRANCOSKI IGRALEC VENTURA Povsod z vami VELIK KMET (SLABŠ.) LJUBČEK (ZASTAR.) TRUD, NAPOR PREBIVALCI ARLESA IVO ŽAJDELA VIJOLIČAST (POG.) PEVKA VRČKOVNIK SKOPOST (SLABŠ.) NARAVOSLOVNA VEDA 20 22 USTNA TEKOČINA MEDMET ZAČUDENJA BANJA FRANCOSKA MANEKENKA (LAETITIA) UROŠ ROJKO KRAVJE USNJE ZABAVA (ŽARG.) PARADIŽ POTOMCI NIZOZEMCEV VJUŽNI AFRIKI MEŠANA PIJAČA (ANG.) 23 TRENER NK RIJEKA (MATJAŽ) MREŽA (ANG.) KRALJ ŽIVALI LADO LESKOVAR KDOR PROSI MILOŠČINO ZGOLJ REKA NA PIRENEJSKEM POLOTOKU RUTENIJ NEKD.GEN. SEKR. OZN ANAN OKRASNA RASTLINA GLASEN IZDIH ZRAKA ZARADI DRAŽLJAJEV PODOLGOVATA VDOLBINA V ZEMLJI 24 SUDOKU 329 6 2 1 7 9 8 4 1 7 6 8 2 4 7 3 9 6 1 3 9 6 9 5 2 3 1 SUDOKU 20 7 9 3 5 9 4 8 2 1 2 4 3 8 3 9 5 7 2 6 7 6 4 8 1 9 REŠITEV SUDOKU 328 REŠITEV SUDOKU 19 8 2 9 6 1 5 4 7 3 7 5 4 9 3 8 1 2 6 1 3 6 2 4 7 8 5 9 3 1 5 8 2 4 6 9 7 2 6 8 1 7 9 3 4 5 9 4 7 5 6 3 2 1 8 6 7 2 3 5 1 9 8 4 4 9 3 7 8 2 5 6 1 5 8 1 4 9 6 7 3 2 4 5 9 2 1 8 7 3 6 7 3 6 5 4 9 1 8 2 2 8 1 3 7 6 5 4 9 9 2 3 1 5 7 4 6 8 1 6 4 9 8 3 2 5 7 5 7 8 4 6 2 3 9 1 8 4 7 6 2 5 9 1 3 3 1 2 8 9 4 6 7 5 6 9 5 7 3 1 8 2 4 3 13 6 DRISKA 21 7 MET 5 14 JUŽNI SADEŽ 12 OBER 2 8 10 19 TEMELJ 9 11 novi tednik Vedm г (ллтој / 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Nagradni razpis 1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 9. oktobra. Geslo iz številke 39: Oktobra na izlet z naročniki. Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme Danica Maček iz Štor. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme Frenki Kračun iz Lesičnega. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme Marija Šipek iz Laškega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. www.trik.si 48 RUMENA STRAN Nove učenosti v novi službi Predsednik vlade Marjan Šarec, pred prevzemom tega mesta župan Kamnika, je kajpak bil za župane, udeležene na drugem kongresu slovenskih občin v Rimskih Toplicah, drugačne vrste sogovornik kot njegovi predhodniki. Prihaja namreč iz njihovih vrst, zato so pričakovanja v občinah glede razumevanja njihovih problemov toliko večja. Na podlagi izjav premierja, da na primeru lastne izkušnje še kako razume, kako je delati v občini in se dogovarjati z državo, so župani lahko pomirjeni. Prav gotovo tudi upajo, da ob osvajanju novih učenosti v vladni palači premier ne bo preveč izgubil stika in spomina z lokalnim okoljem. In da bo napis na steni dvorane (Učen človek je vedno bogat), ko ga bo Marjan Šarec ponotranjil ob vodenju vlade, imel pozitivne posledice tudi za občine. Podobno velja tudi za novega ministra za javno upravo Rudija Medveda (desno), ki prav tako prihaja iz lokalnega okolja, saj je bil novinar na Radiu Kum in direktor javnega zavoda. Z obema se je pogovarjal Leo Kremžar, predsednik programskega sveta drugega kongresa občin. Foto: SHERPA Na Zlatem griču je dišalo po ljubezni Konjiški Zlati grič se počasi že koplje v jesenskih barvah, večina grozdja je stisnjenega in v kleteh. Ob premieri prvega mošta so v kleti gostili tudi premierno predstavitev knjige Diši po ljubezni. Gre za prvenec Celjanke Ane Hazler (levo), ki se dogaja tudi med konjiškimi trtami. Prijeten večer s številnimi gosti je popestrila sopranistka Nataša Zupan, doma iz Žalca. Kot gostitelj pa se je več kot izvrstno odrezal direktor Silvo Žižek. Foto: Peter Hazler Poroka po 20 letih Na spominski slovesnosti je bil slavnostni govornik mag. Viktor Krajnc, nekdanji komandant občinskega štaba TO Celje. f i i v v ■■ Spominska plošča z zanimivo anekdoto Na stavbi Poklicne gasilske enote v Celju so pred dnevi slovesno odkrili spominsko obeležje občinskemu štabu Teritorialne obrambe Slovenije, ki je leta deloval na tem mestu. S tem v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo obeležujejo letošnjo 50-letnico od ustanovitve teritorialne obrambe. Ta je odigrala eno od ključnih vlog v procesu osamosvajanja naše države in v vojni za Slovenijo. Dan pa odkritju je tabla skrivnostno izginila s stavbe. Kajpak ni šlo za krajo ali potegavščino kakšnega šaljivca, marveč za drobno napako pri izdelavi napisa na tabli, ki je nezanemarljivo spreminjal zgodovinska dejstva. Na spominski plošči je namesto letnice 1968, ko je bil ustanovljen TO, pisalo 1998. V vodstvu območnega združenja so napako opazili še pred slovesnostjo, a iz tega niso želeli delati posebne drame, saj se napake pač dogajajo. Uredili so popravek in spominska plošča zdaj tudi s pravo letnico priča o slavni zgodovini slovenske TO. Napaka bo pozabljena, lep in častitljiv dogodek pa je dobil tudi svojo zanimivo anekdoto. Foto: SHERPA Poroke v naši medijski hiši se še kar vrstijo. Tokrat smo nazdravili sodelavki Kristini Šu-hel, ki je po novem gospa Grajžl. Njen Matej si zasluži nagrado za vztrajnost, saj je bil na »preizkušnji« kar 20 let. Pred 15 leti jo je zaprosil, a za poroko, kakršno je želela Kristina, doslej ni bilo prave priložnosti. Tudi na poročni dan se je moral ob »šrangi«, ki so jo postavili Kristinini sokrajani na Pečovju nad Štorami, dobro odrezati. Civilna poroka je bila na vrtu Ipavčeve hiše v Šentjurju, kjer ju je poročil župan Marko Diaci, cerkvena pa na Teharjah. Kar 110 svatov se je z njima veselilo na Svetini, kjer je rajanje z odličnim ansamblom Slovenski zvoki trajalo vse do jutranjih ur. Poročna vila je razveselila tudi njunega sinka Aljaža, ki mu bo dogodek tako ostal še v lepšem spominu. Foto: osebni arhiv Poslanec Nove Slovenije je svojo dobro kondicijsko pripravljenost dokazal z vzponom na najvišjo zgradbo v Savinjski dolini. (Foto: SHERPA) Z juriša na Oktoberfest Poslanec Aleksander Reberšek je zagrizen športnik in velik ljubitelj družabnega dogajanja v Spodnji Savinjski dolini. V soboto dopoldne se je najprej udeležil prvega Juriša na Hmezad, kjer je presegel svoja pričakovanja in na vrh najvišje zgradbe v Savinjski dolini popolnoma nepripravljen pritekel v minuti in sedemintridesetih sekundah. Očitno ga ta izvirna tekaška preizkušnja Tekaškega društva Savinj-čan ni preveč utrudila. Zvečer smo ga namreč ujeli na Savinjskem Ok-toberfestu, kjer sta se v njegovem objemu topili podjetnica Mira Petre in Reberšek je tudi na letošnjem Savinjskem Oktoberfestu »šarmiral« v bavar-voditeljica na Radiu Celje ski narodni noši. Na njegovi levi je voditeljica Andreja Petrovič in na njegovi Andreja Petrovič. desni pobudnica Savinjskega Oktoberfesta Mira Petre. (Foto: GrupA)