ŠTEVILKA 139 LETO XIII
26. APRIL 1979

brestov
^obzornik
lasi Io delovne organizacije

MHi
Osnovna organizacija — temeljna celica za delo komunistov
temeljita in kritična ocena o delu in vlogi komunistov v naši občini
O obisku delovne skupine centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije v naši občini smo dokaj izčrpno poročali že v prejšnji številki, prav tako tudi o osnovnih ugotovitvah te skupine, ki naj bi opredelile sedanji družbeno politični in gospodarski trenutek v naših delovnih organizacijah in skupnostih.
_ Kmalu po obisku se je sestala občinska konferenca Zveze komunistov, na kateri so bili prisotni tudi predsednik CK ZKS tov. France POPIT in pa seveda člani delovne skupine, ki jo je vodil tovariš Ljubo JASNIČ.
Čeprav je konferenca časovno (seveda pa ne vsebinsko) že nekoliko odmaknjena, naj nanizamo nekaj osnovnih ugotovitev.
Izčrpne uvode besede je prispeval sekretar komiteja občinske konference tovariš Jože FRANK, v njih je poskušal nekoliko osvetliti nekatere ugoto-yitve delovne skupine, dodal pa še nekatera druga idejno-poli-tična vprašanja.
Formalno se je Zveza komunistov v naši občini sicer organizirala v smislu sklepov preteklega Republiškega kongresa, vendar so že dosedanje ocene o delovanju osnovnih organizacij pokazale, da kljub določenemu napredku svoje vloge ne uresničujejo. Prepo-redko se sestajajo, premalo se Poglabljajo v neposredna idejnopolitična vprašanja v svojih okoljih in preveč ter zgolj formalno obravnavajo zadeve, ki so »narekovane od zgoraj«. V osnovnih organizacijah se izgovarjajo, da komunisti že itak delujejo drug-
je in v drugih oblikah organiziranosti. Uspeli nismo narediti torej bistvenega premika v vsebinskem delovanju osnovnih organizacij.
Premalo skrbimo tudi za obnavljanje članstva organizacije. Čeprav se je število članstva v nekaj zadnjih letih povečalo skoraj za polovico, smo še pod republiškim poprečjem; zaostajamo zlasti v obeh večjih delovnih organizacijah — Brestu in Kovinoplastiki, v katerih dela več kot dve tretjini zaposlenih v občini. Osnovne organizacije si tudi premalo prizadevajo za nove oblike delovanja in povezovanja med prajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami.
Posebej velja izpostaviti vprašanje (ne)odgovornosti komunistov do izpolnjevanja svojih nalog, kar ustvarja posplošeni vtis,
da je organizacija premalo delavna.
Premalo pozornosti posvečamo idejni rasti članstva in družbenopolitičnemu izobraževanju sploh, čeprav je prav v zadnjem času na tem področju le čutiti napredek — ob dogovoru z drugimi druž-beno-političnimi organizacij ami. Tako je zaživela vrsta novih ob-, lik izobraževanja za komuniste, delegate, člane organov upravljanja in druge; je pa kljub temu videti tudi še vrsto slabosti, zlasti je premajhna odzivnost.
Zatem se je zadržal ob nalogah komunistov pri spreminjanju družbeno-ekonomskih odnosov, razvoju samoupravljanja in krepitvi odločujočega položaja delavca. Čeprav so komunisti v svojih okoljih v to naravnani, pa je opaziti premajhno in organizirano vlogo osnovnih organizacij. Le-te se ne poglabljajo v bistvena in neposredna vprašanja družbeno-ekonomskih odnosov v svojih okoljih, pač pa se izgubljajo v obrobnih, največkrat zgolj tehnično-operativnih vprašanjih poslovanja.
Zato ugotavljamo, da nismo zadovoljni z uveljavljanjem dohodkovnih odnosov, da ima svobodna menjava dela še vedno preveč
Predsednik CK ZKS tov. Popit o nalogah komunistov
proračunskih elementov, da ne uresničujemo načela delitve po delu, pri čemer prihaja tudi do manjših konfliktnih situacij in podobno. Osnovne organizacije so doslej premalo spremljale in analizirale vse te pojave.
V razvoju političnega sistema je videti določen napredek, vendar je še dosti slabosti v delovanju delegatskega sistema, zlasti pri delu samoupravnih interesnih skupnosti. Tudi za delo drugih družbeno-političnih organizacij so značilne podobne slabosti kot za Zvezo komunistov — premalo neposrednega delovanja v posameznih življenjskih okoljih in preveč forumskega dela.
Tudi nismo razrešili še vrste vprašanj v krajevni samoupravi (organiziranost in velikost krajevnih skupnosti, lokalizmi in podobno).
Dalj se je zadržal tudi ob nekaterih idejno političnih nalogah komunistov na gospodarskem področju. Kljub nekaterim ugodnim kazalcem rasti, rezultatom brez izgub, novim naložbam ne moremo biti zadovoljni... Dejanska rast gospodarstva v občini v zadnjih letih ni vzporedna z republiško; ustvarjamo zelo malo akumulacije; potrebna bi bila kritična ocena o učinkovitosti posameznih naložb; izvoz nazaduje; ni jasnih konceptov o razvoju manj razvitih območij v občini; infrastruktura in družbene de
javnosti se razvijajo premalo usklajeno. Tudi o vseh teh in podobnih zadevah osnovne organizacije premalo poglobljeno, ali pa sploh ne razpravljajo.
Po teh izčrpnih in kritičnih uvodnih ugotovitvah, ki so v precejšnji meri izhajale tudi iz ugotovitev v oceni delovne skupine, je stekla sproščena, kritična in samokritična razprava. Razpravo je pravzaprav vodil predsednik tovariš Popit, ko se je ob ugotovitvah iz ocene zaustavljal ob nekaterih ključnih vprašanjih druž-beno-političnega in gospodarskega življenja v naši občini.
Tovariš Popit je najprej poudaril namen in cilj takšnih obiskov, ki bodo trajna oblika dela; naj jih komunisti ne jemljejo kot nekakšno »hajko«, ki gre mimo, oni pa bodo delali še naprej po starem. Naj jih razumejo kot trajno spodbudo za učinkovitejše in bolj poglobljeno delo pri vsebinskem preoblikovanju našega družbeno-političnega sistema.
Ob zaključnih računih je poudaril, da bi morale temeljne organizacije primerjati svoje gospodarske rezultate tudi z drugimi sorodnimi TOZD v panogi. Več bi morali storiti za dosledno svobodno menjavo dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Posebej se je zadržal ob konceptu in vsebini usmerjenega izo-
(Konec na 2. strani)
0& ditem Osvobodilne fante in fttaaniku dela 1. ntofit iesUtonto usent Btesiovtem in ostalim e&onont!
Z občinske konference Zveze komunistov v Cerknici
Premalo neposrednega
TUDI KO M UM ISTI V BRESTU OCENILI SVOJE DELO IN UČINKOVITOST
Ugotovimo lahko, da je obisk delovne skupine CK ZKS zares spodbudil in razgibal osnovne organizacije komunistov na Brestu. Takoj po občinski konferenci Zveze komunistov so se sestale vse osnovne organizacije ter na osnovi ugotovitev iz »ocene« kritično preverile svoje delo ter ocenile samoupravne odnose in sprejemanje zaključnih računov.
S tako oblikovanimi stališči so se komunisti s celotnega Bresta sestali na svoji konferenci (prvič po daljšem času; odkar so na novo organizirani, pa sploh).
Na začetku konference so sekretarji osnovnih organizacij poročali o stališčih, ki so se oblikovala na njihovih sestankih. Vsa poročila so si bila dokaj podobna in enotna. Povsod je bilo sa-mokratično ugotovljeno, da osnovne organizacije delujejo premalo učinkovito in poglobljeno, da se premalo ukvarjajo z razreševanjem neposrednih vprašanj, da pa dobivajo tudi premalo pomoči in pobud od občinskega komiteja oziroma konference.
Po drugi strani so si bili enotni tudi v tem, da je ocena delovne skupine preveč enostranska in posplošena oziroma preveč črna,
pline in izkoriščanju delovnega časa; produktivnost upada in premalo prispevamo k stabilizaciji gospodarstva; premalo se zavedamo, da je samoupravljanje tudi in predvsem skrb za dobro gospodarjenje ...
Pri vseh dogovorjenih družbe-no-političnih akcijah skoraj ni bilo organizirane pomoči osnovnih organizacij, pa so zato nosilci političnih akcij zgolj posamezniki — največkrat poslovodni ali strokovni delavci.
Temeljito bi morali pretehtati tudi našo organiziranost in se posluževati novih oblik delovanja.
Iz nove proizvodne hale v GABRU
zlasti kar zadeva sprejemanje zaključnih računov in obveščenost delavcev o gospodarskih rezultatih, samoupravne odnose in druž-beno-politično dejavnost na Brestu. Res pa je tudi da prepočasi uresničujemo načelo delitve po delu in enotni sistem nagrajevanja v delovni organizaciji, kar povzroča občasne odpore.
Tudi razprava je bila zelo kritična. Poudarjen je bil namen obiska delovne skupine: spodbuditi delo, opozoriti na pomanjkljivosti in slabosti, da bi jih učinkovito odpravljali. Osnovne organizacije res niso odigrale svoje vloge; v njihovem delu je preveč formalizma, premalo se ukvarjajo s ključnimi vprašanji Bresta. Ni rešeno vprašanje nagrajevanja; pri tem pogosto nastopamo demagoško: pogovarjamo se le o tem, kako bomo sredstva delili, ne pa, kako ustvarjali; premalo se posvečamo vprašanjem disci-
Tudi strokovno in idejno-poli-tično smo prešibki, da bi obvladovali celotno samoupravno in gospodarsko področje. Zato bi bilo potrebnega več družbeno-poli-tičnega izobraževanja.
Do podobnih ugotovitev je prišel v svoji razpravi tudi sekretar občinskega komiteja tov. Frank, ki je nakazal vrsto organizacijskih in vsebinskih pobud za učinkovitejše delo Brestovih komunistov; namen delovne skupine pa je bil, spodbuditi in pospešiti politično aktivnost komunistov in postaviti jasne usmeritve za prihodnje delo.
Ob koncu sta bila sprejeta naslednja sklepa: osnovne organizacije morajo dosledno izpolnjevati svoje akcijske programe; sekretarji osnovnih organizacij pa naj pripravijo predlog o povezovanju in organiziranju komunistov na Brestu.
Drugi del konference je bil posvečen svobodni menjavi dela na Brestu, ki se je pojavil ob sprejemanju letošnjega plana. Stvar se je zaostrila v TOZD Jelka — žal šele »pol minute pred dvanajsto«. Plan je namreč nastajal vrsto mesecev, bile so planske konference, usklajevalni sestanki, javna razprava, čisto v zadnji fazi pa delavski svet Jelke plana ni sprejel. To so obrazložili predvsem z dvojim: od priključitve k Brestu so si obetali dosti več; znesek za financiranje Skupnih dejavnosti je previsok v primerjavi z učinkovitostjo njihovega dela.
Vse to seveda povzroča in bo še povzročalo vrsto težav v poslovanju delovne organizacije, zlasti pa v finančnem poslovanju.
Žal gradivo (podatki, utemeljitev posameznih trditev in stališč in podobno) za konferenco ni bilo pripravljeno, pa je bila temu ustrezna tudi razprava: dolgo-


S konference Brestovih komunistov
trajna, neučinkovita, neurejena, včasih celo živčna. Seveda ob nepripravljenosti te tematike in takšni razpravi tudi ni bilo moč pričakovati, da bi se izoblikovala trdna stališča in sklepi.
Prav zato tudi ne kaže, da bi poskušali prikazati vsebino te
razprave, saj bomo o zavedah prav gotovo še večkrat pisali. Na konferenci je bil namreč sprejet sklep, da temeljne organizacije in skupne dejavnosti oblikujejo skupno usklajevalno komisijo, ki bo gradivo temeljito pripravila za razpravo.	B. Levec
F riprava srednjeročnega plana
Na koncu preteklega in v začetku tega meseca so delavski sveti temeljnih organizacij sprejeli sklepe o obvezni pripravi srednjeročnega načrta za obdobje 1981—1985 in dolgoročnega načrta za obdobje 1986—1995. Čeprav se zdi, da je časa do novega srednjeročnega obdobja na pretek, pa bo prav tekma s časom najhujša. To bomo skušali pojasniti ob posameznih fazah v pripravljanju plana.
Pripravljalni fazi, ki je že za nami, sledi analiza uresničevanja sedanjega srednjeročnega načrta. Del te analize že imamo v poslovni politiki, del pa bo treba še narediti. Na osnovi takšne analize in ocene do leta 1980 bomo izluščili tiste naloge, ki jih moramo prenesti v naslednje srednjeročno obdobje. Temu bomo dali grobo oceno možnosti za razvoj v prihodnjem planskem obdobju s tem, da bodo možnosti za razvoj podane v več inačicah.
S tem kaže, da ie večina dela za temeljne organizacije opravljenega. Vendar temu ni tako, saj vemo, da delavci v temeljni organizaciji odločajo o celotnem razvoju družbe, torej se je treba povezati z ostalimi nosilci planiranja. To povezovanje pa poteka prek dogovarjanja oziroma prek samoupravnih sporazumov o temeljih plana.
Krajevna skupnost na primer načrtuje izgradnjo nekega objekta in med viri financiranja predvidi tudi udeležbo naše delovne organizacije, mi pa tega v naših načrtih nimamo. Seveda je potrebno, da se sedaj krajevna skupnost in temeljna organizacija dogovorita o tem skupnem vprašanju. Če skupno ugotovita, da je ta objekt res potreben, po tem mora temeljna organizacija seveda predvideti v svojem načrtu tudi financiranje oziroma več-
ji delež iz dohodka za krajevno skupnost.
Podobno mora teči dogovarjanje z ostalimi temeljnimi organizacijami znotraj, pa tudi izven delovne organizacije, s samoupravnimi interesnimi skupnost-
mi in z vsemi krajevnimi skupnostmi. Seveda je takšno dogovarjanje dolgotrajno, vendar je le tako mogoče sestaviti realen načrt in zagotoviti, da se uresničijo interesi vseh nosilcev načrtovanja.	P. Oblak
Splošno združenje JEST
Naša republiška ustava in zakon o združenem delu določata, da se organizacije, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, združujejo v gospodarske zbornice ali v splošna združenja za skupno pospeševanje dela in za usklajevanje posebnih, skupnih in splošnih družbenih interesov. Splošno združenje se ustanovi za pospeševanje dela in poslovanja organizacij združenega dela ene ali več gospodarskih panog ali dejavnosti vse republike.
Organiziranost posameznega področja ali panoge na republiški ravni temelji predvsem na zahtevah, ki jih narekujejo splošni družbeni interesi, pa tudi na skupnih interesih subjektov združenega dela za skupno opravljanje tistih dejavnosti in nalog, katerih izvajanje se lahko opravlja le za panogo kot celoto, ali pa tako zahtevajo racionalnost in učinkovitost ter sploh smotrnost obravnave in reševanja določenih vprašanj v panogi.
Takšna skupna osnova za učinkovito in z vseh vidikov utemeljeno organiziranost gospodarstva pa se mora glede na različne proizvodne in tehnološke pogoje posameznih gospodarskih področij prilagoditi in usklajevati z interesi in razmerami posameznih gospodarskih dejavnosti.
Lesarstvo na mehanski način predeluje in obdeluje les domačih in tujih vrst v lesna tvoriva
(žagan les, furnir in lesne plošče) ter proizvaja končne lesne izdelke, predvsem stanovanjsko in stavbno pohištvo za potrebe domačega in tujega tržišča.
V slovenskem lesarstvu združuje delo in pridobiva sredstva za skupni in svoj razvoj 36.700 delavcev v 190 organizacijah združenega dela, ki predelajo letno 1.600.000 kubičnih metrov lesa v lesna tvoriva in v končne lesne proizvode. V letu 1978 so dosegli 20 milijard celotnega prihodka, 6 milijard dohodka, izvozili proizvodov za 160.000.000 dolarjev ter ustvarili nad 100.000.000 dolarjev neto deviznega priliva.
Ta in druga dejstva so narekovala, naj se za dejavnost lesarstva ustanovi splošno združenje lesarstva Slovenije, ki naj med drugim nadaljuje tradicionalno združevanje slovenskih lesarskih kolektivov v poslovnem združenju »LES« Ljubljana. P. Oblak
Osnovna organizacija — temeljna celica za delo
Kritično in delavno na konferenci Brestovih komunistov
(Nadaljevan je s L strani)
braževanja. Delovne organizacije bodo morale na osnovi temeljitih kadrovskih analiz in načrtov resnično vključiti v vsebino usmerjenega izobraževanja — oblikovati programe, načrtno štipendirati, sooblikovati cene storitev, povezovati delo in izobraževalni proces; le tako bo svobodna menjava zares lahko zaživela tudi v praksi.
Posegel je tudi v razmišljanja o razvoju manj razvitih področij v občini. Čeprav je tam v zadnjih letih že marsikaj storjenega, je razumljivo, da bodo ljudje še naprej zapuščali te kraje, čeprav v manjši meri. Možnosti za razvoj so predvsem v kmetijstvu, v kar pa bi morali iti bolj velikopotezno, in v turizmu, pri čemer pa bi morali hitreje reševati tudi raz-
voj gostinstva, oskrbe, komunalnih in drugih storitev.
Ob koncu konference je še enkrat poudaril, naj bi bili takšni obiski spodbuda in pomoč za neposredno delo komunistov, saj pomeni prav nenehno in konkretno delo v osnovnih organizacijah pomembno obliko idejnega usposabljanja.
Občinska konferenca je svoje delo zaključila s sklepom, da morajo o oceni delovne skupine razpravljati vse osnovne organizacije komunistov; na tej osnovi naj predvsem ocenijo družbenopolitično stanje v svojih delovnih okoljih in izdelajo svoje delovne programe za prihodnje. O teh stvareh naj razpravljajo in oblikujejo svoje ukrepe tudi organi upravljanja v temeljnih in delovnih organizacijah ter v drugih skupnostih.	B. Levec
Skladno s planom
PROIZVODNJA IN PRODAJA V PRVEM LETOŠNJEM TROMESEČJU
PROIZVODNJA PO TEMELJNIH ORGANIZACIJAH V PRVEM TROMESEČJU:
TOZD	Plan	Doseženo I.—III. 79	Indeks
Pohištvo	401.883	90.961	22,6
Masiva	97.067	23.402	24,1
Žagalnica	125.719	35.813	28,5
Gaber	141.608	37.710	26,6
Iverka	267.456	55.522	20,7
Tapetništvo	95.812	21.189	22,1
Jelka	114.085	26.214	23,0
Prodaja	4.583	520	11,3
SKUPAJ	1.248.213	291.331	23,3
Proizvodni rezultati so torej pod načrtovanimi, če gledamo celotno proizvodnjo. Ker pa so letos predvidene spremembe proizvodnih programov, je izpolnjevanje tromesečnih operativnih planov ugodnejše in so pod planom samo temeljne organizacije Pohištvo, Iverka in Prodaja. V TOZD Pohištvo v veliki meri vpliva na rezultat preseljevanje nekaterih oddelkov zaradi rekonstrukcije, poleg tega pa je okvara transportne naprave v marcu povzročila tri dnevne zastoje.
O težavah v TOZD Iverka lahko povemo, da so se pomanjkanju lepila v januarju pridružili še zastoji zaradi različnih okvar na stiskalnici, nakladalcu ... O ostalih temeljnih organizacijah ne bi govorili, saj so mesečni operativni plani izpolnjeni. Vseeno bi izdvojili Tapetništvo, kjer je proizvodnja po začetnih težavah ugodneje stekla in lahko pričakujemo, da bo dala tudi boljše rezultate v letu 1979.
PRODAJA
Prvo letošnje tromesečje je bilo za prodajo pohištva dokaj ugodno. Povpraševanje se sicer umirja v primerjavi z lanskim letom, vendar so doseženi rezultati približno enaki načrtovanim. Kot izredno kon-junkturno lahko ocenimo tržišče vseh primarnih izdelkov, predvsem pa ivernih plošč.
Ker so nastajale težave z nekaterimi velikimi trgovskimi hišami, je prodaja skušala navezati stike z manjšimi, kar pa izpada ni nadomestilo v celoti. Rezultati v naših trgovinah so nekoliko boljši od prodaje ostalim kupcem. To kaže, da je prodaja ob boljši ponudbi v urejenem okolju kljub enakim cenam s konkurenco lahko zelo uspešna. Primerjava fizične realizacije važnejših izdelkov prvega tromesečja letošnjega leta z istim obdobjem lani je naslednja:
Naziv	Leto 1978	Leto 1979	Indeks
kuhinje	23.338 kom	34.557 kom	148
Katarina	24.808 kom	27.182 kom	110
Zala	24.582 kom	37.316 kom	152
stoli	19.811 kom	20.200 kom	102
Mojca	2.009 kom	4.066 kom	202
garniture	89 koin	303 kom	309
SKUPAJ	94.646 kom	123.644 kom	131
Rezultati bi bili nekoliko boljši v TOZD Pohištvo in TOZD Masiva, če ne bi prišlo do pomanjkanja miz za jedilnico Jasna in pri programu 12 ST. Tudi v Tapetništvu je pomanjkanje ogrodij za garniture, spremenjena struktura prodaje elementov in občasno pomanjkanje blaga pa je povzročilo desortiranost.
Pri prodaji primarnih izdelkov so bile planske obveze v celoti izpolnjene, razen pri ivernih ploščah. Razveseljivo je, da nam je prvič, odkar obratuje linija za oplemenitenje izvernih plošč, uspelo zbrati dovolj naročil za obratovanje v dveh izmenah. Pri neoplemenitenih ploščah pa so zastoji v proizvodnji povzročili neizpolnjevanje pogodb.
Nekoliko slabše je bilo z izvozom, predvsem finalnih proizvodov. Eden od vzrokov je v tem, da smo imeli konec lanskega leta premalo naročil za lansiranje. Posebno pada povpraševanje po glasbenih omaricah iz TOZD Jelka in po stolih 530 iz TOZD Žagalnica, kjer bo treba poiskati ustrezne nadomestitve. Uspešno pa teče ta izvoz v TOZD Masiva in izvoz žaganega lesa.
Še nekoliko o osebnih dohodkih. Le-ti so se gibali:
tozd	I-III. 78	Plan 79	I-III. 79	Indeks 79:78	Indeks na plan
Pohištvo	4.277	5.361	5.080	118	94,7
Masiva	4.101	5.272	5.278	128	100,1
Žagalnica	4.199	5.226	5.057	120	96,7
Gaber	4.194	5.263	5.285	126	100,4
Iverka	5.327	6.726	6.269	117	93,2
Tapetništvo	4.348	5.133	4.885	112	95,1
Jelka	4.346	5.510	5.450	125	98,9
Prodaja	5.480	6.815	6.575	120	96,4
SD	5.806	7.217	6.780	117	93,9
SKUPAJ:	4.546	5.711	5.493	120	96,2
Rast je v primerjavi z istim lanskim obdobjem torej precejšnja, s čimer smo delno nadomestili manjši porast v letu 1978. Pri tem Pa je porast po temeljnih organizacijah precej različen in s tem tudi sodeganje plana.
P. Oblak
Predsednik izvršnega sveta SR Makedonije tov. Blagoj Popov si je z zanimanjem ogledal našo IVO
Brestu še ena nagrada
Na letošnjem mednarodnem sejmu pohištva in stanovanjske opreme, ki je bil v Slcoplju od 23. do 29. marca na 25.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora, so se predstavili številni proizvajalci pohištva iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Brest je razstavljal v okviru Slovenijalesa na površini 60 kvadratnih metrov.
Obiskovalcem sejma smo predstavili sestavljivi sistem sobnega pohištva KATARINA BL, kuhinji BREST 04 in 06, sedežni garnituri IVA in MOJCA ter jedilnici 12 JM in 12 ST.
Na sejmu nismo predstavili celotnega proizvodnega programa, vendar je bilo za razstavljene Brestove izdelke veliko zanimanja med obiskovalci in poslovnimi partnerji. V središču pozornosti je bila sedežna garnitura IVA, ki je dobila tudi eno izmed tradicionalnih nagrad »SREBRENI MOST« za estetsko in funkcionalno oblikovanje.
Med številnimi obiskovalci sejma so bile tudi pomembnejše družbeno-politične osebnosti, med njimi tudi predsednik izvršnega sveta SR Makedonije tovariš Blagoj Popov. Tovariš Popov je ob ogledu našega razstavnega prostora pokazal izredno zanimanje, zlasti pa za sedežno garnituro IVA, na kateri je nekaj časa posedel in povedal, da se na njej človek lahko lepo odpočije.
Ker se na tem sejmu nismo predstavili z našim celotnim pro-
izvodnim programom, si obiskovalci niso mogli ustvariti prave podobe o tem, kaj Brest je in kaj proizvaja. Na sejem se tudi organizacijsko nismo dovolj pripravili (nismo imeli propagandnega gradiva — prospektov, zastavic, reklamnih tabel, nalepk, značk). Ta, na videz malenkosten spodrsljaj lahko vpliva tudi na prihodnje uveljavljanje Bresta na tem področju, na katerem bi morali prek predstavniške mreže prodati za približno 2 milijardi starih dinarjev naših proizvodov, v salonu pohištva v Bitoli pa še približno eno milijardo. Vsekakor tako obsežne prodaje Brestovih izdelkov ne gre podcenjevati in bi morali zato mednarodnemu sejmu pohištva na tem področju posvetiti znatno več pozornosti.
Ob letošnjih ugotovitvah predlagam naslednje: Če namerava Brest tudi v prihodnje razstavljati na tem sejmu, naj prikaže celotni proizvodni program in organizira reklamo in propagando, ali pa naj sploh ne razstavlja.
K. Kostov
Nova prodajalna v Banja Luki
V	Banja Luki, mestu s približno 120.000 prebivalci bomo 7. maja pričeli s prodajo pohištva v naši šesti lastni prodajalni. Prodajni prostor — le-ta meri približno 70 kvadratnih metrov — je v pritličju zasebne hiše, ki stoji ob severni vpadnici v mesto. Je povsem urejen, ogrevan in ima telefonski priključek. Prodajalna, ki smo jo vzeli v najem, je sicer nekoliko majhna za predstavitev celotnega Brestovega programa, vendar pa razpored prostorov omogoča postavitev enega od ambientov za vse pohištvene programe. Za otvoritev smo že dobili vsa potrebna soglasja in sklenili ustrezne pogodbe.
V	bližini prodajalne je manjši skladiščni prostor (okrog 200 kvadratnih metrov), ki je last srednje šole. To skladišče, ki ga bo potrebno nekoliko preurediti, ko bomo sklenili najemno pogodbo, bo omogočilo, da bo prodajalna že takoj na začetku imela ugodne pogoje za svoje delo.
Pričakujemo, da bo zaradi premajhnega časa za priučevanje novo sprejetih delavcev na naš način poslovanja, nekaj administrativnih težav. Zato bo za začetek nujna pomoč delavcev iz trgovine v Cerknici. Kljub težavam
in majhnemu prostoru računamo, da bo prodajalna že letos naredila okrog 7 milijonov dinarjev prometa. Menimo, da bo kasneje porasla tudi prodaja pri lokalni trgovski mreži in da bomo tako povečali prodajo v kraju, kjer do sedaj skoraj nismo bili prisotni.
F. Mele
Na sejem v Zagreb
Petek, 20. aprila. Peljemo se proti Zagrebu po dokaj prazni cesti, kar sicer ni običajno. Vse je bolj zeleno kot pri nas, čeprav je »slanca pala na zelene travnike«. V motelu na Čatežu, kjer je obvezen postanek za toplo malico, je na pol prazno — kot da ne bi bilo spomladanskega zagrebškega velesejma. Običajno je živžav in komaj prosta miza na Čatežu naznanjajo živahno poslovnost sejemske prireditve. Pred sejmom ni zadrege za parkiranje, na poti do našega razstavnega paviljona komaj srečaš kakšnega človeka. Mrtvo, po »štandih« ne vidiš nobenih poslovnih znancev. Povsod tiho, pusto, še ciganov, ki vedno punu-jajo svoje žvrgelače, kičasto robo, ni nikjer.
Kaj se dogaja s spomladanskim sejmom v Zagrebu? Ali je tako le prvi otvoritveni dan in se bo v prihodnjih dneh razvilo živahnejše poslovno življenje? Upajmo, sicer ne bo izpolnil pričakovanj in opravičil visokih stroškov za sodelovanje, ki jih imajo z njim proizvodne organizacije.
Letos praznuje Zagreb celo 70-letnico svojih sejemskih prireditev in ob tem je bilo izrečenih mnogo visokoletečih besed, ki naj bi našle trdna tla v obliki pomembnih komercialnih dogovorov. Ali bo tako? V svetu se že nekaj let uveljavljajo bolj strogo specializirani sejmi in razstave, ki imajo svoj krog stalnih obiskovalcev — poslovnežev in ki dosegajo pričakovane komercialne učinke. Zagrebški spomladanski »malo za vsakega nekaj« ie verjetno v agoniji in bo v taki obliki bržkone sčasoma umrl. Sicer je pa to problem za to poklicanih, mi pa se ozrimo po letošnji pohištveni beri, za katero se lahko takoj reče, da ni ravno bogata.
Na splošno je moč ugotoviti, da novosti ni, da so se pohištve-niki »izstreljali« že novembra v Beogradu, v Zagrebu pa, če sploh nastopajo, ponavljajo jesensko »uprizoritev«, morebitne novosti pa verjetno štedijo za junijski sa Ion v Ljubljani. Kar simpatičen izbor novih spalnic je prikazal Meblo, ostali vidni proizvajalci sicer tudi nčkaj novih prijemov, ki pa niso toliko prodorni, da bi jih morali posebej omenjati.
Brest se je na svojem stalnem razstavnem prostoru predstavil tako kot se taki proizvodni organizaciji spodobi. Novi Katarini, begunjska in cerkniška, zavzemata vidno mesto in tako opazno re-prezentirata naš prihodnji vodilni proizvodni program. Redki prvi obiskovalci, ki so nas obiskali, pa tudi že prvi trgovci, so se o njiju pohvalno izražali, hkrati pa izražali bojazen o prihodu le-teh na tržišče ob nepravem času (čas pred sezonskimi dopusti, novi kreditni pogoji). Po mojem mnenju smo se z novima Katarinama spet povzpeli med vodilne jugoslovanske proizvajalce pohištva
(Konec na 3. strani)
Nova izvedba naše KATARINE
O svobodni menjavi dela na Brestu
r j?*5 ' «* *
S samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela in o ureditvi drugih razmerij med delovno skupnostjo Skupnih dejavnosti in temeljnimi organizacijami združenega dela smo se v letu 1977 sporazumeli o razmerjih, ki se nanašajo zlasti na:
—	vrste del skupnega pomena, ki jih opravlja delovna skupnost,
—	temeljna izhodišča glede sestave del oziroma nalog in glede na kvalifikacijske strukture kadrov v delovni skupnosti,
—	vsklajevanje dela med poslovodnim organom delovne organizacije in vodjo delovne skupnosti,
—	osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti,
—	pravice, ki jih ima delovna skupnost pri odločanju o sredstvih,
—	odgovornost delovne skupnosti,
—	način reševanja sporov, ki bi nastali v zvezi s tem sporazumom.
Proizvodne temeljne organizacije so se glede na gospodarnost opredelile, kaj sodi med zadeve, ki so skupnega pomena za celotno delovno organizacijo. To so opravile s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo.
S spremembo samoupravnega sporazuma so določile, katere od teh nalog opravlja temeljna organizacija združenega dela Prodaja in katere delovna skupnost Skupnih dejavnosti.
Podrobneje so določena dela in naloge, ki jih opravljata Prodaja in Skupne dejavnosti s posebnim samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela med njima in proizvodnimi temeljnimi organizacijami. Tako so v tem sporazumu opredeljene naslednje vrste del skupnega pomena, ki jih opravlja delovna Skupnost skupnih dejavnosti:
—	raziskovalna in strokovno razvojna dela,
—	projektiranje,
—	strokovna dela v zvezi z investicijami in vzdrževanjem,
—	planska dela,
—	ekonomsko finančna dela,
—	računovodska, knjigovodska in druga evidenčna dela,
—	analitska dela,
—	dela kadrovske funkcije,
Na sejem v Zagreb
(Nadaljevanje s 3. strani)
in upajmo, da nam bo prodaja le-teh stekla, če ne prej, pa v jesenskem času.
S kuhinjami smo tudi lepo nredstavljeni in mislim, da s svojo raznoliko površinsko obdelavo zadovoljujejo zahtevnost in okus najširšega sloja prebivalstva. H kuhinjam se je skladno ujel Martinjak z jedilnimi garniturami, Marof na je prispeval jedilne mize M-77 in stol No. 530. Med sedežnimi garniturami vzbuja posebno pozornost IVA bodisi po videzu oziroma izdelavi, bodisi po izboru tapetniškega blaga. K celovitemu prijetnemu videzu razstavnega prostora so znova prispevali hrastniški »Sijaj« s svetlobnimi telesi, kranjski »Ibi«, »Induplati« z Jarš pa z zavesami in namiznimi pregrinjali.
Tehnično-s trakovno oceno prepuščam strokovnjakom. Nanizal sem le bežna opažanja s prvega uvodnega dne zagrebškega velese ima. ko še običa jne šolske mla-deži ni bilo na ogled. Upajmo, da bo v naslednjih dneh bolje. S predstavljenim programom imamo osnovo za tako pričakovanje in mislimo, da komercialni učinek ne bo izostal.
J. Lavrenčič
lu,
dela službe varnosti pri de-
—	splošno varstvena dela,
—	informiranje in stiki z javnostjo,
—	dela elektronske obdelave podatkov,
—	splošno upravna in pravna dela,
—	strokovna dela vrednotenja del,
—	administrativna dela,
—	dela nabavne funkcije na domačem trgu in v zunanjetrgovinskem poslovanju,
—	dela izvozne funkcije,
—	druga skupna oziroma pomožna dela.
Skupni delavski svet določi osnovno organizacijsko strukturo skupnih dejavnosti tako, da določi službe in njihov okvir dela.
Dela in naloge Skupnih dejavnosti so torej dogovorjena s samoupravnim sporazumom. Obseg dela in nalog oziroma program dela Skupnih dejavnosti po organizacijskih enotah pa je odvisen od ciljev, ki jih sprejmejo vse temeljne organizacije združenega dela v svojih programih in od ciljev skupne poslovne politike delovne organizacije.
Zato je potrebno sočasno planiranje. Plan investicij, plan proizvodnje, plan prodaje in tako naprej bistveno vplivajo na obseg posameznih nalog. Posamezne funkcije so organsko med seboj tako povezane, da vplivajo na končni rezultat. Le vsklajeno delovanje vseh, ki opravljajo dela in naloge, od neposrednega proizvodnega dela, dela v strokovnih in pomožnih službah temeljne organizacije združenega dela, do dela v temeljni organizaciji v Prodaji ali v delovni skupnosti Skupnih dejavnosti, omogoča kar največji dohodek.
Delavci delovne skupnosti skupnih služb s svojim delom prispevajo k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in interesov temeljnih organizacij.
Istočasno, ko sprejemamo plan v temeljnih organizacijah, se odločamo tudi o svobodni menjavi dela med delavci delovne skupnosti in delavci temeljnih organi zacij.
Podlaga za to je ovrednoten program dela delovne skupnosti po vseh organizacijskih enotah in stroškovnih mestih. Na planskem posvetovanju z delavci posameznih temeljnih organizacij se opravi že pri pripravi osnutka prvo vsklajevanje.
Celotni prihodek delovne skupnosti se giblje v odvisnosti od doseženega dohodka vsake temeljne organizacije.
To pomeni, da je planski prihodek, planski cilj in da je končni prihodek odvisen od tega, kako smo gospodarili vsi, delavci v temeljni organizaciji in v Skupnih dejavnostih. V programu dela delovne skupnosti vsaka služba opredeli dela in opravila vrste stroškov ter potrebno število ur za posamezno temeljno organizacijo.
Iz skupno ugotovljenega programa temeljne organizacije potrjujejo tudi letni načrt delovne sile.
Delavci temeljnih organizacij, ki sodelujejo v programiranju dela delovne skupnosti skupnih služb in na posvetih, ko se pripravlja plan za naslednje obdobje, bi lahko v svojem okolju bolj temeljito in vsestransko obveščali delavce o svobodni menjavi dela, o vrsti in obsegu ter potrebnosti posameznih del ter o prispevku delovne skupnosti Skupnih dejavnosti k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in interesov temeljnih organizacij, saj so dobili dovolj obširno gradivo.
Miselnost, da nekateri ustvarjajo in drugi trošijo, je še povsod prisotna. Z izgrajevanjem celotnega sistema svobodne meniave dela, z večjo medsebojno obveščenostjo in tudi s kvalitetnejšim delom bomo postopoma nresegali to miselnost in tudi vplivali na boljše medsebojne odnose in na večje zaupanje. Preseganje tega pa pomeni tudi ugodnejše pogoje za ustvarjanje večjega dohodka in večjega osebnega dohodka.
Operativno planiranje del in nalog ter tromesečno ocenjevanje izpolnjevanja nalog v Skupnih dejavnostih je možnost, da sproti ocenjujemo količino in kvaliteto opravljenega dela in da vplivamo na prizadevanje vsakega delavca, da dela opravi v roku in kvalitetno.
Celovita ocena uspešnosti dela posameznih služb je mogoča, saj se uspeh odraža v končnem rezultatu vsake temeljne organizacije. Tako smo lahko ocenili delo posameznih služb tudi ob zaključnem računu preteklega leta in ugotovili, da so se rezultati gibali v okviru planskih predvidevanj. Z ustvarjalnim izhodiščem bomo lahko različne interese ob strpnosti sproti vsklajevali; posebno pa bo to potrebno sedaj, ko pripravljamo srednjeročni program razvoja za prihodnje obdobje.
J. Hren
LETOŠNJA RAZPRODAJA
Letošnja razprodaja pohištva je bila od 14. do 21. aprila v prostorih naše delavske restavracije. Njen cilj je bil, razprodati opuščene programe iz vseh Brestovih temeljnih organizacij.
Zanimivo za letošnjo pomladansko razprodajo je bilo, da je bilo zanjo izredno veliko zanimanje, saj smo že prvi dan razprodaje prodali skupaj s salonom pohištva za 100 starih milijonov dinarjev izdelkov.
Zato so imeli največ zaslug delavci, ki so sodelovali pri razprodaji in delavci, ki so delali v salonu. Pri tem je potrebno omeniti, da je znalo osebje kljub celodnevnemu delu vsakemu kupcu svetovati in prisluhniti težavam,
ki jih ni malo, kadar opremljamo stanovanje. Tudi ostale službe so se izkazale, predvsem skladiščne, saj so skrbele za sprotno odpremo.
Glede na količino prodanega pohištva ter na število obiskovalcev lahko ocenimo letošnjo razprodajo kot zelo uspešno. Pomembna je predvsem zato, ker smo v veliki meri razprodali pohištvo iz opuščenih programov, uspešna pa tudi zato, ker je izredno veliko obiskovalcev obiskalo tudi salon in se je tako povečala prodaja tudi v njem.
Ob tej priložnosti so se kupci prepričali o naši kvalitetni proizvodnji pohištva.
D. Kraševec
Gorenjski sejem
Kranj ima bogato sejemsko tradicijo, ki po svoje vpliva na sodobni poslovni učinek Gorenjskega sejma. Zaradi ugodne lege na meji med Avstrijo in Italijo, neposredne bližine letališča, avtobusne postaje, železnice, pomeni šest osrednjih sejemskih prireditev priložnost za večje uveljavljanje našega gospodarstva na domačem in tujem trgu.
Od 6. do 16. aprila smo tudi mi sodelovali z našimi izdelki na XVIII. mednarodnem kmetijskem in gozdarskem seimu. Sejem je druga naj večja takšna dejavnost v Jugoslaviji. Na njem so razstavljali in prodajali sodobne kmeti i ške stro je, stroje za pridobivanje hrane, mlekarske in drage prehrambene izdelke, blago široke porabe za opremo kmetijskih gospodarstev in opremo stanovanj.
Razstavljali smo v sklopu trgovskih organizacij, ki redno sodelujejo na sejmih in sicer Mercatorja iz Tržiča, Zarje iz Jesenic, Slovenijalesa iz Vižmarij, Kokre

%
iz Kranja in Lesnine iz Kranja. V razstavnih prostorih smo predstavili vse naše izdelke v različnih postavitvah. Kupcem so bila na voljo vsa pojasnila in nasveti v zvezi z nakupom pohištva.
Ker stalno nastopamo na sejmih in razstavah, nam to zagotavlja, da so kupci seznanjeni z izbiro in kvaliteto naših izdelkov. Pohištva ljudje ne kupujejo vsak dan, zato si stranke večkrat ogledajo različne razstavne prostore in postavitve le-teh primerjajo s svojim prostorom, ki naj bi ga opremile.
Nesmiselno je takoj po zaključku nekega sejma ugotavljati njegovo uspešnost samo po številu prodanih elementov med prodajno akcijo. Če so bili kupci zadovoljni z informacijami, ki so jih bili deležni ob obisku sejma, v kar ne dvomimo, lahko pričakujemo naročila tudi po zaključku sejma.
M. Zakrajšek
O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU
Na razširjeni seji Brestove konference sindikata so pretekli teden razpravljali o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju, ki bo v javni razpravi do konca maja. Javna razprava bo po vseh organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in v vseh drugih samoupravnih sredinah.
Zakon o usmerjenem izobraževanju je osrednji akt za temeljito preobrazbo srednjega in visokega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Sprejet naj bi bil še letos, tako da bi lahko že v šolskem letu 1980^81 prešli na usmerjeno izobraževanje.
Razprava bo usmerjena predvsem na predlog »nomenklature lesarskih poklicev«, ki sta ga pripravila splošno združenje lesarstva Slovenije in izobraževalna skupnost Slovenije. O njej bo tekla raznrava tudi v vseh drugih lesarskih organizacijah združenega dela. Vprašanje je tudi locira-nost šole za Brestove lesarske kadre in način financiranja za izgradnjo sedemtisočdvesto kvadratnih metrov šolskega prostora, ki je pogoj za uvajanje usmerjenega izobraževanja.
Z. Jerič
Priloga: OBZORNIK ZA OBČANE
Lansko gospodarjenje
Na splošno ugotavljamo, da je gospodarstvo v naši občini doseglo lani relativno dobre rezultate. Relativno zato, ker večina kazalcev gospodarjenja kaže na ugodno gospodarsko rast, hkrati pa ti rezultati ne omogočajo večjih vlaganj v razširjeno reprodukcijo. Rezultati lanskega gospodarjenja, merjeni z družbenim proizvodom, kažejo primerjalno s srednjeročnim programom razvoja občine, da se družbeni proizvod giblje v skladu s predvidevanji. Družbeni proizvod je namreč v letu 1978 za 37 odstotkov višji od doseženega v letu 1977. Z izločitvijo vpliva gibanja cen izračuni kažejo, da je povprečni letni porast družbenega proizvoda v obdobju triletne realizacije srednjeročnega programa dosežen s planirano realno stopnjo rasti v okvirni višini 9 odstotkov.
PROIZVODNJA
Vrednostni prikaz proizvodnje kaže lani za 19 odstotkov. Zanimiv bi bil podatek o fizičnem porastu proizvodnje, žal pa teh podatkov ni. Po sredi so tudi objektivne težave kot so spreminjanje programov proizvodnje, različna gibanja cen posameznim izdelkom in podobno. Letni plan proizvodnje pa kljub ugodni rasti ni bil dosežen in je za 4 odstotke pod predvidenim.
Močno je proizvodnja porasla v Kovinoplastiki Lož — TOZD Roto Nova vas in v Avtomontaži Cerknica. Obe sta presegli lansko proizvodnjo za približno dvainpol-krat. TOZD Roto Nova vas je povečal proizvodnjo zato, ker je bilo leto 1977 uvajalno leto, leta 1978 pa so bile kapacitete polno izkoriščene ob osvojitvi dodatnega proizvodnega programa. TOZD Avtomontaža pa je povečala proizvodnjo z novim programom in večjim številom zaposlenih.
Kaže, da tudi letos ne bo šlo brez tako imenovanih metodolo-ško-knjigovodskih sprememb, ki vselej zameglijo primerjalne analize.
Obveznosti iz tako oblikovanega dohodka so porasle za 43 odstotkov. Predvsem so v skladu s porastom dohodka porasle davčne obveznosti (davek od dohodka).
Primerjave rasti dohodka (za 39 odstotkov), obveznosti iz dohodka (za 43 odstotke) ter rasti osebne in skupne porabe v čistem dohodku (za 37 odstotkov) kažejo, da se je lani naše gospodarstvo ponašalo gospodarno. Manjši porast osebne in skupne porabe kot porast dohodka je nesporno kazalec, ki kaže na tako ugotovitev. Seveda pa taka ocena ne more veljati za udeležence v delitvi izven gospodarstva, kar se kaže v obveznostih iz dohodka, ki so naraščale hitreje od njihove rasti.
CISTI DOHODEK
CELOTNI PRIHODEK
Celotni prihodek smo lani ugotavljali nekoliko drugače kot v preteklih letih, vendar spremembe niso bistveno vplivale na višino ter na primerjavo z letom 1977.
Celotni prihodek je lani porasel za 27 odstotkov, v primerjavi z letnim planom pa za en odstotek. V strukturi celotnega prihodka se kaže hitrejša rast prodaje na domačem trgu, medtem je izvoz manjši.
Za prodajo na domačem trgu je bila še vedno značilna dokaj nizka konjunktura, podprta s kreditno monetarnimi ukrepi.
Gospodarstvo se je v iskanju možnosti za večji dohodek usmerjalo nekoliko bolj na domače tržišče. Pritiski na porast cen so bili prisotni tudi v gospodarstvu naše občine. Predvsem je šlo za ublažitev pritiska višjih cen surovin in reprodukcijskih materialov, obenem pa za ustvarjanje možnosti za višje osebne dohodke. Težnje po večji inflaciji se nadaljujejo tudi v letu 1979, kar bo nedvomno zahtevalo ukrepe predvsem na področju vseh oblik porabe. Ker tej stopnji inflacije ni sledil tudi tečaj dinarja do tujih valut, je nastala prevelika razlika med domačo in izvozno ceno, kar je oviralo naraščanje izvoza predvsem na konvertibilna področja.
Pri izvozu na vzhodna tržišča se je gospodarstvo srečevalo z že več let znanimi težavami. Predvsem gre za vprašanje blagovnih list (omejevanje uvoza) in več let (plansko obdobje) nespremenjene cene.
dohodek
Primerjava z letom 1977 kaže, da je dohodek porasel za 39 odstotkov, kar naj bi pomenilo, da so porabljena sredstva (stroški poslovanja) naraščali počasneje od celotnega prihodka. Vendar je taka trditev zelo sporna, ker je zaradi sistemskih sprememb v načinu knjigovodskega evidentiranja dohodka prišlo do podvojitve dohodka TOZD, namenjenega za financiranje delovnih skupnosti skupnih služb (celotni prihodek delovne skupnosti). Stvaren prikaz bi po naši oceni pokazal celo nekoliko višjo rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka.
Čisti dohodek je zaradi hitrejše rasti obveznosti iz dohodka naraščal počasneje od dohodka in je višji za 37 odstotkov.
V strukturi delitve čistega dohodka so se povečala sredstva rezerv zaradi višjega dohodka in zaradi spremenjenih stopenj, ki jih določa zakon. To je sicer ugodno, če upoštevamo, da so .se skladi rezerv ponekod v zadnjih letih nekoliko znižali zaradi po-
rivanja izgub, seveda pod pogo-em, da jih gospodarstvo, dokler o sredstva prosta, lahko uporabi ;ot obratna sredstva.
Delitev kaže, da so se v struk-uri čistega dohodka znižala sred-tva za razširitev materialne podžge dela (poslovni sklad), zlasti e, ko ugotavljamo, da so se redstva pospešene amortizacije nižala za okrog 12 odstotkov.
Pri tem velja opozoriti, da so v loslovnem skladu tudi obvezno-ti iz združevanja sredstev po prejetih samoupravnih sporazu-nih in družbenih dogovorih (raz-oj železniških zmogljivosti, raz-oj cestnega omrežja, izgradnja nergetskih objektov) ter po za-;onskih določilih (posojila za ne-azvita področja).
AKUMULACIJA
Če poslovnemu skladu dodamo še amortizacijo po predpisanih stopnjah in pospešeno amortizacijo, govorimo o akumulaciji. Leta se je v letu 1978 povečala za 14 odstotkov in znaša 167 milijonov dinarjev. Pri tem opozarjamo na obveznosti iz poslovnega sklada (zaradi teh obveznosti se dejansko razpoložljivi poslovni sklad bistveno zmanjša). Kljub upoštevanju celotnega poslovnega sklada in ob enakem deležu osebnih dohodkov in skupne porabe v čistem dohodku, pa ugotavljamo, da je rast dosežene akumulacije znatno počasnejša od rasti dohodka (dohodek je višji za 39 odstotkov, akumulacija pa višja za 14 odstotkov).
Reproduktivna in akumulativna sposobnost gospodarstva kljub »vztrajnemu« boju za brzdanje pretiranega obremenjevanja gospodarstva in za izboljšanje njegovega položaja v celotni delitvi torej iz leta v leto pada. Posledice se delno kažejo v osebnih dohodkih v gospodarstvu, večji del pa v reproduktivni sposobnosti gospodarstva. Nedvomno se tak položaj gospodarstva odraža tudi v investicijski politi-
Ob praznikih bo odprta asfaltirana cesta Cajnarje—Selšček
v občini
ki, saj danes ugotavljamo, da investicijske naložbe, opredeljene v srednjeročnem programu razvoja občine, kasnijo.
Ob tako osiromašenih sredstvih, ki ne zadoščajo niti za pokrivanje povečanja obratnih sredstev iz naslova inflacijskih gibanj, je jasno, da gospodarstvo pada v vedno večje dolgove in da sta njegovo sprotno poslovanje in reprodukcija vedno bolj odvisna od bančnih kreditov.
Še na nekaj velja posebej opozoriti. Po nekaj letih spremljanja poslovanja našega gospodarstva lahko z veseljem ugotavljamo, da letos nobena temeljna organizacija združenega dela ni poslovala z izgubo.
OSEBNI DOHODKI IN SKUPNA PORABA
Skupna poraba je v letu 1978 bistveno porasla, ker je večina temelj anih organizacij v skladu z zakonom izdvojila dvakratni znesek sredstev za pokrivanje regresa za prehrano med delom.
Neto mesečni osebni dohodki na zaposlenega so v letu 1978 porasli za 14 odstotkov, medtem ko so se prispevki iz osebnih dohodkov povečali za 25 odstotkov. Življenjski stroški štiričlanske družine so v letu 1978 porasli za 15,7 odstotka, kar pomeni, da so realni osebni dohodki delavcev v gospodarstvu padli lani za 1,7 odstotka.
Republiško povprečje osebnih dohodkov v gospodarstvu je znašalo leta 1978 5.730 dinarjev in leta 1977 4.693 dinarjev. To pa pomeni, da so bili osebni dohodki gospodarstva v občini Cerknica leta 1977 za 6 odstotkov in leta 1978 za 12 odstotkov nižji od republiškega povprečja. Glede na dosežene rezultate poslovanja kaže taka razporeditev čistega dohodka za osebne dohodke na zelo gospodarno obnašanje pretežne večine temeljnih organizacij združenega dela. Vsekakor računamo, da se bodo letos odnosi v delitvi nekoliko spremenili v prid hitrejše rasti osebnih dohodkov.
SREDSTVA
V drugi polovici leta 1978 se je začelo gospodarstvo zopet ukvarjati z nelikvidnostjo, ki se je zlasti zaostrila v prvih letošnjih mesecih. To je vsekakor problem, ki bo imel posledice v zagotavljanju dinamike investicij, če ne celo pri odločitvah za uresničevanje investicijskih programov iz srednjeročnega plana.
Zaloge obratnih sredstev (surovin, repromaterialov, drobnega inventarja, nedokončane proizvodnje, polizdelkov in gotovih izdelkov) so porasle za 40 odstotkov, tako da so znašale konec leta 1978 775 milijonov dinarjev.
Četrtino vseh zalog ob koncu leta 1978 pomenijo zaloge gotovih izdelkov, medtem ko so znašale zaloge gotovih izdelkov konec leta 1977 31,4 odstotka vseh zalog.
Gospodarstvo je vprašanje zagotavljanja sredstev reševalo
Po izvolitvi organov konference je bil sprejet statutarni sklep o sestavi in delegiranju delegatov v občinsko konferenco SZDL. Občinsko konferenco SZDL sestavlja 64 delegatov in sicer izvolijo krajevne konference SZDL 25 delegatov, občinske družbenopolitične organizacije 23 delegatov, občinske družbene organizacije, društva in druga združenja občanov in delovnih ljudi pa 16 delegatov. Zaradi posebnih pogojev dela in oddaljenosti od sedeža krajevne skupnosti so se občani v dveh krajevnih skupnostih in sicer zaselkov okrog Otav in vasi Babno polje odločili, da oblikujejo samostojno krajevno konferenco SZDL, tako da imamo sedaj v sedmih krajevnih skupnostih devet krajevnih konferenc SZDL.
Poročilo o delu občinske organizacije SZDL v preteklem mandatnem obdobju je zelo realno prikazalo delo te organizacije v preteklih štirih letih in sicer od težav na začetku do uspehov pri razreševanju družbenopolitičnih, gospodarskih, infrastrukturnih in drugih vprašanj, ki spremljajo naš družbeni razvoj.
V preteklem mandatnem obdobju se je ob uveljavljanju in krepitvi smeri razvoja političnega sistema samoupravljanja tudi socialistična zveza oblikovala delegatsko, s čimer je postala
predvsem s tujimi viri, ki so zastopani s 60 odstotki. Lani so se viri sredstev povečali za 39 odstotkov. Največ so se povečali kratkoročni krediti (do enega leta) in sicer kar za 78 odstotkov.
D. Mlinar
usklajevalec akcij in političnega dela.
Socialistična zveza je v tem štiriletnem obdobju opravila predvsem pomembne naloge na področju delegatskih razmerij, šolstva, kmetijstva, obveščanja, splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Seveda se je vključila tudi v široko politično akcijo za izgradnjo in posodobitev republiških in regionalnih cest, ki je v občini uspela kljub temu, da so posamezniki v tej akciji stali ob strani. Vse solidarnostne akcije za Kozjansko, Posočje in tudi prejšnje so uspevale brez pridržkov ali negodovanj in tako lahko ob tem ugotovimo, da so delovni ljudje in občani za solidarnost, če so jim prikazana jasna izhodišča in cilji.
V razpravi so bila osvetljena še nekatera vprašanja, katerim bo treba v prihodnje posvetiti vso pozornost. Reševanje teh nakazanih vprašanj je treba vključiti v program dela občinske organizacije SZDL v novem mandatnem obdobju.
Po poročilih in razpravi je konferenca sprejela razrešnico dosedanjih organov občinske konference SZDL in na podlagi poročila volilne komisije izvolila nove organe. Na koncu je konferenca sprejela še programska izhodišča za delo občinske organizacije SZDL v naslednjem obdobju.	A. Perčič
Zastavili so si nove naloge
VOLILNA KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Preteklo je še eno štiriletno obdobje dela občinske organizacije SZDL, zato je bila 20. aprila volilna konferenca te frontne organizacije delovnih ljudi in občanov.
Nova proizvodna hala KARTONAŽE na Rakeku
Se so slabosti
POSVET O DELOVANJU DELEGATSKEGA SISTEMA
Predsedstvo skupščine SR Slovenije je v februarju, marcu in aprilu v dogovoru z republiško konferenco SZDL organiziralo v regijskih središčih posvete o delovanju delegatskega oziroma skupščinskega sistema. Tak posvet je bil v prvi polovici aprila tudi za notranjsko-
Nova lekarna v Cerknici (odprta bo 9. maja)
Logatec in Cerknica na TV
kraško regijo v Postojni.
Osnovni namen posveta je bil, ugotoviti oziroma opozoriti na pomanjkljivosti, ki ovirajo neposredno delovanje skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela republiške skupščine, vendar je temeljita razprava zajela celovitost delegatskih odnosov od nastajanja pobud pa vse tja do spremljanja uresničevanja delegatskih odločitev.
Letos so republiške in z njo tudi občinske skupščine prešle na letno programiranje svojega dela. Letni programi dela (skupščina občine Cerknica ga je sprejela februarja) pa še ne predstavljajo celotne družbeno-poli-tične aktivnosti v občini, temveč ostajajo le programi občinske skupščine, njenih delovnih teles, izvršnega sveta in upravnih organov. Delegatske skupščine in družbenopolitične organizacije še niso uspele uskladiti programov dela oziroma časovno uskladiti obravnavo posameznih zadev, ki pa jih je v praksi veliko. To se najpogosteje kaže v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, ko delegati tega zbora ne prihajajo na seje s stališči, oblikovanimi v svojih družbenopolitičnih organizacijah, temveč zastopajo lastna mnenja in stališča, ki jih oblikujejo na podlagi osebne obveščenosti.
Prav delovanje delegatov v organih družbeno-političnih organizacij pa potegne za seboj vprašanje udeležbe na sejah zbora, saj se pojavi, sicer redko, tudi vprašanje sklepčnosti.
Delegatska vprašanja so zelo redka in so najpogosteje vezana na interese iz vsakdanjega življenja delegatov, niso pa vezana na delovanje političnega sistema, družbenoekonomske odnose, varstvo človekovih pravic in obveščanje. Družbenopolitične organizacije še ne predstavljajo konference delegacij za družbenopolitični zbor občinske skupščine in bo potrebno to ustavno načelo uveljaviti pogosteje, ne samo v izjemnih primerih.
DELEGATI IMAJO LE SVOJA STALIŠČA
Ugotovljeno je bilo, da skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela republiške skupščine kot usklajevalno telo oziroma kot metoda dela za sodelovanje med republiško in občinsko skupščino še vedno prepogosto ostajajo brez stališč in smernic iz svojega okolja. V prvem letu novega mandata je sicer pri delu skupin delegatov opaziti napredek, ki pa vse prepogosto zajema samo organizacijsko plat njihovega delovanja.
Najpomembnejše zadeve iz programa republiške skupščine so sicer v programih dela občinske skupščine in so časovno usklajene z obravnavo v republiški skupščini. Tako le-ta nastopa kot konferenca delegacij za zbor združenega dela in zbor občin republiške skupščine, s tem pa se tudi oblikujejo stališča oziroma smernice za delo skupin delegatov, kar pa je ob nezadostni pomoči izvršnega sveta, upravnih organov in družbenopolitičnih organizacij še vedno premalo. Kljub dobri kadrovski sestavi se tako največkrat stališče skupin delegatov izoblikuje na podlagi lastnih mnenj članov skupin, česar pa ne moremo poistovetiti s stališčem občine kot družbenopolitične skupnosti oziroma njenega združenega dela.
ČASOVNA NEUSKLAJENOST
Pomemben je tudi čas, ki ga imajo na voljo delegati za ob-
ravnavo gradiva, saj odločilno pogojuje kvaliteto delegatskih odločitev. Zato je bilo na posvetu ugotovljeno, da mora biti 30-dnevni rok za obravnavo gradiva republiške skupščine le izjema; uveljavil naj bi se daljši rok, ki bi omogočil obravnavo gradiva v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Delegati so zoper hitri postopek pri sprejemanju aktov; le-ta naj bi bil samo, kadar gre za varnost oziroma obrambo in za sprejemanje ukrepov v primerih elementarnih nesreč. Prisotno je bilo tudi vprašanje obravnavanja strogo zaupnega gradiva, ki ga obravnavajo skupine delegatov samo v svojem okviru.
Pripombe so bile tudi na pre-obsežnost dnevnih redov, dolžino in pogostost sej. pa tudi na nepoznavanje poslovnika republiške skupščine oziroma njenih zborov. Povratne informacije o
delu delegatov na sejah zborov republiške skupščine se ustavijo v krogu skupin delegatov. Delegati so se izrekli tudi za dvofazno obravnavo gradiva na sejah delovnih teles republiške skupščine, saj je znano, da so njihovi predlogi, mnenja in stališča pogosto najbolj oprijemljiva informacija za oblikovanje stališč skupin delegatov.
Če skušamo vse ugotovitve s posveta prikazati v delovanju delegatskega sistema v naši občini, lahko strnemo, da smo lahko zadovoljni z aktivnostjo delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine, da pa je v delovanju družbenopolitičnega zbora občutno pomanjkanje stališč iz njegove »baze« in da so skupine delegatov pri oblikovanju stališč še vse prepogosto prepuščene same sebi.	A. Pavlič
Ni znano, ali je tako določil žreb ali pa sta to dva najbolj pogumna kraja v Sloveniji, saj sta prva nastopila v novi televizijski oddaji z naslovom »Slovenski kraji med seboj«. Oddaja je bila 20. aprila ob 20. uri. Pogum je bil res potreben, ampak ne nam, gledalcem pred zasloni, temveč nastopajočim, ki jih je bur-ja zastonj brila, da so bili njihovi nosovi rdeči celo v črnobeli tehniki. Z burjo se nekako ni ujemala nekakšna uvodna ameriška himna, ob kateri so se ogrele mlade Logatčan-ke; pa je menda bilo to zaradi naslednje oddaje — vserazumevajoče-ga šerifa Sama Mc Clauda, ki je taisti večer imel sitnosti s snežnim in svinčenim metežem v New Yorku.
Oddajo sta v živo vodila Dare Milič v Logatcu in Saša Veronik v Cerknici. Za začetek sta bila prika-
zana filmska opisa obeh krajev. Verjetno bi bilo mogoče v tem prvem —- nekoliko zgodovinskem stiku s krajem povedati nekoliko več in bolj pristnega. Zlasti v Logatcu so se televizijci nekoliko premalo potrudili.
V nadaljevanju pa je bilo vsega veliko in dovolj (preveč?) po številu utrinkov, nastopajočih in sekvenc in včasih kar obeh televizijskih voditeljev v isti mah. To vse ni preveč motilo. Videti pa je bilo, kako sta se voditelja oddaje bala, da ne bi dolgočasila gledalcev pred zasloni in
sta nastopajoče, utrinke in sekvence skrajševala, jih vljudno prekinjala in zašpiniia, čeprav včasih na škodo kaki zanimivosti, ki se je obetala.
Kaj smo zvedeli o Logatcu in kaj o Cerknici? Da sta kraja s podobnimi pogoji in težavami ter s podobnimi uspehi. Da so logaški gasilci strokovno boljši, cerkniški pa nemara bolj zviti. Pa nato košarkarji z moni-torskim izletom v Manilo, gozdarji, godbeniki in pevci, oba vložka o sodelovanju z zamejskimi Slovenci, jamarji, ribiči, polharji in lovci.
V oddaji je bilo seveda neizbežno tudi precej slovenskega »kdo bo koga?« Ej, so jo zagodli logaški ribiči cerkniškim. Ujeli so največjo ribo v zadnjih časih. Cerkničanom izpred nosa (revica se je očitno skrčila zaradi mraza na večer oddaje — k sreči le za en centimeter). No, pa še po nečem so v Logatcu pred Cerknico: imajo kar dve občinski hiši in še tretje pol. No, je pa v Cerknici toliko avtomobilov kot da se po dva Cerkničana odpeljeta na izlet s tremi ficki. Še dobro, da v Logatcu niso vedeli, kako se vozijo stanovalci iz petdeset do sto metro oddaljenih stanovanjskih blokov na delo z avtomobili.
Poskusimo končati z našo Terzin-ko kot se spodobi, čeprav še nismo omenili vsega.
Oddaja je pokazala, da se v obeh krajih veliko dogaja. Da vsak občan lahko »zajaše« svojega konjička. Ni pa povedala, kaj je tisto, kar nas pritegne k posameznim dejavnostim. Nekdo bi rad vedel, zakaj se jamarji izpostavljajo nevarnostim po drobovju matere zemlje, drugi, zakaj balinarji ure in ure gladijo svoje krogle, tretji naj bi pohvalil gasilce, ki veliko svojega prostega časa prostovoljno žrtvujejo za našo varnost.
Lovci so nekoliko, Lojze Perko pa na predvečer svoje 70-letnice, v celoti začutili, česa je oddaji o slovenskih krajih še potrebno poleg množičnosti podatkov in dogodkov. Čimvečje naravnosti in srca — ljubezni do kraja in ljudi, kjer si pognal korenine. »Ni lepših krajev in ne bolj čudovitih ljudi od Notranjčev,« je dejal naš umetnik in še dodal: »Danes sem star trideset, ne sedemdeset let.« Pa mu je kdo ugovarjal? Ne, kajti to je pomenilo, da ni lepših krajev od Slovenije in ne bolj čudovitih ljudi od Slovencev in še, da ni lepših krajev od Jugoslavije in tako naprej ... Pravzaprav je bilo slišati: »Ljubimo svojo domovino in človeka v nas!«
NOVO PREDSEDSTVO OBČINSKE KONFERENCE SZDL
1.	Otoničar Janez — predsednik, BREST Cerknica
2.	Plos Tone — podpredsednik, Kovinoplastika Lož
3.	Tavželj Franc — sekretar, Občinska konferenca SZDL
4.	Frank Jože, Občinska konferenca ZKS
5.	Ponikvar Rado, Občinski svet ZSS
6.	Telič Jože, Občinski odbor ZZB NOV
7.	Martinčič Ludvik, Občinska konferenca ZSMS
8.	Pakiž Janez, Skupščina občine
9.	Sterle Franc, SO — izvršni svet
10.	Opeka Janez, Brest — TOZD Jelka
11.	Furlan Franc, GG TOZD Snežnik
12.	Šega Aleksandra, Strokovne službe SIS
13.	Praprotnik Janez, OŠ Nova vas
14.	Telič Nuša, VVZ Stari trg
15.	Sterle Milan, Kartonaža Rakek
16.	Ule Alojz, upokojenec
17.	Lončar Srečo, Kovind Unec
18.	Juvančič Miro, Komunalno podjetje
19.	Kovačič Slavko, Iskra Cajnarje
20.	Žagar Filip, Občinski sindikalni svet
21.	Obreza Tone, Brest — TOZD Žagalnica
IZVRŠNI ODBOR PREDSEDSTVA OK SZDL
1.	Tavželj Franc, predsednik izvršnega odbora
2.	Juvančič Miro, predsednik koordinacijsko-kadrovskega odbora
3.	Furlan Franc, predsednik komisije za družbenoekonomske odnose
4.	Lončar Srečo, predsednik sveta za org. in razvoj SZDL
5.	Sterle Milan, predsednik komisije za verska vprašanja skupščine občine
6.	Telič Nuša, predsed. sveta za družbeno aktivnost žensk
7.	Plos Tone, podpredsednik OK SZDL
8.	Opeka Janez, predsednik komisije za zdrav, in soc. politiko
9.	Žagar Filip, sekretar občinskega sindikalnega sveta
Občani!
Zaradi nesreč in nepredvidenih katastrof potrebujemo vedno več krvi. S transfuzijami krvi rešujemo vsak dan življenja tisočim otrokom, delavcem in materam. Nikoli ne vemo, kdaj bomo kri potrebovali tudi mi.
V naši občini bo odvzem krvi v četrtek, 3. maja od 7. do 14. ure v osnovni šoli Stari trg za Loško dolino in v petek in soboto 4. in 5. maja 1979 od 6. do 13. ure v novi šoli v Cerknici za ostale občane.
Vsak krvodajalec bo pred odvzemom krvi skrbno zdravstveno pregledan, tako da odvzeta kri ne bo škodila zdravju krvodajalca.
Krvodajalci! Ne prihajajte na odvzem tešči, saj lahko zajtrkujete črno kavo, čaj, kruh, marmelado in sokove. Ne smete pa zaužiti mastnih jedi. Po odvzemu dobite malico.
Občani nad 18 let! Pridite na odvzem, saj bo letos zaradi večjih prostorov potekal brez zastojev, vendar ne prihajajte vsi v zgodnjih jutranjih urah.
Računamo na vašo humanost in zavest!
Kri rešuje življenja!
Občinski odbor RK Cerknica
SREBRNI ZNAK SINDIKATOV
Letos bodo za dolgoletno in aktivno delovanje v sindikalni organizaciji dobili tradicionalni »srebrni znak sindikatov« trije njeni člani:
Vlado MULEC — Kovinoplastika Lož,
Marija ČUK — Brest — TOZD Masiva Martinjak,
Anton BAVEC-Cene — Loška dolina (upokojenec).
LETOŠNJA PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE
Tudi letos bodo ob praznovanju dneva Osvobodilne fronte podeljena »priznanja OF«. Za svoje družbenopolitično delo jih bodo prejeli:
Janez OTONIČAR — Cerknica Slave KOČEVAR — Lož Roman GORJAN — Unec Zofija INTIHAR — Velike Bloke Janez MOHAR — Markovec
Z. Zabukovec
Letošnje skupščine sindikatov
V tem mesecu so bile po osnovnih organizacijah sindikata letne skupščine — najlepša priložnost, da se celoviteje oceni dosedanje delo sindikata in jasno opredeli prihodnje cilje, pa tudi bistvena družbeno-politična vprašanja v Brestu.
Prav zato smo zaprosili za poročila o vseh teh skupščinah. Žal smo jih dobili le iz TOZD Pohištvo in iz TOZD Masiva, od drugod pa je bil le molk.
Sicer ne vemo; morda pa so na teh skupščinah razpravljali tudi kaj o obveščanju ...
TOZD POHIŠTVO
6. aprila je imela osnovna organizacija sindikata v TOZD Pohištvo svojo letno skupščino. To leto je bila nekoliko pozneje kot v preteklih letih, predvsem zaradi nekaterih organizacijskih sprememb.
Skupščino je pričel predsednik konference in nato v kratkem poročilu prikazal dejavnost sindikata v preteklem letu. Iz poročila je bilo videti, da je bilo delo prizadevno in da se je sindikat ukvarjal z zadevami, ki so se pojavile med letom. Zelo malo pa smo storili za oddih delavcev. Še vedno je prehajhna obveščenost, včasih celo napačna, za kar so delno krivi tudi sami sindikalni poverjeniki. Premalo se pogovarjajo v svojih skupinah. Zato pride do težav ali celo do manjših prekinitev dela, čeprav bi lahko marsikaj rešili tudi brez tega.
Sindikat se je ukvarjal tudi s stanovanjsko politiko. _ Tudi^ na področju kulture so bili doseženi premiki. Ne moremo pa mirno ugotovitve, da še vedno ni rešeno vprašanje nagrajevanja, čeprav so bile možnosti, da bi ga rešili. To je tudi ena izmed temeljnih prihodnjih nalog sindikata.
Po poročilu je bila razprava, ki je bila v primerjavi s preteklimi leti dokaj dobra in kritična. To-
NAŠI
LJUDJE
Tončko Kočevarjevo poznamo po vedrem nasmehu, po glasu, ki daleč odmeva, po srcu, ki ga razdaja sebi in nam.
»Doma sem iz Slovenskih Konjic,« je povedala, »čeprav je moj pravi dom v Grahovem.« Tončka ie že 1956. leta prišla na Brest in sicer v Tovarno pohištva Martinjak. Sedemnajst let je delala v lakirni, kar je dolgo obdobje za tako težavna dela. Tončka smeje pripoveduje (nikdar ni brez smeha), da ji delo ne dela težav. Od otroških let je vajena trdo delati. Zadnjih sedem let je zaposlena v tapetniškem oddelku. Povedala je, da je delo mnogo lažje in dovolj primerno za drugi »polčas« delovne dobe.
Kot v tovarni je tudi v zasebnem življenju zadovoljna. Z možem skrbita za otroka, ki sta še šoloobvezna; sin je v osnovni šoli, hči pa hodi v ekonomsko šolo. Z možem sta zgradila hišo, pa ne brez težav in odrekanj. Ljudje imajo veliko želja in zato sem jo vprašal, kakšne načrte ima v prihodnje. »Želim samo eno — veliko zdravja družini in sebi.«
Želimo ji, da se ji ta želja uresniči, pa še vse tiste, ki jih je zamolčala.
F. Gagula
variš direktor nas je seznanil s trenutnim stanjem, ki je vse prej kot rožnato. Med drugim je poudaril, da je prodaja slaba, poleg tega pa naraščajo tudi stroški, ki še bolj otežujejo položaj. Čeprav na nekatere pojave ne moremo vplivati, pa so tudi taki, ki bi jih lahko odpravili ali vsaj zmanjšali; to so recimo okvare strojev, pomanjkanje papirja in iverk, smotrno izkoriščen j e delovnega časa. Razprava ie stekla tudi o iztrošenih strojih, predvsem sušilnicah, pa še o vrsti drugih vprašanj, ki na prvi pogled niso pomembna, vendar jih ne bi smeli zanemariti.
V. Žnidaršič
TOZD MASIVA
Udeležba je bila močno pod povprečjem, morda zaradi proste sobote: takrat pač pozabljamo na svoje obveznosti.
Kljub slabi udeležbi je bila konferenca še kar plodna. Veliko dobrih predlogov so prispevali člani kolektiva; le-te so oblikovali v sklepe, ki naj bi jih čimprej uresničili.
Kolektiv se zaveda, da prostorskih vprašanj ni moč rešiti brez nove tovarne. Zato bi bil eden izmed osnovnih sklepov: pospešeno si je treba prizadevati, da
letos pridobimo vsaj lokacijsko dovoljenje za novo tovarno.
Sindikat naj podpira nemoteno izobraževanje ob delu.
Nabava kvalitetne surovine je vprašljiva in zaradi tega je nujno potrebno boljše sodelovanje z nabavno službo. V zvezi z nakupom počitniškega doma se zadolži konferenco sindikata Bresta, ki naj izoblikuje najboljše predloge in jih posreduje osnovnim organizacijam v razpravo. Podpiramo sklep konference sindikata Bresta za uresničevanje enotne metodologije vrednotenja del in nalog v vsej delovni organizaciji.
Razmišljanja, predlogi in pobude so bile žive še dolgo v noč ob neuradnem programu pri zakuski in kozarcu.
F. Gagula
Parkiranje pred Brestom ogroža že javni promet
Zakaj novi izobraževalni sistem
V zgodovinskem razvoju vzgoje in izobraževanja poznamo tri stopnje:
1.	posamično prenašanje izkustev in znanj na mladi rod, kar je trajalo od začetkov 15. stoletja;
2.	organizirano prenašanje izkustev v razredih —■ ločeno po starosti, kar je trajalo do danes oziroma še vedno traja;
3.	učeča družba — tako smo začeli imenovati obdobje, ki se začenja oziroma se je v nekaterih okoljih že začelo.
Smo na prehodu k tej stopnji, ki jo zahteva tehnološki, tehnični in znanstveni razvoj ter kot posledica tudi družbeni razvoj.
Obiskali smo tovarno Javrič'
Na pobudo osnovne organizacij en sindikata in večjega števila delavcev naše tovarne smo organizirali strokovni izlet v tovarno »Šavrič«. Čeprav so na izlet želeli mnogi, pa je bilo število omejeno, tako da je šlo na pot le 54 članov našega kolektiva. Resnično žal, kajti imeli smo kaj videti.
V Zagrebu sta nas pred tovarno pričakala direktor in njegov pomočnik. Že ob sprejemu smo lahko opazili, da zelo cenijo Brest kot uglednega in priznanega proizvajalca pohištva.
Po krajših uvodnih besedah direktorja tovarne smo si ogledali vse proizvodne prostore. Seveda smo si še posebno dobro ogledali proizvodnjo tapetniških izdelkov. Hoteli smo videti vse in izvedeti vse. Neposredno smo se pogovarjali z delavci na delovnih mestih in vprašanja so kar deževala. Bili smo navdušeni nad njihovo organizacijo dela, storilnostjo in disciplino. Temu primerni so seveda tudi njihovi osebni dohodki in družbeni standard. Naj samo omenim, da ne poznajo osebnega dohodka pod 4500 dinarjev in niso redki osebni dohodki delavcev v proizvodnji nad 10.000 dinarjev.
Po ogledu tovarne so nas povabili v delavsko restavracijo, kjer smo se ob skodelici kave sproščeno pogovarjali. Direktorju tovarne smo postavili precej vprašanj o gospodarskih rezultatih, storilnosti, organiziranosti, disciplini in standardu zaposlenih. Na vsa vprašanja smo dobili hitre in neposredne odgovore.
Ugotovili in prepričali smo se lahko, da ima ta kolektiv zelo visoko stopnjo organiziranosti, storilnosti in delovne discipline. Od tod tudi dobri gospodarski rezultati, osebni in družbeni standard zaposlenih. V delavski restavraciji imajo na voljo tri različne vrste tople hrane, tudi dietno hrano. Do konca leta bo rešeno stanovanjsko vprašanje vseh zaposlenih. Njihov povpreč-
ni osebni dohodek je okoli 6400 dinarjev.
Vse to je posledica zelo dobrih gospodarskih rezultatov, saj 800 zaposlenih ustvari 40 milijonov čistega dohodka. Če to primerjamo z našimi rezultati, ugotovimo, da 2300 zaposlenih ustvari 60 milijonov čistega dohodka.
Mislim, da se od tega kolektiva lahko veliko naučimo. Moramo pa seveda priznati, da imajo veliko boljše pogoje dela. Tovarna je nova, z najmodernejšo tehnologijo in klimatskimi napravami, temperatura je stalna, prepiha ne poznajo, skladišča so velika in moderno urejena.
Videli smo torej vse, kar smo hoteli videti. Mislim, da je to zelo dobro vplivalo na naš kolektiv. Sedaj že lahko delno primerjamo naše delo in rezultate z drugimi.
Ta tovarna in kolektiv bi nam lahko bila vzor za naše prihodnje delo. Ob nenehni primerjavi z delom in rezultati tega kolektiva bomo lahko pravočasno odstranjevali naše napake in pomanjkljivosti.	F. Škrlj
V današnjem času se stvari tako hitro spreminjajo in zastarevajo na vseh področjih, da se moramo neprestano učiti oziroma spremljati naj novejše dosežke in spoznanja. Poznavalci trdijo, da ima diplomirani ekonomist že ob zaključku šolanja nekoliko zastarelo znanje. Če pa se ne vključi v delo v svoji stroki, njegovo znanje docela zastara že v dveh letih.
Z »učečo družbo« si predstavljamo najrazličnejše seminarje, tečaje, individualno izobraževanje na delu, ob delu in v prostem času. Skratka, znanje pridobljeno v šoli, ne bo zadostovalo za vse življenje kot je bilo na prejšnji stopnji.
In kje smo danes?
Šolski sistem smo nasledili iz prejšnje družbene ureditve, ki si ga je zgradila za sebe — za razredne potrebe: enemu razredu delo, drugemu pa upravljanje; torej dualistični šolski sistem. Strogo so ločene šole za delo — poklicne in mojstrske in šole za upravljanje, tehniške, višje in visoke ter gimnazije kot posebne elitne šole. Udeležencem v šolah za upravljanje je zagotovljeno skoraj nemoteno napredovanje do naj višjih šol, medtem ko so udeleženci v šolah za delo lahko nadaljevali šolanje le v mojstrskih oziroma delovodskih. Če je hotel mojster nadaljevati šolanje na višji šoli svoje stroke, je moral najprej osvojiti znanje tehniške šole svoje stroke oziroma celo gimnazije. V šole za delo se je vključevala mladina iz delavskih in kmečkih družin, v šole za upravljanje pa mladina iz vrst »višjega« razdreda.
Po vojni je manjkalo kadra vseh stopenj in strok. Zato se je iz leta v leto znatno večal obseg izobraževanja za vse prebivalstvo. S sprejetjem družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendijski politiki pa je omogočeno vključevanje v izobraževanje tudi najbolj oddaljenim učencem in učencem iz delavskih in kmečkih družin. Tako se danes praktično vsa mla-
Televizijska kamera zaide včasih tudi med naše delavce
da generacija vključuje v srednje šole. Hkrati pa smo v vseh šolah spreminjali programe in jih prilagajali družbenim potrebam. Sistem pa je ostal.
V zadnjem času postaja razpon v obsegu šolanja v šolah za delo in v šolah za upravljanje čedalje večji. Čedalje več mladine se vključuje v šole za upravljanje, da bi si zagotovila boljši zaslužek, višji standard in ne nazadnje, ugleden poklic. Ne bi hotel nadrobneje ugotavljati vzrokov za tako stanje; bolj nas lahko zaskrbljujejo posledice. Iz šol, ki vzgajajo za delo, prihaja čedalje manj mladine, pa še ta si čez čas kaj hitro poišče pot v drugi, največkrat neproizvodni poklic.
Če bo šlo tako naprej, bomo kaj kmalu postali družba uprav-ljalcev, v kateri bodo prevladovali administrativni in neproizvodni poklici.
Poklicne šole, ki vzgajajo učence za delo, ostajajo prazne, ali pa sprejemajo učence z izredno nizkimi sposobnostmi. Razumljivo je torej, da iz takega materiala ni moč zagotoviti najboljših »izdelkov«.
Poklicne šole so nastale za potrebe obrti in imajo svoje zasnove še iz cehovskih časov. Redke poklicne šole vzgajajo učence za potrebe industrije.
Skratka, ugotovimo lahko, da sedanji vzgojnoizobraževalni sistem ni prilagojen družbenim potrebam. Zato snujemo nov vzgojno izobraževalni sistem, ki bo izobraževal mladino in delavce za delo, samoupravljanje in za življenje. Če bomo dosledno uresničevali gornjo trditev, potem pomeni preobrazba v usmerjeno izobraževanje temeljno revolucionarno spremembo v naši družbi, v kateri bo zagotovljena ista pot v izobraževanju vsem generacijam — pot izobraževanja in usposabljanja za delo.
F. Turšič
PRISRČEN SPREJEM TITOVE ŠTAFETE
Štafeta mladosti je prepotovala vso Slovenijo. Povsod so jo mladi prisrčno pozdravili, saj nam je prirasla k srcu kot simbol mladosti, življenja in dela.
Štafetna palica je prispela tudi v našo TOZD ŽAGALNICA v Starem trgu. Mladina iz naše temeljne organizacije je imela še posebno nalogo, saj je lokalna štafeta pri nas prenočevala.
Ob sprejemu in odhodu smo skupaj z vsem kolektivom počastili ta dogodek tako, da smo mladi iz kolektiva pripravili tudi kulturni program, sodelovali pa smo tudi na osrednji proslavi, ki je bila letos v Ložu.
S. Turk
Kje bomo letovali letos
Zakon o združenem delu (177. člen) in zakon o delovnih razmerjih (43. člen) določata, da je delavec med trajanjem delovnega razmerja lahko razporejen na vsako delo oziroma k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni zmožnosti. Razporejanje delavcev se izvaja na podlagi ugotovljenih delovnih potreb v skladu z merili, ki jih določa samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih in v skladu z ukrepi za čim uspešnejše uresničevanje dejavnosti in nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
Oba zakona ohranjata oziroma celo povečujeta večjo elastičnost pri razporejanju delavcev. Sedaj nimamo več delovnega mesta, pač pa dela oziroma naloge in je delavec na podlagi ugotovljenih delovnih potreb lahko razporejen na vsako delo oziroma naloge, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Po 515. členu zakona o združenem delu ima v delovnem procesu poslovodni organ pravico in dolžnost nalagati v skladu s samoupravnimi splošnimi akti posameznim delavcem ali skupinam delavcev, da opravljajo določene zadeve ali naloge.
Določila obeh zakonov o razporejanju delavcev so zapisana tudi v predlogu sporazuma in sicer v 59. in naslednjih členih. O razporejanju delavcev v delovni skupnosti odloča svet za kadrovske zadeve. To je kolektivni izvršilni organ delavskega sveta. Potrebe po razporeditvi delavcev posredujejo posamezne službe sploš-no-kadrovski službi, ki pripravi predlog za razporeditev.
Predloge za razporeditev delavcev dobijo člani sveta za kadrovske zadeve nekaj dni pred sejo, tako da se lahko o razporeditvah posvetujejo z delavci posameznih služb oziroma vseh služb. Svet za kadrovske zadeve ni dolžan izbrati kandidata, čeprav le-ta izpolnjuje vse pogoje. To je pomembna novost nove zakonodaje, ker je le tako mogoče uresničevati kadrovsko politiko.
Čeprav je sedaj razporejanje bolj elastično in poteka po opisanem postopku, je prišlo do omenjene pripombe.
z očmi
naše
kamere
Zakon o združenem delu in zakon o delovnih razmerjih ne določata, da je za razporejanje potrebna poprejšnja interna objava, seveda tega tudi ne prepovedujeta. Zakon o delovnih razmerjih v svojem komentarju podpira prej opisani način razporejanja (torej tak, kot je urejen v predlogu sporazuma), ko se o nameravani razporeditvi lahko vsi delavci med seboj posvetujejo.
Če bi vsa prosta dela oziroma naloge interno objavljali, bi se lahko vsak delavec, ki sodi, da izpolnjuje pogoje za zasedbo interno objavljenih del oziroma nalog, prijavil na to interno objavo. Ker se vnaprej ne ve, kateri kandidat bo izbran, bo potrebno potem interno objaviti še dela oziroma naloge tistega, ki bo izbran za prva dela oziroma naloge in je s tem izpraznil svoja in tako naprej.
Tako bi prihajalo do verižnega razporejanja štirih, petih ali več delavcev in za vsako tako razporejanje bi potrebovali celotni postopek objavljanja, toliko sej pristojnih organov in temu primeren daljši čas (za pet razporeditev okrog 200 dni, če ne bi bilo prevelikega števila zahtev za varstvo pravic, se pravi, pritožb). Zaradi gornjih ugotovitev se je bila komisija pri sestavi osnutka sporazumno odločila za preprostejšo ureditev.
Glede na vse omenjeno predlagamo za rešitev pripombe o internem objavljanju prostih del oziroma nalog naslednji rešitvi:
— Ureditev razporejanja delavcev ostane takšna, kakor je zapisana v predlogu samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih (brez internih objav).
O razporejanju odloča svet za kadrovske zadeve, gradivo o nameravanih razporeditvah morajo dobiti člani sveta za kadrovske zadeve najmanj tri dni pred sejo, na kateri se bo odločalo o razporeditvah.
— Prosta dela oziroma naloge na Skupnih dejavnostih se »interno objavljajo«. Sklep o interni objavi sprejme svet za kadrovske zadeve, ki s s klepom razporedi ustreznega delavca na interno objavljena dela oziroma naloge po postopku, določenem v samoupravnem sporazumu.
A. Perčič
Čeprav se nam zdi čas dopustov še daleč, je prav, da o njih razmišljamo in se odločimo že sedaj, še posebej zato, ker je videti, da bo -naša obala spet oblegana od domačih in tujih gostov.
Letos bodo naši delavci lahko letovali na Rabu in v Valbadonu pri Puli. Žal letos ne bo najbolj priljubljene oblike oddiha — prikolic. V avtocampu Medveja so namreč vse prikolice zaradi zastarelosti in dotrajanja prodali in se odločili za gradnjo bungalovov. Najemnina prikolic v drugih avtocampih pa je za naše razmere občutno previsoka, saj znaša dnevno od 300 do 400 dinarjev (lani so naši delavci plačali za veliko prikolico 180 din in za malo 140 din dnevno).
RAB:
Tudi letos smo se odločili za letovanje na tem otoku, saj so bili lani tam v glavnem vsi zelo zadovoljni. Ležišča so v treh zasebnih sobah (dve s tremi in ena z dvemi ležišči z možnostjo postavitve pomožnega ležišča), prehrana pa je organizirana v restavraciji avtocampa III Padova, ki je tik ob morju ter od prenočišč oddaljena največ pet minut hoda. Avtocamp je dva kilometra južneje od mesta Raba v borovem gozdičku ob lepi peščeni plaži, ki je zelo primerna za otroke, saj sega plitvina precej daleč od obale. V avtocampu je še dobro založena samopostrežna trgovina, štiristezno avtomatsko kegljišče, disco klub, kavarna in minigolf.
Cene penziona:
Dnevni penzion (hrana in prenočišče) stane 180,00 dinarjev, posebej pa je treba (v recepciji avtocampa) plačati turistično takso. Za otroke do štirinajstega leta takse ni treba plačati. Otroci do treh let imajo 50 odstotkov popusta na ceno penziona, če spijo skupaj s starši. Penzion za otroke do desetega leta znaša 140.00 din dnevno, če uporabljajo dodatno ležišče. Za otroke nad deset let je treba plačati poln penzion.
Čas letovanja:
Od 20. 6. do 10. 9. 1979. Trajanje izmede je lahko 7, 10 ali 14 dni.
VALBADON:
Ker ni več možnosti za prikolice v Medveji, smo najeli sobe oziroma ležišča v letovišču JURE KALC v Valbadonu, ki ga upravlja sekretariat za notranje zadeve Hrvatske.
Letovišče je tri kilometre od Pule in dva kilometra od Fažane. V letovišču je več počitniških domov, restavracija, v kateri se bodo hranili tudi naši delavci, avtocamp, športni objekti, vse pa je v neposredni bližini morja oziroma plaže, ki je primerna za otroke in odrasle.
V zakup smo vzeli devet sob, tri s štirimi in šest s tremi ležišči.
Cena penziona:
Dnevni penzion (hrana in prenočišče) stane 162,00 din, posebej pa je treba plačati takso in zavarovanje 8 din na dan. Otroci do štirinajstega leta so oproščeni plačila turistične takse. Za otroke do sedmih let je na ceno penziona 25 odstotkov popusta. Če pa otroci do sedmega leta spijo s starši oziroma ne uporabljajo posebnega ležišča, plačajo 82,50 din na dan. Za otroke nad sedem let je treba plačati poln penzion.
Čas letovanja:
Od 20. 6. do L 9. 1979. Trajanje izmene je lahko 7, 10 ali 14 dni.
OSTALI POGOJI:
— prijave sprejema referent za rekreacijo Peter KOVŠCA (tel. 381) in sicer do 15. maja. Opozarjamo, da bomo letos pri razporedu letovanja upoštevali vrstni red prijav, tako da bodo imeli tisti, ki se bodo prijavili prej, več
V	STOLU bodo v kratkem pričeli graditi novo kovinsko-tapet-niško delavnico. Ta gradnja je v skladu s prihodnjo proizvodno usmeritvijo te delovne organizacije, ki ne namerava širiti »lesne« proizvodnje, pač pa razvijati nove proizvodne dejavnosti (izdelki iz poliuretana, večja proizvodnja tapetniških izdelkov). Naložba velja nekaj nad 63.000.000 dinarjev.
V	MEBLU si prizadevajo, da bi bili osebni dohodki v TOZD Trgovina bolj kot doslej odvisni od doseženih rezultatov dela. Osebni dohodki bodo odvisni: 37,5 od-statka od doseženega dohodka posameznega salona, 37,5 odstotka od doseženega normativa realizacije in 25 odstotkov od doseženega dohodka TOZD, katerih izdelke prodajajo. V upravi trgovin pa: 75 odstotkov od doseganja normativov vseh salonov, 25 odstotkov pa od dohodka TOZD, za katere delajo.
Pri gradnji prodajno-poslovne-ga centra SLOVENIJALESA na Titovi cesti v Ljubljani se sicer pojavljajo nekatere težave, vendar so se na sestanku z izvajalci del dogovorili, da bo gradnja končana do 1. maja letos.
LIKO je v preteklem letu dosegel 92,8 odstotka načrtovane proizvodnje. Da plan ni bil dosežen, so vzroki v razdrobljenem proizvodnem programu, slabši organizaciji proizvodnje, redu in delovni disciplini, izkoriščanju delovnega časa, pomanjkanju in slabi kvaliteti surovin, zastojih in v pomanjkanju delovne sile. Prodajni rezultati (40 odstotkov izvoza!) so bili ugodni, prav tako tudi finančni.
možnosti za izbiro ustreznega termina. Še posebej vas moramo opozoriti, da ne bo mogoče dodatno najemati kapacitet v juliju in v avgustu in da je le omejeno število lezisc;
—	stroške letovanja na Rabu in v Valbadonu boste plačali v treh obrokih po končanem letovanju (turistično takso je treba plačati takoj v mestu letovanja);
—	spremembe prijav ali odpovedi bomo sprejemali do 1. junija. Vse kasnejše odpovedi do deset dni pred začetkom letovanja pa so vezane s plačilom 50 odstotkov cene rezerviranega prenočišča. Kdor odpove po tem roku, je dolžan plačati za Rab 110.— din za dan in za Valban-don 51.— din za dan.
Na podlagi dosedanjih izkušenj svetujemo vsem, da si določijo tudi »rezervni termin«, ker ni možno, da bi vsi, ki to želijo, letovali na primer od 10. do 31. julija. Ležišča moramo imeti zasedena od 20. 6. pa do 30. 8. oz. 10. 9.; v tem obdobju pa si lahko vsakdo najde vsaj dva ustrezna termina.
P. Kovšca
V	LIP BLED ocenjujejo, da so uspešno izpeljali akcijo »zaključni računi«. Razprave o rezultatih gospodarjenja so zajele vse delavce in so prispevale tudi vrsto predlogov za še boljše gospodarjenje. Delavci so zahtevali, naj bodo takšne razprave tudi ob periodičnih obračunih.
ELAN se v ostri konkurenci evropskih proizvajalcev smuči uspešno uveljavlja. Po planirani proizvodnji bo v prihodnjih dveh letih četrti proizvajalec smuči na svetu. K temu so prav gotovo veliko prispevali veliki tekmovalni uspehi Stenmarka in naših alpskih smučarjev.
V	LESNINI so zadovol j ni z lanskim gospodarjenje. Nobena temeljna organizacija poslovnega leta ni zaključila z izgubo. Rast celotnega prihodka je bila zelo velika (indeks 153), prav tako je močno porasel dohodek (indeks 131). Srečujejo pa se z likvidnostnimi težavami, ki pa so — kot pravijo — posledica hitre rasti celotnega prihodka. Ob takem gibanju se namreč pojavljajo težave pri pridobivanju ustreznih virov financiranja.
V	NOVOLESU so obnovili ža-galnico. Pred nekaj več kot letom in pol je namreč pogorela žaga v Soteski ob Krki. Sedaj žaga spet obratuje; je v celoti mehanizirana, s čimer so odpadla vsa težka dela, ki jih je bilo prej kar precej. Dnevno razrežejo — predvsem za lastne potrebe — približno 40 kubičnih metrov lesa.
HIŠE BREZ ŠTEVILK
Nekega dne, ko je močno lilo s temnega neba, sem srečal nejevoljnega poštarja, ki je na vse pretege robantil, ker ni našel naslovnikov, pošte pa je bilo pred prazniki ogromno.
Večina novih hiš na Kamni gorici in na Peščenku že več let nima hišnih številk. Kaj res ne morejo odgovorni sproti ob vselitvi ali še prej poskrbeti za hišne številke? To je za nas, povprečne občane majhna stvar, za pismonoše pa poleg psov še kakšna težava!
Š. Bogovčič
Robovno furniranje v TOZD Pohištvo
Kolesarnica za delavce Skupnih dejavnosti
Dve možnosti sta
INTERNE OBJAVE PROSTIH DEL OZ. NALOG
V razpravi o predlogu samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih na Skupnih dejavnostih je bila na drugem delnem zboru delavcev posredovana pripomba, naj bo v samoupravnem sporazumu zapisano, da se na Skupnih dejavnostih interno objavlja vsa prosta delo oziroma naloge in ne le tista, ki se na novo uvedejo z razvidom del oziroma nalog. V tem članku bom poskusil na kratko prikazati, kako .nova zakonodaja ureja razporejanje delavcev.
Iz drugih lesarskih kolektivov
V dopoldanskih urah 7. aprila je prišlo do manjšega pogina postrvi v Cerkniščici pri glavnem mostu, kjer ima Ribiška družina Cerknica svoj rezervat. Prizadevni ribič je takoj odnesel dve poginuli ribi na preiskavo in obvestil o nemilem dogodku ustrezne organe.
Preiskavo poginulih rib je opravil Zavod za ribištvo. Ugotov-1 jeno je bilo, da je zastrupitev nastala zaradi kemičnih snovi. Podobni ‘škodljivi izlivi iz kanalizacij v Cerkniščico so sicer redki. Toda zadnji dogodek naj bi bil opozorilo vsem, da dobro pretehtajo, kaj je za kanalizacijo in kaj ne. Za naša naravna bogastva, čistost voda in varnost življa v njih smo odgovorni vsi.
Dan in noč od 16. do 18. aprila je bilo na gradbišču nove blagovnice pravcato rohnenje strojev in delavcev. Betonirali so namreč prvo obsežno ploščo pritličja ogromne stavbe.
Številni meščani našega malega mesta se resno boje, da bodo še večkrat prikrajšani za dnevni in nočni mir, ki ga že tako kali avtomobilski promet.
Splošno gradbeno podjetje GRADIŠČE že ob vhodu v Cerknico razstavlja svojo mehanizacijo. Naj vsi vidijo, kako smo moderni ...
FILMI V MAJU 1 2 3 * * 6 7
1.	5. ob 16. in 20. uri — liongkongški film PRIŠEL JE TIGER.
2.	5. ob 16. in 20. uri — ameriška kriminalka PAUL CARSEV NE
ODPUŠČA.
3.	5. ob 20. uri — ameriška komedija VISOKA NAPETOST.
5.	5. ob 20. in 6. 5. ob 16. uri — ameriški pustolovski film POL
NEŽNO, POL GROBO.
6.	5. ob 20. uri — še ni predviden
7.	5. ob 20. uri — ameriška drama KAČJE JAJCE.
10. 5. ob 20. uri — jugoslovanska drama TRENER.
12.	5. ob 20. uri — jugoslovanska drama KRONIKA NEKEGA ZLO-
ČINA.
13.	5. ob 16. in 20. uri — ameriški vvestern OBRAČUN NA KAČJEM
KLANCU.
14.	5. ob 20. uri — ameriški pustolovski film ČLOVEK IZ DOLINE. 17. 5. ob 20. uri — ameriška drama MOŽ NA MOŽA.
19.	5. ob 20. in 20. 5. ob 16. uri — ameriški karate film ZMAJI TEŽKO
UMIRAJO.
20.	5. ob 20. uri — francoski zabavni film PARIŠKI NORI KONJ.
21.	5. ob 20. uri — ameriška komedija SMEŠNA LJUBEZEN V NEW
TORKU.
24.	5. ob 20. uri — ameriški kriminalni film PREDVSEM POLICAJ.
25.	5. ob 16. uri — japonska risanka MALA MORSKA DEKLICA.
26.	5. ob 20. in 27. 5. ob 16. uri — italijanski pustolovski film PU-
ŠČICA, MEČ IN KARATE.
27.	5. ob 20. uri — ameriška kriminalka NA SLEDI ZLOČINA.
28.	5. ob 20. uri — ameriška kriminalka ZLATI RANZESVOUS.
31. 5. ob 20. uri — ameriški pustulovski film GUSARJEVO MAŠČEVANJE.
Obiskovalci, upoštevajte spremenjeno uro večernih predstav!
Taborniško-
partizanski
mnogoboj
Komisija za izvedbo tega mnogoboja pri Zvezi tabornikov Slovenije se je odločila, da bo republiška akcija, ki zajema tabornice in tabornike od 15 do 20 let v Cerknici. Akcija bo 25., 26. in 27. maja.
V Cerknici torej pričakujemo ob DNEVU MLADOSTI okrog sto ekip, se pravi, petsto mladih, ki bodo tekmovali v dvodnevnem orientacijskem pohodu z bivakiranjem na področju razgibanega ozemlja Menišije. Pokrovitelj akcije bo štab za teritorialno obrambo Cerknica. Pri organizacijski izvedbi pa bodo sodelovali taborniki, strelci, planinci, smučarji in ostala mladina ter kulturno društvo Cerknica. Tabor bo predvidoma na trikotnem zemljišču pri osnovni šoli v Cerknici.
Okvirni program:
25.	maj 1979 — petek
do 18. ure — prihajanje ekip, postavljanje tabora
ob 18.30 — pohod ekip po ulicah Cerknice z godbo na čelu
ob 20. uri — taborni ogenj s kulturnim programom
26.	maj 1979 — sobota
ob 4. uri zjutraj začetek tekmovanja
27.	maj 1979 — nedelja
do 12. ure — prihajanje ekip na cilj,
ob 15. uri razglasitev rezultatov.
Vse občane; posebej pa še mladino, vabimo na prizorišče pri osnovni šoli, predvsem otvoritve — v petek ob 18.30 in zaključnega dela v nedeljo ob 15. uri.
Hkrati si bodo lahko v avli osnovne šole ogledali razstavo likovnih del notranjskih mladih in odraslih ustvarjalcev na temo MO.TA — NAŠA MLADOST in MOJ DOMAČI KRAJ ter REVIJO otroških in mladinskih pevskih zborov občine Cerknica, ki bo v nedeljo, 27. maja 1979 od 13. do 15. ure.
S. Šestanovič
Občinsko
sindikalno
prvenstvo
V aprilu so bila končana občinska sindikalna prvenstva v streljanju, košarki in v šahu. KOŠARKA
1.	GG Cerknica 5 5 0 222:190 10
2.	Kovinoplastika 5 3 2 200:157 6
3. Brest TIP	5 3 2	198:191 6
4. Brest	5 2 3	160:125 4
5. Gradišče	5 14	156:202 2
6. Skup. občine 5 0 5	105:176 0
STRELJANJE — moški	
1. Brest	1401
2. GG Cerknica I.	1377
3. Kovinoplastika I.	1272
4. GG Cerknica II.	1212
5. Brest SD	1193
6. Kovinoplastika II.	1134
7. Kovinoplastika III.	1120
8. Brest TPC	1060
9. Brest TPM posamezno 1. Zadnik GG	360
2. Istenič GG	357
3. Mahne Brest	356
4. Kraševec Brest	351
5. Kebe Brest	351
itd. STRELJANJE — ženske	
1. Brest SD	978
2. Kovinoplastika	523
Posamezno 1.	Turšič	334 2.	Srnel	332 3.	Turk	314	vse	Brest itd.
ŠAH — moški
1.	Brest
2.	GG Cerknica
3.	Brest TPC
4.	Kovinoplastika I.
5.	Kovinoplastika II.
6.	Brest TPS
7.	Kovind
Med ženskimi ekipami je bila prijavljena samo ekipa Bresta. V maju so po programu tekmovanja v odbojki, namiznem tenisu in v balinanju. F. Gornik
(Iz številke 19 — 30. april 1969)
TP CERKNICA PRED REKONSTRUKCIJO IN PO NJEJ
Tehnološka študija je temeljila na naslednjih načelih:
L Potek materiala mora biti čimbolj kontinuiran.
2.	Transport posamezne vrste materiala mora biti čimbolj enoten od začetka do konca tehnološke poti.
3.	Zagotoviti je treba možnost za proizvodnjo velikih serij z vmesnimi skladišči.
4.	Uskladiti je treba kapacitete posameznih strojev, kolikor je le mogoče.
5.	Delovna mesta (stroji) naj bodo čimbolj kompleksna, tako da je mogoče na enem mestu istočasno opraviti čimveč operacij.
KDAJ NOVI STATUT IN PRAVILNIKI?
S posebnim zakonom je bilo določeno, da morajo delovne organizacije uskladiti svoje statute in druge splošne akte (pravilnike) z ustavo in zakoni najkasneje do 31. decembra tega leta. Z delom smo tudi v našem podjetju že pričeli, vendar preveč hiteti ne kaže, če nočemo komaj sprejetih sprememb ponovno spreminjati.
ZAKLJUČKI SINDIKATA V TP CERKNICA
—	Izvršni odbor sindikata nujno zahteva ureditev nesorazmernih razponov v osebnih dohodkih med člani kolektiva. Izvršni odbor sindikata ni za uravnilovko, ampak se zavzema in se bo tudi v prihodnje za realno delitev osebnih dohodkov po delu. To velja zlasti za delitev med ekonomskimi enotami.
—	Izvršni odbor sindikata je od DS TP Cerknica zahteval takojšnjo namestitev in ureditev kolesarnic. Ko bodo urejene kolesarnice, pa izvršni odbor sindikata TP Cerknica poziva vse delavce, naj redno puščajo kolesa in mopede na mestih, ki so za to določena.
—	Izvršni odbor sindikata TP Cerknica poziva vse delavce k večji disciplini. Znano je, da so letos pred nami velike naloge, predvsem rekonstrukcija tovarne in pa same planske naloge, katerih namen je naš gmotni položaj in osebni standard nas vseh, pa tudi bližnje okolice in posredno širše domovine še izboljšati in povečati.
KMEČKI GLAS V ŽIVI BESEDI
Uredništvo Kmečkega glasu se je odločilo, da bi svoj časopis z živo besedo približalo občanom naše občine. 7. aprila letos je v cerkniški kinodvorani organiziralo ustni časopis. Zbralo se je toliko poslušalcev, da niso dobili vsi prostora.
SEMINAR KONČAN
V dneh 17., 18. in 19. aprila 1969 je bil organiziran seminar za člane centralnih samoupravnih organov, za predsednike delavskih svetov in predsednike upravnih odborov poslovnih enot. Čeprav je seminar potekal vse dni nemoteno, ne moremo biti s samim uspehom seminarja povsem zadovoljni.
Zakaj? Poprečna udeležba na seminarju je bila komaj 42 odstotkov. Največ je bilo odsotnih novoizvoljenih članov centralnega delavskega sveta in centralnega upravnega odbora.
Kegljaške
Medobčinska komisija za kegljanje je razpisala izbirno tekmovanje za posameznike in pare. Tekmovanje je bilo od 7. do 15. aprila, v Ilirski Bistrici, Cerknici in Pivki. Najboljši štirje posamezniki in posameznice ter po dva para v obeh konkurencah bodo nastopili na republiškem prvenstvu, ki bo predvidoma v septembru.
Rezultati:
Ženske posamezno:
1.	Mulec Helena, KK BREST 403 keglji
2.	Kralj Fani, KK BREST 403 keglji
3.	Janša Anka, KK BREST 394 keglji
4.	Cenčič Tončka, KK BREST 380 keglji
5.	Pokleka Dragica, KK BREST 375 keglji itd.
Ženske v parih
1.	KK BREST (Cenčič-Mulec 790 kegljev)
Kaj veš o
V Novi vasi je bilo 10. aprila občinsko tekmovanje šolskih ekip z nazivom »Kaj veš o prometu?«
Tekmovanje je organiziral svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Ekipe so se pomerile v teoretičnem znanju ter v spretnostni vožnji s kolesi in ocenjevalni vožnji skozi naselje.
Ekipni rezultati:
1.	OŠ Cerknica — 2770 točk
2.	OŠ Grahovo — 2635 točk
3.	OŠ Stari trg — 2632 točk
novice
2.	KK BREST (Kralj-Janša 790 kegljev)
3.	KK BREST (Pokleka-Škraba 765 kegljev)
4.	KK Ilirska Bistrica
5.	KK lirska Bistrica itd.
Moški posamezno:
1.	Steržaj Franc, KK PROTEUS
2.	Mulec Stanko, KK PROTEUS
3.	Rolih Janez, KK Ilirska Bistrica
4.	Urbas Franci, KK BREST
5.	Puntar Julijan, KK BREST itd.
Moški v parih
L KK PROTEUS (Steržaj-Za-ložnik 5048)
2.	KK PROTEUS (Gornik-Mu-lec 5017)
3.	KK ILIRSKA BISTRICA (Konestabo-Rolih 4998)
4.	KK BREST (Urbas-Hlabše 4995)
5.	KK BREST (Puntar-Ris 4888) itd.
D. Pokleka
prometu ?
4.	OŠ Rakek — 2402 točk
5.	OŠ Nova vas — 2365 točk
Posamezniki:
Naiboljši je bil Branko ZALAR iz OŠ Grahovo, ki je dobil 730 točk in bo zastopal Cerknico na republiškem tekmovanju v Slovenj Gradcu.
Drugi je bil Boris KOČEVAR
iz OŠ Stari trg —- 705 točk, tretji pa Martin KNEZ iz OŠ Cerknica — 705 točk.
O uspehih naših predstavnikov v Slovenj Gradcu bomo poročali v prihodnji številki.
Š. Bogovčič
os
POLOTOKA
VOJAŠNICA
AVlOPKOnET
CEMTRALUI

risaex*§#:o
POSLOVA W-JE.DDPISO-
MEHANIKA
NEBESNIH
DALMATINSKO ŽČTN5-


SAVINJE
NAkJUT
KARLCVfiC
GRŠKI BOG
OSME BoeOT
OBDELOVATI B E AMAMl
BRENCELJ
ŽENSKO
ZNAMK A i NEMŠKIH MOTORJEV
PELIKANOVA
O&OLIN
JOKAM J E
OPERNI




BAVCON MILA NK A

DRŽAVICA
PIRENEJIH
PRAVOSLAVNA VERSKA PODOBA
TKANIMA
IGRALNA
vresRim-
ILJUSIN
STRANIŠČE
KOROŠKI
LJUDSKI
PLES
TROBENTE

NAŠA NAJDALJŠA EEL>
KUB. POLIVK
šivANKa
EGlPČ. BOGINJA (IZIDA)

STARA DRŽAVA A5lR -
100 M2
STROKOVNJAK
KUŠAMJE


ŽIVLJEMJS
tekočina
ČUTILA ZA
CATHERINE S R4AK
OČE
SRAM
KEM. ELE -MČNT (IR)
R AZTELE-
sevalec
APERITIV iz ARTIČOKE
INGOLIČ
TEZA
EMBALAŽE
DRŽAVE

NOVAMA R

SLOVANSKA
DRUGA ČR-
MAŠČOBA
SMUČKINA
ČERnEJEVA
SRAK AČ
SL. PUBL! -cist (jožE) "kraj pr, RAKEKU
KRATICA ZA PRENOSNO MOTORNO BRIZGALNO

OZNAK A ZA HIŠO BREZ HIŠNE ŠTE
GORINŠEK
R AVEN GLADINA
(SKKAJŠAUO
iu3a umrle -
GA PRI 5T. SLOVANIH

KRAJ NA SrAJERSZEH
SAVNE GLAS 8e (UEIL)
VEDA O PRILAGAJANJU DEL A ČLOVEKU, DEU JEV DELA

OMASSIS
TA L I s O V A ORANŽAM
ANDREJ
NAHTIGAL
UDETOVA
RILO Tona
LETOVIŠČE
Pil!


ŽLAHTNI
ANGLEŠKI POP ANSAMB.
Interni razpis
ZA IME BRESTOVE OGNJEODPORNE PLOŠČE
Z izgradnjo velikih objektov v gradbeništvu in v ladjedelništvu se kljub sodobnim gradbenim delom pojavljajo tudi vse večje nevarnosti pred požari. Da bi zagotovili večjo varnost pred požari, bomo začeli v Brestu izdelovati ognjeodporne mineralne plošče. Po zunanjem videzu so plošče podobne iverici, izdelane pa so iz ekspandi-ranega minerala vermikulita in iz anorganskih veziv. Vermikulit je listnat silikat, sestavljen iz sljud. Za plošče je predvsem značilno, da so sorazmerno lahke in da jih je mogoče obdelovati z lesnopredelovalnimi stroji, izdelane pa so iz surovin, ki so same po sebi negorljive ali težko gorljive, imajo dobre termoizolacijske lastnosti in učinkovito preprečujejo širjenje požara.
Plošče bodo uporabljali v gradbeništvu in v ladjedelništvu za predelne stene, viseče stropove, obloge sten, stropov, različnih konstrukcij in povsod drugod, kjer želimo omejiti požar.
S tem razpisom želimo dobiti ime ognjeodporne plošče.
NAGRADNI RAZPIS
Tudi tokrat smo vam za prvomajske praznike pripravili križanko. Ker je nagradna, so seveda tudi nagrade:
1.	nagrada 200 din,
2.	nagrada 150 din,
3. nagrada 100 din in pet nagrad po 50 din.
Rešitve s pripisom »nagradna križanka« pošljite uredništvu najkasneje do vključno 21. maja 1979.
Kot običajno vam želimo nekaj razvedrila ob reševanju, pri žrebanju pa čimveč sreče!
Kriteriji za izbiro imena:
1.	Ime ne sme biti splošen pojem (na primer: plošča, mineral, ogenj, stena), temveč izmišljeno abstraktno ime, ki še ni v uporabi kot blagovni znak (na primer — mineralka).
2.	Ime naj bi po možnosti označevalo lastnosti, namen ali uporabo plošče, kar pa ni nujno.
3.	Ime naj bo po možnosti kratko — štiri do šest črk.
4.	Ime naj bo brez sičnikov in šumnikov, lahko izgovorljivo v slovenščini in srbohrvaščini, po možnosti pa tudi v tujih jezikih.
Avtor izbranega imena bo nagrajen s 1.000 dinarji. Ime bo izbrala posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki BRESTA in LESNINE.
Vse dodatne informacije posreduje DARKO MIKŠE v razvojnem oddelku Bresta.
Prijave oddajte v zaprti kuverti brez imena avtorja in označene s šifro do lS.maja na naslov:
BREST CERKNICA, RAZVOJNI ODDELEK z oznako »IME PLO ŠČE«.
Avtor izbranega imena bo svoje avtorstvo dokazal s kopijo poslanega predloga.
! yi steEbw/,
(*' S' * *Qwvajo
J7S/ ZOSTO PAliklUANl
ŠE ENKRAT: IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA
V prejšnji številki smo nekoliko trpko ugotavljali, da sta prispeli le dve rešitvi »nagradne iz-polnjevanke«. Vendar pa jih je bilo sedemnajst, le da so preostale »zašle« in smo jih prepozno odkrili, čeprav so bile poslane pravočasno. Da bi izpolnili obljubo, je izmed njih komisija izžrebala tri nagrajenke: Anico Zidar, Cerknica, Partizanska 4, Andrejo Premrov — Skupne dejavnosti in Mileno Hribljan — Skupne dejavnosti.
Vseh pet (tudi nagrajenki, ki smo ju omenib v prejšnji številki) bo dobilo knjižne nagrade.
BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Franjo GAGULA, Vojko IIARME1.. Mate JAKOVAC. Božo LEVEC, Danilo MLINAR, Leopold OBLAK, Janez OPEKA, Andrej ŠEGA, Miha ŠEPEC, Franc TRUDEN, ženi ZEMLJAK in Viktor ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov.
Glasilo codi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdav-vvamu proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenite št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974).