362
Dopisi.
V Gorici 30. okt. (Slovenci pozor!) Kar sem sporočal o obnašanji gosp. Gorjupa, to potrjuje tudi dopis v „Slov. Nar.", kteri ima najbrže dr. L. za očeta. Isto tako je vse resnično, kar sem zadnjič sporočal o glasovanji pri volitvi naslednika dr. L. za deželno šolsko svetovalstvo, in le to moram še dostaviti, da je bil pri dotični odborovi seji nekdo misel sprožil, da bi se ne smelo o tem še glasovati, ker po dosedaj priznanem načelu bi imela v deželnem šolskem svetovalstvu sedeti eden laških in eden slovenskih odbornikov, in da tedaj, ker se je mesto slovenskega odbornika po izstopu dr. Lavriča izpraznilo, bi to mesto brez druzega šlo g. Gor j upu. Na to pa se ni noben odbornik oziral, in prišlo je do glasovanja, čegar izid je že znan. Po volitvi je pa vendar dr. Pajer gosp. Gorjupu rekel, če bi menil, da bi se s tem Slovencem krivica godila, da on rad svoje mesto v deželnem šolskem svetovalstvu pripusti Gorjupu, al gosp. Gorjup tudi tega ni sprejel, in pokazal je s tem, da mu je za brambo narodnih pravic toliko mar, kolikor kmetu za lanski sneg. Gosp. Gorjup bo morda menil, da je vse enako, kdo sedi v šolskem svetovalstvu, in da s tem se ne bode godila nobena škoda narodnim pravicam. To pa ni res, in ako bi bil on tega mnenja, bi se jako motil. Deželno šolsko svetovalstvo je zraven deželnega odbora najvažnejša deželna oblastnija, ker med drugim ono predstavlja terno za imenovanje učiteljev na srednjih šolah in pa za pripravljalnico učiteljev. Ravno sedaj pa so razpisane službe ravnatelja in učiteljev tega važnega zavoda. Da mora ravnatelj pripravljalnice (pre-parandije) znati popolnoma tudi slovenski jezik, je oči-vidno, ker bode se podučevalo na njej v vstričnih razredih s slovenskim in laškim učnim jezikom. V šolskem svetovalstvu sedita pa sedaj med 8 udi le dva Slovenca. Kako bo Pajer pravičen Slovencem, to se lahko sklepa iz njegovega obnašanja v deželnem zboru in odboru. Da tedaj znajo zarad Gorjupovega obnašanja Slovence zadeti nepopravljive krivice, mi ni treba nadalje dokazavati. Pa gosp. Gorjup se bo morda skli-caval na svoje zasluge, ki si jih je pridobil leta 1865., ker tistikrat je on veliko k temu pripomogel, da so dobili Slovenci posebni volilni red za veliko posestvo in s tem tudi tri poslance v deželni zbor. Teh zaslug pa njemu nobeden ne krati, marveč mu jih je priznal ves slovenski narod na Goriškem, in prav zato je bil na Tominskem že dvakrat voljen v deželni zbor. Al ta zasluga mu ne daja še nobenega naslova, da bi mogel sedaj zanemarjati koristi in brambo narodnih pravic goriških Slovencev,   ker   ti so  ga volili ravno
gledž na ono zaslugo, in z zaupanjem, da bode vselej tako krepko njih interese zastopal, in zatoraj ni prav zmerom le na enem kožuhu ležati, ker se tako pogolijo vse dlake, in kožuh sam zgubi sčasom vso svojo veljavo. Nadalje bi se znal on s tem zagovarjati, da skrbi vselej za materijalno korist svojih volilcev, in da jim bode morda k temu pripomogel, da bodo Tominci kak tisoč goldinarjev zadobili v podporo cest iz deželnega zaloga. Jaz sem pa prepričan, da naši vrli in sloviti Tominci se ne bodo dali s tem potolažiti, kakor razkačen hišni pes, ako mu se kost vrže, in da ne bodo prodali svoje najsvetejše narodne pravice za skleda leče. — Tudi mi se zdi primerno, da našim vrlim To-mincem naznanim, kako so se do sedaj delile podpore v deželnem zboru goriškem. Kakor sem posnel iz ste-nografičnih zapisnikov, in slišal pri sejah zadnjega deželnega zbora, je do sedaj deželni zbor dovolil za ceste, kakor sledi:
1.   Za cesto prek Idrije  od Cirknega do sv. Lucije in za cesto od Tomina čez
Grahovo skupaj........17.400 gold.
2.   Goriškemu cestnemu odboru     .    .    .      2.000    „
3.   Sežanskemu     „             „          .    .          6.000    ,,
tedaj za Slovence  skupaj      ....    22.700 gold.
4.  Karminskemu cestnemu odboru    3000 gold.
5.  Tržiškemu            „            „            500    „
6.  Za most v Pieris-u   .... 25.000    „
7.  Otoku Grado......    3000    „
torej za Lahe skupaj     .    .    . 31.500 gold.
in sedaj Lahom več kot Slovencem . . 8800 gold. Kaj imajo Slovenci zarad cestnih podpor od Lahov pričakovati, naj posnemajo vrli Tominci iz tega, da se je dobilo v deželnem zboru, kedar so bili laški poslanci zapustili sejo, pismice pisano od nekega laškega poslanoa sledečega obsežka: zapustimo sejo, ker po tem deželni zbor ne more sklepati, in tako ne bode treba podpore za tominske ceste privolivati. Zatorej sklenem, da obnašanje gosp. poslanca G—a za tominski okraj se ne da opravičiti, da je za Slovence pogubljivo in škodljivo, da je on s tem svoje dolžnosti zanemaril in da ni več na svojem mestu. Tedaj Slovenci in posebno volilci tominskega okraja vedno pozor!
V i d o v e c. V Gorici 2. nov. — „Slov. Nar." v. št. 127. prinaša pod naslovom  „poslano"  od  svojega  poročevalca iz Gorice neki dopis,   v   kterem  med   drugim  napada znanega rodoljuba goriškega, ker meni, da je on dopisnik „Novicam"  pod   imenom  „Vidovec".    Naj bode ta go-spodič zagotovljen, da s tem ni pravo zadel,  in da za dopisnika „Novicam" ne bode zvedel,   naj   se   tudi na glavo postavi.    Kar pa  se  napadov   na rečenega rodoljuba tiče, ni moja naloga, da bi ga jaz zagovarjal, a tudi menim, da tega treba ni,   ker ga slovenski narod sam dobro poznd; danes naj le odgovorim na to toliko, kolikor se mene tiče. — Da tisti gospodič ni še popolnoma omolknil, hoče s tem dokazati,  da se poziva na zadnji dopis zadevajoč   izstop dr. Lavriča iz deželnega / odbora.   Kar se tega dopisa tiče,   se menda ne motim, J ako trdim,  da je gosp. doktor sam oče bil onemu dtt-/ pisu,  in da gospodiču ne gre druga zasluga,  nego ta,' da ga je v „Slov. Nar." poslal, ali k večemu to, daje kaj na njem pristrigel.    Nadalje tirja  on od mene, da naj mu njegove metamorfoze naštejem.    Vljudno vstre-zam tej njegovi želji.   Nek pregovor pravi: „povej mi, s kom  se  shajaš,   in povem ti,   kdo   da si".    Po tem pregovoru mu povem, s kom se je shajal, in kaj je po takem  že bil,   to   naj   on  sam  potem  sodi. — „Nar."  | dopisnik  se  nanaša  le  na tisto dobo,   o kteri,   kakor sam   trdi,   zastopa   v   svojih   dopisih   tako   imenovano „Sočino" stranko; za to dobo mu sem tudi jaz pritrdil
363
z besedami, „da je bii nekoliko časa silno vroč in odločen Slovenec".    Ta doba pa je  bila  silno  kratka in sega le do tistega časa, v kterem se je pričelo pripravljanje  za  sklic  Sempaskega tabora.    Pred tem časom se bahajo goriški L ah o ni,   da  se  je   ta „silni vroči" Slovenec ž njimi   bratil   in   redno  vsaki večer v neko krčmo k njihovi mizi zahajal. Ako še nazaj pogledamo, ga dobimo pogostoma   v nemškem  društvu imenovanem „Konkordija",   kjer  je   kot  pevec  z Nemci vred prepeval nemške   pesmi in morda celo pesem „was ist des Deutschen Vaterland" in se tudi vdeleževal — ako govorica ne laže — nemških iger  v neizrečeno veselje tukajšnjih Nemcev.    Po vsem tem naj   on sam razsodi, koliko metamorfoz   da  je   v   5   do  7 letih svetu pokazal.    Ker je pa znano, da metamorfozi podvržene živalce celi čas levenja mirujejo,   in  ker  je   bil „Nar." dopisnik dolgo časa omolknil, akoravno so se v Gorici važni dogodki vršili, mi menda ni zameriti, da sem mislil na novo levenje metulja,   in   to tem  bolj,   ako je res, kar se o njem čuje, da je podal prošnjo tukajšnji kmetijski družbi,   naj   bi   mu podelilo razpisano mesto tajnikovo,   čegar   prva   naloga  ima biti vredovanje laškega časnika, ki ga ono izdaja.    Ali je prošnjo spisal v laškem jeziku, da bi za to vredovanje dokazal zmožnost laškega jezika ali ne, to mi ni znano. Po vsakem načinu ni prazen sum, da je hotel s tisto prošnjo novo levenje začeti,   s kterim  bi bil pokazal Slovencem novega metulja,   ako bi mu  bila  zaprošena služba podeljena bila,   ker je obče znano, da je kmetijska družba goriška popolnoma  laška. — S  tem,   menim,   da sem zahtevi   „Nar."   dopisnika   po   svojem   vedenji   zvesto vstregel.                                                         Vi d o ve c.^
V Touiinu 29. okt (Šolske zadeve.)  V seji 27. in 28. oktobra je  pomnoženo  okrajno šolsko svetovalstvo Tominsko ustanovilo svoj prvi proračun za 14 mesecev, namreč za meseca  november  in december  t. 1.,   in za prihodnje leto 1871.    Med drugimi je  posebno  g. Pa-gliaruzzi   v dolgem govoru  važnost  in  potrebo   po-vzdige šolstva pri nas razlagal, povdarjaje, da se denar ne d& bolje,   kakor   na   omiko  ljudstva  obračati.    Vsi zborovi udje, razen enega samega, so bili tega prepričani, in so toraj sklenili, da se imajo stroški za šolske potrebe založiti  v  omenjenih  dveh  mesecih s 5-,   leta 1871. pa s 30odstotno doklado k izravnim davkom.   Z denarom, ki pride po tem takem v šolski zalog, se bo plačevalo vse,   kar  so  dosihmal  posamezne  občine za sedanje svoje šole same plačevale,  namreč:   vse  plače učiteljev, najemščine za šolska poslopja, stroški za kurjavo in snaženje šolskih  hramov,   za  šolsko  pripravo, za učne pomočke itd.;   plačevalo  se  bo pa tudi s tem denarom to, kar gre učiteljem po novi postavi kot pri-boljšek na plači; potem plača še za enega novega učitelja, in najemščina še za eno šolsko sobo v Cerknem, pokojnina (penzija) tamošnjemu staremu učitelju, plača za novo učiteljico v Tominu,  in za novega učitelja na Srpenici.    Tudi  se   bodo  z omenjenim  denarom zidale nove šole na St. Viški gori, naBreginji ali pa v Sedli in v Tominu, in sicer v zadnjem kraji glavna šola s 4 razredi.   Kar zadeva sosebno T o min,  veliko se je že pisarilo po slovenskih časnikih o potrebi, da bi se ustanovila   v tem  trgu realka ali celo gimnazija.    Ne davno,   to je,   1. dan maja  t. 1. je  7000 — 8000 mož tukaj v taboru zbranih  iz vseh Tominskih krajev enoglasno zahtevalo meščansko šolo v Tominu.   Pričakovalo  se je   toraj   od  šolskega  svetovalstva,   da  bo, glede na javno izrečeno željo  ljudstva,   skrbelo za to, da dobi Tomin  kaj   več,   kakor  samo  glavno  ljudsko šolo,   ktera   bi   se   bila   morala vsled ukaza vis. mini-sterstva za bogočastje   in poduk  že pred   15 leti tukaj napraviti.   Pa kaj hočemo!  šolsko svetovalstvo je sto-
rilo, kar je moglo. Vsak rodoljub se bo veselil, da dobi vsaj tako šolo. In kaj bi se ne veselil, ako premišljuje, da sedanja šola Tominska, v ktero bi se moralo iz trga samega in iz okolice shajati več otrok kakor v vsako drugo šolo slovensko na Goriškem, in pod ktero spada toliko občin, da plačujejo več davka kakor vsaka druga županija na Tominskem, je v tako revnem stanu, da bi ne smela po postavi takošne več imeti ne zadnja vas v okraji. Kaj bi se ne veselil! saj nima dežela Tominska, ki obsega skoraj polovico grofije Goriške, saj nimajo še vsi Slovenci na Goriškem skupaj ne ene glavne ljudske šole, in zdaj se smemo nadjati, da se vendar stori prvi korak k boljemu. Ne obu-pajmo, da smo le še pri začetku; vzajemna pomoč vseh občin in s časom tudi pomoč deželnega zbora bo delo pospeševala tako, da bo, predno naše planine desetkrat spet ozelenijo, pri nas na polji šolstva vse drugače.
Iz  Trnovega na Notranjskem 31. okt.  J. V. (Gozdarski tabor. — Konec.*) Prečastiti dekan g. Antou Grašič so pričujočim pojasnili namen govora in omenili s posebno gorečimi besedami si. kmetijske družbe, ki  si  prizadeva  na  vse   strani   stanje   bornega   kmeta zlajšati;   predstavili  so poslušalcem gosp. L. Dimi ca, ki je potem pričel svoj govor. Govornik je z lepo, um* ljivo  in   čvrsto   besedo  izvrstno  izpeljaval svoj govor. Vpletal  je   skušnje   izvedenih  mož in pojasnoval z ia-gledi skušenih kmetovalcev in gozdarjev:   kako naj se stoječi gozd varuje, kako Kras obseja in zasaja, da se goličave zarastejo in nam gozdi tolikanj Škodljivo burjo zadržujejo. Priporočal je tudi sadje- in vinoreje, zadnja se v naši okolici še dosti dobro goji in v vsaki vasi je kolikor toliko vinogradov.  Dasiravno je tukajšnjo vino „vremščina'* bolj   trdo,  je vendar iz nekterih vinogradov posebno dobro. Da je g. govornik svoj namen dosegel, se je spoznalo že med govorom, ker so ga ljudje pazno in zadovoljni poslušali in se mu konečno za pod* učenje zahvalili  ter  veseli razšli. —  Da ne bodo naše goline Stražca, nad Drago, sv. Ahac itd. na enkrat po-gozdene, to se samo ob sebi ve,   vendar  pa   to^ podu« čenje ne bo brez vspeha.    Dokler se   bo tukaj St. Pe-tersko-Reška železnica  delala   (kar gre po polževo počasi!)   ne   bodo  ljudje  veliko  na pogozdevanje mislili, kajti vsaki gre  za  zaslužkom,   ki   se   mu   ga   zdaj ne manjka; toda pozneje je upati, da bodo več v tej reči storili, polje boljše obdelavali, sadno drevje in trte sadili ter tudi  pusti  Kras  pogozdovali,   posebno   ker na cestah ne   bo zaslužka.    Kakor  pri  vsaki  reči so tudi zoper to bili nasprotniki,   pa se ve da le taki,   ki mi« slijo, da le sila vse stori. Gosp. Dimic se je prijazno ponudil,   da vsacega še  rad  posebej poduči ali  da mu je sicer na pomoč, kdor ga bi potreboval. Srčna hvala tedaj   si.   kmetijski  družbi in g. govorniku   za njih trud!
Iz Notranjskega. (Zelje o učiteljskih društvenih zadevah.) Da so naše šolske in učiteljske razmere še zelo na slabem, krivo je tudi to, da nimamo pri nas —* šolskih dobrotnikov. Nekteri so pač sem ter tje, pa ti so le — kakor pravimo — bele vrane ali zelene trate v neizmerni peščeni puščavi. Učitelji si umislijo marsikako potrebno naredbo in imajo najboljšo voljo, da bi kaj izpeljali. Ker pa nimajo materijalne podpore, zaostane vsako početje koj pri porodu. Tako je, na priliko z učiteljskimi društvi in bukvami-ca m i. Na Kranjskem ste dve učiteljski društvi; al nobeno ne prinaša tistega sadu, kterega si želimo, čeravno vsako stori, kar more. Česa manjka toraj? Podpore, denarne podpore šolskih prijateljev.    Učiteljsko
*) V poslednjem listu se je po pomoti tiskarnice „konec prih." postavilo pod dopis „iz Idrije" namesti pod ta dopis.           Vred,
364
društvo za Kranjsko ima tacih kaj malo; še profesorji srednjih šol, ki bi kaj lahko podpiralo duševno in ma-terijaino učiteljsko društvo, mu ne pristopijo! Ljudskih učiteljev je sicer mnogo družbenikov, a kaj pomaga, ker so nekteri v vsakem obziru le malo zdatne moči. Marsikaj bi ljubljansko učiteljsko društvo izpeljalo, ako bi imelo potrebne pomočke v blagajnici, kajti vsak ve, da društvo brez denara je le mrtvo društvo. — Enako je tudi z učiteljskimi bukvarnicami na deželi; ustanovijo se in obljubi se, veliko knjig nakupiti si ter pridno bralcem razpošiljati. Al knjige nakupovati stane denar, tega pa učitelji nimajo in tako se njihovi nameni izpeljujejo — o sv. nikoli! Glejte tedaj domoljubi, učitelji" se trudimo, da bi sebi in šoli in narodu na noge pomagali, a brez vaše pomoči rojaki, moremo le malo storiti. Vaše djanske podpore, materijalne in duševne potrebujemo!
Iz Tirnic ob Kamniku. J. K ... r. *) (Spomin na severno luč.) Krasna je bila noč 25. in 26. oktobra tega leta — krasen prizor se nam je kazal izza kamniških planin! Že stari ljudje ne pomnijo, da bi bila severna luč tolik svit cel6 v naše kraje pošiljala, kakoršnega je imenovano noč. Že tudi v noči 24. in 25. septembra sem jez letos opazil to čarobno prikazen, a še le proti jutru: kakor pred izhodom lune, so bili beli žarki izza planin, ki so človeku res nekake skrivnostne čute v prsih obujali. Drugič sem opazoval z nekterimi sosedi 14. oktobra zvečer ob 9. uri rdeče se žareče neb6 in beli svit, ki je odseval izza bistriških in kokriških planin, kakor bi hotel nepravilno izza severa dan pripeljati. Od 14. oktobra sem vsako jasno noč nalašč opazoval, a vselej se je žago rje kamniških planin svitio zarilo; nebo sicer ni bilo rdeče, razen če je bil svit močan in ozračje tanko megleno. — Večer 25. oktobra pa je bil mnogo nad prejšnje krasno čaroben, prostemu ljudstvu grozen: obnebje v severu je bilo od izhoda do zahoda visoko razsvitljeno; megle izza gor se pomikajoče, bile so krvavo-rdeče, enake skrivnostnim plaščem žugajočih duhov; izza vseh severnih gora je plavala zora, kakor bi bila imela zdaj in zdaj luna iziti; pred zoro se je razgrinjala krvava rdečica, prostemu ljudstvu grozna. Rdečica je proti polnoči izginila, a svit je odseval izza severa, dokler ga ni predsolnčna zarija pregnala. — Pač mnogo kras-neji svit dela severna luč še bolj v severu ležečim pokrajinam! — Kdo bi pa vsaj enkrat ne želel videti one čarobne nebesne prikazni, ki so bivalcem ob mrzlem tečajniku (p61u) tako, kakor nam luna, navadne? — Prosto, nevedno ljudstvo se silno straši onih nenavadnih nočnih svitov: trdi namreč, da so to predznamenja zlih časov: vojske, bolezni, slabe letine itd. Zastonj je veščemu tratiti besede in razlagati, da nam ta svit severno luč imenovano, pošilja luč, ki sveti ob tečajniku stanujočim bivalcem, kjer zdaj jvečna noč kraljuje.
Iz Postojne 3. listopada. — Šolski svet postojnskega okraja je danes imel tukaj svojo prvo sejo. Vsi svetniki so bili nazoči. Pred vsem je bil gosp. dekan Grabrijan za podpredsednika izvoljen. Potem se je sklepalo le o formalnih stvareh: o dnevnem redu, o volitvi krajnih šolskih svetov itd. Slednjič se je tudi sklenilo, da velja le slovenski jezik kot uradni jezik izključljivo v vseh zadevah okrajnega šolskega sveta. Pravo!
Dol 6. nov. — Ravno ko smo bili vernih duš dan vsi v cerkvi pri maši, osupnili so nas enostranski glasi zvonov in krik „v K lečah gori!" Pihala pa je tisti dan sapa, kakor ne še letos. Dirjali so ljudje domii, al le gledati so mogli, kako njih hiše gore, ker od za-
*) Jako draga nam je Vaša ponudba.                            Vred.
četka ni bilo moč priti do ognja. Pogorelo je 10 gospodarjev, izmed njih 8 popolnoma. Škoda je cenjena na 10.000 gold. Zgorela je neki vdovi edina kravica, ktero je imela, zgorelo je tudi 4 svinj, 1 telica in zraven vsi letošnji pridelki. Zavarovan, slišim, je bil od pogorelcev en sam. In kdo je zažgal, kaj je bilo vzrok tolike nesreče? Otroci so se med maso s klinčki igrali in šli krompir peč pred hlev. Koliko nesreč se je že zgodilo, in se vedno godi, ker starši ne skrivajo vži-galnih klinčkov pred otroci! — Pomagaj , kdor more, siromakom; revščina je strašna! Komaj so ljudje pozidali, ker so bili pred nekimi leti tudi pogoreli — in zdaj zopet tolika nesreča. Zima je pred duri in nimajo obleke, ne stanovanja, ne živeža, razen tega, kar si sprosijo. Ravno ko to pišem, gori pa v Beričevem, v vasi Dolske fare, zopet neka hiša , ktero je bil že pred nekimi dnevi nekdo zažgal.
Iz okolice ljubljanske.   —  27. dan u. m. se je
za okolico našo ustanovil okrajni šolski svet. Nazoči so bili: c. k. okrajni glavar pl. Šivichofen kot predsednik, gosp. dekan Brolih kot knezoškofijski zastopnik, gospoda Val. Krisper in Fr. Kotnik kot zastopnika občin in gospoda J. Uran ič in B. Kuhar kot zastopnika učiteljev. Za predsednikovega namestnika je bil izvoljen dekan Brolih.   Slava!
Iz Ljub I j ane. (Odbor družbe kmetijske) je v po-, slednji svoji seji med drugimi obravnavami program občnega zbora družbe kmetijske, ki bode 23. dan t. m., odločil tako, kakor ga naznanja razglas, natisnjen v današnjem „Oglasnikuu.
—   (V seji deželnega šolskega sveta 3. dne t. m.) je bilo sklenjeno, da se ministerstvo prosi dovoljenja, da se v preparandiji ljubljanski ustanovi pripomočen učenik petja in glasovira, in da se kupi nov glasovir, — prošnja neke županije, da ne bi se prestavil učitelj drugam, ni bila vslišana, — vslišana pa je bila prošnja Senčurske županije in razpiše se učiteljska služba j — naprava posebne dekliške šole v Kranj i se izroči okrajnemu šolskemu svetu v sporočilo, — obravnava za pomnoženje šolskih prostorij za gimnazijo kranjska se nadaljuje; — Urban Jerinova štipendija je bila ubogi vdovi podeljena; 2 učitelja sta dobila nekoliko denarne podpore in nekoliko gimnazijskih učencev je bilo šolnine oproščenih.
—  (Deželni odbor), pozvan po c. k. deželnem predsedstvu, naj namesti prof. Peternela, ki se je odpovedal opravilstvu deželnega šolskega svetovalca, nasve-tuje druzega šolnika, je v poslednji svoji seji zopet nasvetovai prof. Šolarja, kakor je to že prvikrat storil. „Und darob entbrannte Tagblatt's gift'ger Groll", kakor se to bere v njegovem listu.
—  (Okrajne Šolske nadzornike za Kranjsko) je ministerstvo imenovalo po predlogu deželnega šolskega sveta le s to premembo, da treh, ki so bili na prvi vrsti nasvetovani, ni sprejelo. Ti-le so: za okraj mesta ljublj. Jak. Smolej, gimn. ravnatelj, za okolico ljubljansko vitez Leop. Ga ribo Id i, za okraj kamniški učitelj Matevž Močnik, za okraj litijski župnik Matija Kulavic, za okraj krški dekan Ed. Pola k, za okraj novomeški kanonik K. Legat, za okraj črnomaljski dekan Anton Aleš, za okraj kočevski dekan Josip Novak, za okraj logaški učitelj Srečko Steg-nar, za okraj postojnski ravnatelj Luka Hiti, za/ okraj kranjski profesor Fr. Krašan in za okraj ra-dolški profesor Miha Žolear.
—  (Štipendije z 250 gold. za kmetijsko Šolo v Mod-ling-u poleg Dunaja) se da mladenču, ki je dovršil spodnjo gimnazijo ali realko, je vsaj 16 let star in o kmetijstvu kaj ve.    Prošnje se vlože zadnji čas do 20.
365
dne   t.   m.   na   „Curatorium   der   landwirthschaftlichen Schule in^Modling bei Wien".
—  {Čitalnica drugo besedo) napravi 27. dan t. m. Poleg pevskega oddelka pride gledališčina igra na oder in gosp. dr. Razlag bode imel zanimivo berilo. Lepa berila so dušna hrana narodu našemu, zato je odbor čitalničin naprosil dobre moči, da pomagajo čitalnici na tem polji. Kar pa se sploh „besed" v čitalnici tiče, se bodo z dogovorom dramatičnega društva vselej vrstile tako, da bodo take nedelje, kedar ne bo slovenskih iger v deželnem gledališču.
—  Sopet smo zgubili iskrenega rodoljuba. Dr. J. C vaj ar je umrl za srčno boleznijo v 41. letu svoje starosti. V oporoki svoji se je blagovoljno spominjal narodnih društev in čitalnici zapustil 500 gold., dramatičnemu društvu 500 gold., „Sokolu" pa za 3 leta v svoji hiši brezplačno telovadnico.   Slava mu!
—  (Druga beseda z živimi podobami) na korist ubogi šolski mladini se je sopet lepo izvršila. Ker pa je namen s celo obleko oskrbeti 80 dečkov in deklic, treba je še milodarov. Naj tedaj milostno pomore, kdor more, Ako gospč in gospodičine dodelajo obleko, bode se delila že o sv. Miklavžu.
—  (Slovenskega Pravnika 11. in 12. list)} s kterim smo si Slovenci pridobili sopet tak časnik, ki prebran se ne vrže med stari papir, ampak se hrani kot pod-učna knjiga, obsega spet prav tehtne reči, namreč: ,,o obrestih (v narodno-gospodarskem oziru). — Nekaj o motenji posesti (konec). — Razpis ministerstva za poljedelstvo od 18. avgusta 1870. 1. št. 3989 zastran postavljanja cenilcev pri prestopkih poljskega poškodovanja. — Samolastno zvišanje stave v številni loteriji po poslanem stavci še ne vtemelji skupnosti lastnine dobička; stavec ima le pravico svoj iznesek nazaj tir-jati. — Izvršba na posestno pravico dolžnika, ki na zemljišče še ni vknjižen. — Lastnik zverjadi ni odgovoren za poškodovanje, ktero ta zunaj njegovega lovskega okroga stori. — Davščine od služeb". Med črticami nahajamo kratko pa skelečo kritiko porotne obravnave 27. oktobra s tem le besedami: „Porotniki ljubljanski so dne 27. oktobra izrekli z 9 glasovi zoper 3, da na poštenji ni razžaljivo, ako se kdo v časniku krivici, da je — svinjo obril in pobarval ter za denar razkazoval, češ, da je začaran človeku!
— (Porotna obravnava ljublj. „Tagblatta".— Konec) Zagovornik zatoženca dr. Schrev presukne že od začetka čisto osebno tožbo na politično polje, češ, da se take nesramnosti v politični obleki ne vidijo tako ognjusne, kakor v privatni, in trdi, da to ni tožba privatnega človeka, ampak cele klerikalne stranke zoper „Tagblatt". Tedaj primerja to tožbo s pravdo „Tri-glava" in „Brenceljna", v kteri je bil vrednik le stena! (Klici: Ni res!) Dalje razsaja v znanem „tagblattovem" stilu in v navadnih frazah proti klerikalcem, češ, da so prežili že davno na „Tagblatt" in zdaj potisnili bo-rega cerkvenika kot mašino naprej. „Cerkvenik je bil tako uljuden", pravi, „da se je dal porabiti za tožbo, nagibljivci pa so bili drugi, kteri od nekdaj črtijo „Tag-blatt" zavoljo tega, ker je list za omiko ljudstva itd." Govor njegov ali bolje rekoč berilo njegovo je bil po odseku za brambo „Tagblattovega" vrednika spisan, gosp. Schrev se gaje bil nekaj* iz glave naučil, vrh tega pa še veči del bral, tedaj mu je bil, kar se tiče fraz in „tagblattovih" ovinkov, prav gladek, le škoda, da gospod doktor, glede ugovorov tožnika, ni bil pripravljen in se je tedaj jako slabo branil; sicer bi se bil dal njegov govor prav dobro porabiti kot vvodni, klerikalcem zabavljivi članek v „Tagblattu". O svinji ne ve nič gotovega povedati, temveč preskoči to brezno na birgljah znanih Dežmanovih fraz;  vendar upa,  da
bodo porotniki oprostili vrednika onega lista, kteri se trudi, da bi prinesel svetlobo in omiko v deželo, ter jo očistil babjeverstva!! Predrzni tožnik (sic!) pa naj se obsodi, da plača stroške obravnave.
Dr. Razlag, po pravici razkačen o takem perfid-nem besedovanji, ktero hoče spraviti navadno osebna tožbo na politično polje, ga prav krepko zavrne. Za žurnalistične roparje in zalezijivce — pravi — ni prostost tiska, kajti nihče bi si potem ne bil svojega poštenja svest. Tisti, kteri vedno žvečijo besede »klerikalec" in „ultramontanec", večidel še ne razumejo teh besedi. Boj stranek mora biti posten; rabiti se mora pošteno orožje, ne pa laž, kakor tukaj. „Katoliški stranki" ni treba se za borega cerkvenika skrivati in izrek zagovornika je predrzen, da cerkveni časniki občinstvo na krivo pot vodijo (irrefuhren). Odkar čutimo, da peša vera in morala, se množijo samomori, goljufne kride in druge hudobije, tako da šaljivi dunajski časniki podobe prinašajo, kako je treba čuvaja že v vsaki ognjovarni Wertheimovi blagajnici. Poglejmo vendar, kako deluje ta „Irrefuhrungu pri drugih časnikih. Nekteri svoje bralce res na krivo pot napeljuje, na priliko, glede na šolski poduk. Ako se premisli, koliko desetletij je potrebno, da se prava omika in znanosti za življenje potrebne med narode razširijo in kako počasi prešinejo vse stanove, a vendar se nahajajo časniki, ki z zvijačnim umstvovanjem ovirajo naravni poduk na podlagi pedagogike, na kteri imajo vendar vsi izobraženi narodi svoje dobro vredjene šole osnovane. Poglejmo, kako deluje krivi napotek v politiki. Dandanes vidimo nektere časnikarje v avstrijskem cesarstvu pred pruskimi zmagami ležati na trebuhu, in vendar je vojna sreča nestalna, in, kakor sami Prusi priznavajo, ne bode pri njih domd svobodi ne sledii več deset letij naprej, ker bode cesarizem vse oklenil z železnimi rokami. In vendar nam tako imenovani „liberalni" časnikarji to prusko srečo hvalijo. V Strass-burgu so ravno ti razdrli čez 1000 hiš, tako da je čez 10.000 ljudi brez strehe, so pomorili čez 1700 nevo-jakov in škode naredili do 180 milijonov ne gledč na neprecenljive reči. Za nekoliko let bodo Francozi morebiti to mesto nazaj tirjali in mestjani bodo vso to srečo še enkrat imeli in ravno taka se utegne prebivalcem Ljubljane zgoditi. Naše dežele bodo posebno zavoljo drazega biserja, ki ga imamo na jadranskem morji, Prusom jako priljubljene in če jih potem hoče laška republika tem odvzeti, da se Italija raztegne po že napravljenem zemljovidu do Drave, bodo naši potomci to isto vojno srečo v drugič imeli in poznej še enkrat, ko pride kteri vzhodni sovražnik. In če so raz-partije v deželah velike, se tem lože privabi vnanji sovražnik, toraj prusoljubni časniki zel6 nepatriotično ravnajo in ljudi zares motijo. — Nagib omenjenega dopisa — nadaljuje dr. Razlag — vrh tega ni bil političen, temveč pisar si je hotel nekaj soldov zaslužiti. Članek je^škandalozen; slab upliv njegov se je povsod pokazal. Ce že hoče list omiko razširjati po deželi, naj se posluži druzih pomagačev; od pokvarjenih dijakov se kaj tacega ne more pričakovati itd. — Govor Raz-lagov je bil jako izvrsten, — naj bi si ga zapomnili „Tagblattovci".
Dr. Schrev ugovarja še nekaj, pa strašno slabo, ker ni imel nič pisanega pred sabo. Dr. Pfefferer, kteri je bil kot poslušalec nazoč, mu na pomoč pomoli listek, na kterem je zapisano, da naj reče, da je tožba zakasnjena, kar pa ni res in tudi noben pravnik ne verjame, vRadolici so le cerkovnika na tezo djali. Videlo se je iz vsega, da je bil dr. Schrev le načelnik odbora za zagovarjanje toženca; odbor mu je bil tik za hrbtom.
366
Po govorih je sodnija sestavila sledeča vprašanja:
1.   Je li Otmar Bainberg kriv, da je razžalii cerkven ika?
Ce se ne pritrdi temu vprašanju:
2.   Je li zapopadek tega članka razžaljiv? Če se potrdi to vprašanje:
3.   Je li O. Bamberg kriv nemarnosti, da je članek prišel v list?
4.   Ni li tožba zakasnjena?
Večina porotnikov, se ve da ni prtrdila poglavitnih vprašanj; vsaj tudi ni nihče pričakoval, da bi bil pri teh okoliščinah O. Bamberg kriv spoznan. Vendar je ta obravnava razsvetlila početje „liberalne" stranke, ktera je razširjenje kulture v „štant" vzela. — Na časti tako grdo razžaljeni cerkvenik mora stroške obravnave plačati. Tedaj je on vendar-le s v i n j o o bril, kakor pravi „Tagblatt", dasiravno niti on, niti kdo drug za to ne ve. Ali pa ni razžaljena čast tistega, o kterem se taka laž skuje? Zlega 1 pa se je „Tag-blatt", to je gotovo; obravnava je danes to jasno dokazala, toraj se tudi slabo veseli Pvrrhusove zmage, ktero v srci vsi poslušalci tudi iz nasprotnega tabora pripisujejo cerkovniku. Porotniki pa naj si zapomnijo resnoben opomin cerkovnikovega zastopnika dr. Razlaga, da se v dvomljivih rečeh od porotnikov pričakuje oprostenje zatoženega, v jasnih, nedvom-ljivih pa oprostenje, kedar ni kriv, ali obsojenje, kedar je kriv, sicer pridejo porotniki v nasprotje se svojo prisego in občnim mnenjem ter bi pokazali, da še niso zreli za poroto, ki bode po takem škodo trpela.