GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
Glasujmo za SOZD „Beti” - „Komet”
V četrtek, 5. maja 1977, je bil zbor komunistov obeh delovnih organizacij Beti in Komet. Po uvodnih besedah in razpravah je bilo sprejetih nekaj zaključnih sklepov kot stališče vseh komunistov Beti in Kometa.
Kaj pomeni združevanje v SOZD za oba kolektiva?
Še preden je bil zakon o združenem delu sprejet, še pred samim izidom osnutka zakona, smo v naši delovni organizaciji
Beti in sosednjem Kometu iskali razne možnosti združevanja dela in sredstev. Integracijska prizadevanja med obema delovnima organizacijama so stara več kot leto in pol. Določenaje bila tudi delovna skupina iz obeh kolektivov, ki naj bi na podlagi določenih poglobljenih raziskav pripravila osnutek bodočega samoupravnega sporazuma nove organizacijske oblike. K sodelovanju in hkrati v pomoč zaradi objektivnejše analize smo pritegnili institucijo ITEO, ki nam je izdelala elaborat.
Vsa ta priprava in potek po operativnem planu seje nekoliko zavlekla bodisi iz objektivnih ali subjektivnih razlogov.
Referendum je predviden 23. V. 1977 pred Titovim rojstnim dnem, dnevom mladosti, zato bomo komunisti in delovni ljudje Beti in Kometa dali novo obeležje letošnjemu prazniku in sicer — konkretnemu uresničevanju zakona o združenem delu, to je samoupravnem organiziranju združenega dela. ,
Zakon o združenem delu nam daje razne možnosti najrazličnejših oblik združevanja dela in sredstev - od TOZD, izločitev TOZD iz sestave delovne organizacije in njeno prenehanje, ustanovitev delovne organizacije, zdmžitev v SOZD, združitev OZD v druge oblike združevanja dela in sredstev kot je n.pr. poslovna skupnost, pomen delovne skupnosti itd.
V preteklem mesecu smo obravnavali stališča in ocene IK PCK ZKJ o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih gospodarskih gibanj. Ugotovitve so, da je celotno jugoslovansko gospodarstvo precej razdrobljeno in zato prihaja do podvajanja kapacitet in padanja reprodukcijske sposobnosti.
Samo za primer, čeprav so podatki že nekoliko spremenjeni:
V Sloveniji je okrog 50.000 zaposlenih v tekstilni industriji v 76 delovnih organizacjah in 134 TOZD. Ta podatek nam pove, daje sorazmerno majhno število delavcev razdrobljenih na veliko število delovnih organizacij, ki često med seboj sploh ne sodelujejo, tudi če so v isti občini. Vsekakor je potrebno iskati vzroke za takšen položaj tekstilne industrije v pretirani razdrobljenosti. Vse težnje za različne smeri povezovanja izhajajo iz spoznanja, kije staro več let, da razdrobljeni nismo učinkoviti.
Z uspešno integracijo uveljavljamo načela novega zakona in aktualne politične usmeritve. Hkrati to povezovanje Beti in Kometa nima samo ožjega značaja, temveč širši družbenoekonomski in politični pomen tako v občinskem kot v širšem prostoru. ,
Interesi, cilji in naloge, ki jih moramo pridobiti z uspešno integracijo, so:
- zagotovitev bolj šega materialnega in družbenega položaja tekstilnega delavca v združenem delu,
— nadaljnji hitri tehnološki, ekonomski in družbeni razvoj organizacij združenega dela panoge,
- enakopravna vključitev panoge v mednarodno delitev dela na osnovi visoke produktivnosti dela, financiranja, oskrbe z domačimi in tujimi surovinami in izvozom tehnologije in znanja,
— razvijanje višjih stopenj pre-
delave surovin, modnosti in kvalitete,
— racionalna delitev dela, razporeditev in izkoriščanje kapacitet glede na potrebe notranjega in zunanjega trga,
— izboljšanje kvalifikacijske sestave in ravni tehničnega, ekonomskega in splošno družbenega znanja delavcev v tekstilni industriji,
— izboljšanje in izenačitev delovnih in socialnih delovnih pogojev delavcev v tekstilni industriji, posebno pa mladine in žensk,
— nadalje usklajevanje razvojnih programov v enoten razvojni program,
— usklajevanje poslovne politike in ukrepov za ustvarjanje možnosti za trajno ustvarja-
nje in večanje dohodka in osebnih dohodkov
— enoten nastop na zunanjih tržiščih,
— usklajevanje metod planiranja, reševanja finančne problematike itd.
Sklepi, ki so bili sprejeti na
zboru komunistov dne 5. 5., 1977:
1. Komunisti obeh delovnih organizacij podpiramo osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD v prepričanju, da z združitvijo zagotavljamo hitrejši razvoj in večjo socialno varnost zaposlenih.
2. Skupni sestanek — zbor komunistov obeh delovnih organizacij zavezuje vse člane ZK, da se aktivno in odgovorno vključi o v priprave za izvedbo referenduma.
3. Posebej so se dolžni komunisti v vodstvih sindikata in mladine aktivno vključiti v to odgovorno politično akcijo. ,
4. Za pravilno in razumljivo tolmačenje in temeljito seznanitev vseh zaposlenih s samoupravnim sporazumom so odgovorni vodilni delavci obeh delovnih kolektivov. .
5. Uspešnost referenduma je odvisna od aktivnosti in uspešnosti vseh komunistov, vodilnih delavcev in vodstev DPO. Aktivnost delovanja se mora odvijati prek samoupravnih delovnih skupin in zborov s seznanitvijo o namenu in ciljih nove samoupravne oblike.
VERA KOSTELEC
TITO — trikratni narodni heroj, iskreno Ti kličemo še na mnoga, mnoga zdrava leta!
Aktivnost KO v IC ob obletnicah
Leto 1977 je leto številnih in pomembnih jubilejev. Gotovo sta najpomembnejša 40-letnica ustanovnega kongresa KPS in 85-letnica rojstva tovariša Tita. Delovni ljudje po naši domovini, združeni v organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, OOZK in drugi proslavljajo pomembne dogodke. V tem mozaiku praznovanj je s svojim programom aktivnosti tudi naša OOZK.
DOLENJSKA LIGA
Tekmovanja v I. slovenski košarkarski ligi so končana. Zmagala je ekipa Domžal.
V premoru do zime bo potekala Dolenjska liga, v kateri bo igrala tudi naša ekipa Beti. Poleg našega moštva sodelujejo še ekipe: Žužemberk. Mirna, Črnomelj. Semič, Podbočje. Obutev in Novoles iz Novega mesta. Favorit tega tekmovanja je moštvo Novolesa in Beti. Za Beti bodo igrali: Jezerinac. Ž. Vergot, Tone Vergot. Badovinac, Janjac, Bradica. Gršič. NEemanič. Orlič, Grbec, Kre-mesec in Medek. Od starejših igralcev ne bosta igrala Popovič, ki bo nastopal za veterane in Švinger, ki bo igral za neko drugo moštvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nepozabne matere MARIJE NEMANIČ, rojene Stepan, se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala gre kolegom iz TOZD Pletilnica.
Sin JOŽE in drugi člani družine
Ureja uredniški odbor: Slo-bodanka Videtič, Stevica Medek, Dragica Nenadič, Milan Travnikar, Milan Bra-čika, Marjan Pavlovič, Ivan Brodarič in Ivan Biščan. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič, tehnični urednik: Janez Pezelj. Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZILO izhaja enkrat na mesec v 1700 izvodih. Stavek, filmi in prelom Dolenjski list, tisk KNJIGOTISK Novo mesto.
Program aktivnosti OOZK v TOZD IC je usklajen z občinskim programom ter s programom delovne organizacije Beti.
--------------------------
KRONIKA
Prišli:
TOZD BARVARNA
1. Milan Orlič
2. Alojz Jurinčič
3. Niko Hranilovič
TOZD KONFEKCIJA
4. Kristina Predalič
5. [smeta Halilagič
6. Irena Štubljar
7. Jadranka Mitrovič
8. Marica Vajda
DSSS
9. Marija Jakljevič
TOZD DOBOVA
10. Ivanka Hotko
11. Vesna Hotko
Odšli:
TOZD PLETILNICA
1. Vida Habe
TOZD KONFEKCIJA
2. Kata Kos
DSSS
3. Srečko Erjavec
4. Cvetka Riznič
TOZD MIRNA PEČ
5. Jožica Kozlevčar
6. Marij a Rozman
7. Ana Lužar
TOZD DOBOVA
8. Štefka Ceronja
\___________________________ J
ŽUŽEMBE RK:BETI 71:77 (43:40)
V prvi tekmi novoosnovane lige na Dolenjskem so metliški košarkarji dosegli prvo zmago. V zelo slabi tekmi so gostje šele v drugem delu tekme dosegli vodstvo dvanajstih košev. Minimalno prednost so obdržali do konca tekme. Po tekmi so napisali domačini pritožbo zaradi zelo slabega sojenja.
BETI: Vergot A. 12, Nerni-nič 22, Janjac, Vergot Ž. 18, Ivičič 2, Kremesec 9, Badovinac, Jezerinac 10.
Razpred tekem:
21. 5., —,Mirna:Beti 28. 5.— Semič: Beti
4.	6.,—,Beti:Obutev
11.	6.,-,Novoles:Beti 18. 6., —,Beti:Podpočje
STEVICA MEDEK
Narava dela v šoli je specifična, zato zahteva nekoliko drugačen pristop. Program aktivnosti je sprejela OOZK na rednem mesečnem sestanku 19. januarja 1977, določila zanj roke in zadolžitve. Program predvideva naslednje aktivnosti:
— razgovor učencev z revolucionarji Bele krajine. V našo sredino smo povabili tovarišico Olgo Jurajevčič, s katero smo obudili spomine na junaška leta naše zgodovine;
— predvajali bomo filme z vojno tematiko, kar bomo povezali s predmetoma zgodovine in samoupravljanja s temelji marksizma;
— v šoli bomo izvedli interni kviz z naslovom Predvojni komunisti;
— učenci bodo pisali naloge o 40-letnici KPS;
— učenci so dobili nalogo, da pripravijo več člankov za Ve-zilo z naslovom Tito in mladina;
— na ekskurzijah si bodo učenci ogledali obeležja iz NOB;
— pri razrednih urah obravnavamo teme o KPJ in tovarišu Titu.
— pripravili bomo krajše izlete, na katerih bodo učenci spoznali revolucionarna obeležja v občini oziroma v Beli krajini.
V zapisu sem omenil le del programa aktivnosti, kajti nekatere naloge smo že uresničili. Na rednih mesečnih sestankih morajo učitelji—komunisti poročati o uspešnosti uresničevanja načrta obenem pa skupno načrtujemo prihodnjo akcijo.
TONE ŽLOGAR
Leto je naokrog in zopet imamo čast, da ti pišemo iz prelepe belokranjske doline, obdane z Gorjanci in reko Kolpo. Iz dežele, katero mnogi imenujejo zibelko partizanstva, iz dežele zlatih src, kakor je napisal pisatelj.
Delovna organizacija „Beti“ Metlika obstoja že dvajset let. Pridne in žuljave roke delavcev in mladincev so iz malih delavnic naredile veliko in sodobno trikotažno tovarno, ki daje kos kruha dobršnemu delu občanov in še tistim iz sosednje republike Hrvatske.
Dragi Tito!
Ponosni sm na vse, kar imamo, in na tebe, dragi tovariš Tito. Naše misli in želje se združujejo z mislimi mladih iz vse Jugoslavije in kot mladi samoupravljala se trudimo, da bomo obdržali vse tisto, kar ste nam priborili in nadaljevali skupno pot do pravega cilja.
Z nasmehom in veseljem mladinci delovne organizacije „Beti“ izgovarjamo besedo Tito, ki nam pove, da je to človek, ki je s svojo neomejeno sposobnostjo popeljal naš narod v odločujočo borbo za osvoboditev.
Iz zbora mladine delovne organizacije „Beti“ ti želimo ob tvojem 85. rojstnem dnevu še dolgo življenjsko pot, miru in bratstva med narodi,
Metlika, 20.4. 1977
MLADINA IZ DELOVNE ORGANIZACIJE „BETI“, METLIKA
USPELE IGRE - Na II. študentskih igrah se je Klub belokranjskih študentov dobro odrezal, Belokranjci pa so se izkazali zlasti v malem nogometu. Na sliki je trenutek z nogometne tekme.
MYFORD
heroj
Letošnje jubilejno leto bomo slovesno proslavili s številnimi prireditvami, proslavami, z delovnimi uspehi, predvsem pa z uveljavljanjem našega socialističnega samoupravljanja na vseh področjih, ki jih določa zakon o združenem delu.
Tri velike obletnice bomo proslavili z raznimi prireditvami v naših delovnih organizacijah in OZD širom po naši državi. Pred nami je 85-letnica rojstva predsednika Tita in njegovo 40-letno vodenje KPJ ter 40-letnica ustanovitve KPS.
Vsi naši delovni ljudje v bratskih republikah in pokrajinah vedo, da se je pod vodstvom tovariša Tita razvila KPJ v mogočno ljudsko gibanje za demokratične in nacionalne svoboščine jugoslovanskih narodov in narodnosti. Odločen odpor proti fašizmu in buržoazni oblasti je pokazal,
kako zmagovito je pod Titovim vodstvom potekala narodnoosvobodilna vojna in ljudska revolucija. Predsednik Josip Broz Tito je kot tvorec naše revolucije, samoupravljanja in neuvrščenosti ter borbe za mir edini Jugoslovan, ki je bil dvakrat odlikovan z redom narodnega heroja. To odlikovanje je
Tito-
dobil naš predsednik Tito prvič že 19. novembra 1944.
V takratnem predlogu o odlikovanju maršala Jugoslavije je med drugim zapisano:
»Velika antifašistična narodnoosvobodilna skupščina Srbije čuti neizmerno radost, ker lahko s tem predlogom izrazi posebno hvaležnost Srbije, ki danes prva praznuje velike dni svobode, sad upora 1941«.
Pred petimi leti so bili jugoslovanski narodi znova soglasni v oceni, da je bil tovariš Tito v minulih treh desetletjih simbol hrabrosti in požrtvovalnosti.
Z njegovim imenom je povezana naša zgodovinska odločitev za samoupravljanje, politiko in neuvrščenost ter borbo za pravičen mir v svetu.
Kot simbol naše revolucije je bil na željo vseh jugoslovanskih narodov drugič odlikovan z redom narodnega heroja, in to ob njegovem 80. rojstnem dnevu.
Poudarimo pa lahko, da je tovariš Tito prvo in drugo odlikovanje z redom narodnega heroja doživel kot priznanje zc vse, ki so se z njim borili, z( vse, ki so izgorevali med revo lucijo, ki so vanjo vgradili sam sebe.
'i I
Delovni ljudje širom naše države pa ponovno soglašamo, da mu ob njegovem 85. rojstnem dnevu tretjič podelimo red narodnega heroja.
To bi bila le skromna oddol-žitev človeku naše dobe ter tvorcu samoupravljanja, neuvrščenosti in borbe za mir.
OB DNEVU MLADOSTI NEKAJ MISLI O MLADOSTI
- Mladost je svobodnejša od ptice, le kdo bi mogel zadržati ljubezen?
- Stališče mladih je zelo enostavno: ljubijo vse tisto, česar ne ljubijo starejši.
- Škoda, ker se z življenjskimi težavami ne srečujemo v sedemnajstem letu, ko mislimo, da smo najpametnejši.
- V mladosti je treba ljubiti, v zrelosti pisati knjige in v starosti naposled govoriti resnica.
- Po mladosti spoznaš človeka kot po jutru dan.
- Mladost je nekaj, kar imajo samo mladi in kar cenijo samo starejši.
Prijatelji smučanja!
Ugotavljamo, da večina smučarjev ne ve, daje na Kaninu, edinem visokogorskem smučarskem centru v Jugoslaviji, možno smučanje vse do konca junija. Letošnja izredna obilica snega pa bo smučarsko sezono podaljšala tudi v mesec julij.
Do sredine junija so vam na razpolago smučišča v Skripih med postajo C in D. Proga je do tega datuma dolga 2000 m, višinska razlika pa znaša 600 m. Tu obratuje krožna kabinska žičnica kapacitete 900 oseb/h. Po 15. juniju pa prenesemo 2 vlečnici v Veliki Graben. Tukaj je proga dolga 400 m, višinska razlika pa znaša 150 m. Kapaciteta obeh vlečnic znaša 400 oseb./h.
Žičnica na Kanin je dolga 6000 m in premaga višino 1800 m v času 35 minut. Cena povratne karte je 40.—din, dnevne 70.—din in tedenske
KRESOVI ZA 1. MAJ
Na predvečer praznika dela so po vsej občini zagoreli kresovi; posebno velika sta bila v Rosal-nicah in na ftdovici. Mladi so ob kresovih pripravili kulturni program. Ob kresu na Veselici so sodelovali metliška godba na pihala ter folklorna in tamburaška skupina mladinskega kluba. Praznovanju je bilo naklonjeno tudi vreme, zato se je povsod ob kresovih zbralo veliko ljudi, posebno mladine. V počastitev 1. maja so v KS postavili tudi več ^isokihokraše^
MLADOST, PODAJ KRILA
21.	maja 1977 je bila ob 20. uri pred hotelom Bela krajina osrednja prireditev v počastitev dneva mladosti in rojstnega dne tovariša Tita. V programu so sodelovali:	pihalni	orkester
Metlika, mladinska folklorna skupina in tamburaški orkester, pevski zbor osnovne šole Metlika ter recitatorji.
300.—din. Za skupine in sindikate nudimo posebne popuste. Poleg gondolske žičnice se nahajata še dve prenosni vlečnici. Trenutno je na postaji C 300 cm snega, na postaji D pa 700 cm. Žičnica obratuje vsak dan razen ponedeljka ob 8.00, 9.00, 11.00, 13.00, in 15.00. Ob ponedeljkih potekajo redna vzdrževalna dela žičnice in zato pelje gondolska žičnica na Kanin le ob 9.00. uri, s Kanina pa se vrača ob 15. uri.
Žičnica obratuje po tem urniku skozi vse leto, saj je Kanin prijetna izletniška točka ob vsakem letnem času.
Kaj vam razen smučišč še lahko ponudimo?
— Penzion v naših hotelih Alp (po ceni 160.—din na osebo v dvoposteljni sobi) in Kanin (po ceni 200.—din na osebo na dan v dvoposteljni sobi). Skupine in sindikati imajo za bivanje nad tri dni posebne popuste. Ce koristite v naših hotelih penzion, dobite zjutraj, pred odhodom na Kanin, blok, s katerim lahko dobite penzionsko kosilo na Kaninu, v naši restavraciji Prestreljenik na višini 2202 m. Naša restavracija ima 400 sedežev.
— Vsi gostje naših hotelov imajo brezplačno na razpolago bazen v hotelu Kanin (dimenzije 16 x 8).
Imamo tudi savno (cena
30.— din za 1 uro) ter možnost podvodnih masaž v samem bazenu (cena 10.—din za 10 minut).
— Vsak dan razen torka imamo v hotelu Alp plesno glasbo, kegljišče pa obratuje od 16. ure do 23. ure, vsak dan, razen ob torkih. ,
— za skupine, ki željo vaditi tudi v telovadnici, lahko brezplačno nudimo sodobno urejeno telovadnico bovške osnovne šole.
Ponovno skrinjice
K verigi informiranosti sodijo tudi skrinjice, ki naj bi visele blizu oglasnih desk in v katere naj bi metali delavci lističe z vprašanji. Podobne skrinjice so nekdaj že bile v Beti, pa so se jih ljudje naveličali in so vanje metali ogrizke, čike in podobno navlako, kot bi bile skrinjice koši za odpadke. Kdor je to počenjal, je pokazal samo svojo nekulturo, odgovorni pa so siveli od jeze. Potem so skrirji-ce sesekah in z njimi zakurili peč.
Zdaj se bodo pojavile nove. Prav bi bilo, da bi razmislili, koliko takšnih skrinjic je potrebnih in kje naj bi stale, da bi bile dostopne vsakomur. Pa tudi o tem, kakšen je rjihov namen. Se pravi, čemu ntj služijo. Saj res: čemu? Gotovo vprašanjem, ki tarej o zaposlene. Vanje boste pa lahko vrgli tudi prispevek za Vezilo. Na vprašanje boste dobili odgovor v Ve-zilu, Novicah ali pa na zboru delovnih ljudi. Odvisno od vprašanja in odgovora.
Na anonimna pisma ne bo nihče reagiral. Tako je prav: kdor se ne upa podpisati pod svoje misli, je strahopetec. Lahko bi mu rekli tudi zahrbt-než. Takih pa ne spoštujemo, kajne?
Mimogrede: skrinjice niso namenjene izživljanju, vzeti bi jih morali resno.
Zdaj manjka samo še to, da naš mizar naredi skrinjice, kijih bo odpirala posebna komisija. Odgovorni pa bodo morali pripravljati odgovore na zastavljena vprašanja.
Že komaj čakamo start.
T.G.
Grozi alkotest
Sprva se mi je zdelo vse skupaj kot dober „štos“. Potem so me prepričali, da gre zares. Z alkotestom bodo odslej ugotavljali, kdo odhaja z delovnega mesta pod plinom, se pravi z vijoličastim nosom.
Zdi se mi, da delovna organizacija le ni bife, daje treba imeti na delu trezno glavo, nealkoholizirane možgane. Torej bodo delovni ljudje pihali v balončke, nekdo pa bo gledal, če bo snov dobila zeleno barvo.
Zmeraj so mi govorili, da je zvoniti po toči prepozno. Ugotoviti uživanje alkohola med delovnim časom, je jalov posel, ki pripelje le k temu, da ugotovimo to, kar se že dalj časa naklepa: da nekateri namreč bumčkao v času od šestih do štirinajstih.
Je veliko takšnih? Jih bo alkotest preplašil? Odvrnil od kroničnosti? Ali gre morda samo za kazni?
Morda pa, sreča bi bila, če bi bUo to res, gre pri vsej stvari za to, da bi zasvojenim z alkoholom pomagali po-novn najti pravo pot. Treznost, brez katere težko vidimo svet, kakršen je v resnici. In kako pride alkohol v delovne prostore? Se hodi morda narod napajat ven, v gostilne? Med delovnim časom? Potem je tu nekaj narobe. Kaj pa, če se samo trese gora, da bi se rodila miš?
Zdaj bomo lovili v nosnice sapo svojih sodelavcev in če se bo v njej našel vonj po alkoholu, bomo zahtevali preskus z alkotestom.
Najverjetneje pa bo tako, da bomo od tega dne dalje vsi prehlajeni, kot je bila tista lisica iz basni, ki se ni hotela zameriti volku. Da pa so volkovi hude zverine, vemo, zato jih je naj bolje pustiti pri miru.
Alkotest je torej na pohodu. Pred njim se ne tresejo samo šoferji, ampak so v strahu vsi tisti, ki gredo ob dveh domov malce mehkejših kolen in nekoliko trše glave.
Čudno, koliko resnice je v vinu.
T.G.
Osnutek pravilnika o izobraževanju
Ker je med delavci delovne organizacije Beti precejšnje zanimanje za izobraževanje, zlasti za izobraževanje ob delu, smo izdelali osnutek pravilnka o izobraževanju. Namen pravilnika je, da podrobneje uredimo vsa vprašanja s področja kadrovanja in izobraževanja.
Z objavo osnutka pravilnika o izobraževanju imajo vsi delavci možnost, da se se-
znanijo z osnutkom in dajo do konca maja morebitne pripombe odboru za kadre, delovne in življenjske pogoje ter stanovanjsko politiko.
Na podlagi teh pripomb bo posredovano prečiščeno besedilo tega pravilnika delavskemu svetu delovne organizacije Beti v dokončen sprejem in potrditev.
MARUA CRNUGELJ
V skladu z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki se nanašajo na izobraževanje in izpopolnjevanje in ki je pravna podlaga temu pravilniku, ter v skladu s samoupravnim sporazumom o ugotavljanju in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov, je DS delovne organizacije „Beti“ Metlika sprejel na svoji seji dne	naslednji:
PRAVILNIK O IZOBRAŽEVANJU
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se podrobneje urejajo vprašanja s področja kadrovanja in izobraževanja in sicer:
— načrtovanje kadrov in izobraževanje
— strokovna usposobljenost za posamezna delovna mesta in strokovno usposabljanje s praktičnim delom, za posamezna delovna mesta
— redno in permanentno izobraževanje in izpopolnjevanje za profesionalno usmeritev.
— splošno izobraževanje
— družbeno-ekonomsko izobraževanje
— odstotnost z dela zaradi izobraževanj a
— financiranje izobraževanja
— končne določbe
2. člen
Vsak delavec je dolžan, stalno izpolnjevati svoje strokovne, delovne in upravljalske sposobnosti v skladu z zahtevami delovnega mesta in delovnih dolžnosti.
3. člen
Delavec, ki ima lastnost delavca v združenem delu in opravlja delo na posameznem delovnem mestu, mora imeti takšno strokovno usposobljenost, kakršna se zahteva za delovne naloge, ki so mu s splošnim aktom o sistemizaciji delovnih mest dodeljene.
Strokovna in upravljalska usposobljenost delavca je stvarna usposobljenost delavca za strokovno in kvalitetno opravljanje del na delovnem mestu.
4. člen
Delavec lahko pridobi strokovno usposobljenost:
— s šolanjem v ustreznih šolah
— s strokovnim usposabljanjem, s praktičnim delom v temeljnih organizacijah združenega dela ali drugje
— z dopolnilnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na tečajih, seminarjih ipd.
— z drugimi oblikami strokovnega izobraževanja
NAČRTOVANJE KADROV IN IZOBRAŽEVANJE
5. člen
Glede na potrebe po kadrih v posameznih TOZD kadrovska služba DO vsako leto zbere podatke o številu delavcev, ki se bodo začeli izobraževati (šolati), o vrsti in času izobraževanja ter druge podatke v zvezi z izobraževanjem.
Na podlagi zbranih podatkov plansko-analitska služba za vsako leto izdela izobraževalni načrt, ki ga sestavljata plan štipendistov in plan izobraževanja ob delu.
6. člen
S planom izobraževanja in kadrovanja se določi, na kakšen način se bo med letom dvigala spplošna družbeno-ekonomska, strokovna in upravljalska usposobljenost članov delovne skupnosti ter pravočasno zagotovili novi kadri.
7. člen
Pri izdelavi plana izobraževanja je potrebno upoštevati analizo že zaposlenih delavcev, ki vsebuje podatke o izobrazbi, strokovnosti, delovnih izkušnjah, o tem, kakšna strokovnost manjka delavcem glede na zahteve delovnega mesta, na katerem delajo, o nezasedenih delovnih mestih, ki se bodo izpraznila na osnovi normalne fluktuacje v sledečem obdobju in delovnih mestih, ki se bodo v sledečem obdobju odprla ali ukinila v skladu s programi razvoja DO.
Na podlagi analize že zaposlenih delavcev in razvoja tehnološke opremljenosti se določijo potrebe po novih kadrih in izobraževanju že zaposlenih.
8. člen
Plan izobraževanj a ob delu vsebuje podatke:
- o številu zaposlenih delavcev, ki se bodo izobraževali in
strokovno usposabljali ob delu ter določa: dej. potrebe, vrste in oblike izobraževanja čas trajanja izobraževanja način in kraj, kjer bo izobraževanje
potrebna sredstva za posamezne vrste izobraževanja oz. stroški izobraževanja (štipendije, nadomestila, šolnine, potni stroški) in vire sredstev
določijo se potrebe po prekvalifikaciji delavcev in način izobraževanja za prekvalifikacijo.
9.	člen
Plan štipendistov (plan zagotovitve novih delavcev) določa: izobraževalne organizacije in ustanove, pri katerih se izobražujejo kadri - štipendisti, kijih bo DO „Beti“ zaposlila, število štipendistov in vrsto oz. smer šolanja ter dobo trajanja šolanja
način izvajanja počitniške prakse štipendistov in nagrajevanje ter vire sredstev za nagrajevanje
umu UH Hiš
— štipendije ter druge materialne izdatke v zvezi z izobraževanjem
in vire sredstev, s katerimi se bodo krili stroški.
Pri planiranju štipendiranja in zagotovitve novih delavcev je potrebno upoštevati družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike in družbeni dogovor o štipendiranju.
10. člen
Delavci, ki se izobražujejo ob delu in iz dela v dislociranih oddelkih izobraževalnega centra Beti, se izobražujejo po programih, ki so predpisani s strani zavoda za šolstvo in z zakonom o visokošolskih zavodih, so pa tudi usklajeni s kadrovskimi potrebami DO.
Strokovna usposobljenost za posamezna delovna mesta in strokovno usposabljanje s praktičnim delom za posamezna delovna mesta
11. člen
Delavec, ki ima lastnost delavca v združenem delu, mora biti strokovno usposobljen za opravljanje delovnih nalog, za katere je zadolžen po sistemizaciji delovnih mest.
STROKOVNO USPOSABLJANJE S PRAKTIČNIM DELOM ZA POSAMEZNA DELOVNA MESTA
12. člen
Delavcem na proizvodnih delovnih mestih se lahko prizna interna kvalifikac j a, če imajo dokončano osemletko, in če imajo 4 leta delovnih izkušenj na določenem delu. Obvezno pa je obiskovati 3-mesečni posebni tečaj v TOZD IC ter uspešno opraviti preizkus znanja. Program tečajev in zahteve za preizkus znanja določi izobraževalni center v „Beti“ in TOZD, ki želijo kadre izobraževati.
13. člen
Stopnja strokovne usposobljenosti za opravljanje ustreznih del se doseže praviloma z delom na delovnih mestih, za katera se delavci usposabljajo in obvladanjem potrebnega znanja in spretnosti, praktičnih in teoretičnih, določenih v sistemizaciji delovnih mest in programu izobraževanja delavcev.
14. člen
Delavcu, ki izpolnjuje pogoje za priznanje določene strokovne usposobljenosti, se interno prizna kvalifikacija in se mu izda ustrezna listina, ki dokazuje doseženo strokovno usposobljenost (obrazec).
15. člen
Strokovna usposobljenost, ki jo DO oz. TOZD interno prizna delavcu po 12., 13. in 14. členu tega pravilnika, velja samo za delo v DO „Beti“.
16. člen
Delavcem, ki uspešno delajo na določenih delovnih mestih, pa nimajo ustrezne izobrazbe za to delovno mesto in tudi ne možnosti, da s šolanjem ustrezno izobrazbo pridobijo, se v primeru, če je to v skladu z interesi in potrebami DO, omogoči obiskovanje strokovnih tečajev ali seminarjev, ki naj bi zamenjali redno oz. izredno šolanje in delavcem omogočili pridobitev zahtevane funkcionalne kvalifikacije oz. usposobljenosti za delo na delovnih mestih, na katera so razporejeni.
17. člen
TOZD izobraževalni center DO v primem, če je v skladu z interesi in potrebami DO, organizira ustrezne tečaje za dopolnilno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, če obstoji možnost za to, ali pošlje delavce na tečaje ali prakso v druge organizacije, kjer so organizirani ustrezni tečaji ali praksa.
Strokovno usposabljanje s praktičnim delom, delavcev, ki so končali srednjo, višjo ali visoko šolo (pripravniki)
18. člen
Osebe, ki končajo srednjo, višjo ali visoko šolo in prvič pridobijo lastnost delavca v združenem delu ter kot začetniki še nimajo praktičnih izkušenj za svoje delo v svoji stroki oz. poklicu, so na delo razporejeni kot pripravniki zaradi pridobivanja delovnih izkušenj in usposabljanja za samostojno delo.
19.	člen
Iz plana izobraževanja je razvidno, koliko pripravnikov se bo zaposlilo v DO oz. TOZD v tekočem letu. Iz tega plana je tudi razvidno, kakšne vrste poklicev so pripravniki, ki se bodo zaposlili v tekočem letu.
20. člen
Pripravniška doba praviloma traja:
1 leto za pripravnike z visoko izobrazbo 8 mesecev za pripravnike z višjo izobrazbo 6 mesecev za pripravnike s srednjo izobrazbo
21. člen
Pripravniška doba je lahko glede na uspešnost strokovnega usposabljanja posameznih pripravnikov in možnosti dokončne razporeditve na delovno mesto daljša ali krajša, kot je določena v
20.	členu tega pravilnika, vendar ne sme biti krajša od 6 mesecev in ne daljša od 2 let. Oceno uspešnosti usposabljanja da odgovori delavec - mentor pripravnika. Strokovna usposobljenost pa se po potrebi preizkusi s preizkusom znanja pred ustrezno komisijo. ,
22. člen
Med pripravniško dobo mora biti pripravnik razporej en na tista delovna mesta, kjer lahko pridobi potrebno praktično, strokovno in upravljalsko znanje za svoje delo in stroko. Pripravniku mora biti zagotovljeno neposredno seznanjanje z delom v DO oziroma TOZD in praktično usposabljanje s pridobivanjem praktičnih delovnih izkušenj.
23. člen
Pripravnik opravlja svoje delo pod strokovnim vodstvom mentorja, ki ga na predlog kadrovske službe določi odbor za kadre. Pripravnik se je dolžan ravnati po mentorjevih navodilih. Mentor mora imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo kot pripravnik.
24. člen
Pripravniku je treba zagotoviti strokovno vodstvo in strokovno pomoč ves čas praktičnega usposabljanja.
Če pripravnikovo usposabljanje trpi zaradi tega, ker mentor pripravniku nudi premalo pomoči pri njegovem strokovnem usposabljanju, pripravnik lahko predlaga, da se mu za mentorja postavi druga oseba.
25. člen
Med pripravniško dobo vodi delavec-pripravnik dnevnik strokovnega usposabljanja, ki ga daje mesečno na vpogled mentoiju. V, dnevnik pripravnik vpiše dela, ki jih opravlja, vsebino del in nalog, ki jih je moral opraviti, ter kdo je neposredno nadziral in spremljal njegovo delo.
26. člen
Pripravniku, ki zaradi odhoda na odslužitev oz. doslužitev vojaškega roka prekine delo v DO, hkrati z mirovanjem vseh pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja, miruje tudi tek pripravniške dobe. Pripravniška doba mu začne teči spet tistega dne, ko se vrne na delo. Pogoj pa je, da se vrne na delo v 30 dneh po odsluženju vojaškega roka.
Pripravniška doba miruje tudi pripravnici ves čas njenega porodniškega dopusta in začne spet teči z dnem, ko se po izteku tega dopusta znova vrne v DO in nadaljuje s praktičnim usposabljanjem.
27. člen
Ob koncu pripravniške dobe je treba oceniti uspešnost pripravnikovega usposabljanja.
Oceno pripravnikove usposobljenosti da mentor. Mentor oceni, ali se je pripravnik uspešno ali neuspešno usposobil za delo, za katero se je usposabljal, oz. za delo, ki ustreza njegovi stopnji izobrazbe.
Na mentorjev predlog in na pripravnikovo zahtevo v primem, če je oila pripravnikova usposobljenost s strani mentoija ocenjena za neuspešno, imenuje odbor za kadre posebno komisijo za oceno pripravnikove usposobljenosti. Komisija praviloma šteje tri člane in vsaj eden mora imeti enako izobrazbo kot pripravnik.
Komisija naloži pripravniku izdelavo posebne pismene naloge in ga pokliče na ustni preizkus znanj a.
Snov pismene naloge in ustnega preizkusa znanja mora biti vzeta iz del in nalog, kijih je pripravnik opravljal med pripravniško dobo. Komisija oceni pripravnikovo znanje in usposobljenost z uspešno oz. neuspešno. Če pripravnik v določenem času ne pride na preizkus znanja, se šteje, da preizkusa ni uspešno opravil.
28. člen
Delavec, ki se je v pripravniški dobi uspešno strokovno usposobil, se razporedi na delovno mesto, ki ustreza doseženi in izkazani strokovni usposobljenosti, pri čemer se upoštevajo tudi potrebe delovnega procesa. V primem prezasedenosti delovnih mest lahko pripravniku po končani pripravniški dobi preneha
delovno razmeije s tem, da je razrešen vseh obveznosti glede pomoči, ki jo je s strani DO prejemal med študijem. V tem primeru je pripravnik sprejet v delovno razmerje za določen čas.
29. člen
Če mentor oz. komisija ocenita, da se pripravnik v pripravniški dobi ni uspešn usposobil za delo, za katero seje usposabljal oz. za delo, ki ustreza njegovi šolski izobrazbi, ugotovita, za kakšno delo (delovno mesto) ustreza njegova strokovnost. Pripravnika se nato razporedi na delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane pogoje. Če delavec odkloni tako delovno mesto, ali če DO nima takšnega prostega delovnega mesta, preneha delavcu delo pri DO „Beti“.
30. člen
Pripravnik lahko zasede za določen čas tudi delovno mesto, za katero se zahteva zeno stopnjo nižja strokovna izobrazba. Če se na vodilnem, vodstvenem ali strokovnem delovnem mestu zahteva več kot 3 leta delovnih izkušenj.
31. člen
Pripravnik ima pravice in dolžnosti delavca. Način udeležbe pripravnikov pri delitvi sredstev za osebne dohodke določa samoupravni sporazum o ugotavljanju in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov.
Izobraževanje in izpopolnjevanje s šolanjem na ustreznih šolah in obiskovanjem ustreznih tečajev, seminarjev ipd.
32. člen
Če je v skladu z interesi in kadrovskimi potrebami DO, DO omogoča delavcem, dijakom in študentom šolanje - redno ali izredno na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah.
33. člen
Če je v skladu z interesi in kadrovskimi potrebami DO, DO omogoča delavcem, ki uspešno delajo na določenih delovnih mestih, pa nimajo potrebne izobrazbe za ta delovna mesta, da z ustreznim šolanjem pridobijo izobrazbo oz. kvalifikacijo, ki se za njihovo delovno mesto zahteva.
34. člen
O tem, ali se bo delavec redno ali izredno šolal, v katerih šolah oz. drugih vzgojno izobraž. ustanovah, odloča odbor za kadre na podlagi delavčeve prošnje in na predlog ter priporočilo komisije za kadre TOZD, vodja TOZD in kadrovske službe. Pravico do šolanja po določbah tega pravilnika, ki urejajo šolanje v skladu z interesi in kadrovskimi potrebami DO, imajo tisti delavci, ki jim je vročen ustrezen sklep odbora za kadre.
35. člen
Koliko časa po končanem šolanju je delavec, ki seje izobraževal v interesu DO, dolžan ostati na delu v DO, se določi s pogodbo o šolanju delavca.
Če delavec ne ostane na delu toliko časa, kot je to določeno v pogodbi, je dolžan povrniti vse stroške, kijih je DO imela v zvezi z njegovim dopolnilnim izobraževanjem in vso škodo, nastalo v zvezi s tem.
36. člen
Delavci DO, ki se zaradi želje in lastnega interesa do izobraževanja in izpopolnjevanja šolajo na lastne stroške in pckažejo določen uspeh pri šolanju, smer njihovega šolarja pa je takšna, da ustreza potrebam delovnih mest v DO, jim DO lahko omogoči, da šolanje nadaljujejo in končajo po določbah tega pravilnika, ki urejajo izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev v skladu z interesi in kadrovskimi potrebami DO.
O tem na delavčevo prošnjo odloča odbor za kadre.
SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
37. člen
DO skrbi za dvig splošne izobrazbe in kulturne ravni delavcev, kar je temeljni pogoj za uspešno delo.
38. člen
DO daje možnost vsem zainteresiranim delavcem, ki si pridobijo vsaj osnovno znanje (pismenost) in delavcem, ki nimajo končane osemletke, dajo z izrednim šolanjem končajo.
39. člen
Za splošno in kulturno razgledanost delavcev DO organizira oglede raznih kulturnih prireditev, sejmov in razstav ipd.
DRUŽBENO IN EKONOMSKO IZOBRAŽEVANJE
40. člen
DO skrbi za družbeno-ekonomsko izobraževanje delavcev z namenom, da se razvijajo in izpopolnjujejo samoupravljalske sposobnosti delavcev.
41. člen
DO skrbi za izobraževanje delavcev s področja narodne obrambe in samozaščite in po potrebi organizira razne tečaje, seminarje, predavanja ipd.
42. člen
DO skrbi za izobraževanje delavcev in izpopolnjevanje s področja varstva pri delu in po potrebi organizira razna predavanja, seminarje, ipd. s tega področja. O, varstvu pri delu obstoji poseben pravilnik.
43. člen
Družbeno-ekonomsko se izobražujejo vsi delavci, še posebej pa tisti, ki delajo v organih upravljanja DO oz. TOZD in v družbenopolitičnih organizacij ah.
44. člen
Družbeno-ekonomsko izobraževanje se vrši s predavanji, organiziranim študijem ustreznega gradiva, z raznimi seminarji in tečaji ter drugimi oblikami, kijih organizira DO oz. izobraževalni center pri DO ali jih organizirajo družbenopolitične organizacije in druge ustanove.
Pri izbiri posameznih oblik družbeno-ekonomskega izobraževanja sodelujejo DPO. Na priporočilo občinskih DPO, DO določi kandidata za enoletno politično šolo.
ODSOTNOST Z DELA ZARADI IZOBRAŽEVANJA
45. člen
Delavci, ki se izobražujejo, imajo pravico do odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določa ta pravilnik. Če se delavci izobražujejo v prostem času, jim DO v okviru možnosti in kadrovskih potreb nudi določene ugodnosti, da jim olajša izobraževanje.
46. člen
Za obiskovanje šol ali tečajev za katere je uveden seminarski način študija, ima delavec v primeru, da ga na šolanje napoti DO, pravico do odsotnosti z dela toliko časa, kolikor je potrebno po programu šole ali druge ustanove, kjer je organiziran tečaj. Pravico do odsotnosti, omenjene v 1. odstavku tega člena, ima delavec samo takrat, kadar šole oz. tečaja ni mogoče obiskovati izven rednega delovnega časa in je to v skladu z interesi in kadrovskimi potrebami DO.
47. člen
V posameznem koledarskem letu ima delavec, ki se izobražuje ob delu v skladu z interesi in kadrovskimi potrebami DO oz. TOZD
pravico do naslednje odsotnosti z dela, s pravico do denarnega nadomestila (izredni plačani dopust).
1. za vsak izpit iz predmeta na poklicni in srednj i šoli — 1 dan
2. za vsak izpit iz predmeta na višji ali visoki šoli — 2 dni
3. za zaključni izpit na srednji šoli — 5 dni
4. za diplomo na višji šoli — 10 dni
5. za diplomo na visoki šoli — 15 dni
6. za diplomo na III. stopnji — 20 dni
7. Za opravljanje strokovnega izpita ima delavec možnost, daje odsoten z dela več kot 7 delovnih dni, odvisno od kadrovskih potreb in interesov DO.
Pravica do odsotnosti z dela iz prejšnjega odstavka je samo enkratna. Delavec ne more zahtevati odsotnosti z dela, če izpit, razred ali letnik ponavlja.
Če so izpolnjeni pogoji za odsotnost po tem členu, odobri takšno odsotnost vodja TOZD oz. direktor sektorja. Ker imajo različne šole različno število izpitov z različnimi težavnostnimi stopnjami, se izrednemu študentu oz. dijaku lahko odobri odsotnost samo za 8 izpitov za en letnik.
48. člen
V primeru, da delavca na izobraževanje in izpopolnjevanje ob delu ne pošlje DO, ampak se delavec izobražuje v lastnem interesu, se mu lahko izjemoma odobri odsotnost z dela po prejšnjem členu tega pravilnika, če obiskuje tehnične, ekonomske ali pravne šole in če delavec v rednem roku uspešno opravi najmanj 6 izpitov. Če so izpolnjeni pogoji, odobri odsotnost z z dela vodja TOZD oz. direktor sektorja.
49. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka do 30 delovnih dni zaradi šolanja, na katerega ga ni napotila DO, če odsotnost ne moti poslovanja DO ali TOZD.
50. člen
Izrednim dijakom in študentom (študij ob delu) se dvakrat na leto preveri uspeh šolanja in v primeru slabega rezultata komisija za kadre v TOZD odloči, da se mu ukinejo vse pravice, ki mu v zvezi z izobraževanjem pripadajo po tem pravilniku. Kontrola uspeha izvršita vodja TOZD in direktor KSS.
Financiranje izobraževanja delavcev, dijakov in študentov
51. člen
DO vsako leto zagotavlja ustrezna sredstva za izobraževanje svojih delavcev in tistih dijakov in študentov, ki se bodo v IX) zaposlili glede na plan izobraževanja, skladno z določbami samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Sredstva za izobraževanje se določijo z vsakoletnim gospodarskim načrtom. Prispevek delavcev od bruto OD za pokrivanje potreb po strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju ter štipendiranju določa samoupravni sporazum o ugotavljanju in delitvi dohodka ter osebnega dohodka.
52. člen
Iz sredstev za izobraževanje se krijejo:
”7- stroški za šolnine in pavšalno nadomestilo za materialne stroške, če je šolanje v skladu z interesi in kadrovskimi potrebami DO,
- stroški za tečaje, strokovna predavanja, seminarje ipd., če je to izobraževanje v &ladu z interesi in kadrovskimi potrebami DO,
- del stroškov v zvezi s pridobivanjem osnovnega znanja (pismenosti) delavcev in v zvezi s šolanjem na osemletki,
- štipendije za redni študij,
- stroški v zvezi z morebitnim obveznim bivanjem v kraju šolanja oz. v kraju, Iger je organiziran tečaj ali seminar oz. druga oblika izobraževanja,
- dotacije za IC pri DO „Beti“, po pogodbi.
Sredstva, izločena za izobraževanje uporabi DO za vse vrste izobraževanja, ki so v interesu in v skladu s kadrovskimi potrebami DO. Sredstva, izločena za izobraževanje, ki se v tekočem letu ne porabijo, se prenesejo v naslednje leto.
53. člen
Višina nadomestila za odsotnost z dela zaradi izobraževanja, višina nagrade za prakso študentov in dijakov, nagrada učencem v gospodarstvu ter višina potnih stroškov za izobraževale je urejena s Samoupravnim sporazumom o ugotavljanju in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov.
54. člen
DO določi višino in število štipendij ter usmerja štipendiranje in kreditiranje v skladu z letnim planom izobraževanja in družbenimi dogovori o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov.
55. člen
Če delavec, ki gaje na izobraževanje in izpopolnjevanje poslala DO, ne konča uspešno letnika oz. semestra ali izpita po končanem tečaju, pristojni organ (odbor za kadre) oceni na podlagi znanih okoliščin ali obstoji o možnosti, da bo delavec šolo končal ah ne. Če se ugotovi, da delavec iz upravičenih razlogov ni končal letnika oz. semestra ali izpita po končanem tečaju in je veijetno, da bo šolo oz. tečaj končal, lahko odbor za kadre glede na interese in kadrovske potrebe DO določi, da lahko delavec ponavlja letnik oz. semester ali izpit na svoje stroške, stroške za nadaljnje šolanje pa po potrebi krf e D O.
Če delavec šole ali tečaja ne konča oz. je, ne konča uspešno, je dolžan povrniti DO stroške, ki jih je DO imela z njegovim šolanjem. Za delavce, ki se izredno šolajo ob delu, velja, da letnik uspešno končajo, če ga končajo v polovico daljšem času, kot bi ga morali končati, če bi se redno šolali.
56. člen
Delavcem DO, dijakom in študentom se za čas rednega šolanja odobri štipendija. Višina štipendije mora biti v skladu z družbenim dogovorom o štipendiranju in kreditiranju in se določi s sklepom odbora za kadre.
57. člen
Štipendije se dajejo na podlagi razpisa. Razpis se objavi v javnih sredstvih obveščanja ali na oglasni deski DO.
58. člen
O izbiri kandidatov za štipendije odloča odbor za kadre. Sklep o tem mora biti sprejet v 30 dneh po preteku razpisa.
59. člen
Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki dosegajo boljše uspehe pri šolanju, kandidati, katerih premoženjsko stanje je slabše, otroci naših delavcev in tisti, ki imajo ustrezne moralno-politične kvalitete.
60. člen
Z izbranim štipendistom sklene DO pogodbo o štipendiranju, s katero se natančno določijo pogoji štipendiranja.
61. člen
Štipendist je dolžan predložiti polletno spričevalo in spričevalo o zaključnem letniku oz. seznam opravljenih izpitov v šolskem letu, v katerem je prejemal štipendgo.
62. člen
Štipendist se obvezuje, da bo v redu opravljal štud|ske obveznosti. Če teh obveznosti ne izpolnjuje, se ugotovi vzrok tega neizpolnjevanja.
Če štipendist po lastni krivdi ne izpolnjuje v redu študjskih obveznosti, DO ustavi nakazovanje štipendije. Če štipendist svoje študijske obveznosti naknadno na lastne stroške izpolni in se vpiše v višji letnik oz. semester, mu DO lahko glede na interese in kadrovske potrebe ponovno odobri štipendijo, če so izgledi, da bo štipendist vnaprej svoje študijske obveznosti v redu izpolnjeval.
63. člen
Če se ugotovi, da štipendist ne izpolnjuje v redu svojih študgskih obveznosti in tudi ni izgledov, da bi jih vnaprej izpolnjeval, DO ukine izplačevanje štipendije. O vračilu že prejete štipendije pa določa odbor za kadre, na osnovi pogodbe.
64. člen
Če delavec DO, ki se je šolal na stroške DO oz. štipendist DO, šole ne konča ali če po končanem šolanju ne nastopi delo v DO oz. ne ostane na delu v DO toliko časa, kolikor je s pogodbo o šolanju oz. štipendiranju delavca določeno, aa je dolžan ostati na delu v DO, je dolžan vrniti celoten znesek izplačane štipendije v skladu s pogodbo.
KONČNE DOLOČBE
65. člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme DS delovne organi zacje.
Prijateljica knjiga
v______________________J
Še v osnovni šoli nam je tovarišica često rekla, naj veliko beremo, saj bomo le tako širili svoje obzorje. V.mnogočem nas je k branju silil izbor del, ki smo jih imeli za obvezno čtivo v srednjih šolah. Toda priznati moramo, da smo se z leti vse bolj odtujili branju knjig in da se vse teže odločamo poseči po kakšnem leposlovnem delu. Sprašujem se, kako bomo svojemu odraščajočemu otroku priporočili knjigo, če sami nič ne beremo. Ne brati, pomeni, ne živeti v sodobnem svetu, pomeni biti nezainteresiran za dogajanje v svoji okolici, pomeni nazadovati. ,
Zbirka Prešernove družbe nam daje možnost poseči po odličnem branju. Izbor je bogat in primeren za širok sloj bralcev, zato bodo gotovo posegli po knjigah tako mlajši kot starejši bralci. Zbirko bodo prejeli naročniki novembra 1977 in stane, vezana v platno, 150 dinarjev, broširana le 90 dinarjev. Nanjo se lahko naročite pri
tovarišici Marici Lozar ali pa pri tovarišu Milanu Bračiki v DSSS, a tudi pri drugih predsednikih osnovnih organizacij sindikata.
OTON ZUPANČIČ: Izbor pesmi
Prihodnje leto se bomo še posebej spominjali 100-letnice rojstva velikega pesnika Otona Župančiča, ki mu j e skupščina Slovenije podelila naslov Ljudski pesnik, ljubljanska univerza pa mu je dala častni doktorat za izjemni prispevek v kulturo slovenskega jezika. Prešernova družba se bo pridružila spominu s knjigo njegovih pesmi. Izbor je pripravil pokojni pesnik Janko Glazer. Ta temeljiti in tankočutni poznavalec in ljubitelj Župančičeve besede je poleg izbora napisal tudi študijo o pesniku ter razlage težjih mest v pesmih in nekaterih belokranjskih izrazov.
JOŽE ŠIRCELJ: Živa in nova Afrika — potopis
Pisatelj spregovori v knjigi o Afriki, o tej danes najbolj spreminjajoči se celini. Novinarska pot gaje v zadnjih letih zanesla v Afriko, vendar ne gre le za poročanje, temveč za pričevanje o tem, kako se Afrika prek hudih bojev prebija v svobodnejše
družbene razmere, da bi lahko jutri na svoji zemlji svobodno živela in se razvjala. Knjiga prinaša kopico fotografij. ,
Naročniki, ki bodo plačali naročnino za zbirko Prešernove družbe do 30. 6. 1977, bodo prejeli še knjigo:
JAMES BALDVVIN: Pesem črnske ulice — roman
Roman, kije izšel 1974. leta, je zgodba o ljubezni med mlado črnko Tish, ki pričakuje otroka, in kiparjem Fonnyjem, kije v zaporu, ker je bil po krivem obtožen posilstva. Njuna ljubezen in prihodnost bi morala biti v najbolj nasilnem mestu na svetu v New Yorku pravzaprav brezupna in vendar je v njunem odporu do tega nasilja toliko neomajne gorečnosti, da se iz jeze in bolečine porodi moč, ki lahko premaga vse ovire in uresniči ljubezen.
Pesem črnske ulice velja za najlepšo knjigo avtoija, ki je poleg romana Pojdi, in Povej gori napisal še več priljubljenih in povsod branih knjig.
PREŠERNOV KOLEDAR 1978
Novi koledar bo ohranil podobo dosedanjih: kot zbornik spisov današnjih pisateljskih
peres, hkrati pa kot zbornik različnih poljudnoznanstvenih člankov. Vseboval bo tudi kroniko dogodkov minulega leta in bo bogato ilustriran. ,
Dr. AVGUŠTIN LAH IN MATJAŽ LAH: Podoba sodobnega sveta
Ena izmed prvih dolžnosti Prešernove družbe je, da prikaže bralcem resnično podobo našega sveta. Knjiga govori o razmerah in o tokovih v sodobnem svetu. Pisateljeva beseda bo pojasnila politično strukturo današnjega sveta, razvoj prebivalstva, pridobivanje hrane in surovin, gospodarske razmere in današnji napredek, položaj dežel v razvoju in tako dalje. V knjigi bo tudi pregled podatkov za vsako deželo posebej. , Doktor Avguštin Lah je v preteklih letih prepotoval veliko sveta in je ta svet sam spoznal. S popotovanj je prinesel vselej veliko barvnih diapozitivov, kar bo še posebej pomagalo osvetliti razmere po svetu, saj bosta v knjigi poleg kart še najmanj dve poli barvnih posnetkov. Knjiga bo trajnejšega pomena ter bo prav s takšnim gradivom sodila med knjige v sleherni knjižnici, prav tako pa bo potrebna tudi za izobraževanje.
MILAN TRAVNI KAR
Desant na Drvar
Letos poteka triintrideset let, odkar je bil v času VII. sovražne ofenzive 25. maja 1944. leta (na Titov rojstni dan) izveden desant na Drvar. Takrat je bil namreč v Drvaiju vrhovni komandant NOV maršal Tito z večjim delom Vrhovnega štaba in s člani AVNOJ. Cilj nemškega desanta je bil ujeti maršala Tita ter vodstvo našega NOB, s tem pa naj b zlomili boj jugoslovanskega ljudstva. Ta desant pa j e doživel popoln poraz in to je bil, lahko rečemo, edini neuspeli nemški desant v II. svetovni vojni.
Bilo je 25. maja zjutraj leta 1944. Mladina Drvaija je čistila mesto, da bi z videzom prispevala k svečanosti — k rojstnemu dnevu maršala Tita. Toda njihov trud je bil zaman. Na nebu so se pojavila sovražna letala. Kmalu so pričele padati bombe in prah je zavil mesto. Protiletalska zaščita je bila takoj pripravljena in je ves čas streljala, toda zaradi velikega števila lovcev, ki so iskali protiletalska
gnezda, ni mogla učinkovito tolči bombnikov. Ni se še polegel dim, ko so se zasvetlikala na nebu jadralnletala. Nemški letalci so pričeli snemati okolico in iskati vrhovni štab z maršalom Titom na čelu. Za njimi so priletela transportna letala, padalci pa so leteli proti zemlji.
Položaj je postajal vedno bolj kritičen. Naši borci so se hrabro borili, toda moderno opremljeni in številčno močnejši sovražni vojaki so kljub temu napredovali. Na bojišče pa so prihajale naše moči. Bile so majhne, vendar koristne. Hrabrim borcem je prišla na pomoč tudi oficirska šola. Začela seje ogorčena borba. Oficirji, čeprav slabo oboroženi, so uspešno odbijali napade in onemogočili sovražniku, da bi napadel z boka ter naredil mostobran na desni obali Unca. Namške sile so se usmerile proti Uncu, ker so videli, da je najmočnejša obramba v okolici votline. V strelcih so se napotili tj a. Ce bi uspelo Nemcem narediti mostobran, bi bila obramba votline (v njej je bil tovariš Tito) otežena. Prek radijskega aparata je bila zaprošena pomoč. Nemci niso prizanašali nikomur. Nečloveško so pričeli pobijati nedolžno prebivalstvo.
Štab šeste liške (proletarske) divizije je bil v Kamenici, osem kilometrov zahodno od Drvarja, najbližja enota (tretja liška brigada) pa v oddaj enosti petnajst do dvajset kilometrov od vrhovnega štaba. Komandant šeste liške divizije je iskal zvezo z vrhovnim štabom, a je ni dobil, ker je bila njihova radijska postaja pokvarjena. Vse brigade so se s pospešenim korakom napotile v Drvar. Vendar to niso bile edine enote, ki so šle v borbo, da bi rešile svojega komandanta in njegove tovariše. Ko je zvedel za napad štab osmega korpusa NOV, je ukazal prek radija štabu devete dalmatinske divizije, naj hitro pošlje pomoč enotam, ki so branile vrhovni štab.
Prvi bataljon prve dalmatinske (udarne) brigade se je zavedal važnosti akcije, zato je pohitel, da bi sodeloval pri uničenju sovražnika. Okrog enajstih se je vrhovni štab umaknil iz votline. Obroč okoli sovražnika pa se je vse bolj zapiral. Okoli dvanajste ure j e izvedel sovražnik ponovno bombardiranje in množica pisanih kupol je bila zopet v zraku. Enote šeste liške divizije so se v več kolonah napotile proti Drvarju. Nemci so se vznemirili.
Prišlo je do ogorčene borbe. Popoldne je stopil v borbo tudi prvi bataljon prve dalmatinske (udarne) brigade in zavzel pomembne točke. Do večera sta prišla še dva bataljona šeste liške divizije. Naše enote so čakale noč, da bi izvedle napad na desantne enote. Najtežje borbe so se odvijale v večernih urah. Takrat so začeli napadati partizani. Liški in dalmatinski borci ter slušatelji oficirske šole so močno napadali sovražnika, ki pa se je še vedno uporno branil. Okoli ene po polnoči so prešle naše enote v splošni napad.
Prihajal je nov dan. Naše enote so se pripravljale za ponoven napad, toda vrhovni štab je ukazal, naj se umaknejo. Sovražnik ni dosegel cilja. Z novim dnem bi prišlo namreč nemško letalstvo, ki bi prineslo našim enotam nepotrebne izgube. Umik je bil pravilen, kg ti sovražnik je poslal proti Drvaiju kopenske enote.
Desant je bil tako končan. Elastičnost in hrabrost naše obrambe in velika ljubezen borcev do tovariša Tita sta prekrižali Hitlerjevo namero ugrabiti tovariša Tita in vrhovni štab.
MILAN BRAČIKA
VARUJMO OČI. PREPREČUJMO SLEPOTO
(Nadaljevanje iz prejšnje št.)
Pri nižjih stopnjah bo očala pri telovadbi odložil, le pri višjih stopnjah refrakcijske napake bo bolje, da ne telovadi na orodju, preživahno pa tudi na tleh ne.
Obolenja in poškodbe, ki zapuščajo motnje v prozornih delih očesa ali okvarijo njegov čutilni del, seveda hkrati poslabšajo vid. V tem primeru so starši kajkrat razočarani, ker upajo, da bo otroku pomagano z očali, pa zvedo pri zdravniku, da bi bila brez koristi. Ker vemo, da pomorejo očala le pri napakah v refrakciji očesa, nam bo to razumljivo.
Očalni okviri in njih izbira so važni. Če okvir tišči na nosni koren ali za uhlji, bo otrok le nerad nosil očala. Če bo okvir prevelik in bo stalno drsel po nosu navzdol, tudi ne bo prav. Nelep okvir, izbran brez okusa, vzbudi v otroku odpor, ko se prične zavedati svoje zunanjosti. To je pa že prav zgodaj! Najbolje je, da peljemo otroka k optiku, kjer mu pomerijo pravi okvir, in si ne nabavljamo okvirov posredno. Okvir naj se ugodno prilega, naj bo iz trdnega materiala in za male otroke opremljen s prožnimi peresi, ki čvrsto drže očala za uhlji.
Okrogla oblika okvira ni primerna za cilindrična stekla, ker se morejo v takem okviru premakniti in s tem spremeniti smer svojega delovanja. Oblika in barva okvira naj lepo pristoji-ta otrokovemu obrazu. Prijeten videz bo hitro potolažil starše, ob boljšem vidu pa tudi otroka.
HIGIENA OČESA
Prvo pravilo v očesni higieni je, da se očesa ne dotikamo z umazanimi in nečistimi stvarmi.
Če pade v oko drobec prahu, ga solze navadno splavijo v notranji očesni kot, kjer ne povzroča več nobenih težav. Če smo pa nestrpni in oko mencamo, tokrat lahko povzročimo okvaro na roženici in veznični katar, ki se dolgo ne pozdravi. So primeri, da ostane tujek zapičen v roženico ali na trepalni-
co. Takrat je seveda potrebna zdravniška pomoč.
Drugo pravilo se glasi: Očesa ne mencajmo z rokami!
Očesu, posebno še bolnemu, je škodljiv stalen vpliv cigaretnega dima in dim, ki se razvija pri izgorevanju raznih snovi. Gotovo ste že opazili, da imajo ljudje, ki živijo stalno v zakajenih prostorih, rdeče, vnete oči. Prav tako je očesu škodljiv tudi prah. Izogibajmo' se torej pogostnega bivanja v zakajenih prostorih in prostorih, kjer je zrak nasičen s prahom.
Zdravo oko ne potrebuje kakšne posebne nege. K osebni higieni spada pri umivanju obraza tudi umivanje oči. Voda s katero si umivamo obraz, torej tudi oči, mora biti čista in da voda, v kateri se umiva več oseb hkrati, ni primerna. Posebno je paziti na čisto posodo in vodo v krajih, kjer je očesna bolezen trahom. Le pri dojenčkih je umivanje oči stvar zase. Z mehko krpico ali z malo vate, namočene v mlačno čisto vodo ali v kamilični čaj, speremo zaprto oko od zunaj proti notranjemu očesnemu kotu. Drugih navodil za umivanje in nego zdravih oči ne potrebujemo.
KAKO ZDRAVIMO ŠKILJENJE
dr. Stanko Strnad
O tem vprašanju je napisanih že nešteto člankov, še več je pa o njem teorij. Vendar je ta del očesne vede danes že tako močno napredoval, da lahko zavzamemo neko določeno stališče in usmerjamo zdravljenje škiljenja po ustaljenih načelih v to ali ono smer.
Organ vida, človeško oko, je zelo sestavljen oziroma kompliciran del v sklopu najobčutljivejšega dela človeškega organizma, centralnega živčevja.
Dejstvo, da imamo ljudje dvoje oči, ni zaradi estetike ali simetrije, temveč zaradi potrebe po plastičnem, reliefnem vidu. Obe očesi delujeta namreč kot en sam organ. Če bi ljudje gledali samo z enim očesom, bo okolje dojemali le ploskovno -v dveh dimenzijah, kot n.pr. fotografski aparat; za dojemanje tretje dimenzije, ki nam daje vtis globine oziroma odnosov med predmeti samimi, pa nam je potrebno še drugo oko. Če otrok škili, po navadi z enim očesom vidi slabše ali pa mu manjka težnja po spojitvi slik. Torej uporablja za gledanje praktično le eno oko in je njegov vid defekten oziroma manjvreden. Ker smatramo škiljenje danes za invalidnost, ga moramo v tem smislu tudi obravnavati — resno, vestno in pravočasno.
Zdravljenje škiljenja in slabovidnosti je staro kot medicinska
veda. Prvotno zdravljenje je bilo usmerjeno le v približno popravo vida s pomočjo optičnih stekel, t.j. z očali, in še pozneje v operativno popravo škilečega očesa. Ta dva načina zdravljenja sta obenem bila vse, s čimer se je skušala škilavost popraviti. Vendar je takšno zdravljenje dalo zelo slabe rezultate, predvsem le kozmetične, tako daje slabovidni ostal še naprej invalid.
Danes imamo za zdravljenje škilavosti in slabovidnosti na razpolago vrsto različnih metod, s katerimi zdravimo bolj ali manj uspešno. Zdraviti bomo začeli čimprej. Brž ko starši opazijo, da otrok škili, naj ga takoj pripeljejo k zdravniku. Otrok 5 ali 6 mesecev še nima ustaljene oziroma razvite ostrine vida. Ta se popolnoma razvije nekako do konca petega leta starosti. Zato je važno, da se zdravljenje začne čimprej, dokler vid še ni ustaljen in je na njegovo ostrino in na druge faktorje, ki sodelujejo pri škiljenju oziroma slabovidnosti, še mogoče vplivati z različnimi načini zdravljenja. Zato bomo otrokom do približno 2. leta vkapavali atropinske kapljice v zdravo — neškileče oko, da ga na ta način razbremenimo in prizadeto škileče oko prisilimo k intenzivnemu gledanju, obenem pa okrepimo oziroma pospešimo razvoj njegovih oslabljenih funkcij.
Nekako z drugim letom bomo otroku zapisali očala, kijih mora škileči nositi stalno. Ker gre pri škilečem otroku ponavadi za motnjo v optični uravnavi, t.j. v smislu kratkovidnosti ali daljnovidnosti, mu bomo po posebni preiskovalni metodi natančno določili stopnjo refrakcijske anomalije in mu zapisali očala. Vkapavali mu bomo atropinske kapljice 2-krat dnevno v obe očesi. Te kapljice imajo to lastnost, da do skrajnosti razširijo zenice in izključijo akomodacijo, t.j. ohromijo prilagodljivost. Po vkapavanju atropina imajo otroci široke punčice in zelo megleno vidijo, kar se posebej kaže v tem, da ne morejo brati, pisati in opravljati druga bližinska dela. Takšno stanje traja približno dober teden. Po 4- ali 5-dnevnem vkapavanju atropinskih kapljic bo zdravnik lahko natančno določil stopnjo njegove daljnovidnosti oziroma kratkovidnosti. Edino ta metoda je za določevanje očal pri otrocih zanesljiva in natančna.
»
Včasih že takšno zdravljenje — seveda, če smo od samega začetka ravnali pravilno in dosledno — zadostuje, da škileči otrok pridobi oziroma razvije funkcije, potrebne za normalen plasti-
čni vid, ki ga potem lahko praktično uporablja v nadaljnjem življenju. Če pa vendarle še ostane kakšna stopnja škiljenja, jo odpravimo z operativnim posegom, ki ima tedaj le še kozmetični učinek.
Če vse to zdravljenje od prvih mesecev življenja dalje ni pokazalo nobenega oziroma vsaj ne zadostnega uspeha, imamo še vedno dovolj možnosti, da otroku pomagamo. Ko namreč otrok nekako v prvi polovici tretjega leta dobi očala, kijih že nekaj mesecev stalno nosi, mu za krajši ali daljši čas začnemo zakrivati vodilno, t.j. zdravo ah pa škileče oko, pri čemer v posameznem primeru upoštevamo vid ali način gledanja. Namen tega je isti, kakor v prej omenjenem primeru, ko smo mu vkapavali atropinske kapljice. Z zakrivanjem zdravega očesa želimo namreč doseči, da gleda le slabovidno oko, ki se mu s stalno uporabo vid popravi in se mu tako razvijejo normalne fiziološke funkcije. Z zakrivanjem slabovidnega očesa pa hočemo le, da se škiljenje in nepravilni odnos med očmi ne utrdita še bolj. Kateri način bo zdravnik izbral, je odvisno od narave oziroma stopnje škiljenja ali slabovidnosti.
V zadnjih desetletjih, predvsem pa po drugi svetovni vojni, so ponekod vpeljali šolanje slabovidnih otrok v posebej za to urejenih centrih. Ti so opremljeni z raznovrstnimi pripravami, s pomočjo katerih se škilečim zboljšuje oslabljeni vid, kjer se vadijo sprejemati raznovrstne slike - v ta namen posebej sestavljene in oblikovane — z obojimi očmi skladno in enako ter jih pravilno spajati in tako razvijati globinski vid. Prvi tak center v Jugoslaviji je ustanovljen na Očesni kliniki v Ljubljani. Takšno zdravljenje traja lahko tudi nekaj let, v najugodnejših primerih pa nekaj mesecev. Zahteva seveda mnogo truda, potrpežljivosti in volje, ne samo od otroka in zdravnika, temveč tudi od staršev.
Kot sem že prej omenil, se vid popolnoma razvije v petem letu starosti. Zato je tudi treba začeti z zdravljenjem čimprej, ker so tudi uspehi neprimerno večji pri predšolskih kakor pa pri starejših otrocih. Zato še enkrat ponavljam: brž ko mamica opazi ali se ji le zdi, da otrok škili, naj ga takoj pelje k zdravniku. Res je, da v mnogih primerih niti ne gre za pravo škiljenje, vendar naj bo zdravnik strokovnjak tisti, ki ugotovi, ali so oči našega malčka zdrave ali pa se za škiljenjem ne skriva še kakšno drugo obolenje.
(nadaljevanje prihodnjič)
II. študentske športne igre
9.	aprila so bile v Črnomlju odigrane II. študentske športne igre, katerih pokrovitelj je bil „Belt“, udeležilo pa se j ih j e pet študentskih klubov, in sicer: Klub belokranjskih študentov, Klub študentov občine Kočevje in Ribnica, Klub novomeških študentov, Klub dolenjskih študentov in Klub trebanjskih študentov.
Organizatorji so se potrudili, da so igre kljub slabemu vremenu potekale po predvidenem načrtu. 130 udeležencev je tekmovalo v sedmih disciplinah: šahu, rokometu, malem nogometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu in vlečenju vrvi. V skupnem seštevku je zmagal Klub belokranjskih študentov, ki je že drugič osvojil prehodni pokal. Ostali klubi so se razvrstili takole: Klub študentov Kočevja in Ribnice, Klub novomeških študentov, Klub dolenjskih študentov in Klub trebanjskih študentov.
Prihodnje leto bodo III. študentske športne igre v Kočevju.
MIRJANA BEZEK
GLASUJMO ZA SOZD ,,BETI" — „KOMET"
DUGOREŠČANI PRI NAS
Pred kratkim so obiskali našo delovno organizacijo in naše delovne ljudi tovariši iz Duge Rese. Prijatelji iz Pamučne industrije so z nami v zelo dobrih inn prijateljskih odnosih. Vsako leto si dvakrat izmenjamo obiske.
Najprej smo si skupno ogledali tovarno, v sejni sobi pa jih je pozdravil tovariš Podrebarac, ki se jim je tudi zahvalil za obisk. Potem smo odšli na Pungart, kjer so se vrstila športna tekmovanja. Ženske so se pomerile v kegljanju in v streljanju z zračno puško. Rezultat je bil izenačen: vsaki ekipi po ena zmaga. Pri moških so zmagali v rokometu, nogometu in kegljanju fantje iz Duge Rese.
Po športnih tekmovanjih smo odšli na Vinomer, kjer smo se lepo zabavali. Prijatelji iz Duge Rese so nam podarili za spomin lepo umetniško sliko.
STEVICA MEDEK
Spomin na Čebine
Na Čebinah, gorski vasici nad Trbovljami in Zagorjem, je bil v noči od 17. na 18. april 1937 ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije.
Objavljamo odlomke iz spominskega zapisa na tiste dni, ki ga ja objavil Jože Potrč v Borcu, številka 4, 1967:
Tisto zimo se je vrnil iz Moskve tovariš Kardelj. Eden izmed prvih, ki ga je poklical Kardelj na sestanek, je bil tovariš Marinko, ki je bil takrat kazensko pregnan v Trbovlje. Sestala sta se za ljubljanskim letališčem. Kardelj je prinesel iz tujine veliko pomembnih in spodbudnih novic. Prinesel je tudi sklep o deklariranju Komunistične partije Slovenije ter jasno začrtano linijo o nacionalnem vprašanju in borbi slovenskega naroda za obstoj v najtežjih trenutkih njegove zgodovine. Sklep o deklariranju Komunistične partije Slovenije je imel namen to linijo še krepkeje podčrtati. Kasnejši dogodki so dokazali, da je to samo dvignilo ugled partije, ustanovitev Komunistične partije Slovenije pa v ničemer ni slabila enotnosti Komunistične partije Jugoslavije.
Tovariš Kardelj je za tehnično organizacijo sestanka ustanovitve Komunistične partije Slovenije pooblastil okrožni komite Trbovlje. Marinko je dobil nalogo, da mora poiskati na svojem terenu varen kraj, hkrati je moral organizirati vse za sprejem delegatov, in to za skupino, ki je štela nekaj desetin ljudi.
Okrožni komite Trbovlje je izbral za kraj kongresa 780 metrov visoko ležečo cerkvico na čebi-novem, kjer je bil partijec Barlič ključar. Vendar so delegati kasneje ta sklep spremenili ter imeli kongres v Barličevi hiši, ali kakor se pravi po domačem, na čebinovem. Za sprejem delegatov so bili določeni Miha Marinko, Salomon, Hohkraut in Farčnik-Kristus. Kardelj je Izbiro kraja odobril.
Kraj kongresa je moral ostati v največji tajnosti. Razen tehnič-
nih organizatorjev in vodstva kongresa ni smel vedeti ?a kraj nihče. To je bilo v interesu delegatov samih, saj je onemogočalo vsa morebitna presenečenja.
Zbirnih točk ali javk za delegate je bilo več: Trojane, Savinjska dolina (Št. Peter), postaje Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Vsi ti kraji so bili po večini dve uri hoda od Čebinovega nad Ko-tredežem. Delegati so morali priti v bližino kraja kongresa čim bolj neopaženo in posamič. Za odsotnost so morali imeti alibi, saj so bili med delegati po večini sami vidnejši komunisti, ki so bili stalno zasledovani od policijskih organov in žandarme-rije, ali pa kazensko pregnani v kak kraj. Zaradi alibijev je smel kongres trajati samo ene noč. Da bi čim bolj zabrisali smer poti na kongres, so morali delegati potovati tudi po naokrožnih poteh. Vse to je veljalo tudi za odhod s kongresa. Razen z vlaki, so delegati prihajali na kongres z avtobusi in tudi s kolesi. Prihajali so s Štajerske, z Gorenjske, z Dolenjske, iz Ljubljane.
Na zbirnih točkah so se delegati spoznavali s parolami ali pa po poznanstvu. Javke kajpada niso bile na samih postajah, ampak daleč zunaj postaj. Delegat, ki je prišel, na primer iz Bele krajine, je izstopil na postaji v Zagorju ter moral do kakšnega znamenja zunaj kraja; v rokah je nosil dogovorjen predmet; tisti, ki ga je čakal pri znamenju, ga je moral nagovoriti, nakar mu je oni odgovoril, kakor je bilo dogovorjeno.
GLASUJMO ZA SOZD
,BETI" - ..KOMET'
Mladost! Dan mladosti Kdor je v srcu mlad, je večno mlad. Mladost je velika moč, nepremagljiva in neuničljiva sila.
Mladost so ceste in delovne brigade. Je smeh, zagnanost, poštenost Mladost smo mi Je pravica neuvrščenosti Mladost je pesem in na mladih stoji svet
Naj bo svetel in sončen!
Vedno dobrodošli v Beli krajini
Bela krajina, deželica, potisnjena med Gorjance in Kolpo, je bila že tolikokrat opevana
Pokopana razvada
Odklenkalo je. Češčenjem za rojstne dneve, godove, upokojitve, prihode, prve plače in podobno. Kolegij se je odločil, da prepove kakršne koli pojedine in popivanja med delovnim časom. Tudi med odmori. Tako je prav, kajti slišati je bilo že preveč pripomb in veliko časa je šlo v nič, pa še iz neposredne proizvodnje so se čutili zapostavljeni. Kdor se bo hotel v bodoče izprsiti pred sodelavci, bo moral to narediti v kakšni gostilni, zidanici ali v hotelu, odvisno pač od debelosti denarnice. In od okusa.
Čudno se mi zdi, da je moral kolegij sploh razpravljati o tem. Naravno je namreč, da kokošja bedrca, zrezki, vino in pivo ne sodijo k delovnemu procesu. Nekdo si je pač drznil, drugi pa so ga pričeli posnemati, kajti ocvrto meso j e slastnejše od tipkanja, šivanja ali dežur-stv&(
To razvado smo torej pokopali.
Je na vidiku kaj novega?
T.G.^
prav zaradi prelepih brezovih gajev, sončnih travnikov in polj ter dobrih in prisrčnih ljudi. Znano je, da jo poznajo ljudje onstran Gorjancev predvsem po prikupnih in gostoljubnih domačinih in seveda po vsem dobro znanem vinu. Toda končno to tudi ni vse, kar odlikuje našo deželo.
Takole se spominjajo Bele krajine mlade Ljubljančanke:
Mojca: „Ko sem bila prvič v Beli krajini, mi je bilo trinajst let. Šli smo na šolski izlet. Najbolj sem se veselila belih brez in res nisem bila razočarana. Pogled na pravkar ozelenele brezove gaj e je bil zame, ki sem navajena smoga, edinstven. Lepa narava me je očarala in zato se bom vedno vračala v Belo kra-jino.“
Marina: „Bela krajina mi je zelo všeč, čeprav sem j o obiskala samo enkrat. Ko bo Kolpa dovolj topla, pa pridem spet. Privlačijo me ljudje, ki so veliko bolj odkritosrčni kot Ljubljančani. V, Beli krajini imajo tudi dobro vino, po katerem ne boli
glava, kar je dokaz, daje prist-
«(
no.
Milena: „Zame je Bela krajina najlepša spomladi. Takrat jo najraje obiščem, kajti med belimi brezami se počutim kot prerojena. V Ljubljani me obdaja beton, pri vas pa se sprostim med zelenimi grički. O ljudeh lahko rečem vse najboljše. Zelo so gostoljubni. Vedno nas z veseljem sprejmejo in pogostijo. Mogoče zato, ker se malokdaj vidimo. Ali pa so takšni vedno. Ne vem.“
To, kar so mi povedala ta tri mlada dekleta, me je prijetno presenetilo. Nisem namreč pričakovala, daje naša deželica naredila tako močan in dober vtis na ljudi, ki so navajeni živeti v „beli“ Ljubljani. Potrudimo se
torej, da bo Bela krajina ostala lepa, čista, skratka takšna, da bo še naprej privabljala goste. In gostje naj se počutijo kot doma. Vem, da bo tako prav, kajti zadovoljni bomo oboji: tako oni, kot tudi mi.
MIRJANA BEZEK
i----------------------------
ZMAGOVALCI
Na nedavnem kviz tekmovanju o poznavanju zgodovine KPJ je med štirimi ekipami zmagala ekipa poklicne šole pa bodo okrog petindvajsetega maja predstavljala znanja, dekleta poklicne šole pa bodo okrog petindvajsetega maja predstavlj ala delovno organizacijo Beti na občinskem tekmovanju.
AKTIVNI DELEGATI
6.	maja je bila seja delavskega sveta podjetja. Z .obširnim dnevnim redom, kot navadno. Se pa je zgodilo na sej i nekaj zelo razveseljivega: delegati so bili zelo aktivni, razpravlj ali so, v trenutkih malce živčno, a nič zato. Še posebej so izstopali delegati iz TOZD Pletilnice in Konfekcije, kar kaže na to, da se je delegacija pred napovedano sejo sestala, da so delegati temeljito preštudirali gradivo, na katerega so imeli pametne pripombe. Prepričani smo, da bodo v bodoče enako storile vse delegacije in da bo molk, ki seje vse prepogosto vlekel po sejni sobi, izginil. Pogrešali pa smo še nekaj: točka razno je namenjena vprašanjem in odgovorom. Teh vprašanj ni bilo (morda tudi zato ne, ker je trajala seja le nekoliko predolgo in smo bili že vsi utrujeni).
Zakaj mimo narave?
V deželo je prišla pomlad, lepa, cvetoča, dehteča. Toda marsikdo ne ve, ali noče vedeti za te lepote. Na zaveda se, kaj pomeni bogastvo narave.
Čas hiti, dan mineva za dnevom, teden za tednom. Pa pride težko pričakovana	nedelja.
Takrat mama vzkipi, zakrili z rokami po dnevni sobi, da otroci kar zletijo po kotih in reče očetu, globoko zleknjenemu v naslanjaču pred televizorjem, ki mu ne uide prav nobena oddaja, celo otroška matineja ne: „Kosilo je na mizi! Ampak zapomni si: po kosilu gremo na sprehod v naravo!“ Ja, prav, naj bo, ampak peš ne grem nikamor," reče družinski ata. „Kaj si pa misliš! Nov avto imamo, za katerega sem si odtrgal od ust marsikateri kozarček, zdaj pa misliš, da bom hodil peš. Ne, to že ne. Na sprehod grem z avtomobilom."
Pa so šli, oziroma so se peljali: ponosni oče in nekoliko jezna mati, na zadnjem sedežu pa je v prepričanju, da imajo večji avto kot sosedovi, kraljevala otročad
Tako je naša družina drvela mimo spomladanske narave, ki naj bi bik cilj izleta. Vendar je niso opazili Niso bili edini
Pred njimi se je odvijala siva cesta, na levi, pred njimi in za njimi so se vrstile pločevinaste škatle.
Toda uživali so, se jezili nad posameznimi pešci, ki so jih srečevali in nergali, da so ljudje brez avtomobilov prava nadloga.
Zvečer so se utrujeni, toda z radostjo v očeh vrnili domov. V. srcu so čutili zadovoljstvo, da so se na cesti lahko postavili z avtomobilom.
Torej, njihovemu duhu je bilo zadoščeno. Ali pa je bilo tudi s telesom tako?
Zakaj se ljudje vedno bolj podrejajo strojem, saj so jih pravzaprav izumili zato, da jim bodo pomagali in ne zato, da bodo postali njihovi sužnju
Ta družina je že postala suženj stroja in tega se je zavedala. Zato pa si je hotela podrediti naravo in prepričana je bila, da je uspela. Pq le ni res tako. Priroda je močenjša od človekove narave, kajti njen boj za obstanek je neizprosen. Mogoče se bo tega kdaj zavedela tudi ta družina, ko jo bo ob obisku gora pritegnila drobna cvetlica v ozki razpoki sivih skaL Takrat bo spoznala moč narave.
MIRJANA BEZEK