Hladnikia 2: 47-51 (1994) 
49 
Poročilo o srečanju Vzhodnoalpsko-dinarskega društva 
za preučevanje vegetacije - Ljubljana, 7.-11. julija 1993 
Slovenija je bila že drugič gostiteljica tradicionalnega srečanja Vzhod-
noalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije. Tema srečanja je bila 
flora in vegetacija Kamniško-Savinjskih Alp. Organizator - Biološki inštitut 
Jovana Hadžija ZRC SAZU je prva dva dneva namenil predavanjem. Domači 
predavatelji prof. dr. Ernest Mayer, dr. Mitja Zupančič in mag. Andrej 
Seliškar so podali fitogeografsko in vegetacijsko oznako Kamniško-Savinjskih 
Alp. V ostalih predavanjih so udeleženci iz Avstrije, Italije, Hrvaške in 
Slovenije obravnavali različne teme: fitogeografske vplive v Zgornji Savinjski 
dolini (dr. Ljerka Godicl), alpinska travišča na silikatni podlagi (dr. Brigitte 
Erschbamer), alpinska travišča na karbonatni podlagi (mag. Sabine Grabner), 
predalpske zgornjegorske bukove gozdove Slovenije (dr. Lojze Marinček), 
vegetacijske enote južnotirolskih Dolomitov (dr. Erika Pignatti), škode v 
gozdovih črnega bora v Karnijskih Alpah (dr. Giuseppe Pignatti), pomen 
vegetacijske členitve za izločanje gozdnih rastišč (dr. Gerhard Karrer), 
pašniško vegetacijo Istre (dr. Ivo Trinajstič), razširjenost hibrida Centaurea x 
sórdida (dr. Zinka Pavletič), vrsto Viola zoysii v Karavankah (dr. Nada 
Praprotnik) in problematiko agregata Iris pallida (dr. Božena Mitic in dr. 
Toni Nikolič). 
Težišče srečanja je bilo na ekskurzijah na Kamniško sedlo (1903 m) in 
na Dleskovško planoto (1850 m). Pripravila in zgledno vodila sta ju dr. Mitja 
Zupančič in mag. Andrej Seliškar. Posamezne fitocenoze sta predstavila tudi 
dr. Lojze Marinček in dr. Ivo Puncer. Na teh ekskurzijah so udeleženci 
spoznali bukove in jelovo bukove gozdove zgornjegorske stopnje (Ranunculo 
platanifolii-Fagetum, Abieti-Fagetum praealpinum, sin. Homogyno sylvestris-Fage-
tum), združbo rušja (Rliodothamno-Pinetum mugo), rušja z macesnom (Rho-
dothamno-Pinetum mugo laricetosum), alpinska travišča: čvrsto šašje (Carice-
turn firmae), združbo modrike in vednozelenega šaša (Seslerio-Caricetum 
sempervirentis), ijasto šašje (Caricetum ferrugineae), meliščni združbi Kerner-
jevega maka in Kerneijevega mošnjaka (Papaver kemeri-Thlaspieetum kemcri) 
in Hohenwartovega kamnokreča (Saxifragetum hohenwartii) ter naskalno združbo 
Clusijevega prstnika in Zoisove zvončice (Potentillo clusianae-Campanuletum 
zoysií). Ob tem so lahko obilno botanizirali in si ogledali rastišča nekaterih 
endemičnih vrst, kot so škrlatni luk (Allium kermesinum), kamniška ivanščica 
(Leucanthemum lilhopolitanicum), kamniška murka (Nigritella lithopolitanica), 
Froelichov svišč (Gentiana froelichii) in Wulfenov jeglič (Primula wulfeniana), 
če že vseh teh znamenitih vrst niso mogli videti v polnem cvetu. Vsekakor 
sta obe omenjeni ekskurziji minili v nadvse prijetnem vzdušju. Potrdili sta, da 
j a naše z rastlinstvom izredno bogato visokogorje eno izmed najprijetnejših 
okolij za srečevanje botanikov in fitocenologov. Vendar je to le ena, verjetno 
manj pomembna funkcija, ki jo opravlja ta prostor ob gozdni meji in nad 
njo. Ekologi, naravovarstveniki in gozdaiji v zadnjem času spoznavamo, da 
mu posvečamo premalo pozornosti. Ti občutljivi ekosistemi so marsikje v 

50 
Miscellanea 
Alpah že resno ogroženi. Tudi pri nas bomo prej ali slej z njimi morali 
začeti načrtno gospodariti. Da bomo to lahko storili, jih moramo najprej 
dobro spoznati. K temu lahko veliko pripomore preučevanje in kartiranje 
subalpinskih in alpinskih združb. 
Na koncu naj dodam, da je bila organizacija zahtevnega mednarodnega 
srečanja v teh, tovrstnemu udejstvovanju nenaklonjenih časih pravi podvig, ki 
je od organizatorjev (omenim naj tri najzaslužnejše dr. Mitjo Zupančiča, 
mag. Andreja Seliškarja in inž. Vinka Žagarja) zahteval polno zavzetost in 
veliko mero iznajdljivosti. Zmogli so jo ob finančni in drugačni pomoči 
Ministrstva za znanost in tehnologijo, Slovenske akademije znanosti in umet-
nosti, nekaterih gozdnih gospodarstev (GG Bled, GG Postojna, SGG Tolmin, 
GG Kočevje in GG Ljubljana) ter Slovenske vojske. 
V času simpozija je izšel tudi broširan zbornik, v katerem so poleg 
uvodnih predavanj natisnjeni povzetki nekaterih referatov in opisane ekskur-
zije s tipičnimi popisi. Tiskal ga je Tomaž Seliškar iz Mengša. Čeprav 
pripravljen s skromnimi sredstvi, bo nedvomno trajneje ohranil spomin na to 
uspelo druženje vzhodnoalpsko-dinarskih botanikov in fitocenologov. 
Igor Dakskobler